Stev. 140 V Ljubljani, petek 21. junija 1940 Leto V Ločena pogajanja za premirje med Francijo ter Italijo in Nemčijo Francija je tudi Italiji predlagala premirje - Francoski pooblaščenci bodo danes prišli v stik z nemškim poveljstvom Italijanske grožnje Ameriki London, 21. junija, o. Reuter. Francosko odposlanstvo je odletelo snoči z belim letalom v francosko zasedeno ozemlje na pogajanja z nemškim vrhovnim poveljstvom za premirje. Londonski radio poroto, da bo ta sestanek v mestu Compiegne, kjer so bili izročeni 1. 1918 Nemcem mirovni pogoji francoskega maršala Focha. Kakšni so ti pogoji, do sedaj še ni nobenih vesti. Nemci drže v strogi tajnosti pogoje, ki bodo predloženi danes francoskim odposlancem. Sestava francoskega zastopstva, ki je pooblaščeno stopiti v zvezo z nemškimi pooblaščenci za premirje, je tale: predsednik delegacije, armadni general Huntziger; člani: veleposlanik Leon Noel, kontraadmiral Leluc, general Parigeot in letalski general Bergeret. Člani vlade so se sestali na sejo včeraj ob 11.40 pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Poleg predsednika vlade Petaina, generala Weyganaa, sta bila na seji navzočna tudi admiral Darland in general Vuillemin. Na včerajšnji seji francoske vlade so pre-rešetavali predlog o združitvi francoskega in angleškega imperija, ki ga je francoski vladi poslal britanski ministrski predsednik Churchill. Francoska vlada bo imela drugo sejo nocoj ob 22. Da bi se preprečilo nepotrebno porušenje mesta Bordeauxa, je predsednik vlade maršal Petain obvestil župana mesta Bordeauxa, da se z včerajšnjim dnem ob 15 Bordeaux proglaša za odprto mesto. Vlada je sklenila odpotovati v Biaritz ob španski meii. Nekje v Italiji, 20. junija. Uradno sporočajo: Francoska vlada se je danes dopoldne po posredovanju španske vlade obrnila na italijansko vlado ter predlagala, naj se začno z Italijo pogajanja za premirje. Italijanska vlada je po španski vladi odgovorila v istem smislu kakor nemška vlada: da pričakuje, kdaj bo zvedela za imena francoskih pooblaščencev, ki jim bo za tem sporočeno mesto in čas zn ta sestanek. Rim, 21. junija, m. O vprašanju mirovnih pogojev s Francijo se bavi znova znani italijanski časnikar Virginio Gayda v svojem listu >Giornale d’Italiac ter med drugim pravi: London, 21. jun. o. Včeraj so nemška letala Štirikrat bombardirala mesto Bordeaux in je bilo ob tej priliki nad 100 oseb ubitih. Angleška letala so ponoči zopet izvedla polete nad Nemčijo in sicer nad Miinstrom, Bielfeldom, Nordemeyoni in Borkumom. Zmetala so veliko šte- - Zakon o obvezni vo|aški vzgoji minister. Dosedanji vojni minister Edison in mornariški minister Woodrin sta odstopila. Vsa ta dejstva ter naglo oboroževanje pričajo, da Amerika trdno računa, da bo prej ali slej morala poseči v sedanjo vojno. Ameriški demokratski senator Burke je vložil zakonski predlog, v katerem zahteva uvedbo splošne vojaške obveznosti v Zedinjenih državah. Vojna obveznost naj obsega vse državljane med 18 in 65 letom. Vsi moški med 21 in 45 letom naj bi pripadali aktivni vojski, vsi ostali, t. z. od 18 do 21 in od 45 do 65 leta pa domobranski vojski. membne za vojno industrijo, kakor tudi uspešen napad^ na skladišča goriva. S tem je srednji del angleške vzhodne obale spet postal vojno poprišče. Bordeaux, 21. junija, o. Včeraj na bojišču ni prišlo do nobenih večjih sprememb. Sovražni ogledniški oddelki prodirajo južno od Nantesa in zahodno od Bourgesa proti Montluconu in 'Vichvju, prav tako pa tudi južno od Lyona, katerega so Nemci včeraj zasedli. Na področju Maginotjeve črte so se francoske vojske uredile v štirikote in se skušajo prebiti skozi nemški obroč. Povsod divjajo boji z nezmanjšano silo dalje. kdor le more. Precej turških rodbin iz Odrina je že dospelo v Carigrad. V turških krogih se boje, da ne bi Nemčija in Italija posredno ali neposredno skušali izvesti kakih kazenskih ukrepov proti Turčiji, ker je lani sklenila vojaško evezo z zavezniki. V turških krogih poudarjajo, da se Turčija nikakor ni odrekla svojih obveznosti do Anglije in Francije, ker je prepričana, da bo mogočno angleško brodovje stalo med njo in Italijo V6e dotlej, dokler ne bo odpovedala pogodbe. janskega ozemlja v Afriki. Štirje angleški oklepni vozovi so na cesti, ki drži od Bardie na libijski meji do vojne luke Tobruk na sovražnem ozemlju, uničili 14 sovražnih vozil. Ubit je bil en italijanski častnik in 20 mož, 10 italijanskih častnikov z generalom, 61 italijanskih domačinov vojakov pa je bilo zajetih. Kairo, 21. junija. Havas: V zračnih bojih včeraj nad Burbukom so bila zbita tri italijanska lovska letala, dve pa močno poškodovani. Eno angleško lovsko letalo se ni vrnilo. Južnoafriški bombniki in lovci so z uspehom bombardirali in napadli letališče v Jevalu v italijanski vzhodni Afriki. Uničeni sta bili dve letali, tri pa poškodovana. V bojih na tem odseku je bilo zbito še eno italijansko letalo, drugo pa prisiljeno spustiti se. Eno angleško letalo se ni vrnilo. 150 milj vzhodno od Atena je bilo neko italijansko trimotorno letalo prisiljeno spustiti se ter je bila posadka ujeta. V zadnjih 24 urah je sovražnik izgubil 8 letal, Angleži pa dve. Uresničenje italijanskih kolonialnih zahtev do Francije bo eden glavnih pogojev za končno sklenitev miru med državama osi Rim-Berlin in Francijo. Mirovna pogodba, ki bo zdaj sklenjena, bo vsekakor bolje proučena, kakor ie bila versajska mirovna pogodba. Italijanski politični krogi pravijo, da bo zasnova nove ureditve Evrope podlaga tudi za sklenitev miru s Francijo. V svojem članku Gayda znova govori tudi »proti anglosaksoncem« in ta izraz uporabljajo zdaj vsi italijanski časopisi, očitno v zvezi z Rooseveltovo namero, da bodo Združene države na vso moč podpirale Anglijo. V italijanski javnosti se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je treba USA smatrati za zaveznice Anglije. vilo bomb in povzročila precejšnjo škodo, posebno v Bielfeldu, kjer so velika industrijska podjetja. Predpreteklo noč 60 britanska letela napadla sovražne rafinerije petroleja, mostove, manevereke postaje, skladišča municije in letališča. Kljub močnemu udejstvovanju protiletalske artilerije je bil izveden napad na veliko področje, in 6icer na Linen, Diirren, Euskirchen, Hambom, Hamburg, Bruns-biittel in Nordemey. Eno naše letalo se ni vrnilo. Nazaj grede se je eno naše letalo spustilo v boj in težko poškodovalo eno sovražno vodno letalo. — Vodna letala, ki so bila dodeljena vojnemu bro-dovju in ki sicer sodelujejo z letali obakke obrambe, so izvedla napad na vojaško skladišče v Dix-enuidenu in Efingenu ter na letališče v Borkumu. Na vseh treh krajih so izbruhnili požari. Zadet je bil tudi most pri Texelu. Davi je eskadrila letal vrste Hurricane izvedla napad na veliko število sovražnih letal, ki so bila na letališču v Rouenu in Beauvaisu. Štiri sovražna letala so se užgala, več pa jih je bilo poškodovanih s kroglami iz strojnic. Danes popoldne je skupina letal vrste Blenheim letela nad istima letališčima ter povzročila noro škodo. Pri nobenem teh napadov nismo imeli izgub. London, 21. jun. AA. Havas: Poročajo, da je bilo ob predsnočnjim bombardiranju nekaterih krajev Anglije ubitih 68 oseb. Materialna škoda ni velika. Zbita 60 bila štiri nemška letala. J^annheim, 21. jun. DNB: Ponoči so angleška letala letela nad Manheimom in Ludvigshafenom, vendar se jim ni posrečilo napraviti posebne škode, ker so bombe padale le v bližini omenjenih mest. Sporazum o podvojitvi trgovine z Italifo Rim, 21. junija, m. Včeraj je v Rimu končal svoje delo jugoslovansko-italijanski stalni gospodarski odbor, nakar je bil v palači Chigi podpisan sporazum. Podpisala sta ga za Italijo senator Giannini, za Jugoslavijo pa pomočnik zunanjega ministra Pilja. V zapisniku je točno izdelan načrt za gospodarsko izmenjavo z Italijo v prihodnjih šestih mesecih od 1. julija dalje. Po dobljenih informacijah je bil dosežen sporazum, da se dosedanji trgovinski promet v primerjavi z lanskim — podvoji. Pogajanja med jugoslovanskim in italijanskim trgovinskim zastopstvom so potekala v izredno prijateljskem razpoloženju. Naše zastopstvo bo odpotovalo danes v Jugoslavijo. Nemci zanikujejo vesti o zbiranju vojske proti Rusiji Berlin, 21. junija. DNB. Ker se v zadnjih dneh v angleškem tisku stalno pojavljajo vesti o zbiranju neverjetno močnih ruskih sil na nemški vzhodni meji v zvezi z rusko akcijo proti Litvi, je Reuter 19. junija javil iz Kovna, da so opazili premike nemških čet v vzhodni Prusiji. Z uradne nemške strani o tej trditvi odločno izjavljajo, da ni bilo nemških vojaških premikov na nemško-litvanski meji. Bombni atentati v Newyorku Newyork, 21. jun. o. Včeraj je prišlo v New-yorku do dveh bombnih atentatov. Prvi atentat je bil v 18. nadstropju palače, kjer so glavna zastopstva nemških bank in plovnih družb ter 6edež nemškega konzulata, druga bomba pa je eksplodirala v oslopju, kjer je sedež ameriške komunistične 6tran-e. Nekaj oseb ie bilo pri atentatih ranjenih. Takoj je bila uvedena obsežna preiskava. Izlet SPD. Po dosedanjih uspelih izletih planincev priredi Slov. planinsko društvo tretji izlet in sicer tokrat v Kamniške planine. V nedeljo, dne 7. julija t. 1. ob 5 zjutraj odpelje poseben avtobus izpred evangeličanske cerkve na Gosposvetski cesti v Ljubljani na Jezersko. Po kratkem jutranjem krepčilu krenejo planinci takoj dalje proti Češki koift pod Orintavcem; kdor hoče, lahko ostane v okolici koče, drugi pa lahko krenejo po zavarovani poti po severni steni na vrh Grin-tavca, ali se povzpnejo na Kočno in sosedne vrhove. Ob 20 se zberejo planinci zopet na Jezerskem pri avtobusu, ki ob tej uri odpelje nazaj proti Ljubljani. Prijavite se čimpreje v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti, da vam rezer-.vira sedež v avtobusu. Vesti 21. junija Predsednik francoske vlade maršal Petain je imel včeraj po radiu govor, v katerem je dejal, da je Francija morala prositi za premirje, ker je bila francoska armada sama in je imela na razpolago celo pol milijona mož manj, kakor leta 191b. Nadaljnji razlog je bila premoč sovražnega orožja in letalstva. Zmaga v svetovni vojni je Francijo naredila brezskrbno in lahkomiselno, prebivalstvo je premalo žrtvovalo za državo in njeno obrambo. Toda vseeno se je treba za Francijo boriti. Znana francoska časnikarka in politična prerokinja ljudske frontč tudi pri nas, gospa Tabouisjeva, in levič. advokat - milijonar Torres, sta hotela včeraj pobegniti v Španijo, a so ju španske oblasti zavrnile. Tabouisjeva je med državljansko vojno v Španiji silovito agitirala proti nacionalistom in širila neresnične vrsti o njih. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je sovražna podmornica potopila pomožno križarko »Andanio«, ob norveškem obrežju pa t’e bil izgubljen vlačilec »Juniper«, posad-i sta se rešili. V Španiji pričakujejo prihoda vojvode Wind- sorskega, ki ne mara v Anglijo, ker je dajal nepovoljne izjave o predsedniku vlade Churchillu. V Turčiji se širijo vesti, da se francoska ar- mada na vzhodu ne mara ukloniti morebitnemu premirju z Italijo. Veliki oddelki vojaštva iz Avstralije so dospeli te dni v Anglijo. Italijanska vlada je povabila zastopnike tujega tiska, naj si ogledajo Turin in Milan, da se prepričajo na lastne oči, koliko škode so povzročili zavezniški letalski napadi na ti mesti. V južnoameriške vode je priplula križarka »Quincey<, ki pripada mornarici Združenih držav. Ameriški listi trdijo, da ima križarka nalog, pomagati oblastem vsake juž,-ameriške republike, v kateri bi «e pokazalo delovanje kake »pete kolone«. Turška vlada bo predložila narodni skupščini zakonski osnutek, s katerim bo omejila bivanje in gibanje tujcev v Turčiji. Bolgarski poslanik v Moskvi, Todor Uristov. je nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Todor Hristov je na položaju bolgarskega poslanika v Moskvi od februarja letos. Anglija bo v juliju mobilizirala nove štiri letnike in bo imela tedaj pod orožjem štiri milijone mož. Zbiranje sovjetskih čet vzdolž nemške meje služi samo obrambi Rusije, če bi bila izpostavljena kakemu pritisku, vedo poročati Angleži iz Moskve. Pod slovitim Lokom zmage v Parizu so dan za dnem parade nemške vojske. Pred grobom francoskega neznanega vojaka izročajo nemškim vojakom odlikovanja. Pri eni teh parad je imel poveljujoči general govor, da je nemški Bog dal Nemčiji Hitlerja, čigar delo bo Nemčiji za večne čase zagotovilo oblast nad Evropo. Bolgarske oblasti so včeraj prijele v Sofiji večje število članov komunistične stranke, med n jimi tri odbornike, ki so pripravljali demonstracije. Francozi * vsega sveta pošiljajo predsedniku republike Lebrunu, maršalu Petainu in generalu \Xcygandu brzojavke, v katerih rotijo te može, naj se Franc ia ne vda in naj nadaljuje z odporom za vsako ceno. Francoski rodoljubi 7. tujini ponujajo državi vse 6voje premoženja. Nemški poslanik ▼ Sofiji von Ricbthofen je včeraj izročil predsedniku bolgarske vlade Filovu veliki križ nemškega orla. Med to slovesnostjo so močni policijski oddelki stražili angleško in francosko poslaništvo v Sofiji. V Švico se je dozdaj umaknilo čez 30.000 franco- skih, poljskih in čeških vojakov z vso opravo in orožjem. Švicarske oblasti jih razorožujejo in pošiljajo v koncentracijska taborišč*. V Berlin |e odpotovalo sovjetsko odposlanstvo na pogajanja glede določitve končne meje med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo na Poljskem. V raznih predelih Abesinije so izbruhnile vstaje, poroča angleška poluradna agencija Reuter. V sovjetskih krogih zanikujejo vesti, da bi bila Ru- sija postavila Finski podobne zahteve kakor drugim baltiškim državam. Tako poročajo nemški poluradni viri. Novi angleški poslanik y Moskvi Cripps je včeraj imel dolg posvet 6 pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Lozovskim. St. oče Pij XIL je včeraj 6prejel francoskega poslanika pri Sv. stolici grofa Ormessona. Romuni uradno zavračajo vse vesti o tem, da bi se morala v kratkem spremeniti romunska vlada in da bi na krmilo prišla Železna garda. V Bukarešto je dopotoval novi sovjetski poslanik Lavrentijev. Njegov prihod je nekoliko pomiril romunsko javnost, ki se je zelo razburila zaradi zbiranja sovjetske vojske vzdolž besarabske meje. Naročajte in širite Slovenski don! Ameriške priprave za poseg v sedanjo vojno flViada narodne obrambe" Washington, 21. junija. Reuter. Rooseveltov tajnik Earley je izjavil, da ga je predsednik Roosevelt pooblastil imenovati novo koalicijsko vlado, vlaao narodne obrambe. Roosevelt je dejal, da je republikance povabil v koalicijsko vlado v imenu narodne obrambe, ker je narodna sloga neobhodno potrebna v sedanjih časih. V zvezi s tem sta stopila v ameriško vlado dva odlična zastopnika opozicijske republikanske vlade, in sicer polkovnik Knox, ki je imenovan za mornariškega ministra, in republikanskega voditelja Stimsona, ki je postal vojni Poročila s francoskih bojišč Najhujši boji so zdaj v področju Mag t not e ve črte Glavni stan vodje rajha, 21. junija. DNB. Snočnje poročilo z bojišča pravi: V Alzaciji in Lotaringiii, kjer so francoske čete do zadnjih dni dajale žilav odpor, se opaža tudi danes znatno popuščanje sovražne bojne sile. Z zavzetjem Epinala, Toula in Lunevilla se je še bolj zmanjšala možnost premikanja francoskih bojnih oddelkov. Na obeh straneh Thionville divjajo še vedno hudi boji za Maginotjeve utrdbe. Z zavzetjem Bresta je zavzeta vsa Champagna. V celoti je zdaj približno polovica Francije v nemških rokah. Kar se tiče delovanja letalstva, so bili posebno važni napadi na angleške tovarne v Bilinhanu, ki so po- Turške vojaške priprave ob bolgarski meji Carigrad, 21. jun. United Pres6 poroča: Poveljstvo turške vojske je poslalo nova vojaška ojače-nja na bolgarsko mejo, da bi preprečilo morebitni bolgarski poskus za prodor do Egejskega morja. Povod za te vojaške ukrepe je dal zadnji govor predsednika bolgarske vlade Filova, ki poudarja bolgarske revizionistične zahteve in pa pisanje bolgarskega tiska glede tega, kaj hoče Bolgarija dobiti od sosed. Turške oblasti v Odrinu so opozorile V6e civilno prebivalstvo, naj zapusti takoj mesto vsakdo, Vojna poročila o bojih v severni Afriki Angleške vesti trdijo, da so Angleii zasedli 12.000 kv, km ' italijanskega ozemlja Rim, 21. junija. NDB: Na italijanski strani zanikujejo vesti, ki so jih razširile tuje radio-postaje o potopitvi ene italijanske podmornice, o ujetništvu italijanskega generala v borbah na meji Cyrenaike ter o uspešnem bombardiranju italijanskih kolonialnih posestev. Rim, 21. junija, o. Včerajšnje italijansko vojno poročilo pravi, da je italijansko letalstvo napadlo razne francoske letalske postojanke v Afriki in angleška oporišča v Sudanu ter Keniji. Nasprotnik je tudi predzadnjo noč z letali napadel Sardinijo in gornjo Italijo, a brez posebne škode. Potopljena je bila tudi neka francoska torpedovka. Džibuti, 21. junija. Reuter: Ni res, da bi Dži-buti bil v plamenu. Nad Džibutijem sploh niso letela italijanska letala, ter tudi niso bile vržene zažigalne bombe, ki naj bi bile povzročile požar. London, 21. junija, o. Posebno poročilo agencije Reuter o bojih v Afriki trdi, da angleško letalstvo neprenehoma napada italijanske postojanke in da angleške čete zdaj obvladujejo 3500 kvadratnih milj (12.000 kvadratnih kilometrov) itali- Spet angleški letalski napadi na nemška industrijska področja Težka železniška nesreča pri Pesnici TrčHa sta nai in nemški tovorni vlak - Razbitih Je 15 nemških tovornih vagonov, ki so bili naloženi s premogom, štirje naši pa so poškodovani Maribor, 21. junija. Davi ob 5.25 je prišlo med postajama Pesnica in Cerknica do težke železniške nesreče, in sicer na ovinku, kjer seče železniško progo državna cesta nasproti posestvu Gruhovnik— 1' leischackerja, 1 km od postaje Pesnica proti št. liju. Trčila sta naš in nemški tovorni vlak. Vzrok je v tem, ker je naš tovorni vlak, ki je l)il namenjen v št. Ilj, odpeljal iz Pesnice zaradi napačno postavljene kretnice, po nepravem tiru. Do trčenja je prišlo na odprti progi. V tem trenutku sta vozila oba vlaka z veliko hitrostjo: 45 km na uro. S silnim truščem sta oba vlaka udarila skupaj. Posledice trčenja so bile strašne. Obe lokomotivi sta se zijrili druga v drugo, prevrnila sta se v jarek tudi oba službena voza, ki sta se spremenila v kup tresk. Na našem tovornem vlaku so bili poškodovani štirje vagoni. Dosti hujše pa so bile posledice trčenja na nemški vlak. Razbilo in iztirilo je 15 odprtih tovornih 22 tonskih vagonov, naloženih s šleskim premogom. Proga je_ popolnoma zatrpana. Vagoni s premogom leže na obeh tirih in v jarku. Več kot srečno naključje jc bilo, da to trčenje ni zahtevalo hujših posledic za železniške osebje. Šest l judi je ranjenih, in sicer oba jugoslovanska in nemška strojevodja in kurjača ter nemški vlakovodja in en nemški železničar. Težko ranjene so prepeljali v mariborsko bolnišnico. To so: 40-letni vlakovodja Josip Hribar, ki ima poškodbo na čelu in polomljena rebra; stroje, vodja Maks Walher, ki ima odtrgano uho, zlomljeno desno roko in več drugih poškodb; lažje pa je bil ranjen 52-letni kurjač Ivan Zorn. Ker je dobil le lažje praske, je lahko takoj zapustil bolnišnico, riočim sta ostala dva morala ostati v bolnišnici. Na kraj nesreče je prvi prišel finančni stražnik, ki je tudi nadzoroval progo. Pomožni vlak iz Maribora je prispel takoj na kraj nesreče, kjer so zdaj pospravljalna dela. Upati je, da bo do danes opoldne en tir prost. Na kraju nesreče se je nabralo tudi mnogo radovednežev iz Maribora. škoda je ogromna in je do sedaj še ni mogoče preceniti. Na kraj nesreče sta prispeli tudi jugoslovanska in nemška komisija. Z zborovanja slovenskih avtobusnih podjetnikov v Celju: Avtobusni podjetniki se bore s težavami Osebno hudo jih je prizadelo pomanjkanje pogonskega goriva in surovin Celje, 21. junija. 1940. V Celju so zborovali včeraj slovenski avtobusni podjetniki in razmotrivali razna strokovna in gospodarska vprašanja svoje stroke. Zborovanja so se udeležili tudi predsednik celjsko mestne občine g. dr. Voršič Alojzij, delegat Tujsko-prometne zveze g. Koman iiz Ljubljane, zastopnik Avtokluba g. Premk iz Celja in časnikarji. Poročilo predsednika g. Rusa Zdravka je bilo zelo izčrpno in zanimivo. Lani so avtopodjetniki uspeli z uredbo o davku na poslovni promet in o podržavljanju avtobusnega prometa, lepo razširili avtobusni park, letos pa je podjetnike zadela nova doba z vojno, ki je vzela avtopodjet-nikom najpotrebnejše — vzela pogonsko gorivo in surovine — gumi. Izdane so bile tri uredbe, toda te uredbe morejo le začasno in delno rešiti to pereče vprašanje. Zboljšalo se je razmerje med prometnim ministrstvom in avtobusnimi podjetji in na današnjem zborovanju se je poudarila ponovna želja in prošnja, da bi našli podjetniki še nadalje tolikšno razumevanje na odločilnih mestih. Združenje je v pretekli poslovni dobi doseglo lepe uspehe. Med temi naj omenimo le regulacijo zavarovalnih premij in omiljenjo prejšnjih visokih dajatev. Z zborovanja so avtobusni podjetniki poslali brzojavne pozdrave ministru trgovine in industrije g. dr. Andresu, banu g. dr. Marku Natlačenu, tajniku Savcza g. Gračaninu Gaju, zahvalni ovgjsmi pa načelniku kr. banska uprav« g. Pfeiferju in častnemu članu Združenja k. dr. Kocctu. Združenje šteje 56 Slanov, med temi 53 podjetnikov in 3 prevoznike. Predsednik je podal .a 'v'"-1' »« računski zaključek, ki je določal 47.133 din dohodkov in 34.351 din izdatkov, tako da znaša prebitek 12.781 din. Čisto premoženje Združenja znaša 18.931 din. Prav živahna debata se je razvila ob predlogu, da se sprejme uredba, ki predvideva davščino v korist invalidskega fonda. Zborovalci so zahtevali, da se ta uredba spremeni, kajti avtobusni podjetniki v teh težkih časih ne morejo sprejete novih bremen, ker so že tako in tako preveč obremenjeni. G. Fazarinc Anton iz Celja je v svojem obširnem poročilu pribijal slabo stran uredbeK ki določa, da imajo pri oddajanju koncesij prednost invalidi. Omenil je, da se ustanavlja baje v Ljubljani neka Invalidska avtobusna zadruga, ki naj bi koristita invalidom. Smatra za verjetno, da invalidi s to uredbo prav ničesar ne pridobe, ker se bo zgodilo, da bodo invalida finansirali bogataši, ki bodo edini imeli korist. Neki član je stavil vprašanje, ali se res ustanavlja v Ljubljani Invalidska izletna pisarna. Člani združenja namreč niso bili o tem obveščeni. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Fazarinc Anton, v upravni odbor pa gg. Rode Miha, Goričan Josip, Pečnikar, Štante Josip in Jugovič Artur, v nadzorni odbor gg. Magister Franc, Stanko Vehovec in Dolenc Josip, v razsodišče pa gg. Magister Franc, Pernuš Vladimir in Pretnar Janez. Občni zbor je nato sprejel preračun. Predvideva 45.086 din dohodkov in 43.475 din izdatkov. Iz vrst članstva je prišla zahteva, naj bi Savez skrbel, da pridejo v razne odbore tudi Slovenci. Občni zbor je pooblastil upravo, da ukrene vse potrebno glede nabave surovin in goriva. Predsednik vlade govori o novih socialnih načelih DANES nepreklicno z ad n j ikrat I in Film plesa, ritma, baleta, muzikalnih senzacij bajnega razkoSja. KINO UNION, tel. 28-21. Ob 16. 19. 21. uri Akordi sreie I Clngw Rogers in Fred Aitaire 1 Ljubljana od včeraj do danes Kljub temu, da je včeraj popoldne kazalo, da bomo vsak hip dobili hudo nevihto, je dan minil brez nje. Črni oblaki, ki so pokrivali vse nebo, so se pomalem pomaknili proti vzhodu. Tam je najbrž bila huda ura, oblaki so bili grozeče temni. Pri nas pa je južni veter opravil svoje delo prav temeljito. Kmalu je bilo nebo očiščeno in napravil se je lep večer, za njim pa prav taka noč. Jutro se ie zbudilo v megli. Prijetno hladno je bilo, tako da )e že nadvse zgodaj kazalo na lepo vreme čez dan. In res se je megla razkadila že zgodaj, prikazalo se je jasno nebo in sonce je prijazno posijalo na svet. Videti je, da bo popoldne še pošteno vroče. Za vročino pa bi tudi že zdavnaj bil čas, pravijo tisti, ki bi se radi vendar enkrat že pričeli kopati. Letos prave prilike za to še ni bilo. Dela za spomenik lepo napredujejo V Zvezdi prav lepo napredujejo pripravljalna dela za spomenik viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju. Mestni delavci iz vrtnarije so najprej odstranili ograje, za katerimi so bile cvetne gredice, potem so ves prostor očistili kamenja in vse lepo prekopali, potem so navozili prsti in začeli urejati nove, zelo velike grede, ki so jih uredili prav čedno ter jih obrobili z zelenimi rušami. Vse skupaj zdaj napravlja prav prijazen in ličen dojem. Vidi se, da bo spomenik stal v primerni okolici. Okrog tega kraja se zdaj zbirajo ljudje, ki si ogledujejo, kako se stvar razvija. Ob robeh v hladni senci še vedno stoje klopi, na njih pa sede upokojenci, ki se pogovarjajo o dogodkih doma in o vojski, ki divja po svetu. Pri nas imamo sc vedno idilo in vsi prosimo Boga, da bi še dolgo, dolgo časa trajala. Le pomislimo, kako lepo je, da se o vojnih grozotah samo pogovarjamo, medtem ko jih morajo drugi preživljati v vsej njihovi divjosti! Pri nas še zmerom najdemo časa in lagodnosti dovolj, da se pogovarjamo o takih re-čsh kakor so filmi, moda, šport, da se menimo, kam bomo šli letos na počitnice, kaj bomo naredili prihodnjo nedeljo, če bo lepo in kaj počeli, če bo slabo vreme. Prav zares, da se nam še vedno godi dosti dobro. Drugod pa so marsikje sto-(isoči družin ostali brez strehe, očetje pogrešajo sinove, matere iščejo izgubljene otroke. Vse je razdejano, vsi v razvalinah, pogorišča se kadijo. Novo poslopje banovinskega pokojninskega sklada Lansko jesen so na Vrtači pričeli z zidavo dvonadstropne stanovanjske hiše pokojninskega in rodpornega sklada banovinskih uslužbencev. Zdaj je stavba v surovem že zgrajena. Zidavo je vodilo podjetje Emila Tomažiča. V notranjščini bodo narejeni stropi, ki bodo po načrtih svetnika inž. Černivca imeli akustično izolacijo. Stropniki bodo obloženi s plutovino, na plutovino bodo prišle deske, na te pa šele podnice. V spodnjih stanovanjih na ta način ne bodo prav nič slišali, kaj počnejo v stanovanjih nad njimi, ne hruma, ne ropota. Tudi vmesne stene bodo izolirane s pluto- vino. Na tehničnem oddelku banske uprave je bila zdaj druga licitacija za oddajo mizarskih, pleskarskih, slikarskih, ključavničarskih, tapetniških, pe-čarskih, steklarskih in parketarskih del. Sest licitacij je lepo uspelo, le licitaciji za parketarska in steklarska dela se nista posrečili ter bosta naknadno komisijsko oddani. Najugodnejša ponudba za mizarska dela je znašala 286.000 dinarjev, to je za 60.000 dinarjev več kakor je bilo določeno v proračunu. Več je znašala tudi najugodnejša ponudba za pečarska dela — 209.000 dinarjev. Ključavničarska dela so bila oddana za 46.000 dinarjev, to je za celih 17.000 din več kakor je bilo predvideno v proračunu. Za tapetniška dela je bila najugodnejša ponudba 23.000 dinarjev. Ta vsoto je za 3400 dinarjev večja od predvidene. Za slikarska dela je znašala ponudba 39.000 din, kar za 17.000 dinarjev manj, kakor pa je bilo_ v proračunu predvideno. Obrtniki so že pričeli s pripravami za hitro dovršitev dela. Razpisana pa je zdaj še ena licitacija, in sicer za napravo vodovodnih in plinskih instalacij. Potem bo šlo delo naglo od rok. Računajo, da se bodo v to novo poslopje banovinskega pokojninskega sklada stranke lahko vselile že s 1. novembrom letošnjega leta. Hudo so ga „nagradili>( Nesrečne roke ima mesarski pomočnik Jože Trpin. Močno rado se jih kaj prime, kar ni njihovega. Večkrat je bil kaznovan zaradi raznih tatvin. Zdaj so ga pred malim kazenskim senatom spet imeli v precepu zaradi neke tatvine. »Nagradili« so ga z enim letom in tremi meseci robije, ker je letos 23. aprila ukradel Francetu Babniku in Ivanu Raku nekaj obleke, perila in čevlje. Trpin je čutil, da ga je polomil in da se mu ne splača kaj rogoviliti zaradi kazni. Kar mirno jo jc sprejel, bo že minila, si je mislil. Eno leto in tri mesece, to še ni taka reč, to se že prestane. Povrhu pa bomo tudi na varnem in še s hrano bomo preskrbljeni, da se nam ne bo treba v teh težkih časih ubijati za vsakdanji kruh. V. „Češn|ev dan*' v Brusnicah pri Novem mestu bo letos v nedeljo, 30, junija. Otvoritev razstave in češnjevega sejma bo po prihodu dopoldanskega vlaka, ki pride v Novo mesto ob desetih. Iz Novega mesta bo vozil avtobus g. Kosa. Češnje bodo letos izredno lepe, ker niso tako polne kot lansko leto, in prav primerne za vkunavanje. Obisk razstave lahko združite z izletom v Št. Jernej, kjer bodo prejšnji dan, na praznik, slavne konjske dirke, — Pridite in pozabite ob sladkih češnjah, brušniških hrustavkah, grenkosti življenja. Na seji glavnega odbora Jugorasa je imel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pred zbranimi delavskimi zastopniki govor, v katerem je med drugim povedal tudi tole: Razmere, v katerih živi naše delovno ljudstvo, so me zanimale ves čas moje politične delavnosti. Svoje politično delovanje z delavskim ljudstvom sem začel v mestu Nišu z gradnjo stanovanj in z delom za boljše in naprednejše življenje delavcev. Iz teh časov izvirajo še moja prizadevanja, da bi prišlo v delavske organizacije čim več ustvarjalnega in narodnega duha in da bi iz njih izrinili ves tisti rušilni duh internacionale in rušilna gesla, ki so po eni &trani ubijala narodnega duha, po drugi strani pa so ovirale delavsko delovanje in delavsko aktivnost za izboljšanje tistih pogojev, ki tvorijo vsebino in življenjsko korist delavskega ljudstva. S takimi napori in ob takih pogledih sem se pred štirimi leti lotil organizacije narodnega delavskega sindikata z nalogo, da bi v ekonomski borbi dosegel tisto, kar je neobhodno potrebno za boljše življenje našega delavca. Ko smo ustanovili Jugoras, so mnogi napovedovali, da ta organizacija ne bo dolgo živela. Nekateri so mislili, da je to strankarska organizacija, drugi pa so rekli, da bo Jugoras služil tudi delodajalcem, tretji pa so celo dejali, da naj bi bila ta organizacija neke vrste orožje v mojih rokah. Danes pa vsi vidijo, kaj je Jugoras: Močno delavsko sindikalno gibanje, ki se na temelju naših razmer, našega gospodarskega ustroja in v mejah domovine bori, da bi izbojeval boljše življenje našemu delovnemu ljudstvu. Jugoras je, kakor vidite, solidna in trajna organizacija. Predvsem je potrebno spremeniti miselnost one druge strani, ki ni delavska, izmeriti je treba njene poglede na delovno silo, njena pojmovanja o gospodarski moči naroda in države. Oni niso vi- deli, da sloni gospodarstvo naroda na delovni sili in da je kapital zato tukaj, da podpre na temelju skupnega sodelovanja vse tisto, kar morejo ustvariti častitljive roke naroda. Oni so mislili, da je danes možno gospodarstvo kapitala nad delovnim svetom, kadar v državi z velikimi tradicijami in s konservativnimi pogledi prenehajo z navadami iz preteklosti in razglašajo, da ni več zasebne lastnine, da vse imetje pripada državi in narodni obrambi. Teorije o zlati podlagi denarja veljajo danes toliko, kolikršna je gospodarska delavnost države in kolikor je ta delavnost plodna in sposobna dati svojemu narodu delo, zaslužek in boljše življenjske pogoje. Vse finančne doktrine in vse teorije konservativnih pogledov iz preteklosti izginjajo in namesto njih se pojavlja narodna disciplina, organiziranje narodne produktivne sile in duha, kar je potrebno za vsa velika podjetja. V takih trenutkih pa vidimo, da se postopno in polahko uresničuje naš program in naši nazori. Stališče (]0 kapitala in do delovne sile se mora popraviti v korist glavnega činilca, naše narodne proizvodnje, v korist delovnega ljudstva. Čas to imperativno veleva. Po tem takem moramo streti staro miselnost. Kapital mora biti v korist delovnega ljudstva. To pomeni, da mora biti razdelitev dobrin pravičnejša. Vse ostrine je treba zgladiti. Socialna izravnava države se vsiljuje ob vsakem pogledu. Narodno gospodarstvo mora postati zares državno in narodno in mora služiti samo koristim naroda. To je bil zmerom naš program in za tak program smo se potegovali in se bomo borili vedno. Mi smo napredovali počasi in postopno. Velikokrat sem bral vaše predloge in vloge o vaših stiskah, sprejel sem in poslušal toliko vaših delegacij. Vsem delegacijam sem govoril: Počasi in potrpite. Verujem, da bomo prišli v kratkem do takih reform. da bo šele potem prišla do izraza glavna smer naše delavske politike. Nerednosti iz mariborskih železniških delavnic pred sodiščem Naročajte Strnadu ta! Maribor, 21. junij.a Danes se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča pričela razprava proti ključavničarju državnih železnic v Mariboru Vladimiru Verbiču in bivšemu vršilcu dolžnosti upravnika mariborskih železniških delavnic inž. Josipu Grudau. Razprava je razumljivo med mariborskimi železničarji vzbudila veliko zanimanja, saj je dajala vpogled v razmere v mariborskih železniških delavnicah, ko jim je »vladal« inž. Josip Gruden. Verbiču očita obtožnica, da si je iz delavnic v letih 1934 in 1935 vzel raznega materiala v vrednosti kakih 2400 dinarjev, inž. Grudnu pa obtožnica očita, da je izdajal Verbiču dovolilnice, s katerimi je brezplačno odnašal material na škodo državnih železnic, česar ne bi smel storiti, ker za to po predpisih ni bil upravičen. Vladimir Verbič je bil v delavnicah zaposlen kot ključavničar. Možakarja je nekdo prijavil upravi delavnic, da trguje s starim železom. Uprava je tar koj poslala na delo svoje kontrolne organe, ki so ugotovili, da ie uprava delavnic Verbiču prodala nekaj kovinskega materiala, pri hišni preiskavi pa so odkrili, da je Verbičeva zaloga mnogo večja, 'kakor bi smela biti po zapisih uprave. Povišek je bil vreden 2063.75 din. Ze prej enkrat si je Verbič v delavnicah vzel tudi varilni aparat, ki so ga pri njem našli in ga vrnili delavnicam. Ves ta material je Verbič odnesel iz delavnic v letih 1934 in 1935 na podlagi dovolilnic, ki mu jih je izdajal inž. Gruden ali pa z dovolilnicami, ki jih jc sam ponaredil. Pomagal si je tudi na ta način, da jc eno dovolilnico večkrat uporabil. Po železniških predpisih takih dovolilnic za brezplačno odvažanje materiala takratni vršilec dolžnosti upravnika inž. Gruden ne bi smel izstavljati. Obtožnica pravi, da je bil inž. Gruden napram Verbiču zato tako širokogruden, ker ga je ta uvajal v razne ženske družbe in tudi sicer večkrat posredoval med inž. Grudnom in iz-vestnimi ženskami. Pri preiskavah 6ta obtoženca zanikala vsako krivdo ter jo evračala drug na drugega. Verbič ee zagovarja, da je ves brezplačen material dobil pač na podlagi dovolilnic inž. Grudna, k.i mu je material kar ponujal. Odločno taji, da bi bil dovolilnice ponarejal, ker mu to pač ni bilo potrebno, ker je materiala dobil kolikor ga je hotel in kolikor ga je potreboval. Tudi Verbič 6am je trdil, da mu je inž. Gruden bil tako naklonjen, ker mu je večkrat pripomogel, da si je navezal 6tike 6 kakimi ženskami. Inž. Gruden se je pri preiskavah zagovarjal, da je bil v času, ko je bil namestnik upravnika delavnic drž. železnic, vsak uslužbenec delavnic upravičen v delavnicah kupovati stari železniški material. Uslužbenec je moral material plačati, preden ga je odpeljal. Dalje pravi inž. Gruden v 6vojem zagovoru, da ne more razumeti, kako je mogel Verbič iz delavnic odpeljati neplačan material, ko morajo vendar skladiščniki paziti, da 6e material plača, preden ga kdo odpelje. Inž. Gruden sumi, da je Verbič moral imeti pomagače, ker se mu sicer mahinacije ne bi posrečile. Odločno taji, da hi bil Verbiču dajal material brezplačno. Kakor vsak drug, bi ga bil moral 'tudi on plačati. Sam je bil V^dno v trdni veri, da je Verbič vsak material, ki ga je odpeljal, tudi plačal. Inž. Gruden končno odločno zanika Verbiče ve trditve, da bi mu bil material ponujal, prav tako pa tudi Verbičeve trditve, da bi bil kdaj od njega zahteval ali želel, da ga v proti-uslugo seznanja z raznimi ženskami. Kljub tem zagovorom državni pravdnik v obtožnici trdi, da je mogoče na podlagi obširnih poizvedb krivdo obema obtožencema dokazati. Verbiču se da dokazati, da jc eno in isto dovolilnico večkrat uporabljal in enkrat dovolilnico celo ponaredil. Enako trdi državni pravdnik tudi o inž. Grudnu, da mu je krivda z izpovedmi raznih prič povsem dokazana. Končno tudi državni pravdnik v 6voji obtožnici navaja, da je inž. Gruden Verbiču bil tako naklonjen iz razloga, ker ga je uvajal v razne ženske družbe. Razprava ob času poročila že traja. Iz celjske sodne dvorane Celje, 20. junija. .... i& tujo propagando Po čl. 3. javne varnosti in reda v državi je obsodilo celjsko okrožno sodišče 48 letnega trgovskega brezposelnega pomočnika Arzenška Henrika, pristojnega v Šmarje pri Jelšah, na 2 leti in 2 meseca strogega zapora. ... za krivo pričevanje Pred celjskim sodiščem so se zagovarjali radi obtožbe krivega pričevanja 26 letna pletilja Korošec Frančiška, 22 letna zasebna uradnica v Tržiču Lucija Žagar in 38 letni bivši upravitelj umobolnice v Novem Celju, Zdolšek Ivan iz Ljubljane. Sodišče je obsodilo Korošec Frančiško na 2 in pol leta robije, ostala obtoženca pa oprostilo. ... za uboj 10. maja je v Okiški vasi pri Oplotnici v gozdu napadel 20 letni čevljarski pomočnik Goričan Ludvik Breznika Janeza in ga z ročico tako udaril po glavi, da so Breznikarju izstopili možgani, zaradi česar je bil na mestu mrtev. Sodišče je obsodilo Goričana Ludvika n "O C "t c a •w c: fl Veter smer. in kost) Pada- vine . s "33 = £ . **■ e? S a « m/m it Ljubljana 760-8 23-4 13-8 94 10 0 — Maribor 739-0 20-0 12-0 80 4 0 — — Zagreb 760-5 25-0 14-0 80 10 0 — — Belgrad 760-4 25-0 151 70 5 0 — — Sarajevo 7614 24-0 10*0 80 4 0 — — Vis 761-2 22-0 16-0 8C 4 NW, — — Split 760 2 26-0 18-0 70 5 SSW, — — Kumbor 759 0 25-0 18-0 70 5 N, — — Rab 761-1 21-0 16-0 90 10 S, l-o dež OuHpovniR 75 ;-i 27-0 17-0 70 0 NE, — — Vremenska napoved. Pretežno oblačno, 6icer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, petek, 21. junija: Vekoslav. Sobota, 22. junija: Ahacij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa 41; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova 7. Mestno zdravniško dežurno službo bo oprav- ' Ijal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Frantu Mis, Poljanska cesta 15-11. Telefon 32-84. *f- Umrla je č. sestra Marija Dajda - Tomc, bivša večletna voditeljica zavetišča v Bohoričevi ulici. Pogreb bo iz dr. Krekove gospodinjske šole v soboto ob 3 popoldne na pokopališče v Dravljah. Naj počiva v miru! Darujmo za Rdeči križ! Jutri, v soboto se bo pričela tudi v Ljubljani zbirka za Rdeči križ. Zastopnice in zastopniki raznih ljubljanskih društev radevolje sodelujejo pri tej akciji, ki ji načeljuje gospa Nija Natlačenova, soproga bana dravske banovine. Pomagajmo Rdečemu križu s čim večjimi denarnimi prispevki! Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi v soboto dne 22. t. m ob pol 19 promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Herberta Svetela. Bolničarji(ke) Rdečega križa. Sodelovanje vseh pri sobotni, oziroma nedeljski nabiralni akciji strogo obvezno. Kdor se še ni prijavil, naj se oglasi takoj v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti št. 2-II. Premierski abonma bo imel drevi v Operi svojo zadnjo predstavo in sicer se bo uprizorila velika francoska Bizetova opera »CARMEN« z go Milo Kogejevo v naslovni partiji. Partijo don Jo-ežja bo pel naš odlični prvi tenorist Jean Franci, dočim bo kot Escamillo nastopil Janko, Micaelo pa bo pela Ribičeva. Sodelujejo še: Polajnarjeva, Poli-čeva, Anžlovar, Lupša, M.‘ ib B.‘Sancin. Našo ribvo naštudirano uprizoritev sta pripravila šef-režiser Debevec in kapelnik dr. Švara. Dočim je načrte za novo inscenacijo in kostume izdelal inž. arh. 'E. Franz. Na interesantno uprizoritev ob koncu, sezone občinstvo še po6ebej opozarjamo. Logarski izpiti za čuvaje nedržavnih gozdov bodo letos meseca oktobra. Prošnje za pripustitev k izpitu naj se vlože najkasneje do vštetega 12 julija pri pristojnem mestnem poglavarstvu, oziroma okrajnem načelstvu. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki jc objavljen v prilogi k 47. kosu »Službenega lista« z. dne 12. junija letos, v mestni občini ljubljanski pa tudi nabit na občinskih deskah. Sezonska brzovlaka B-9 in B-IO tvorita prav ugodno zvezo tako iz. Belgrada v Ljubljano, kot iz Ljubljane v Belgrad. Oba vlaka pa nudita tudi več prostora kot redni brzovlak. Iz Ljubljane odhaja brzovlak ob 22.10 ter prihaja v Belgrad ob 8.40. Iz Belgrada odhaja ob 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40. Rektorat Glasbene akademije ponovno opozarja vse prijatelje glasbenega vnaraščaja na četrto sklepno produkcijo, ki bo nocoj ob 18 in ne v četrtek v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe za solopetje, klavir, violino, fluvto in pozavno. Za prihodnji teden sta določeni zadnji dve produkciji. V torek, 25 junija se bo pa izvajal Dvorakov oratorij »Stabat mater« za zbor, orkester in soli. — V sredo, 26. junija jc zadnja produkcija v tem šolskem letu. Spored te produkcije izvajajo izključno slušatelji Glasbene akademije. Knjige Slovenske Matice za leto 1940, so pravkar izšle in jih že razpošiljamo. Letošnjo redno garnituro tvorijo tr> izvirne knjige: J. Pahorja roman »Matija Gorjan« (404 strani), M. Kranjca »Povest o dobrih ljudeh« (316 str.) in M. Goršeta spis »Doktor Valentin Zarnik« (240 strani leksikonskega formata). — Vse tri knjige — 960 strani! — stanejo za člane broširane 50 din, vezane 86 din. Ljubljanski člani jih lahko dvignejo med uradnimi urami dopoldne in popoldne v Matični pisarni, Kongresni trg 7. — Uprava Slovenske Matice. Celjski šport V nedeljo bo na Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in prvakom ljubljanskega I. razreda — najmlajšim predstavnikom iz Ljubljane SK Marsom. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in je pričakovati lepe igre. Novo mesto Matura na novomeški gimnaziji. Višji tečajni izpit se je vršil na državni realni gimnaziji v Novem mestu od 11. do 20. junija 1940. K izpitu se je prijavilo 22 kandidatov (med njimi en privatist) in 13 kandidatk. Izpit so napravili: Ahačič Ivana (oproščena ustnega izpita), Bukovec Viljemina, Gartner Slavica, Gosak Elizabeta, Gregorec Ana, Gunde Milan, Hebar Vera, Hočevar Albert, Ivanetič Jurij, Jug Ljudmila, Kavčič Pavla, Kiissel Smiljan, Klemenčič Sonja, Kočevar Frančiška (oprošč. ustnega izpitu), Lenček Rndislav, Mali Ana, Marinček Ivan, Misjak Alojz. Planinec Franc, Podržaj Franc, Polajnar Ciril, Povh Dušan, Rech-berger Vilibald, Režek Borut, Schilich Nikolaj, Skebe Ciril, Šilc Dragotin, šouluvy Ljudmila (oproščena ustnega izpita), Štrukelj Lovro, Štukelj Anton, Zagorc Saša, Zurc Jožef (oproščen ustnega izpita), Kalan Slavko (privatist). Popravni izpit iz enega predmeta imata dva kan- Iz sodne in policijske kronike Dve tatinski ciganki - Dva junaka noža - Viom v lovsko kočo KID Pozor pred žeparji v vlaku Ljubljana, 21. junija. Ciganske tolpe so zadnji čas postale prava nadloga podeželskemu prebivalstvu. Po hišah hodijo navadno stare in mlade ciganke, proseč dobre ljudi za milodare, za kruh in mleko, proseč jih, da bi jim ljudje pomagali, ker je ciganska družina doživela veliko nesrečo in je hudo bolan njih glavar, ki čaka na smrt. Ljudje cigankam verjamejo in jim dajejo darove. Ne slutijo pa, da so ciganke hkratu bile ogledu-hinje, ki so natanko pregledale hišne razmere in kmalu nato je gotovo bila izvršena v hišo, posebno v kako premožno in petično, vlomna tatvina. Pred sodniki se navadno potem ciganke lažejo in pripovedujejo čudovite povesti in zgodbe. Taje vsako tatvino, tudi ko so na dlani nepobitni dokazi. Kakšne prizore pa sta te dni pred malim kazenskim senatom uganjali dve ciganki. Pred sodnike sta prišli 36 letna Roza Stefanovič, rodom iz zagrebške okolice, in 29 letna Roza Ni-količeva, rojena v Zagrebu. Večja ciganska tol. pa se je v maju klatila po kamniški okolici. Obe Rozi sta prišli 15. maja k posestniku Ivanu Zupančiču v Kamnici in ga prosili ubogajme. Posestnik se ie nekoliko obrnil v stran, ciganki pa sta že bliskovito naglo izmaknili iz kredence novi bankovec po 500 din. Hitro sta jo odkurili in se čedno zahvalili posestniku za dar. še isti dan sta obe Rozi v Zalogu pri Kamniku odnesli posestniku Josipu Kačarju zlato uro z verižico v vrednosti 2000 din. Prosili sta mleka. Pred sodniki sta ciganki obe tatvini tajili. Za zlato uro sta trdili, da sta jo kupili od neznanega moškega, ki je bil v stiski za denar, za. 250 din. Lastnik Kačar pa je.uro natančno 'spdziial za svojo. Ciganki sta bili obsojeni, prva Roza na 4 meseče, druga Roza, ki ima že več tatvin na vesti, pa na 6 mesecev strogega zakora. Po sodbi sta lepo izjavili, da kazen sprejmeta. Pred sodnike sta prišla dalje dva junaka noža. Bila sta to kurjač Janez Udir iz Drulovke pri Stražišču na Gorenjskem, in Ciril Zupan iz Zaloše, občina Dobrava na Gorenjskem. Zadnji po poklicu trgovski potnik. Ponoči, okoli polnoči, 27. decembra lani, sta prav po mesarsko oklala Franceta Dagarina. Z noži sta ga Pevska tekma Za pevsko tekmo, pri kateri bodo nastopili od komisije izbrani, preizkušeni najboljši tekmovalci in ki se bo vršila dne 23. t. m. ob 20 v Operi, vlada vsak dan večje zanimanje. Ker je gledališče za ta večer domala razprodano in se občinstvo kar trumoma oglaša za vstopnice, se je uprava Narodnega gledališča odločila, da bosta dve izmed treh pevskih preizkušenj javni, tako da bo imelo občinstvo tudi k njima dostop. Prva javna pevska preizkušnja bo v soboto, dne 22 ob 15 (in ne kakor je bilo I prvotno objavljeno ob 16); druga javna pevska preizkušnja pa bo v nedeljo, 23 ob 10 dopoldne. Obe se bosta vršili v Operi. Nedeljska popoldanska preizkušnja, ki se bo pričela ob 16, bo interna, k tej občinstvo ne bo imelo dosfopa, Za obe javni preizkušnji bodo veljale enotne, izredno nizke cene, tako da bo imelo občinstvo iz najširših krogov možnost prisostvovati tej zanimivi preizkušnji prijavljenih tekmovalcev. Te cene bodo za posamezne prostore enotne, in sicer: vsi parterni in ložni sedeži po 10 dinarjev, balkonski po 8, galerijski po 5, dijaška in galerijska stojišča pa po 2 din. Enodnevni tuiskoprometni tečaj v Radovljici Na predlog Tujskoprometne zveze v Ljubljani priredi kr. banska uprava dne 24. t. m. enodnevni tujskoprometni tečaj v Radovljici. Na tečaju bodo predavunju o turizmu in gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o ureditvi gostišča, vrta in parka ter o serviranju. Poleg tega bo predvajanih nekaj kulturnih filmov-. Potrebna preddela za tečaj je izvršilo Tujskoprometno društvo v Radovljici. Tečaj bo' v prostorih Mestnega doma od 8 do 19. Vabijo se vsi tujskoprometni zani-manci iz Radovljice in okolice, da se tečaja udeleže v svojem lastnem interesu. PutnSk fc naklonil več podpor slovenskim tujskoprometnim krajev Pred nekaj meseci je pozvala '1 ujskopro-metna zveza v Ljubljani včlanjena tujskopro-metna društva in druge svoje člane, da zaprosijo pri njej za dodelitev podpore iz kredita, ki ga jc odredila uprava »Putnika« za kritje najvažnejših potreb tujskoprometnih krajev. Uprava »Putniku« je sedaj odobrila razne podpore, določila pa je točno, za katere svrhe naj se podpore porabijo. To so zlasti urejevanje 1 potov in izprehajališč, postavljanje klopi, ureditev kopališč, nabava škropilnih voz, ureditev smuških torišč itd. Razveseljivo je, da je pokazal »Putnik« baš v sedanjih razmerah polno razumevanje za potrebe slovenskih tujskopro-• oiotaah k-raie*. večkrat sunila v prsa, trebuh in mu poškodovala celo jetra. Prvi jc nosil s seboj prav velik mesarski nož in je že dolgo časa gojil hudo sovraštvo do Dagarina. Sprva sta oba junaka tajila svoje hudodelstvo. Izgovarjala sta se, da sta bila napadena od Dagarina in izzvana. Udir je celo pripovedoval zgodbo, kako sta brata France in Viktor Dagarm napadla njegovo sestro Heleno in jo pretekla po obrazu tako, da je dobila celo hude poškodbe na očeh, se sedaj nahaja v bolnišnici in bo najbrž oslepela. Oba junaku noža sta usodno noč silno popivala. V družbi drugih fantov sta spila do 12 litrov vina. Zaradi zločina hude telesne poškodbe sta bila obsojena vsak na 6 mesecev strogega zapora. Ivan Zupanc, samski delavec, in Peter Novak, samski šofer, oba brez stalnega bivališča, sta se letos maja klatila po Gorenjskem. Beračila sta okrog in ob ugodnih prilikah tudi kradla. Letos 28. maja sta se priklatila v lovsko kočo KID pod Golico, nahajajočo se v tako zvanih »Savskih jamah«. Udrla sta \ kočo in se lepo etabilirala. Kmalu pa sta ju zasačila Marija in Matija Udovč. Bila sta nato aretirana in sedaj pred malim senutom obtožena vlomne tatvine. Pred sodniki sta se izgovarjala, da nista nič ukradla in da sta bila namenjena na Golico trgat narcise za neko ljubljansko dekle. Zanikala sta tudi, da sta beračila in sc klatila okrog. Bila sta še milo sojena. Prvi je dobil 10, drugi pa 7 dni zapora. Zadnji čas prihajajo poročila o mnogih žepnih tatvinah, ki jih izvršujejo pravi žeparji po železniških vlakih na progah Zidani most— Zagreb, Zidani most— Ljubljana, dalje proti Ljubljani in Rakeku. Nedavno je bila nekemu posestniku iz celjske okolice ukradena težka zlata ura z verižico v vrednosti 25.000 din. Okradeni se je vozil v potniškem vlaku v posebnem kupeju. Razen njega so bili v kupeju še trije potniki, dva elegantna moška in prav gizdavo napravljena dama, ki je bila močno napudrana, ustnice je imela vse rdeče od barvila, nohte pa opiljene in močno pordečene. Govorili so med seboj hrvatski. Izstopili so v Rimskih Toplicah. Ko se je posestnik ozrl in hotel pogledati na uro, je presenečen moral ugotoviti, da mu je ura izginila kakor kafra. Tragični dogodek v Dev. M. v Polju Ze včeraj smo med ljubljansko kroniko zapisali, da je bil tam v D. M. v Polju obstreljen 20 letni zidarski delavec r ranče Ko-bilšek, ki je bil v sredo okoli polnoči z reševalnim avtomobilom prepeljan v splošno bolnišnico. France Kobilšek stanuje v Slapah 12. Usodno noč okoli 23 je prišel v družbi še dveh tovarišev do hiše št. 156 v D. M. v Polju, la hiša je last železniškega uradnika Sedlacka. Poleg hiše je velik neograjen vrt. Na vrtu goji g. Scdlaček vrtne jagode. Mimo vrta vodi pot v Slape. Lastnik vrta je že večkrat opazil, da mu hodijo ponočnjaki krast vrtne jagode in da mu na vrtu delajo škodo. Kritično noč je cul in kmalu opazil, da prihajajo na vrt tuje postave. Zaklical je. Dva sta pa je obstal. Kar v slepo je g. Sedlaček oddal dva strela iz samokresa. Strela sta bila oddana na razdaljo kakih 24 m. Eden strel je zadel Kobilška v hrbet. Vevški orožniki so takoj včeraj uvedli poizvedbe in zaslišali prizadete osebe. Kaj so fantje delali na vrtu, še ni točnč ugotovljeno. Sobota Gosenice so naredila občutno škodo. Zadnja leta so se v nekaterih krajih v Prekmurju pojavile v velikem številu gosenice glogovega belina. Veliko število sadnih dreves so objedle do golega. Niti enega lista ni bilo videti na drevesih. Kljub marljivemu zatiranju in dobri volji, ki so jo pokazali ljudje v borbi proti hudemu škodljivcu, se vsako leto pojavlja v večjem številu. KerMiimamo učinkovitega sredstva, razen pobiranja gosenic, bub in v zimskem času goseničnik zapredkov, je nevarnost, da se bodo gosenice zaplodilo vedno v večjem številu. Vsekakor pa zaslužijo pohvalo neka-tere osnovne šole, ki z otroci vsako leto uničijo na tisoče in tisoče gosenic, bub in tudi metuljev, ki se prav v tem času v nepreglednih jatah podijo po sadovnjakih. Komarjeva zalega v Prekmurju. Zaradi mnogih močvirij, ki se razprostirajo po prekmurski ravnini in zaradi neprestanega deževnega vremena so se letos komarji pojavili kar V jatah. Komarji postajajo prava nadloga Več zavednosti! Pred krutkim jc bila nekje v bližini Sobote gasilska vuja, ki je prav dobro uspela in zaslužijo gasilci vse priznanje. Io vaji je bila tudi veselica, kjer so se ljudje razveselili in je nastalo pravo židano razpoloženje. Vsak se je po svoje zabaval, kakor je vedel in znal. Pri neki mizi pa je sedelo več uniformiranih gasilcev, ki so na vse grlo prepevali tuje pesmi. Razpoloženje je doseglo vrhunec, ko so se na plesišču zabliskali noži in je tekla tudi kri. Razgrete veseljake so ohladili z lonci hladne vode. Baje so bili mrzle rose deležni tudi neprizadeti. Brez hujših nesreč se je vese Jm. Vatikanski varstveni okoliš (g. dr. Anton Mrak) — 20 Ura skladb P. I. Čajkovskega Izvajajo: gdč. Vida Rudolf, g. prof. Pavel Šivic (spramljava) in Radijski orkester — 21.30 Vesele pesmice (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Trio za flavto, violo in kitaro (gg. Ivančič Avgust, Bernard Filip, Stanko Prek. Vatikansko mesto v znamenju vojne Civilna uprava je dala na razpolago poldrug milijon lir za zgraditev zavetišč pred letalskimi napadi Motil bi se tisti, ki bi mislil, da je na primer otok Capri ali kakšen drug italijanski kraj najbolj privlačna točka za tujce. Prednost pred V6emi, je imelo do začetka sedanje vojne Vatikansko mesto, kamor je na leto prišlo dvestokrat več- tujcev, kakor pa ima Vatikan sam ljudi. Vojska pa je zadala tujskemu prometu hud udarec. Leto6 v veliki noči je 'prišlo na dan v Vatikan še povprečno 2000 tujcev na dan. V navadnih dneh jih je bilo vedno čez štiristo. 'Zadnje dneve pa je število tujcev padlo na 150. Danes pa 6e zdi, kakor da je Vatikansko mesto čisto zapuščeno. Vedno več diplomatov se suče tam okoli Da je v zadnjem času tako malo tujcev v Vatikanu, ni kriva samo vojna, pač pa tudi dejstvo, da so sprejemi pri sv. očetu Piju XII. zdaj samo enkrat na teden, in 6icer v sredo, dočim je prednik sedanjega papeža sprejemal tuje romarje po ■ večkrat v tednu. Tudi razne formalnosti niso več enostavne, kot so bile v prejšnjih časih. Papež Pij XII. ima mnogo posla z diplomacijo, ker pač to zahtevajo sedanji težki časi, ki jih preživlja vojskujoča se Evropa. Na dvorišču sv. Damaska se suče vedno več tujih diplomatov. Po številu rojstev in smrtnih primerov — na zadnjem mestu Farna cerkev svetega me6ta ni bazilika svetega Petra, kakor bi utegnil kdo misliti, pač pa cerkev sv. Ane. Tam krščujejo, tam so poroke in pogrebi. Pod cerkvijo so grobovi prvih vatikanskih prebi-Vttlfcev, ki 60 umrli na področju sedanje vatikanske države. Novih 'grobov je 6icer malo, kajti velika večina vatikanskih prebivalcev umira po rimskih kli-ftikah in jih tudi pokopavajo na drugih rimskih pokopališčih. Kljub temu pa bo pro6tor kmalu premajhen, kajti število 6mrkiih primerov je v Vatikanu dosti večje, kakor pa število rojstev. Razlaga za to je lahka. Večino prebivalcev tvorijo prelati in starejši ljudje. Po ljudskem gibanju je Vatikansko mesto zadnje na vsem svetu. Od ustanovitve (1929) do danes je umrlo tu vsega skupaj 120 ljudi, rodilo se jih je 71, od teh pa jih je bilo samo 32 vatikan6kih državljanov. Da bi 6e število 6edanjega prebivalstva obdržalo — približno 700 meščanov in 300 tujcev — mora sv. oče pogosto podeljevati pravico vatikanskega državljanstva in tako skrbeti za obljudenost države. Uprava Vatikanskega mesta je takšna kot v drugih občinah. Vatikanski simbol so sicer ključi sv. Petra, ključi v nebeško kraljestvo, toda za zidovi tega mesta je način upravljanja isti kot drugod. Vatikansko mesto ima tudi svoje sodišče in svoji ječi. V stari ječi je bil zaprt mal tat, ki so ga prijeli vprav v trenutku, ko je v cerkvi sv. Petra praznil puščico, v kateri je bil denar, namenjen za siromake. Druga ječa je nova in je bil dozdaj zaprt v njej en sam vatikanski uradnik, ki je bil obsojen, ker je nekaj poneveril. kolodvor Ob 11 zvečer se vrata zapro... Sedanji papež je izdal v marsikaterem oziru zelo 6troge nove odredbe. Da bi se te njegove odredbe mogle v redu izvajati, je to dolžnost poveril nalašča v ta namen -izbrani komisiji, ki 6estoji iz treh kardinalov. Komisiji načeluje kardinal Canali. Tako na primer je komisija ukazala, da se morajo vrata Vatikanskega mesta zapirati že ob 11 zvečer, tako da prebivalci Vatikanskega mesta ne morejo po tej uri v Rim, seveda tudi ne v gledališče in k zadnjim večernim kino - predstavam. Sv. stolica in vatikanska upraiva nista isto Vatikansko mesto pa se mora boriti tudi s prav enakimi težavami kot druga mesta. Kadar kdo go- Hollywoodske skrbi: vori o Vatikanu, morda misli le na velike dragocenosti po vatikanskih muzejih, na zlatnino in drago kamenje, ki ga človek vidi ob svečanih prilikah, v cerkvi 6v. Petra. Toda vse te dragocenosti nimajo prav nič skupnega 6 finančno platjo vatikanskega mesta. Dohodki so majhni. Letna bilanca znaša 18 milijonov lir. Iz težkega položaja pa pomaga civilni upravnik sv Stolice, kaj ti sv. Stolica in vatikanska uprava sta dve čisto različni stvari. Civilna uprava na primer vzdržuje z letnimi 2,900.000 lirami 6traže, švicarsko gardo pa plačuje msgr. Mignone iz posebne blagajne sv očeta. Pa ne (memo misliti, da se v Vatikanu vsaka 6tvar posreči in da 6e nihče v ničemer ne všteje. Zgodilo se je na primer, da 60 za moderno zalivanje vatikanskih vrtov porabili 20 milijonov lir, končno pa 6e je izkazalo, da je bil vodni pritisk v novih brizgalnah premočan in so se občutljivejše rastline zaradi tega »prehudega škropenja« začele sušiti. Sv. oče Pij XII. je ukazal, naj spet zalivajo s starimi ročnimi brizgalnami. Protiletalska zaščita V zdanjih ča6ih je bila v vatikanskišm mestu organizirana tudi protiletalska obramba, kajti kdo more jamčiti, da bo sovražnik Vatikanu le prizanesel. Zdaj je dala civilna uprava na razpolago poldrug milijon lir za zgraditev zavetišč proti plinskim napadom. Vpliv vojne je kaj lahko opaziti tudi na vatikanskem kolodvoru, ki je vsekakor eden najbolj svojevrstnih na vsem svetu. To je postaja, kjer zaman iščeš okence, pri katerem bi dobil vozovnico, postaja brez čakalnice, kjer bi se lahko za trenutek odpočil, če 6i prezgodaj prišel. Le čakalnica, namenjena za 6V. očeta, je tu. Na znotraj je prav podobna po svojem okrasju kakšni kapeli. Ko je izbruhnila sedanja vojna, so to papeževo čakalnico obložili z vrečami, napolnjenimi s peskom, vanjo pa so navozili v zabojih velike zaloge živil, vreče moke, sladkor in drugo, kar naj bi obvarovalo vatikanske prebivalce pred pomanjkanjem in lakoto. Torej je tudi Vatikansko mesto danes v znamenju vojne. Prav tako kot druga mesta, 6e je moralo zavarovati za primer, če bi sovražnik začel 61-pati bombe tudi na kraje, ki 60 vojne brez dvoma najmanj krivi in odkoder se tudi najbolj iskreno prizadevajo, da bi se vojna končala in prihranile še nove in nove žrtve. Zakaj? Sinček: »(lakaj, oče, je bil Adam prej ustvarjen kakor Eva?« — Oče: »Zato, da je mogel nekaj besedi spregovoriti.« Za učinkovit film fe treba včasi celo reke polniti z vodo Reke brez vode v južni Kaliforniji ni60 šala za i može, ki morajo iskati primernih pokrajin za film- | ske zunanje posnetke, ki tvorijo zunanji, važen okvir nekaterih filmov. Zanimive in šaljive težave te vrete so nastopile tudi, ko so v Hollywoodu delali neke prizore za novi Warner Brosov film »Virginia City«. Izbrali so za zunanji posnetek reko Mojave. V enem poglavitnih prizorov tega filma, čigar noeilca sta slovita Errol Flvnn ih Minam Hopkins, mora igralec Randolph Scott, ki igra tajnega agenta, pretihotapiti pet milijonov dolarjev v zlatih palicah iz Virginia Citya v zvezno državo Nevado čez Arizono, Novo Mehiko in Teksas. Tihotapcu pa je ves čas za petami Errol Flynn, ki igra poveljnika konjenice. Da bi rešil zlato, mora Scott razgnati v reto voz in jih 6trmoglaviti v reko. Štirje vozovi »o izropani in morajo voziti čez reko. Ostalih šest voz pa mora do 6rede vode, potem pa v reko, da bi se izgubila za njimi sleherna sled. Ze nekaj tednov, preden 60 začeli delati film, je šel J Barry, strokovnjak filmske družbe za zunanje posnetke, iskat primerne reke. Reka Keru je bila prenagla in bi voda potegnila vozove in konje s seboj. Reka Sacramento, ki je pri srcu zlasti režiserju Kerteczu, ni odgovarjala zahtevam besedila. Druge tudi ne, tako, da je nazadnje ostala samo reka Mojave. Režiserja je skrbelo. Poslal je tja Barrya ter čakal sporočil, kdaj naj bi krenila na delo V6a druščina tega novega fima. V delavnico 60 dan za dnem prihajala Barry-jeva obvestila: »Moramo počakati nekaj dni, reka je zdaj globoka samo štiri palce.« »Čakajmo še do jutri, Danes je bil dež, jutri bo več vode v 6trugi.« Potem pa: Sloviti ameriški igralec Errol Flynn, junak iz »Poslednje zapovedi«, »Robina Hooda« itd. »Dež ni nič koristil. V strugi je manj vode kakor prej.« Režiser je dejal: »V redu, zgradili bomo jez!« Drugi dan se je odpravilo nekaj desetin avtomobilov, avtobueov in tovornih voz z osebjem filma »Virginia City« na breg Mojave. Ko so prišli tja, je vprašal režiser: »Kje je reka?« Strokovnjak za reke je žalosten odgovoril: »Zal mi je ravnatelj, toda jez se je ponoči podrl in voda je izginila.« Spet je cela vojska delavcev zasukala rokave in začela polagati nekaj sto vreč peska v strugo. Voda 6e je postopno vzdigovala. Pred očmi režiserja Kertecza se je naredila velika reka, ki pa je bila samo petnajst centimetrov globoka .. Toda ni bila edina težava reka, ki je zdaj izginila, zdaj se 6pet pokazala. Victorville, najbližje mestece, je imelo prostora «amo za polovico od 200 igralcev in statistov. Drugi so morali iskati 6trehe po raznih bližnjih in daljnih kmetijah, kjer ni bilo nobenih telefonov. Posestniki so morali prevzeti odgovornost, da bodo filmske zvezde budili ob pol šestih zjutraj ter jih nakrmili, da bodo ob pol osmih že na mestu dela, ki je bilo oddaljeno 40 kilometrov. Treba je bilo vrh tega poskrbeti za prevoz osebja, za hrano in pijačo, položiti kable za motorje in za luči na daljavo več kilometrov. Ko 60 po dolgih dneh končali posnetke v divjini okoli Mojave, je režiser Kertecz dejal: »Če bom še kdaj moral delati film z reko, bom rajši prej 6am skočil vanjo, pa naj bi bila še tako pEtva.« Vedno več sadja in zelenjave v Ncmojo V krajih, preko katerih je lel val sedanje vojne, v Holandiji in Belgiji, polagoma postaja spet mirnejše življenje, čeprav pod novimi gospodarji. Tako poročajo na primer iz Niirnberga, da je spet vzpostavljen promet po reki Meusi, ki so nam jo tolikokrat omenjali v raznih poročilih vrhovnih poveljstev. Do zdaj že lahko vozijo po tej reki tisoč-tonske ladje. Ob tej priliki tudi omenjajo, koliko sadja in zelenjave so Nemci lansko leto dobili po tej prometni poti. Pravijo, da se je prejšnji izvoz sadja in zelenjave povečal lani od 135 na 157 milijonov kg, t. j. 157.000 ton. Potem, ^o t,0 pr0met še bolj urejen kot je zdaj, pravijo, bodo Nemci dobili iz zasedenih krajev Še več sadja in zelenjave. Program radio Ljubljana Petek, 21. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pi6an venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura. Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) — 12 Iz naših krajev in gajev (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Iz jugoslovanskih logov (Radijski orkester) — 14 Poročila — 14.10 Tedenski turistični pregled — 18 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) — 18.20 Angleške, škotske in irske narodne (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Naš triglavski — 20 Ura Vida Ru- rd Filip. Stanko Drugi programi Petek, 21. junija: Belgrad-Zagreb: 17.45 Tamburaši, 20 10 Simf. koncert — Bratislava: 19.40 Slovaške pesmi — Praga: 18.15 Pisan spored — Sofija; 18 15 Narodna glasba, 19.05 Gounova opera »Faust« — Beromiinster: 20.40 Beethovnove štiri klavirske sonate — Budimpešta: 22 Vojaška godba — Bukarešta; 20.05 R. Straussova opera »Kavalir z rožo« — Stockholm-Hoerby: 21.10 Pe6mi ob spremljavi kitare — Sottens: 20.45 Violina in pev-6ki koncert Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69)’ 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Poročno darilce. Mladi Janko se Je poročil z brhko Micko, nečakinjo znanega skopuha. Po poroki vpraša Janka prijatelj: »Si dobil mnogo poročnih daril?« Janko: »Hvala, mnogo! Skoraj vsi prijatelji in sorodniki so mi poslali kako srebrno reč.« — Prijatelj: »Tudi tvoj stric Franc?« — Janko: »Ta pa mi je poslal škatlico kreme za čiščenje srebrnine.« 56 Ciano me je povabil, naj sedem poleg njega na prostor drugega pilota. Previdno sem splezal čez odprto omrežje, kjer bi me bil en sam napačen korak vrgel miljo globoko na zemljo. Ker je hrušč treh motorjev onemogočal pogovor, mi je Ciano zdaj pa zdaj napisal, kaj je zanimivega videti. Nad gornjo dolino Mareba, v globini devetsto se je delala nevihta. Ciano je napisal na listek: »Rajši se bomo obrnili.« V dobri uri smo bili preleteli kakih tristo kilometrov nad velikim trikotom, v katerem je bilo zbranih blizu dvestotisoč mož, ki so čakali na Ducejevo povelje: »Avanti!«. Dobili smo živ vtis o obsežnih italijanskih pripravah in o grozljivi deželi onstran Mareba in Belesa. Konec deževja je bil blizu. Po tem, kar sem videl, sem sklepal, da smo tik pred trenutkom vojaškega nastopa. V noči 27. septembra, ko sem tipkal svoje poročilo na obrnjenem kovčegu, so začeli domačini praznovati svoj meskal, praznik ob koncu deževne dobe. Eritrejci v svojih shammah in askari s slikovitimi, visokimi, rdečimi fesi, v zelenih dokolenkah in z rdečezelenimi opasicami, so hodili mimo moje luknje, nosili svežnje lesa za veseli kres ter prepevali divjaške pesmi, ki so bile podobne urejenemu hreščanju sove. Ves večer je uro za uro donel divji, enolični ritem plesnih bobnov. Od abesinske meje sem je mrmral grom in so svetili bliski. Okoli 9. zvečer je več tisoč askarjev z dolgimi gorečimi plamenicami korakalo mimo hiše generala de Bona. Prihajali so pre-pevaje, med vpitjem in plesali v zanimivih skokih, vmes pa so grmeli bobni. Divje so drveli mimo in posejavali cesto z gorečimi trskami, po katerih so hiteli askari z golimi usnjenimi podplati, ne da bi se kaj menili zanje. Mnogo jih je bilo pijanih od teja in od razburjajočega zvoka bobnov. Domačinska četrt je vso noč mrgolela od opotekajočih se askarjev in plešočih ter hrumečih domačinov. Naslednje jutro je prineslo začetek novega dela slovesnosti. To je bila posebna bojna prireditev med koptsko-krščanskimi obredi, ki izvirajo še iz starega hebrejstva. Na širnem, okroglem polju v domačinski četrti se je zbralo deset tisoč ljudi v belih shammah, ki so jih za to priliko lepo oprali. Stali so v krogu okoli prostora, v čigar sredi je bila velikanska grmada. Na eni strani je bil zasilen častni oder za generala de Bona, za člana njegovega poveljstva in za Mussolinijeva sina Bruna ter Victoria in pa za različne krajevne dostojanstvenike v belih hlačati, dolgih črnih suknjah in širokokrajnih sivih klobukih. Po dolgih molitvah je prižgalo sveti ogenj kakih sto koptskih duhovnov, oblečenih v bleščeče zelene, rumene, škrlatne in sinje obleke iz češnjevo rdeče svile in atlasa, obrobljenih z zlatom in srebrom. Po stari veri naj bi smer, v katero je gnalo veter, kazala, kje je treba iskati sovražnika. Dim se je kadil naravnost proti odru, kjer je bil general de Bono in Mussolinijeva sina. Napisal sem to in cenzor se ni te opombe dotaknil. Prikorakale so skupine askarskih bojevnikov, sklenile krog okoli ognja, plesale in skakale ob glasu bobnov, streljale iz pušk v zrak in kazale svojo bojevitosti Vsak oddelek je med plesom korakal do generalovega odra in nosil zastave z napisom »Za Italijo — za smrt in slavo«. Neka skupina je kazala sloviti levji ples. Ples je predstavljal boj z levom, katerega so naskakovali s kopjem in s ščitom, dokler ga niso ubili. Drugi bojevniki so z zakrivljenimi meči izvajali za čuda visoke, elegantne skoke. Z njimi je plesal tudi oddelek askarskih starešin iz libijskih vojska. Nobeden od njih ni bil mlajši kakor šestdeset. Po starem izročilu je potem z možmi plesala ena ženska. Bila je to prijazna zastavna, črna ženščina, načelnica domačih vlačug v Asmari. Oblečena je bila v belo svilo in nosila zelo okrašeno, senčniku pri svetilki podobno oglavnico. Njeni skrbno počesani lasje so bili na debelo namazani z lojem. Med vso slovesnostjo je tri tisoč bojevnikov neprenehoma prožilo puške ter pobiralo prazne patrone, katere so imeli za zelo dragocene. Po mojem so sprožili vsaj deset tisoč strelov. Polje je bilo kmalu pokrito z ostrim smradom sinjega smodniškega dima, ki se je zdelo, da še zvišuje razburjenje vojščakov. Neka skupina je nosila motike kot znamenje začenjajoče se setve. Častitljivi belobradi duhovniki so neprijetno trobili na lesene rogove, dolge skoraj tri metre. Oddelek zamorskih konjenikov je z golimi meči divjal čez poljano. Duhovni in vojaki so se potem zbrali pred odrom, kjer je general de Bono delil diplome in odlikovanja domačim civilnim dostojanstvenikom. Bili so to možje dobrega videza in častitljive drže, podobni Haile Selasiju na fotografijah. Nekdo med njimi je nosil nove škripajoče lakaste čevlje. Drugi je trdovratno poskušal poljubiti generalu de Bonu roko. Vsi so nosili lepo rezljane muhalnike iz kozje dlake. Množica pahljajočih rok, ki so odganjale milijone riiuh, je nudila zanimiv pogled. General de Bono pa je stal uro dolgo nepremično, ne da bi bil mahnil po eni sami muhi. Za konec slovesnosti je spregovoril general de Bono. Hvalil je zvestobo domačinskih čet do Italije. Ko je prišel do dramatičnega konca »morate sovražnike Italije zgrabiti za grlo«, je sam naredil silovit, primeren gib z roko. Tritisoč askarjev je spet uslrelilo in dvignilo svoj čudni tuleči abesinski bojni krik. Naslednjo noč je domačinska četrt spet stokala v stalnem bobnanju, pijani, kričeči domačini pa so polnili ceste. »Lazeča smrt« je bil še vedno pijan in je prepeval svojo pesem o majorju Toselliju. Z grofom Bosdarijem iz tiskovnega oddelka sva se Floyd Gib-bons in jaz podala naslednje jutro na dvodnevno potovanje z avtomobilom do abesinske meje čez ozemlje, na katerem so se zbirale čete. Naložili smo na voz šotore, taborne postelje, odeje, konzerve, vodo in kar je bilo še treba, zakaj na fronli so morali poročevalci sami skrbeti za svoje potrebe. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvom Kopitarjeva ulica 6-11L [Telefon št 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6»