DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji ietrtelc meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" (/a dobiva,jo zastbnj. — Spttt »i dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBALjubljana, v nemenWcili ulicah it. 2. — Naznanilo stane H kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če te tiska dvakrat, in 1!S kr., če te tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. 28. V Ljubljani, 4. decembra 1890. Letnik IU. Vabilo na naročbo. Leto se bliža svojemu koncu, le še enkrat obišče „Domoljub" svoje naročnike in nastopilo bo že novo leto. Zato povabimo že danes svoje naročnike, da naj kmalu ponovi svojo naročnino. Pri tem želimo: 1. da vsi naročniki zvesti ostanejo »Domoljubu"; 2. da vsak naročnik pridobi vsaj ie enega novega naročnika; 3. da naročniki iz posameznih vaBij ali far list skupno naročijo, skupno denar poiljejo in tudi ako je mogoče skupno list prejemajo. Ob tej priliki izrečemo iskreno zahvalo vsem naklonjenim podpornikom lista ter jih prosimo, naj mu tudi v prihodnje ostanejo prijazni. — Vzlasti zahvalimo gospode duhovne, ki so posebno veliko pripomogli, da se je list razširil; upamo, da se bode vsled raznih sklepov dekanijskih konferenc vzlasti po Kranjskem z novim letom še veliko bolj razširil. Prosili bi gg. duhovne, učitelje in druge izobražence, naj gredč pri naročevanju lista priprostim ljudem na roko. da jim list pokažejo, priporočajo, da jim morda nakaznico za pošiljatev denarja napišejo. Mnogo dobivamo pisem, kjer se samo poroča, da bi se ta ali oni rad naročil, pa ne ve kje iu kako; prepričali smo se tudi pogosto iz pisem priprostih ljudij, da si list radi naročajo, le ako jih kdo nanj opomni. Upamo, da je .Domoljub" v preteklih treh letih vestno spolnoval stavljeno si nalogo. Da U bilo marsikaj še želeti, to urednik .Domoljubov" sam najbolj čuti; gotovo pa je, da kolikor bo imel listi več naročnikov, toliko bo skušal tudi popolnejši biti. „Domoljub" si je stavil kot svojo nalogo, da hrani, utrjuje in razširja med naiim narodom katoliiko, slovensko in gospodarsko zavednost, da pojasnjuje ljudem najnovejše dogodke in da svoje bralce podučuje in kratkočasi. Namen našemu listu je braniti pred napadi tujih in domačih nasprotnikov vero katoliško in besedo materino, potegovati se vzlasti za kmeta, obrtnika in rokodelca, katerega hočejo dandanes kar vtopiti v groznih davkih. Ker se pri tem „Domoljub" ne ozira ue na desno ne na levo, zato se ni čuditi, da ima tudi svoje nasprotnike, ki bi ga najraje vtopili v žlici vode. Tega, hvala Bogu, ne bodo dosegli, ker »Domoljub" se razširja od leta do leta, dobiva vedno več naročnikov po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem in sme že sedaj reči, da je med vsemi slovenskimi časniki najbolj razširjeni list. .Domoljub" ne išče nobenega svojega dobička, to kaže s tem, ker je najbolj po ceni med vsemi političnimi slovenskimi časniki, in ker vselej prinaša pol pdle berila več, kakor je po svoji obljubi dolžan. — Ob enem pa, ko priporočamo »Domoljuba", s tem nečemo spodrivati drugih dobrih listov, kakor „Mir", .Slovenski Gospodar", .Dolenjske Novice" itd. in bi bili veseli, da ima vsaka slovenska družina vsaj jednega teh listov naročenega, ker dobrega berila ni nikoli preveč. Torej prijatelji »Domoljuba" na delo! — .Domoljub" se je vestno trudil celo leto. da je vam stregel in vas kratkočasil; na vas je sedaj vrsta, da storite svojo dolžnost, da podpirate sedanjim razmeram prepotreben domač misijon - poštene časnike! Prijateljem »Domoljuba" radi na zahtevo doposljemo brezplačno lztisov lista, kolikor jih potrebujejo za nenaročnike v priporočilo in na ogled. „Domoljub" stane za celo leto samo 80 kr. — Naročnina se pošilja z naslovom: Opravništvo „Domoljuba" v Ljubljani. Gorje ti, ubogi kmet, gorje Udarec pada za udarcem na ramena ubozega kmeta. On, ki je bil nekdaj trden iu imovit, glavna podpora osobito na poljedelstvo navezane Avstrije, on sedaj pada, se pogreza v revščino, ne more zmagovati davkov, boben mu p6je okoli biše, in kmet obupujoč n»d svojim stanom, beži iz domovine, kateri je bil vsikdar najivestejši sin, in bili v Ameriko, sam ne ve, kam, le s prepričanjem, da bujše se mu ne more goditi, kakor se mu godi na domači zemlji. Obstoječe narodno-gospodarske razmere, o katerih odločujejo kapitalisti, ki izsesavajo zemljiščnega posestnika, so najhujše razjedajoči strup na telesu kmetijskega stanu. Te razmere je v Avstriii ustvaril židovski liberalizem, smrtno sovražen kmetskemu blagostanju. Po mnogem trudu blagih domoljubov so se židovskemu liberalizmu pri nas odbili najnevarnejši rogovi; pravi zastopniki ljudstva so dvigoili glas v državnem zboru za blagor zatiranega obrtnika, rokodelca in kmetovalca; dosegli niso veliko, ker liberalni kapitalisti imajo še vedno mogočen vpliv pri našem postavodajstvu, a nekaj so vendar dosegli. Kmetje in drugi mali posestniki so vzlasti po-gostoma tožili, koliko morajo imeti nepotrebnih tro-škov pri prepisih v zemljiško knjigo. Vrli poslanci v državnem zboru so dosegli toliko, da je zakou z dne 10. junija 1890 dovolil neko polajšavo. Ta ob- stoji v tem, da stranka sama lahko domA napravi dotično pismo, pobotnico, odstopno pismo itd., da ji tedaj ni treba hoditi do sodnije ali do notarja, če se vknjižijo taka pisma, katerih vrednost ne pre-seza napovedanega zneska 100 gld., potem pa da v takih slučajih ni treba legalizirati podpisov pri notarju ali sodniji; — zadostuje, če dva zanesljiva moža kot priče dotično pismo podpišeta s svojim imenom iu priimkom, ter dostavita svojo obrt ali svoj posel, stanovanje in starost s pristavkom, da jima je tisti, katerega podpis potrjujeta, osebuo znan. S tem se prihrani posestnikom veliko troškov, in ker je morebiti prepisov pod 100 gld. blizu 50%, vidi se, koliko tisoč goldiuarjev bi se s tem zakonom prihranilo našemu revnemu posestniku. Kdor je hotel n. pr. sedaj prepisati pet goldinarjev v zemljiški knjigi, plačati je moral troškov blizu 4 gld. 50 kr., torej skoro toliko, kolikor prepisna svota, tukaj pa še ni vračunjena pot, ki tri, štiri nre dolga, velja posestnika najmanj jeden ali dva goldinarja. Torej za prepis pet goldinarjev samih troškov pet, šest, ali celo sedem goldinarjev; po tem zakonu bi dal posestnik samo 7 kr. za kolek. To je velika olajšava vzlasti za revnejše posestnike po deželi in po malih mestih. Dostavi pa državni zakon, da ta polajšava še le tedaj stopi v veljavo, ako jo potrdi deželni zbor. In tako je prišla ta zadeva pred mnoge deželne Listek. Sama smola! Vesel se je povrnil iz čebelarske razstave v R. mlad čebelar Anton Bumke, ker je ondi kupil za-željeno matico. Zdela se mu je posebno lepa; da bi jo varno prinesel na dom, vzame prazno škatljico za švedske vžigalice ter pokrovček prevrta z luknjicami. V to hišico spravi matico in ji priloži pet Čebel-delavk, da bi ji kakor si je dečko mislil, kratek čas delale na potu. Velike upe si je stavil od nove matice, mislil si je: s križanjem se bo zboljšalo pleme čebel in donašale mu bodo krepkejše tudi več medu. Nekako zadovoljen vtakne škatljico z matico in čebelami v svoj žep, ki si ga je v ta namen napravil pri srajci, in hiti na kolodvor, od koder ima vlak kmalu oditi. V naglici stopi še k enemu svojih znancev v mestu, da mu sporoči svoje veselje ter pri njem napiše veselo novico iz semnja svoji nevesti. „Kedaj pa misliš domov iti V" ga vpraša znanec. .Zdaj z vlakom", odgovori Anton. „Za božjo voljo, hiti, sicer bo odšel vlak brez tebe, saj vidiš, da bo zdaj zdaj ura poldne in vlak odide točno ob dvanajstih". Anton zbeži na kolodvor. Vratar je odzvonil že tretjič, ko prihiti Anton do vlaka ter urno skoči v odprti voz; mislil je prav hitro napraviti, a ker je bilo v vozu že polno ljudij, stopi enemu na nogo in pade zopet na noge drugih popotnikov. Opravičeval se je, kakor je vedel in znal, toda potni tovariši so ae jezili nad njim in slišati je moral očitanje: .Gotovo se je štrkovec vpijanil". Bolelo je Antona tako krivično očitanje, saj skoro popolno tešč gre domov, ne pa da bi bil preveč pil, zato se stisne v kot ter prav miren hoče pokazati, da je popolno trezen. Toda sam ne v6 kaj, na desni strani pod telovnikom, kjer je imel čebelice, jelo ga je zelb ščipati, peči, z roko si hoče hitro pomagati, a zadene ž njo ob staro ženo, ki je sedela tik njega. .No še tega se manjka; poprej bi nam bil kmalu polomil noge, sedaj so ti že tudi naše roke na potu", ga srpo žena zavrne. \ ibore, ki 60 jo seveda, vzlasti kar je po večini konservativnih, vsprejeli v veliko korist revnih posestnikov. Celo liberalni štajarski deželni zastop je soglasno sprejel ta predlog. Tudi pri nas je to predlagal poslanec Pfeifer. In kaj je storil deželni zbor kranjski? — Sram nas je, to svetu naznaniti, boli nas, govoriti resnico. Dr. Tavčar, ki hoče biti nekak vodja slovenskega naroda, imel je poročilo o tej zadevi, in je stvar tako zasukal, kakor da bi bila škodljiva za male posestnike; odrekal je zmožnostljudem, da bi znali sami sestavljati ta pisma. — Ali niso slovenskih poslancev v zbor poslali posestniki, ki imajo večinoma tudi zemljišče, katerim bi bilo torej breme zelo olajšano? Kdo ima pač pravico, odrekati ljudem zmožnost, sestavljati taka pisma? Ali ni v vsaki občini župnik, učitelj, župan, ali kak drug izobražen zauesljiv posestnik, da bode to izvršil? Seveda da je šla za Tavčarjem Hribar-Tavčar-jeva stranka, žal, da so se slepilnim frazam dali vjeti tudi nekateri drugi poslanci; da so Nemci glasovali proti temu, to ni nič čudnega, Nemci še niso bili nikoli prijatelji našega ljudstva. Tako je prišlo, da je Pfe ferjev predlog padel z 10 proti 21 glasovi. In tako ne bodo po volji Hribar-Tavčarjevi deležni Slovenci na Kranjskem dobrote državnega zakona. Kar so celo liberalni Nemci d o - Anton zarudi, a naenkrat skoči po koncu kakor da je obdivjal. „Za božjo voljo — kaj pa zopet to pomeni?" nadaljuje ženica. „Sram te bodi, da si upaš pijan med trezne iu pametne ljudi, kdo te bo prenašal", vpije nanj star gospod, ki mu sedi nasproti. „To je vendar od sile", pristavlja tretji, „skozi okno ga vrzite, tam v jarku je prostor za pijance." V tem pa Anton čuti, kakor da bi ga nekaj oklalo, prestrašen seže v žep, sluteč nesrečo. In res. Škatljica s čebelami se mu je strla, ko je padel v voz in nobene čebele ni v njej. Sedaj ga pa zopet zbode; čebele so ga jele pikati. Anton zaupije ter skoči zopet s sedeža. „Ali si nor, ali kaj ti je? — Koliko časa bomo pa Še morali to trpeti?" — Tako se čujejo tožbe vse vprek. »Kondukter! Denite nas v drugi voz, tukaj imamo norega človeka in si nismo življenja varni!" — vpijejo vse vprek. »Mir! Mir!" kliče stari mož. »Dečko, kaj pa je prav za prav tebi." volili štajarskim Slovencem, tega liberalni slovenski zastopniki v zvezi z nemškimi niso privoščili ubogemu kranjskemu zemljiškemu posestniku po deželi in po mestih. Hribar-Tavčarjeva stranka, ki je pripomogla, da se s toliko nepotrebnimi velikanskimi troški zida v Ljubljani gledišče za Nemce na račun ubogih slovenskih posestnikov, iz katerih vere in poštenja in n&rodnosti se bodo norčevali v novem gledišču, Hribar-Tavčarjeva stranka, ki je hotela ljubljanskim mestnim davkoplačevalcem in deželi Kranjski obesiti na vrat toliko tisočakov za popolno nepotrebno višjo dekliško šolo, ta Hribar-Tavčarjeva stranka ni dovolila, da bi se ubogemu slovenskemu zemljiščnemu posestniku prihranili mnogi tisočaki nepotrebnih letnih troškov. Zares: Hudo je, ker je revni posestnik pri-tiskan po splošnih neugodnih gospodarskih razmerah, hudo je, da slovenske posestnike leto za letom zadevajo silne elementarne nesreče, hudo je, da mu rasejo davki v grozni meri, a najhujše je in obupati mu je skoraj, ker še cel6 oni, katere je slovenski narod izbral, da zastopajo in branijo njegove koristi, da celo njegovi poslanci delajo v njegov — pogin! In sicer poslanci, ki kričijo pri vsaki priliki, da so ndrodovi odrešeniki, poslanci, ki imajo vedno usta polna same »narodnosti". To, gospodje prvaki Hribar-Tavčar in tovariši, to je ljudstvu slovenskemd pesek v oči, to je n »Jaz ne morem več prenašati", vpije Anton ušle so, vse so ušle in sedaj me koljejo — ves sem že oklan — bežite iz voza, ako ne, bote tudi vi oklani. »To je cel norec — popolno je ob pamet — konduktšr, kondukter!" . .. kričali so zopet popotniki v vozu. Pri odprtem vozu se prikaže sprevodnik. »Precej, precej, smo že na postaji." — Vsi tišče vanj in ponavljajo Antonove besede: Ušle . . . ušle . . . koljejo ... ter s prstom kažejo na Antona. »Kaj, ušel je in sedaj vas hoče zaklati?" pravi sprevodnik, ker se ne razumejo. »Takoj bomo preiskali in prijeli hudodelnika." Ko obstane vlak, skočijo vsi popotniki prestrašeni iz voza; načelnik postaje podučen po kondukterju približa se vozu, ukaže vrata zapreti pri vozu, kjer je bil Anton sedaj sam in mu reče: »Kaj imaš tukaj? Kdo je ušel?" »Pet jih je bilo, vzdihuje Anton, štiri delavke — toda za te mi ni toliko, pa tudi kraljica je ušla." • »Kaj, kraljica? Kakšna pa je bila kraljica?" vpraša načelnik Antona v šali, ker meni, da ima norca pred seboj. rodni »humbug" v skrajni meri; državni zakon dovoljuje ljudstvu drobtinice, vi ste mu jo od ust vzeli, ker ste napadali in podrli predlog vrlega poslanca Pfeiferja. Tukaj ste zopet praktično pokazali, da vas res vodi načelo: Revežu se ne more pomagati. _ Tukaj, gospdda, je v nevarnosti slovenska n& rodnost; zemljišče grč na boben za zemljiščem, požrešna nemška »Sadmark" stega poželjivo svoje kremplje po slovenski zemlji, ubogi slovenski kmet se vije pod težo davkov in slabih letin; priskočila mu je država na pomoč — a liberatui slovenski prvaki na čelu jim Hribar-Tavčar so slovenskim po-sestnikom na Kranjskem odrekli to driavno pomoči Najhujše te je zadelo, ljudstvo slovensko, celo nekateri iz mej onih so te zapustili, so te izd&li gmotnemu propadanju, katerim si skazalo svoje zaupanje. Zares : Gorjd, ti ubogi kmet, gorjd! Kaj je novega po svetu? Deželni zbori so končali svoje delovanje in državni poslanci so se sošli na Dunaju v državni zbor. V deželnem zboru češkem je bilo veliko govorjenja in prepiranja o češko-nemški spravi, a vse kaže, da iz te moke ne bo kruha. Surovo so se vedli vzlasti Mladočehi, ter najbolj zaslužnega češkega domoljuba, dr. Riegerja, vodjo češkega naroda, imenovali ničvrednega izdajalca. — Na Češkem imajo prihodnje leto deželne razstavo, katere se pa Nemci ne bodo vdeležili, ker se jim Čehi nočejo podvreči pri pogajanju o spravi. Vsled teh ponesrečenih spravnih poskusov upajo židovski liberalci, da se bodo nekateri sedanji ministri umaknili liberalno-nemškim možem, kar bi bilo seveda za katolike iu Slovane avstrijske zelo škodljivo. — Na Ogerskem oblastno vladajo liberalni iramasoni, izrekli so, da jo vse pravnoveljavno, kar za pravo spozna država da cerkev nima nobene besede; vvesti hočejo zakon brez cerkve, odvzeti duhovnom spisovanje matic, sploh začeti očiten boj proti cerkvi, katerega skrivaj že dolgo bojujejo. — Na Italijanskem so imeli volitve v zbornico, pri katerih je seveda slavno zmagal mogočni Krispi; kdor ima oblast in denar in na tisoče pokornih uradnikov, tak seveda lahko zmaga, vzlasti ker se katoliki vsled povelja papeževega ne vdeležujejo volitev, ker nočejo priznali s tem, da so zadovoljni z ropom papeževe države. — Na Francoskem je bil v Parizu umorjen ruski general Selivrstov, ki je bil vzlasti nevaren nihilistom-zarot-nikom. — Na llolantlskem je umrl stari kralj Viljem III. Izumrla je ž njim kraljeva rodbina Oranska v moškem rodu. Za mladoletno hčerko je „Ah, tako lepe, zlate oči je imela in črnkaste, rumeno obrobljene nožice", odgovarja Anton. .Lepa kraljica to", pravi načelnik. »Kakšni so bili pa drugi?" „Ej, kakor sploh navadne delavke, čebela je čebeli podobna", reče Bumke. »Kaj čebele", pravi vodja, »muhe, muhe ti rojijo po glavi". »Ne, po glavi pa ne, rojijo mi le po . . ." »No le povej, kje ti rojijo?" »Po — životu . .." reče Anton bolj tiho. »Imel sem malo luknjico v žepu, Sotovo so ondi skozi zlezle." »Kdo je zlezel?" vpraša načelnik. »No, kraljica matica in štiri delavke." »Ha, ha, kraljica in štiri delavke ua tako majhnem prostoru ha, ha . . ." »No, kaj pa zopet vpijete?" ga vpraša načelnik, ko Anton nanagloma zakriči. »Joj, joj", kriči Anton, »jaz ne morem več strpeti." Zvonec zazvoni in načelnik odide od voza, stopi k telegrafnemu uradniku, da sporoči na bližnjo po- stajo, kaj naj store, da primejo iu v varnost spravijo popotnega norca. Vlak zdrdrA in Anton je sam v vozu. Hitro odpre okno pri vozu, sleče svojo suknjo, tri čebele se med tem oproste in zlete vesele prostosti skozi okno. Dve morate še notri biti, zato zavihti suknjo skozi okno, v tem pa zdrdra vlak in predno je vedel Anton, kaj se je zgodilo — suknje več ni bilo nikjer . . . Anton gleda prestrašen. »Za božjo voljo, kaj bo, ko pridem tak domov?"... V tem pa vlak zabrlizga, približal se je na večjo postajo, kjer čaka vse polno ljudij. »Oh, kam se hočem djati", vzdihuje Anton, »oh koliko ljudij, tu moram iz voza in vse me bo gledalo". Precej pride pred vrata njegovega voza kon-dukter in ž njim dva žandarja. Glasen smeh vse posili, ko zagledajo Antona golorokega. »No, kaj si še le vstal, da se še nisi napravil ?" vpraša ga sprevodnik. prevzela vlado kraljica Ema. — Na JPrusfeem je vlada predložila predlog za preosnovo davkov, vsled katere bodo revnejšim ljudem davki znižani, povišani pa za bogate podjetnike in kapitaliste. Cesar je v nekem govoru povdarjal, da bodo le oni vojaki v resnici zvesti svojemu cesarju, ki bodo zvesti najvišjemu vladarju v nebesih. — Pač lepe besede iz ust vladarja po milosti božji! Kaj je novega po Slovenskem? Iz Zaloga pri Cerkljah, 25. novembra: Ker še nihče ni poročal, naznanjam vam jaz, da smo v Zalogu začetkom tega meseca (5. novembra) dobili duhovnika. Tri leta, odkar je gospod Hiti pri nas umrl, smo ga pogrešali. Toliko večje je bilo veselje, ko smo zvedeli, da pride k nam g. Vinc. Mayr, duhovni svetovalec, poprej župnik na Breznici. Pokanje možnarjev in pritrkavanje zvonov nam je oznanjalo njegov prihod. Postavljenih je bilo več mlajev, dva sta nosila napis: „Z veseljem Vas sprejmemo". Naproti mu je prišla šolska mladina z gosp. učiteljem in mnogimi vaščani. Še veče veselje je bilo v nedeljo ob dopoldanski in popoldanski službi božji. Znano je, kako je tega gospoda neznan hudo-delnik na Breznici po noči napadel. Vsled hudih ran je leva roka močno poškodovana, dva prsta sta popolnoma mrtva. Rane na desni roki so se precej dobro zacelile. Hudo preskušnjo je Bog poslal vrlemu gospodu, a on jo možko prenaša. Vdan v voljo božjo nič ne toži, le to obžaluje, da v duhovnem pastirstvu ne more več tako delovati, kakor poprej. Hudodelnik, ki se skriva svetnej pravici, bo pred „Tukaj pač ni treba nobene preiskave, že včmo, s kom imamo opraviti", tako sliši Anton da se pogovarjajo zunaj voza. »S plaščem ga ogrnimo", pravi eden orožnikov, »pa bo najbolje." Anton se je sicer branil žandarjev, a vse ni nič pomagalo, moral je ž njimi na stražnico, kjer je seveda popolno pametno pojasnil, da so ga čebele oklale, da so najbrže popotni ljudje mislili, da jih hoče on zaklati, pove tudi, kako je prišel ob svojo suknjo, na kar ga žandarji tudi spoznajo kot Antona Bumketa. Seveda je Anton moral na stražnici počakati, da so mu donesli potrebne obleke, predno si je upal domov. Nevesta pa, ko je zvedela vse to, mu je odpisala, da ga noče, ker bi morebiti ž njim imela tudi tako smolo, kakor jo je on imel s svojo kraljico — matico. »Smola, sama smola!" tožil je nekaj časa Anton, ni čuda, matice ni, neveste ni, vse je izgubil. Ko pa je leto pozneje dobil drugo posebno izvrstno in bogato nevesto, potolažil se je, rekoč: „Ej, tudi smola je včasih dobra!" Bogom račun dajal. Gosp. V. Mayr naj pa pri nas mnogo let zdrav in vesel vživa zasluženi pokoj. Bog ga ohrani! Sole sedaj ni v Zalogu, ker je naš učitelj, gospod Vendelin Sadar, nevarno zbolel; previden je bil s svetimi zakramenti za umirajoče. Nekoliko se boljša. Bog mu daj zdravje! Iz okolice ljutomerske, 4. novembra. Letino imeli smo, Bogu hvala, povprek dobro. Pšenice bilo je mnogo, isto tako rži; prva velja sedaj 7 gld. 20 kr. za 100 kilo, druga pa 6 gld. Oves bil je lep, podobno tudi ostala jarina. Sena nakosili so obilno povsod, iu smo ga lahko posušili. Otave je vsled suše, ki je pritisnila po žetvi, vzrastlo malo. Hajdioa je v rasti zaostala, da so jo ponekod zavoljo kratke slame morali pipati, pač pa je bila jako rodna. Koruzi suša v obče ni škodila, le po „prigorih" jo je občutljivo pekla vročina. Isto se mora reči o „tikvah" ali bučah. Krompir je precej obrodil; blago je dobro, oblice se skuhajo lepo. Prejšnja tri leta so »krompirji" — mi izraz rabimo v množini — bili skoro za nič; nekateri gospodarji so prišli malone ob seme. Tu in tam so torej kmetovalca okoliščine prisilile, da si je seme od „inod" oskrbel, kar mu ne bode na škodo. Saj skušnja uči, da jedno in isto seme »sploh" ali vedno po istih njivah ne rodi, ker ne more dolgo vspehovati, vzlasti velja to gledd krompirja, o katerem pravijo, da moraš po drugo seme iti vsaj štiri ure daleč, ako hočeš s to rastlino na tvojej njivi doseči zopet povoljen vspeb. Jabolk po našem polji nismo dobili veliko, hruške so pač bile polne. Po goricah so ponekod „jabldni" in »gruške" bile rodne, a ponekod ni bilo nič, akoravno je drevje krasno cvetelo. Polovnjak jabolk smo prodajali navadno po 10 gld. Poročevalec teh vrstic je tudi v R&dgoni povpraševal za ceno, in tam je sadje veljalo ravno toliko. Vina dobili smo malo, ali kapljica je izvrstna. Štrtinjak prodajajo po 100 gld. in višje, baje tudi že po 200 gld. Trta je najbolj obrodila po onih vinogradih ali, kakor pravimo mi, po »goricah", kjer so že po tri leta škropili z ga-lico. Dopisnik je svoje »gorice" — za jezikoslovce bodi povedano, da izraz »gorice" v množini velja za samo jedno vinico — škropil, njegov sosed je to opustil; vsled tega je listje v prvem vinogradu ostalo zeleno, med tem ko je trta v drugem že bila suha. Marsikdo je letos rekel, da bo v prihodnje škropil, če bi ravno bilo treba vsaki mesec. Toda ni potrebno, da bi se človek grozil v tolikej meri Škropiti zadostuje po dva- ali trikrat. Kdor je razven tega vinograd še trikrat okopal, danes ne obžaluje skrbi in dela. Staiarsko. Deželni poslanci so se ibrali v Gradcu dne 14. oktobra. Ob desetej uri so mil. gosp. knezo-škof Mariborski, dr. Napotnik, služili sv. mašo. Potem se jo začelo zborovanje. Deželni glavar grof Wurm-braud je pozdravivši poslance omenil, da bo za deželno potrebe v letu 1891 zadostovalo, kakor letos, po 83° 0 deželnih doklad. ali s tem seveda ljudstvu ni mnogo pomagano. ker občinske in okrajne do-klade vedno rastejo. Zatem so poslanci deželnemu glavarju v roko segajoč storili obljubo, da bodo svoje dolžnosti spolnovali nestor in vestno. To mora opraviti vsaki novoizvoljeni poslanec: sedaj so storili za šest let vsi. ker so se letos bile vršile nove volitve v deželni zbor. V sledečih dnevih so si gospodje razdelili delo: jeden odbor je prevzel šolstvo, drugi prošnje, tretji skrb ia gospodarstvene in četrti za občinske zadeve, peti za železnice. Poslancev je (50. od teh je 40 »liberalcev in samo 30 konservativcev, med zadnjimi 8 Slovencev. Kar posamezni odbori sklenejo, to naznanijo v seji pred vsemi poslanci, da ti sklep odobrijo ali zavržejo ali spremenijo. Naj omenimo nekatere drobtine. Iz deželne blagajnice ima se kupiti grad Švanberg, da ga spremenijo v hiralnico ia 200 bolnikov, vse pripravljeno velja 172.000 gld. h Konjic skozi Poljčane na Slatino b.vlo napeljali železnico, ako stroški ne bodo presega'.: 900.000 gold. Blamico Feldhof pri Gradcu booo raiširili i 42.500 gld. Knietski poslanec Offen-iuee: je predlagal postavo, naj bi se prepovedalo komur- sibodi stopati v zakonski stan. Ta predlog je veČina zavrgla, ker .liberalcem" ni všeč taka prepoved. V Mariboru bodo zidali .meščansko šolo", v Gradcu pa dve. Če je na deželi, recimo, šola s tremi razredi, to v prvi iu v drugi razred otroci hodijo po dve leti, v tretjem razredu pa sedijo učenci od petega do osmega šolskega leta. Po mestih si pomagajo tako, da mestna občina skrbi za prve štiri (ali pet) razrede, potem pa še po .liberalnej" pravici ima pravico zahtevati takozvano .meščansko šolo" s tremi razredi, katere obiskujejo otroci, dokler šolskih let ne dopolnijo. Stroške za take učilnice trpi deželua blagajuica. Po tej pravici torej meščanom pomagajo staviti šole vsi davkoplačevalci, vzlasti kmetje. Za šolske prostore po deželi morajo občine skrbeti same. Na ta način pa rastejo tudi občinske doklade. Tako potrebuje Hitlava 95%, to je za vsaki goldinar po 95 krajcarjev. Tauplitz 75°/0, Murzsteg 80%. Lapuh pri Gleisdorfu 100%. Miirzzuschlag 70%, Preborje pri Kozjem 120%. Knittelfeld 100%. Eisenerz 100%, Stadl pri Muravi 100%. Eibiswald 125%, Radrner 158% itd. — Okrajno cesto prve vrste iz Radgone v Ljutomer so spremenili v cesto druge vrste. Vrav-navanje Savinje od Mozirja do Celja bo veljalo 150.000 gld.. delo bo trajalo leta 1891 do 1893. Po 10° 0 dokladali bodo okraji: Gornjigrad. Vranska. Šoštanje. Celje; tudi po 10% občine: Prihova. Mozirje itd. do mesta Celje; dežela prevzame 40° „, država 40° 0. ostalo pa bodo pokrili drugi dohodki. Ravnanje Drave od Maribora do Središča bo 1890 do 1894 vsako leto veljalo 15.000 gld. Krapje pri Ljutomeru se želi odluščiti iz občine Cven : slovenski pisano prošnjo bodo rešili še le drugo leto, ker še hočejo preiskovati potrebo ločitve. Poslanci so svoje opravilo končali dne 22. novembra. Cerkev in šola. V katakombah. Bii*i -i ia it: >v C«e;liie. Ta praznik obhaja se v Lan pMtta; v starodavni cerkvi onstran r*** T r« poč.ta riestrobneno telo te svet-tiet u-re jaz usti dan tie. da po- fis-s f^rcvrtifft petja na krajo, kjer po- č;va Vir copa.i&« k « je sprejela mnčeniško kres:, še s* potaajo <■*»:. po t»;«r:h s* je toplica crfr-a. t ta;«-, so ;a h:ie.i laiašiti. pa je vročina ni sa&orla. Katai; je b:. podan jo nsmm. a tudi u e uunib.. r»:ctx pssi:«š.i aenoo krvavečo :c ca pol mrtvo Pod ve. t c av aso. kitor k-' jo poioifl; po smrt:. Tedatierao t:par l Midert; pa ;e b.lo caroten?. naj izkleše kip, ki bo popolnoma podoben truplu sv. Cecilije. Še dandanes ga vidiš. Iz belega mramorja ie. in zdi se ti, ko ga ogleduješ, da vidiš svetnico samo zavito v snežnobelo haljo. — A ni zmerom sv. Cecilija na tem kraji počivala. Takoj po smrti pokopali so jo zunaj mesta Rima na pokopališče sv. K»hsta. Kasneje se je sploh pozabilo, kje da u svetnica počiva. Papežu Paškalu I. pa je bilo raz-odeto v sani»h. kje naj iščejo grob sv. Cecilije. Iskaii so in našli. Potem pa so prenesli telo svetnice v zgoraj imenovano cerkev. Ali tudi prvotni grob se je poiigubil. Dolgo časa ga niso mogli n»iti. Leta 1S52 pa ga je opazil de Rs si. poseben preiskovalec grobišč prvih kristijanov. Od takrat tudi rrostor prvega počivališča sv. Cecilije kristijanje v čislih imajo. — Tadi jaz sem ga hotel videti. Povem svoj načrt prijatelju in kmalu sva se pod&la na pot proti mestnemu ozidju. Da bi bila prej na mestu, najameva si voznika. Dobre pol ure sva se tirala, najprej po mestu, potem zunaj mesta po samotni, pusti in prašni cesti. Kar obstoji voz. Na mestu smo. Mnogo ljudstva že stoji tu zbranega v posamuih gručah. Vsi imajo jeden namen: hočejo v katakombe. Kaj so katakombe? To so kraji, kjer so prvi kristijanje pokopavali mučenike in trupla svojih pokojnih. Na njih grobovih pa so opravljali službo božjo. Pač je morala biti tiste dni živa vera v srcih prvih kristijanov, da so tako dolgo pot radi premerili samo da so se vdeležili najsvetejših skrivnosti. Pa zakaj so se zbirali tako daleč od mesta, cel6 pod zemljo k daritvi svete maše? Tako me prašate. Odgovorim vam: zato, ker so bili tu najbolj varni pred zalezovanjem nevernaiko. Varovala jih je rimska postava, katera je velevala, da je pokopališče sveti kraj, kjer se ne sme nikogar nadlegovati. Le dvakrat — kakor priča cerkvena zgodovina — so udarili za kristijani pa-ganski vojaki tudi v katakombe. Bilo je to pod cesarjem Decijem in Dioklecijanom — takrat, ko so kristijane posebno grozovito preganjali. Takrat je bilo seveda žalostno v katakombah, silno žalostno. Ali poglejmo, kako je bilo na dan sv. Cecilije letošnjega leta. Po stopnicah se zavijemo navzdol v votlino. Dnevne svetlobe bolj in bolj imanjkuje, sveče gore ob straneh. Globeje in globeje peljejo nas stopnice. Že smo na dnu. Tedaj pa še nekoliko naprej po razsvetljeni duplini in — na mestu smo. Prostor, kamor smo došli, je podoben večji kapelici; danes krog in krog ves v lučicah. In tam v znožji ka-menite stene: vse v cvetji in vencih. Med cvetličjem pa so postavljene lučice, ki skrivnostno migljajo in žarno obsevajo sveti kraj. To je prvotni grob sv. Cecilije. V katakombah smo. Kako se nam srce širi 1 Kako plava duh na perotih spomina nazaj v davno minole čase! Tu se je zbirala ona srčna četa prvih bojevnikov za vero Kristusovo. Tu so prvi paoeži oznanjevali čisto resnico božjo svojim poslušnim ov-čicam. Tu so jih svarili pred krivo vero, tu opominjali k srčnosti, tu jih napajali in nasitovali s telesom in krvjo Izveličarja! Tu so se ohrabrili nekdanji verniki za poznejše čase preganjanja, tu so obetali večno zvestobo Njemu, ki je na sramotnem lesu izdihnil svojo dušo za večni blagor človeškega rodti. Da, to je spomina vreden kraj. Zato pa se nikar ne čudimo, če ljudstvo iz vseh narodov tako pobožno poklekuje ob ograji in poljublja zemljo, katere so se dotikali največji pričevalci Kristusove vere. Srečo sva imela tisti dan s prijateljem. Kakor da bi ga bila klicala, zagledava tik sebe posebnega poznavatelja katakomb, megr. de Waal. On, ki je že tisočerim razkladal znamenitosti tega podzemeljskega sveta, pelje naju po raznih oddelkih razkladajoč pomen posamnik slik, ki se iz najstarejših časov krščanstva tu nahajajo. Prvi kristijanje — tako nekako je pripovedoval — so verske skrivnosti skrbuo hranili; tudi najna-vadoejših resnic svete vere si niso upali naravnost naslikati. Vse kar tu vidite, le od daleč naznanja krščansko vero. Tu postavim, je Mozes, ki s palico vodo iz zemlje vabi. Pomeni pa sv. Petra, ki v krstni vodi iz Kristusa izvirajočo milost božjo podeljuje. To je podoba sv. krsta. Tam zopet je znamenje sv. maše in obhajila. Vidite namreč trinogato mizo; na njej kruh in ribo, ki je pomenila prvim kristiianom Kristusa. Poleg mize vidite duhovnika v dolgi halji nekdanjih modrijanov. Roke je razpel čez darove . . . Zraven imate pomen sv. maše: Abraham daruje Izaka. Tam naprej je značilna podoba sv. obhajila: pomnoženje kruhov in še dalje: nasičenje sedmerih apostolov z ribo, ko se jim je Izveličar prikazal ob tiberijskem jezeru po svojem vstajenji. Vsaka črta, vsaka podoba ima svoj poseben pomen. Zopet smo v kapeli sv. Cecilije. Cujtel Duhovnik je dospel pred grob mučenice. Krog in krog se ljudstvu razdeljujejo prižgane svečice. Sedaj zapoje : Kyrie eleison ! — Vsi navzoči odgovorš. Iu tako na dalje. Sprevod se jame pomikati po duplini. Prvi so že daleč naprej, nič druzega se ne čuje nego votel odmev besedi: Ora pro nobis 1 V procesiji se zibljemo dalje in dalje. Vsi navzoči poj6 in odpevajo . . . Oj pač res! Kakor da so se vrnili nekdanji prvi časi krščanstva se mi je zdalo. Neka skrivnostna čutila so me navdala idočega po onih prostorih, kjer so nekdaj pobožni kristijanje v siavo-spevih čast dajali svojemu Bogu. O, kaj lože je danes spolnovati svojo versko dolžnost pri belem dnevu, kakor nekdaj, in vendar kolikrat se je ognejo prav tisti, katerim ne manjka ne časa ne zdravja! Nepopisljiv je vtis, katerega napravi procesija v katakombah na vernega kristijana. Vrnili smo se še enkrat nazaj k odprtemu grobu sv. Cecilije. Pogasili smo lučice, in po stopnicah navzgor pomikali se proti belemu dnevu. Ali spomin v katakombah se je globoko vtisnil v moje srce. Nikdar ne pozabim te procesije. Sedla sva na voz s prijateljem. Iu hitro naju je vozil voznik proti večnemu mestu. Ali je skrivnosten ta svet pod zemljo I dejal mi je prijatelj med potom. Lep si, krasen si Bim s svojimi stoterimi hišami božjimi, ali pod zemljo hraniš tako drage spomine, da jih nobena sila ne zbriše iz vernega srca! Da, skrivnosten je U kra| — eem mu odgovoril. Večerni mrak naju je spremil v mesto. Gospodarske in obrtnijske stvari. Odlikovani konjerejci. (Konec.) V okraju Celjskem: a) za kobile s žrebetom: 1. Josip Per-mozer pri sv. Marjeti, 2. Marija Premšak v Skoflji-vesi, 3. Josip Košenina v Gomilski, 4. Valentin Met-ličar pri sv. Vidu, 5. Anton Piki v Gomilski, 6. P. Cukala v Gomilski, 7. Janez Hrovat pri Celji, 8. P. Spes na Creti; b) za mlade kobile: 1. Matija Str-nad v Ljubnu, 2. Josip Pilih v Trnovlji, 3. Blaže GroJbelnik v Gotovlji, 4. Franc Osterman v Ornji-vesi. 5. Franc Okorn v Skotljivesi. 6. Anton Ko-čevar v Gomilski. 7. Anton Ocvirk v Pirešici, 8. J. Sančič na Ponikvi, 9. Valentin Metličar pri svetemu Vidu, 10. Matija Pencelj pri Vranski, 11. Anton Flakar pri sv. Janžu blizo Gornjigrada, 12. Martin Jernejec v Grajskivesi, 13. Martin Budna v Ljubnu, 14. Jakob Zdolšek v Okrogu, 15. Matija Žuža pri sv. Pavlu blizu Žalca : c) za dvoletne žrebice: 1. J. Belaj v Rakitovcu, 2. Franc Pisanec v Pisovji, 3. F. Puncar v Braslovčah, 4. Antou Kač v Orljivesi, 5. Anton Ocvirk v Braslovčah, 6. Miha Vekuš pri Šmariji, 7. Franc Fazarinec v Ornjivesi, 8. Josip Skorjanec v Dobrinsjivesi; d) za jednoletne žrebice: 1. Franc Resnik v Trnovlji. 2. Anton Dreu v Ornjivesi, 3. Miha Hatajec na Stopicah, 4. Marija Premšak v Skotljivesi, 5. Janez Govek v Kokarji, 6. M. Travnar v Kamenčji, 7. Anton Holobar v Orljivesi, 8. Janez Kunst v Ložnici. — C) V okraju Brežice: a) za mlado kobilo: Franc Podvinski v Blatnu; b) za dvoletne žrebice: 1. Ivan Kovačič v Glogovbrodu, 2. Franc Privčič v Starivesi, 3. Franc Urek v Glo-boku, 4. Franc Novak v Zakotu, 5. Franc Zorčič v Zupelovcu, 6. I vati Kržan v Globoku ; a) za jednoletne žrebice: 1. Franc Podvinski v Blatnu, 2. Ivan Vočeuk v Loči. — D) Pristavek. Za žrebce so bili odlikovani: 1. Vlastelinstvo Turnišče, 2. Alojzij Janže-kovič v Sterijancib, 3. Anton Korpar v Oslušovcih, 4. Alojzij Miki v Ormožu. Pšenice 100 kilo velja jto mestih: Ormož 7 gld. 10 kr., Gradec 8 gld. 30 kr., Maribor 7 gld. 50 kr., Ljubljana 8 gld. 10 kr.. Celovec 8 gld. 12 kr., Dunaj 8 gld., Praga 9 gld. 45 kr., Insbruk 9 gld. 75 kr., Budapešt 8 gld. Razne novice. (Knjige družbe sv. Mohorja.) Kakor vsako leto, tako se bode i letos objavila prej ali slej obširnejša ocena o vsebini in obliki posameznih spisov v knjigah družbe sv. Mohorja. Da bodo pa čitatelji imeli vsaj kak pojem o delavnosti te za nas prekoristne družbe in o razsežnosti njenih 48.084 udom razposlanih knjig, mislim, da bi ne bilo odveč, ako bi se gledd na to priobčili ti-le zanimivi računski podatki. Število vseh razposlanih knjig je 288.504. Ako bi te knjige položil podolgoma drugo tik drage, bi potreboval šestnajst ur, da bi to vrsto prehodil; spravil pa bi jih v sobo, ki bi bila nekoliko več nego 4 m dolga, ravno toliko široka in visoka, se-včda bi moral vsak prostorček skrbno porabiti. Vse knjige druga na drugo naložene bi dosegale višino 2019-5 m, torej toliko, kolikor znaša poprečna nadmorska višina Karavank, ali 331 m več, nego je relativna višina našega gorenjskega Stola. Papir, kar so ga porabili za tisek in platnice, bi razgrnen pokrival 91-564 hektarjev zemlje. Primerjajoč te številke, uvidimo, da je to res velikansko podjetje, kateremu bi težko dobili kaj jednakega v tem oziru, in na katero smemo biti Slovenci ponosni. (Zima in smrt.) V snegu mrtvega našli so kočljarja Alojzija Klančnika iz Repuš pri Sloveuji-bistrici. Tudi pri Postojni so našli 26letno Marijo Santelj iz Belska, sirota je zmrznila. (V Laškem Trgu) je dninar Pavel Valenčak prišel med dva soda tako, da sta ga stisnila za smrt (Tepei.) Pri sv. Petru poleg Radgone so se pijani fantje stepli, nekega krojaškega pomočnika so ranili smrtno. Hlapec Jože Koritnik v Starivesi pri Brežicah brez vsakega vzroka z nožem v prsi pehnil mladega Martina Koritnika, da je lanjenec umrl. (V Celji) je za predsednika okrožnemu sodišču imenovan gosp. dr. Adalbert Gerčer, svetovalec pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. (I« norčije — zares.) Po noči 6. oktobra letošnjega leta vračala sta se v Voitsbergu na Stirskem rudar Josip A r h in 18letni Matija S1 a b č iz Horjul na Kranjskem, oba vinjena, iz krčme domov. Medpotoma jameta se oba metati, češ, kdo je močnejši; seveda v početku za šalo. Ker je bil pa Arh vendar-le močnejši in je nekolikrat Slabeta spravil na tla, popade slednjega jeza, potegne nož in Arba štirikrat zabode v prsi, da je nezaveden obležal v krvi sredi ceste. Svojo trduo postavo ima Arb zahvaliti, da ni umrl vsled hudih ran. V soboto se je imel Slabe zagovarjati radi težke telesne poškodbe pred graškim sodiščem, ter je vse priznal, kakor tu povedano. Matija Slabč je bil obsojen na 6 mesecev zapora in vsak mesec trdo ležišče. (Ponarejalec denarjev.) Ptujskemu okraju pristojni 55 let stari Blaž Si m onič, ki ni izvrševal nobenega dela in le po noči odhajal z doma, bil je že dlje časa na sumu, da ponareja papirnat denar. Dne 29. oktobra zvečer so poslali orožnika Žirov-nika, da straži okoli hiše, kjer je Simonič prebival. Še ie proti 5. uri zjutraj pride Simonič iz hiše ter jo krene po potu proti Mariboru, kamor mu je sledil orožnik. Ko pa Simonič kakih 100 korakov od hiše zagleda orožnika, vrže hitro nekaj v cestni jarek v sneg. Orožnik to stvar pobere in najde tri v papirju zavite steklene ploščice, malo knjižico, v njej pa 6 papirnih goldinarjev, od teh so razun jednega najbrže vsi ponarejeni. Na io so preiskali Simoničevo stanovanje ter so našli več kosov pa pirja za denar, dokaze, da je sum opravičen. Simonič« so prijeli in ga odvedli v Maribor v preiskovalni zapor. (Porotne obravnave) pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem Mesta vršile so se od 10. do 13. t. m. in so imele naslednji vspeh: V ponedeljek, 10. t. m., bila sta obsojena Franc Legan, šestnajstletni dečko z Rebri, in posestnik Matija Teka včič iz Žvirča radi hudodelstva uboja, vsak na štiri leta težke ječe. V torek, 11. t. m., bila je od obtožbe zaradi hudodelstva zažiga oproščena Ana Skele iz Leskovca. Zelo zanimiva je bila v sredo, 12. t. m., glavna razprava zoper Mico Jo k oš iz Gaberja pri Sentjanži zaradi hudodelstva zavratnega umora. Skozi in skozi sprijena ženska zavdala je dnč 4. junija 1884 svojemu lastnemu bratu Janezu Žajcu mišnice v žganjcih, katere mu je bila napravila za zajutrek. Siromak je umrl v grozovitih mukah še tisto noč. Čeravno 80 ljudje precej ob nenadni njegovi smrti sumili, da mu je utegnila ničvredna sestra zavdati, posegla je pravica še le letos, po preteku več kot šestih let, po budodelki. Povod k temu dala je Mica Jokoš nehotč sama, ko je ovadila nekega Lindiča, da je hotel njo in njene otroke otrovati. Ta je v svojem zagovoru navedel take osumljaje proti Mici Jokoš zastran smrti njenega brata, da se je začela proti njej kazenska preiskava, katera je imela naslednji vspeh: Pokazalo se je pri tej preiskavi, kako važno vlogo zavzema tudi v kazenskem postopku kemija: veščaki, učeni profesorji v Gradcu, našli so v kosu kosti, v ostanku obleke in v koščku lesa od mrličeve krste še zdaj sledi mišnice in so to z vso gotovostjo dokazali, kakor so se porotniki pri glavni razpravi n> lastne oči strmč prepričali. Krivica prišla je tudi tukaj na dan. Porotniki so M. spoznali krivo in sodišče naložilo je zverski ženski dvajset let težke ječe kot zasluženo kazen. — Obravnava v četrtek proti Janezu Intiharju zaradi hudodelstva zažiga preložila se je do prihodnjega porotnega zasedanja. (Volitev občinskega odbora.) Iz Dobrove se nam poroča 25. novembra t. 1.: Pri današnji vo-litvi občinskega starešinstva za ddbo treh let bili so izvoljeni sledeči gg.: Miha Novak, posestnik v Ra-zorah št. 6, za župana; kot svetovalci pa: J. Fr. Seunig, graščak v Bokalcih, Josip Zore, po domače Malnar, na Dobrovi št. 33, Anton Rotar v Šmar-tinem št. 7 in France Črne v Kožarjih št. 7, vsi posestniki in vzorni možje. (Grozna nesreča.) Iz Sveč na Koroškem se nam poroča: Dne 14. novembra t. 1. je hotel posestnik Voltej Einspieler, brat župnika in poslanca Einspielerja, v svoji pašti lan sušiti. Lan je bil pa že precčj suh in se je unel iz neznanega vzroka. Posestnik je poskušal ogenj pogasiti, pri tem ga je pa dim skoro zadušil in obleka je začela na njem goreti, da se je brez zavesti zgrudil pri vratih, skozi katere prej ni brž našel izhoda, ker je bila soba z dimom napolnjena. Če bi mu ne bile prihitele na pomoč dve ženski, bi bil revež popolnoma zgorel. Vsled opeklin je umrl čez 36 ur britkega trpljenja, katero je voljno prenašal. Rajnki je bil pošten in vesten gospodar. Pri volitvah je stal zmiraj na naši strani in ni se bal nobene zamere. Zapustil je mlado vdovo in tri otroke. Pogreba se je vdeležilo mnogo žalujočega ljudstva. Bog mu daj večni mir in pokoj! Vsi, ki smo ga poznali, mu bodemo ohranili blag spomini (Iz Hrenovic) se nam poroča: Pivčanom in obiskovalcem Nanosa je znana cerkvica sv. Bricija, ki kakor orlovo gnjezdo tiči v strmovitem bregu pod vrhom sivega Nanosa. Pred nekaj časom je bil ta hramček božji od požrtovalnih Strancev čedno prenovljen. Dne 9. t. m. pa bila zadela cerkvico kmalu velika nesreča. V pečinah nad cerkvijo se je utrgal skaloviti plaz in mogočne, več kubičnih metrov debele skale so se drvile navzdol. Ali naval so je čisto nepričakovano ravno tik cerkve izognil zidišča. Ko bi skale zadele v cerkev, gotovo bi bila sesuta in odnešena v dolino. Stranci so jako veseli, da je Bog obvaroval njim jako priljubljenega »svetega Brica". (Iz Tinjan.) Začetek posojilnice. Dne 16. t. m., piše »Mir", se nas je zbralo nad 40 posestnikov, da stvorimo našo novo posojilnico. Počastili so nas čč. gg. Sakelšek, Lene, Premru, Mihi in g. urednik H. iz Celovca ter so nam v jasnih besedah razložili namen, delovanje in korist posojilnic. Se ta dan je pristopilo 28 gospodarjev, ki so vplačali deležev za 239 gld. Po dokončanem delu smo se še dolgo v noč zabavali z veselim slovenskim petjem. Zborovali smo v obširnih prostorih gostilnice pri »Krajcarju*, kjer je jako dobra postrežba in izrekla se je želja, da bi tukaj politiško društvo napravilo kak shod, ker je gostilna sredi treh občin. (Pijani vol.) Pri nekem posestniku - vinogradniku na Štajarskem so vsaki mesec vino pretakali in prenašali. Pri taki priliki pustili so enkrat za nekaj časa poln škaf rudečuga vina pred hišo. Bilo je to poletni večer, ko je kmalu na to izkomatan vol domov pritekel, vesel, da je dokončano težko delo. Žejen pride pred škaf. začne pokušati tekočino, pije, pije in izpije — do dna ter se poda v hlev na svoje mesto. Le malo časa mine in vinski duhovi se začnejo oglašati v volovih možganih; vol začne tuliti, grč^ti, meče se na tla, odtrga verigo in domači so bili v silnem strahu, ker jim je prazen škaf naznanil, kaj da se je zgodilo z volom-pijancem. Ži-vinozdravniku, katerega so poklicali, se polagoma posreči, da potolaži volu razburjeno kri. — Toda vol se je pokazal mnogo pametnejšega od ljudij; vpijanil se je samo jedenkrat in še takrat nevedoma; od tedaj pa, ako zagleda škaf pred hišo, gre vselej daleč na okoli v hlev, Ie da se umakne škafu, ki seveda ni več napolnjen z vinom. — Kaj bodo k temu pač rekli vinski bratci? Kdo je umnejši: vol, ki se enkrat speljan na led, varuje pijače po nagonu. ali človek, ki se stokrat že speljan vkljub raz-sodni pameti vendar le ne odvadi pijančevanja. Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne 18. decembra. Tržne ceno v Ljubljani dne 3. decembra. gl 'kr g J4!: Pšenica, hktl. 6 »55 špeh povojen, kf c^ o f- «o 3» -t CC W 5>J iS r-" e>> -H' f — -h x >n rt rt ee rt rt ec I~ u u t- u VI J J3 J J J5 i g £ S E £ s a» O o S g ® i?i SM a C3 m j =3 Hišni telegraf brez telefona le gld. 4*50 in viiijc. ____I Posamezni deli za napeljavo strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena je kar mogoče nizka. Josip Rebek, (prej Karol Ahfiln) lil j ii rarsk' i mojster, 13 Francovo nabrežje Igubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo i/.borno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih ' ogmjiSS okov za okna in vrata; izdeluje tudi (8) JJF* železne ograje v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključarska dela po najnižji ceni. Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni in zanesljivo. Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo §0f elektrotehničnih proizvodov katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in klinih telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča Se posebej cenjenim gg. trgovcem in tovarnarjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja. Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posestnikom se priporoča za napeljavo strelovodom , TB8 katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih zanesljivost preizkusa z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (20-16) pripravljena od lekarja OABR. PICCOLI-Ja v Ljubljani, je nplivno zdravilo, katero krepči želodeo, mehč&, čisti, odpravlja kzlato žilo In odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako [drastično učinkujoče, marveč lahko, de-[lovanje organov urejajoče zdravilo, ka-Itero organizmu kar nič ne škoduje, če I se prav delj časa rabi. Esenco za želodeo pošilja iz-Idelovatelj proti postnemu povzetju v Skatljah po 12 stekleničic za gl. 136; po 24 za gld. 2 00; po 36 za gld. 3 84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 6 26; po 110 za gl. 10'30; po 550 za 50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angelju", Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (60—4) 3. " < cr z • >c ij ~ P r e o b I e k p ra v i I a. i i t e , PSERHOFER-ja lekarna na Dunaji, I., Singerstrasse štev. 15« sredstvo. Že „pri zlatemu M drž. mw h ««-•> M H S t I Kri čistilno kroa tudi proti p vssetju. 152 ** n»P*«J POilJe (najbolje po poitnej nakaznioi), Je poitnina dosti nitja nego pri poiUJatvah a povzetem. Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Pioooli-Ju. ^ j J I I Najcenejši, najboljši, preskusen, rujavi lesni pomaz BARTEL-ot izvirni carbolineum iOJr varuje trajno (16—13) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnJUobo, glivami oitorjeajem in ftaželkami. V hlevih razkniuje. i Lk„grl!240i6* "t 6 !fTldrmt;ih,me"'»'- P"*,ed brezplačno. Kakovost I neprekofeno lajamčena. & kgr. 160 gld., 100 kgr. 10 kI<1 1 j t Dunaja. | Vajoen«jk karbolna Malina, karbolno apno, kolomaz Mihael Barthel in drogovi, kemijska tmm. ' ^gE^-^J«. X. okraj, (Ustanovljena 1781.) Zalog« imata brata Eberi v Ljubljani. Iidajatelj: M. Kelar. Obrabljene pismene marke S??«9. O. Zechmayor, Nurnberg. Obrazoi zastonj. (15-14) Kremska gorčica. Okusno pripravljene izvrstne gorčioe velja sodček za poskuSnjo 1 gld.. sodček 5 klgr. 2 gld, 40 kr., 23/4 1 gld. 60 kr., 12 klgr. 4 gld. 50 kr Ženska gorčica, sladka in voljna 2»/, klgr. 2 gld. Na veliko razpošilja Jako cen6 F. 1IICUEL gorčična tovarna Krems N. 6. (6-3) Odgovorni urednik: A. Kalu. Tiska »KatoliAka Tiskarna".