St. 40 (16.385) letoLV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-lo' -d 5. .do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni voerdob" v Gc tu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra ■V44 do ' aja ’945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do ■rv. pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zac, ijc	je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
u ,.oCchl6-Tel.0407786300,fax040772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190	________________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 UR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma M, legge 66Z96 - Filiale di Trieste
OLICH
S.R.L.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
SREDA, 17. FEBRUARJA 1999
Grda zgodba, ne samo m Kurde
Bojan Brezigar
ne ve, Kje di zac Zadrega je Se večja, l nihče ne ve, kaj se je zgo lo. Variacije na temo are cije Abdulaha Očala
sadnih verzij (oskrbel jih Kenija, Turčija, Gn Kurdi in Ocalanovi z; vorniki), Se dodatno r fadno verzijo iz Kenije najmanj tri uradne
kakšno bogastvo, bi Cl vzkliknil.
Pa ni bogastvo, je 1 fija umazanih spletk ^aterili je res videti, c
____i
novem prihodu v I Predlagali, naj Rim skega voditelja ;
""vanju arzave, ki Ponudila azil ah t
n® predvsem po »z r"Onicije, ki se je oi lavrno kot Se j nržava je izdala r !?dno tiralico, ko j
c*n krožniku, pa
Preklice. Ali je to !
Pravna država? i, dalija je, kot i °nila pritiskor ^nutka, ko jeOa {.“'nval z rimske; Z?63 Ciampino, so Jen> navidezno i n Petami pa so i .nine službe šti : ž?v in včeraj pt 1 njegova pot v azi z aretacijo in pr frčijo, državi je0vi P° demokraci
i nečloveške r Turčija naj bi k^govalec te
larek
jnalh
Aziz
SiAnkiS
ba»?la uP°ra
neLMorda’' “nnioizved,
d° Pa je
cS0l°VO Evr,
Sol
eni ,Vo’ ki se Sat Podre ^arednin
^.Prefpoz
^K™:
111 na čelu
KURDI / BIL JE GOST GRŠKEGA VELEPOSLANIŠTVA V KENIJSKEM NAIROBIJU
Po Ocalanovi aretaciji protesti po vsej Evropi
BRUSELJ, ANKARA, RIM - Aretacija voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana je povzročila pravi srd njegovih pristašev širom Evrope, ki so vdirali predvsem v grška veleposlaništva, a tudi kenijska niso bila izvzeta. Že popoldne pa so se začeli kurdski protestniki umikati iz diplomatskih predstavništev. Prišlo je tudi do namernih samomorilskih vžigov iz protesta zaradi aretacije priljubljenega voditelja (na sliki AP) . Ocalana so namreč na zagoneten naCin turške tajne službe in vojska prijele na nairo-bijskem letališču. Vodja PKK je bil namreč gost grškega veleposlaništva v kenijskem glavnem mestu. Kako so ga spravili iz varnega zavetišča
na letališče, krožijo' najrazličnejše verzije. Kenijska vlada je zanikala, da bi bila vpletena, prav tako ameriška CIA in izraelski Mosad. Kenijska vlada je v nasprotju s trditvami grškega zunanjega ministra Partga-losa obenem zatrdila, da je Ocalanovo letalo prispelo iz Milana, kar so italijanske oblasti najodločneje demantirale.
Aretacija Ocalana je vzbudila val polemik v Italiji, kjer padajo vsevprek očitki na vlado, češ da ni nobenega jamstva, da Ocalana ne bodo obsodili na smrtno kazen. Vlada je sicer formalno zahtevala pravičen sodni postopek za kurdskega voditelja, o vsem pa bo tekla razprava jutri v poslanski zbornici.
Na 3., 4. in 5. strani
ITALIJA / OSTRO POLITIČNO SOOČENJE
Evropske volitve še naprej razdvajajo Prodija in LD
RIM - Medtem ko se Massimo D’Alema in Silvio Berlusconi pripravljata na današnji sestanek se v levi sredini nadaljujejo polemike med levimi demokrati in Romanom Prodijem. Bivši ministrski predsednik je v nekem intervjuju dal razumeti, da ga bolj kot izid evropskih volitev zanima razmerje sil pod Oljko, Veltroni pa mu odgovarja, da je za LD edini politični nasprotnik desnica.
Da smo priča resnemu političnemu sporu med Prodijem in Veltronijevo stranko dokazujejo dogajanja v Bologni ter v Emiliji-Romagni, kjer je Antonio La Forgia (LD) zapustil krmilo Dežele in svojo stranko.
Na 14.strani
V Mostarju odkrili ploščo v spomin na Raievo ekipo
MOSTAR - Na kraju, kjer je ske vlade, ki si je zelo vzel k pred petimi leti granata srcu odkritje plošCe, je nagla-pokosila Raievo ekipo, so sil čustva miru in bratstva, vCeraj ob prisotnosti krajevne oblasti pa so pouda-tamkajšnjih oblasti, Italijan- rile, da gre za zadnji pozdrav skega podtajnika za zunanje italijanskim prijateljem, zadeve Umberta Ranierija, Spregovorila je tudi Milenka glavnega direktorja Raia Pier- Ota, ki je zahtevala, da se vla-luigija Cellija in vdov Marca da jasno obveze za odprtje Lucchette, Saše Ote in Daria preiskave o dogodkih v Mo-D’Angela, odkrili spominsko star ju. ploščo. Predstavnik Italijan-	Na 14. strani
DZ razrešil ministra Bandlja
LJUBLJANA - Državni zbor je "zaradi preprečevanja in oviranja parlamentarnega nadzora nad delovanjem represivnih organov izvršilne oblasti ter drugih ugotovljenih nezakonitosti" s funkcije notranjega ministra razrešil Mirka Bandlja. Od navzočih 74 se je za ministrovo razrešitev izreklo 49, proti pa 26 poslancev. Interpelacijo zoper ministra Bandlja je vložila Janševa opozicijska SDS. (STA)
PUSTOVANJA / VCERAJ ZADNJI DAN
Trst: tisoč mask po ulicah
Danes na sporedu še sklepno dejanje: pustni pogrebi
TRST - S pustnimi plesi po javnih lokalih in po društvih se je ponoči zaključila letošnja pustna doba. V Trstu se je popoldne veC tisoC ljudi zbralo na ulicah in prisostvovalo 8. pustnemu sprevodu, v katerem je sodelovalo veC kot tisoC mask. Predstavili so se otroci rekreacijskih središč in posamezni rajoni, ki so se potegovali za mestno nagrado. Osvojila jo je Carbola pred Sv. Alojzijem, med vozovi pa je še najveC izstopal gostujoči repenta-brski voz o blagodejnih učinkih viagre. Danes bodo na sporedu pustni pogrebi.
Na 7. strani
Zaščitni zakon: politična pobuda levih demokratov
RIM - Parlamentarna obravnava zaščitnega zakona za slovensko manjšino se je znašla v t.i. institucionalnem zamašku (izvolitev predsednika republike, evropske volitve, referendum).
V prizadevanja za pospešitev parlamentarne obravnave sodi politična pobuda levih demokratov. Načelnik poslanske skupine Mussi je že posegel pri predsedniku ustavne komisije Mac-canicu z namenom, da se v komisiji konCno zaCne obravnava popravkov k Masellijevemu predlogu.
Na 14.strani
Ovadba domnevnih vojnih zločincev
KOPER - Na pobudo treh organizacij civilne družbe so vCeraj predstavili predlog ovadbe zoper italijanske vojne zločince zaradi povzročenega grozodejstva na slovenskih tleh v Času italijanske okupacije. Pobudniki bodo ovadbo vložili na državno tožilstvo Slovenije, pritgniti pa želijo Cim širši krog organizacij in posameznikov. Na srečanju so predstavili tudi dve knjižni deli: Anton Vratuša je govoril o svoji knjigi, posvečeni taborišču na Rabu, Marko Tavčar pa o zapisih don Pietra Brignolija.
Na 15. strani
Srečanje za cesto Gorica-Vileš
GORICA - Podtajnik na ministrstvu za javna dela Mauro Fabris je vCeraj na obisku v Gorici, kjer se je sreCal s predstavniki občinske uprave in družb Autovie Venete ter SDAG, napovedal namen, da se hitra cesta med Gorico in Vilešem Cimprej razširi in preuredi v avtocesto. V dogovoru z družbo Anas naj bi cestni odsek dali v koncesijo družbi Autovie Venete.
Na 10. strani
Zaradi vsedržavne stavke grafičnih delavcev jutri časopisi v Italiji ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla v petek. Bralce prosimo za razumevanje.
OGLEDALO
Brez združevalne niti leva sredina obsojena na poraz
Ace Mermoua
Prebral sem že nekaj zaskrbljenih pozivov, naj se pospeši postopek za odobritev zakona za slovensko manjšino. Na nevarnost, da bi se stvari zataknile, je opozoril v nekaj člankih tudi Stojan Spetič ter med drugim naglasil neprijazne popravke Ljudske stranke. Prepričan sem, da pozivi n^so neutemeljeni in to iz veC razlogov. Politično dejanje gledam po televizijskem ekranu kot predstavo v nadaljevanjih in ne poznam zakulisja. Glede na to, kar vidim, se mi zdi, da so italijanski parlament in stranke v mrzličnem pričakovanju dogovorov, ki se zdijo večji od posameznih področnih vo Oljko. V drugi verziji dre-zakonov. Predsedniške voli- vesa vidim več ambicij posa-tve, referendum glede volil- , meznikov, veC pragmatičnega nega sistema, evropske voli- takticizma in celo veC dema-tve, volitve za obnovo kraje-	gogije. Kdor noče politike in
vnih uprav se gostijo v pro-	želi delovati izven nje, naj ne
metni vozel, ki mu grozi in-	kandidira in pika. Kaj je eno-
farkt. Ta ne bi bil niti tako	slavnejšega? Vsekakor, slabi
hud, ko bi bila politična sce- uspehi posameznih kosov in na stabilna in scenariji pre- koščkov leve sredine bi resno dvidljivi v tekmi med pozici- ovirali nadaljnji obstoj D’Ale-jo in opozicijo. Ni tako. V move vlade, imenu večinskega volilnega Drugi pomemben kos vCe-sistema se je vnela Čistokrvna rajšnje Oljke je seveda levica, strankarska igra, kar je tipi- kjer je najpomembnejša Cno italijanski paradoks. Po- stranka Levih demokratov, glejmo nekaj elementov pred- Tudi na tem bregu se mi ne stave, ki ni najnovejša od že zdijo dnevi poletno sončni, videnih.	še posebno zato ne, ker bodo
Po padcu Prodijeve vlade v tem ribniku namakali svoje in z ustoličenjem D’Alemove trneke Prodi, Di Pietro in žu-se je znotraj včerajšnje Oljke pani. Ne vem niti, Ce danes pričela ostra politična bitka z D’Alemova pozicija deluje močnimi prizvoki predvolil- utrjevalno, ali rahlja obstoje-ne kampanije. Kmalu je na- Ce. Nedorečenosti se premier stala nova stranka, ki ji naCe- očitno zaveda, saj je, kot sem ljuje nekdanji-premier Prodi.	že zapisal, vezal usodo svoje
Na evropskih volitvah bodo vlade na usodo novega volil-tako tekmovali Prodijevo gi- nega sistema. Skratka, pono-banje, Ljudska stranka, sama vno in podkrepljeno je izpo-ali v zavezništvu z UDR, Levi stavil vprašanje velike refor-demokrati in ostale leve me, ki naj pomeni enega stranke. Bojim se, da bo lide- izmed vladnih ciljev. Ve, da rje skupin bolj zanimalo, ka- mora vladna koalicija najti v ko se bodo preporazdelile si- megli polemik skupno os, le znotraj morebitne jutrišnje drugače bo zabredla v smrto-koalicije kot pa zmaga nad nosno močvirje. Kljub iska-desnico. Zadeva ne bo brez nju skupnega pa naj bi levica posledic za vlado, posebno razjasnila in konkretizirala ne, Ce bodo zmagovite stran- svojo podobo in svoje razlo-ke Pola svoboščin. Delitev v ge bivanja v politiki in dru-Oljki bi niti ne bila tako hu- žbi. Pomembno je, da najde da, ko bi bilo volilcem jasno, svoj specifikum in to prav da se bodo ha italijanskih danes. Zato se mi zdi bistve-vsedržavnih volitvah stranke no, da izostri pogled na zve-složno zdužile in našle sku- zde velikega ali malega voza, pno govorico. Predlog D’Ale- ki so nujne za pot, ki naj bi me naj stranke koalicije pod- bila levičarska. Ker je moja prejo skupen osnutek za re- politična kultura nekoliko formo volilnega sistema je zastarela, bi zoperstavil anti-nastal iz te potrebe. Prodijevo političnim politikom besedo gibanje pa se je od predloga politike. Naj ima levica poze diferenciralo. Problem je gum povedati, da imajo vpra-nameC v tem, da Prodi, Di Pi- Sanja, kot je bilo glasovanje o eto in župani, ki sestavljajo umetnem oplojevnaju, izrazit novo gibanje, ponovno jašejo politični prizvok. Na etični konja antipolitike. Prvič je na postavki je široka pahlajaCa valu antipoliticnega protesta poslancev in z njimi cerkev uspelo zmagati Berlusconiju, zaigrala svojo izrazito politi-drugic Prodiju, ki sedaj p ono-	Cno karto. Ni naključje, da se
vno igra na karto antipolitike je skupini »katoličanov« pri-in doslednosti. Osebno se mi družil Prodi; Velika mati zna od vse te antipolitike že mal- spregovoriti. Izrazito politi-ce hlipa, saj imajo Prodi, Di Cne so nadalje polemike o Pietro in župani velikih mest priseljeništvu, o varnosti v kot so Rutelli, Cacciari in mestih, o delu itd. Nenaza-drugi velike politične ambici- dnje je globinsko politična je. Novo gibanje je zato pra- ukana rešiteljev domovine, gmaticni agregat, ki ga vodi ki napovedujejo izgon iz želja biti druga, oziroma prva templja strankam in njiho-noga bodoče levosredinske vim pristašem. Tu naj bo le-koalicije. Politični pogledi vica jasna, med Prodijem, ki glasuje pro- V Trebčah sem poslušal ti osemenjevanju z »izvenza- Veltornija in odšel z mešani-konskim« zaplodkom, lai- mi občutki. Po eni strani je čnim Cacciarijem in populi- res, da politika ni le peklen-stiCnim Di Pietrom niso nič ski trikotnik med vladno pa-manj različni od tistih, ki so lačo-, strankarskimi vrhovi zaznamovali razlike pod pr- ter velikimi Časopisnimi in
televizijskimi redakcijami. Po drugi strani pa sekcije ne morejo biti dodatek ž;e obstoječim socialnim, kulturnim in podobnim organizacijam, ki so že na teritoriju. Sekcija je politično telo, ki prevaja probleme okolja v politične predloge. Bistveno je, da imajo državljani, ki nimajo časopisov in televizije, možnost vpivati na politiko in izvoljene predstavnike. V tej moči, točneje nemoči, se namreč dogaja kratek stik med ljudmi in politiko. Med državljani in dvajseterico odločilnih politikov v državi je namreč samo še televizija. Smisel moderne levice je zato v razpoznavnih vsebinah, a tudi v tradiciji partecipacije. Brez članstva bi bila levica po načinu dela dokončno homogenizirana ostalim skupinam.
Ce strnem razmišljanje, naj povem naslednje: nekdanja Oljka se je že spremenila in ne bo več to, kar je bila. Prodijevo gibanje se mi zdi preočitna predvolilna mahinacija, ki skriva razloge moči s skrajno lahko opredeljeno »novo politiko«. Levica išče svojo zvezdo vodnico, ki je ne bo našla v meglicah antipolitike. Ljudska stranka, morda z zavezništvom z UDR, bo skušala ohraniti svoj prostor pod soncem. Skratka, podoba ni optimistična. Protagonisti politike in antipolitike so med potjo izgubili jasno zavest, da ni bistvo vprašanja, kdo bo znotraj jutrišnje Oljke glavni. Bistveno je, kako v luCi večje bipolarnosti ustvariti zavezništvo, ki ima čim večje možnosti za zmago na volitvah, in učinkovitost pri vladanju. Pred zmedenim drevesom ima desnica možnosti, ki si jih ni pridobila in priborila sama.
Za izhod iz sedanjega stanja bi bilo nujno, da D’Ale-mova vlada povleče nekaj bistvenih potez: ena je v reformi volilnega zakona in države, druga se tiče politike dela in brezposelnosti. Na tem področju se stvari premikajo tudi v Evropi. Nov pakt med družbenimi silami je dobra osnova za to. Ob tem bi bilo pomembno, da se sprejmejo tudi zakoni, ki kažejo v smer jutrišnje države, ki ne bo nikoli več polotok čistokrvnih »Italijanov«. Federalizem, večkulturna podoba države in teritorija so bistveni deli novega. V tem smislu bi bil še kako pomemben zakon v prid slovenske manjšine, saj bi spremenil življenje sever-novzhodnega koščka škornja.
Istočasno naj bi se tekmeci jasno zavedali, da je sedaj-Snje obdobje bistveno za usodo jutrišnje koalicije. Državljane imamo lahko za norca le do določene mere. Kaj to pomeni? Zadeva je jasna; razumljive so predvolilne razlike. BodoCi partnerji pa ne morejo danes v polemičen ekstrem, jutri pa skupaj pred televizijo z nasmeškom, ki je podoben pustni maski. Kdo lahko temu verjame? Skratka, leva sredina nima možnosti za jutrišnji uspeh, če med sedanjimi Čermi in potrebami po preše-tevanju sil izgubi osnovne združevalne niti.
ODPRTA TRIBUNA
Prah in preplah
po nepoireonem
Boris Pangerc
Vesti o vertikalizaciji slovenskih Sol na območju občine Dolina so povzročile veliko preplaha in dvignile veliko prahu po nepotrebnem.
Občinska uprava je bila v pokrajinsko komisijo in podkomisijo poklicana v prvi osebi, vendar si ne lasti pristojnosti, ki ji ne pritičejo. Delovala je v soglasju z ravnateljstvom srednje šole S. Gregorčič in z didaktičnim ravnateljstvom v Dolini.
Ko je bilo potrebno izdelati dokončni predlog v smislu DPR 233/98, je odbornik za šolstvo dne 17.12.1998 sklical sestanek na županstvu, na katerem so bili prisotni: didaktična ravnateljica dr. Ksenija Dobrila, podravnate-Ijica šole S. Gregorčič prof. Fiorella Serio (v zastopstvu ravnatelja), članica pokrajinske podkomisije v zastopstvu občine Dolina ga. Geni Kozina in podpisani.
Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se ohranijo slovenske Sole na občinskem ozemlju v obliki kot so zdaj, da se torej njihove reorganizacije ne dotikamo.
V primeru pa, da po zakonu tega statusa ne bo mogoče ohraniti in nam zakon ne bi dopuščal drugačnega izhoda ter bi nas prisilil k združevanju, naj bi se vzelo v poštev možnost morebitne eksperimentalne vertikalizacije.
Na sestanku sva z odbornikom večkrat izrecno vprašala, Ce se vsi strinjamo za takšno verzijo dokumenta in sva prejela pritrdilen odgovor.
Na podlagi tega dogovora smo sestavili dokument in ga na seji pokrajinske komisije dne 22.12.1998 izročili pokrajinskemu odborniku za Šolstvo dr. Enricu Sbrigli,
da ga vključi v končno poročilo o delu pokrajinske komisije.
Popoldne istega dne (17.12.1998) je ga. Kozina na sestanku podkomisije poročala, da kar zadeva obvezno šolanje bo Enotni odbor za slovenske šole predlagal pokrajinski konferenci vertikalizacijo slovenskih šol pri Sv. Jakobu.
Na seji pokrajinske komisije dne 22.12.1998 je dr. Stefančič poudaril, naj bi bila eventuelna vertikalizacija dolinskih Sol eksperimentalnega značaja, kar pa je šolski skbrnik Ugo Mannini zavrnil z utemeljitvijo, da je sam celotni načrt o novi razsežnosti šolske mreže eksperimentalnega značaja, ki se ga lahko spremeni. V zaključnem poročilu programske konference (fax z dne 24.12.98) je besedilo o dolinskih šolah sploh izpadlo.
Na platnici faxa piše: »Inviare eventuali modific-he formah entro lunedl 28.12 - Morebitne formalne popravke poslati do ponedeljka 28.12.«
Na opozorilo stališča uprave v zvezi z organizacijo šolske mreže v Dolini pa je Pokrajina 29.12.98 poslala nov fax, v katerem priznava napako in med drugim vključuje podatek o vertikalizaciji »Gregorčiča« in didaktičnega ravnateljstva, vendar je izločila pridevnik » eksperimentalno «.
To je v dolinski občini pozrocilo ljudsko vstajo in razširilo mnenje, da občinska uprava spletkari in si dovoljuje odločati o bodočem ustroju naših Sol.
Uprava je žrtev nesporazumov, dogovorov, ki niso bili do kraja dorečeni, in
pretirane togosti višjih šolskih oblasti.
Ker ne želi biti jabolko spora in hoče dokazati, da resnično dela v korist skupnosti, je s pismom na Deželo in Pokrajino dne 11.2.1999 preklicala sporni odstavek o vertikalizaciji dolinskih Sol in ga nadomestila s sledečim besedilom:
»Državna nižja Sola s slovenskim učnim jezikom S. Gregorčič v Dolini je edina srednja šola, v katero zahajajo učenci z vsega občinskega ozemlja. Zaradi svojih objektivnih posebnosti, ki se tičejo naCina Šolske organiziranosti, učnih vsebin in načina izgrajevanja študirajoče mladine, funkcije, ki jo ima kot zbirno središče in povezanosti s kulturnim zaledjem, ki ga predstavljajo društva in različne specifične organizacije in ustanove, ki delujejo na občinskem ozemlju, naj se ne upošteva kot predmet bodoče vertikalizacije z drugimi Solarni s slovenskim učnim jezikom, ki so prisotne na občinskem področju.«
To so dejstva. Kakšna bo nadaljna usoda pokrajinskega predloga o preustroju šol na Tržaškem, pa nihče ne more predvidevati. V kolikor pa bo zakon o šolski avtonomiji zahteval vertikalizacijo slovenskih Sol tudi na območju občine Dolina, občinska uprava zagotavlja, da bo postopek sad premišljene in poglobljene razprave vseh dejavnikov, ki so kakorkoli povezani z življenjem in delom naših šol. Pot do avtonomije pa bo dolga še nekaj šolskih let.
S pričujočim dopisom menim, da je polemika o vertikalizaciji zaključena.
Trst: ko je mraz zares pritisnil
V teh dneh se v Italiji in v Trstu veliko govori o mrazz. Temperatura je nedvomno nižja od poprečnih temperatur v tem obdobju, vendar je v preteklosti mraz »ugriznil« Se odločneje, kot na primer leta 1929 kot kaže posnetek iz arhiva OZE
V............... J
PISMA
UREDNIŠTVU
Se o 25-letnici Kraških krtov
Res ne razumemo pripisa uredništva Primorskega dnevnika k našemu pismu »25-le-tnica delovanja jamarskega kluba Kraški krti«, ki je bilo objavljeno v torek, 16.2.1999.
Občinska uprava je bila prezrta in zamolčana s strani jubilanta (da bo tokrat jasno: Kraških krtov), ne pa od Primorskega dnevnika, ki je poročal, kakor se je kulturni večer dejansko odvijal. Uredništvo najbrže tudi ni bilo seznanjeno, »da smo jim dali izredni prispevek za proslavo 25-le-tnice delovanja že leta 1997« (citat), kakor smo med drugim tudi to v pismu podčrtali.
Čudi nas torej, da uredm5y tvo Primorskega dnevnika ni razumelo iz pisma, kdo nas je zamolčal in se povsem neumestno zagovarja.
Uprava občine Sovodnje
Zadnji stavek včeraj objavljenega pisma sovodenjska občinske uprave se je glasu-»Tudi v Primorskem dnevniku, dne 9.2.1999, smo bili p°' polnoma zamolčani«. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da ga sovodenjska uprava z gornjimi vrsticami v bistvu preklicuje in nam priznava korektnost v poročanju-Uredništvo
EVROPA / PO ARETACIJI VODITELJA KURDSKE DELAVSKE STRANKE
Kurdski aktivisti zasedli številna grška in kenijska predstavništva
Najhuje je bilo v Nemčiji, kjer živi skoraj 500 tisoč Kurdov - V Kobenhavnu in v Berlinu so se kurdski demonstranti zažgali - Proti večeru se je položaj postopoma umiril po pozivu kurdskega parlamenta
Pred grškim veleposlaništvom v Londonu (Telefoto AP)
BRUSELJ - Vest o aretaciji voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana je sprožila ogorčene proteste njegovih pristašev širom Evrope, ki so se znesli predsem nad grškimi diplomatskimi predstavništvi, a skupilo jo je tudi marsikatero kenijsko predstavništvo. Kurdi očitajo Grkom, da so glavni krivci za Ocalanovo aretacijo, Kenijci pa sokrivi.
Precej ur preden je turški premier Bulent Ecevit uradno napovedal, da se Ocalan nahaja na turškem ozemlju, je zavrelo po vsej Evropi. Pristaši PKK so vdirali v grška veleposlaništva, osebje zaje-li za talce in zagrozih, da se bodo zažgali v primeru, da bi jih policija poskušala s silo izgnati iz diplo-
matskih predstavništev. 2e v nedeljo je prišlo pred grškim parlamentom do samovžiga kurdskih demonstrantov, ki so zahtevali, da Grčija prizna Oca-lanu politično zatočišče.
Belgijska policija je včeraj dopoldne razgnala kakih trideset kurdskih demonstrantov, ki so se hoteli pridružiti petdesetim, ki so vdrli v grško veleposlaništvo. Protest se je kasneje končal brez zapletov, saj so Kurdi zapustili veleposlaništvo.
Po sedmih urah se je mimo končala tudi zasedba veleposlaništva v Stockholmu. Podobno je bilo tudi v Milanu, kjer so Kurdi prav tako zasedli grško veleposlaništvo, a so se kasneje umaknili.
Po teh razpletih marsikdo upa, da se bodo po-
^ KENIJA / SKRIVAL SE JE V GRŠKEM VELEPOSLANIŠTVU
Nadvse zagonetna aretacija Abdulaha Ocalana v Nairobiju
CIA in Mosad že demantirala njuno vpletenost v dogodek
NAIROBI, ANKARA -Spoštovali smo obljubo ^ prijeli Ocalana,« je vče-1 zmagoslavno napove-p turški premier Bulent cevit, ki je dodal, da so p itelja Kurdske delav-stranke (PKK) prijeli Pripadniki turške vojske brinih služb, ki so mu _ 1 v kenijskem Nairobiju ^ Petami že 12 dni. Ece-d navedel nobene po-q ° jnosti, tako da postaja Qn'!)0va aretaeija skraj-iivomnna in sumljiva.
mi"
n 1 Uieodoros Panga-12 J6 Pr'znak da je pred Dri ,n,evi Ocalanovo letalo s alo v Grčiji, ker mu je
primanjkovalo goriva. Ker grška vlada ni smatrala, da bi ji Ocalanova prisotnost na grškem ozemlju koristila, mu je iz humanitarnih razlogov dodelila zavetišče v grškem veleposlaništvu v Nairobiju. Kaj se je tu kasneje zgodilo, ni povsem jasno.
Bulent Ecevit trdi, da so ga v Keniji izsledili pripadniki turške obveščevalne službe. Včeraj pa so že krožile govorice, da Turki ne bi nikoli izsledili Abdulaha Ocalana, če jim pri tem ne bi pomagala ameriška obveščevalna služba CIA in morda tudi izraelski Mosad. Bela hiša
je včeraj najodločneje demantirala, da bi bili Američani vpleteni v Ocalanovo aretacijo. Predsedniški predstavnik za tisk Joe Lockhart je seveda pozdravil Ocalanovo aretacijo, saj so ZDA vedno dosledno zahtevale, da ga je treba ob spoštovanju mednarodnega prava izročiti pravici.
Kot kaže pa so Ocalana ali prevarili ali pa s silo odpeljali z grškega veleposlaništva. Trditve, da so to storili Kenijci, je kenijska vlada najodločneje demantirala. V nasprotju s trditvami grškega zunanjega ministra Pangalo-
Policist pred grškim veleposlaništvom v Nairobiju (Telefoto AP)
sa, je kenijski zunanji minister Bonaya Godana navedel, da je kurdski voditelj prispel na nairobijsko letališče iz Milana. To je seveda italijansko zunanje ministrstvo odločno demantiralo. Kar je storilo tudi izraelsko zunanje ministrstvo ob trditvah, da'so Ocalanovo aretacijo omogočili tudi agenti izraelske tajne službe Mosad, ki je izvedenci za take ugrabitve. Kenija je obenem zahtevala od grških oblasti, naj odpokliče svojega veleposlanika, ker zaradi zadeve Ocalan nima več kenijskega zaupanja.
V nairobiskem letališču so Ocalana vkrcali v falcon nekega turškega poslovneža, kjer so mu nadeli lisice in njegove svobode je bilo konec, saj so ga na letalu čakali turški vojaki in tajni agenti.
To je seveda le rekonstrukcija, ki je zaradi demantijev ZDA, Izraela in Kenije skrajno protislovna, saj ni jasno, kdo je realno odpeljal Ocalana iz grškega veleposlaništva v Nairobiju. Jasno je seveda, da mu bodo Trnki kot »teroristu« sodili. Po zadnjih vesteh, naj bi ga že premestili na otok Im-rali v Marmarskem morju, kjer je bil po vojaškem udaru leta 1960 zaprt premier Adnan Menderes, ki so ga kasneje obesih.
Žive goreče bakle so najzgovorneje dokazovale, kako je Ocalan priljubljen (AP)
zitivno zaključile zasedbe v drugih veleposlaništvih. V Parizu je že pred zoro skupina Kurdov z ročkami bencina in eksplozivom vdrla v grško veleposlaništvo. Podobna usoda je doletela konzulate v Strasbourgu in v Marseil-lesu. Vsi Kurdi grozijo, da se bodo sežgah, če jih bodo s silo izgnah iz diplomatskih predstavništev.
V	Kobnhavnu je skupina Kurdov z molotovkami napadla grško veleposlaništvo, neka ženska pa se je iz protesta zažgala in je sedaj v kritičnem stanju. Kakih trideset Kurdov je zavzelo tudi rezidenco grškega veleposlanika v Stockholmu, kjer so se zabarikadirali in grozili, da se bodo sežgali. Kasneje so se Kurdi umaknili, ne da bi posegla policija.
Povsem razumljivo je bilo najbolj vroče v Nemčiji, kjer živi skoraj pol milijona Kurdov. V Berlinu sta se pred grškim konzulatom zažgali dve ženski, ki sta sedaj v kritičnem stanju, konzulat pa so Kurdi zavzeli. Kurdski demonstranti so včeraj obkolili grško veleposlaništvo v Bonnu. Nekaj podobnega se je zgodilo v Hamburgu in Diisseldorfu, medtem ko so Kurdi vdrli v konzulata v Stuttgardu in Hannovru, kjer jih je policija izgnala. Nekaj podobno se je zgodilo v Miinchnu. Medtem ko se na konzulatu v Frankfurtu še vedno pogajajo. Kakih petdeset Kurdov je tudi zasedlo kenijsko veleposlaništvo v Bonnu.
V	Veliki Britaniji so kurdski demonstranti prav tako vdrli v grško veleposlaništvo in se v njem zabarikadirali in so zagrozili, da bodo izvedli samomor v podporo svoje-, mu voditelju Ocalanu. Ponoči so Kurdi zasedli tudi grški konzulat v Zii-richu in kot talce zadržali dve osebi. Eden od talcev je lastnik poslopja, drugi pa je neki policist. Vdrli so tudi v predstavništvo OZN v Ženevi.
Najbolj dramatično je bilo nedvomno v den Haagu, kjer so Kurdi vdrli
v grško veleposlaništvo in držijo kot tiče veleposlanikovo ženo, filipinsko služkinjo in osemletnega sina veleposlanika. V Haagu pa se bo razplet bržkone končal brez hujših posledic, saj so Kurdi le razobesili zastavo PKK in se do talcev po poročanju nizozemske televizije obnašajo zelo korektno.
Policija je posegla tudi v Moskvi, kjer so priprli kakih 15 Kurdov, ki so vdrli v grško 'veleposlaništvo. Pred njim pa so manifestirali drugi Kurdi. Kakih trideset Kurdov se je polilo z bencinom in vdrlo v predstavništvo OZN v Erevanu. Drugi demonstranti pa so obkolili grško veleposlaništvo.
Kurdski demonstranti so včeraj zasedli tako kenijsko kot grško veleposlaništvo na Dunaju in to prav na dan, ko se je v avstrijskem glasvnem mestu mudil na uradnem obisku grški predsednik Kostis Stephanopulos.
Predsednik kurdskega parlamenta v izgnanstvu Yasser Kaya je včeraj pozval pristaše Kurdske delavske stranke, naj prenehajo z zasedbo grških in kenijskih veleposlaništev. Kurdska delavska
stranka pa je svoje pristaše pozvala, naj po nepotrebnem ne žrtvujejo svoja življenja.
Kot kaže se bo položaj postopoma umiril, a ostala bo iskra pod pepelom, ki bo lahko vsak trenutek ponovno izbruhnila. Tega se jasno zavedajo evropske vlade, ki niso nič storile, ko je Ocalan iskal podporo in poskušal »evropeizirati« kurdsko vprašanje. To so včeraj nasilno storili njegovi pristaši, ki bi lahko v prihodnjih dneh ponovili podobne proteste v primeru, da bi turško sodstvo Ocalana obsodilo na smrt.
Medtem ko so včeraj po Evropi Kurdi izražali ves svoj srd zaradi Ocala-nove aretacije. Pa so se v Turčiji veselili aretacije »terorista« in po trditvah državne televizije TRT zahtevali, naj Ocalana za njegove zločine cimprej obesijo. Nekateri so celo zahtevah, naj turške oblasti ponovno aretirajo kurdskega pop pevca Ah-meta Kaya, ker je leta 1993 priredil koncert pred ogromno Ocalanovo sliko in je s tem dokazal, da je pristaš PKK. Kayo so pred dnevi aretirali, a so ga predvčerajšnjim izpustili na prostost.
Kurdi na oknu grškega veleposlaništva v den Haagu (AP)
RIM / ARETACIJA ABDULAHA OCALANA V OSREDJU POZORNOSTI ITALIJANSKEGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA
Vlada zahteva pravičen sodni postopek Iz političnih strank val očitkov in obtožb
Največja ostrina iz vrst predstavnikov komunistične prenove -Jutri razprava o poslanski zbornici
RIM - Ocalan je v Italiji preživel dva meseca, sredi polemik, ki so pretresale italijanski politični vrh. Potem so se ga Italijani nekako znebili, vendar je kasneje prosil za politično zatoCišCe v Italiji. Sedaj, ko so ga, potem ko je počez prepotoval vso Evropo, aretirali Turki in prepeljali v Turčijo, je njegova aretacija sprožila val polemik: v ospredju je negotovost o njegovi prihodnosti, saj bi ga Turki lahko obsodili na smrt, pa tudi usoda Kurdov v Turčiji, ki so jih včerajšnji dogodki ponovno potisnili v ospredje evropske in svetovne javnosti.
Uradna Italija pravi, da je zanjo zadeva končana. Zunanji minister Dini je dejal, da je Italija zavr-
nila turško zahtevo po izročitvi, ker je v Turčiji za dejanja, za katera je obtožen, predvidena smrtna kazen. »Sedaj, ko se Ocalan nahaja v Turčiji in bo verjetno podvržen sodnemu postopku, pričakujemo, da se bo postopek odvijal z vsemi jamstvi in še zlasti v skladu z evropskimi standardi, ki jih določajo konvencije Sveta Evrope, h katerim je Turčija pristopila,« je dejal italijanski zunanji minister, ki je tudi izrazil upanje, da bi v noben em primeru ne prišlo do smrtne kazni. Dini je še dejal, da se na ta načela sklicuje Evropska unija, in da Italija, kot sicer vsa EU, odklanja vsak poskus boja, ki temelji na terorizmu ter da se morajo tudi Kurdi
ograditi od nasilja, »ki ne koristi pobudam za priznanje etnične in kulturne identitete Kurdov.« Dini je še dodal, da bi dejavnost turške vlade v skladu z evropskimi standardi' približala Turčijo Evropi, za kar se je Italija vedno zavzemala.
Minister za pravosodje Oliviero Diliberto nikakor ni hotel komentirati aretacije Ocalana. Novinarjem, ki so ga naskočili, je rezko odvrnil, da je on pač minister za pravosodje, za politično oceno pa naj se obrnejo na predsednika njegove stranke.
Podtajnik v zunanjem ministrstvu Umberto Ra-nieri je dejal, si je Italija prizadevala, da bo prišlo do pravičnega procesa, na katerem bi se moral
Ocalan zagovarjati zaradi dejanj, katerih je bil obtožen, z vsemi jamstvi, ki jih mednarodne konvencije predvidevajo za obrambo. Ranieri je izrecno obtožil »dvoličnost« nemške vlade, ki je onemogočila, da bi do tega prišlo. Podtajnik je še dodal, da ni mogoče pozabiti na vprašanje priznanja pravic kurdskemu narodu, ob koncu pa je tudi naglasil, da kurdskega vprašanja ne bo mogoče reševati z ugrabljanjem nedolžnih državljanov. Podtajnik v notranjem ministrstzvu Giannicola Siniši pa je dodal, da je to vprašanje, kar zadeva Italijo, že nekaj časa končano. Siniši je ocenil, da ni nevarnosti povračilnih ukrepov, sicer pa so okrepili varnostne
ukrepe v diplomatskih predstavništvih.
Mnogo je bilo seveda odmevov med predstavniki političnih strank. Tajnik Levih demokratov VValter veltroni je dejal, da je potreben močan mednarodni pritisk, da turške oblasti ne bi obsodile Ocalana na smrtno kazen. Po njegovi oceni bi to za Turčijo pomenilo dokončno oddaljitev od Evrope. Italija in Evropska unija bi morali zato od Turčije zahtevati jasnih humanitarnih in pravnih jamstev glede ravnanja z Ocalanom, je dejal Veltroni, ki je tudi poudaril dejstvo, da je italijanska vlada prav na osnovi humanitarnih načžel zavrnila njegovo izročitev. Načelnik poslanske skupine LD Mus-
si pa je na zunanjega ministra Dinija naslovil vprašanje z zahtevo, naj vlada in EU sprejmeta potrebne ukrepe, da se zajamčijo osebna varnost, pravica do obrambe in življenje Abdulaha Ocalana. Achille Occhetto, ki seveda ne zamudi nobene priložnosti, da bi kritiziral vlado, pa govori o »sramotnem porazu«, ki je sad prebrisanosti, mračnih poti diplomacije in dobršne doze oportunizma ter zahteva parlamentarno razpravo o primeru Ocalan. Podpredsednica senata Ersi-lia Salvato pa je poudarila, da ima po teh dogodkih italijanska vlada moralno dolžnost, da začne z diplomatsko akcijo v podporo Kurdom.
Glasnik zelenih Luigi Manconi ocenjuje, da so dogodki dokazali, kako umestna je bila zahteva po političnem azilu. Po njegovem mnenju pa nosi tu velike odgovornosti tudi Evropa, ki je pustila Italijo na cedilu. Vsekakor pa je Manconi opozoril, da se je italijanska vlada obvezala, da Ocalanu zajamči pravično sodno obravnavo.
Voditelj Stranke italijanskih komunistov Ar-mando Cossutta je dejal, da je postal kurdski voditelj žrtev mednarodnih spletk in da sta Grčija in Turčija, nekdanji sovražnici, mešetarili o njegovi izročitvi. Po njegovem mnenju je potrebna široka mobilizacija vseh demokratičnih sil proti turškemu režimu, »ki je eden najbolj reakcionarnih na svetu«, in v korist kurdskega naroda. Skupina predstavnikov nje-
gove stranke se je včeraj zbrala pred grškim veleposlaništvom v Rimu in pred grškim konzulatom v Milanu ter protestirala zaradi izročitve Ocalana.
Na desnici reakcij skoraj ni bilo: edino bivši zunanji minister Antonio Martino (FI) je dogodke ocenil kot grotesko, ter poudaril kontradiktorno zadržanje italijanske in nemške vlade. Senator Severne lige S peroni pa je pristavil lonček z izjavo, da dogodek dokazuje, da ni dovzetnosti za samoodločbo narodopv ne pri velesilah in ne pri manjših državah.
Seveda pa prihajajo najostrejše reakcije iz vrst Stranke komunistične prenove, ki je »botrovala« prihodu Ocalana v Italijo. Raul Mantovani, ki je osebno pripeljal Ocalana iz Moskve v Rim, govori o zgodovinski odgovornosti italijanske vlade,, aretacijo kurdskega vopditelja pa označuje kot dejanje mednarodnega gusarstva. Od vlade je Mantovani zahteval, naj preneha profajati orožje Turčiji, ki to orožje uporablja za »pobijanje civilnega prebivalstva. Po Mantova-nijevih besedah je vlada poskušala najti nekatere rešitve, med temi mednarodno sodišče, kar je sam Ocalan sprejel, »nato pa je prišlo do pritiskov združenih držav in D’Alemova vlada se je uradno umaknila.«
Sicer pa je kaj lahko pričakovati, da se bo polemika še zaostrila jutri, ko bo - kot so sporočili sinoči - v poslanski zbornici razprava o »primeru Ocalan«.
Ocalanov pristaš pred sedežem OZN v Rimu (AP)
NEMČIJA, FRANCIJA / PO OCALANOVI ARETACIJI
Proces naj bo pravičen
Daniellle Mifferrand trdi, da sta terorista turška vojska in vlada
BERLIN, PARIZ - Zajetje Abdulaha Ocalana je v pristojnosti samo zainteresiranih vlad, je včeraj izjavil nemški socialdemokratski kancler Gerhard Schroder. Več novinarjem ni povedal, saj se je Nemčija odpovedala Ocalanu, kljub temu da je proti njemu izdala mednarodni zaporni nalog. Njegov strankarski kolega in notranji minister Otto Schily je pozval turške voditelje, naj Ocalanu zagotovijo pravičen in korekten proces. Obenem je pozval Oca-lanove pristaše v Nemčiji, naj nehajo z zasedbami grških diplomatskih predstavništev in zagrozil z ostrejšimi ukrepi. Schily je tudi povedal, da je vlado v Ankari pozval, naj Ocalana ne obsodi na smrt in naj omogoči mednarodnim opazovalcem, da sledijo poteku procesa. Dodal je tudi, da bodo do Kurdov, ki so zajeli talce zelo ostro po-
stopali in jih lahko izgnali iz Nemčije.
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je včeraj od Ankare zahteval, naj v procesu proti Ocalanu spoštuje vsa pravila pravne države, kot je to pravilo v vseh demokratičnih državah. Vedrine je tudi povedal, da je Evropska unija dosledno obsojala teroristične akcije Oca-lanove Kurdske delavske stranke.
Vdova nekdanjega predsednika Mit-terranda Danielle pa je včeraj kot predsednica organizacije France Liberte izjavila, da Ocalan »ni terorist«, »pravi teroristi sta vojska in turška vlada, ki tlačita kurdsko ljudstvo«. Ocalan se že tri leta zaman trudi za mir, a dobiva samo sovražne odgovore. Danielle Mitterrand je obenem dodala, da se čuti izdano od evropske politike glede kurdskega vprašanja in je poudarila, da mora to ljudstvo normalno živeti.
KRONOLOGIJA NEUSPEŠNEGA ISKANJA VARNEGA ZATOČIŠČA
Skoraj stodnevna Ocalanova odisejada od Rima do končne aretacije v Nairobiju
RIM - Z predvčerajšnjo aretacijo voditelja Kurdske delavske stranke Abdulaha Ocalana (na sliki) v Nairobiju se je končala njegova skoraj stodnevna odisejada.
13. november 1998: Abdulah Ocalan, 49-letni voditelj PKK, je prispel z letalom iz Moskve na rimsko letališče Fiumicino in se predal italijanskim oblastem. Proti njemu sta mednarodni zaporni nalog izdala tako turško kot nemško sodstvo. Po Ocalanovi aretaciji so ga sprejeli v neko bolnišnico pri Rimu, kjer je zaprosil za politično zatočišče.
20. november 1998: Ocalana so izpustili, a mu ukazali, da ne zapusti Italije in so ga namestili v neki vili v mestni četrti Infernetto.
25.	november 1998: Ramon Mantovani, odgovoren za zunanje zadeve pri Stranki komunistične prenove je priznal, da je Ocalana pospremil iz Moskve v Rim.
26.	november 1998: predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema je
potrdil, da je Turčija seznanila italijansko vlado o morebitnem Ocalano-vem prihodu v Italijo.
27. november 1998: socialdemokratski nemški kancler Gerhard Schroder je navedel predsedniku italijanske vlade D’Alemi, da Nemčija ne bo zahtevala Ocalanove izročitve. Ocalan pa je podprl predlog o mednarodnem procesu, na katerem pa bi bila na zatožni klopi tudi Turčija.
16. december 1998: rimsko prizivno sodišče je preklicalo obvezo o stalnem bivanju za Ocalana v Rimu, tako da je vodja PKK postal svoboden.
16. januar 1999: kurdski voditelj je zapustil Infernetto in s svojim letalom izginil neznano kam.
31. januar 1999: turški premier Ece-vit je izjavi, da je Ocalan po vsej verjetnosti v Italiji, kasneje pa je priznal, da so morda njegovi viri nezanesljivi.
2. februar 1999: potem ko so o Ocalanu trdili, da z letalom roma iz ene države v drugo in da ga nihče noče
kot političnega pribežnika, je s pomočjo svojih in ameriških tajnih služb Turčija ugotovila Ocalanove premike vse do pristanka na atenskem letališču. Grčija je seveda zanikala, da gostuje voditelja PKK.
10. februar 1999: neki Ocalanov odvetnik je za svojega klienta Nizozemsko prosil za politično zatočišče iz humanitarnih razlogov. Nizozemska je takoj proglasila kurdskega voditelja za »nezaželjenega«.
13.	februar 1999: Ocalan je od grške vlade zahteval jasno stališče in naj upošteva njegovo prošnjo za politično zatočišče.
14.	februar 1999: Ocalan je izjavil kurdski tiskovni agenciji Dem, da je na varnem, a ni navedel, kje se nahaja.
16. februar 1999: Ocalan je zapustil grško veleposlaništvo v Nairobiju, tako da ga je kenijska policija izročila turškim tajnim službam. Nekaj ur kasneje je turški premier Ecevit sporočil, da se Ocalan nahaja v Turčiji.
KURDI
Sreda, 17. februarja 1999
KURDI / PRETEKLOST, KI SEGA V PRAZGODOVINO
Uporni kurdski narod razdeljen na pet držav, povsod brez pravic
Vrsta neuspelih uporov od znamenitega bojevnika Šalah al-Dina do današnjega Ocalana
Korenine kurdskega naroda segajo v daljno preteklost, celo v prazgodovino, pred prihodom indoevropskega prebivalstva. Arheološke najdbe namreč kažejo, da je že za časa prehoda od pastoralne k agrarni kulturi tu bilo naseljeno stabilno prebivalstvo, ki ga prvi sumerski zapisi omenjajo kot Karde, grški zgodovinarji pa ga označujejo kot Kyrte.
Moderni Kurdi, ki jih je skupno približno 25 piilijonov, so iranskega izvora in živijo na obširnem območju, ki se razteza v Turčiji, banu, Iraku, Siriji in Armeniji, po Evropi pa je približno 2 milijona kurdskih izseljencev. V Turčiji jih večina živi na jugovzhodu države okrog biblij-skega hriba Ararat in ob Sornjem toku Evfrata, tkntropologi menijo, da je to najstareše avtohtono Prebivalstvo Bližnjega Vzhoda. Tradicionalni način življenja Kurdov je agropastoralnega značaja, zUani pa so zaradi visoke kvalitete obrtniških proizvodov, predvsem tkanih preprog.
Kurdščina sodi v zahodno skupino neoi-ranskih jezikov in pozna več regionalnih različic, Vendar nima razvitih pisnih virov, pač pa je zelo razširjena tradicionalna oralna dediščina, predv-Sem ljudski epi, pesmi in reki. Kurdski jezik kaže Vrsto vplivov turščine, arabščine in predvsem modernega perzijskega
. Er v e preverljive zgodo-Vluske vesti o kurdskem narodu so iz 7. stoletja po našem štetju, ko so se Ptemena iranske visoke Planote poislamilain se opredelila za sunitsko azličico muslimanske ere. Nastalo je več sa-ostojnih držav, ki so se operstavljale bagdadske-u kalifatu, in prav v ve.m obdobju se je uvelja-k tradicionalni čut pOrdske neodvisnosti. , °,stali so neke vrste °Jevniške aristokracije 0bmočju Bližnjega pip da, in sam Šalah al-knt1 ' P°znan v Evropi l Srozni Saladin - je bil Prdski bojevnik iz 12. st°letja.
.Kurdi so zadnji podle-u otomanskemu vplivu vdoru vzhodnih ple-na iransko-anatolsko n ., ocie. kmalu pa so se na-k®0c^r in postali med Ulr]boli cenjenimi ja-
tanar)vCuri8raiske8a sul" stan v bistvu je Kurdi-UP užival veliko mero
zač0elVisn0Sti vse do
letia n v PreiSnjega sto-stit,- h.,0.80 skušali izkori-cesar!hk°St otomanskega Vunr 1 3 m 80 se uprli. Igpr, J6 trajal od leta Ra •, t . 1847> vendar so pre a.rK v krvi, izgnali Procejšen del prebifalst„
hujv1 Prvic namestili jgnvamerje. Tudi je
za-
0srem5n^ uP°re nuja turška oblast
trla z lahkoto, tudi zaradi tradicionalnega nasprotovanja med posameznimi klani. Kurde pa so Turki izkoristili pri velikem pokolu Armencev v zadnjih letih prejšnjega stoletja.
Reforma turške države s strani t.i. Mladih Turkov je v prvih letih tega stoletja vlila Kurdom upanje, da si bodo pridobili znatno mero avtonomije, vendar se je med prvo svetovno vojno turška oblast ostro znesla nad vsakim poskusom uveljavljanja samostojnosti: več desettisoč Kurdov so izgnali v Anatolijo, Kurdi pa so se zaradi tega opredelili proti osrednji oblasti, na sbani arabskih protiturških upornikov in torej anglofrancoskih interesov. Kot zahvalo so jim z mednarodnim sporazumom iz Sevresa leta 1920 priznali pravico do samostojne kurdske države, vendar so z naslednja lousanneska pogodba leta 1923 opustili to zamisel in razdelili Kurdistan med petimi državami Bližnjega vzhoda: v nobeni državi niso priznani kot nacionalna skupnost in ne uživajo nobenih pravic. Do druge svetovne vojne so zabeležili kakih 20 pomembnejših vstaj na upornem kurdskem ozemlju, takoj po vojni pa so Kurdi proglasili na iranskem ozemlju neodvisno republiko, ki pa so jo po enem samem letu teheranske oblasti zatrle v krvi.
Leta 1978 so v turškem Kurdistanu ustanovili
Kurdsko delavsko sbanko PKK, ki je marksistično usmerjena in je leta 1984 začela oborožen boj za neodvisnost Kurdi-stana. V Severnem Iraku delujeta Demokratska kurdska stranka in talibanska Patriotska zveza Kurdistana. Iraško kurdsko gibanje je najprej podpiral Iran, po zalivski vojni pa jim je uspelo uveljaviti s pomočjo ameriških vojaških sil delno samostojnost v okviru severnega Iraka, delno samostojnost pa so plačali z večkratnimi poboji s strani Sadamovih sil. Ocalanov PKK zagovarja Veliki Kurdistan, ki naj obsega vsa območja, kjer živijo Kurdi, neglede na dosedanje državne porazdelitve. Proti borcem PKK je turška vlada namestila približno 300 tisoč vojakov. Doslej je v spopadih, atentatih in umorih padlo 31.000 ljudi, računajo pa, da je z območja spopadov zbežalo ali bilo izgnanih 3 milijone Kurdov.
Pred desetimi leti je PKK razpolagal s približno 10 tisoč borci, danes pa jih je pod Ocalanovim vodstvom manj kot 5 tisoč. Upor se je v tem desetletju občutno spolitiziral, še zlasti ko so ustanovili kurdski parlament v izgnanstvu. Kurdi imajo danes svoje reprezentance v številnih evropskih državah in razpolagajo z lastnimi satelitskimi oddajami.
Tragedija razdeljenega in razseljenega naroda pa se še zdaleč ni končala.
V Leipzigu je včeraj nemška policija grobo posegla (AP)
EVROPSKA KOMISIJA / POROČILO IZVEDENCEV O TURČIJI
Kurdom ne priznavajo osnovnih človekovih pravic
BRUSELJ - Turčija ne spoštuje osnovnih človekovih pravic in še zlasti pravic kurdskega naroda, kot izhaja iz poglobljene analize Evropske komisije z lanskega novembra. Gre za obsežno poročilo o vseh državah, ki kandirajo za vstop v Evropsko unijo, v okviru katerega so posvetili posebno poglavje »človekovim pravicam in zaščiti manjšin«. Turčija je s tega vidika daleč za ostalimi kandidatkami - Slovenijo, Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Bolgarsko in Ciprom. Zastopniki Evropske komisije, ki so vse prej kot filokurdski skrajneži, najprej ugotavljajo, da je Turčija podpisala večino mednarodnih dogovorov o zaščiti človekovih pravic, ni pa podpisnica Mednarodnega dogovora o civilnih in političnih pravicah ter Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin. V poročilu ugotavljajo tudi, da turška zakonodaja še vedno predvideva smrtno kazen, čeprav je ne izvajajo od leta 1984. Svet Evrope vodi stalno nadzorstvo nad problemom spoštovanja človekovih pravic na podlagi zadevnega sklepa Evropske skupščine iz leta 1996.
Resnično izvajanje človekovih in političnih pravic, ki jih sicer zagotavlja turška ustava, je vprašljivo, ugotavljajo izvedenci Evropske komisije. Redno se dogajajo primeri mučenja, nelegalnih eksekucij in izgino-tenja oseb. Svoboda izražanja ni zagotovljena in je podrejena številnim omejitvam. Izvedenci ugotavljajo, da večina primerov kršenja človekovih in političnih pravic je na nek način povezana na odnosom vlade in vojske do problemov v jugovzhodnem delu države - to je v Kurdistanu.
Turške oblasti so sicer pričele izvajati proces demokratične reforme države leta 1995, vendar ga niso izpeljale do konca. Kljub večkratnim vladnim zagotovilom pa še vedno beležijo primere mučenja, nelegalnih eksekucij in izginotenja oseb. Mučenja se dogajajo v obdobju aretacije brez pravice do stika z odvetniki: obdobje so sicer skrajšali od 14 na 4 dni, na območju, kjer so proglasili izredno stanje, pa je še vedno možna tovrstna aretacija brez priznanja osnovih pravic za dobo 10 dni. Posebna komisija za preprečevanje mučenja zapornikov si je ogledala Turčijo novembra 1997, vendar so turške oblasti doslej prepovedale objavo poročila komisije. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je zabeležilo številne primere nehumanega ali ponižujočega ravnanja ter mučenja zapornikov.
Kljub nekaterim pozitivnim novostim zadnjih let, v Turčiji še ne zagotavljajo popolne svobode izražanja in so obsodili številne izvoljene politike, novinarje, pisatelje, sindikaliste in
zastopnike nevladnih organizacij zaradi njihovih izjav, stališč ali zapisov. Januarja lani je bilo v turških zaporih 91 novinarjev, veliko so jih nasilno napadli, skupina pripadnikov nacionalistične organizacije pa je poskusila umoriti predsednika Turškega združenja za človekove pravice. Prepovedano je pisanje člankov, ki kritizirajo obo-ročene sile ali turško državno ureditev, zaradi česar so zasegli več časopisov, publikacij in knjig.
Pogoji v turkših zaporih ne zadovoljujejo standardov Sveta Evrope in Združenih narodov: v zaporih je preveč jetnikov, ni jim zagotovljena zdravstvena oskrba, zapore velikokrat upravljajo neposredno vojaki. Tudi svoboda združevanja je omejena.
Ze nekaj let se v Turčiji ukvarjajo z ustavno reformo, ki naj bi šla v liberalno smer, kot tudi z omilitvijo omejitev zakona proti terorizmu, vendar se proces še zdaleč ni zaključil.
Glede pravic žensk v Turčiji ni zaznavnih oblik diskriminacije. V državi še vedno velja smrtna kazen, ki je sicer ne izvajajo od leta 1984, vseeno pa so s tem v zvezi Turčijo obsodili obsodili zaradi kršenja Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Posebno poglavje v poročilu izvedencev Evropske komisije je namenjeno manjšinskim pravicam in zaščiti manjšin. V Turčiji živi nekaj več kot 62 milijonov prebivalcev, med temi je od 8 do 12 milijonov Kurdov, vendar Turčija priznava samo 50.000 Armencev, 25.000 Zidov in 5.000 Grkov. Te tri manjšine lahko svobodno upravljajo svoje šole, cerkve in bolnišnice, skupnosti pa morajo biti uradno registrirane in na osebnih izkaznicah je zapisana pripadnost manjšini. Na notranjem ministrstvu deluje posebni oddelek za te manjšine.
Ustava pa ne priznava Kurdov kot narodnostno, rasno ali etnično manjšino. Ni zakonskih omejitev za Kurde pri udeleževanju v političnem in gospodarskem življenju, vendar Kurdom, ki javno proglašajo svojo kurdsko identiteto, grozijo nevšečnosti ali kazenski pregon. Večina kurdskega prebivalstva živi v jugovzhodnem delu države, kjer turške oblasti vodijo več kot desetletje dolg oborožen boj proti Kurdski delavski stranki (PKK), katere cilj je ustanovitev neodvisnega Kurdistana na jugovzhodu Turčije in ki se poslužuje terorističnih metod. Neposredna posledica tega stanja, piše v poročilu evropskih izvedencev, je prisilna izgon prebivalstva in uničenje vrsti vasi, pri čemer so turske varnostne sile kršile človekove pravice. Leta 1996 je odbor za človekove pravice turškega parlamenta poslal opazovalce, da bi preverili stanje prebivalstva, ki je bilo izgnano, in od-
bor je kritiziral pomanjkanje vladne pomoči temu prebivalstvu, kar je privedlo do prisilnega izseljevanja v večja mesta zahodne Turčije. Številne šole so zaprli, tako da se mladi niso mogli izšolati. Turška vlada je zavrnila pogajanja s PKK, vlada pa je predlanskim zagotovila, da si bo prizadevala za družbeni in gospodarski razvoj območja, vendar doslej niso izvedli nobene stvarne pobude.
Izredno stanje, ki so ga proglasili leta 1987, še vedno velja v šestih od devetih pokrajin turškega jugovzhoda in ga obnavljajo vsake štiri mesece. To omogoča ministrskemu svetu, da izdaja odloke z veljavnostjo zakonskih predpisov, lokalni guvernerji pa lahko samostojno odločajo o omejevanju osnovnih pravic in svobode. Zakon glede tega omejevanja se sicer sklicuje na osnovne pravice, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, in zagotavlja nekatere pravice, ki jih ne morejo suspendirati niti zaradi izrednega stanja.
Turčija ne priznava pravice do zatočišča beguncem iz dežel izven Evrope, vendar omogoča delovanje Visokega komisarjata OZN, piše pe v poročilu evropskih izvedencev.
V Turčiji, pa je zaključek evropske komisije, so bistvene razlike v odnosu do priznanih manjšin in do nepriznane (kurdske) skupnosti. Turške oblasti ne priznavajo obstoja kurdske manjšine in smatrajo pripadnike te manjšine za Turke kurdskega izvora. Kurdi so razkropljeni po vsej Turčiji, vendar jih je največ v jugovzhodnih pokrajinah. Gre za gospodarsko in družbeno zapostavljene ljudi, v pokrajinah, kjer velja izredno stanje, pa trpijo zaradi stalnih terorističnih akcij in zaradi omejevanja splošnih človekovih in političnih pravic. S tega vidika mora Turčija poiskati politično ne pa vojaško rešitev problema svojega jugovzhoda. Odgovor, ki je predvsem vojaškega značaja, drago stane s človeškega in finančnega vidika in ovira družbeni in gospodarski razvoj teh pokrajin, menijo izvedenci Evropske komisije. To je tudi oškodovalo mednarodni ugled Turčije. Civilizirana rešitev bi morala vsebovati oblike priznanja kurdske kulturne identitete in večjo strpnost do izrazov te istovetnosti, ki pa ne sme zagovarjati odcepitve ali terorizma.
Na koncu pa še informacija glede dokumentacije o (ne)spoš-tovanju človekovih pravic v Turčiji: celotno poročilo Evropske komisije je na razpolago na internetnem naslovu http://europa.eu.int/comm/dgl a/enlarge/report_ll_98_en/tur key/bl2, prikaz sistematičnega kršenja človekovih pravic in še zlasti pošastnih pogojev v turških zaporih pa je dramatično prikazan v filmu Midnight Express. (sp)

URBAN / OBNOVITEV STAREGA MESTA
REFORMA / STALISCE KOMUNISTOV
Kmalu nova centra za glasbo in ostarele
Maja začetek det ki jih morajo končati do poletja leta2000
»Dežela ogroža okoliške uprave«
Odločno nasprotovanje mestni občini Politični poziv županom in upraviteljem
Realizacija projekta Urban za obnovitev opuščenega območja Starega mesta se bliža z naglimi koraki: včeraj so na tržaški občini predstavili dve od pomembnejših struktur, ki jih bodo uredili na sedanjih ruševinah, in sicer glasbeni center in centeV za ostarele. Orisali so tako arhitektonsko plat preureditve, kot tudi delovanje, ki se bo odvijalo v novih centrih, pa tudi splošnejši okvir naCrta Urban. Kot je znano, bodo preureditev finansirali iz skladov Evropske unije, kar med drugim terja strogo spoštovanje rokov pri izvajanju del, ki se bodo zaCela prihodnjega aprila ali najpozneje maja, zaključila do prihodnjega poletja, potebno pa bo Se eno leto za ureditev opreme in začetek operativnega delovanja v novih centrih (ob glasbenem centru in centru za ostarele, ki so ju predstavili včeraj, bodo uredili tudi strukture za multikulturnost, za univerzitetne študente, za ženske in proti nasilju).
Podžupan Damiani je na včerajšnji tiskovni konferenci naglasil, da je obnova Starega mesta vsekakor zapoznela za vsaj 30 let, odbornik Tommasini je pojasnil, da bo prenovitev imela velike posledice splošnega značaja, kot dokazuje 231 prošenj podjetnikov, predvsem mlajših in žensk, obrtnikov, gostincev in trgovcev, da bi nastanili svoje dejavnosti v obnovljenem zgodovinskem mestnem jedru, kar je po mnenju predsednika občinskega sveta Rosatija
pomemben korak k oživljanju mesta.
Sami strukturi so predstavili načrtovalci in bodoči upravitelji. Se zlasti zanimiva je ureditev glasbenega centra v Ul. Ca-pitelli, v neposredni bližini Trga Cavana: gre za opuščeno poslopje, v katerem bodo uredili deset prostorov za glasbene dejavnosti, v velikem podstrešju pa bo profesionalni studio za snemanje. Arh. Dambrosi je naglasil, da bo zunanji videz poslopja v skladu z arhitektonskim izgledom starega mestnega območja (samo na fasadi bo zarisano notno Crtovje, kar bo označevalo namembnost poslopja). Notranja oprema bo zagotavljala popolno akustično izolacijo prostorov, tako da ne bo hrupna glasba motila soseščine. Center bo namreč namenjen sodobni glasbi, upravljala ga bo glasbena Sola Scuola 55, katere predstavnik Baiguera je orisal program dela: v centru se bo odvijal pouk
glasbene Sole, prostori pa bodo na razpolago vsem glasbenim skupinam za vaje in snemanje. V poslopju bodo uredili tudi prodajalno in glasbeni arhiv ter lokal za srečanja glasbenikov, v velikem podstrešnem studiu (na gornji sliki), kjer bo 80 prostorov za publiko, pa bodo prirejali tudi koncerte.
Večnamenski center za starejše občane in šibke sloje, kot je uradno ime drugega središča, ki so ga predstavili vCeraj, pa bodo uredili v poslopju v bližnji Ul. Crosada, ki je po mnenju načrtovalca, arh. Tramontina, arhitektonsko zelo ugledna palača in jo bodo pri restavriranju ovrednotili z naj-veCjim možnim spoštovanjem originalnih struktur. Center bo upravljala skupina dvajsetih zadrug in organizacij, ki se ukvarjajo z oskrbo ostarelih in s socialnim skrbstvom nasploh. Ni pa predvideno, je naglasil predstavnik zadrug Malutta, da bi
to postal nekakšen dom za ostarele, nasprotno, namen organizatorjev je, da center zaživi kot aktivno središče za izvajanje raznovrstnih dejavnosti, pri katerih sodelujejo ostareli, šibkejši sloji oz. občani z družbenega obrobja, pa tudi vsi tisti, ki jih zanima izboljšati socialno počutje v mestu.
Mimo vsebine in namembnosti teh inovativnih centrov, je zaključil odbornik Tommasini, je pomembna tudi gospodarska vrednost naCrta Urban, ki namenja 20 milijard lir za realizacijo javnih del na območju Starega mesta: to ustvarja nov tok dela, od načrtovanja do izvajanja zahtevne obnovitve in novih pobud, ki bodo nastale na prenovljenem območju. Dogovor predvideva 450 dni od začetka del za dokončno predajo prenovljenih struktur, sicer Evropa unija ne bo dodelila prispevkov: jih bodo res dokončali do poletja leta 2000?
Deželna vlada je na svoji zadnji seji odobrila zakonski predlog o korenitem preustroju javnih uprav (občin, pokrajin in gorskih skupnosti), ki je predmet zelo različnih ocen. Nekateri menijo, da gre za reformo, ki bo blagodejno vplivala na poslovanje uprav, drugi pa menijo Cisto obratno v prepričanju, da pomeni to korak na poti ukinjanja vlog in pristojnosti občin, Se posebno manjših. Tako razmišlja Stranka italijanskih in slovenskih komunistov, ki bo na jutrišnji novinarski konferenci pojasnila svoja gledanja na to problematiko.
Komunisti bodo ob tej priložnosti tudi javno predstavili poziv vsem županom in upraviteljem okoliških občin, v katerih jih opozarjajo na nevarnosti in pesti, ki jih vsebuje ta sporni zakonski predlog. Gre predvsem za t.i. tržaško mestno (ali metropolitansko) občino, ki bi po mnenju SIK dejansko potisnila ob stran manjše občine. Da ne govorimo o gorskih skupnostih, ki jih deželni odbor Roberta Antonioneja hoCe enostavno ukiniti. Gre za aktualna vprašanja, menijo komunisti, ki od blizu zanimajo tudi slovensko narodnostno skupnost.
Srečanja z novinarji, ki bo ob 11.30 na sedežu stranke v Ul.Taraboc-chia, se bodo udeležili deželni koordinator SIK Fausto Monfalcon, deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič in pokrajinska svetovalka Giu-liana Zagabria.
^ POLITIKA / REFERENDUM k
Tudi krajevno gibanje za Oljko podpira »da«
Čeprav rimska vlada Se ni določila datuma glasovanja se tudi pri nas že vrstijo raznovrstne pobude o volilnem referendumu in ustanavljajo se odbori za »da« in za »ne«, ki so že zaceli svojo dejavnost.
Medtem ko imamo na Tržaškem doslej en odbor za »ne« na referendumu, so privrženci večinske volilne zakonodaje ustanovih že veC odborov, ki si niso povsem v sozvočju, čeprav stremijo za istim ciljem.
Prvi mestni odbor za »da« so ustanovile nekatere znane levosredinsko usmerjene osebnosti, od župana Ric-carda Illvja do deželnega svetovalca levih demokratov Bruna Zve-cha in slovenskega kulturnika Aceta Mer-molje. Takoj zatem se je oglasila desnica, ki je oblikovala svoj odbor in na obzorju se napovedujejo Se druge podobne pobude. Za uvedbo večinskega volilnega sistema se zavzema tudi gibanje za Oljko, ki bo svoja stališča o tem predstavilo na jutrišnji tiskovni konferencu v kavami Tommaseo. Pristaši Oljke so prepričani, da bodo večinska volilna pravila zajamčila politično in vladno stabilnost v državi in hkrati okrepila skrhano
zaupanje med volilci in izvoljenimi predstavniki.
Popolnoma nasprotnega mnenja pa so stranke in komponente, ki pozivajo volilce, naj glasujejo »ne« in naj se torej ohrani sedanji volilni sistem. V mestni odbor za »ne« so doslej pristopile obe komunistični stranki, Severna liga. Ljudska stranka in Slovenska skupnost. Odbora za »ne« predseduje Cecilia Assanti, ugledna pravnica, ki je bila svojcas občinska svetovalka KPI.
Pobudniki referenduma se bojijo predvsem nizke volilne udeležbe, saj je ljudsko glasovanje veljavno le, Ce na njem sodeluje veC kot polovica volilnih upravičencev. Zato ni izključeno, da bodo nekatere stranke pozvale volilce, naj na dan referenduma bojkotirajo volišča. Z drage strani pa zagovorniki »ne« opozarjajo, da je tako zastavljeni referendum povsem odveC in da predstavlja nepotrebno potrato javnega denarja. In to iz dveh razlogov: prvič, ker so se volilci že leta 1993 (t.i. referendum Segni) že opredelili za večinsko volilno zakonodajo in dragic, ker mora nova volilna pravila v vsakem primeru odobriti parlament.
NOVICE
Pijan povozil dekle
Peljal se je po Ul. Marchesetti, ko je predčasno nenadoma zavil proti Ul. Marchesetti: 27-letna moto-ciklistka A.A., ki je bila namenjena proti vili Revol-tella, se mu nikakor ni mogla izogniti, sedaj se zdravi na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice, med drugim si je zlomila tudi stegnenico. Okrevala bo v 30 dneh. Do nesreče je prišlo predsi-noCnjim, nekaj pred 20. uro. Za volanom opla kadeh je sedel 76-letni TržaCan B.P. Mestni redarji, ki so opravili izvide, so tudi ugotovili, da je moški precej globoko pogledal v kozarec, tako da so ga tudi prijavili sodnim oblastem.
Tatovi v dveh stanovanjih
Tatovi so predsinoCnjim okrog 20. ure obiskali dve stanovanji v poslopju v Ul. Rigutti 3, kjer prebivata družini Lubiana in Santoro. Skozi vhodna vrata so neznanci vdrli s pomočjo izvijačev. Lastniki so se zatem zglasili na kvesturi, v prvem stanovanju je škoda znašala manj kot milijon lir, v drugem pa je bila precej večja, skoraj pet milijonov lir. Včeraj zjutraj je grenko presenečenje Čakalo tudi lastnike trgovine »Bufletti« v Ul. del Toro. V tem primeru so neznanci najprej šli na notranje dvorišče, od tam pa so s pomočjo vijačnega dvigala zvili železne palice na oknu. Tako so imeli prosto pot v skladišče, iz katerega je izginil prenosni računalnik IBM s tiskalnikom v vrednosti skoraj 4 milijonov lir. Odnesli so tudi 500 tisoč lir v gotovini, na kraju pa so pustili vijačno dvigalo.
Kradel v cerkvi
Karabinjerji z Istrske ulice so aretirali 35-letnega Massima Tuccinija iz Rima: zasačili so ga, ko je kradel v šentjakobski cerkvi, jemal je denar iz škatle, v kateri verniki puščajo miloščino. Po mnenju karabinjerjev ni prvič, da Tuccini poCne kaj takega.
_______MILJE / WWF IN LIGA ZA OKOLJE______
Ne plinskemu skladišču v Žavljah
Jutri zvečer bo o načrtu Seastock razpravljal miljski občinski svet
Prizadevanja Edinosti: vladni komisariat ima spet prevajalce
Potem ko je vladni komisar in tržaški prefekt konec poletja leta 1997 odklonil prevod prošnje za postavitev spominske plošče ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa, se je društvo Edinost odločilo za dve potezi: pisalo je predsedniku republike, predsedniku vlade in notranjemu ministru, Ceš da ne more verjeti, da bi visoki državni funkcionar po naročilu nadrejenih kršil ustavo in mednarodne pogodbe, in predlagalo njegovo premestitev. Po drugi strani je bila vložena kazenska prijava.
Medtem je vladni komisar 29. septembra lani z Visoko šolo za moderne jezike za tolmače in prevajalce pri tržaški univerzi sklenil konvencijo za prevajalsko službo. Služba, ki deluje pri kabinetnem uradu vladnega komisarja, je na razpolago vsem državnim organom, ki delujejo v tržaški pokrajini. Sporočilo v tem smislu je s 4. decembra lani.
Jutri se bo ob 18. uri zbral miljski občinski svet. Na dnevnem redu bo imel tudi vprašanje gradnje spornega plinskega skladišča Seastock na zemljišču bivše naftne Čistilnice Aquile v Zav-Ijah. Kot je znano, je zadeva po nekajletnem spanju postala spet aktualna, odkar se je razvedelo, da je rimska vlada prižgala zeleno luC za realizacijo zadevnega načrta.
Ob tej priložnosti sta tržaški sekciji Svetovnega sklada za naravo (WWF) in Lige za okolje objavili javni poziv milj-skemu županu in občinskim svetovalcem, naj razpišejo posvetovalni referendum po možnosti istega dne, ko bo potekal vsedržavni volilni referendum. Poleg tega predlagata, naj miljski upravitelji vložijo pritožbo na deželno upravno sodišCe proti ministrskim odlokom, ki dovoljujejo
gradnjo plinskega skladišča, kakor naj tudi uvedejo v občinski regulacijski naCrt določilo, ki bo onemogočalo namestitev energetskih naprav na območju bivše naftne Ci-stilCnice v Zavljah.
Tržaški sekciji WWF in Lige za okolje v svojem tiskovnem poročilu naposled pozivata Milj-
Cane in sploh Tržačane, naj se udeležijo jutrijšnje seje miljskega občinskega sveta. »Važno je, da občinski svet konkretno občuti pozornost javnosti v trenutku, ko sprejema odločitve, ki so bistvenega pomena za miljsko občino in za celotno pokrajino,« je reCeno v sporočilu za javnost.
Izpolnjevanje davčnih obrazcev 730 s pomočjo sindikata SPI
Čeprav je za vsakoletne davCne prijave še veliko Časa, se nekateri že zdaj začenjajo pripravljati nanje. Tako bo
sindikat upokojencev
SPI-CGIL prihodnji teden začenjal zbirati naročila za izpolnjevanje davčnih obrazcev št. 730.
Tako bo sindikat SPI' CGIL zaCel zbirati naročila za izpolnjevanje davčnih obrazcev št. 730 na svojem sedežu v Nabrežini, Trg sv. Rok3 103, v ponedeljek, 22-t.m., in sicer od 8.30 do 13.30. Na razpolago b° tudi tel. 040-200698. Na OpCinah, Narodna n 69, bo zaCel zbirati na rotila v sredo, 24. t.ni" od 8.30 do 13.30, tud po tel. 040-214222. N® svojem sedežu v Kri 134/4, tel. 040-220716' pa bo sindikat SPI-CG^
zaCel zbirati naročila
ponedeljek, 22. t.m-, , jih bo zbiral vsak dop° dan do petka vključno-
Tržaški komunisti o smetarski službi
Koordinacija komunističnih delavcev tržaške občine osporava sporazum, ki so ga sklenili sindikati CGIL, CISL in UIL s tržaško občinsko upravo za predajo občinske smetarske službe podjetju ACE-GAS. Koordinacija načelno nasprotuje privatizacijam, poleg tega pa ima tudi vrsto specifičnih kritik na omenjeni sporazum. Po njenem namreč ni nobenih jamstev, da bi podjetje ACEGAS v bližni prihodnosti ne postalo popolnoma zasebno, kakor ni nobenih jamstev, da ga bo tržaška občina lahko še nadzorovala. Toda koordinacija sindikatom CGIL, CISL in UIL oCita predvsem to, da niso hoteli razpisati med delavci referenduma o zadevni odločitvi.
SINDIKATI / PO IZJAVAH O ODVEČNI DELOVNI SILI
»Vodstvo ACT naj odstopi!«
Kazalo naj ne bi volje po dogovarjanju
Med vodstvom Konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT) in sindikati se je vnela prava pravcata vojna. Znak skrhanih odnosov sta seveda bili že 4-ur-na stavka, ki so jo sindikati oklicali 29. januarja, in 8-uma stavka, ki so jo oklicali to nedeljo. Toda zdaj je prišlo do tega, da so sindikati jasno in glasno zahtevali odstavitev predsednika Giacoma Bonusa in ravnatelja Alda De Robertisa.
Kaj je botrovalo tej zaostritvi? Povod zanjo so dale najnovejše Bormsove izja-Ve> po katerih naj bi podjetje ACT imelo odvečno delovno silo. To je Borruso povedal v raznih izjavah, ki jih je v minulih dneh dal krajevnim medijem. Predv-sem pa je Borruso to potrdil v tiskovnem Poročilu, ki ga je objavil v ponedeljek. V niem je namreč napovedal, da bo vodstvo podjetja še v tem mesecu objavilo Podjetniški načrt, ki ga sindikati toliko zahtevajo, a da bo v njem črno na belem zapisano, da bo treba oklestiti število delovnih mest.
Reakcija sindikatov je bila takojšnja. Včeraj so objavili izredno ostro tiskovno Poročilo, v katerem so zapisali, da edino
odvečno delovno silo v podjetju predstavljata predsednik Borruso in ravnatelj de Robertis. Sindikati med drugim opozarjajo, da je v zadnjih časih podjetje že zmanjšalo število zaposlenih za 300 enot, ne da bi pri tem skrčilo količine in kakovosti svojih servisov. Poleg tega se v tiskovnem poričilu polemično sprašujejo, če je res odvečna delovna sila, zakaj potem podjetje tako obsežno sega po nadurnem delu.
Sicer pa sindikati vodstvu ACT predvsem očitajo, da ne kaže nikakega smisla za dogovarjanje. Sami da so pokazali največjo dobro voljo, da bi našli sporazum, ki bi preprečil minuli stavki, toda predsednik in ravnatelj ne kažeta za to nikakega razumevanja. »Pošljimo ju stran, preden uničita, kot že delata, strokovni kapital, ki je podjetju ACT omogočil, da tudi prek napora svojih uslužbencev dosega prva mesta v učinkovitosti na vsedržavni ravni,« piše še v poročilu. Podpisali so ga vsi sindikati, ki so zastopani v podjetju, se pravi FTLT-CGIL, FIT-CISL, UILTRASPOR-TI, FAISA-CISAL, UGL in RdB.
_	ŠOLSTVO / PREKVALIFIKACIJA____________
Ravnatelji: tečaj tudi v slovenščini
Ministrstvo odobrilo zahtevo Kolegija slovenskih ravnateljev
Ustroj italijanskega Šolstva se (sicer počasi) spreminja, z njim pa se spreminja tudi vloga odgovornih v posamez-Mh šolah. Uvedba šolske avtonomije naj bi po napovedih privedla do opohalnih sprememb na dalijanskih šolah. Avtonomne šole si bodo ahk,o v mnogočem sa-016 krojile svojo usodo, zato pa bodo potrebova-p ljudi, ki jih bodo zna-1 v novih razmerah primarno voditi.
. Ministrstvo za šolstvo le avgusta lani izdalo ..l°k za prekvalifika-mjo ravnateljev šol. Ipdnji bodo postali ojansko nekakšni me-nadžerji. Da bi dobili strežno strokovno ^nanje, bodo posebne Sencije za izobraže-anje priredile zanje t strežne izobraževalne ®caje. Na tržaškem bo vlogo prevzela Uni-gjj a, tečaj pa bo trajal
tn	^^kvalifikacijskih
»Čajev se bodo lahko stal e2ili 1® ravnatelji v ežu- Med njimi je tu-s)	ravnateljev
tri XPnskih sol, in sicer Ce faktične ravnatelji-nak^mdna Castellani z rie režinskega didaktič-
StanL ravnateljstva,
didav!-uk z 0Penskega stv . icnega ravnatelj-z f ,ln Ksenija Dobrila solinskega didaktič-
Kolegij ravnateljev slovenskih šol, ki združuje vse slovenske ravnatelje, je že v začetku šolskega leta razpravljal o tečaju in ocenil, da bi moral del tečaja potekati v slovenskem jeziku. 25. novembra lani je pisal pristojnemu uradu na ministrstvu za šolstvo pismo, v katerem je zahteval, naj 40 ur tečaja poteka v slovenščini,
V začetku februarja je ministrstvo odgovorilo na dopis in odobrilo predlog slovenskih ravnateljev. Dodalo je, naj sami ravnatelji predlagajo teme predavanj, ki
naj bi potekala v slovenščini, in tudi slovenske predagatelje.
Ravnatelji so se po prejemu pisma že sestali in tudi pripravili ustrezni načrt za slovenski del tečaja. Del predavateljev naj bi prispelo iz Slovenije (za področje informatike, komunikacije in managementa), nekaj pa iz zamejstva (za področje gospodarstva, prava in sociologije).
Prekvalifikacijski tečaj se bo začel spomladi, po določilih ministrskega odloka pa bi ga morali zaključiti do konca avgusta leta 2000.
PUSTOVANJA / OSREDNJA TRŽAŠKA MANIFESTACIJA
Pust zvabil na mestne ulice na tisoče mask
Med sodelujočimi tudi voz z Repentabra - Danes pogrebi
Več kot tisoč mask se je udeležilo včerajšnjega 8. pustnega sprevoda po tržaških ulicah. Največ je bilo mladih iz občinskih rekreacijskih središč, ob drugih skupinah pa so za pustno nagrado tržaških rajonov sode-lovali tudi številni mestni predeli. Prvo mesto si je prislužila Carbola pred lanskoletnim zmagovalcem Sv. Alojzijem in Sv. Sergijem.
Udeleženci so se zbrali na Tigu Oberdan, od koder je sprevod krenil po Ul. Carducci in Ul. hnbriani do Korza in od tod do Borznega trga in Trga Unita. Zivopisana reka mask je resnično razživela mesto in privabila na ulice več tisoč Tržačanov. Najbolj ljubke so bile, seveda, skupine najmlajših in rekreacijskih središč pa tudi iz nekaterih italijanskih šol. Predstavili so se kot slikarji, Egipčani, morske živalice, ježki, zvezdice, sončeca, glasbene note, čarovnice in še bi lahko našte-vali. V sprevodu se je sprehajal filozof Perik-lej v Zenski preobleki, na pozlačenem avtomobilu pa se je nastavljala holivudska Mari-linka s kosmatimi moškimi nogami. Glasbe ni manjkalo, umetne iz zvočnikov in v živo iz inštrumentov godb na pihala. Tudi ljubitelji valčka so prišli na svoj račun v tipični »premični« dunajski kavami. Po svoje je bil zelo svojevrsten vlakec sedmih palčkov z zaščitenim poreklom: Merlotek, Pinotek, Te-ranček, Rebulček...
Velikih vozov ni bilo v sprevodu, če izvzamemo repentabrskega (z viagro), ki je sodeloval kot gost s Kraškega pusta. Alegorični vozovi ostajajo tako - kljub vsem poskusom organizacijskega odbora tržaškega pusta, izključno v domeni kraškega in miljskega pusta.
Po včerajšnjih veseljačenjih bo nastopil danes dan žalosti. Letos bodo ob pustovem odhodu žalovali tudi v mestnem središču.
Pust bo ležal na parah v dvoranici občinske palače, ki služi navadno za poročne obrede.
Od tam ga bodo prenesli sredi Trga Unita, kjer ga bodo ob 17. uri sežgali na asfaltu.
V Bregu bo najbolj slovesno slovo od pusta v Boljuncu. »Pokojnika« bodo kot vsako leto izstrelili v vesolje. Trebenski šolarji pa bodo pusta zažgali, in sicer na dvorišču osnovne šole Pinka Tomažiča.
Pustni pogreb na Kontovelu
Na Kontovelu bodo popoldne obnovih vsakoletni žalostni obred pustnega odhoda. Pogrebci ga bodo popeljali na zadnjo pot iz »hiše žalosti« pri domači Društveni gostilni, njegovo končno počivališče pa bo spet Mlaka, kjer ga bodo zažgali.
nega
ravnateljstva), dva
Ta
srednter!ja nižjih L^Jih šol (Zvonko
lp r 3 2 nabrežinske šo-saif? Grudna in Alek-svetj,tr, Kriščak s CanV °bske Sole Ivana teb« .)a). ter dva ravna-(pinoVDSj\h srednjih sol
ga zavnHdef s P°klicne-
na 2,da Jožefa Stefa-
Uceia I0maž Simčič z tla) p ra?ceta Prešerne hn,?Vei^en* ravnatelji
Ml<=,°s£ai^k-
RAJANJE / ČAROVNIK
Rom Pom Pom očaral malčke
Na Stadionu I. maja rajanje za otroke tržakih vrtcev
j?'*
■Oss

Za malčke slovenskih tržaških otroških vrtcev je bil včerajšnji dan res posebni pustni dan. Ošemljeni v pisano barvane kostume so se dopoldne zbrali v družbi vzgojiteljic v pustno okinčani dvorani na Stadionu 1. maja ter se razvedrili na rajanju. Poleg plesa in zabava pa jih je čakalo še velikansko presenečenje: nastop čarovnika Rom Pom Poma. Otroci so zelo pozorno sledili njegovim res neverjetnim vragolijam in čarovnijam, nekatere pa je doletela še posebna čast: čarovnik je nekaj otrok povabil k sebi pred radovedno občinstvo in z njihovo »pomočjo« izvedel vrsto »nemogočih« igric. Navdušen aplavz malih ročic je bil za čarovnika Rom Pom Poma najlepše priznanje za njegovo rokohitrsko znanje.
Predstavitev Pozzettove knjige o treh arh. Bertam
Docent in zgodovinar arhitekture Marco Poz-zetto je svoj zadnji trud posvetil znameniti tržaški družini arhitektov Berlam. Potem ko je posvetil izčrpne in poglobljene študije Maxu Fabianiju, Ottu VVagnerju in Dunajski šoli, je sedaj obdelal tri generacije Berlamov. Izpod njegovega peresa je namreč pravkar izšla v založbi Editoriale Lloyd in MGS Press ter s prispevkom Sklada CRT knjiga »Gio-vanni Andrea, Ruggero, Arduino Berlam. Un se-colo di architettura«. To so tri znamenita imena arhitektov, ki so od leta 1847 do 1946 začrtali globoke in trajne sledove v tržaško stavbeništvo (in ne samo tržaško).
Knjigo bodo jutri ob 18. uri predstavili v dvorani v Ul. Cassa di Ri-sparmio 10 ob prisotnosti avtorja. Pobudnik predstavitve je Odbor Trieste Contemporanea.
JUTRI V OBČINSKI KNJIŽNICI
0 vohunih in zločincih bo govor tudi v Nabrežini
Ko govorimo o vohunstvu, obveščevalnih in protiobveščevalnih službah, vojnih zločincih, fašizmu in antifašizmu, komunizmu in antikomunizmu ustvarjamo tisti zgodovinski koktail iz obdobja, ki je najprej skovalo in nato utemeljilo hladno vojno in železno zaveso. O vsem tem bo govor jutri zvečer, z začetkom ob 18. uri v večnamenski dvorani občinske knjižnice v Nabrežini.
Pravo priložnost za zgodovinske sladokusce nudi kulturni krožek »Istria« v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo s predstavitvijo italijanske knjige »Prehod Sever-Vzhod: vohuni in zločinci preko Trsta v obdobju 1940-2000« izpod peresa novinarja Silvia Maranzane.
Poleg posegov samega avtorja, župana Marina Voccija in predsednika krožka Istria Licia Doriga bo jutrišnji večer obogatilo neposredno pričevanje antifašističnega borca in interniranca, kasneje pa dopisnika komunističnega dnevnika Unita v Pragi Ferdija Zidarja, ki so ga češkoslovaške oblasti leta ’72 tudi izgnale iz države.
Za zgodovinsko uokvirjanje sicer precej spornega obdobja bo poskrbela zgodovinarka in univerzitetna raziskovalka Marina Rossi, medtem ko se bo mladi domačin Paolo Tanze osredotočil na dogajanja v letih 1945 - 1954. Tanze je namreč lani doktoriral na tržaški fakulteti za moderne jezike in književnost z diplomsko nalogo o protiobveščevalni dejavnosti in tujih misijah v Sloveniji. V svojem raziskovanju je Tanze na podlagi podatkov z ljubljanskih arhivov jugoslovanskih tajnih služb poglobil predvsem sovjetske misije, ki so bile do tedaj sorazmerno malo obravnavane, (igb)
DEŽELA FJK IN GLEDALIŠČE VERDI
PSI / PONEDELJKOVO PREDAVANJE
Dvojni pomen petkove prireditve »Brez meja«
Novi orkester bo igral za projekt Celovec 2006
Z Marijo Magdaleno v tretje tisočletje
Gost Društva slovenskih izobražencev je bil slovenski teolog dr. Edi Kovač
Z glasbo podpreti skupni projekt zimskih olimpijskih iger Celovec 2006, istočasno pa javnosti predstaviti Filharmonični orkester gledališča Verdi. To je dvojni pomen petkove prireditve v gledališču Verdi »Brez meja«, ]p jo organizira deželna uprava Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s tržaško operno hišo. »Pobudo prijateljstva« so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili predsednik deželnega odbora Anto-nione, deželni odbornik za turizem Dressi, supe-rintendant gledališča Verdi Jorio, dirigent Daniel Oren in Massarutto, ki je pred 14. leti sprožil zamisel o športni prireditve, v katero bi bile tvorno udeležene tri sosednje države oz. dežele.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je prvi naglasil pomen skupne športne prireditve in petkovega koncerta predsednik deželnega odbora Anto-nione, ki' je naglasil, da
se s tovrstnimi projekti gradi Evropo brez meja. Napovedal je tudi, da bo v petek zvečer predstavil dokument, ki ga bodo orisali na avdiciji na sedežu OZN v New Yorku marca letos. Odbornik Dressi je želel podčrtati doprinos vseh pri izoblikovanju projekta, ki ima sedaj naslov Celovec 2006. Ob tem je še naglasil, da so se nekatere šibke točke skupne prireditve s časom spremenile v prednosti (na pri-
mer odnos z vsedržavnim odborom in elani mednarodnega olimpijskega komiteja). Dežela je doslej za igre veliko storile in tako namerava ravnati tudi v bodoče.
V imenu vodstva gledališča Verdi je superin-tendant Jorio izrazil zadovoljstvo, da se je deželna uprava obrnila do te ustanove, ki bo podkrepila pomen pobude s krstnim nastopom nove glasbene skupine. Gre za Filharmonični
VESELO ZIMOVANJE
Šolski beli teden na Piancavallu
Na devinski bencinski Črpalki se je otroški živžav razlegal že navsezgodaj. Zaspani a nasmejani obrazi otrok so pričali, da se petdnevnega smučanja zelo veselijo.
Pridružili so se nam nabrežinski, svetoi-vanski, barkovljanski in katinarski četrto in petošolci in že smo bili pripravljeni za odhod. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali proti Furlanski nižini in po dveumi vožnji prispeli pred Park Hotel na zasneženem Piancavallu. Ucend so se namestili v spalnice in že so jih na smučišču Čakali smučarski učitelji, da bi jih razvrstili v skupine.
Po obilnem kosilu v veliki sončni jedilnici so si uCenci privoščili zaslužen popoldanski počitek. Po počitku smo krenili proti smučiščih, da bi lahko vsak preizkusil svoje smučarske sposobnosti. Pred večerjo smo uCencem predlagali, naj pospravijo prtljago, se razdelijo v pet skupin in si za skupine izberejo imena. Predlogov za imena skupin je bilo veliko, evro-smuCarji, medvedi, beli tigri...
Vse naslednje dni so učence na smučiščih že ob pol devetih Čakali smučarski učitelji, s katerimi so kar po dve uri dnevno smučali na bolj ali manj zahtevnih smuCiSCih, odvisno od njihovega smučarskega znanja in izkušenj. Po malici, ki smo jo delili učitelji, so lahko uCenci do kosila smučali prosto, toda pod nadzorom učiteljev Marka, Maria in učiteljic Tanje, Tatjane, Lare, Srečke in Bar-bare.Poleg veselega razpoloženja in nasmejanih otroških obrazov smo imeli vse dni tudi sončno vreme. Prijazna in simpa-
tična učenka Dana je imela v teh dneh svoj rojstni dan, ki smo ga zveCer ob glasbi in razkošni torti svečano praznovali. Tudi zapeli in zaploskali smo ji, ko je uspešno upihnila vseh enajst svečk.
Ob popoldnevih so uCenci običajno pisali razglednice, svoje vtise s smučanja in kupovali spominčke. Učenci, ki na začetku tega smučarskega tedna niso kdo-vekaj smučali, so se Se posebej potrudili v pridobivanju svojih smučarskih znanj in izkušenj. Na zaključnem smučarskem tekmovanju so tekmovali skupaj z uCenci, ki so prišli v Piancavallo s smučarskim predznanjem, in v tekmovalnih rezultatih niso mnogo zaostajali za njimi.
Na predvečer povratka so uCenci zaplesali v hotelski diskoteki. Na ta poslovilni večer so se zelo resno pripravili, tako da so se lepo oblekli in našminkali. Ob modemi glasbi so se naplesali do utrujenosti, da so zadnjo noC prav sladko Spali.
Tudi zadnje dopoldne je na smučišču prevladovalo veselo razpoloženje, po kosilu pa smo se z dvema avtobusoma odpeljali domov, z enim v Devin, z drugim pa v Trst. Pri obeh avtobusih so jih pričakali starši, ki so se jih otroci zelo razveselili, saj jih niso videli kar nekaj dni.
Da bomo uCenci in učitelji lažje obujali spomine na letošnje smučanje v Piancavallu, smo poskrbeli tako, da smo posneli veC filmov in videokaseto. Pridite jih pogledat!
Za učiteljstvo in učence Vojka Trampuš
orkester, ki so ga osnovah, v okviru orkestra operne hiše, z že uveljavljenimi poustvarjalci pa bodo nastopali tudi mladi glasbeniki, ki imajo drugače malo možnosti za nastopanje. V skladu z namenom veCera, ki želi naglasiti sodelovanje med sosedi, so tudi naravnali program koncerta: novonastali orkester bo pod vodstvom Daniela Orena izvedel uverturo iz We-berjevega Oberona, uverturo iz Romea in Julije Čajkovskega in Verdijevo delo MoC usode. Navedeni avtorji idealno združujejo po presoji organizatorjev tri kulture, ki označujejo naš prostor: germansko, slovansko in italijansko. O orkestru in sami pobudi je nato govoril še dirigent Daniel Oren, ki se je po večletnem obdobju vrnil v Trst. Kot Izraelec, je podčrtal, zelo občuti vse pobude, namenjene miru, glede orkestra pa je dejal, da se je z leti izboljšal, nastanek nove formacije pa bo nedvomno še pripomogel k kvalitetni rasti celotnega orkestra. Kot zadnjemu so besedo prepustili človeku, kateremu pripisujejo glavne zasluge, da se je o skupnih olimpijskih igrah sploh zaCelo govoriti. Massarutto je »dvojnega petkovega krsta« (predstavitve dokumenta in prvega nastopa novega orkestra) nadvse vesel, dodal pa je, da se bo petkovega večera udeležila njegova soproga, Maria Giovanna Elmi, ki je njegov predlog takoj srCno in zelo aktivno podprla.	bip
Tradicionalni ponedeljkov veCer Društva slovenskih izobražencev je bil 15. februarja posvečen verski tematiki. DSI je namreč gostilo znanega slovenskega teologa dr. Edija KovaCa, ki je predaval o liku Marije Magdalene v biblji in literaturi.
Dr. KovaC je že večkrat bil gost DSI, predaval je tudi na študijskih dnevih Draga, sicer pa šest mesecev na leto predava tudi v Toulousu v Franciji. V svojem ponedeljkovem predavanju se je zaustavil ob liku Marije Magdalene, ki zavzema v Cerkvi in njeni tradiciji posebno mesto: ravno Marija Magdalena je bila namreč prva priča Kristusovega vstajenja od mrtvih. Poleg tega velja za novo Evo, saj je v krščanskem izročilu okusila greh in se spreobrnila. Lik spreobr-nj enke pa še posebej Častijo v vzhodnem, grškem krščanskem svetu. Predavatelj se je nato zaustavil tudi pri liku Marije Magdalene v slovenski cerkveni tradiciji in umetnosti, kjer je posebej CašCen zlasti na Štajerskem. Lik Marije Magdalene, je na koncu dejal predavatelj, pa je gotovo povezan s pozitivnim likom žene, brez katerega tudi danes gotovo ne moremo živeti. Marija Magdalena naznanja teologijo tretjega tisočletja, kjer bo žena vrednota že sama na sebi. Predavatelj je tematiko dodatno poglobil v razpravi, ki je sledila njegovim izvajanjem.
(iž)
Na Kontovelu večer o Danilu Dolciju
Studijski center Niccold Tommaseo je z Vo-lunterskim združenjem in organizatorjem krožkov v spomin na Danila Dolcija priredil v prostorih Zadružne gostilne na Kontovelu večer, posvečen temu poznanemu in priznanemu sociologu, pesniku, vzgojitelju, muzikologu, predvsem pa borcu za pravice malega človeka, borcu proti mafiji in vsakršni zločinski dejavnosti, ki je umrl 30. decembra 1997 v Partinicu na Siciliji, kjer je preživel dobršen del svojega življenja.
Na večeru je bil lik Dolcija osvetljen z več plati. Tako je Giuseppe Meli, v imenu odbora prijateljev Dolcija, spregovoril o proslavi, ki je bila konec janurja v Sežani, rojstnem kraju Dolcija, ki se je je med drugimi literati in kulturnimi delavci udeležil tudi Ciril Zlobec. Prikazal je vrsto diapozitivov iz kraja Partinico, kjer je Dolci živel, in pozval udeležence, da pristopijo v odbor, ki želi ohraniti spomin na tega velikega človeka.
Na večeru so spregovorili še zgodovinar Teodoro Sala, ki je orisal obdobje, v katerem je Dolci delal in ustvarjal. Nekaj iz del Dolcija je na večeru prebral Alessandro Kolmann, veliko Dolcije-vih misli je povedal novinar Roberto Cannalire, mdtem ko je devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci povezal spominsko svečanost s sedanjim političnim položajem v državi, s težnjami pacifista, kot je bil pokojni Dolci.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
17.	februarja 1999
PEPELNICA
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 7.48 in zatone ob 19.04
Jutri, ČETR TEK,
18.	februarja 1999
SIMEON
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,9 stopinje, zraCni tlak 1020 mb pada, veter 17 km na uro ju-go-zahodnik, vlaga 65-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Tommaso Salich, Gianluca Sbisa, Isa-bella Piovesan, Thomas Erman.
Umrli so: 75-letni Sergio Zotti, 95-letna Antonietta Facchin, 92-letna Ercolina Boccalari, 21-letni Andrea Vuch, 84-letna Anna Maria Bordon, 86-letna Maria Ulci-grai, 73-letni Virgilio Veglia-ch, 77-letna Carmela Latilla, 76-letni Nazario Sauro No-tarstefano, 62-letni France-sco Insigna, 89-letni Carlo Sluga, 66-letna Antonia Pan-no, 70-letni Ottone Merlak, 88-letni Alfredo Magnarin, 99-letna Libera Kobec, 84-
letna Dorotea Cenci, 87-letni Oreste Sione, 70-letni Gior-gio Brandolin, 91-letna Lea Auritano.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. februarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 040 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 040 232253).
Fernetiči	(tel.	040
416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči	(tel.	040
416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 040 635264)
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba
(od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in
praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.20 »Bači e abbrac-ci«, r. Paolo Virzi, i. France-sco Paolantoni.
EKCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Velvet Gold-mine«, r. Todd Haynes, i. Ewan McGregor.
EKCELSIOR AZZURRA -
17.00,	18.40, 20.20, 22.00 »Martha da legare«, r. Nick Hamm.
AMBASOATORI -16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »A bug’s life«, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Nemi-che amiche«, r. Chris Co-lumbus, i. Julia Roberts, Su-san Sarandon.
NAZIONALE 2 - 15.45, 18.45, 21.45 »Vi presento Joe Black«, i. Brad PitL Anthony Hopkins.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Attacco al potere«, i. Bruce Willis> Denzel VVashington.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amon & incantesimi«, i. Nicofe Kidman, Sandra Bullock.
MIGNON - 16.00 - 22.15 »Inseminator« Prepovedan mladini pod 18. letom.
capitol -16.00,18.00.
20.00,	22.10 »Ronin«, i- R0-bert De Niro, Jean Reno.
ALCIONE - 18.30, 20.l5> 22.00 »Lola corre«, r. Tom Tykwer, i. F. Polente in M-Bleibtreu.
H ČESTITKE
Danes slavi 60. rois^ dan JOLANDA ŠTUKM^ iz MaCkolj. Vse najbolj zdravja in veselja v nase krogu, ji želijo vsi d°ma ’ Posebne čestitke poSilj3 NONI LANDI vnuka P«*
in Matteo.	. ,
V Mackoljah bo jutn vila okrogli rojstni dan 1 ^ LANDA PIERI. Da bi zdravju in zadovoljs* ^ praznovala Se veliko leP dni, ji iz srca želita Em3 Toio.
SmtLM® ©[L[1[d)^[L[IS©[1
Gostovanje PDG - Nova Gorica Peter Barnes
NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA
Režija Jaša Jamnik Jutri ,	18. t. m. ob 20.30	RED D
v petek,	19. t. m. ob 20.30	RED A in E
v soboto,	20. t. m. ob 20.30	RED B in F
v nedeljo,	21. t. m. ob 16.00	RED C
v gledališču F. PREŠEREN v ROLJUNCU
Zaradi oddaljenosti gledališča F. Prešeren
je SSG poskrbelo za AVTOBUSE, katerih se lahko poslužijo nagi abonenti. Ti se bodo peljali od četrtka, do nedelje z OPČIN (trg ob tramvajski postaji) in TRGA OBERDAN ob 19.30, iz BOLJUNCA nazaj do OPČIN in TRGA OBERDAN pa ob 23. uri. V nedeljo, 21. t. m. pa bosta avtobusa odpeljala z istih lokacij ob 15. uri, z odhodom iz Boljunca ob 18.30.
Ul/*	lb@ ®(b MS®
< PUSTNI POGR€B>
Zbirališč® pri društvmfDl gostilni na Hontoveb
Ml PRIREDITVE
SKD PRIMOREC IZ TREBČ prireja ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE v Ljudskem do-niu, v petek, 19. februarja 1999 ob 20. uri otvoritev fotografske razstave MARIA MAGAJNE “Od Stivana do Barko-v®lj«, sodeluje Godba na Pihala Viktor Parma iz Trebč. V nedeljo, 21. februarja 1999 ob 17. uri Pa srečanje z avtorjem faznih publikacij AL-OOM RUPLOM, katerega bo predstavila Bogomila Kravos. Srečanje bosta glasbeno popestrila Martina Feri' in Paolo Bembi. vabljeni!
SKD PRIMORSKO vabi v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v brenjsko hiSo v Mačkolje oa ogled komedije STA-KA K’KUS v izvedbi dramske skupine KUD UOMOVINA iz Ospa. Kažija Sergij Verč.
KD IVAN GRBEC -bkedenjska ul. 124, vabi v Uedeljo, 21. februarja, °b 17. uri, v društveno dvorano na predstavitev f.ePljenke MI SMO Z KQUT DOMA - Al’s
Puško al’ solato, bi °nio našo zemljo trezija Drago Gorup) ,toyalo bo KD Routi °nkovec. Vabljeni!
KD RDEČA zve; OBČINSKA KNJIZf pn SK KRAS vabij , rešernovo proslav 1 0 v nedeljo, 21 ruarja 1999 ob 17.
iMasiupan
Prevajalec Giorgi P=angher, recitatorj iz 2b Milic in Ve:
Dbad klavir)u * NpSKD TABOR - (
n " Prosvetni do
Selio, 21. t.
MpJ-bkom ob 17 gp H IN SMEH Z/ shPjVOLJO VSEH niv btatonične h; Ljge in vižami iz
ir, "J?)o I RIO NC
hu-G9N tauc:
5____OBVESTILA
Sf» k
‘ P'
UcfiHC spri Tt £ci cos P
ZlCA v Tr
ba na Jlmo žalostn P ustn bo za eno 1-
^ roLteg6,'
pospremili na zadnjo pot in ga sežgali danes, 17. t. m. ob 15.15 na šolskem dvorišču. Žalujoči učenci in učiteljice.
KK ADRIA vabi na sejo jutri, 18. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju. Dnevni red: PRIREDBA 23. TROFEJE ZSSDI, ki bo v nedeljo, 7. marca 1999. Vabljeni!
MOSP, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 18. februarja ob 20. uri na ogled filma serije Learning English with films. Na sporedu bo film WILD THINGS (Matt Dillon, Kevin Bacon in Neve Campell). Ogled priporočamo odrasli publiki.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 20. februarja, na srečanje s časnikarjem SERGIJEM PAHORJEM, ki bo vodil razgovor O DILEMAH V ZVEZI Z UMETNIM OPLOJEVANJEM. Začetek ob 18.30.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ ROCOLA - Ul. Pasteur 3/a vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo potekal v soboto, 20. februarja, od 16. ure dalje v prostorih sindikata.
ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR obvešča, da bo v soboto, 20. februarja, ob 17. uri, v cerkvi v Rojanu sv. maša za pokojnega Stanka Birso. Vabimo njegove prijatelje in znance.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja v ponedeljek, 22. februarja, z začetkom ob 18.30, četrti kongres krožka v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Vabljeni člani in prebivalstvo.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mlade na prva srečanja misijona za mlade. V ponedeljek, 22. februarja bo ob 20.30 v stolnici sv. Justa škof Ravignani ob sprejemu misijonskega križa vodil liturgijo božje besede, pri kateri sodelujemo tudi Slovenci. V torek, 23. februarja bo slovenska mladina od 14. do 15. ure imela molitveno uro ob mislijonskem križu. V torek zvečer bo ob 20.30 škof vodil spokorno bogoslužje in slovo od misijonskega križa. Mladi so na vsa tri srečanja vabljeni v čim-večjem številu!
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - V torek, 23. februarja, ob 20.30 bo Lojze Abram z besedo in sliko predstavil naravne lepote NOVE ZELANDIJE - AOTEAROA za domorodce. Pridite!
PODPORNO DRUŠTVO TRŽAŠKA MATICA
sklicuje 2. redni občni zbor v ponedeljek, 22. februarja 1999, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. s.v. Frančiška 20/n. Vabljeni člani.
ODBOR SKD TABOR OPČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 25. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skli-. canju. Člani toplo vabljeni!
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo tečaji HACCP (nove določbe za higijensko zdravstveno samonadzorovanje nad hrano) od 18. do 21. ure ob sledečih datumih: 23.-26. 2. 1999 Zgonik, telovadnica - osmice, vinogradniki; 2.-5. 3. 1999 Nabrežina, knjižnica - vinogradniki, osmice, zelenjava; 8.-10. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke - vinogradniki; 9,-12. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - osmice; 15.-17. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke - osmice; 16.-19. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - vinogradniki, zelenjava in ostali.
KMEČKA ZVEZA PRIREJA v četrtek, 25. t. m. ob 18. uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah predavanje na temo: izdelava, sušenje in zorenje klobas, salam in pršutov. Predaval bo dr. Stane Renčelj, avtor knjige »Suhe mesnine - narodne posebnosti«. Vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. marca praznovanja dneva žena v gostilni Al Carso v Mavhinjah. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-291078 in 040-2916110, od 19.30 do 20.30, od ponedeljka do petka.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL in KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA organizirata kosilo ob priliki 8. marca - dneva žena - v gostilni Leban v Bazovici, ul. Gruden 53 (avtobus št. 39). Praznik bo razveselila harmonika. Prijave do 26. februarja na tel. št. 040-214222 (Opčine - v ponedeljek od 15. do 18. ure, v sredo in petek, od 9. do 12. ure) in 040-220710 (Sv. Križ - v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Vabljene žene in sorodniki!
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
KROŽEK YOGA & OMC »AMANDITA« iz Briščkov št. 2, prireja jutranje tečaje yoge, in sicer ob torkih in petkih, od
9.00	do 10.30. Za vpisovanje in informacije - tel. št. 040-327488 ali 040-200916.
KUD MAGNET
pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Tečaj keramike, ki ga bo vodila keramičarka Anica Pahor. Prostih je še nekaj mest. Informacije po tel. 040-220202. Prijave sprejemamo tudi za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bo vodil grafični oblikovalec Leonardo Cal-vo z možnostjo izbire ob petkih od 18.30 do 21. ure in ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije po tel. 040-364211. Od 6. marca do konca aprila bosta potekala tečaja o kreativni do-mišliji in doživljanju barvne govorice, ki ju bo vodila akademska slikarka Ani Tretjak z možnostjo izbire urnika ob sobotah dopoldne od 9. do 11. ure ali popoldne od 15. do 17. ure. Za informacije tel. št. 040-220680.
H_____________IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priložnosti zamejskega prvenstva. Vpisovanje za izlet in tekmo bo na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, danes, 17. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel št. 040-212859 ali 040-299573.
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END NA SNEGU, ki bo potekal od 19. do 21. februarja v Kranjski gori. Week-end prireja Združenje katoliških študentov iz Ljubljane z namenom, da se mladi iz različnih krajev med seboj spoznajo, zabavajo ob zimskih športih in večernih družabnih srečanjih. Za informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure, tel. št. 040-370846.
SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjena številna udeležba!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 28. t. m. izlet na MONTE ELMO. Za informacije lahko telefonirate na tel. št. 040-291078 od 19.30 do 20.30.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH prireja JUBILEJNO ROMANJE V JORDANIJO, NA SINAJ IN V EGIPT od 13. do 20. marca 1999. Poudarek bo na bibličnih krajih in razlagi svetopisemskega ozadja krajev, ki jih bodo romarji obiskali. Prostih je še nekaj mest. Za program in vse informacije kličite na tel. št. 040-211276 (na tel. tajnici pustite vaše ime in tel. številko). Prijave so možne še do nedelje, 21. februarja.
KD KRAŠKI DOM obvešča, da je še nekaj prostih mest za velikonočni izlet v Rim, Pompei in Capri. Za podrobnejše informacije lahko pokličete na tel. 040-327124.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
V	SOBOTO na Opčinah je nekega pustarja močno zeblo, tako da mu je prišel prav sivi usnjeni plašč. Ce ga ne rabi več je naprošen, da ga prinese v Prosvetni dom na Opčine.
PRODAM Opel Tigra, 1400 kubikov, letnik november ’95, full optional,
65.000	km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 0338-2811416.
PRODAM Passat Variant GL 1.8 bele barve (letnik 1991) s komaj opravljeno revizijo motorja. Tel. št. 040-251139.
V	PREDMESTJU TRSTA pri Domju dajem v najem stanovanje primerno za studio, laboratorij ali urad: tri sobe, kuhinja, kopalnica, ogrevanje samostojno. Tel. 040-828861, ob uri obedov.
IŠČEMO mlado in veščo natakarico - samo ob nedeljah. Tel. na št. 040-229253 ob uri obedov.
LEKCIJE ANGLEŠČINE nudim po zmernih cenah. Tel. 040-213861.
ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548.
LEKCIJE matematike nudi študent matematike. Tel. št. 040-577731 od 16. do 18. ure.
ISCEM hišno pomočnico z lastnim prevoznim sredstvom, petkrat tedensko po 5 ur, bivajočo na območju nabrežinske občine. Pisne ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pomočnica«.
RAD PLESES? Pridruži se nam. Na Proseku bo plesni tečaj latinskoameriških in karibskih plesov. Informacije na tel. št. 040-225657 ali na št. 040-823632 od 18.30 do 20. ure.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči črno in belo vino. Vabljeni!
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulj e pri Domju, št. 123.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec, 1. Ob četrtkih zaprto.
KMEČKI TURIZEM
sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V MEDJEVASI je osmica pri Borisu.
PRISPEVKI
V	spomin na Marjanov rojstni dan daruje žena Neva 50.000 lir za SPDT.
V	spomin na Damjana daruje družina Buzzai
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na dragega Damjana darujeta Patri-zia in teta z družinama
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin, ob 2. obletnici smrti, Damijana darujeta nono Mario in no-na Miranda 50.000 lir za zgoniško cerkev in
50.000	lir za zgoniški cerkveni pevski zbor.
Ob 2. obletnici smrti dragega Damijana darujeta strica Rudi in Marko
50.000	lir za Glasbeno matico - podružnica Prosek.
Ob 10. obletnici smrti strica Borisa Cuka darujeta Giorgio, Marta in Edvin 25.000 lir za Pihalni orkester Breg in
25.000	lir za MPZ Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Rosaninega očeta darujeta Ani in Milena z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob 23. obletnici smrti dragega Marčela Siege daruje Vida in družina
100.000	lir za Krut in
100.000	lir za Zvezo borcev Križ - za ponatis knjige.
V	spomin na Marijo Trampuž darujejo svojci
300.000	lir za slivensko cerkev in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor.
V	spomin na dragega brata Ivana Čiča darujeta Marta in Mirko 60.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje Prebe-neg. V isti namen darujeta nečaka Sonja in Edvin
50.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI	Dolina,
Mačkolje Prebeneg.
V	spomin na Marijo Škabar vd. Semec daruje Edda 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Borisa Sardoča darujeta Julko in Vladimir Kosmi-na 50.000 lir za KD Vigred.
V	spomin na drago mamo Marijo Semec in na Borisa Sardoča daruje Darka z družino 60.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Borisa Sardoča darujeta Dario in Paulo Milič z družinama
50.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Borisa Sardoča daruje družina Di Marcantonio 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Borisa Sardoča daruje družina Mislej 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Marijo Škabar vd. Semec in Borisa Sardoča daruje družina Gruden iz Preč--nika 30.000 lir za šem-polajski cerkveni pevski zbor in 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Marijo Škabar vd. Semec daruje Eda Terčon z družino
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku in
25.000	lir za šempolaj-sko cerkev.
V	spomin na Marijo Marc Froncevo daruje Marija Tončetova
30.000	lir za SKD Lipa iz Bazovice.
V	spomin na Borisa Sardoča daruje Eda Terčon 25.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Antona Cesarja daruje Eda Terčon z družino 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	zahvalo za voščila daruje Bianka Cok
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojen-
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož in brat
Milko Grgič
Žalostno vest sporočajo Zena Slavka, brata Silvan, Sander in sestra Silvana z družinami ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 18. februarja, ob 15. uri, iz hiše žalosti na pokopališče v Kobjeglavi.
Kobjeglava, Padriče,
• Sežana, Ljubljana,
17. februarja 1999
Ob smrti bivšega pevca Milka Grgiča izreka iskreno sožalje družini in svojcem
KD Slovan
18. 2. 1998	18. 2. 1999
Giorgio Markuza
Ljubi Giorgio!
Leto dni je minilo odkar te ni več med nami.
Z ljubeznijo in žalostjo se te spominjamo
tvoji mama, tata, sestra Elena, tvoja Bety, Meri in Gigi
S teboj v srcu bomo jutri, 18. februarja, pri stf. maši, ob 18. uri v šempo-lajski cerkvi.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Trnovca, 17. februarja 1999
t
Dne 13. februarja se je pridružila svojemu ljubljenemu možu Ginu
Jolanda Dugulin vd. Coceani
Žalostno vest sporočajo hči Loredana, brat Ennio z Nerino, vnukinja Ester s Tulliom, Sonia Sossi z družino in ostalo sorodstvo
Pokojnica bo izpostavljena v Ul. Costalun-ga v soboto, 20. februarja, od 10. do 13. ure, nakar jo bomo upepelili.
Pogreb bo v sredo, 24. februarja, ob 12.30 na kontovelskem pokopališču.
Prosek, 17. februarja 1999
Ob izgubi drage mame Jolande izreka prof. Lo-redani Coceani iskreno sožalje
učno in neučno osebje ter upravni odbor Glasbene matice

Ob izgubi drage Jolande se žalovanju svojcev pridružujejo
družine Calzi
Draga prof. Loredana, ob tako boleči izgubi sočustvujemo s teboj
Dario, Frle, Dean, Igor, Ipo in Andrej
t
Dne 14. februarja nas je zapustila naša draga mama in nona
Dora Cenčič vd. Zuppin
Žalostno vest sporočajo sin Dario s Tamaro, vnuki Vesna s Stefanom, Andrej s Katjo, Sasa ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 18. februarja, ob 11. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v miljsko stolnico.
Milje, Nabrežina,
17. februarja 1999
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Dariju Cupinu in družini
Slovenska
kultumo-gospodarska
zveza
Žalovanju svojcev se pridružujejo
družine Semen
KULTURA
Sreda, 17. februarja 1999
__________OPERA / GLEDALIŠČE VERDI__
Sanjava in sanjska Lucia di Lammermoor
Odlično interpretacija Stefanie Bonfadelli in Marcella Alvareza
_______GLASBA / PUSTNI PETEK_
Goran Bregovič nastopil v Vidmu
Spremljava štiridesetčlanskega ansambla
Pred približno 150 leti je Sla Ma-dame Bovary s svojim možem v Rouen, da bi si v tamkajšnjem gledališču ogledala Donizettijevo opero »Lucie de Lammermoor«. Emma Bo-vary je bila že prebrala roman »The Bride of Lammermoor«, ki ga je spisal VValter Scott: na tem ogrodju sta libretist Salvatore Cammarano in Gaetano Donizetjti ustvarila opero, ki je bila v Italiji požela ogromen uspeh, zato jo je skladatelj želel predstaviti tudi francoskemu občinstvu. V francoskem prevodu zveni opera nekoliko drugače, saj je Doni-zetti spremenil celo nekatere arije, da bi se prilagodil francoskemu okusu. Gustave Flaubert nam v svojem romanu pripoveduje, kako je Emmo Bovary Lucie popolnoma prevzela: nemirna gospa se je globoko vživela v njene ljubezenske bolečine, med predstavo se je zaljubila v strastnega tenorista, ki je pel vlogo Edgarda, v odmoru pred začetkom tretjega dejanja pa je v gledališču srečala svojega bivšega ljubimca in to jo je tako razburilo, da se ji je pevka naenkrat zazdela kričeča in sploh preglasna, postalo ji je prevroče, skratka, odšla je se pred ključno sceno dejanja.
Ge bi si bila gospa Bovary ogledala premiero v tržaškem gledališču G. Verdi v soboto,
13. februarja, ne bi mogla najti nobenega izgovora, da zapusti gledališče: vladala je prijetna temperatura, izvedba pa je bila vrhunska. Stefania Bonfadelli je naravnost idealna Lucia: sopranistka je lepa, mlada, njen glas premore krasne barve, od toplih nižjih tonov do srebrnih višin, ki ji ne povzročajo čisto nobenih težav. Poslušali smo pravo lekcijo »belcanta«, a to ni bilo akademsko razkazovanje tehničnih vrlin, marveč globoko občutena interpretacija, v kateri je koloratura samo eno izmed izraznih sredstev, preko katerih nam je lepa Stefania posredovala nežni in trpeči lik Lucije, ki jo prehuda bolečina stre in pripelje do norosti. Ob njej je pel argentinski tenorist Marcelo Alvarez. Vlogo zaročenca Edgarda je interpretiral dokaj vročekrvno in je s svojim blestečim glasom docela vžgal
tržaško občinstvo. Dobri tenoristi so pač dandanes bele vrane, zato se lahko mirne duše odpovemo bolj filološki interpretaciji škotskega plemiča in pustimo, da nas latinski glas zapelje s strastnimi frazami, ki jih je Alvarez dokaj smiselno gradil in zanesljivo pripeljal do viškov. Zlobni Lucijin brat, ki je sestro hudo prevaral in zlorabil za svoje politične cilje, je bil španski baritonist Manuel Lan-za. S prepričljivim nastopom in plemenitim glasom je dopolnil prvovrstno trojico pevcev, na katerih sloni dobršen del opere.
Nekoliko manj kvalitetno, a še
mmmm, ač
i
vedno zadovoljivo, je pel basist Mau-rizio Muraro, korektno sta nastopila Nicoletta Zanini in Angelo Caserta-no, le Amadeo Moretti je imel velike probleme. Pel je sicer kratko vlogo Lucijinega moža Lorda Artura: morda je bil nerazpoložen, kajti težko je opravičiti tak nastop, ko vemo, da je dirigent Daniel Oren zelo pazljiv in zahteven pri izbiri pevcev.
Daniel Oren se je vrnil v Trst po dolgih letih odsotnosti, med katerimi je utrdil svoj sloves globokega poznavalca italijanske opere. Pod njegovo taktirko se izvajalci počutijo bolj mo-
tivirani in lahko zaupljivo sledijo dirigentovim namenom, ki muzikalično izoblikujejo smisel partiture. Danes je Oren eden izmed redkih dirigentov, ki pevcem pomagajo peti in znajo tudi iz orkestra izvabiti pojoče muziciranje, ki oplemeniti spremljavo in nudi pevcem idealno oporo. Oren je še vedno zanesenjaški in ne štedi z energijami, obenem pa natančno obvlada in koordinira oder in orkester. V začetni Uverturi je bilo začutiti nekoliko napetosti, potem pa so se izvajalci sprostili in opera je zazvenela prešerno: brez vsake sramežljivosti je razodela svoj romantični in tragični značaj, ki neizbežno zapečati usodo Lucije in Edgarda. Tudi zbor, ki ga vodi Luigi Petrozziello, je svojo nalogo opravil zadovoljivo vendar se je bolje izkazal v dramatičnih trenutkih kot pa v praznični sceni nesrečnega ohceta.
Drama se je odvijala v svitu romantične, a turobne mesečine. Scenograf Pier Paolo Bosleri se je odrekel elementom, ki bi lahko dodatno ka-rakterizirali škotsko pokrajino in se zadovoljil z nočno atmosfero. V njegovih kostumih je prevladovala sivina; tudi šali, v katere so bili Skoti ogrnjeni, so imeli bolj mrtve barve, celotna slika pa je delovala mirno in skladno, da je Lucia v svoji beli obleki prav lepo izstopala. Režiser Giulio Ciabatti je pevcem sugeriral dokaj razgiban nastop: tudi to se mogoče ne filološko sklada s škotsko naravo, vendar občasni bolj temperamentni izpadi niso motili predstave.
Aplavzi so se nezadržno vsuli po lepih arijah, dolgo so trajali po sceni norosti, ki jo je Stefania Bonfadelli prekrasno interpretirala ob neoporečni spremljavi flavtista, na koncu pa so izvajalci doživeli zaslužen triumf, kakršnega v Trstu že dolgo ne pomnimo. Ponovitve se bodo vrstile do 28. februarja; trikrat bo v nosilni vlogi pela korejska sopranistka Sumi Jo, 3. in 4. marca pa bodo Lu-cio lahko občudovali tudi Videmča-ni v svojem lepem gledališču Gio-vanni Da Udine.
Katja Kralj
VVorld mušic oz. posodobljenje ljudskega glasbenega izročila in prepletanje le-tega z modernimi glasbenimi tokovi je glasbena zvrst, ki je najbolj zaznamovala zadnje desetletje.
Med svetovne veljake tovrstne glasbe sodi brez dvoma tudi Goran Bregovič, ki je pretekli petek nastopil v videmski športni palači v okviru mestnih pustnih prireditev.
Kljub temu, da je ta bil že četrti Bregovičev nastop v naši bližini v slabem letu, je dvorano napolnilo približno tri tisoč ljudi, ki so bili ob poslušanju balkanskih, romskih in klasičnih zvokov izredno navdušeni.
Bregovič je glasbeno kariero začel v rojstnem Sarajevu pred več kot dvajsetimi leti. Njegova skupina Bijelo Dugme je bila med začetniki YU-rock scene,
Goran pa med najbolj priljubljenimi pevci. V bosanskem mestu je začel sodelovanje z režiserjem Emirom Kusturico, za katerega je posnel glasbo skoraj vseh njegovih filmov. In prav to je povzdignilo Bregoviča na svetovno raven. Izkazal se je za solidnega pisca in izvajalca filmske glasbe, tako da so njihovo sodelovanje primerjali številnim dvojicam filmske scene, a la Fellini - Rota ali Greenaway - Nyman. Glasba je dopolnjevala sliko in obratno. Prepletanje obeh del je bilo popolno in to smo opazili tudi na Bregovičevih nastopih v živo, saj nekatere skladbe brez slike izgubljajo del svojega pozitivnega naboja.
Sodelovanje med njima se je zaključilo (upamo le začasno) pred dobrim letom, ko se je Bregovič odločil za glasbeno turnejo z naslovom Musič from movies, na kateri podaja najbolj znane skladbe iz svoje bogate kariere pisca filmske glasbe. Kusturica ga je obtožil izkoriščanja romske glasbene tradicije v lastne namene in tako predal pisanje glasbe za svoj zadnji celovečerni film Črna mačka, beli maček Voji Aralici in Deju Sparavalu.
Bregovič je zaslovel s Kusturico, napisal pa je glasbo še za številne druge filme, od Kuduza Ademirja Kenoviča do Kraljice Margot francoskega režiserja Chereauja do zadnjih Kačji poljub (1997), Train de vie (1998) in The lost son (1999).
Njegovi koncerti pa ne uvrščajo gla-
sbe zadnjih filmov in sledijo programu, ki ga dobimo na zadnji zgoščenki Ederlezi. Na veliki oder sredi športne palače so najprej prišli trobilni orkester za poroke in pogrebe pod vodstvom odličnega Ognjena Radivojeviča, ter godalni ansambel in zbor beograjske filharmonije, ki so najprej izvedli skladbi Tango in War iz filma Under-ground, potem so se jim pridružile še pevke bolgarskega kvarteta, Radivoje-vičev boben pa je kasneje s prvimi notami hita Kalašnikov uvedel prihod Gorana Bregoviča in parter (ter seveda tribune) je popolnoma znorel in začel z velikim žurom. Koncert nam je v dobrih dveh urah ponudil vrsto živih in veselih skladb iz filmov Underground, Dom za vešanje in Kunduz, umirjene in komorne skladbe iz Kraljice Margot in skoraj new age skladbe iz filma Arizona Dream.
Odličen program, ki bi si zaslužil boljše prizorišče, saj videmska športna palača akustično ni najbolj primerna rešitev za glasbo, ljudje pa so bili kljub temu zelo zadovoljni, predvsem ko so Bregovič in trobilni ansambel zaigrali balkanske ritme, ki so idealni za kolektivni ples in žur. Kalašnikov, Ringe ringe raja, Ederlezi in Mjesečina so tako požele največ odobravanja na nastopu tega malega princa v belem s kar štiridesetčlansko zasedbo.
AVV
Navdušujoči nastop izolskega pianista Renata Chicca
»Začel bom sam,« je spontano in skoraj sramežljivo dejal Renato Chicco. »Letos, ob 50. obletnici Glasbene šole Koper oraznujemo tudi stoletnico rojstva Duka Ellingtona, kateremu bom zdaj posvetil to improvizacijo.« Tako se je pričel koncert znanega izolskega pianista, ki ga je 11. februarja organiziralo Koprsko društvo prijateljev glasbe v dvorani palače Gravisi-Barbabianca.
Po tem preludiju so se mu pridružili še štirje jazzisti iz ansambla »New Strings kvartet«; koprski violinist Vlado Batista, ljubljanska violinistka Jelena Ždrale, mariborski violinist Bojan, Cvetrežnik in koprski kontrabasist Marko Gregorič. Ta sestav spominja na godalni kvartet (v katerem violončelo nadomešča kontrabas) in prav zanj je Vlado Batista-napisal veliko skladb - vse na sporedu koncerta.
Vlado Batista je v svojih skladbah preiskoval soodnos zvoka klavirja in nežnega sozvočja štirih godalnih instrumentov. Vloga pianista Renata Chicca je bila standardna, ne glede na podajanje in razvijanje tem ali na improvizacijo. Štirje godalci,, hkrati nosilci harmonije in ritma, so nadgradili
zvok klavirja in njegove solistične izlete. Perkusivni način igranja na godalih je bil najznačilnejši ement ansambla. To pomeni, da so bobne in ritem sekcijo nadomestile violine. Na ta način so ustvarjali potreben in poseben jazzovski pogon.
Spoj godal in klavirja z elementi jazza je dajal moderno komorno jazzovsko glasbo, v kateri so bili tako elementi klasične glasbene tradicije kot tudi afroameriške. Najljubši vpliv je bil namreč z južnoameriško glasbo. Vlado Batista je tako rekel o skladbi Misterious sha-dows: »»Latinski ritmi me ponavadi vlečejo v eksotična razpoloženja. Vša-sih pa so sledovi nejasnih dogodkov, ki me vsak dan spremljajo in ustvarijo v meni negotovost in nemir.«
Melodično-minimalistični jazz Renata Chicca, Vlada Batista in New String kvarteta nas je navdušil; skladba »La concordia« pove: »Kadar ima veliko ljudi eno samo idejo, je slogo tam lažje doseči, kot v nas samih, ko iščemo ravnotežje, tehtamo skrbi... Včasih je tehtnica uglašena in težave za nekaj časa izginejo. Cas se ustavi...«
Silvia Di Marino
Ogenj (in led) mladostne pianistike Ivana Skifa
Ivan Skit, osemnajstletni glasbenik iz uspešnega razreda nadarjenih pianistov prof. Sijavuša Gadžijeva, bi si za krstni recital zagotovo zaslužil več pozornosti in naklonjenosti dobrovske graščine. Namesto toplega sprejema - ki ga je sicer vsaj deloma nadomestil številni obisk poslušalcev - je mladi novogoriški pianistični up doživel vso hladnost, ki jo v teh mrzlih zimskih mesecih »ponuja« viteška dvorana gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Medtem ko smo obiskovalci lahko telesno temperaturo ohranjali s primernimi oblačili, je protagonistu na odru ostajala le povsem neprimerna pečica, ki mu je segrevala hrbet in samo še krepila ohlajevanje prstov na klaviaturi. Kako žalostna in žalobna je podoba dobrovskih »graščakov«, ki so prvo pravo priložnost enega najbolj perspektivnih mladih slovenskih pianistov pred domačim avditorijem ovijali v skrajne, nelagodne harmonije koncertnega prizorišča!
Ivanu Skitu, nedvomno zelo zagnanemu in predanemu občudovalcu instrumenta črno-belih tipk, je tako
ostajala le globoka vera v lastno gorečnost in ognjevitost notranje izpovedi. Glasbenik, gojenec Glasbene šole Nova Gorica, ki je doslej že večkrat opozoril na veliko mladostno energijo, »ki se že nekoliko dotika lisztovskega razkazovanja moči in spretnosti« (J. Štucin) in je v zadnjih dveh letih osvojil naj višje nagrade na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, je tako svoj prvi samostojni koncert otvoril z manj razkošno »pripovedjo« Sonate v cis-molu, op. 27, št. 2 L. van Beethovna. Skrajno počasni in skrajno hitri tempo stavkov so razkrivali pianistovo neuglašenost z bistvom glasbene umetnine, razkrivali tudi nesproščenost in velik napor, da vendar premosti neljube nevšečnosti ohlajenih prstov. Razdvojenost ambicij notranjega duha in motorične spretnosti prstov se je začela taliti v izvedbi Noctuma v cis-molu, op. 27, št. 1 F. Chopina in se nato že močno približala trenutni izpovedni moči mladega pianista v interpretaciji Scherza v b-molu, op. 31, št. 2 F. Chopina. Stopnjevanje razkazovanja ognjevitosti pianistične igre se je vzor-
no nadaljevalo v dovolj muzikalno domiselnem in tehnično veščem pou' stvarjenju skladb S. Rahmaninova (Preludij v cis-molu, op. 3, št. 2, Pje' ludij v g-molu, op. 23, št. 5, Elegija-op. 3. št. 1, Polichinelle, op. 3, St. 4). vrhunec pa doživelo v vzornem in in-tenzivnem podajanjeu drznih klavir-skih »pripovedi« F. Lizsta (Rigoletto, parafraza na motive iz opere G. Verdija, Madžarska rapsodila št. 6). Čeprav je napetost mladostne pianistike v marsikaterem taktu izgubila svoj šarm in razodevala še manjšo izkušenost koncentracije v izvedbi tako zan tevnega programa, je Ivan Skit zaWe stel in osvojil občinstvo. Dodatka, dve skladbi, v kateri se je glasbenik iz Ka^ nala ob Soči poizkusil tudi kot koru ponist, sta samo še dodatno segre avditorij in dopolnila podobo o nua dem pianistu, ki je z vsem srcem l delom!) predan študiju klavirja. Iv Skrt se po ognjenem (in na žalost tu nekoliko ledenem) krstu na gradu D brovo 23. februarja odpravlja tudi prvi samostojni klavirski recital v rin v Italiji.
Tatjana Greg0


KOSOVSKA KRIZA / MIROVNA POGAJANJA V RAMBOUILLETU
NOVICE
Po ocenah OVK dogovora ni mogoče skleniti hitro
V enotah na Kosovu naj bi sodelovale tudi partnerske države
V Belfastu odkrili eksploziv
BELFAST - Policija je vCeraj zjutraj v katoliški Četrti Belfasta odkrila manjšo količino eksploziva in elemente, potrebne za izdelavo bomb. Policisti so odkrili tudi orožje in naboje, niso pa pojasnili, ali so v tej operaciji izvedla tudi kakšno aretacijo. Do odkritja je prišlo prav v Času, ko se oblasti na Severnem Irskem bojijo samostojnih akcij katoliških in protestantskih skrajnežev, ki nasprotujejo mirovnemu procesu v pokrajini.
Camdessus: Finančna pomoč šele po stabilizaciji v Rusiji
RAMBOUILLET/PRI-šTINA/WASHINGTON -Po ocenah pogajalca OVK na mirovnih pogovorih v Franciji Pleurata Sedjiuja pogajalci dogovora o prihodnosti Kosova ne bodo dosegli v dogovorjenem Času. Predstavnik OVK je pojasnil, da glavno vprašanje o varnosti ostaja nerešeno, zato je nerealno pričakovati, da bodo sprte strani tako pomembno zadevo uredile v nekaj dneh. Predstavnik OVK je v pogovoru za televizijo BBC še ocenil, da sta dva tedna pogajanj o kosovskem vprašanju premalo. Po njegovih besedah je Prav tako nerealno pričakovati razorožitev OVK, saj je to prihodnja vojska »Republike Kosovo«.
Tiskovni predstavnik Političnega predstavnika
DOGOVOR
Prisilni
delavci
bodo
dobili
odškodnine
BONN - Dvanajst velikih nemških Podjetij se je včeraj dogovorilo za Ustanovitev odškodninskega sklada za nekdanje prisilne delavce v nacistični Nemčiji.
Po okrogli mizi z nemškim kanclerjem Gerhar-dom Schroderjem so podjetja sporočila, da bo ta sklad namenjen za izplačila odškodnin tudi tistim, ki so utrpeli škodo v casu nacizma. Dogovorili so se tudi Za ustanovitev Ustanove, ki bo Podprla projekte, ki so povezani z dejavnostjo sklada. Podjetja so Pozvala druga tteniska podjetja, naj se pridružijo Pobudi. Sklad in Ustanova naj bi začela delovati 1.
septembra.
Schroeder je Pozdravil pobudo ln izrazil pripravljenost vlade, da ji bo sledila. O Vsotah niso poročali, žrtve pa naj 1 prejele odškod-lne ne glede na Veroizpoved ali narodnost.
Sporočilo za Javnost so podpi-a * direktorji Podjetij Siemens, rianz, Volksvva-nen’ Deutsche ?ank, Dresden p* Degussa,
BMwer'-Chrysler’
B
Kru
Hoechst,
ayer, BASF ter
OVK Adema Demaqija Albin Kurti pa je v Prištini poudaril, da bo OVK kot vojska obstajala, dokler ne bo izpolnila svojih ciljev, ki so osvoboditev Kosova ter vzpostavitev miru, demokracije in svobode v pokrajini. Po ocenah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright bi srbske oblasti z nasprotovanjem nadzoru morebitnega sporazuma o Kosovu utegnile uničiti pogajanja v Rambouilletu. Stran, ki bo povzročila propad pogajanj, pa bo po besedah ministrice nosila odgovornost in bo tarCa letalskih napadov zveze NATO.
Zveza NATO bo predvidoma prve dni prihodnjega tedna partnerske države, med njimi Slovenijo, uradno povabila k sodelovanju v kopenskih enotah, ki bodo na Kosovu zagotavljale izvajanje načrtovanega mirovnega sporazuma med kosovskimi Albanci in oblastmi v Beogradu.
Če bo, kot je predvideno, na pogajanjih v Rambouilletu konec tedna sklenjen sporazum, ki bo vključeval nameščanje mednarodnih enot pod vodstvom zveze NATO, bo zavezništvo partnerske države takoj uradno povabilo k sodelovanju, so povedali na zvezi. Ker si bo zavezništvo prizadevalo za Cim krajši Časovni razmik med sklenitvijo in začetkom uresničevanja mirovnega sporazuma, bo od partnerskih držav pričakovalo hiter odgovor, so dodali.
Pri Natu posebej poudarjajo politični pomen sodelovanja Rusije. Njeno sodelovanje je, kot pravijo na zvezi NATO, izrednega
S položajev Nato pri Tetovu v Makedoniji so izstrelili vodeno raketo, ki bo Natu posredovala video informacije o trenutnem dogajanju na Kosovu (Telefoto AP)
pomena zato, ker ima Moskva z Beogradom vzpostavljene dobre stike. S svojim sodelovanjem v mednarodnih enotah bi Moskva dala Beogradu jasno vedeti, da stoji na strani mednarodne skupnosti in se strinja z namestitvijo sil pod vodstvom zveze NATO na ozemlju ZR Jugoslavije.
Vse potrebno za predvideno namestitev okrog 30.000-članskih kopenskih enot na Kosovu, neuradno imenovanih K-for, bodo pripravile predhodne enote, sestavljene izključno iz pripadnikov zavezniških sil. Te bodo ob predvideni sklenitvi sporazuma v Rambouilletu na Kosovo odšle "v najkrajšem možnem Casu", morda že takoj v ponedeljek, so povedali na zvezi NATO.
Predhodne enote bodo
predvidoma štele okrog 10.000 vojakov, vključno s 1.200 pripadniki sil, ki so v Makedoniji pripravljene na ščitenje pripadnikov opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) na Kosovu. Večina predhodnih enot bo na Kosovo najverjetneje prišla Cez Makedonijo, tam pa pred odhodom na krizno območje najbrž ne bodo v celoti nameščene, saj so se viri na zavezništvu strinjali, da bi za državo zaradi njihove številnosti to utegnilo predstavljati infrastrukturni problem.
Misija OVSE na Kosovu je kot podlago za načrtovane volitve v pokrajini zaCela priprave na popis prebivalstva. Tiskovni predstavnik OVSE Sandy Blyth je v Prištini dejal, da naj bi s tem razjasnili, kdo ima volilno pravico. Pre-
den bodo lahko pojasnili podrobnosti, bo treba počakati na izide mirovnih pogajanj o Kosovu, ki potekajo v Rambouilletu. Spor okrog deleža prebivalstva posameznih etničnih skupin na Kosovu je osrednjega pomena.
Medtem ko Albanci trdijo, da predstavljajo 90 odstotkov od skupno dveh milijonov prebivalcev, naj bi bilo teh po uradnih srbskih podatkih le 55 odstotkov. Zadnji popis prebivalstva leta 1991 so kosovski Albanci bojkotirali. Srbija je sedaj napovedala »poskusni popis prebivalstva« po vsej republiki, vključno s Kosovom. Dnevnik Politika, ki je blizu vladi v Beogradu, je vCeraj poročal, da je popis napovedan za april. Naslednji popis prebivalstva v ZRJ pa je predviden za leto 2001.
MOSKVA - Rusija lahko šele po nadaljnji stabilizaciji svojega gospodarstva in finančnih trgov pričakuje novo finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF), meni direktor IMF Michel Camdessus.
»Če Rusija predstavi dobro premišljen program za pot iz gospodarske krize in izpelje rigorozno fiskalno politiko na domačem trgu, bom svojim kolegom celo prvi predlagal, naj razmislijo o novih svežnjih finančne pomoči za Rusijo,« je dejal Camdessus v pogovoru za moskovski Časnik Novije Izvestija. Direktor IMF je izrazil nezadovoljstvo, ker so tržne reforme v Rusiji »obstale na pol poti, ruski predstavniki pa so zelo pogosto prelomili besedo«.
Romunski rudarji spet krenili proti Bukarešti
PETROSANI - VeC sto romunskih rudarjev iz doline Jiu se je vCeraj dopoldne odpravilo proti Bukarešti. Približno 300 jih je proti prestolnici krenilo z avtobusi, veC sto pa jih še Čaka na odhod. Rudarji tokrat potujejo v manjših skupinah, saj se želijo izogniti morebitnemu hitremu posredovanju varnostnih sil. Vodjo rudarjev Mirona Cozmo je v ponedeljek vrhovno sodišče obsodilo na 18 let zapora zaradi krvavih pohodov na Bukarešto leta 1991. Cozma je svoje privržence pozval, naj se pripravijo na pohod na prestolnico in napovedal, da bodo »tokrat šli do konca«.
Nemška SRD imenovala predsedniškega kandidata
BERLIN - Nemška vladajoča socialdemokratska stranka (SPD) je sporočila, da je imenovala Johan-nesa Raua za svojega kandidata na predsedniških volitvah, ki bodo 23. maja. Pričakuje se, da bo Rau, sicer nekdanji premier zvezne dežele Severne We-stfalije, zmagal na volitvah, saj so njegovo kandidaturo podprli tudi Zeleni, koalicijski partner SPD. Na volitvah leta 1994 je sedanji nemški predsednik Roman Herzog premagal Raua.
Zaradi kosovske krize manj denarja v BiH
SARAJEVO - Zaradi krize na Kosovu bo mednarodna skupnost za obnovo Bosne namenila manj sredstev, je napovedal pooblaščenec nemške vlade za BiH Hans Koschnik, ki je ocenil, da bo približno Četrtina sredstev, namenjenih BiH, zaradi krize preusmerjenih na Kosovo. Zmanjšanje po Kosch-nikovih besedah kljub temu ne bo vplivalo na obljube mednarodne skupnosti Sarajevu, nemški diplomat pa je dodal, da vrnitev 70.000 do 90.000 bosanskih beguncev iz Nemčije ostaja osrednja naloga nemške politike do BiH. V ta namen je potrebno okrepiti demokratične ustanove v državi in vlaganja, je dejal Koschnik.
ZDA / PO NEUSPELEM IMPEACHMENTU
Zmerni republikanci proti desničarjem za novo podobo stranke
NEW YORK - Sredinsko orientirani pripadniki ameriške republikanske stranke so na seji sveta vodstva stranke v Miamiju poudarili nujno potrebo po spreminjanju podobe stranke v javnosti. Impeachment predsednika ZDA Billa Clintona je po mnenju republikanskih zmernežev stranko ponovno prikazal kot negativno in netolerantno, kar volilci zavračajo.
Republikanski zmerneži v jasni obsodbi metod strankine desnice, ki je sesekljala javno podobo, zatrjujejo, da je že skrajni Cas, da se stranka izkoplje iz okopov negativizma. Guvernerka zvezne države New Jersey Christine VVhitman je v Miamiju pred vodilnimi elani republikanske stranke brez dlake na jeziku dejala, da se ni moC izogniti dejstvu, da večina Američanov jemlje njihovo stranko kot zlonamerno in maščevalno, ki ne skrbi za potrebe družbe, ampak jo bolj zanima obračun s političnimi nasprotniki. VVhitmanova je dejala, da se nima smisla prepirati z javnostjo, ampak je treba nujno popraviti strankin ugled.
Guverner »države premožnih« Connecticuta John Rovvland se je strinjal z VVhitmanovo in dodal, da politika republikanske stranke v zadnjih dveh desetletjih poCasi od-' tuj uje ženske, sindikate, imigrante, manjšine, starejše občane, učitelje, homoseksualce in okoljevarstvenike. »Dobra novica je, da nas imajo bogataši in poslovneži še vedno radi, vendar je to tudi vse. Le Ce bi vsak od njih na volitvah oddal štiri ali pet glasov, na prihodnjih volitvah ne bi imeli težav,« je dejal Rovvland.
Glas javnosti in oprostitev predsednika Clintona v senatu sta vsaj nekatere elane republikanske stranke opogumila, da desnici, ki je vodila izgubljen primer, povedo, da škodi celotni stranki. Zmerneži med republikanci pozivajo kolege, naj začnejo s spreminjanjem podobe stranke, da ne bo veC veljala le za zagovornico bogatih in da ne bo njena edina politična vizija zniževanje davkov in nasilna moralna prenova ZDA. (STA)
UZBEKISTAN / TAŠKENT
Vsaj štirinajst mrtvih v nizu bombnih eksplozij
Tarča napada naj bi bil uzbekistanski predsednik Islam Karimov, ki pa ni bil ranjen - Tudi več deset ranjenih
TAŠKENT - V nizu eksplozij, ki so najst ljudi, veC deset pa je ranjenih. vCeraj odjeknile v prestolnici Uzbeki- Unajatov je še menil, da naj bil cilj na-stana Taškentu, je po navedbah vodje padov, ki so jih domnevno pripravili v uzbekistanskih varnostnih služb Ru- tujini, uzbekistanski predsednik Islam stama Unajatova umrlo najmanj štiri- Karimov.
PUST / VČERAJŠNJE PRIREDITVE V GORICI IN TR2ICU
Clinton in ZDA glavni tarči bodic na ttiSškem sprevodu
Zmagal Štarancan pred Bazovico in Prečnikom - Veselo na otroških rajanjih - Danes v Doberdobu Lovretov pogreb
Včerajšnji zadnji pustni dan je bil tudi na Goriškem kot vedno najži-vahnejši. Zabavno je bilo zlasti za najmlajše, ki so se že od jutranjih ur preoblekli v gusarje, mušketirje, Zorre, vile, princesinje in vse druge maškare, ki jih je obrodila bolj ali manj bujna domišljija pa tudi spretnost mamic in non v šivanju. Nemalo je bilo tudij odraslih, ki so se za en dan odrekli resnobnosti in se predah pustnemu razpoloženju.
Po vaseh so se vrstili obhodi vozov in pustna koledovanja našemljenih skupin. Živahno je bilo na plesih v maskah in na otroških rajanjih. V Sovodnjah so v ogrevanem šotoru, ki so ga postavili v ta namen, popoldne rajali otroci, zveCer pa se je zbrala mladina na razposajenem pustnem plesu. Naravnost množična je bila udeležba otrok na pustnem rajanju, ki ga je priredila ZSKD v goriškem Kulturnem domu. V Gorici drugih večjih pustnih manifestacij ni bilo in hladno vreme je tudi precej okrnilo tradicionalno sprehajanje mask po korzu. Ob mraku se je nekoliko razživel Travnik, kjer se je z grajskega obzidja oglasila Bela Dama in z narečnimi rimami vzela v pretres manjše in večje probleme mesta, napake in prehrehe občanov in zlasti njihovih upraviteljev.
Živahnejše je bilo v TržiCu, kjer je kot vedno pustni torek pomenil višek praznovanja. Začelo se je že dopoldne z obhodom gobe, opoldne je sledila tradicionalna »cantada« na glavnem trgu, kjer je okrog 5 tisoč ljudi prisluhnilo zabavni oporoki sior Anzoleta: obdelal je lokalne in planetarne probleme, saj je hudomušno Sel od kolesarskih stez, tržnice in bolnišnice do evra, viagre in Clintonovih ljubezenskih avantur. Zupan Persi in njegovi odborniki so z dokajšnjim smislom za humor sprejeli zabavljanje na njihov raCun, saj so si nataknili dolge Ostržkove nosove in s terase županstva sledili Anzoletovemu nastopu.
Se večja je bila množica, ki je v prvih popoldanskih urah sledila sprevodu vozov po tržiskih ulicah. Med 9 vozovi je zmagal Štarancan z
vozom »Buffalo BilVs Circus«, kjer je znameniti Bill današnjih dni razkazoval naravnost bivolje orjaške atribute. Podobna je bila tema drugouvrščenega voza iz Bazovice (Ameriško jahanje), zmagovalci Kraškega pusta iz Prečnika (Ni vse zlato, kar se sveti) pa so bili 3. Na 6. mesto se je uvrstil doberdobski Ti-tanic, ki je v nedeljo zmagal v Sovodnjah. Med 8 skupinami je zmagala odlična »Sulle ali delTiride« iz Zagraja, druga pa je bila »Guba ca-liente« iz Medje vasi - Stivana.
Po norih pustnih dneh nastopa danes Cas streznitve. Da pa prehod ne bi bil prehud, bodo poskrbeli neumorni pustni veseljaki, ki bodo
v Doberdobu in Gorici pospremili pusta k zadnjemu počitku tega tisočletja. V Doberdobu bo slovo pustnih sirot od strica Lovreta kot vedno boleCe, nekoliko pa ga bo najbrž olajšala napoved povratka bonsinjorja Kosiča v velikem slogu. Pogrebci se bodo zbrali ob 14. uri, obredli vse vaške gostilne in nazadnje predali Lovreta njegovi usodi. Podobno bo v Gorici, kjer bodo na Komu ob 15. uri prebrali oporoko Bepota Zaneta, nato pa ga z godbo pospremili po mestu dč> Podturna, kjer ga bodo zažgali.
Na slikah (foto Bumbaca) otroški rajanji v goriškem Kulturnem domu (zgoraj) in v Sovodnjah
GORICA / PODTAJNIK FABRIS
Ugodni izgledi za avtocesto Gorica - Vileš
Koncesija družbi Autovie V.
Podtajnik na ministrstvu za javna dela Mauro Fabris je bil vCeraj na obisku na goriškem županstvu, kjer se je sreCal z županom Valentijem, predsednikom dražbe Autovie Venete Castagno, drugimi upravitelji in funkcionarji obeh uprav ter vodstvom družbe SDAG.
Predmet razgovora je bilo dolgoletno vprašanje razširitve hitre ceste Gorica - Vileš, ki naj bi postala prava avtocesta. Fabris je dal spodbudna zagotovila. Marca bodo podaljšali avtocestne koncesije v državi, takoj zatem pa bo podtajnik sklical voditelje Anasa, z namenom da se družbi Autovie Venete, ki v lastnem finančnem pro-
gramu že razpolaga z denarjem za to investicijo, dodeli koncesija za realizacijo in upravljanje avtoceste med Gorico in Vi-lešem. To bi najbrž potem pomenilo uvedbo plačila cestnine na odseku, ki je danes prosto prevozen, vendar o tem v sporočilu s sestanka ni govora.
Fabris je tudi napovedal, da bodo skupaj z deželo preučili možnost regionalizacije cestne družbe Anas. Na sestanku so obravnavali tudi vprašanje podaljšanja odseka ceste 56-bis mimo Locnika v smeri Vidma. Podtajnika so nato pospremili na ogled avto-porta in obmejnih naprav pri Standrežu.
PROMET / FEDERCONSUMATORI
Bencin in levkemija
Drastično omejiti avtomobilski promet
Združenje potrošnikov Federconsumatori je včeraj objavilo zaskrbljen poziv občinski in drugim krajevnim upravam, naj takoj konkretno posežejo za omejitev avtomobilskega prometa. Pri tem se sklicujejo na najnovejše podatke znanstvenih raziskav, ki so dokazale, da obstaja neposredna zveza med avtomobilskim prometom in rakastimi obolenji. Na zatožni klopi je zlasti benzen, sestavina neosvinčenega bencina (ki se neupravičeno označuje tudi kot »zeleni bencin«), ki jo vdihujemo z izpušnimi plini in ki povzroča otroško levkemijo. Iz podatkov izhaja, da se v krajih, kjer gostota prometa presega 5 tisoC avtomobilov dnevno (takih ulic je v Gorici kar nekaj), Število primerov otroške levkemije poveCa kar za 270 krat.
Pri združenju potrošnikov so zaskrbljeni, ker je politika naše dežele v nasprotju s prijemi drugih držav, kjer omejujejo promet zasebnih vozil. Pri nas, kjer imamo že eno najvišjih povprečij rakastih obolenj, pa se dogaja prav nasprotno saj se s popusti na ceni bencina spodbuja raba avtomobila v škodo okolja in zdravja. Odtod poziv javnim upravam naj drastično omejijo promet avtomobilov in ojačijo javne prevoze, pa tudi občanom, naj vsakdo prispeva k bolj zdravemu mestu in uporablja avto le, ko je to neobhodno potrebno.
NOVICE
GORICA / PRISPEVKI OBČINE RAJONOM
KINO
V	Novi Gorici urad za ostarele
Tudi mlado mesto se počasi stara. Tako ugotavljajo v Novi Gorici, kjer je povreCna življenjska doba narasla na preko 74 let, odstotek Starejših obaCnov pa je vse veCji. Na občini so zato, podobno kot so ža naredih za mlade, sklenili ustanoviti poseben urad za starejše občane, ki naj bi nudil različne oblike pomoči pri reševanju specifične problemtike starejših. Novost bo župan Špacapan predstavil danes medijem. Med drugim nameravajo še v letošnjem letu uvesti ti. dnevno varstvo starejših občanov.
Mestna skupščina Zelenih
Zeleni prirejajo jutri ob 17.30 v sejni dvorani pokrajinskega sveta mestno skupščino, ki bo odprta javnosti. NajveC pozornosti bodo namenih problemu bolnišnice in predlogu referenduma, na katerem naj bi občani odločali o selitvi ali prenovi sedanjega sedeža. Govor bo tudi o prometu, javnih prevozih, odpadkih in drugih problemih, na katere so Zeleni pozornejši.
TV Primorka o KDI. Trinka
Na TV Primorki bo danes ob 18. uri v tedenski oddaji Med Sočo in Nadižo pogovor voditelj Livia Semoliča s predsednikom IQ3 Ivana Trinka iz Čedada Marinom Vrtovcem. Govor bo o Trinkovem koledarju in drugih slovenskih publikacijah v Benečiji.
V	petek stavka osebja AMG
Mestno podjetje za storitve AMG sporoča, da bo v petek, 19. trn., stavka osebja, ki so jo proglasili zvezni sindikati. Dobava elektrike, plina in vode ne bo prekinjena, najbrž pa bodo zaprti uradi. Za morebitne okvare bodo zagotovili dežurstvo kot ob praznikih.
Največ denarja gre v Ločnik
Skupno za vseh deset rajonov manj kot200 milijonov lir
Občinska uprava v Gorici je te dni odobrila razdelitev sredstev, s katerimi bodo v tekočem letu upravljali rajonski sveti. Skupno so v ta namen dodelili 198 milijonov lir, ki so razdeljeni na dve postavki. Prva znaša skupno 77 milijonov in je namenjena delovanju rajonskih svetov, kulturnim, družabnim in drugim dejavnostim. Nekoliko večja'- 121 milijonov - je
postavka za manjša vzdrževalna dela, Čiščenje in popravila, s katero razpolagajo rajoni.
Pri porazdelitvi med rajoni so upoštevali različna merila. Manjšo težo ima Število prebivalcev, večjo razsežnost rajona in dejanske potrebe, ki so v predmestnih rajonih obcutn o večje kot v centru mesta, kjer navadno vzdrževalna dela krije občina sama z lastnimi
sredstvi, tako je tudi letos prejel največ denarja LoC-nik (skupno iz obeh postavk vec kot 41 milijonov), najmanj pa Rojce in Madonnina, kjer se bodo morali zadovoljiti z dobrimi 11 milijoni.
Popoln seznam dodeljenih prispevkov je sledeč:
LoCnik: 15.590.465 lir iz postavke za delovanje rajonskega sveta in
25.661.625	lir iz postavke
za vzdrževalna dela; Pod-gora:	7.466.305 in
11.697.400 lir; Pevma, Oslavje, Stmaver: 8.535.725 in 13.537.425 lir; Stražice: 5.157.185 in
7.720.625	lir; Svetogorska
četrt in Placuta: 7.084.935 in 11.051.975 lir; Podturn in Sv. Ana: 7.203.075 in 11.245.575 lir; Standrež: 8.425.120 in 13.346.300 lir; Rojce: 4.513.795 in 6.624.200 lir; Mestno središče:	8.443.490 in
13.377.650 lir; Madonnina: 4.579.905 in 6.737.225 lir.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na odprtje razstave
Zarek
ustvarjalnega duha
Umetniki v spomin na
Avgusta Černigoja
Kulturni dom GORICA
jutri, 18. februarja 1999 ob 18. uri
GORICA
VITTORIA 1 16.50-18.40-20.30 »Bug’s life«. Walt Disney. (Vstopnica 8 tisoC lir).
VITTORIA 3 17.45-
20.00-	22.15 »Attacco al potere«. I. Bruce Willis in Denzel VVashington. (Vst. 8 tisoC lir).
CORSO RdeCa dvorana:
17.30-19.45-22.15 »Ami-che e nemiche«. I. S. Sa-randon in J. Roberts. (Vst. 8 tisoC lir).
Modra dvorana: 18.00-21.30 »Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins. (Vst. 8 tisoč lir). Rumena dvorana:
18.00-	20.00-22.00 »Ba-gnomaria«. i. G. Panariel-lo. (Vst. 8 tisoč lir).
TRZIC
EKCELSIOR 18.00-21.30 »Vi presento Joe Black«. Brad Pitt in Anthony Hopkins. (Vst. 8 tisoC lir).
Sezonsko
zni2anie %#
^ moška
oblačila ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
il PRIREDITVE
GALERIJA ARS - Katoliška knjigama vabi v petek, 19. februarja, ob 18. mri v počastitev spomina nepozabnega profesorja in pesnika Milana Bekarja, na predstavitev njegove pesniške zbirke Car nad Krasom. Predstavila jo bo prof. Nadja Marinčič
ODER 90 vabi na premiero farse v treh dejanjih Mrtvi ne plačujejo davkov (Nicole Manzarija) v režiji Darka Komaca. Gledališko delo, v prevodu prof. Ivana Šavlija, bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v nedeljo, 21. februarja 1999, ob 17. uri.
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v
ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 proslava dneva slovenske kulture v organizaciji društva TržiC in občinske uprave ter s pokroviteljstvom pokrajine. Priložnostni nagovor bo imela Milena Vittori, nastopili bodo pevski zbori, glasbeniki in recitatorji.
3 OBVESTILA
SPDG - Smučarski odsek vabi elane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva v Forni di Sopra v nedeljo, 21. t.m. Prijave pri Marti Vižintin, tel. 22164.
LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici je zaradi nepredvidenih tehničnih težav zaprta do ponedeljka, 22. februarja.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da je varianta št. 1 k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu na vpogled v občinskem tajništvu do 5. marca v uradnih urah, od ponedeljka do petka. V navedenem obdobju bo lahko vsakdo predložil na občini svoje pripombe, lastniki nepremičnin, ki so z varianto št. 1 postale vinkulirane, pa bodo lahko predložili ugovore.
B____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet v Čedad in družabnost v Gaglianu. V programu je voden ogled mesta, sprejem pri županu, skupno kosilo in družabnost v gostiSCu Al Fogolar. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih do 3. marca.
I I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DUDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA
V	DOBERDOBU
AL LAGO-PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300.
POGRlgj
DANES - Iz Gorice:
10.00, Angela Custode iz bolnišnice Janeza od Boga v kapelo pokopališča v TržiCu in na isto pokop3" Hščg.
Iz Tržiča: 10.30, Fiorin-do Zuppet iz splošne bo nišnice v cerkev sv. L vrenca v Ronkah in 11 tamkajšnje pokopališče-
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
mmmmm
mmmmrnm
"5 /<
lllllillllll
■
mf
Sreda, 17. februarja 1999
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ZAPOSLENOST / PO PODATKIH EVROPSKE CENTRALNE BANKE h
Nižanje brezposelnosti se je v državah evra žal ustavilo
Posebno negativen potek v lanskem zadnjem trimesečju
FRANKFURT - Zaposlenost v državah evra se premika po polževo, pa čeprav obstajajo »monetarni in finančni pogoji« za pospešeno rast proizvodnje in dela v razmerah stabilne inflacije. Kljub temu evro-države lani niso uspele doseči občutnejšega zmanjšanja brezposelnosti, katere povprečna stopnja je znašala 11, 1%. Ugotovitev izhaja iz februarskega biltena Evropske centralne banke (ECB), ki govori o »zelo počasnem napredovanju« na področju zaposlenosti. Decembra 1998 je standardizirana stopnja brezposelnosti na območju evra znašala 10, 8%, enako kot oktobra, kar ni niti celo točko manj kot decembra 1997, ko je dosegala 11, 5%. Napredek lanskega leta se je ustavil v zadnjem trimesečju, kar dokazuje tudi absolutno število brezposelnih: decembra 1997 jih je bilo 14, 73 milijona, decembra 1998 pa 13,82 milijona, vendar je k temu znižanju zadnje četrtletje lan-
skega leta prispevalo s komaj 160.000, zadnji mesec pa le z nezaznavnim znižanjem za 3.000 enot.
Edina manj temna nota iz biltena ECB zadeva mlade nezaposlene pod 25. letom starosti, katerih število se je znižalo najbrž zato, ker so nekatere države evroenajsterice nedavno uvedle posebne ukrepe prav za zaposlovanje tega sloja državljanov. Nobenega napredka pa ECB ne beleži pri brezposelnih, ki so starejši od 25 let in ki so prevladujoči del delovne sile. Skrb zbujajoča je tudi ugotovitev, da se proces ustvarjanja novih delovnih mest v »evrolandiji« upočasnjuje, in to predvsem v tistih sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni mednarodni konjunkturi. Bolje gre v panogah, ki so bolj usmerjene na notranje trge in izrabljajo izboljšanje klime zaupanja potrošnikov. Prav ta klima se je po oceni ECB v januarju »še izboljšala in presegla
vrhunec, registriran leta 1990«. To je seveda tudi vzvod, ki pospešuje gospodarsko rast, vendar ECB opozarja, da so učinki te rasti na zaposlenost vidni šele po določenem času. »Pomembno je upoštevati,« piše v dokumentu centralne banke, »da se zaposlenost navadno odziva z zamudo na uresničene spremembe in na tiste, ki jih obeta konjunktura.
ECB je svoj bilten opremila s preglednicami, iz katerih na primer razberemo, da je stopnja brezposelnosti v državah evra že Štiri leta praktično nespremenjena oziroma doživlja je manjše premike: leta 1995 je znašala 11,4%, leta 1996 se je povzpela na 11, 6%, leta 1997 je dosegla vrhunec z 11, 7%, lani pa je padla na 11, 1%, vendar z v začetku navedenim poslabšanjem v zadnjem četrtletju lanskega leta. Na tej osnovi seveda tudi obeti za letošnje leto ah vsaj za njegovo prvo polovico ne morejo biti veliki.
Evro na najnižji ravni od svojega debuta
RIM - Medtem ko v ZDA gospodarska rast ne pozna premora, ji na Starem kontinentu nikakor ne uspeva do novega zagona. Nič čudnega zato, če se trgi ne morejo otresti prepričanja, da bo ECB še znižala ceno denarja, taka pričakovanja pa imajo seveda svoje učinke na evro. Včeraj je skupna valuta padla na najnižjo raven od svoje uvedbe pred poldrugim mesecem in je v Italiji veljala 1, 1176 dolarja, kar je za 5,1% manj kot na dan tržnega debuta 4. januarja. V 40 dneh svojega življenja se je evro razvrednotil tudi do britanskega funta (-3, 6%) in do japonskega jena (-1,4%).
PROMOCIJA/DOMA IN V TUJINI n
SEJMI / EZIT
ELEKTRONIKA / ZA NADZOROVANJE
Pomoč ICE pri nastopih na sejmih
Letos za podjetja 30 milijard lir
TRST - Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE bo v letošnjem letu dal 30 milijard lir finančne podpore Podjetjem, ki bodo razstavljala na nekaj več k°t sto najbolj po-nrembnih sejmih v tujini. V nadaljnjih 47 pri-^nerih bo ICE na sejmih nnel svojo pisarno, kjer oodo tujim poslovnežem nudili dokumentacijo o možnostih Poslovanja z Italijo. Omenjenih stopetdeset sejmov so izbrali med 14 tisoč prheditvami v
svetu.
Pred koncem lanskega leta so podjetnike, ki s° doslej razstavljali v Vilni, vprašali, kaj menijo o tovrstni podpori ICE. Osemdeset odstotkov jih je bilo zado-v°ljnih in kar 73 od-
stotkov jih je povedalo, da ne bi sli razstavljat v Vilno, ko ne bi bili ime-n finančne podpore te-?? državueg3 zavoda. V' svojo denarno in lo-gistično pomoč daje Predvsem srednjim in malim podjetjem, takš-lrn> ki običajno sama bi šla na sejemske ftriTeditve v tujino. V aliji je kar polovica Podjetij, ki izvažajo, v a erih je zaposleno . anj kot 50 delavcev. V eničiji sodi v to kate-le 21, v Franciji 25 odstotkov podje-,1 j' . preteklosti se je gajalo, da so na sez-
laU razstavijaicev bi-vedno ista podjetja, _____Prihodnje pa zago-
tavljajo, da bodo bolj pozorni na rotacijo. Podobno dela v Furlaniji -Julijski krajini deželna ustanova za razvoj obrti ESA, ki podpira obrtnike pri udeležbi na sejmih, tako v tujini kot doma.
Zavod ICE finančno podpira tudi obiske operaterjev in novinarjev v Italiji, Se posebno takrat, ko se tod prirejajo sejmi. Nobena skrivnost ni, da pride na tak način v Trst veliko operaterjev iz Afrike, in sicer v času poletnega vzorčnega sejma, na katerem je en paviljon namenjen lesnim proizvodom. V letošnjem letu bodo največ poudarka v tem oziru dali obiskovalcem sejmov usnjarskih in zlatarskih izdelkov. Operaterje in novinarje bodo popeljali tudi v tovarne, kjer izdelujejo te izdelke. Pri tem pridejo posebno v poštev dopisniki spe-cializiranih revij.
Promocijske pobude zavoda ICE so posebno pomembne v času, ko se je lira utrdila na valutnih območjih in cene italijanskega blaga niso več tako konkurenčne kot pred leti. Treba pa je upoštevati tudi gospodarske krize v Aziji, Rusiji in v Braziliji, zaradi katerih je italijanski izvoz v te kraje manjši. Prav zaradi tega bo morala biti politika zavoda za zunanjo trgovino bolj agresivna.
Marko VValtritsch
»Sistem Trst« s svojimi možnostmi v Munchnu
Tržaški Telital bo ustanovil holding
Načrti družbe, ki je nastala v centru BIC
TRST - V okviru svoje promocijske dejavnosti, ki zajema tudi predstavitve v tujini, bo zavod EZIT, ki upravlja tržaško industrijsko cono, sodeloval na 15. izdaji salona DTM v Miinch-nu. Gre za mednarodni sejem obrti in drobnega podjetništva, ki bo potekal v bavarski prestolnici od 18. do 24. marca in na katerem se bo Ezit predstavil z lastnim razstavnim prostorom. Poleg tržaških proizvodnih zmogljivosti bodo obiskovalci sejma oziroma bavarski podjetniki spoznali tudi možnosti za lokacijo svojih dejavnosti v industrijski coni ter storitve tržaškega pristanišča in znanstvenega parka.
TRST - Tržaška grupa Telital, edini italijanski proizvajalec prenosnih telefonov, je sporočil, da namerava čimprej ustanoviti finančno družbo, ki bo nadzorovala vse njegove operativne dejavnosti. Holding bo nov korak po poti uveljavljanja te tržaške industrijske grupe, ki se je pred približno desetletjem rodila v »inkubatorju« centra BIC in ima ambiciozen cilj, da postane prva čisto italijanska proizvajalka izdelkov in sistemov za telefonijo.
Predsednik družbe Marcello Biagioni je povedal, da je Telital že začel vzporedne dejavnosti glede na svoje glavne proizvodne programe, in sicer dejavnosti, ki gredo od avtomobilske elektronike do radijskih naprav za telefonijo in fiksnih postaj za mreže mobilne telefonije. Biagioni je povedal, da imajo v mislih zelo lahek holding, ki ga bo vodilo omejeno število izvedencev in ki bo imel nalogo skrbeti, da se bodo posamezne družbe grupe razvijale neodvisno. Skratka, to tržaško visokotehnološko proizvodno realnost čaka velik izziv, ki ji bo v primeru, da ga bo izpolnila, omogočil prerasti v veliko industrijsko grupo, ki se bo enakopravno kosala z drugimi tovrstnimi koncerni na mednarodni sceni.
PRISTANIŠČA / PO PODATKIH PODJETJA LUKA KOPER -
V Kopni viden porast pretovora
Januarja presegli načrte - Največji porast pretovora za Slovenijo
KOPER - V družbi Luka so v tovori, sadje in zamrznjeni tovori ter
.prvem letošnjem mesecu pretovorili 825.783 ton blaga, kar je občutno več kot januarja lani in tudi več kot so načrtovali, so sporočili iz omenjenega pristaniškega podjetja. V letošnjem januarju je bil pretovor za 4 odstotke višji kot v enakem lanskem mesecu in kar za 18, 7 odstotka višji kot so za prvi mesec v letu načrtovali.
Najuspešnejša je bila Luka Koper bili v profitnih centrih razsuti tovori in nafta. V prvem je bil pretovor za 47, 5 odstotka višji od načrtovanega, v drugem pa za 43, 8 odstotka višji. Delež razsutih tovorov v celotnem pretovoru znaša 49, 1 odstotka, delež nafte pa 13, 2 odstotka.
VeC od načrtovanega so pretovorili še v profitnih centrih glinica, sipki
silos, medtem ko načrtovane ravni niso dosegli v profitnih centrih tekoči tovori, avtomobili, kontejnerji, živina in tovori lesa.
Glede na države je pretovor porasel v domačem prometu, medtem ko je v tranzitu za ostale države nekoliko upadel. Pretovor za Slovenijo je namreč znašal 256.191 ton in je bil za 28 odstotkov višji kot v lanskem januarju. Za izvoz so natovorili 18.515 ton blaga, za uvoz pa raztovorili 237.676 ton blaga.
V tranzitu je pretovor januarja upadel v primerjavi z enakim lanskim mesecem za 4 odstotke. Upadel je pretovor za Avstrijo (-25%), Madžarsko (-37%) in Slovaško (-14%), medtem ko je zrasel pretovor za Češko. Ta je bil višji kar za 218 odstotkov.
TEČAJNICE
7 EVPO=
1 EVRO= 1.936,27 URE
		
16. FEBRUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	12.02.	11.02.
ameriški dolar	1,1176	1,1238
japonski jen	131,82	129,31
grška drahma	322,40	321,90
danska krona	7,4347	7,4348
švedska krona	8,8530	8,8815
britanski funt	0,6854	0,6895
norveška krona	8,6205	8,5930
Češka krona	38,230	38,197
ciprska lira	0,5805	0,5807
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	249,56	249,66
poljski zlot	4,2747	4,2612
slovenski tolar	190,3482	189,5612
švicarski frank	1,5975	1,5950
kanadski dolar	1,6807	1,6781
avstralski dolar	1,7467	1,7353
novozelanski dolar	2,0854	2,0531
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
16. FEBRUAR 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
tinska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
VDI/ILC V ALU 1C	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,1297	1,1121
britanski funt	0,6956	0,6819
švicarski frank	1,6116	1,5786
danska krona	7,5727	7,2869
norveška krona	8,7868	8,3928
švedska krona	9,0781	8,6439
kanadski dolar	1,7088	1,6454
grška drahma	338,75	294,87
japonski jen	135,65	127,44
avstralski dolar	1,8351	1,7143
slovenski tolar	193,72	188,9
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
						
16. FEBRUAR 1999	EVRO			LIRE		
VALUTA	nakup	prodaja		nakup		prodaja
ameriški dolar	1,1299		1,1102	1714		1744
britanski funt	0,6995		0,6824	2768		2837
kanadski dolar	1,7021		1,6598	1138		1167
japonski jen švicarski frank	133,1456 1,6082	129,6085 1,5798		14,54 1204		14,94 1225
norveška krona	8,7338		8,5004	222		228
švedska krčna, grška drahma danska krona	9,0102 327,6801 7,5556	8,7868 318,6175 7,3496		215 5,91 256		220 6,08 263,5
avstralski dolar	1,7749		1,7300	1091		1119
slovenski tolar	192,66	188,90		10,05		10,25
hrvaška kuna	8,067	L	7,45	240		260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA			mo		URE	
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira			1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27		989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555	
				
16. FEBRUAR 1999			INDEKS MIB 30:-1,71%	
delnica	cena €	var.%	delnica	cena € var.%
ALITALIA	3,223	-0,27	ITALGAS	4,880 +1,68
ALLEANZA	9,958 +0,34		MEDIASET	8,063 -1,28
COMU	5,629 +1,47		MEDIOBANCA	10,099 +2,32
BCA Dl ROMA	1,292	+0,70	MEDIOLANUM	5,827 +1,94
FIDEURAM	5,423	+0,18	MONTEDISON	0,910 +2,30
INTESA	4,759 +1,01		OLIVETTI	3,063 -1,66
BENETTON	1,475	-0,13	PARMALAT	1,320 -0,82
COMPART	0,589 +2,41		PIRELLISPA	2,707 -0,03
EDISON	8,568 +1,06		RAS	9,892 +0,16
ENI	5,382	-0,20	ROLO BCA 1473	23,010 +0,08
FIAT	2,879 +1,30		SAIPEM	3,315 +0,18
FINMECCANICA	1,105 +1,00		SAN PAOLO IMI	14,992 +0,78
GENERALI	34,520	-1,00	TIM	5,597 -0,19
HDP	0,581	-0,13	TELECOM ITA	8,549 +3,43
INA	2,031	-0,39	UNICREDIT	4,655 +1,17
		ljubljanska banka 1		
			^	Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
ITALIJA
Sreda, 17. februarja 1999
RIM / MASELLIJEV PREDLOG
POLITIKA / PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI
Zaščita: pobuda ID za pospešitev debate
Na seji tudi vladni podtajnik Umberto Ranieri
Sporu v levi sredini še ni videti konca
Veltroni polemično odgovarja Prodiju »Afera La Forgia« še močno buri duhove
RIM - Poslanska komisija za ustavna vprašanja je od vseh parlamentarnih komisij tista, ki je v normalnih političnih razmerah najbolj obremenjena, v izrednih razmerah, kot so sedanje, pa nedvomno preobremenjena. V tem »institucionalnem zamašku« (referendum, izvolitev predsednika republike, evropske in upravne volitve) se je žal znašel tudi zaščitni zakon za našo manjšino, ki je sicer priromal v komisijo, njegova obravnava pa se dejansko Se ni zaCela. In to kljub prizadevanju poročevalca Domenica Masellija, ki se resnično trudi, da bi obravnava končno stekla, objektivnih težav pa je še in Se.
V prizadevanja za pospešitev parlamentarne obravnave sodi tudi politična pobuda Levih demokratov, ki bo stekla na dveh ravneh. Načelnik poslanske skupine Fabio Mussi je že posegel pri predsedniku ustavne komisije Antoniu Maccani-cu z namenom, da se v komisiji končno začne obravnava popravkov k Masellijevemu predlogu. Z druge strani bo podtajnik na zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri posegel pri vladi, da se tudi ona angažira za pospešitev razprave. Z zadevo je bil seznanjen tudi minister za odnose s parlamentom Guido Folloni, ki bo - podobno kot njegov predhodnik Guido Bogi -najbrž formalno pozval Maccanica, naj (znova) vključi na dnevni red komisije zaščito Slovencev. Z Mussijem in z Ranieri-jem sta se o tem pogovarjala podpredsednik de-
želnega sveta Miloš Budin in furlanski poslanec Antonio Di Bisceglie, ki je v ustavni komisiji zadolžen za naš zaščitni zakon.
Levi demokrati vsekakor ne skrivajo velikih težav, v katerih se je znašel parlamentarni postopek Masellijevega predloga. Politične težave sicer izvirajo tudi iz vsebinske neusklajenosti popravkov, ki so jih predložile vladne stranke, sedanji zastoj -vsaj tako pravijo v Rimu -pa ni politične narave. Parlament formalno normalno posluje, v resnici pa zaradi splošne politične negotovosti pa je njegovo zlasti zakonodajno delo močno ovirano, tako da imajo v komisijah prednost predvsem vladni dekreti, ki jih motata zbornici uzakoniti v dveh mesecih.
Kot primer naj navedemo dejstvo, da je v senatu že veC mesecev popolnoma blokiran zakon za zaščito jezikovnih in etničnih skupnosti, ki ga je zbornica (poročevalec je bil Maselli) s težavo odobrila. Isto usodo je v senatu doživel tudi zakon, ki uvaja nova volilna pravila za ladinsko narodnostno skupnost na Tridentin-skem-Južnem Tirolskem.
O zakonski zaščiti Slovencev bo najbrž tekla beseda tudi na jutrišnjem rimskem srečanju med predsednikom deželnega sveta FJK Antoniom Martinijem in ministrico za odnose z deželami Katjo Belillo. Slednji je ministrski predsednik Massimo D’Alema poveril nalogo, da spremlja slovensko problematiko in še posebej parlamentarno pot zaščitnega zakona.
Miloš Budin
Antonio Di Bisceglie
RIM - Medtem ko se Massimo D’Alema in Silvio Berlusconi pripravljata na današnji sestanek se v levi sredini nadaljujejo vse ostrejše polemike med Levimi demokrati in Romanom Prodijem. Bivši ministrski predsednik je v nekem intervjuju dal razumeti, da ga bolj kot izid evropskih volitev zanima novo razmerje sil pod Oljko, Veltroni pa mu odgovarja, da je za LD edini politični nasprotnik desnica.
Da smo priča resnemu političnemu sporu med Prodijem in Vel-tronijevo stranko dokazujejo dogajanja v Bologni ter v Emiliji-Roma-gni, kjer je Antonio La Forgia (LD) zapustil krmilo Dežele in svojo stranko. Kot navadni deželni svetovalec je takoj pristopil v Prodijevo gibanje. Veltroni je njegovo potezo označil kot hudo napako, Prodi pa kot težko, a n-ujno izbiro, o kateri je La Forgia razmišljal že dolgo časa. Njegova izbira bo nedvomno imela hude posledice in zanimivo bo videti, Ce bodo bivšemu predsedniku deželnega odbora sledili še drugi zastopniki LD ali pa Ce je šlo za kolikor toliko osamljen pojav.
Vrnimo se k polemiki med Prodijem in Veltro-nijem. Nekdanji premier ne štedi s kritikami na račun D’Alemove vlade (zadnja polemika se nanaša na volilno zakonodajo) in očita LD, da, skupaj s Francescom Cossigo, dejansko sabo-
Bivši premier Romano Prodi
tirajo Oljko. Veltroni pa sprašuje Prodija in njegove, kakšen je pravzaprav program in kakšne cilje ima v resnici nova stranka Demokratov pod Oljko. Voditelj LD je kritičen tudi do levosredinskih županov, ki so s Prodijem in z Antoniom Di Pietrom, še posebno pa do beneškega župana Massima Cacciarija, češ da nima jasnih pojmov o Oljki in o perspektivah leve sredine.
Da Prodi s svojimi izbirami in s svojimi stališči predstavlja nevarnost za levo sredino je trdno prepričan vodja SIK Armando Cossutta. Namesto, da bi nekdanji premier stremel po stabilnosti sedanje vladne večine jo v bistvu iz dneva v dan šibi, kar nasprotno le krepi desnosredinsko zavezništvo. Leva sredina ima različne duše, usmeritve in idejne
Vodja LD VValter Veltroni
struje, meni Cossutta, ki pa lahko s kančkom dobre volje brez večjih težav shajajo pod isto streho. Prodi naj bo previdnejši in naj ne ustvari pogojev za volilno zmago Pola svoboščin.
Na desnici za sedaj precej tiho odmaknjeno spremljajo razkol v levi sredini, čeprav imajo tudi oni svoje probleme. Berlusconi bi se hotel namreč vsaj o reformah razgovarjati in tudi pogajati z D’Alemo, Gi-anfranco Fini pa temu odločno nasprotuje, kot je vseskozi nasprotoval dialogu v dvodomni komisiji, čeprav je odgovornost za razkol na koncu prepustil liderju Forza Italia. Severna liga čaka na razvoj dogajanj, čeprav je Umberto Bossi pokazal precejšnje zanimanje za vladni predlog nove volilne zakonodaje.
r- MLEČNA AFERA / PROTEST
Italijanski kmetovalci s traktorji pred Brusljem
BRUSELJ - Izvidnica 13 kmetovalcev iz Medene in Bologne, ki je prispela v Belgijo, da bi se v ponedeljek udeležila protesta zaradi evropske politike do proizvodnje mleka, je prebila drugo noC v belgijskem študentskem mestecu Louvainda-Neuve, oddaljenem kakih 30 kilometrov. Belgijske oblasti jim namreč niso izdale dovoljenja za vstop s traktorji v Bruselj. Skupino sestavlja osem traktorjev, bivalni avtomobil, tovornjak in dva avtomobila. Nadzorujeta jo dva policijska avtomobila. Belgijske oblasti so izdale uredbo o prepovedi vožnje traktorjev, da bi na ta način preprečila napovedani ponedeljkov protest. Italijanski kmetovalci so bili - kljub takemu ravnanju oblasti - deležni široke solidarnostne akcije krajevnega prebivalstva. Stuidentje so jih povabili, naj prenočijo v tamkajšnjih Študentskih domovih, včeraj pa so njim v Čast priredili »italijansko fešto.« Kmetovalci so vsekakor odločeni, da bodo danes - kljub prepovedi -krenili na pot, Ce jim ne bodo belgijske oblasti izdale ustreznega dovoljenja.
NOVICE
MOSTAR / OB 5. OBLETNICI
Morandi in D’Alema zbujata polemiko
RIM - »Vsak se lahko zabava, kot mu je najbolj prav. Čeprav mi je Morandi zelo všeč, bi raje Sel v opero.« Tako je član upravnega sveta Rai Vittorio Emihani s kančkom ironije komentiral polemiko, ki se je vnela ob možnosti, da bi med prihodnjo Morandijevo oddajo prenašali intervju ministrskega predsednika Massima D’Aleme. Emiliani je pristavil, da ne ve, kako bo zadeva potekala, češ da ga niso informirah, glavni direktor in posamezni direktorji imajo pač svojo avtonomijo. »Prav gotovo bo intervju naCel proces, iz katerega se bo težko izviti. Ne bi hotel, da se bo znižalo število gledalcev...«, je v šali pristavil.
Z zadevo pa se je že včeraj ukvarjala tudi nadzorna komisija, sejo predsedniškega urada je sklical predsednik Francesco Storace. Po njegovem mnenju bi intervju predstavljal očitno kršenje smernic, nad katerimi morajo bdeti. Prišlo je do polemik z večino, sestali pa se bodo spet v petek.
Predsednik Rai Roberto Zaccaria pa je dejal, da upravni svet ne more izvajati preventivne kontrolo nad izbirami posameznih mrež. »Upravni svet se lahko izreCe, ko program gre v oddajo, vendar samo glede vprašanj pluralizma,« je pristavil Zaccaria.
Fojbe: Menia in Selva zahtevata stališče vlade
TRST - Poslanca AN Roberto Menia in Gustavo Selva sta se obrnila do zunanjega in do pravosodnega ministra, od katerih zahtevata odgovor na vprašanje, »ali je stališče vlade do procesa o fojbah sovražno.« Proces poteka v Rimu, edini obtoženec pa je ostal hrvaški državljan Oskar Piskulič. Menia in Selva izhajata iz domnevnih izjav hrvaškega zunanjega ministra, češ da rimska vlada ne podpira takih pobud in da je sodnik Giuseppe Pi-titto član desničarske opozicije.
Spominska plošča na kraju, kjer je pokosilo Raievo ekipo
Svečanosti so se med drugimi udeležile tudi vdove
MOSTAR - Naj bo njihova žrtev opomin za mir in strpnost: tako pravijo zadnje besede, vklesane na plošči, ki spominja na žrtev elanov Raieve ekipe Marca Lucchette, Saše Ote in Daria D'Angela v Mostarju, kjer so za RAll snemali oddajo o otrocih, žrtvah vojne. PlošCo je včeraj skupaj s hrvaškim županom in muslimanskim podžupanom odkril podtajnik za zunanje zadeve Umberto Ranieri, zastopal je italijansko vlado, slovesnosti se je udeležila tudi delegacija Rai, vodil jo je glavni direktor Pierluigi Celli. Na dvorišču, ki je bilo pred petimi leti usodno za trojico, so tokrat prvič bile tudi vdove, prav tam, samo ko-
rak pred zakloniščem, pred katerim je v zgodnjih popoldanskih urah 28. januarja 1994 eksplodirala smrtonosna granata.
Zadnji pozdrav italijanskim prijateljem, skromen doprinos, naj-
manj, kar je Mostar lahko naredil, da bi ohranil spomin na njihovo profesionalno vnemo: tako so med drugim naglasile krajevne oblasti. S svoje strani je predstavnik italijanske vlade, ki si je zelo vzel k srcu odkritje
plošCe, naglasil čustva miru in bratstva z italijanskim narodom. Nekaj spominov je obudil tudi direktor Celli, ki je pred petimi leti v prvi osebi doživel tragedijo, do katere je prišlo v Bosni.
Spregovorila je tudi Milenka Ota, ki je zahtevala, da se vlada jasno obveže za odprtje preiskave o dogodkih v Mostarju. Vdova Marca Lucchette pa je dejala, da žrtev Raieve ekipe doživlja z mislijo na tiste, ki so ob bosanski drami pogumno stali ob strani nesrečnemu prebivalstvu, s pogledom uprtim naprej: samo tako bo žrtev lahko nekaj pomenila pri gradnji težke prihodnosti, vendar obenem polne upanja za ta narod.
Težavna pot zakonskega osnutka za nova volilna pravila
RIM - Predsednik vlade Massimo D'Alema se bo danes srečal z voditeljem opozicije Silviom Berlusconijem. V ospredju pogovora bodo volil' na pravila, ki jih je vlada predstavila senatu kot lasten predlog.
D’Alema želi tako olajšati pot volilnemu zakonu-Romano Prodi je sicer prižgal zeleno luč za debato vendar postavil tri precej hude pogoje kot so preventivna indikacija kandidata premiera, primarne volitve in postopno brisanje simbolov strank, Gian franco Fini pa je zagrozil z obstrukcijo proti zakonu-Usmeritev večine je pona zoril tajnik LD VValter Ve troni, ki je dejal, da rete rendum (tudi po njegove! mnenju bi lahko bil 1 aprila) ne preprečuje soočanja o večinskem v® ^ nem zakonu v dveh m gih, FI pa je predložila sv predlog o večinskem zaF nu v enem samem krog11.
Z			Sreda, 17. februarja 1999	^ 8^
			
LJUBLJANA / AKCIJA KRIMINALISTOV	r		^	KOPER / POBUDA TREH ORGANIZACIJ	h	
Na sledi ponarejevalcem slovenskih dokumentov
Aretirali slovenskega državljana albanske narodnosti
LJUBLJANA - Kriminalisti Urada kriminalistične službe (UKS) Uprave za notranje zadeve (UNZ) Ljubljana so predstavili uspešno zaključeno preiskavo o ponarejevalcih in njihovi preprodaji različnih osebnih dokumentov. Med hišno preiskavo pri osu-mljenem 35-letnem slovenskem državljanu albanske narodnosti v Ljubljani so tako v začetku februarja zasegli 1.780 različnih osebnih dokumentov in obrazcev. Osumljeni pa naj bi bil v Sloveniji pravno-nioCno že obsojen zaradi trgovine z drogo.
Že od oktobra lani so kriminalisti na območju UNZ Ljubljana zaznali Povečano število pona-rejenih in prenarejenih
dokumentov, ki so jih največkrat uporabljale osebe, ki so že ilegalno prišle v Slovenijo, kasneje pa so na podlagi lažnih dokumentov želele ilegalno odpotovati v države Zahodne Evrope.
Pri preiskavi so, kot je povedal načelnik UKS UNZ Ljubljana Marjan ErhatiC, uporabili posebne ukrepe, s pomočjo katerih so osumljenca v Četrtek, 11. februarja, tudi prijeli in pri njem našli prenarejen potni list Republike Slovenije in osebno izkaznico. Osumljenec je bil pridržan, na podlagi odredbe dežurnega preiskovalnega sodnika pa so kriminalisti opravili hišni preiskavi v stanovanjih na Clevelandski ulici, kjer
rf
V VIDMU IN ŠPETRU
V	petek pomembni prireditvi ob Dnevu slovenske kulture
VIDEM, SPETER - Ob dnevu slovenske kulture bosta v videmski pokrajini naslednji petek dve vidni manifestaciji, ena v Vidmu, druga v Spetm.
V	Vidmu bodo na pobudo pokrajinske uprave v palači Belgrado, na trgu Patriarcato 3 predstavili knjigo ”La nuova poesia slovena", italijanski prevod pesmi mlajše generacije slovenskih pesnikov, ki ga je lansko leto objavil Miha Obit v založbi ZTT. Na predstavitvi, ki se bo začela ob IS.uri, bodo poleg predsednika Pokrajine Pelizza sodelovali Se Obit, predstavnik založbe in recitator Andrea Zuccolo.
V	Spetm pa prirejajo prav tako v petek, 19. februarja praznovanje dneva slovenske kulture Studijski center Nediža, Društvo beneških umetnikov in Zveza slovenskih kulturnih društev, pod pokroviteljstvom Občine Speter. Ob 19. uri bo v Beneški galeriji najprej otvoritev razstave koroškega slikarja in pesnika Gustava Januša, ob 20. uri pa bo v bližnji občinski dvorani koncert Harmonikarskega kvinteta Glasbene matice.
je osumljeni neprijavljen stanoval, in v stanovanju na Bratovževi ploščadi, za katerega so sumili, da je v njej po-narejevalnica dokumentov. V njem so nato našli večje število pripomočkov za ponarejanje in prenarejanje listin in veCje število fotografij neznanih oseb, poleg tega pa še kopico slovenskih in tujih neizpolnjenih dokumentov.. Večina teh dokumentov naj bi bila uporabljena v tujini, stanovanje, v katerem so jih zasegli, pa naj bilo namenjeno izključno za ponarejanje in prenarejanje dokumentov.
Prenarejene potne listine naj bi osumljeni prodajal za od 300 do 500 nemškim mark, vo-
zniška dovoljenja in osebne izkaznice pa po ceni najmanj 50 nemških mark za posamezni dokument. Dejanskega obsega prodaje ponarejenih in prenarejenih dokumentov kriminalisti še niso ugotovili, zato nadaljujejo z zbiranjem obvestil, pri Čemer pa je že znano, da gre za široko zasnovano dejavnost.
Vodja sektorja za organizirano kriminaliteto UKS ministrstva za notranje zadeve Ljubo Jovanovič je povedal, da je organizacija ilegalnih prehodov državne meje v Sloveniji zelo razširjena. Pri tem pa se organizatorji poslužujejo poti, ki so značilne tudi za poti prepovedane trgovine za drogami. (STA)
LJUBLJANA / ODNOSI S HRVAŠKO
Danes v vili Podrožnik pogovori FrieoGranič
LJUBLJANA - V vili Podrožnik v Ljubljani se bosta jutri dopoldne sestali slovenska in hrvaška delegacija pod vodstvom zunanjih ministrov Borisa Frleca in Mateja GraniCa. Po srečanju bo popoldne novinarska konferenca.
Ministra sta se nazadnje sestala 12. januarja na delovnem srečanju na gradu Bežanec v bližini Zagreba, pred tem pa novembra lani na gradu Strmol. Omenjeni pogovori sodijo v sklop tistih, za katere so se dogovorili na srečanju avgusta lani na Mokricah, njihov namen pa je predvsem pregled problematike meddržavne meje.
Po januarskem srečanju je hrvaški zunanji minister Mate Granic dejal, da državi glede kopenske meje ostajata pri izjavi z novembrskega srečanja na gradu Strmol o tem, da je usklajeno 99, 1 odstotka kopenske meje. Minister Frlec je po srečanju s hrvaškim kolegom v januarju dejal, da sta strani skupno ugotovili, da je Piranski zaliv celovit naravni akvatorij pod enotno gospodarsko in ekološko skrbjo. Dodal je, da dostop do mednarodnih voda za Slovenijo za zdaj ostaja na ravni nemotenega prehoda po mednarodnem pomorskem pravu.
Sicer sta zunanja ministra Frlec in Granic januarja omenila tudi možnost, da bi lahko državi v primeru, Ce pri trajni rešitvi meje v Piranskem zalivu ne bo prišlo do napredka, za svetovanje zaprosili tretjo stran. (STA)
Ovadba italijanskih vojnih zločincev
Predlog ovadbe je včeraj predstavil odv. Puh - Dokument navaja 35 imen
KOPER - Kdor ne izreče sankcije, je tudi sam sokriv dejanja: v prostem povzetku Kantove misli je izhodiščna ugotovitev pobudnikov priprave ovadbe zaradi grozodejstev, ki jih je med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh povzročil italijanski okupator. V mali dvorani koprskega gledališča Verdi so včeraj popoldne Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije »Tigr« Primorske, Kulturni klub »Istra« in Občinski odbor ZB NOB Koper pripravili spominski večer, na katerem so prvič širši javnosti orisali predlog ovadbe, ki ga je pripravil odvetnik Dušan Puh. Na večeru pa so predstavili še dve knjižni deli: Anton Vratuša je govoril o svoji knjigi Iz verig v svobodo, v kateri prinaša pretresljiva pričevanja o koncentracijskem taborišču na Rabu, medtem ko je v imenu založbe GMD Marko TavCar spregovoril o Maši za moje ustreljene, se pravi o slovenskem prevodu knjige Pietra Brignoli-ja, vojnega kurata, ki je v dnevniški obliki popisal grozljivo dogajanje v tedanji Ljubljanski pokrajini.
Kot je v imenu prirediteljev pojasnil Milan Gregorič, se je pobuda rodila kot odgovor na stalne pritiske in izsiljevanja, katerim je podvržena Slovenija. Po eni strani gre za primer fojb, v zvezi s katerimi je rimski javni tožilec Giuseppe Pititto na seznam krivcev uvrstil tudi številne Slovence, po drugi pa za politična izsiljevanja glede mednarodnega uveljavljanja in vključevanja v Evropo. Ker na uradni ali sodni ravni ni prišlo do konkretnih pobud, so se za takšen korak odločile organizacije civilne družbe. S prvo javno predstavitvijo želijo pobudniki tudi pridobiti Cim širši krog organizacij in posameznikov, ki bi s podpisom tvorno podprli pobudo. Vsekakor bodo podrobneje nadaljnji otek pobude predstavih na izrecnih onferencah, ki bosta v Kopru in nato še v Ljubljani.
Ovadba je bila sestavljena na osnovi obsežnega gradiva, je povedal odvetnik Dušan Puh, vložili pa jo bodo na državno tožilstvo republike Slovenije zoper italijanske vojne zločince zaradi dejanj na območju tedanje Ljubljanske pokrajine za Časa italijanske okupacije. V doku-
mentu je zaenkrat navedenih 35 imen oseb, ki jih dolžijo genocida, vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ranjence in bolnike in vojne ujetnike in vojnega hudodelstva z uporabo nedovoljenih vojnih sredstev. Gre za kazniva dejanja, je bilo podčrtano, ki ne zastarajo. Občinstvo je soglašalo tako z izhodiščnimi pogledi pobudnikov kot tudi s samo pobudo, Čeprav so izrazili dvome, da bodo pristojni nato zadevo gnali naprej.
Pomen skupne pobude je nato podčrtal tudi Anton Vratuša, avtor knjige Iz verig v svobodo. Napisal jo je iz nuje, da se oddolži vsem, ki so bili zaprti v taborišču na Rabu, želel pa je tudi dokazati, da je bilo taborišče načrtno zgrajeno kot uničevalno, saj so na njegovem robu takoj medili pokopališče. V knjigi so zbrana pričevanja in objavljeni dokazi o strahotnem dogajanju v taborišču, prikazano pa je tudi vključevanje preživelih v narodnoosvobodilno gibanje. V zvezi s splošno razpravo pa je Vratuša želel izpostaviti dve prepričanji: vojna se ni zaCela leta ’43, kot bi radi prikazali predvsem Italijani; med 2. svetovno vojno so tudi Italijani organizirali koncentracijska taborišča, od katerih je bilo več kot 12 namenjenih uničevanju Slovencev in Hrvatov.
O Maši za moje ustreljene, prevodu izbora dnevniških zapisov don Pietra Brignolija, je na kratko spregovoril Marko TavCar, ki je povedal, da je bila drobna, vendar nadvse pomenljiva publikacija del »knjižnega paketa« GMD za leto ’96 (tedaj smo o knjigi obširno poročali, op. m.). V razpravo je prvi posegel večkrat pozvani zgodovinar Tone Ferenc, ki je dejal, da je proti izstavljanju računov toliko let po dogodkih, vendar da jih Sloveniji izstavlja najmanj pričakovani, sosed Italija. Ni povsem soglašal s trditvijo pobudnikov veCera, da ne bivša Jugoslavija ne Slovenija nista nic storili, vendar uspešni nista bili. Zbrane pa je obvestil, da bodo v Ljubljani objavili njegovo gradivo o smrtnih žrtvah, ki jih je italijanski okupator povzročil v tedanji Ljubljanski pokrajini. Vseh je približno 1.800, zgodovinar pa se je pri zbiranju podatkov nanašal na italijanske vire. (bip)
ŠPETER / PUSTOVANJA V SKORAJ VSEH VASEH BENEŽKE SLOVENIJE
NOVICE
V črnem vrhu so blumarji pričarali starodavni običaj
letos ni bilo osrednjega pustnega sprevoda, ker Gorska skupnost ni imela dovolj sredstev, da bi prireditev podprla
vali v Srednjem, Marsi-nu, Kravarju in še marsikje. Kdor pa je imel dovolj poguma, da se je spopadel s še zasneženo cesto, je lahko minulo nedeljo v Črnem vrhu sledil teku slavnih Blumarjev, ki so -kot je razvidno iz fotografij - pozorni tudi na naraščaj.
Umestili odbor za pravno svetovanje deželnega sveta
TRST - Včeraj so umestili 4-članski odbor za pravno svetovanje pri pravnem uradu deželnega sveta. Odbor sestavljajo profesor na videmski pravni fakulteti Marco Marpillero, profesor javnega prava na tržaški pravni fakulteti Leopoldo Coen, profesor javnega prava na fakulteti za pohtiCne vede v Padovi Ludovico Mazzaroh in tajnik komisije za za ustavne zadeve senata Renato Moretti.
Odbor predvideva sedmi Člen deželnega zakona št. 7 iz leta 1988, vendar ga doslej niso nikoli dejansko umestili. Imel bo nalogo, da bo deželnemu svetu stalno izrekal mnenja o možnosti oblikovanja deželnih zakonov, o možnosti poenostavitve zakonodaje ter o možnosti sestavljanja enotnih zakonskih besedil. Poleg tega pa bo na razpolago tudi za pravno svetovanje o izrednih upravno-juridicnih zadevah. Včerajšnjega umestitvenega zasedanja se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta Antonio Martini. Izrazil je prepričanje, da bo odbor za pravno svetovanje pomembno prispeval k učinkovitejšemu delovanju deželnega sveta.
Nadaljuje se obravnava zakona »omnibus«
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj nadaljeval obravnavo tako imenovanega zakona »omnibus«. Gre za zakonski ukrep, ki dopolnjuje finančni zakon in ki sega na najrazličnejša področja. Svetovalci so že minuli teden odobrili zadevne člene, včeraj pa so obravnavah predložene popravke. Sprejeli so jih šest. S tem pa niso izčrpali vseh predlogov, zaradi Cesar je predsedstvo sklenilo, da se bo deželni svet ponovno zbral danes ob 10. uri za nadaljevanje razprave.
BOVEC / POGOVOR Z NOVIM ZUPANOM SINIŠO GERMOVŠKOM
Napor za hitrešjo popotresno obnovo
Prizadevanja, da bi prehod Učja ne nazadoval
BOVEC - Župan občine Bovec je od novembra lanskega leta Siniša Germovšek, 44-letni domačin, sicer po poklicu profesor zgodovine in sociologije. Funkcijo prvega občana je prevzel v zahtevnih okoliščinah, saj je bila občina od lanskega velikonočnega potresa pošteno prizadeta. Germovšek je bil v prejšnjem mandatu predsednic občinskega sveta, zaradi česar javna uprava zanj ni novost. Župansko funkcijo opravlja profesionalno in težko bi tudi sicer bilo drugače, kajti ob običajnih problemih so v Bovcu na dnevnem redu nelahka vprašanja v zvezi s popotresno obnovo.
Gospod župan, glede na vašo prejšnjo funkcijo, kako se vam zdi uprava z novega položaja?
»Seveda je položaj precej različen. Z občinskega sveta se sicer vidi bistveno dogajanje v občini, vendar iz drugega vidika. Kot župan moraš zadeve izpeljevati, konkretizirati, kar je bistvena razlika. Razsežnost problemov je drugačna, ob tem pa je veliko drobnega vsakodnevnega dela. Ljudje se pač obračajo na župana, tako dati 10-12 ur dnevno ne uide.«
Mislite, da je bilo za Bovec koristno postati samostojna občina?
»Vsekakor. Prvi štiriletni mandat nove občinske uprave je potrdil, da smo pridobili. Bila je sicer negotovost o tem, kaj cepitev na manjše občine prinaša, toda v našem primeru lahko govorimo o pozitivnih učinkih.«
Kaj pa ste pridobili s samostojnostjo?
»Predvsem je treba povedati, da se na nobenem področju položaj ni poslabšal. Veliko pa smo pridobili na področju investicij v infrastrukturo. Recimo, na lokalnih poteh je bilo v štirih letih narejeno to, česar se prej ni dalo v dvajsetih. Pa tudi vodno oskrbo smo izboljšah in veliko drugih stvari.«
Vendar ste ohranili še precej skupnih storitev s Tolminom n Kobaridom.
»Res je, kar predvsem velja za komunalo in zdravstvo. Ni smiselno deliti nekaj, kar deluje dobro. Zelo jasno moraš pretehtati, kaj dobiš in
kaj izgubiš, če greš na svoje. Smo za to, da se ohrani skupno med občinami to, kar je funkcionalno. Tako smo, recimo, glede deponij lahko konkurirali za evropske prispevke.«
Popotresna obnova je trenutno vaš največji problem. Kako poteka?
»Dela so v teku vseskozi, nekoliko jih je zaustavil le zadnji obilni sneg. Ker pa doslej ni bilo pretirano nizkih temperatur, je bilo možno delati na več objektih. Za začasne namestitve potresencev je bilo poskrbljeno optimalno, tu imamo srečo zaradi Kaninske vasi. Sicer pa je v konceptu obnove, ki ga vodi država, vloga občine omejena. Vse se vodi iz pristojne tehnične pisarne. Pričakovanja so, da se bo spomladi začelo z maksimalnim zagonom.«
Kako pa je z zapleti in zamudami?
»Zal še vedno niso rešena vsa vprašanja glede dokumentacije. Preveč je birokracije, hujša pa je finančna plat obnavljanja hiš. Prevelik del obnove je na plečih prizadetega, mnogo občanov nima dovolj sredstev in tudi kreditno niso vsi usposobljeni.«
Ali nameravate s tem v zvezi kaj ukreniti?
»Delamo na tem, da bi občina lahko prevzela hipoteko obveznosti in upamo, da bo to mogoče.«
Ravnokar ste bili na srečanju z ministrom Razgorškom. Gotovo je bil govor tudi o obnovi.
»Z ministrom za malo gospodarstvo in turizem smo se vse tri občine skupaj pogovarjali o tem, naj vlada podpre projekte za razvoj Posočja. Poudarili smo, da ne gre samo za obnovo, pač pa za razvoj. Kaže, da bo odločno premalo denarja za vse predstavljene projekte in teh so vse tri občine predstavile 180 s področij turizma, gostinstva, malega gospodarstva in nekaj živinoreje.«
Na popotresno obnovo torej gledate kot na priložnost za poživitev celotnega območja.
»Tako je, ljudje so sprožili to pobudo, dozorela je med njimi in sedaj je treba pričakovanjem zadostiti. V Posočje namreč prihajajo podjetniški impulzi zelo počasi. Pozna se nam tudi dolgoletno odseljevanje kadrov. Po potresu pa se je pokazal velik interes in vse tri občine zahtevamo, da vlada za razvojne pobude nameni mnogo več denarja, drugače bo razočaranje veliko.«
Kaj pa si obetate od turistične sezone?
»Že lanska, takoj po potresu, ke bila svojevrstno presenečenje. Turisti so se v glavnem vračali, zato smo tudi za bodočo sezono optimisti. Delamo pa tudi na tem, da turistično ponudbo dobro plasiramo s prireditvami in mednarodnimi manifestacijami. Med drugim bomo junija gostili evropsko lokostrelsko tekmovanje.«
Glede mejnega prehoda Učja je prejšnja uprava zahtevala, naj ne nazaduje v 2. kategorijo. Boste pri tem vztrajali?
»Absolutno. Za nas je mednarodni blok življenjskega pomena in mu je treba tudi podaljšati umik. To dokazuje tudi veliko število prehodov v obe smeri. Gre za turizem in trdne vezi, ki jih imamo z ljudmi iz Rezije in Terske doline. Saj je do Cente le slabih 35 kilometrov. Te vezi z našimi rojaki iz zamejstva, pa tudi s Furlanijo, je treba ohranjati ter krepiti. Poleg kulturnih izmenjav želimo več skupnega narediti v gospodarstvu in v izkoriščanju evropskih čezmejnih projektov. To je del naše prihodnosti.«
Dušan Udovič
AVSTRIJA-SLOVENIJA / KULTURNI DOGOVOR
V sporazumu tudi nemška skupnost
Po poročanju nemških dnevnikov sta Frlec n Schussel »vsebinsko končala« pogajanja
DUNAJ/CELOVEC -Zunanja ministra Avstrije in Slovenije VVolfgang Schussel in Boris Frlcec (na sliki) sta ob njunem srečanju pretekli teden na Dunaju uskladila še odprta vprašanja v zvezi s kulturnim sporazumom med obema državama. Pogajanja o sporazumu sta »vsebinsko zaključena«, npr. pbroča dunajski dnevnik »Die Presse«.
Po poročilu dunajskega dnevnika so v sporazumu zajeti tudi »pripadniki »nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji« (avstrijska verzija) oz. »nemško govoreča etnična skupnost (slovenska verzija), torej problematika, ki je bila vseskozi sporna točka v pogjanjih. Kot poroča »-Die Presse« v sporazumu sicer ni omenjeno število pripadnikov te skupnosti (po študiji avstrijskega znanstvenika Stefana Karnerja naj bi v Sloveniji živelo vsaj 1813 nemško govorečih oseb - op. ured.), je pa zagotovljeno, da bi le-ta uživala vse pravice po 61. členu slovenske ustave. Po 61. členu ima »vsaka oseba pravico, da se svobodno priznava oz. identificira s svojo narodno skupnostjo, da neguje svojo kulturo ter uporablja svoj lastni jezik in pisavo«.
Slovenija se s formua-licjo »etnična skupnost« izogiba pojmu narodna skupnost, kajti s tem bi nemško govoriči skupnosti de facto priznala status italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji.
V kulturnem sporazu-
mu pa je govor tudi o »slovensko govorečih osebah, ki živijo izven avtohtonega naselitvenega območja slovenske
manjšine v Avstiji«. Leti naj bi uživali prav tako pravico do svoje kulture in svojega jezika. Gre v bistvu za Slovence na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, kjer dosegajo večje število oseb.
Medtem ko je avstrijsko zunanje ministrstvo potrdilo, da so pogajanja o kulturnem sporazumu zdaj »vesbinsko zaključena«, zadeva v Sloveniji očitno še ni tako daleč. »Proces oblikovanja dokončnega mnenja še ni končan, odpraviti je treba tudi še nekaj nesoglasij med vlado in parlamentom«, piše npr. koroška »Kleine Zeitung«, ki namenja vprašanju bilateralnega kulturnega sporazuma veliko veliko pozornost.
Ivan Lukan
LJUBLJANA / VETERINARSKA SLUŽBA
Zoran Kovač: V Sloveniji ni bolezni norih krav
LJUBLJANA - Po besedah Zorana Kovača, direktorja republiške veterinarske uprave, v medijih zelo odmeven primer hrvaške pacientke, obolele za Creutzfeld-Jakobovo boleznijo, nima nikakršne povezave z obolenjem norih krav. Gre za dve povsem ločeni bolezni, ki pa imata skupne bolezenske znake, hkrati pa v Sloveniji ni nobenega zabeleženega primera bolezni norih krav.
Bolezen norih krav ali goveja spongiformna encefalopatija je nevrološko obolenje odraslega goveda, Creutzfeld-Jako-bova bolezen pa je svetovno razširjena oblika spongiformne encefalopatije pri ljudeh. Medsebojne povezave med pojavljanjem obeh bolezni do danes še niso dokazali, saj so mnoge epide-mološke študije ovrgle povezavo med njima, je poudaril Zoran Kovač. Creutzfeld-Jakobova bo-
lezen se na primer pojavlja v državah, kot so Argentina, Avstralija, Finska, Mehika in Nova Zelandija, kjer bolezni norih krav niso nikoli ugotovili.
Slovenija sodi po Kovačevih besedah v skupino držav z izredno visoko zaščito potrošnika, ki jo ustrezne službe že od leta 1992 zagotavljajo z rednimi preiskavami in z diagnostiko za odkrivanje bolezni norih krav. Poleg tega je v Sloveniji z uredbo prepovedana uporaba mesne kostne moke za prehrano prežvekovalcev ter uporaba govejih možganov, hrbtenjače, vranice, priželjca, črevesja in vidnega lim-fatičnega tkiva za prehrano ljudi. V Sloveniji velja tudi prepoved uvoza pošiljk govedi, mesa, izdelkov in surovin iz govedi iz Velike Britanije, Irske, Francije, Švice, Portugalske, Belgije in Nizozemske. (STA)
HRUŠICA / S PODPORO MINISTRSTVA ZA KULTURO IN IZSELJENIŠKE MATICE
Hrušiški fanti bodo peli rojakom v Avstraliji
Na 5-tedensko turnejo bo zbor odpotoval 1. marca - V repertoarju samo ljudska pesem
JUBILEJ / PRIHODNJI TEDEN
Petinsedemdeset let pevskega zbora v Klancu
zini s posebnim priložnostnim poštnim žigom.
Klanec pri'Kozini, kjer v 40 hišnih številkah prebiva približno 100 prebivalcev, leži na severnem obrobju Podgorskega krasa v rodovitni flišasti dolini ob izviru potoka Glinščice, pod glavno cesto in železnico Kozina-Koper. Nekdaj je skozi vas vodila stara cesta Divača-Koper.
Duhovnija je v Klancu že 380 let. Sedanjo župnijsko cerkev sv. Petra, pred katero raste mogočna večstoletna lipa, so zgradili pred 340. leti, pred 150. leti so ustanovili podestarijo, županstvo Ocizla-Klanec so postavili pred 110. leti, pred 90. leti so ustanovili hranilnico
HRPELJE-KOZINA -Prihodnji teden bodo v Klancu pri Kozini počastili 75-letnico ustanovitve cerkvenega mešanega pevskega zbora. Zbor je nastal na pobudo župnijskega upravitelja Jožeta Vidava v Klancu 24. 2. 1924. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjigo Danila Pečarja in Ester Juriševič »Cerkveni pevski zbor Klanec pri Kozini«, ki jo je založil in izdal župni urad v Klancu in v kateri je predstavljeno delovanje zbora. Ob jubileju bo po 51. letih v Klancu ponovno delovala pošta 6239 Klanec pri Ko-
HRUSICA - Ljubiteljska pevska skupina Hrušiški fanti iz Hrušice v Brkinih, ki goji izključno ljudske pesmi domačih krajev, gre 1. marca na najobsežnejšo turnejo k Slovencem v Avstralijo, kjer bo v osmih mestih nastopila v 16. slovenskih društvih in tako bogatila kulturno življenje naših rojakov po svetu. Turnejo omogočata Slovenska izseljeniška matica in Ministrstvo za kulturo, fantje pa iščejo še dodatne sponzorje.
Predsednik hrušiških fantov Danijel Cek je na nedavni tiskovni konferenci predstavil pevsko skupino: »Osnovni cilj skupine, v kateri je zbranih 12 pevcev in delujemo že četrto leto, je vrniti ljudski pesmi tiso mesto, ki ji na vasi pripada. Tako prepevamo izključno stare ljudske pesmi, ki so se včasih prepevale v Hrušici in okoliških vaseh. V tem času smo imeli že več kot 120 nastopov, sodelovah na raznih
medijskih in televizijskih oddajah in posneh dve kaseti s skupno 33 pesmimi (prva kaseta je izšla decembra 1996, druga pa je tik pred izidom). Naše pesmi pa redno predvajajo tudi na slovenskem programu radia Sydney v Avstraliji. Da veljamo za eno najboljših skupin poustvarjalcev ljudske pesmi na Slovenskem, priča dejstvo, da so nas strokovnjaki Glasbeno-narodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega
centra Slovenske Akademije znanosti in umetnosti izbrali kot edino nastopajočo skupino na otvoritveni slovenosti 27. mednarodnega simpozija etnomuzi-kologv s celega sveta, ki je bil maja 1997 v Gozdu Martuljku. Ker pa je veliko naših prebivalcev v Avstraliji, smo si jih želeli obiskati na ta način, da bi zanje pripravili koncertne nastope, in smo za pomoč zaprosih Slovensko izseljeniško matico.«
Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Hrušica Iztoka Ljubiča je vas, ki šteje 240 prebivalcev, ponosna, da odhaja prav njihova pevska skupina na gostovanje v Avstra-lijo. Iz Hrušice se je po 2. sv. vojni izselilo kar 85 ljudi, največ (od 50 do 60) pa prav v Avstralijo.
Umetniški vodja skupine Sebastijan Mavrič je orisal vsebino pevskih in glasbenih nastopov. Skupina goji izvirno ljusko pesem. Stare pesmi zbirajo večinoma sami med starejšimi ljudmi v Hrušici in okoliških vaseh. Imajo zelo širok repertoar, ki zajema številne starejše pesmi in občne poznane slovenske pesmi. Tako so v zadnjem trenutku dobesedno rešili pozabe kar nekaj starih balad, ki bi jih sicer poznali iz literature, ne bi pa nikoli več vedeli, da so se te pesmi pele tudi v naših krajih.
Besedilo in slika Olga Knez
jeli
in posojilnico, v tem času tudi podružnico društva sv. Cirila in Metoda (za občini Ocizla-Klanec ip Materija), kraj pa je dobil samostojno pošto že leta 1894.
Narodna zavest je vodi' la domačine, da so prep točno 75. leti ustanovili Cerkveni pevski zbor, kljub vse hujšemu raznarodovalnemu pritisku IN' lije. Cerkveni mešani peVj ski zbor v Klancu je bn ustanovljen 24. februarja 1924. leta, ko so sprej društvena pravila, s katerimi so določili način delovanja, pravice in dolz nosti članov, organ ov zbora idr. Prav to pa le dragocena posebnost tega zbora, saj so vsi tovrstn^ zbori delovali kot nef°r malne skupine.
Pevski zbor je gojil i negoval zahtevno in kval tetno petje, tako cerkven kot tudi ljudsko pese Nastopal je tudi na ko certih. Povsod je žel P hvale in priznanja. CePr,u so italijanske oblasi km ^_ prepovedale uporabo s venskega jezika tudi v c kvi, je zbor, kljub za8r° ju ni kazni, pel v doina in latinskem jeziku. (
ŠPORT
Sreda, 17. februarja 1999
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
JADRANJE/VČERAJ
NOVICE
Drevi polfinale Inter - Parma
Giovanni Soldini čudežno rešil Isabelle Autissier
Jutri pa Bologna proti Fiorentini
Veliko navdušenje v Franciji
MILAN - Danes in jutri bosta na sporedu polfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala.
Drevi bo na stadionu Meazza v Milanu prva tekma med domačim In-t er jem in Parmo. Za Milančane je ta pokalzelo Pomemben, saj moštvo trenerja Lucescuja nima velikih možnosti za osvojitev državnega naslova. Inter bo igral z zelo okrnjeno postavo, saj bodo odsotni Zamorano, Moriero, Silvestre, Paulo Sosa, Robi Baggio in Ronalde.
Manj težav s postavo bo imel Parmin trener Malesani.
VERJETNI POSTAVI.
Inter: Pagliuca, West, Bergomi, Colennese, Za-netti, VVitner, Simeone, Cauet, MUlanese, Vento-la> Djorkaeff.
Parma: Buffon, Thu-ram, Sensini, Cannava-r°> Stanič, D. Baggio, Bo-ghossian, Vanoli, Veron, Ufiiesa, Crespo.
Sodil bo Braschi iz Brata. Tekmo bo neposredno prenašal Italia 1 Z začetkom ob 20.45.
Jutri pa bo drugi polfi-nale. V Bologni se bosta Pomerila domača ekipa 'n Fiorentina. Bolonjča-
imajo lepo priložnost, ba premagajo ekipo trenerja Trapattonija, ki je nstala brez svojega naj-boljšega strelca Batistu-te’ nastop Edmunda je še yprašljiv. Brazilski as, ki 1® Pustil ekipo na cedilu fn se je pozabaval na brazilksem karnevalu, bi s® moral vrniti v Firence y® danes, toda zelo težko 1®> da bi ga Trapattoni Poslal na igrišče.
Tekmo, ki jo bo sodil ellegrino iz Barcellone, ■'o prenašal Radi 2 z ZaCetkom ob 20.45.
Corrado Orrico je včeraj vodil prvi trening Empolija.
PARIZ - Ko je vse kazalo, da se bo končalo s tragedijo, se je zgodil pravi čudež. Italijanski jadralec Giovanni Soldini je namreč rešil francosko jadralko Isabelle Autisser (na sliki), ki je imela brodolom na tretji etapi regate Around Alone.
Soldini je priplul s svojo jadrnico na območje, kjer je bilo jasno zaznati alarmne signale Isabellinega čolna in rešil francosko jadralko.
V Franciji so sprejeli vest o rešitvi jadralke z velikim navdušenjem. Za Francoze je namreč Isabelle Autisser prava junakinja. Vsi francoski mediji so včeraj dali dogodku izreden poudarek. Francoska jadralka je že pred leti imela več podobnih dogodivščin.
Leta 1990 je kot prva ženska sploh »odjadrala« svet. Dramatična je bila. tudi druga regata leta 1994, ko se je njena jadrnica, prevrnila. Isabelle je za tri dni čakala, preden so jo rešili. 42-letnalsabelle pa ni odnehala z jadranjem. Od včeraj spet v ospredju francoske in tudi svetovne javnosti.
GNA - Košarkarji ljubljanske Union Olimpije bodo jutri v zadnjem kolu drugega dela evropske lige gostili turški Ulker. Medtem ko so si Ljubljančani v tej skupini že zagotovili prvo mesto, bodo Turki jutri v Ljubljani igrali na vse ali nič, saj bi se o morebitni zmagi v Tivoliju in porazu Reala doma z Zadrom prebili na tretje mesto. Zadnji dve tekmi turške ekipe v evropski ligi (uspeh v Madridu in visoka zmaga v Asvelom) potrjujeta, da imajo Turki še vedno resne načrte o tretjem mestu, čeprav o razpletu ne bodo odločali sami.
»Veliko ekip tempira formo za marec, ko se
začenjajo odločilni boji. Ulker se je očitno odločil za takšno taktiko, zato bo tekma zelo zanimiva in napeta,« je dejal trener ljubljanske Olimpije Zmago Sagadin.
V Olimpijinem taboru verjetno bolj kot tekmi bodo sledili razpletom v E skupini, iz katere bo znan nasrpotnik Ljubljančanov v osmini finala. Najverjetneje bo to zagrebška Gibona.
Naj omenimo, da je Union Olimpija na prvi tekmi v Carigradu zmagala z 71:61. Najboljši strelec pri ljubljanski ekipi je bil Kotnik s 16 točkami, pri Turkih pa Erdenay s 26.
Bolonjski Teamsystem bo igral že danes v Atenah
proti 01ympiakosu, ki je zanesljivo na prvem mestu lestvice. Ostala dva italijanska predstavnika, bolonjski Kinder in Varese pa bosta igrala jutri doma proti Samari, oz. v Tel Avivu proti Maccabiju.
SPORED
Skupina E, danes: Fe-nerbache Istanbul - Crveha zvezda Beograd; jutri: Zalj-giris Kaunae - Gibona Zagreb, Pau Orthez - Manre-sa.
Skupina F, jutri: Efes Pilsen Istanbul - Saratov, Maccabi Tel Aviv - Varese, Panathinaikos Atene - Tau Vitoria.
Skupina G, danes: 01ympiakos Atene - Team-system Bologna, CSKA Moskva - Paok Solun; ju-
tri: Kinder Bologna - Samara.
Skupina H, jutri: Union Olimpija Ljubljana -. Ulker Istanbul, Asvel Villeurban-ne - Alba Berlin, Real Madrid - Zadar.
Italijanska reprezentanca v znamenju FJK
Zvezni trener italijanske košarkarske reprezentance Bogdan Tanjevič je za bližnje kvalifikacijske nastope sklical kar nekaj košarkarjev iz FJK. Tu so Tržačana Gianmarco Poz-zecco in Alessandro De Pol, Slovenec Gregor Fučka, Goričan Michele Mian in Benečan Roberto Chiacig.
________KOŠARKA / ZADNJI KROG EVROPSKE LIGE______
Teamsystem danes, Union Olimpija jutri
Jutri bosta igrala še bolonjski Kinder in Varese - Ljubljančani gostijo turški Ulker LJUBLJANA, BOLO-
Kolesarstvo: Paolo Savoldelli prvi na dirki Laigueglia
LAIGUEGLiA (SAVONA) - Itlaijanski kolesar Paolo Savoldelli je zasluženo osvojil prvo mesto na mednaordni dirki za 36. trofejo Laigueglia. Savol-delliju je uspel beg v zadnjih kilometrih in se sam prestavil v cilju. Z zaostankom 12 sekund sta nato privozila na cilj Andrea Ferrigato in Davide Rebel-lin, ki je tako potrdil dobro formo po zmagi na dirki po Sredozemlju v Franciji. Četrti je bil VVladimir Belli, peti pa Giuliano Figueras, ki je bil tudi zmagovalec ene od izvedb lonjerske dirke za Trofejo ZSSDI.
NBA liga: Jazzerji še naprej nepremagani
S AL LAKE CITY - Košarkarji Utaha ostajajo v letošnji skrajšani sezoni še naprej nepremagani. V sinočnjem krogu severnoameriške lige NBA so sicer Kralje iz Sacramenta, kjer je odlično delovala naveza Divac-Stojakovič, skupaj sta dala kar 71 točk, premagali šele po podaljških, pa vendar. V domači ekipi je bil spet najboljši Karl 'Poštar" Malone; dosegel je 43 točk, njegov "oproda" John Stockton pa 32. Na parket se je po nekaj tekmah premora spet vrnil tudi Greg Ostertag, ki je dosegel 16 točk. Srečanje je odločil Poštar, saj je v zadnjih trenutkih podaljška dosegel pet prostih metov. Phoeniška Sonca so se v tem krogu odpravila v Denver ter še enkrat zmagala. Danny Ainge očitno vse bolj uspešno uigrava svoje moštvo - Gughotta je dosegel 39 točk, Longley 16, McCloud 35 in Kidd 42 -, v katerem pa še vedno ni mesta za Marka Miliča. Slovenski košarkar je namreč spet celo tekmo preždel na klopi in čakal, kdaj se bo Kidd ah kdo drug utrudil. Pri domačinih se je z gosti še najbolje kosal Antonio McDyess - dosegel je 44 točk -, Nick Van Exel pa jih je dal 36; skupaj za zmago občutno premalo. Novo zmago so dosegli tudi Kratkohlačniki iz New Yorka. Na domačem parketu so z 78:69 premagali Valje iz Detroita, pri katerih je spet blestel Grant Hill, a imel premalo pomoči soigralcev. Hill je dosegel 31 točk, torej skoraj polovico vseh doseženih točk svojega moštva. Pri domačinih so si strelci svoje naloge bolje razporedi-li: Patrick Evving je dal 14 točk, Allan Houston 19, Larry Johnson 12 in Charhe Ward deset. Tokrati so odlično zaigrah tudi igralci iz Miamija. Pravzaprav je bil še najboljši Alonzo Mouming, ki je dosegel zavidljivih 34 točlk in 17 skokov. Pri gostih iz New Jerseyja je bil strelsko najbolj razpoložen Keith Van Hom (19 točk).
Teniški turnirji
Tudi ta teden je v teku več teniških turnirjev. ROTTERDAM, 1. krog: Kempes (Sik) - Kroslak (Sik) 6:4, 7:6, Pioline (Fra) - Haarhuis (Niz) 3:6, 7:6, 7:6, Ulirach (Ceš) - Ivnaiševič (Hrv) 6:7, 7:6, 7:5, Federe (Svi) - Raoux (Fra) 6:7, 7:5, 7:6, Arazi (Mar) - Etlis (Arg) 7:6, 7:5, Ferreira (Jar) - Enqvist (Sve) 7:6, 6:3, Henman (VB) - Sanguinetti (Ita) 1:6, 6:4, 6:3, Kučera (Sik) - B. Black (Zim) 6:1,6:1.
MEMPHIS, 1. krog: Van Lottum (Bel) - Canas (ARg) 6:2, 6:2, VVoodruff (ZDA) - Koubekl (Svi) 6:3, 7:6, Stark (ZDA) - Števen (NZL) 6:2, 6:3, Portas (Spoa) -Sargsian (Arm) 7:6, 3:6, 6:3, Ruud (Nor) - Alonso (Spa) 6:2,6:4, Novak (Ceš) - Lareau (Kan) 7:6,6:7,6:3. HANNOVER, 1. krog: Schett (Av) - Capriati (ZDA) 6:4, 6.2, Sidot (Fra) - Appelmans (Bel) 6:3, 6:4, Rittner (Nem) - Serna (Spa) 6:4, 5:7, 6:4, Dragomir (Rom) - Pitkovvski (Fra) 6:3, 6:2, Testud (Fra) - Blass (Nem) 7:6, 6:1.
KOŠARKA / V PRVENSTVU DRŽAVNIH KADETOV
ŠPORT NA KOROŠKEM
V derbiju tokrat boljši borovci
Po razburljivi tekmi so premagali Kontovelce - Niko Štoke j 30 točk
gg^^tovel La Nuova Edile - Bor Friulexport
v fiONTOVEL: Sibelja n.v., Šušteršič 11, n°®iančič 19 (13:17), Nabergoj 2 (2:2), Rogelja, (V '11 6, Semec 11 (1:2), Žagar n.v., Gregori 10 "fi’ Peric n.v., trener: Vatovec.
17:24. SON: 17. TRI TOČKE: Gregori 1. Jeršič 1.
*OR: Požar, FlOridan 4, Miloševič 2, Gaburro 1 Stokelj 30 (14:17), Jevnikar n.v., Premru, La-pa 15 (1:2), Romano 2 (2:2), trener: Martini.
St°ker 2721, S0N: 2°' TRI T0CKE: Gaburro 2. GODNIKA: Momi in Cemic.
Tak je bil dvoboj med Kontove-Pon rt N"lova Edile in Borom Fiulexportom v Brj ®®,®I)ek zvečer v domu »Ervatti« pri let r?1 .' ^ot se med tema dvema ekipa že več buri '3*3' se 1® derbi odločil v negotovi in raz-Uju BV1 končnici. Tudi tokrat pa je dopadljive-obciS;c®aiu prisostvovalo številno in glasno Prevl SjV°' V tem povratnem derbiju so tesno v6llsj afi Borovi kadeti. Glede na prvi del pr-pa; Va’ ko je bil uspeh na strani Kontovelcev, nis q domačih vrstah manjkal poskodvani De-kj SQ 8ba- Začetek je bil v znamenju borovcev, svoaA P^em polčasu stalno držali pobudo v pr°L, r°kah. Po začetnem 5:10 v 10. min. pa so 17 topL1?011 Prveg3 dela povišali prednost kar na in z , , '16:33). Kotovelci pa so kmalu reagirali likQ na i m *z^om 7:2 znižali ob polčasu raz-
Po odmora se sprva slika na igrišču ni bistveno sprmenila. Pazljivi obrambi sta v splošnem prevladali nad napadoma. Borovci pa so ohranjali vodstvo s približno desetimi točkami. Ker se položaj ni spremenil na bolje, se je sedem minut pred koncem Kontovelov trener Valter Vatovec odločil za taktično varianto s consko obrambo 3:2, ki je nekoliko zmedla Martinijeve fante. Domačini so to izkoristili in z vrsto uspešnih prodorov nadoknadili zamujeno. V zadnji minuti so imeli Kontovelci 25 sekund pred koncem pri stnanju 59:61 tudi priložnost, da izenačijo, a so zapravili žogo na sredini igrišča. Na nasprotni strani so gostje s prostima metoma kaznovali prekršek Kontovelcev in tekme je bilo tako konec z Borovo zmago.
Uspeh gostov je bil vsekakor zaslužen, saj so po pravici povedano vodili od prve do zadnje minute. Za resnično lepo predstavo pa lahko pohvalimo košarkarje obeh naših moštev. Ugotavljamo pa, da k sreči pustna praznovanja niso pogojila igre mladih slovenskih košarkajev. Naj omenimo še, da je bil pri domačinih najboljši Vasilij Kocjančič, pri gostih pa Niko Stokelj.
Vrstni red po 18. kolu: Santa Maria (s tekmo manj) in UBC Videm 32 točk, Don Bosco 30, Inter Muggia (s tekmo manj) in Pallacanestro Trie-ste 24, Arniči Pordenone 20, Kontovel La Nuova Edile in Pallacanestro Gorizia 18, Bor Friulexport (s tkemo manj) in Portogruaro 14, Chiarbola 10, Fiumicello 6, Italmonfaclone (s tekmo manj) 4, Spilimbergo 2.
ŠK Dob mora v kvalifikacjo za obstoj vi. zvezni ligi
CELOVEC - Odbojkarji ŠK Dob morajo v kvalifikacijo za obstoj v 1. zvezni ligi. V zadnjem kolu osnovnega dela prvenstva so po borbeni tekmi izgubili proti ekipi IAC iz Tirolske z 1:3 (7, -12/, -9, -8) in tako zapravili zadnjo priložnost za uvrstitev v zgornji play off.
Tako trener Ivartnik kot tudi kapetan Mi-cheu sta ostro kritizirala celovškega sodnika, ki je pri vodstvu 1:0 v nizih z nepravičnimi odločitvami Dobu preprečil, da dobil še drugi niz..
ŠK Dob je sicer zaključil osnovni del prvenstva z enakim številom točk kot osmouvrščeni Hartberg, zaradi kazenske odločitve (Dob je proti Donaukraftu igral z neprijavljenim igralcem) pa je bil uvrščen na deveto mesto, ki pomeni kvalifikacijo. Le-ta se prične v 14 dneh, nasprotniki Doba pa bojo desetouvrščeni prve lige Gleišdorf/Weiz ter prvaki in viceprvaki 2. zvezne lige vzhod in zahod Fiirstenfeld in D6-bling oz. Steyr in Linz.
Trener Bojan Ivartnik je prepričan, da bo ekipi uspelo se obdržati v najvišji avstrijski ligi, čeprav bodo kvalifikacijske tekme izredno težke, je še dostavil slovenski trener Dobljanov.
Prvi del prvenstva je presenetljivo zaključil na prvem mestu PL Salzburg pred serijskim prvakom Donaukraft Dunaj (oba po 34 točk), tretji pa je postal Union Enns (24). (I.L.)
Obvestila
SPDT organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet ob priliki 18. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva 1999 v Forni di Sopra. Avtobus odpelje ob 6. uri izpred sedeža RAI (Ul. F. Severo). Vabimo vse člane naj se udeležijo izleta in naj se prijavijo na sedežu ZSSDI najkasneje do petka, 19. februarja (tel. 635627).
SK DEVIN vabi člane, naj se udeležijo Zamejskega prvenstva, ki bo 21. t.m. v Forni di Sopra. Prijave najkasneje do četrtka, 18. t.m. v tajništvu na tel. 040-2916004.
SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, ki bi se radi udeležili tekem zamejskega prvenstva ’99 v nedeljo, 21. t.m. v Forni di Sopra, da potrdijo vpis najkasneje od četrtka, 18. t.m. odgovornim odseka ali na tel. 040-220718, 040-220793 in 040-213518.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priložnosti zamejskega prvenstva. Vpisovanje za izlet in tekmo bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah danes, 17. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573.
SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjena številna udeležba!
TPK SIRENA obvešča člane, da bo tajništvo odprto vsak delavnik od 18. do 20. ure.
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča
Slovensko stalno gledališče gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo »Ni tako slabo kot zgleda« avtorja Petra Barnesa v režiji Jaše Jamnika. V treh enodejankah, ki obravnavajo aktualna vprašanja iz vsakdanjega življenja, nastopajo: Jože Horvat, Janez Starina, Iva Baršič, Branko Završan in Nataša Konc. Zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu bo abonmajska predstava odigrana v gledališfju Franceta Prešerna v Boljuncu. Naši abonenti se bodo lahko poslužili prevoza z avtobusom. Abonmajske predstave se bodo odigrale od 18. do 21. februarja v naslednjem vrstnem redu:
Četrtek, 18. februarja ob 20.30 Red D
Petek, 19. februarja ob 20.30 Red A in E
Sobota, 20. februarja ob 20.30 Red B in F
Nedelja, 21. februarja ob 16.00 Red C
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada
Gledališče Cristallo
Gledališka skupina Societa p er attori bo predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: danes,
17.,	18., 19. in 20., feb. ob 20.30 in 21. feb. ob 16.30.
Od 26. februarja do 7. marca, VVilliam Douglas in Marc Gilbert Sauvajon »L’ana-tra alFarancia«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
BOUUNEC
Gledališče »France Prešeren«
Jutri, 18., 19. in 20. februarja ob 20.30 ter 21. februarja ob 16.00 bo predstava (P. Barnes) »Ni tako slabo kot zgleda.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Jutri, 18. in v petek, 19. februarja ob 10.30 CTA - Deželni center za animacijo in figure Projekt Tolomeo 99 »Paradis«, ki ga bo podala skupina Onda Teatro iz Turina.
V	nedeljo, 21. januarja ob 17.00 bo gledališka skupina Oder 90 predstavila premiero »Mrtvi ne plačujejo davkov«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	okviru niza današnjih komikov bo v petek, 26. februarja ob 20.30 nastopila Lella Costa z delom »Druga zgodba«.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
25.,	26., 27. in 28. februarja bo Malo gledališče iz Milana podalo delo »Storia di una gabbianella ... «.
___________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	ponedeljek, 22. februarja ob 20. uri, gostovanje Drame SNG Maribor z delom A. Millerja »Lov na čarovnice«. Režija Zvone Šedlbauer.
PORTOROŽ *
Avditorij
V	soboto, 20. februarja ob 20.30 gledališka predstava narečne amaterske skupine I Grembani iz Trsta z delom Gianfran-ca Gabriellija »Scondariole«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
V	nedeljo, 21. februarja ob 16.00 otroška predstava »Pa-pa palačinke«. Avtorja Mojca in Jani Lipičnik.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Jutri, 18. in 19. feb. ob 19.30 ter v sredo, 24, februarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
V	soboto, 20., 22., 25. in 26. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«.
Danes, 17. ob 18.00 in v četrtek, 18. februarja ob 10.00, nato 23. februarja ob 16.30 in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
V	soboto, 27. februarja ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
____________AVSTRIJA________________
CELOVEC Mestno gledališče
V	petek, 19. februarja ob 19.30 bo predstava »Gianni, Ginetta in ostali« (Lina VVertmiiller).
»La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi.
VIDEM
športna palača Carnera
V	soboto, 20. februarja ob 21. uri bo koncert »The Harlem Gospel Singers«.
Gledališče »Giovanni da Udine«
Danes, 17., 18. in 19. februarja ob 20.30 baletna predstava z romunsko skupino »Elastesse«.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V	četrtek, 18. in 19. februarja v mali dvorani »Večer z Iztokom Mlakarjem«.
PORTOROŽ
LJUBLJANA
SNG - Opera in balet
Jutri, 18. februarja ob 16.30, Domenico Cimarosa »Tajni zakon«.
V	soboto, 20. februarja ob 19.30 gostovanje gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Gioacchino Rossini »II signor Bmschino«.
_______________AVSTRIJA_________________
CELOVEC Mestno gledališče
Opereta »Czardasova kneginja« (Emerich Kal-man). Ponovitve: 18. feb. ob 19.30, 21. feb. ob 14.45 in zadnjič 24. feb. ob 19.30.
V	petek, 19., 25., 27 februarja ob 19.30 bo opera »La clemenza di Tito« (W. A. Mozart).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Jutri, 18. februarja ob 20.30, v nedeljo, 21. ob 16.00, 23. in 25. februarja ob 20.30, v soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob 16.00, Gaetano Donizetti »Lucia di Lammer-moor«.
V	petek, 19. februarja ob 20.30 bo koncert gledališkega orkestra Verdi v okviru prireditev »Brez meja«.
Gledališče Rossetti
Danes, 17., 18. in 19. februarja ob 21.00 uri bo koncert »The Harlem Gospel Singers«.
V	ponedeljek, 22. februarja ob 20.30, priredi Tržaško koncertno društvo, nastop skupine Kara-dar Bertoldi Ensemble.
ROJAN Marijin dom
Slovenska glasbena šola »Koncertna pobuda« Rojan bo v nedeljo, 21. februarja ob 18.30 razglasila zmagovalca natečaja za izvirno skladbo za glas in instrument, ki ga je razpisala v letu 1998. Na sporedu bo še vrsta drugih slovenskih samospevov.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	torek, 23. februarja ob 10.30 v okviru goriškega vrtiljaka »Al Capone Štrajh trio«, Kulturni dom Ljubljana.
KRMIN
Občinsko gledališče
V	soboto, 20. februarja ob 21.00, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi.
ČEDAD
Gledališče Ristori
V	četrtek, 25. februarja ob 20.30, bo baletni večer:
Avditorij
V petek, 26. februarja ob 20.30, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi.
V	nedeljo, 21. februarja ob 11.00 bo matineja k operi Schreber (z akterji).
V	četrtek, 4., 6. marca ob 19.30 bo opera »Schreber« (P. Androsch).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): do 19. marca razstavlja Arnaldo Milanese. »La stanza dei ri-cordi«.- Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava »V poklon Federicu Righiju«. Odprta bo do 26. februarja in sicer od torka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij: do 7. marca prodajna razstava »Istrski pejsaži ’98« slikarja Zvesta Apollonia. Urnik ogleda: od 9. do 12. ob delavnikih in v času večernih predstav.
HRPELJE
Galerija KD Hrpelje: na ogled je razstava »Pustne
maske«. Razstavo sta pripravila Foto klub Zarek iz Sežane ter foto skupina pri Mavričnem mostu mladih iz Kozine.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: pregledna razstava grafik slikarja Bojana Kovačiča.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Graj' ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcij6®-Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob ne deljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
JUBLJANA * 5
bderna galerija: na ogled je stalna zbirka M0 :rne galerije.
uzej novejše zgodovine: na ogled je stalna raz^ ava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt ). do 18. ure.	^p|
ovenski šolski muzej, (Plečnikov trg l): J zstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja o medeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 1
5	18	00-	,	Ja-
kopičeva galerija: do Četrtka, 4. marca bo ava črnobelih fotografij Karla Kocjančiča, alerija Tivoli: do 28, marca slikarska razs \kt na Slovenskem«.
TV SPORED
Sreda, 17. februarja 1999

RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
9.50
11.30
11.35
12.25
13.30
14.05
15.00
15.45
17.35
17.45
18.35
19.30
20.00
20.35 20.50
22.45
22.50
0.00
0.30
1.00
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30} dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Cime tempestose (dram., ZDA ’39, i. Merle Oberon, Janira Majello) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un ange-lo (i. Rosa Downey)
Dok.: Kvarkov svet - Mit-suaki Ivvago
Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Irene Ferri), vmes nan. Zorro
Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Cralo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: Navigator TV film: II silenzio del testimone - Touch of Trath (dram., ZDA '95, i. Patty Duke, M. Gilbert) Dnevnik
Aktualno: Zenske na razpotju (vodi D. Bonito) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: II grillo, 0.05 Aforizmi
Sottovoce - Potihoma
RAI 2
7.00 9.15 9.45
10.50
11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
14.30
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.45 23.40
23.45
0.45
Varjete za najmlajše Nan.: Blossom Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Ljubim živali Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik TV film: Per legittima ac-cusa - Guilty as Sin (th-riller, ZDA ’93, i. R. De Mornay, D. Johnson) Aktualno: Pinocchio Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme Film: Berlino pzione ze-ro (dram., ZDA ’88)
RAI 3
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija Film: Thrilling (kom., It. ’65, i. Nino Manfredi) Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Politična tribuna, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.55 Tgr - Leonardo Variete: La melavisione - Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Sfide Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Aktualno: TeleCamere
RETE 4
ITALIA 1
{r Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
8.30
.8.50
11.30
11.40
13.30
14.00
15.00
16.00
18.00
18.55
19.30
20.40
23.00
1.20
1.40
Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Nan.: Pregled tiska Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Amanti latini (kom., ZDA '53)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Dokumenti: La macchina del tempo
Film: Freejack - In fuga dal futuro (fant., ZDA '92, i. E. Estevez, Mick Jagger, R. Russo)
Pregled tiska
Film:	Amanti latini
(kom., It. '65, i. T. Ucci)
8 CANALE 5
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45 14.15
15.45
17.45
18.45
20.00
20.30
21.00
23.30
1.00
1.30
2.00
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv
Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis), 12.30 Normo Fe-lice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
TV film: Un amore lungo una vita (dram., ZDA '97, i. Eva Marie Saint, Richard Kiley)
Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Paradi)
Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Aktualna odd.: Coppie -Pari (vodi Maria De Filippi
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik Striscia la notizia Laboratorio 5
6.10
9.20
10.15
12.20
13.00
13.30
14.00 14.20
15.30 16.00
17.30
18.30 18.55 19.00
20.00
20.45
22.45
23.45 0.45 2.00
Nan.: Ocean Girl, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Mac Gyver Film: Vidni troppo vidni (dram., ZDA '91, i. James VVoods, Randy Quaid) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: V osmih pod streho - Biti ali ne biti Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! (vodi Tamara Dona)
Nan.: Beverly Hills (i. J. Priestley, J. Garth)
Variete za najmlajše in risanke
Nan.: Baywatch Odprti studio Šport
Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata - Maggie ne gre v samostan Glasb, oddaja: Sarabanda Nogomet: Inter - Parma (pokal Italije, polfinale) Variete: Barracuda (vodi Daniele Luttazzi)
Nan.: Renegade Odprti studio, šport Film: CelebrM (dram., It. '81, i. N. D’ Angelo)
# TELE 4
7.30 7.55 8.00
8.30
12.05
13.00
13.10
13.20
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Počitniški program: Otroška oddaja, 8.55 An ban pet podgan, 9.25 nad. Moj prijatelj Arnold, 9.55 nad. Dobri duh iz Avstralije (6. del), 10.20 dok. National Geo-graphic, 11.10 TV konferenca
Nan.: Učitelj (Francija, 16. ep.)
Poročila, vreme, šport Napovedniki Tedenski izbor : Obzorja duha, 13.50 Ljudje in zemlja, 14.40 dok. Max Ernst
Pomp
Mozaik
Pod klobukom
Obzornik, vreme, šport
Službeni vhod
Dobrodošli doma
Risanka
Dnevnik, vreme, šport Film: Sedmi pečat -Košarkarjev dnevnik (ZDA 1995, r. Scott Kalvert, i. Leonardo Di Caprio, Lor-raine Bracco, Brano Kirby) Odmevi, vreme, kultura Šport, marketing Osmi dan
Glasbeni film: Dvojno življenje Franza Schuberta (VB, r. Peter VVebber) Službeni vhod
9.00
10.30
11.20
12.10
15.00
15.30
17.30 18.05
19.00 19.30
20.00 21.35
21.50
Vremenska panorama Matineja
Nadaljevanka: Steeforto-vi (Fr., 1. del) Dokumentarna oddaja: Vesoljski popotniki - KO-meti in asteroidi (ZDA) Euronevvs TV prodaja
Film: Antonieta (Fr.-Mehika)
Po Sloveniji
Nanizanka: Angel, varuh moj - Iz teme (ZDA, i. Roma Dawney, Della Reese, John Dye, 16. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče Videoring s Tino Košarka NBA SP za mladince v biatlonu (posnetek s Pokljuke) Film: Atentat (Francija 1972, r. Yves Boisset, i. jean-Louis Trintignant, Michel Piccoli, Gian Maria Volonte)
13.30
9.00
11.00
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Film: II mistero del falco Nad.:' Innamorarsi
Koper
	Aktualna oddaja			
I	Osebnosti in mnenja Konjske dirke	1		
	Zoom Gorica			
!	11 supplemento Zoom Gorica Nan.: Get Smart			
S			TV PRIMORKA	
	Film: 5 giorni ancora			
		RR	15.45 Videostrani	
(e) MONTECARLO		n	Videospot dneva Speleoterapija	
			Lišli pstje	
			Oddaja za zamejce v Ita-	
	19.45, 22.50, 0.45 Dnev-		liji: Med Sočo in Nadižo	
	nik, 12.30, 20.10 Šport		Risanka: Garfi	
	Nan.: Ellery Queen		Videostrani	
jMuj	Film: Rapina al Computer		Dnevnik, vreme	
	(kom., VB ’87, i. B. Hill)	SnRj	Dovolite, nasmejmo se	
	Variete: Tappeto volante		Naj gospodarstvenik leta	
	Aktualno: Giocamondo		Revija PZ Goriške	
	Film: Le mille luči di New	Sefi	Nad.: Sosedje (126. del)	
	York (dram., ZDA ’88)		Postaja GO	
	Film: Squadra infernale		Dnevnik TV Primorka	
Euronevvs
Otroška oddaja: Gugalnica
Alpe Jadran
Globus
Pogovorimo se o... pustu Program v slovenskem jeziku: Sok, mladinska glasbena oddaja Primorska kronika Tv dnevnik, šport Otroška odd.: Gugalnica Sredozemlje TV nan.: Dragnet Aktualno: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Film: Osvajanje sveta (ZDA)
Vsedanes - TV dnevnik, vreme
Radio Trst A
8'°0, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vnnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna, kro-pikc|; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: °dobe iz sanj (I. Cankar, prip. M. Sardoč); 9'30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe;
i.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 ^ Musiča noster amor; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14,00 ®želna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 ^°ck party; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna r°nika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne po-oiobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 ahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20
Napovednik.
Radio Opčine
^30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; .30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; j)'30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 asba po željah v živo; 21,20 Samo za vas; 42.30 Ostali Trst - L' altra Trieste,
Radio Koper
(slovenski program)
^30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-trCl|a; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-ti?njlk; 7'30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled ka, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni ^ ©dar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18,00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22,00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8,40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori po želji;; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.: 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14,05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov, operna ustvarjalnost; 20.00 Radio-teka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22,25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica: Predsatvi-tev zgoščenke SPD Brnca; 21.04-22.00 Večerna: Primorski obzornik; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad; Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 UT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodiscu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
. SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.06 najnižje -30 cm, ob 9.53 najvišje 46 cm, ob 16.19 najnižje -61 cm, ob 22.48 najvišje 49 cm.
Jutri: ob 4.43 najnižje -32 cm, ob 10.30 najvišje 42 cm, ob 16.50 najnižje -56 cm, ob 23.19 najvišje 49 cm.

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Svet se je prešerno poslovil
M sr	Jr
od najbolj norih dni v lotu
RIO DE JANEIRO - Z nastopom skupin na »sambodromu« se je vCeraj v Riu de Ja-neiru (na slikah AP desno in levo spodaj) končalo štiridnevno najbolj znano pustno rajanje na svetu. V divjem ritmu sambe so se skupine predstavljale zbrani množici ob sambodromu, nebrzdano veselje pa je prevzelo celo Brazilijo, ki v treh dneh pozabi na vse tegobe in se z vso dušo preda zabavi.
Toda veselo ni bilo samo v Braziliji. Pustni sprevodi so potekali povsod po Evropi, skoraj vsi pa so bili ubrani na aktualne dogodke, med katerimi je bil na prvem mestu Clintonov spolni škandal, zelo »popularni pa so bili tudi evropski politiki (na sliki Schrbder igra prvo violino, Lafontaine pa na bobne).
VCeraj se je zaključil tudi tradicionalni karneval v Benetkah, kjer so pripravili najdaljši obloženi kruhek na svetu. Dolg je bil 357 metrov in 20 cm, kruha je bilo 170 kilogramov, ki so ga obložili z 200kg kuhane šunke, 200 kg marmelade in 200 kg majoneze. Seveda je takoj dobil mesto v Guines-sovi knjigi rekordov.
Britanci postajajo večji ljubitelji seksa in se pogovarjajo s cvetlicami
LONDON - Spolno življenje Britancev se izboljšuje, še posebej na severu države. Po podatkih neke ankete se Britanci ljubijo povprečno 81-krat letno, kar je desetkrat več kot v minulem letu. Vendar pa to ni nič posebnega, saj to pomeni, da imajo v povprečju manj kot dva spolna odnosa na teden, na to pa precej vpliva tudi kraj bivanja. Vorkshire, severno od Londona, je najtoplejša regija, kar zadeva spolno življenje. Tamkajšnji prebivalci imajo v letu povprečno 92 spolnih odnosov oziroma 20 odstotkov več kot prebivalci drugih delov države. Na drugem mestu so Skoti z 91 spolnimi odnosi letno, tretje mesto pa so zasedli prebivalci severozahodne Anglije. Več kot polovica anketiranih Britancev nima nič proti ljubljenju v avto-mobliu, kopalni kadi, na plaži ah v gozdu. Seveda je najbolj pogosto mesto ljubljenja še vedno postelja, kar nekaj pa si jih spolnih odnosov želi v diskoteki, v pisarni in taksiju.
V anketi pa je bil govor tudi o marsičem drugem. Potrejeno je bilo, da so Britanci veliki ljubitelji živali, anketa pa je pokazala, da se pogovarjajo tudi s cvetlicami. Po zbranih podatkih se z rastlinami pogovarja 16 odstotkov Britancev, ta odstotek pa je še večji pri vdovcih ter ločenih in samskih osebah. Raziskava bo nekoliko potolažila princa Charlesa, ki je bil tarča posmeha, ko je v neki dokumentarni oddaji priznal, da rožice k rasti spodbuja z nežnimi besedami. (STA/AFP)
Michael Jackson naj bi sofinanciral odprtje univerz v Afriki
NEW YORK - Ameriški pevec Michael Jackson je pripravljen nameniti 75 milijonov funtov (122 milijonov dolarjev) za odprtje štirih univerz v Afriki, ki bi nosile njegovo ime. Po pi' sanju britanskega The Independent on Sunday je malezijski poslovnež Abdul Rahman ameriškega zvezdnika povabil, naj se pridruži konzorciju, ki mu predseduje, in ki je pripravlen v projekt vložiti 300 milijonov funtov. Na prihodnjih univerzah v Tuniziji, Gani, Keniji111 Južnoafriški republiki naj bi poučevali predj' sem komercialni študij, nanje pa se bo lahK vpisalo 32.000 študentov. (STA/AFP)