4 PHIHDHSKI DHEVMIK V GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA 5to IV • Cena 10 lir 5- jugolir - 2.50 din TRST torek 17. avgusta 1948 Štev. 976 MANIFESTACIJA V IZOLI ZA OBNOVO, NAPREDEK IN BRATSTVO Istrsko ljudstvo potrjuje svojo eootoost v borbi proti imperialistom, razbijačem in saboterjem v delu za izgradnjo v okviru dvomesečnega načrta a* l VELIČASTNI SPREVOD NA VČERAJŠNJI MANIFESTACIJI V IZOLI. Vohuni in teroristi v imperialistični službi proti Jugoslaviji Ob pričetku dvomesečnega tekmo-»®nja na jugoslovanskem področju TO-ja se je vršila včeraj, v Ižoli pod ljem SIAU in pod parolo «Za obnovo, napredek in bratstvo« velika manifestacija istrskega delovnega ljudstva, ki je ob tej priliki Se enkrat Potrdilo, da ostaja enotno in združeno^ kljub vsem intrigam, ki so jih tr-aški frakcionaši hoteli prenesti tudi V Istro, Delovne množice istrskega ljudstva *° dokazale svojo politično zrelost, za-Vost in spoznanje, da je treba prav Zi Se bolj strniti vrste in ohraniti s rvjo in z znojem dosežene pridobitve. Vsa včerajšnja manifestacija je agovorni dokaz, da stoje množice Istre SreJ ko prej za svojimi organizacijami n njihovimi voditelji, da vidijo v Ju-•nslaviji in v Sovjetski zvezi vzor dr-j»v» ki uresničujejo težnje delovnega Uudstva. Istrske množice so dokazale, 7* vidijo slej ko prej v Jugoslaviji najbližjo in najmočnejšo oporo v bor-J?1 Proti imperializmu in za lepšo bodočnost. Istrsko delovno ljudstvo je včeraj Nadalje izpričalo svojo neomajno vo-J0> da hoče kot doslej nadaljevati °j° pot in delo za izboljšanje so-d>alnih in gospodarskih pogojev, za tgradnjo ljudske oblasti, za odpravo ake narodnostne mržnje, da hoče Nadaljevati pot borbe proti imperia-l*mu. Izpričalo pa je tudi, da se bo . '’so odločnostjo uprlo vsem, ki ga očejo na tej poti ovirati, proti vsem, 1 skušajo sejati razdor, sabotirati de- 0 ljudske oblasti in škodovati inte-tesu ljudstva. Zaključek dvomesečnega tekmovanja, 1 se je včeraj pričelo, bo končno do-aaal, da je graditev zadružnih domov, nova hiš, graditev in popravilo cest n vse, kar je obseženo v dvomeseč-Nnm načrtu, nova etapa na poti v bolnosti. Veiic*stne manifestacije se je udele-^nožica. ki Jo cenijo na 10 ^o 15 ** oseb. Ze v prvih jutranjih urah Pričele prihajati v Ižolo iz vsega ..sirskega okrožja množice partizanov n Slanov množičnih organizacij, ki f° se pričele zbirati na križišču, od . °der se je nekoliko po 10 uri razvila Se napotila v mesto, okrašeno z za-avami, transparenti in napisi. Na če-u Povorke so štirje tovariši nosili dve gromni sliki Stalina in Tita, njim pa * sledil gozd rdečih zastav in narod-Jj zastav z zvezdo. Zastavam so sle-1 Predstavniki jugoslovanske arma- cH KP sto- množičnih organizacij* Partizanov itd. Za godbo je šla ko* patdizanov* nai° Pa v paradnem raku odred narodne zaščite, ki ga * občinstvo v špalirju burno pozdravijo. To pozdravljanje je kazalo '}Danje, ki ga imajo množice do na-lo ne za^-'*-e* Suvarice interesov de-Vnega ljudstva. Za zaščito slede spet tik ani’ nato pa množica ljudstva z *Mtni slovenskimi, italijanskimi in vatskimi zastavami z zvezdo, s sli-Tita in Stalina, s transparenti, In s® lzražali zaupanje ljudstva v Tita Ij-i, l*na in v Jugoslavijo, nazdrav-0* bratstvu med narodi, pa tudi ro obsojali razbijaško početje Vi-aajevih frakcionašev. Drf°VOrka ie obSla vse mesto in se je h * *^*ra^i na *rEU Mazzini, kjer Dr rt"3 postavljena velika tribuna za bU tavnlke in govornike. Kmalu je 50 Ves Irg popolnoma poln in tudi v eaw?V sovor Je množica prekinjala z “ušenimi ovacijami. 5,°. Predstavnik Jugoslovanske je 1Je je govoril polk. Lenac, ki plodoma v imenu vojne uprave k'at ravi' veličastno zborovanje. P Je nadaljeval dobesedno: kari U®os'ovansko armado veseli, se kolike tisoče ljudi, ki so Vol- raH> da manifestirajo svojo da da ne dovolijo niti od daleč, ZU se iz katere koli strani, od • Dtl aj od znotraj, od zgoraj ali pa !*3odai mogli naši neprijatelji — ikof°‘niki dotakniti, kaj šele o-b0?ovati pridobitev osvobodilne nbiae. *n v prvi vrsti ljudske fod in bratstva ter edinstva na-ZtrnQlJ; ki živijo skupno na tej .^iveu smo sicer poskuse, da j)ricj eJkateri hiteli napasti ravno te tlid ° ’ te P°skuse doživljamo in bomo nanje trčili stav v bodočnosti in sicer iz eno-bilcin°Sa razloga, ker naši nasprotij;^ Vedo, da so ravno te prido--itebri, na katerih sloni deda rati{no življenje našega naro-je tudi povod, da izkori-bihe ■ Vsak Pojav, da bi škodovali ha iPletlitn pridobitvam osvobodil-Tb°rbe. tukaj pri nas imamo razne liuri ?Se bapadanja in razbijanja aske oblasti, haj ,°d Pretvezo tako imenovanih bere . diskusij, ki slonijo vse na kot snici. prikazujoč Jugoslavijo ZehUjo, ki zapušča svetovno demokratsko fronto in se zateka k imperialistom; kot zemljo, ki vodi protisovjetsko politiko itd., so hoteli uničiti ljubezen do Jugoslavije tudi pri nas na tem ozemlju, hoteli bi uničiti vse lepo in napredno, kar se to ozemlje more naučiti od Jugoslavije. To so njihovi prvi cilji in če bi jih dosegli, potem bi nadaljevali še mnogo laže svoje delo za uničenje pridobitev narodno -osvobodilne borbe. Meni ni potrebno odgovarjati tem nasprotnikom, koliko so v svojih nakanah uspeli, ker jim dajete od- Cadogan skuša obtoževati Jugoslavijo LAKE SUCCESS 16. — Pred Varnostnim svetom se je nadaljevala danes diskusija o jugoslovanski noti glede kršitve mirovne pogodbe na Tržaškem ozemlju. Na današnji seji je govoril skoraj ves čas britanski delegat Sir Alexan-der Cadogan, ki ga je v vseh važnih točkah podpiral ameriški predstavnik Philip Jessup. Cadogan je skušal zavračati argumente treh demokratičnih delegatov (Jugoslavija, ZSSR in Ukrajinak skušal je zvrniti odgovornost za vse na Jugoslavijo z obtožbo, češ da si »hoče prisvojiti jugoslovansko področje STO-ja». Varnostni svet ni še pričel razpravljati o jugoslovar resoluciji, ki zahteva preklic in razveljavljanje vseh sporazumov, ki sta jih v nasprotju z mirovno pogodbo sklenili z''Italijo Velika Britanija in Amerika. Prihodnja seja bo v sredo popoldne. na u^iiaeeoviit zuorovanijh beli In črni NEW YORK, 16. — Kandidat progresistične stranke Henry Wal-lace bo konec avgusta priredil propagandna «mešana» zborovanja na jugu ZDA. K tem zborovanjem bodo pripuščeni brez razlike beli in črni. Kot je znano, zakoni teh držav večidel zahtevajo, da imata obe plemeni ločena zborovanja. MOSKVA, 16. — Zunanji minister ZSSR Molotov je sprejel danes ob 1*. po krajevnem času predstavnike treh zabodnib velesil. S sovjetske strani je razgovoru prisostvoval tudi Smirnov. Britanski, ameriški in1 francoski predstaimik so se kasneje sestali na razgovor v troje v angleškim veleposlaništvi. Nobeden izmed njih ni hotel dati izjav tisku in se tudi ni hotel izjasniti o tem, ali in kdaj bo prišlo do novega razgovora s sovjetskimi predstavniki. Vendar je verjetno, da bo prišlo v kratkem do nadaljnjega razgovora z Molotovom in morda bo zahodne predstavnike sprejel tudi Stalin. Prav tako naglašajo možnost, da bi do 15. septembra lahko prišlo do konference štirih zunanjih ministrov, ki bo razpravljala o nemškem vprašanju v celoti. To bi bil dokaz, da so se zahodne velesile morale umakniti v toliko, da so sprejele eno izmed zahtev, postavljenih na junijski konferenci zunanjih ministrov demokratičnih držav v Varšavi. UJcIcgat SZ kritizira mednarodno organizacijo za delo ŽENEVA, 16. — Na plenarni seji gospodarskega in socialnega sveta v soboto se je pričelo razpravljanje o poročilu mednarodne organizacije za delo (ILO) o delovanju od julija 1947. Nekatere delegacije so poskušale doseči, da bi se poročilo odobrilo brez nadaljnjega, toda poljski predstavnik je pokazal na razne hibe • v strukturi govor za vse to vi sami, daje jim ga današnja veličastna manifestacija. Toda že v naprej jim dam lahko drug odgovor, in sicer: Ne glede na to, pod kakšno krinko in s kakšnimi parolami sovražnik dela, mi ga spoznamo lahko, ker mora napadati, sabotirati, škodovati in provocirati; a v naši coni je oblast dovolj močna, ker sloni na širokih ljudskih množicah, ker je vaša, da prepreči in brezobzirno onemogoči vsak tak pojav. Mi ne moremo in ne bomo dovo- BEOGRAD 16. — Na današnji seji podonavske konference je bilo odločeno, da v redakcijski komisiji ne bodo sodelovali predstavniki zapadnih držav, ker so to odklonili. Predstavniki Velike Britanije in Francije niso z ničemer opravičili svoje odklonitve, medtem ko so delegati ZDA navedli kot vzrok dejstvo, da uradni jezik konference ni angleški. Češkoslovaški predsednik Vladimir Clementis je na to pripomnil, da tudi madžarščina, češčina, bolgarščina in še drugi . jeziki niso uradni, toda delegati teh držav vendar niso odklonili svojega sodelovanja pri delu komisije za re-digiranje konvencije. Tudj Višinski je poudaril neutemeljenost koraka zapadnih držav in opozoril, da v Organizaciji združenih držav ruščina tudi ni uradni jezik pa SZ vendar nj nikoli smatrala tega za vzrok, da se ne bi udeleževala dela raznih organizacij OZN. Glavni tajnik konference je sporočil delegacijam, da so prišla pisma diplomatskih predstavnikov Grčije, Italije in Belgije, torej držav, ki so bile med podpisniki pogodbe iz leta 1921. V svojih pismih govore poslaništva Belgije in Ita- te organizacije, kjer imajo predstavniki sindikatov le eno četrtino glasov, ter je zahteval, vsaj enakost glasov sindikatov na eni strani ter delodajalcev in vlad na drugi strani. Sovjetski delegat je izjavil. da ILO ni nikoli poskušala rešiti raznih problemov s stališča interesov delavskega razreda. Opozoril je tudi. da je gospodarski in socialni svet predložil mednarodni organizaciji za delo dvoje važnih vprašanj, in sicer vprašanje jamstva pravic sindikatov in vprašanje enakosti plač za enako delo moških in ženskam. Omenjena organizacija ie rešitev teh vprašanj odlašala, večina delegatov se je pa celo izrekla proti enakosti plač. Končno je sovjetski delegat priporočal, da se predstavništvo delavcev v tej organizaciji poviša na polovico vseh delegatov. Pač pa je gospodarski in socialni svet Združenih narodov soglasno sprejel resolucijo, ki poziva glavnega tajnika Združenih narodov, naj da izdelati osnutek nove mednarodne konvencije o zatiranju trgovine z ženami in otroci in za preprečevanje prostitucije- Ta nova vseobsežna konvencija naj bi zamenjala število konvencij, ki obstajalo zdaj glede teh problemov. BEOGRAD, 16. — Beograjska mladina gradi z ostalim prebivalstvom prestolnice novo železniško progo Beograd—Pančevo. Proga je dolga 30 km in vsa zemeljska dela so že skpraj dogotovljena. lili, da se pljuje in blati z neresnicami .vse tisto, kar je vsem nam sveto in sicer naša nova Jugoslavija, Tito, ljudska oblast in demokracija. Tovariši! Današnja manifestacija sovpada z zasedanjem Varnostnega sveta, kjer razpravljajo ravno sedaj o našem ozemlju. Tako Sovjetska zveza kot Jugoslavija skupno branita svobodo ljudstva Tržaškega ozemlja. Sovjetska zveza in Jugoslavija vodita skupno borbo proti kršenju mirovne pogodbe od strani imperialistov. Istočasno se vrši tudi donavska konferenca v Beogradu, ali ne nastopa tudi tam Jugoslavija skupno s Sovjetsko zvezo in drugimi državami ljudskim demokracij, za obrambo svobode? Ali niso tudi do dokazi solidarnosti demokratskih držav? Prav gotovo, vse ono, kar je jasno, ne potrebuje dokaza. Končno ugotavljam še to, da boste ravno vi s svojim požrtvovalnim delom, s krepitvijo ljudske oblasti in z nesebično pomočjo jugoslovanskih narodov še zboljšali raven svojega življenja in še bolj okrepili nadaljnje pridobitve, ki jih imate že iz vojne, medtem ko bodo «fi!ozofi» in »načelni debaterji« na drugih mestih in tudi v naši soseščini, če bodo nadaljevali z delom kot do sedaj, delali samo v lije o pravicah, na katere se sklicujejo njihove države, Grčija pa (zahtev* zastopstva na konferenci. Med tem ko so hoteli predstavniki zapadnih držav, da bi se konferenca spustila v razpravljanje o teh pismih, pa je ukrajinski delegat poudaril, da se vsebina teh pisem nič ne tiče dela konference. Na njegov predlog se je konferenca omejila zgolj na to, da je vzela na znanje sprejem teh pisem. Generalni svet je razpravljal o čl. 41 sovjetskega načrta konvencije. Po tem členu bi naj vse spore med podpisniki konvencije reševala neka posebna komisija, ka-te člane bi izbral predsednik donavske komisije. Predsednik Velike Britanije in ZDA so ponovno poskušali, da bi odločevanje o podonavskih zadevah odvzeli iz rok podonavskim drža-Žavam. Hoteli so namreč, da se donavska komisija stavi v stik z OZN. Po britanskem predlogu bi se naj vsi spori predložili najprej donavski komisiji. Ce bi ta ne mogla vprašanja rešiti zadovoljivo, bi se spor predložil mednarodnemu sodišču. Sovjetski delegat Višinski je odgovoril, da ne misli razpravljati o »pristranosti« ali «nepristranosti» donavske komisije, temveč opozoril je na sestav mednarodnega sodišča, v katerem so zastopniki Kitajske, Cileja, Ekvatorja, Brazilije, Mehike, Egipta in Kanade, torej držav izven evropskega kontinenta. Potem je še Belgija, Norveška in Poljska od podonavskih držav pa samo SZ in Jugoslavija. «Mar hočete, da naj rešujejo vprašanja, ki se tičejo razlaganja konvencije in sporov glede na plovbo po Donavi, Ekvator, Cile in Mehika?« Pri nadaljevanju konference je generalni odbor z glasovanjem odbil ameriški in britanski amandma k čl. 41 sovjetskega načrta konvencije, nato pa je bil izglasovan člen sam. Redakcijska komisija za donavsko konvencijo je na svoji seji zjutraj in popoldne izdelala besedilo dokončno, za prvih 16 čl. sovjetskega načrta konvencije. Redakcijska komisija, ki ji predseduje Horvat, član češkoslovaške delegacije, je sestavljena iz predstavnikov SZ, FLRJ, C SR, Bolgarije in Madžarske. UeškuslovaškR kupčije z dolarjem in funtom PRAGA, 16. — Poročilo češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino poudarja potrebo, da se izvoz usmeri na «področja z zdravo valuto«, ker država «potrebuje surovin«. Poročilo ugotavlja, da gre 25 odst. izvoza češkoslovaških tekstilij na področje funta šterlinga, 16 odst. pa na dolarsko področje. GBOEJTLAMDIJA Je že ameriška KOPENHAGEN, 16. — Iz izjav danskih funkcionarjev, da morajo imeti celo danske oblasti ameriško dovoljenje za svoje delovanje na Groenlandiji so v popolnem nasprotju s trditvami ministrskega predsednika Hedtofta o danski su- korist imperialistov in na škodo moči demokratičnega gibanja delovnega ljudstva. Govoril je nato v italijanščini predsednik okrožnega ljudskega odvora, tov. Kralj Franc, ki je pozdravil prebivalstvo in poudaril, da so se starim sovražnikom pridružili novi, ki skušajo okrepiti blok reakcije. Tem sovražnikom bomo odgovorili z enotnostjo, in kot smo bili enotni v preteklosti, v borbi proti nacifašizmu, tako bomo enotni v borbi proti vsem spletkam reakcionarjev in razbijačev. Pred nami so velike naloge, pred nami je obnova, borba za boljše življenjske pogoje, borba proti sovražnikom ljudske oblasti in razbijačem italijansko-slo-vanskega bratstva. Toda enotni in skupno s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, pod vodstvom tovarišev Tita in Stalina bomo z gotovostjo nadaljevali naš pohod v lepšo bodočnost. ¥ imenu Komunistične partije STO-ja je govoril tov. Anton Ukmar. Iz njegovega govora prinašamo daljši izvleček. Naša partija je izšla iz borbe vselej zmagovita, kajti v najtežjih časih je znala voditi množice in jih pripeljati do zmage. Partija, avantgarda proletariata in demokratičnih množic, se je vedno borila proti sovražnikom ljudstva. Najnevarnejši med njimi — na-eitašizem — je razbit. Toda tudi danes verenosti nad tem otokom. Nedavno je neka francoska znangtvena družba hotela preleteti Groenlandi-jo, pa ji ameriške oblasti tega niso dovolile. Zakon proti inflaciji ne zadovoljuje Trumana WASHINGTON, 16. — Predsednik Truman je podpisal danes zakon o pobijanju inflacije, ki ga je odobril kongres na izrednem zasedanju. Predsednik je ostro kritiziral stališče kongresa, da je ta zakon «v nezadostni meri podprl« in ni «prevzel odgovornosti zanj pred ljudstvom«. Zakon omejuje bančne kredite in kreditne kupčije, ne daje pa predsedniku pooblastil, ki jih je zahteval. Ta pooblastila so vsebovala med drugim možnost ponovne upeljave delnega racioniranja po-trošnega blaga. Ameriški poveljniki nadzorujejo po Evropi ANKARA, 16. — Minister za zra-koplovstvo ZDA in general Van-demberg, vrhovni poveljnik letalstva ZDA, ki sta nedavno prispela iz Amerike v Anglijo, sta nadaljevala svojo pot v Atene in od tam v Ankaro, kjer bosta pregledala delovanje ameriške zrakoplovne misije v Turčiji. Književnost v Makedoniji . SKOPLJE, 16 — Založba »Kultura« iz Skoplja je natisnila v letošnjem prvem polletju 18 knjig v makedonskem jeziku; naklada teh knjig znaša preko 100 tisoč izvodov. Več kot polovico teh izdaj predstavlja literatura marksizma-leninizma. bo partija nadaljevala borbo proti vsem sovražnikom, tudi proti onim, ki gredo pred množice s hinavskimi frazami. Tako bomo nadaljevali borbo za enotnost med delavci in kmeti, za enotnost med Italijani, Slovenci in Hrvati, borili se bomo za enotnost v borbi proti imperializmu, borili se torno za spoštovanje mirovnih pogodb, za enotnost STO-ja, borili se bomo za spoštovanje mirovnih pogodb, za enotnost STO-ja, borili se bomo za okrepitev ljudske oblasti, borili se bomo na strani tovarišev Tita in Stalina. Kdor nas zapušča v tej borbi, dokazuje, da nam je sovražnik. Naš program Je bil in je še vedno enotnost naše partije v borbi proti kapitalizmu in imperializmu. Enotni so naši narodi kovali v krvi svoje pridobitve in te pridobitve je treba spoštovati; vezi z demokratično Jugoslavijo moramo krepiti in ne slabiti. Tovariši s kom smo se borili? S Stalinom in s Titom, in tudi danes nas vodita Sovjetska zveza in Jugoslavija, tudi danes sta naša voditelja Stalin in Tito, Tito in Stalin. Naša partija Je pokazala v preteklo, sti, da Je internacionalistična, pokazala bo to tudi v bodoče, ne le v besedah, temveč v dejanjih. Kdo so naši voditelji? Naši voditelji so tovariši, ki nas niso nikoli izdali in ki nas ne bodo izdali nikoli, tovariši, ki so vedno v borbi proti imperializmu in ki bodo pripeljali množice do zmage. V Trstu in tukaj so ljudje, ki so izpodkopali enotnost naše partije, ki so načeli enotnost naše partije, poslužujoč se pri tem resolucije Informbiroja. Toda eno je ideološka borba, drugo pa je borba, ki jo vodi Vidalijeva frakcija. Resolucija Informbiroja ne bi smela qač«ti naše enotnosti, ni smela- razbit) enotnosti naših množičnih organizacij, 'ni smela razbiti vse ono, kar smo v mnogih letih ustvarili. Mi, ki smo sosedi demokratične Jugoslavije, smo lahko videli klevete proti njej, lahko smo videli, da oni, ki Jugoslavijo obtožujejo, niso dobro obveščeni o dejanskem položaju. Danes, po kongresu KPJ lahko razume- (Nadaljevanje na 2. strani,) Nota FLRJ zavezniškemu kontrolnemu svetu DUNAJ, 16. — Predstavništvo FLRJ v Avstriji je poslalo zavezniškemu kontrolnemu svetu na Dunaju in direkciji za reparacije noto, ki zahteva med drugim ustanovitev posebne zavezniške komisije, ki naj pomaga jugoslovanski delegaciji, da najde dokumente, ki se nanašajo na jugoslovansko imovi-no, ki so jo nacisti odnesli med okupacijo. Številni jugoslovanski, stroji so v Avstriji, vendar sedanji avstrijski posestniki skupno z avstrijsko vlado na vse načine ovirajo jugoslovansko delegacijo pri njihovem iskanju in ugotavljanju. V Leningradu zopet deluje televizijska oddajna postaja LENINGRAD, 16. — Po osmih letih je ponovno pričel delovati televizijski center v Leningradu. Odslej bodo lahko prisostvovali televizijskim programom tudi prebivalci Gačina, Kronštadta in drugih oddaljenejših krajev. Tovarna v Leningradu, ki izdeluje radijske aparate, je pričela z izdelavo novih televizorjev. ZAGREB 16. — V soboto je na procesu proti ustaškim vojnim zločincem, teroristom in vohunom pri nadaljevanju zasliševanja povedal Božidar Kavran, da se je potem, ko je spremil Paveliča iz Avstrije v Firence, zopet vrnil v Avstrijo. V Italiji je obtoženec Mimo Rosandič povedal Kavranu, da je duhovnik Draganovič v ozkih stikih z neko tujo obveščevalno službo in da je v ta namen odprl v Rimu poseben urad. Ta urad je imel namen, da zbere dokumente o vohunstvu v Jugoslaviji, ki jih je potem Draganovič pošiljal nekim predstavnikom tujih držav. Med svojim bivanjem v Rimu je imel Kavran pogovor z ustaškim polkovnikom Jilakom, ki je bil v stikih s Perrijerp, ki se je nahajal v Trstu in ki je bil dodeljen neki tuji obveščevalni službi. Perri je dejal, da je treba poslati v Jugp-slavjo agente, ki se bodo posvetili špijonskim poslom. Kavran je tudi izjavil, da je sodeloval pri sestavljanju navodil za teroristično .delovanje ustašev v Jugoslaviji. Na vprašanje predsednika sodišča je Kavran priznal, da je poslal v Jugoslavijo kakih sto vohunov-nih teroristov in da je obvestil Paveliča o njihovem, prihodu. Kavran je tudi povedal, da so bili zelo številni stiki med ustaško emigracijo in tujimi obveščevalnimi službami. 2e Altman je vzpostavil zvezo z grofom Meranom, ki je vodil vohunski center neke tuje države. Naloga, ki jo je Kavran zastavljal tistim teroristom, katerih prehod v Jugoslavijo je on pripravil, je bila, da so organizirali široko vohunsko mrežo na račun te tuje obveščevalne službe. Informacije iz hrvatskega centra bi se naj sporočale tudi madžarski, romunski in drugim vohunskim službam. Kot protiuslugo je ustaško volstvo prejelo obljubo za radijsko postajo, sanitetni material in drugo. Tudi bivši ustaški minister Frko-vič je bil po zatrjevanju Kavrana v zvezah s častniki tuje obveščevalne službe. Ko je Kavran prišel v Jugoslavijo, je imel s seboj seznam vprašanj, ki mu jih je s posredovanjem Alt-mana dal Grof Merano. Vprašanja so se nanašala na vojaške in gospodarske zadeve. Nato se je pričelo zasliševanje Vladimirja Saboliča, ki je bil v Paveličevi državi visok funkcionar. Do 1. 1939 je bil Sabolič mačkovec, jeseni 1940 pa je postal ustaš. Proti koncu vojne je bil tajnik v notranjem ministrstvu. Ko je še bil veliki- župan,v Slavonskem Brodu, je bilo mnogo zločinov izvršenih na njegov ukaz. Tako je dal nekoč zapreti 100 rodoljubov, od katerih jih je bilo oktobra 1943 25 ustreljenih. Ob koncu vojne je pobegnil v Avstrijo. Na ukaz tuje vohunske službe je Sabolič ilegalno prešel jugoslovansko mejo. Na vprašanje, če je imel s seboj seznam vprašanj informativnega značaja, je Sabolič odgovoril: «Prvič ne, drugič da«. Sabolič je tudi potrdil, da so služila ta vprašanja tuji vohunski službi v Avstriji in da se je Sabolič raz-govarjal v imenu ustaške in Mačkove emigracije z nekim tujim vohunom Gruberjem. O teh razgovorih je obveščal bivše ustaške ministre Frkoviča in Sušiča. Vzpostavil je tudi zvezb s Skobarjem, bivšim nacističnim častnikom za zvezo Visoko ohdai/čonje milijonarjev v USU PRAGA, 16. — Lansko leto je češkoslovaška vlada odobrila 7% davek na kapital 35 tisoč milijonarjev, to se pravi oseb z rento čez milijon kron. Letos se je ta davek povišal na 20%. Dohodek tega dav. ka bodo uporabili za zboljšanje položaja kmetov, katerih zaslužek se bo zvečal, ne da bi se morale povišati cene njihovih proizvodov- pri srbskem kvizlingu Ljotiču. Obtoženec je stopil tudi v stike z informacijskimi bazami Schwarz in Hormayer. Ob koncu zaslišanja je Sabolič še priznal, da mu je bila poverjena naloga, da najde kar najbolj ugoden prostor, kamor bjt se mogel z letal spuščati različen material. Thaelmanna so SS ubili in sežgali PRAGA, 16. — Na neki slavnosti v Františkovih Lažnih ob četrti obletnici smrti nemškega komunistič. nega voditelja Thaelmanna je bot-garski zunanji minister KolaroiJ med svojim nagovorom podal neke podrobnosti o okoliščinah Thael-mar\nove smrti. Kolarov je izjavil, da*"so Thaelmanna utporili in sežgali esesovci v krematoriju v Bue-chenwaldu v noči od 16. na 17. avgust 1944 malo po polnoči. Domačini v Južni Afriki predstavljajo nevarnost KAPSTADT, 16. — List «Di(* Burger« se pritožuje nad »liberalno« politiko občinskega sveta v Kapstadtu napram črncem. Ta list pravi, da se bo ustanovila na davkariji cela «črna republika«, če bo mestni svet nastavljal tamkaj za uradnike toliko domačinov. List čuti tudi potrebo, da protestira proti dovoljenju, da smejo prometni stražniki nositi enake uniforme kakor evropski in imajo enake plače in enake pravice. Po mnenju tega lista bo taka politika enakosti povzročila v Južni Afriki krvavo nasilje. LONDON, 16. — Približno 100 bolniških strežnikov in strežnic je šlo danes popoldne v sprevodu med Trafalgars Square in Hyde Parkom. Na zborovanju po sprevodu so manifestanti zahtevali zvišanje plač in priznanje drugih pravic. Vprašanje Makedonije iu naši „internacionalistiM Včerajšnji «11 Lavoratore« prinaša izvleček izjave bolgarske KP, kjer se baje očita jugoslovanskim voditeljem, da so »v bolgarski Makedoniji namesto bolgarščine upeljali makedonšči-no«, a očitek bi pomenil isto, kakor če bi, n. pr. De Gasperi očital Angležem, da so na Malti upeljali italijanščino namesto angleščine. To pomeni: 1. «11 Lavoratore« smatra, da Makedonci nimajo pravice do svojega materinega jezika; 2. «11 Lavoratore« smatra, da Makedonci niso samostojen narod; 3. ell Lavoratore« smatra, da Makedonci v Grčiji in Bolgariji nimajo pravice do svojega materinega jezika, ampak da morajo govoriti grški, odnosno bolgarski: 4. ali Lavoratore« smatra, da nacionalne manjšine nimajo pravice do svojega materinega jezika, ampak da se morajo svojemu Jeziku odpovedati in sprejeti državni jezik za svoj materni jezik; in 5. «11 Lavoratore« s tem zagovarja fašistično politiko raznarodovanja. Iz tega izbaja: 1. Da so v makedonskem vprašanju Bolgari šovinisti, ker zahtevajo, da Makedonci govore bolgarski in ne makedonski. 2. Da so le v Jugoslaviji Makedonci samostojni in svobodni, ker imajo svojo republiko, svojo univerzo, svoje šole, svoj tisk, opero itd.; drugi pa, ki se nahajajo v Bolgariji in Grčiji, vsega tega ne bi smeli imeti. 3. Da bi v primeru priključitve Trsta k Italiji «11 Lavoratore« zahteval, da morajo Slovenci govoriti italijanski, ker danes prinaša brez komentarja izjavo bolgarske KP, kjer se, med drugim, postavlja absurdna šovinistična zahteva, da morajo Makedonci govoriti bolgarski in ne makedonski. 4. Da Je tudi v tem primeru Jasno, kdo Je dejansko internacionalist in kdo Je dejansko nacionalist. Izjava ZVEZE PARTIZANOV STO Lonjer-Katinara Glavnemu svetu Zveze partizanov STO Trst Aktivisti in partizani podsekcije LONJER-KATINARA, zbrani na svojem množičnem sestanku, po pregledu položaja, ki je nastal po resoluji Informacijskega urada, odločno obsojamo vse elemente, ki na kakršen koli način skušajo blatiti osebnost našega predsednika glavnega sveta ZP STO tov. Ukmarja Antona, obenem pa izjavljamo da priznavamo kot naš glavni svet Z P STO edinole tistega, ki smo ga izvolili na našem kongresu dne 26. in 27. junija t. 1. Smrt fašizmu Svoboda narodu Lonjer-Katinara 14-6-194*. pri Trstu Sledi 122 podpisov Dichiarazione ASSOCIAZIONE PARTIGIANI T. L. T. Longera - Cattinara Al Consiglio Centrale delTAs-sociazione Partigiani del T.L.T. T r i e s t e Attivisti e partigiani riuniti nel-1’assemblea generale dei soci del->a Sezione LONGERA-CATT1NA-RA esaminata la situazione creata dopo la nota delTUfficio d'Infor-mazioni condanniamo tutti quelli cbe tentano e cercano di gettare ombra sul Presidente del nostro Consiglio Centrale del-1’Associazione Partigiani del T. L. T. il Comp. Antonio Ukmar, con-temporaneamente diebiariamo di riconoscere unicamente il Con-sigiio Centrale dell'A. P. T. L. T. da noi eletto al nostro congresso II 26 e 27 'glugno di quesfanno. Morte al fasclsmo Liberth ai popoll Longera-Cattinara, li 14-6-1948. presso Trieste Seguono 122 firme Nakane zapadnih sil ne bodo mogle onemogočiti konference Ponoven razgovor zahodnih predstavnikov z Molotovom Skorajšnja konferenca štirih zunanjih ministrov ? PRIMORSKI DNEVNIK 2 - 17. avgusta 1948 ENOTNOST LJUDSTVA!TRŽAŠKI DNEVNIK (Nadaljevanje s 1. strani.) /na resnico, lahko vidimo, kje sta hinavščina in neiskrenost. Kdor danes kleveta Jugoslavijo, kleveta slavno ljudstvo, ki je dalo toliko za svobodo narodov vsega sveta. Danes ni mogoče obtoževati Jugoslavije za napake, ki jih ni zagrešila. Ni mogoče graditi so. rlalizma in ga Istočasno izdajati. nes pa se v Jugoslaviji gradi sociali zem in nikakor ne moremo govoriti o povratku h kapitalizmu, kajti kapitalizem je izgubil svojo glavno bazo in prepr.čani smo, da bodo tudi njegovi zadnji ostanki uničeni. Vsi vedo prav dobro, da v nobeni deželi ni take ljubezni do Sovjetske zveze kot v Jugoslaviji. Vsi vemo, da bomo v vsaki Jugoslovan' l-'ši našli poleg Titove Slike tudi >vo. Dejstva o .ujejo, da Jugoslavija nadaljuje svojo borbo proti Imperializmu in reakciji. Za nas pa pomeni Jugoslavija tudi socializem na našem pragu, za nas pomeni Jugoslavija, da imamo v borbi proti imperializmu zavarovan hrbet, za nas pomeni Jugoslavija okrep tev ljudske oblasti. Zaradi tega ta ideološki spor med partijami, ki bo gotovo rešen, ne sme razdružlti nadih sil. V nobenem del" sveta ni resolucija Informbiroja toliko škodovala delavskemu gibanju kot v Trstu. Kdo je imel interes, da je vnesel kaos v vrste naše partije? Interes je lahko imel samo imperializem, interes so imeli lahko samo naj-hujii sovražniki delovnih množic. Danes pa v Trstu sledi Vidaliju na žalost de del delovnih množic. Zaradi tega je potrebno odkrito spregovoriti kdo je Vidali, Vidali skriva svoje početje za dema- so se vedno borili proti nacilasizmu in proti imperializmu. Danes se Vidail zaletava prav v te tovariše, skuša jih oblatiti in ni g-sram pri tem nobene klevete. Toda on ni sam; z njim je ves njegov štab, njegovi priganjači. Star pregovor pravi: »Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo sls.Okoii Vidali j; so se zbrali oni, ki smo jih že nekdaj izključili, ljudje okoli Pratolonga, oni, ki smo jih izločili iz vrst naše partije, ali ki prihajajo naravnost iz (ašistič nlh vrst. Morda se boste vprašali: »Kako vendar, da so bili ti ljudje v naših vrstah?« Tovariši, ko smo te ljudi spoznali, smo hoteli proti njim postopati ,todg našli so zagovornika v Vidaliju. Vsi tl ljudje nimajo prav nobenega opravka z resolucijo Informacijskega biroja mnoge med njimi smo razkrinkali, našli pa ao oporo v V dalija. .idali rad govori o manjšini in večini ,rad govori o demokratičnem centralizmu, To govori prav on, ki je brez vednosti vodstva odšel drugam po navodila. Prav on je skupno s Pra. tolongom pripravil načrt za zasedbo uredništva «11 Lavoratore* In drugih naših sedežev. Prav ta mehikanski udar je v vso korist imperializma. Toda njegova današnja večina ni več tista, Kot je bila nekoč. Slino žalostno je videti, kako zapadajo mnogi tovariši v-pasivnost. Toda prav to je hotel Vidali in njegov štab. Mi se danes borimo na pravi poti In prepričani smo, da bodo tudi ti tovariši našli pravo pot. Vidali govori mnogo o demokraciji. Oglejmo sl malo, kašne demokratične metode uporablja on. Morda je demokracija, če organizira škvadre, ki pretepajo naše tovariš«? Danes se dogaja prav isto, kar so počenjali fašisti v letih 1921-1922. iz je pravice Se en policijski komisariat goskimi besedami. Dobro poznamo i.a-Ee delavce v Trstu, vzgojene v inter-nacionalističnem duhu. Sovjetska zveza je bila zanje vedno velik vzgled. Prav zato pa Jih je bilo lahko zavesti; oe bomo Jih obsojali, obsojali pa bomo one, ki so Jih z demagoškiml besedami zavedli. Mi smo bili vedno za Sovjetsko zve. zg in za Stai.aa, včeraj in danes; bili smo za Tita in za Stalina. Naši voditelji v krvavih bitkah proti razrednemu sovražnika so bili in so vedno z delovnim ljudstvom. Izdajalec Vidali — kajti samo tako ga lahko imenujemo, — pa je zavedel množice na napačno pot, poslužujoč se pri tem za-stave Lenina in Stalina ter zastave internacional.zma, da bi jih laže pre-varil. Tovariši, komu služi Vidalijevo početje? Samo angloamerlškemu imperializmu in reakciji! Vidali in njegova banda sta razdvojila partijo, UAIS, Enotne sindikate itd., skušata razdvojiti demokratične sile cone A od cone B (vzkliki med množicd: «Ne do mo dovolili!«), skušata oddvojiti Italijane od Slovencev in Hrvatov (vzkliki: «Dol z Vidalljema), skušata oddvojiti naše ozemlje od našega na-tavnega zaledja. Tl gospodje gredo skupno z eVoce li-bcra«, z «Messaggero Venelo* in podobnimi, to pa lahko koristi samo »n-gloameriškemu imperializmu, raznim Cosulichem, kakemu CLN za Istro in pocobno. To, česar ni zmogel imperializem s svojo policijo, s svojo vojsko, z zatiranjem delavskega razreda in kmetov, se je posrečilo Vidaliju z njegovim satanskim načrtom. Živimo v enem izmed najbolj žalostnih trenutkov naše borbe, v ze'o grenkem razdobju našega revolucionarnega gibanja. V zgodovini delavskega gibanja lahko naštejemo le malo tako žalostnih dogodkov. Tovariši, to so oni, ki hočejo razbiti našo partijo, razbiti vse pridobitve dolgoletne borbe naših narodov. To provokacijo so organizirali An-gtoamer.kanci. Kaj je imel iskati Vidali pri Special Brancbu v Trstu, kaj je ime) iskati pri vodite!] h CRDA v Tržiču, pri izkoriščevalcih delavskega razreda? Vidalijeva preteklost ima mnogo do brega na sebi, toda njegova bližnja preteklost kaže samo sabe strani. Mnogi med vami se bodo vprašali: »Zakaj ste držali v vrstah partije podobne voditelje, mar jih niste poznali prej?* Storili smo to, ker nismo hoteli razdvojiti vrst naše partije, storili smo to tudi na pritisk Italijanske ko munistične partije. Vidalijevo zadržanje med vojno Je pokazalo, da je raje ostal v Južni Ameriki, namesto da bi prišel v Evropo in se boril skuono z ostalimi to variši. Tudi Jaksetlcb nam je dejal, ko Je Izvedel, da se Vidali vrača Iz Amerike: »Za našo partijo so dnevi enotnosti šteti; tovariši, skušajte storiti vse. da odide v kakšno drugo debelo*. Vidali je moral priti v Trst, da bi nadomestil Pratolonga, da bi nadaljeval njegovo borbo proti naši partiji. Zelo dobro poznamo tega pustolovca. Medtem ko so se tovariši borili s puško v roki v hribih, je on igral »salonskega komunista* v Južni Ameriki. On ne pozna borbe proti imperializmu, on pozna notranjo borbo v naši partiji. Poglejmo zdaj, kakSnl so vaši voditelji. Tovariš Babič je star borec, leta 1941 Je vzel puško v roko ter organiziral In vodil osvobodilno borbo v Bosni. Kdo je tovariš Regent, ki danes brani našo partijo? Regent Je oče naše partije; on je ustanovil prve socialistične skupine na našem ozemlju. Ob strani teh tovarišev so še drugi, k! Vidali govori eno, počenja pa drugo. On in njegova banda govore danes slabo o Jugoslaviji in o coni B, kajti tam je po njihovem teror. Toda v coni B se mu ni posrečilo razbiti enotnosti partij«, mi pa smo bili s sovražniki enotnosti partije še predobri. Vi vsi veste dobro, kakšen teror je v coni B. Govoriti pa je treba tudi o Komunistični partiji Italije, ki je v /pra-šanj.i Trsta zavzela napačno stališče. stališče, ki so ga kritizirale vse komunistične partije, posebno pa še boljševiška partija. »Informacijski urad* KPI v Trstu j« bil zgolj skupina frakcionaševv proti naši partiji. Po podpisu mirovne pogodbe smo pod pritiskom KPI sprejeli v partijo one ljudi, ki so se zbirali okoli »LTnfor-matore del Popolo*. Danes Je gotovo, da so ti ljudje nadaljevali borbo za revizijo mirovne pogodbe in da so našli svojega ideološkega voditelja v Vidaliju. «11 Lavoratore*. ki je bil vedno glasnik revolucionarnih sil v Trstu, glasnik napredka In razredne borbe, danes ni več v rokah resničnih revo. lucionarjev. Tovariši, žalostno Je, kar piše danes «11 Lavoratore*. Danes je ta list sredstvo za klevetanje najboljših borcev za svobodo, za blatenje vsega onega, kar nam je bilo do včeraj sveto. Kleveta se KPI, kleveta se ljudska oblast v coni B, klevetajo se revolucionarne pridobitve na našem ozemlju. Ta list je zašel na isto odvratno pot, ki jo hodi »La Voce 1' bera*. Tovariš Ukmar je nadaljeval: »Mnogo se govori v zadnjem času o partijski imovini. Vi vsi veste, da se partija vzdržuje s članarino in prispevki svojih članov. Reakcionarji so govorili, da smo plačani z moskovskim in beograjskim zlatom; v Italiji so govorili svoj čas celo o nekakem zakladu iz Donga. Vidali gre danes po isti poti. Ml lahko danes dokažemo, da so njegove trditve laž; lahko j torej tudi dokažemo, kako smo te j prispevke uporabili. Vi vsi veste tudi, da sta nam delavski razred in jugoslovansko delovno ljudstvo v borbi pomagala. Vidali in njegovi vedo dobro, da ni nobene partijske imovine, poslužujejo se pa prav istih argumentov kot reakcionarni tisk. Nadalje pripravlja Vidali nekak kongres, in to v nasprotju z večino članov Centralnega komiteta. Kongres je potreben, kadar se menja linija partije. Mi danes nasprotujemo temu kongresu, ker hočemo ohraniti in razviti to, kar nas je stalo toliko krvi. Tovariši, KP STO Vas poziva, da se strnete še tesneje okoli njegovih vrst v borbi proti oportunistom, v borbi proti frakcionašem tipa Vidali in podobnih, ki zlorabljajo zastavo Lenina in Stalina kot krinko. Tovariši, borili se bomo dosledno za enotnost množičnih organizaciji, za enotnost UAIS-a in Enotnih sindikatov, za spoštovanje mirovnih pogodb. Vsi oni, ki nočejo spoštovati mirovnih pogodb, so izdajalci. Tovariši, s te tribune lahko zatrdim, da sem k nam ne bo nikoli ne karabinerjev, ne vojakov De Gasperijeve Italije, pa naj bo to Vidalijn pogodu ali pa ne Podpirali bomo — kot smo vedno podpirali — borbo tržaških delavcev proti imperializma in za okrepitev demokratične fronte na našem ozemlju. Podpirali in branili bomo vedno s Sovjetsko zvezo pod vodstvom tova. risa Stalina In Jugoslavijo pod vodstvom tovariša Tita. Živela komunistična partija STO-Jal Naprej za Stalinom in Titom! Smrt fašizmu! — svobodo narodu! Nadaljevanje govorov iz manifestacije bomo priobčili v prihodnjih številkah. Dne 12. t. m. se je zbral strok >v-ni odbor uslužbencev državnih tirado v in razpravljali so o sedanjih < s o-nomskih in pravnih pogojih državnih uslužbencev ter o zahtevah, ki so jih ti poslali merodajnim oblastem, ter potek razvoja, odkar so predložili te zahteve. Na sestanku so prisotni odobrili vse dosedanje delo odbora. Predvsem pa so odobrili zahteve, ki so jih predložili oblasten) državni uslužbenci poštrio-te!egrafs*e zveze. Te zahteve katere je sedaj podprl tudi strokovni odbor vseh državnih uslužbencev, so službena ureditev poštarjev, obnova takega službenega razmerja. k' bi ustrezalo tercičnim zahtevam dela na uradu za sprejem in dostavo pošte, zagotovitev letnega dopusta začasnim in stalnim nameščencem urada za sprejem in dostavitev pošte. Na sestanku so odobrili tudi zahteve, ki jih je predložila strokovna zveza občinskih uslužbencev. Te zahteve so: povišanje mezdnih ore jemkov, dovolitev letnega dopusta starejšim uslužbencem in raztegnitev ekonomskih ugodnosti vsem onim, ki so bili pod orožjem od ieta 1940 do 1945. Ta ekonomska izboljšanja so enaka onim, ki jih uživajo uslužbenci, ki so bili pod orožiem od leta 1914 do 1918. Za vse druge uslužbence drugih javnih uradov pa so bile odobrene že prej postavljene zahteve. Te so: posebne doklade, ki so bile upe-ljane za bombardirana središča in poseben predujem na račun trinajste plače. Na sestanku so ugotovili, da so še vedno precejšnje in neupravičljive ekonomske razlike med uslužbetci javnih uradov in onimi industrijske stroke. Vzrok tega krivičnega raz-me/ja, je izključno le stališče vojaške uprave, ki noče izdati različnih ukrepov od onih v italijanski republiki. Zaradi tega je strokovni odbor državnih uslužbencev odločno protestiral proti vo>ški upravi, ker noče na noben način ničesar ukreniti in še naprej (11 mesecev po ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo) dovoljuje, da so uslužbenci tukajšnjih državnih uradov ie vedno juridično, ekonomsko odvisni -d italijanske uprave in zakonodaje. Zaradi tega poziva strokovni odbor vojaško upravo, naj prekine s svojim stališčem in naj stori potrebne korake. Posledice hujskanja Ob pomanjkanju resniinih argumentov za politično borbo se 1 i-dahjeva skupina poslučuje hujskanja m ogabnega klevetanja, ki po vrši ne samo v ustni propagandi od človeka do človeka, ampak mu daje duška tudi v žolčnih člankih svojega glasila. Sadove takeoa hujskanja smo že opazili večkrat in smo o njih tudi že jmročali. Tak primer je tudi izr java nekega tovariša, ki je bil v soboto z neko »deputacijo* na sedežu Založništva tržaškega tiska. Svoj’, znanki, ki je tamkaj v službi, je ta tovariš izjavil v italijanščini: *Ti veš za moje ime in priimek. Kadar bo zletela ta hiša v zrak, vedi, da bom jaz za to odgovoren*. Vemo, da za to izjavo ni odgovoren ta tovariš, ampak oni »voditelji*, ki so tako nesramno izkoristili in izkoriščajo čuvstva delovnega ljudstva, da so zanesli v njegove vrste spor ter ga z vsemi možnimi sredstvi poglabljajo. Verjetno bodo ti «voditelji» zgornjo izjavo demantirali, kakor bodo morda proglasili za laž dejstvo, da je ista »delegacija* odnesla ob tej priliki ključ od hišnih vrat. Vendar take izjave, kakor tudi druge njihove laži, ne bodo mogle spremeniti dejstev, ki temeljijo na resnici. Cestni blok pri Gropadi odprt POLICIJA SPOROČA, DA JE OD VČERAJ ZJUTRAJ OB 7.95 ZOPET ODPRT ZA PROMET CESTNI BLOK STEV. It NA CESTI IZ GROPADE PROTI JUGOSLAVIJL Delavci in hi-ezposelni pa so morajo stiskati po brlogih Pred dvema letoma so oblasti odločile, da je ul. Caprin »nevarna cona«, kjer je treba takoj namestiti policijski komisariat, čeprav je v bližini že policijska vojašnica na Istrski cesti. Pod to pretvezo go vrgli vsa kulturna društva, ki so imela svoj sedež v domu Rinaldi na cesto in se polastili poslcpja, ki ga ima policija še danes zasedenega, čeprav se je dovolj jasno pokazalo, da tamkajšnji komisariat ni prav nič potreben. Sedaj so iznašli Zopet eno takšno «nevarno. cor.o*. ki naj bi bile tržaške ladjedelnice, in zato so pohiteli / ustanovitvijo že enega komisariata v njihovi neposredni bližini, namreč v tuši Marega, na vogalu ulic Navali in Sv. Andreja. Ravnateljstvo ladjedelnice je v to hišo, ki je njena last, preneslo del svojih uradov potem, ko je bilo poslopje v ladjedelnici, kjer so bili prej nameščeni uradi, porušeno po zračnih napadih Anglo-amerikancev. Ravnateljstvo je sedaj zgradilo na prejšnjem mestu novo poslopje, v katerem je zopet nastanilo del svojih uradov, dočim so ostale urade uredili v Lloyd 9 1 3 3 1 — 2 r— — 1 — 1 — __ 1 1 1 17 11 17 5 10 5 — 1 — 6 4 2 — 1 1 38 26 21 2 — ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem za vso ponujeno pomoč, za vse izraze sočutja, za darovano cvetje. Hvala pevcem, godcem, pogrebcem in sploh vsem, ki so na zadnji poti v tako velikem številu spremljali našega dragega Janka Lavrenčiča V imenu vse družine se še enkrat vsem zahvaljuje pokojnikova žena PISCANEC - ANGELA LAVRENČIČ Lonjer 17.8.194B. 'OBMORSKO KOPALIŠČE" Sv. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBAHNlCK V TRSTU, (legalna ura): 7.30, 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, 11.30, 13.30, 14.15, 14.45. ODHODI 12 SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9.1J» 9.50, 12.00. 13.45. 13.15, 17.30, 18.40, 19.00 19.30, 19.40, 20 40 21.15' 31.30. 21.40. Vozijo parniki »Itala«, aVeltor Pisani«. «Trieste», motorna jadrnica «Levante». Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrasle 180 — lir, za otroke od 7 dn 10 let 120 — lir URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU (legalno ura): 8.30, 10.30, 11.15, 14.00, 14.45. Vozijo motorna jadrnica «Levante», parnik »Vettor Pisani«-Povratek s parnikom »Itala*, ODHODI IZ SV NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9.30. 13.35. 16.00. 19.20, 21.30 po potrebi. (-'»ne kombiniranih voznih listkov (vožnja tj a, kopališč in vožnja nazaj): z motorno jadrnico aLevante* 160.—, 200." Hr, * parnikom 180.—, 130.— lir Motorna jadralca IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsak« dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ-KOPER - SV. NIKOLAJ ip obratno. CE BO POTREBNO, BO PROMET S PARNIKI NEPRETRGAN