ODČinSKI _
poroceva
ec
..^ilL.^ Ku5f *°'?n- M*<> Ukm.r.7r.iH
vac. Marjan Bolh«. Stan« Ont»mm»tl tal.: 72I4B3. odi ILirjovteki
no Gtattto ureja uredttisk' rane Tekavac. Darko Goanja Skok. Glavni uradnik: Karel Katar
temeljnega
Glasilo J« bilo dna 26. 7. 1970 odlikovano i Priznan,«™ Skuplci-na občin« Domiala za uipetno informiranja, dna 24. 4. 1974 p« i (rebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte ilovemkege naioda z« iMpaino informiranje delovnih ljudi in občanov občina Domžal«
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE    Domžale, 29. januar 1982, Leto XXI
Št. 2
SKUPNA SEJA OKSZDL IN OBČINSKEGA SVETA ZSS DOMŽALE
V skladu z opredeljenimi nalogami za izvedbo postopkov v okviru priprav na skupščinske volitve 1982 so se 20. januarja 1982 na skupni seji sestali delegati občinske konference SZDL Domžale in občinskega sveta ZSS Domžale.
Na tej skupni seji so delegati opravili potrebna volilna opravi/a v pred kandidacijskem postopku. Obravnavali in sprejeli so poročilo o poteku vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve delegacij za skupščine, družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti.
Hkrati so obravnavali in sprejeli vse volilne dokumente ter obravnavali in sprejeli pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini Domžale, republiki in federaciji hkrati z ožjim predlogom evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji.
, JPregled " k javni razpravi
Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji z „ožjim predlogom" je posredovan v javno obravnavo vsem temeljnim kandidacijskim konferencam, zborom delovnih ljudi in občanov ter družbenopolitičnim organizacijam v krajevnih skupnostih, organizacijam združenega dela in občini.
Obravnava teh materialov naj poteka predvsem v smislu soočanja evidentiranih možnih kandidatov s kriteriji in merili za kandidiranje, pri čemer moramo upoštevati, da kljub predlaganim ožjim predlogom evidentiranih možnih kandidatov
USMERITEV NI DOKONČNA Usmeritev ni dokončna, ampak jo želimo dopolniti predvsem v smislu izboljšanja strukture s posebnim poudarkom na zagotovitvi zastopanosti mladih žena in delavcev iz neposredne proizvodnje.
TO JE LE PRVI M02NI IZBOR
Na skupni seji je bilo ponovno opozorjeno, da pomeni predočenje ožjih usmeritev za javnost le prvi možni ožji izbor, ki naj omogoči konkretno razpravo in soočenje s predlogom, nikakor pa ne gre za že dokončni predlog ali še manj za izvolitev.
V predvolilnih pripravah sU se na skupni seji seli predsedstvi OK SZDL Domžale ter Občinskega sveta ZSS
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Zopet mineva obletnica smrti natega največjega patnika dr. Franceta Preiarna. V dobrih trinajstih desetletjih, kolikor je od tedaj že minilo, ni v ničemer zatemnel sijaj njegove poezije, ki pomeni enega od vrhov svetovne umetnosti. Čas, ki je edini trajni in nezamenljivi presojevalec umetniških vrednosti in ki ne podlega muham in kriterijem različnih aktualnih umetniških snovanj in tokov, je ohranil to, kar je bilo v Prešernovem času le maloštevilnim očitno in jasno: PreSeren je umetniški genij, kakrStli se rojevajo enkrat v tisočletju človeSke zgodovine. V svoji poeziji oz. izpovedi je PreSeren znal izvabiti iz svoje umetniške notranjosti najčistejša sporočila, ki Jih je človeštvo sposobno oblikovati; tako v ljubezenski poeziji, izrazi domovinske pripadnosti, naklonjenosti slovenstvu in v odklanjanju vsega, kar Slovence odvrača od naj-moralne/še podobe, h kateri bi v človeSkem in nacionalnem smislu moral težiti. V tem smislu nam ima kljub skoraj Štirinajstim desetletjem časovnega odmika PreSeren Se toliko povedati saj njegova izpoved celo pridobiva na aktualnosti. Četudi so sporočila njegove poezije zavita v klasične metrične oblike poezije, nam vendar prinašajo esenco vsega tistega, kar v visokem sijaju oplaja tudi današnjega človeka. PreSeren je in ostaja vir lepota, vir poglabljanja domovinska ljubezni, vir pleme-
nitenja naših, v konkretnih razmerah poplitvenih odnosov in ravnanj. V takih okoliščinah pa je Prešeren in duh njegove poezije Se vedno premalo prisoten med nami, premalo se vdajamo čustvom, ki nam bi jih morala zlasti njegova domovinska poezije vsakodnevno prinašati. Bo drugače kaj kmalu?
J RAZGLAS g
•4 Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča £
i* delovne ljudi in občane, da so v pisarnah krajevnih uradov in g
«4 pisarnah krajevnih skupnosti ter na sedežu tega sekretariata 4
»J razgrnjeni splošni volilni imeniki za splošne volitve članov £
•4 delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki g
* enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skup- 4 £ ičine, delegacije zbora krajevnih skupnosti in za splošno g S glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor £ J* Skupščine občine Domžale. *f •4 Na podlagi 17. člena Zakona o evidenci volilne pravice 4 \ (Ur. list SR Slovenije, št. 7/74) ima vsak delovni človek in g ** občan pravico pregledati volilne imenike in zahtevati popra- 4 \ vek. Delovni človek oz. občan lahko zahteva popravek zato, £ ^ ker on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, s* «4 na katerem ima pravico uveljaviti volilno pravico, zato, ker je $ J vpisan v volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima g «4 volilne pravice na območju te občine oziroma konkretnega 4 £ volišča ali kdo, ki je umrl ali zato, ker je nepravilno vpisano g •4 njegovo ime oz. drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga , J* drugega.
Popravek volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali 4
\ pismeno najpozneje do 9.3.1982 v pisarnah krajevnih uradov £
J* oziroma krajevnih skupnosti ali neposredno pri Sekretariatu g
•4 za notranje zadeve. £
Posebno pozivamo vse tiste delovne ljudi in občane, ki so »J
•4 v zadnjih letih spremenili stalno prebivališče, se za stalno g
J naselili v občini ali se odselili iz občine, pa teh sprememb g
•4 niso prijavili v pisarni prijavno odjav ne službe Sekretariata za 4
J* notranje zadeve občine Domžale, da se v navedenem roku g
•» prepričajo, če je sprememba prebivališča v imenikih u pošte- 4
\ vana. g
Krajevne skupnosti in vodje krajevnih uradov so dolžni 4
«4 omogočiti občanom pregledati volilne imenike vsak dan g
* najmanj med 8. in 12. uro in jih tudi sami pregledati, če so g «4 volilci pravilno vpisani v območjih določenih volišč. g
•4 Iz pisarne $
Sekretariata za notranje zadeve g
občine Domžale 4
/-
NAČELA IN MERILA:
V_
1. Možni kandidati za opravljanje delegatskih in drugih funkcij morajo s svojim delom in načinom življenja izpričevati idejnopolitično in konkretno opredeljenost za socializem, za dosledno uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, za razvijanje samoupravne socialistične demokracije ter posebej delegatskega sistema in odnosov;
2. Aktivno sodelovati pri uveljavljanju izvirnih interesov delovnih ljudi, samoupravne organiziranosti in samoupravnih odnosov v združenem delu in v temeljnih samoupravnih skupnostih;
3. Imeti pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolu-
_S
cije, da prispevajo h krepitvi in razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, uresničevanju politike aktivne in miroljubne koeksistence in politike neuvrščenosti, da si prizadevajo za uresničevanje koncepta SLO in družbene samozaščite;
4. Uživati v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugled in zaupanje, da bodo dejansko zastopniki izvirnih interesov delovnih ljudi, katerih delegati bodo;
6. Na podlagi meril in pooblastil morajo biti sposobni te interese Širše usklajevati in povezovati, da so že s svojim   dosedanjim družbenopoli-
tičnim in strokovnim delom dokazali svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega sistema, da so zgledni in uspešni delavci na svojem delovnem mestu in občani v življenjskem okolju in da odgovorno izpolnjujejo sprejete naloge.
Pri kandidiranju za nosilce vodilnih funkcij, ki po svoji naravi pomenijo le dodatno odgovornost in zahtevo po usposobljenosti posameznih kandidatov, pa Je treba ob te navedenih merilih upoštevati še:
1. da ravnajo odgovorno v odnosu do dela ter sodelavcev in sposobnosti organiziranja dela skupščine oziroma drugih organov in da so sposobni demokratično, učinkovito prispevati k usklajevanju posameznih, posebnih in splošnih družbenih interesov;
2. sposobni morajo biti, da demokratično usmerjajo in sodelujejo pri izmenjavi mnenj in stališč delegatov v skupščinah, drugih telesih; da imajo ustvarjalen odnos do pobud delegatov in da so v okviru teh pobud sposobni in pripravljeni voditi demokratično soočanje mnenj in stališč;
3. imeti morajo dovolj znanja in ustvarjalnih sposobnosti za izpolnjevanje in utrjevanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije ter ze razvijanje in krepitev demokratičnih odnosov in demokratične prakse.
Že ob sprejemanju ustavnih dopolnil pa smo sprejeli tudi stališče o zaostritvi odgovornosti do spoštovanja načela rotacije in uveljavitve v ustavi in ustavnih dopolnilih sprejetih principov kadrovske politike.
Ta stališča so v duhu načel uresničevanja Titove pobude dobila svoje mesto v ustavnem zakonu za izvedbo ustavnih amandmajev v opredelitvi, da se pri uporabi določb ustavnih amandmajev, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve, upošteva celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo ustavnih amandmajev. Pri tem je zlasti upoštevano, da ustavni amandmaji določajo za predsednika, podpredsednike skupščine in predsednike zborov kot princip 2-letni mandat, kar pomeni, da možnost ponovne izvolitve ni avtomatizem, ampak je podlaga za predlog za ponovno kandidiranje ocena dosedanjega dela. Izhajajoč iz dejstva, da sedanji nosilci dolžnosti v skupščinah opravljajo v tem mandatu funkcijo štiri leta, bi bil odstop od principa rotacije izigravanje načel, ki so bila vzrok za sprejem tako radikalnih določb v ustavi. Zato odstopanja od sprejetih stališč, ki pomenijo enoten politični dogovor, nikjer ne bo mogoče uveljaviti.
To pa pomeni, da kljub formalnim možnostim po ustavi nosilci funkcije v skupščinah, ki to bili izvoljeni 1978 in tisti, ki to bili izvoljeni kasneje in to funkcijo opravljali več kot eden in pol sedanjega mandata, na volitvah v letu 1982 ne morejo več kandidirati na iste dolžnosti. Glede na načelo preprečevanja kroženja na najodgovornejših družbenih dolžnostih na isti ravni pa tudi ne na drugo odgovorno dolžnost v okviru iste skupščine. Vsi tisti pa, ki so opravljali dolžnost manj kot en in pol sedanjega mandata, pa lahko, če je taka ocena, kandidirajo še za eno mandatno dobo, to je 2 leti.
Hkrati z opredelitvijo osnovnih na^el za kandidiranje smo opredelili glede na družbene cilje in naloge, ki stojijo pred novimi skupščinami in celotno družbeno skupnostjo tudi dodatna kadrovska merila, ki še posebej poudarjajo pomen družbenopolitične aktivnosti v smislu zagotavljanja vpliva organiziranih subjektivnih sil. Kandidirali bomo za
delegate in za nosilce družbenih funkcij izkušene, angažirane, pa tudi mlade ambiciozne strokovnjake, politično zrele, samoupravno opredeljene ljudi, ki t svojim znanjem, sposobnostjo in zavzetostjo lahko prispevajo k učinkovitejšemu In kvalitetnejšemu razreševanju družbenih problemov v bitki za nove družbenoekonomske odnose in imajo dovolj poguma in znanja za spopad t tehnokratskimi, birokratskimi in administrativnimi težnjami ter, da so se sposobni zoperstaviti oportunizmu in slabostim ter spoštovati družbeno in samoupravno disciplino. V bitki za stabilizacijo in utrjevanje političnega sistema morajo te usmeritve postati prevladujoče v vseh fazah priprav na volitve, pri njihovem spoštovanju pa moramo vztrajati še zlasti pri opredelitvah za dokončne predloge kandidatov.
Da bi učinkovito uresničevali ta izhodišča kadrovske politike pa se moramo v vseh kadrovskih postopkih za odgovorne družbene funkcije dosledno zavzemati:
1. da se sprejeta kadrovska merila in načela uporabljajo celovito, tako da se pri vseh kandidatih ugotovijo idejnopolitične, moralne in strokovne kvalitete ter njihova družbena in delovna angažiranost;
2. da kadrovske priprave potekajo usklajeno, načrtno, dolgoročno in pravočasno ter da se upošteva celovitost kadrovskih potreb v vseh strukturah političnega sistema na vseh ravneh;
3. da te upošteva družbenopolitična aktivnost kandidatov v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in posameznih družbenopolitičnih organizacijah ter druge posebne kvalitete, ki jih z dodatnimi merili opredeli in objavi nosilec kandidacijskega postopka;
4. da so družbene funkcije pod enakimi pogoji dostopne vtem delovnim ljuctem in občanom in da te vse bolj širi kadrovska osnova za kandidiranje.
Da bi v družbeni praksi zagotovili vpliv in uveljavljanje interesov delavskega razreda in najširše družbene skupnosti ter posameznih družbenih skupin, ustrezno njihovi vlogi in procesu družbene proizvodnje ter v samoupravnem in političnem življenju, morajo delavci iz neposredne proizvodnje, žentke In mlajši ljudje dobiti svoje mesto tudi v konkretnih predlogih kadrovskih rešitev ze vodilne funkcije.
Ob tem je posebej potrebno zagotoviti ustrezno strukturo v vseh izvoljenih delegacijah ter za vse nosilne vodilne funkcije. Ob splošnih načelih kadrovske politike (rotacija, reelekcija, vračanje v združeno delo, nekroženje kadrov na isti ravni itd.), moramo posebej pozorno skrbeti tudi za odpravljanje akumulacij funkcij v istih osebah ter koncentracije moči odločanja v istih osebah oz. v ožjem krogu posameznikov (da se osebam na odgovornih poslovodnih funkcijah — individualnih poslovodnih organih ter delavci s posebnimi pooblastili — aH osebam na odgovornih funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah poverjajo tudi najodgovornejše funkcije v delegatskih skupščinah ali samoupravnih organih - predsedniki ali podpredsedniki skupščin, predsedniki ali podpredsedniki zborov skupščin).
Pri oblikovenju dodatnih kriterijev in meril smo se posebej dogovorili, de bomo na najodgovornejše funkcije v delegatskih skupščinah predlagali takšne kandidate, ki bodo predvsem skrbeli za krepitev in razvoj samoupravnega delegatskega sistema in to ne samo pri delu skupščin, ali zborov, ampak v vseh temeljnih sredinah.
KAKŠEN NAJ BO KANDIDAT ZA DELEGATA
Na skupni seji OK SZDL Domžale in Občinskega sveta ZSS so sprejeli kompleten pregled evidentiranih kandidatov za nosilne funkcije oz. ožji predlog možnih kandidatov. Poleg tega tudi v temeljnih sredinah zožujejo t.i. „pregled" na ožji predlog za oblikovanje posameznih delegacij.
V želji, da bi vas seznanili z načeli in merili kadrovske politika, ki jih morajo izpolnjevati predlagani možni kandidati za opravljanje delegatskih in drugih funkcij, prinašamo danes te zahteve. Tule so:
PREDLOG OŽJEGA IZBORA EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE DELEGATSKIH IN VODILNIH FUNKCIJ
I.   ORGANI SKUPŠČINE
1. Predsednik skupščine:
KUŠAR Karel, 1934, absolvent filoz. fakultete, direktor DU, KS Slavka Šlandra
2. Podpredsednik skupščine: i PETERNEL Edvard, 1937,
ing. organizacije dela, direktor DO Tosama, KS Jarše-Rodica
3. Predsednik in podpredsednik družbenopolitičnega zbora:
- JERMAN Marica, 1939, tekstilnih tehnik, tehnolog, Induplati, KS Radomlje
- KOS Anton, 1923, upokojenec, KS Lukovica
- SKERJANC   Lado, 1932, ing. organizacije dela, obra to vodja Helios Količevo, KS Slavka Šlandra
4. Predsednik in podpredsednik zbore združenega dela:
- BLEJC Danica, 1944, ekonomist, Induplati Jarše, KS Mengeš
- GNIDOVEC Franc, 1938, veterinarski tehnik. Prašičereja Ihan
- KOPITAR Marjan, 1931, strojni ključavničar, Lek Mengeš, vodja vzdrževanja, KS Mengeš
- MURN Maruša, 1950, tekstilni tehnik, Tosama, KS Slavka Šlandra
5. Predsednik in podpredsednik zbora krajevnih skupnosti:
- KERČ Franc, 1937, srednja politična šola, referent za zavarovanje premoženja, Tosama, KS Vir
- BLATNIK Franc, 1929, dipl. ing. agronomije, šef izvoznega oddelka, Agrotehnika, TOZD Gruda, KS Lukovica
6. Sekretar skupščine: TEKAVEC   Franc, 1946, ind. pedagog, sekretar skupščine, KS Trzin
7. Predsednik Izvršnega sveta:: BREZNIK Herman, 1931, tekstilni tehnik, predsednik IS, KS Slavka Šlandra
II. DRUŽBENOPOLITIČNI
ZBOR a) delegacije SZDL:
KUSAR Karel, 1934, absolvent FF, direktor DU, KS Slavka Šlandra SKERJANC OGOREVC
Ema, 1939, defektolog, ravnatelj OŠ Olge Avbelj, KS Radomlje
UKMAR Miro, 1947, VUŠ, predsednik OK SZDL, KS Slavka Šlandra LENIČ Jernej, 1947, dipl. veterinar, direktor Veterinarske šole Ljubljana, KS Vir
b) delegacija OK ZKS: JERMAN Marica, 1939, tekstilni tehnik, tehnol. Induplati, KS Rador !je TAŠTANOSKA Alenka, 1951, dipl. psih., Osnovna šola Josip Broz Tito, KS Slavka Šlandra
K RŽ AN Angelca, 1933, ekonomski tehnik, analitik za OD, Stol Kamnik, KS Mengeš
CEPIN Slavko, 1936, dipl. ing. agronomije, individualni poslovodni organ KPC Jable, KS Posavje, Ljubljana Bežigrad
SKERJANC Lado, 1932, ing. organizacije dela, obra-tovodja, Helios, KS Slavka Šlandra
c) delegacija OS ZS:
JEGLIČ Janez, 1932, voznik motornih vozil, Helios, KS Venclja Perka JERETINA Metka, 1949, ekonomist, vodja analiz Tosama, KS Jarše-Rodica MARKOVIČ Štefan, 1952, kemijski tehnik, referent za varstvo okolja, Lek, KS Mengeš
BIRK Miroslav, 1953, papir-ničar. Papirnica Količevo, K S Moravče
SESEK Ciril, 1942, mesar, poslovodja mesnice Meso Domžale, KS Radomlje
d) delegacija OK ZSMS: JAŠOVIĆ Božo, 1960, študent EF, KS Slavka Šlandra KRIVEC   Kristina, 1959, študent EF, KS Dragomelj RAJER Franc, 1953, delavec,'Lek Mengeš, KS Vir ORAŽEM   Stane, 1958, absolvent   FS,   KS Zlato Polje, sekretar OK ZSMS MOKOREL Marko, 1959, študent FSPN, KS Slavka Šlandra
e) delegacija 00 ZZB NOV: AVBELJ Franc-Lojko, 1914, upokojenec, KS Vir
AVBELJ Marija-Nadja, 1923, upokojenka, KS Venclja Perka
PETERNEL Edvard, 1937, ing. organizacije dela, direktor DO Tosama, KS Jarše-Rodica
HRIBAR   Marko, 1920, upokojenec, KS Mengeš KOS Anton, 1926, upokojenec, KS Lukovica
III. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
1. Občinska izobraževalna skupnost:
a) predsednik skupščine GUBANC Peter, 1933, dipl. veterinar, Zavarovalnica Triglav — vodja poslovne enote, KS Mengeš
b) podpredsednik skupščine STOPAR Stana, 1943, učiteljica  razrednega pouka, Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, KS Lukovica
c) predsednik zbora izvajalcev MIZERIT Silva, 1939, profesor. Center srednjih šol, K S Simona Jenka
d) predsednik zbora uporabnikov
KOPITAR Zdravko, 1933, doktor biologije, Lek Ljubljana, KS Mengeš
2. Skupnost otroškega varstva
a) predsednik skupščine
- G O VEK AR Davorina, 1940, vodja finančnega knjigovodstva, Termit, KS Slavka Šlandra
- GOLOB Stane, 1947, galanterijski tehnik, koordinator, Toko, KS Mengeš
b) predsednik zbora izvajalcev:
BEGUŠ Vera, 1943, učiteljica razrednega pouka, vodja COŠ Krašnja, KS Krašnja
c) predsednik zbora uporabnikov:
PO PO VIČ Majda, 1953, komercialni tehnik, finančni knjigovodja OK SZDL, KS Slavka Šlandra
3. Skupnost socialnega skrbstva:
a) predsednik skupščine: VOJSKA Vera, 1953, predmetni učitelj. Osnovna šola Janko  Kersnik Brdo, KS Lukovica
b) predsednik zbora izvajalcev: HABE Marija, Dom upokojencev Domžale, KS Venclja Perke
c) predsednik zbora uporabni' kov:
PEVEC Janez, 1943, papirniški tehnik, referent KU Lukovica, KS Slavka Šlandra
4. Skupnost socialnega varstva:
a) predsednik skupščine:
BOGATAJ Vida, 1928, upokojenka, član IS, KS Venclja Perka
b) predsednik zbora izvajalcev: ZDOVC Ana, 1950, social-
c)
5.
a)
b)
c)
b)
c)
b)
c)
na delavka, SIS socialnega skrbstva, KS Venclja Perka predsednik zbora uporabnikov:
BROJAN Franc, 1946, inženir, vodja priprave dela, Mli-nostroj, KS Venclja Perka Raziskovalna skupnost: predsednik in podpredsednik skupščine: PODOBNIK Bogdan, 1933, doktor kemijskih znanosti, Helios Količevo, KS Ljubljana Polje
STIPLOVŠEK Miro, 1935, doktor zgodovinskih znanosti. Filozofska fakulteta, KS Slavka Šlandra Samoupravna stanovanjska skupnost:
predsednik skupščine:
HABJAN Vito, 1951, diplomirani pravnik, član republiške konference SZDL, KS Slavka Šlandra ZEVNIK Majda, 1941, ekonomist, LB Banka Domžale, KS Venclja Perka predsednik zbora uporabnikov:
KALIMAN Marjan, 1949, diplomirani pravnik, Helios Domžale, KS Slavka Šlandra predsednik zbora izvajalcev: STIFTAR Greta, 1942, pravnik, vodja splošnega sektorja, Komunalno podjetje Domžale, KS Mengeš DROFELNIK Nada, 1942, gradbeni tehnik, Komunalno podjetje Domžale, KS Venclja Perka Kulturna skupnost: predsednik skupščine: LENIČ Jernej, 1921, predmetni učitelj, predsednik SO Domžale, KS Slavka Šlandra
predsednik zbora izvajalcev:
PIŠE K Slavko, 1923, ekonomski  tehnik, direktor Trak Mengeš, KS Mengeš predsednik zbora uporabnikov:
BORŠTNAR Dušan, 1929, tekstilni tehnik, Tosama, KS Venclja Perka HABJAN Božene, 1926, upokojenka, KS Venclja Perk8
ZALOKAR Cveta, 1960, študent FF, KS Venclja Perka
Telesnokulturna skupnost predsednik skupščine:
BANKO Vera, 1945, usnjarski tehnik, vodja TOZD Termit, KS Simona Jenka predsednik zbora izvajalcev: POTOČAN Franja, 1947, predmetna učiteljica, Osnovna šola Mengeš, KS Slavka Šlandra
predsednik zbora uporabnikov:
KRALJ Jožica, predmetna učiteljica, Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, KS Lukovica
(Nadaljevanje na 4. strani)
9. Zdravstvena skupnost
a) predsednik skupščine:
SLAVINEC Uroš, 1951, diplomirani ekonomist, predsednik KPO Helios Domžale, KS Slavka Šlandra
b) predsednik zbora izvajalcev:
PAVLIN Olga, 1943, višja medicinska sestra. Zdravstveni dom Domžale, KS Venclja Perka
c) Predsednik zbora uporabnikov: .
RIHTAR Aleksander, 1926, vodja gospodarsko računskega sektorja Toko Domžale, KS Dob
10. Skupnost za zaposlovanje:
a) predsednik in podpredsednik skupščine:
- BOLHAR Marjan, 1943, pravnik,  pomočnik vodje
splošnega kadrovskega sektorja, Helios Domžale, KS Dob
- JANEŽ IČ Ida, 1944, pravnik, vodja splošne službe, Napredek Domžale, KS Mengeš
11. Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja:
a) predsednik skupščine in podpredsednik:
- J E R AJ Franc, 1921» upokojenec, KS Preserje
- ZANOŠKAR Jakob, 1917, upokojenec, KS Vir
- ZIBELNIK Janez, 1928, upokojenec, KS Mengeš
ŠE DODATNO K PREGLEDU EVIDENTIRANIH
Danes vam v širši objavi različnih volilnih materialov in dokumentov prinašamo še PREGLED DODATNO EVIDENTIRANIH možnih kandidatov za delegatske in vodilne funkcije v občini, republiki in federaciji, ki je bil sprejel na skupni seji OK SZDL Domžale in Občinskega sveta ZSS Domžale dne 20. januarja 1982 skupaj z že objavljenim pregledom evidentiranih možnih kandidatov.
Omenjeni pregled je bil objavljen v 1. letošnji številki ..Občinskega poročevalca" na 8., 9. in 10. strani. Zaradi tega, ker je bil sprejet tudi pregled dodatno evidentiranih, ga danes prinašamo. Pri obravnavi upoštevajte oba objavljena spiska.
4. Člani družbenopolitičnega zbora:
Bernot Miha Čad Ana Guštin Stanislava Lenič Ana Narat Janez Primožič Mirjana Rajer Franc Žen Terezija
5. Predsednik in podpredsednik zbora združenega dela: Slavič Henrijeta
6. Predsednik in podpredsednik zbora krajevnih skupnosti:
Bitenc Marko Izvršni svet
2. Člani izvršnega sveta:
Gnidovec Franc Gorza Marjan Klemene Albin Rahten Martin Bogataj Vida
Samoupravne interesne skupnosti
1.
Občinska skupnost
izobraževalna
Bernot Nuška Križaj Anton Potočan Erika Zibelnik Antonija
2. Skupnost otroškega varstva:
J are Darja
Krašovec Mateja
Ristič Stanka ?. Skupnost socialnega
skrbstva:
J are Darinka
Modic Adolf
Zgonec Zorko Ljutica
4. Skupnost socialnega varstva:
Pintar Čebulj Maja
5. Raziskovalna skupnost: Brank Radivoj Tomčič Miha Gabrijel
7. Kulturna skupnost: Gogala Vladimir Lipovšek Franc
8. Telesno kulturna skupnost: Gregorič Janez
Varšek Tomaž Modic Aljoša
9. Skupnost za zaposlovanje: Česnik Ivica
Soklič Majda Tavčar Boris
Vrhovnik Marija 10. Zdravstvena skupnost:
Marlin Danijela
Popelar Alojz
Rihtar Martin Evidentirani kandidati za nosilne delegatske in druge funkcije v občini: Bernot Janez Cerar Anton Česen Stane Deletič Dimitrije Goršek Janez Hribar Jožef Janežič Anton Jeretina Peter Kobilica Marko Kren Miha Novak Anica Pecelj Vinko
Rom Janez Slak Poldka Štepec Alojz Urmaš Franc Bon Vinko Cerar Ida Čretnik Emil Gabrovšek Franc Gregorič Mirko Jagodic Jože J are Franc Juteršek Martin Končnik Dušan Lipovšek Matevž Pančur Stane Repnik Matjaž Sladic Anton Šareč Zdravko Ulčar Peter Vehovec Franc
VOLITVE - VOLITVE - VOLITVE:
PREDKANDIDACIJSKA KONFERENCA V MENGŠU
Predsedstvo KK SZDL Mengeš je imelo 21.1. razširjeno sejo, Id jo je vodil predsednik KK SZDL Slavko Pišek. Uvodoma je opisal, kakšno delo so v Mengšu opravili na različnih nivojih v predvolilnem obdobju. Vse priprave potekajo v predvidenih rokih in v predvideni širini. Da bi v te aktivnosti zajeli čimveč občanov in da bi upoštevali vsa mnenja in predloge, so se predstavniki DPO udeležili sestankov vaških odborov v Topolah in Loki, prav tako pa so evidentirali kandidate po posameznih ulicah v naselju v Mengšu. Evidentiranih je bik) preko 500 občanov. V januarju je imel posebej koordinacijski odbor še štiri ožje sestanke, na katerih to se dogovorili o tehničnih opravilih in pripravah na volitve.
Predsedstvo KK SZDL je dalo KS pobudo, da se za zbor KS in za različne SIS obravnava zaprta lista, dalo pa je tudi pobudo da pripravijo aneks statuta glede dodatnih delegacij.
Podobna razprava bo do kandidacijske konference tekla posebej v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Temeljna kandidacijska konferenca je predvidena za 4. februar 1982.
Razširjeno predsedstvo je oblikovalo na seji tudi podrobni predlog evidentiranih kandidatov. Pri tem delu se je pomudilo kar precej časa, saj se je zavedalo odgovornosti dane naloge.
Podobne ožje predloge bodo do kandidacijske konference opravili tudi po drugih osnovnih organizacijah, posebej tudi v Topolah in Loki. Za zbor KS je od 21 kandidatov predlagalo 11, za SIS za izobraževanje od 12 7, za SIS za zdravstvo od 12 prav tako 7, za SIS za kultur o od 9 kandidatov S, za SIS za telesno kulturo od 12 evidentiranih kandidatov S, za SIS za socialno skrbstvo in varstvo od
17 kandidatov skupaj 12, za SIS za raziskovanje od 9 evidentiranih S, za SIS za otroško varstvo od 11 so izbrali 7, za SIS za stanovanjska vprašanja od 9 kandidatov 7, za SIS za zaposlovanje od 6 kandidatov S, in za SIS SPIZ od 15 kandidatov 7. Seveda pa bo treba uskladiti še z drugimi predlogi, tako da bodo vsi predlogi za kandidate večkratno pretehtani.
Ob koncu so sprejeli tudi
Eoslovnik za delo temeljne andidacijske konference, obravnavali pa so tudi evidentirane kandidate iz TOZD in KS za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v občini, republiki in federaciji.
I. Sivec
OGLAS
Oddam v najem zelenjavni vrt. Naslov v uredništvu
glasila.
M%\%%%\%m«\i\%%%%%mw\%%%\«%i%t\\\\%\\\%\%\\i\%%\i
ŠIRINA. DEMOKRATIČNOST IN JAVNOST PREDVOLILNIH AKTIVNOSTI
Iz poročila o poteku vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve delegacij skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Pripravil ga je predsednik KO za Kadre pri OK SZDL občine Domžale Emil Tome.
V tem času se nahajamo neposredno pred volitvami v delegatske skupščine v tretjem mandatu. Za te volitve je stekla široka aktivnost, v katero nismo vključili nobenih novih splošnih meril, pač pa smo celotne priprave nekoliko aktualizirali.
V opravljanju te naloge je bila že v procesu evidentiranja dosežena visoka stopnja demokratične širine, saj je tudi v kadrovski politiki prišla do izraza SZDL kot fronta organiziranih socialističnih sil; njeno frontno delovanje se je v zelo dobri pojavni obliki pokazalo tudi na področju predvolilnih priprav. Prav tako se je med evidenitranimi možnimi kandidati izoblikoval tudi ustreznejši delež mladih, žensk, kmetov in delavcev iz neposredne proizvodnje. Pri vsem tem smo vodili široko in demokratično akcijo, v kateri ni še ta hip nič dogovorjeno, nič še ni dokončno in prav nobena nakazana kadrovska rešitev ni taka, da ne bi mogla biti boljša.
Pred delovnimi ljudmi in občani v celoti razgrinjamo (in danes objavljamo) kriterije kadrovske politike, tako, da se bodo lahko svobodno opredeljevali, „ponudili" boljše kadrovske rešitve. Pri vsem tem pa se moramo zavedeti, da bomo v naslednjem mandatnem obdobju za doseganje planskih ciljev, pri nadaljnjih stabilizacijskih naporih ter nadaljnjem   razvoju   političnega   sistema socialističnega
samoupravljanja z vsemi svojimi stalnicami potrebovali brezkompromisne borce, ki bodo z vso zavzetostjo vztrajali na poti tov. Tita in tov. Kardelja. Prav zaradi tega je tudi naša dolžnost, da za delegate v temeljnih delegacijah in za nosilce odgovornih delegatskih funkcij predlagamo ljudi, ki bodo tudi najtežje probleme pripravljenih razreševati na samoupravni način.
Četudi smo pri tem delu napravili nekaj napak, je bilo vendarle doseženo marsikaj, kar našim pripravam na volitve daje preznak dobro opravljenega dela, ki smo ga opravili v širini, demokratičnosti in javnosti. Dosegli smo marsikaj, kar je podčrtano tudi v poročilu o poteku vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti:
— Kadrovskih priprav na volitve nismo vodili odtrgano od družbenopolitičnih in družbenoekonomskih nalog; povezovali smo jih z redno samoupravno in družbenopolitično aktivnostjo.
— Dosledno smo vztrajali pri tem, da je evidentiranje osnova vsem volilnim kadrovskim pripravam ter s tem ustvarili pogoje za uresničevanje načela „kdor ni bil evidentiran, ne more biti kandidiran."
— Razširili smo krog evidentiranih možnih kandidatov za prevzemanje dolžnosti na vseh ravneh. To argumentirajo številke in statistični prikazi. S tem smo si ustvarili najširšo možnost za nadaljnje kadrovsko usklajevanje.
— Ustvarili smo pogoje za to, da vsi nosilci evidenitranja usklajujejo svoje predloge v Socialistični zvezi in da je pri tem potrebno voditi argumentirano in objektivno razpravo.
— Zagotovili smo celovit pristop do vseh kadrovskih potreb v naši družbi in tako presegli vsako tako gledanje, da naj vsak skrbi sam zase, za volitve pa samo Socialistična zveza in Zveza sindikatov.
— Vodili smo javne in demokratične postopke ter tudi v informativnem listu - „Občinskem poročevalcu" objavili evidenitrane možne kandidate za posamezne dolžnosti.
kadrovskih mandatov
pripravah smo povsod upoštevali in frontno sprejeta stališča o obvezni
- V omejitve rotaciji.
Vse to je nedvomno pripomoglo k nadaljnji demokratizaciji kadrovske politike v naši družbi, v samo kadrovsko politiko pa smo vnesli tudi elemente večje načrtnosti in dolgoročnosti.
PREDLOG
PREDLOG
o določitvi delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale
Predlog določa število delegatskih mest po krejevnih skupnostih v občini Domžale za delegiranje v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale.
Vsaka krajevna skupnost ima v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale ENO delegatsko mesto, razen naslednjih krajevnih skupnosti, ki imajo v zboru krajevnih skupnosti dve ali tri delegatska mesta:
1. Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale
2. Krajevna skupnost Mengeš
3. Krajevna skupnost Toma Brejca Vir
4. Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale
5. Krajevna skupnost Simona Jenka Domžale
6. Krajevna skupnost Moravče
7. Krajevna skupnost Trzin Predlog razporeditve delegatskih mest v zboru krajevnih
skupnosti je pripravljen na podlagi osnutka odloka, ki ga bodo sprejeli zbori delegatske skupščine v mesecu februarju.
3 delegatska mesta 3 delegatska mesta 2 delegatski mesti
2 delegatski mesti
2 delegatski mesti 2 delegatski mesti 2 delegatski mesti
Statutarna komisija
o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela Skupščina občine Domžale
Predlog določa:
— število delegatskih mest po organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih, ki samostojno delegirajo delegate v zbor združenega dela Skupščine občine Domžale;
— organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki združujejo delegacije v konference delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela;
— delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti in podobne delovne skupnosti, ki oblikujejo skupno delegacijo;
— način oblikovanja delegacij delovnih ljudi — kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela in način oblikovanja delegacij delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Domžale se v občini Domžale določijo delegatska mesta po organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih takole:
A.   PODROČJE GOSPODARSTVA
I. Organizacije in skupnosti, ki samostojno delegirajo delegate in imajo eno ali več delegatskih mest v zboru združenega dela:
1. Termit Domžale
2. Mlinostroj Domžale
3. Hidrometal Mengeš
4. Helios Donžale
5. Slovenijales Radomlje
6. Papirnica Količevo
7. Tosama Domžale
8. Induplati Jarše
9. Trak Mengeš
10. Filc Mengeš
11. Uni verzale Domžale
12. Napredek Domžale
13. Agroemona Domžale
14. Toko Domžale
1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 3 delegatska mesta 1 delegatsko mesto 3 delegatska mesta 3 delegatska mesta 3 delegatska mesta 1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
2 delegatski mesti
2 delegatski mesti 1 delegatsko mesto
3 delegatska mesta
Tiste delovne organizacije, ki imajo v svojem sestavu temeljne organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, zaradi delegiranja skupnih delegatov oz. skupnega delegata v zbor združenega dela, oblikujejo konferenco delegacij. II. Organizacije in skupnosti, ki zaradi delegiranja skupnega delegata oz. skupnih delegatov v zbor združenega dela združujejo delegacije v konference delegacij:
1. Lek Mengeš in Baver Pharma
2. Žito Ljubljana, enote v občini Dorržale
Pivovarna Union, enota Mengeš ETA Kamnik, obrat Mengeš Fructal   Alko   Ljubljana, enota Domžale
3. Melodija Mengeš Tamiz Mengeš
Slovenija ceste — Tehnika, Opekarna Mengeš
4. Rašica Ljubljana, TOZD Moravče Planika Kranj, TOZD Mojca Lukovica
Mizarska delavnica Moravče Elektrovod, Plastika Dole
5. Ljubljanska banka, Banka Domžale
Zavarovalna   skupnost Triglav, enota Mengeš Varnost Mengeš
7. Emona Ljubljana, prodajalne na območju občine
KŽK Kranj, prodajalne v občini KK Gornja Radgona, prodajalne v občini
Ljubljanske mlekarne, prodajalna Domžale
Mercator Ljubljana, prodajalne na območju občine
Marketing Ljubljana, enota Domžale
Peko Tržič, prodajalna Domžale Planika Kranj, prodajalna Domžale
Borovo Novi Sad, prodajalna Domžale
Alpina Žiri, prodajalna Domžale Slovenija avto Ljubljana, prodajalna Domžale
Mladinska knjiga Ljubljana, prodajalna Domžale
Jugotehnika Ljubljana, prodajalna Domžale
Petrol Ljubljana, poslovalnice v občini
1 delegatsko mestc
1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
10.
11.
B. I.
Tobak Ljubljana, poslovalnice v občini
Ribarstvo export Ljubljana, Ribogojnica Dragomelj Kovinotehna Celje, poslovalnici v Mengšu
Metalka Ljubljana, poslovalnica Domžale
VTS Florjan Bobič Varaždin, skladišče Homec
Slovenijales Ljubljana, poslovalnica Domžale
Integral Ljubljana, poslovalnica Domžale
ŽTP Ljubljana, poslovalnica Domžale
Vektor Ljubljana, poslovalnica Domžale
Loterijski zavod Slovenije, poslovalnica Domžale
FAM   Kruševac,   prodajalna v občini Domžale POZD Repovž Domžale Gostišče Konšek Trojane Slaščičarna Bistrica Domžale Kmetijska zadruga Metlika, prodajalne v občini Domžale NAVIP  Beograd, prodajalna v Ihanu
BIRO 71 Domžale
Beton Zasavje, TOZD Operativa
Domžale
Komunalno podjetje Domžale Cestno podjetje Ljubljana, enota Domžale
Elektro Ljubljana okolica, enota
Elektro Domžale
PTT Ljubljana, TOZD Domžale
Semesadike Mengeš
KPC Jable
G G Ljubljana, TOZD Mehanizacije in gradnje Trzin
4.
1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
1 delegatsko mesto
PODROČJE PROSVETE IN KULTURE
Organizacije in skupnosti, ki zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela združujejo delegacije v konference delegacij:
Osnovna šola Jurij Vega Moravče Osnovna šola Janko Kersnik Brdo Osnovna šola Martin Koželj Dob Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale
Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
Osnovna šola Venclja Perka Dom žale
Glasbena šola Domžale Osnovna   šola   Matije Blejca-Matevža Mengeš
Osnovna šola Radomeljske čete Preserje
Osnovna šola Olge Avbelj Homec Biotehnična fakulteta Ljubljana Center srednjih šol Domžale Delavska univerza Domžale Kinematografi Domžale IMP, Delovna organizacija IZIP, TOZD Izobraževalni center Domžale 1 delegatsko mesto
II.  Organizacija, ki samostojno delegira delegata v zbor
združenega dela: 1.   Vzgojnovarstvena organizacija
Domžale 1 delegatsko mesto
C.   ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
Organizacije oz. skupnosti, ki zaradi delegiranja skup-
1 delegatsko mesto
nega delegata v zbor združenega dela združujejo delegacije v
konferenco delegacij:
1.   Zdravstveni dom Domžale
Dom počitka Mengeš
Dom upokojencev Domžale
Center za usposabljanje in varstvo
invalidnih oseb Domžale-Kamnik,
Mengeš
Lekarna Domžale
Strokovna služba SIS socialnega
skrbstva 1 delegatsko mesto
D. PODROČJE DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, SKUPNOSTI IN DRUŠTEV
Delovne skupnosti državnih organov, .družbenopolitičnih organizacij, skupnosti in društev oblikujejo skupno delegacijo:
1.   Delovne skupnosti upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Domžale Postaja milice Domžale Občinski štab teritorialne obrambe
Občinski komite ZKS Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale
Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
Občinski odbor ZRVS Domžale Strokovna služba SIS Domžale Delovna skupnost SIS materialne proizvodnje Domžale Skupnost za zaposlovanje Dom-Žale
Temeljno   sodišče Ljubljana, Enota Domžale
Družbeni   pravobranilec samoupravljanja Domžale Sodnik za prekrške Domžale Temeljno javno tožilstvo Ljubljana, Enota Domžale Odvetniške pisarne Domžale Služba družbenega knjigovodstva Domžale
Delovna skupnost skupnih služb pri krajevnih skupnostih Domžale Avto moto društvo Domžale, Mengeš
Društvo šoferjev in avtomehani-
kov Domžale 1 delegatsko mesto
E. KMETJE KOOPERANTI
Delovni ljudje - kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v Emoni - TOZD Kooperacija, oblikujejo delegacijo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva v Emoni - TOZD Kooperacija in Gozdno gospodarstvo - TOZD Kooperacija Domžale DELEGACIJA ima 2 delegatski mesti
F. OBRATNIKI IN PRI NJIH ZAPOSLENI DELAVCI
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje dela in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacij v zbor združenega dela.
DELEGACIJA ima 3 delegatska mesta
Predlog razporeditve delegatskih mest v zboru združenega dela je pripravljen na podlagi osnutka odloka, ki ga bodo sprejeli zbori delegatske skupščine v mesecu februarju.
Statutarna komisija
SKLEPI IN STALIŠČA SKUPNE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL
IN OBČINSKEGA SVETA
ZSS 20.1.1982
v___J
1. Priprave na skupščinske volitve 1982 potekajo v vsebinskem in kadrovskem pogledu v skladu s sprejetimi družbenopolitičnimi usmeritvami in dogovori.
V obdobju priprav na delegatske volitve se je tudi pokazalo, da so priprave korak naprej v procesu demokratizacije, odprtosti, javnosti in da so korak naprej h krepitvi volilne in kadrovske kulture. Poleg tega pa tudi prispevajo k ustvarjanju potrebnega razpoloženja in to ne le za volitve. Predvolilne priprave so tudi pripomogle, da so
se ljudje obrnili tudi k problemom stabilizacije in drugim dogajanjem v domovini in tujini.
2. Poročilo o poteku vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti se sprejme. Izvleček oz. ugotovitve poročila se objavijo v »Občinskem poročevalcu."
3. Predlagani volilni dokumenti se sprejmejo in sicer:
a.) Dogovor o merilih za oblikovanje družbenopoliti-
čnega zbora SOb Domžale v predloženem besedilu.
b. ) Sklep o postopku delegiranja delegatov iz OK SZDL Domžale v družbenopolitični zbor SOb Domžale v predloženem besedilu.
c. ) Rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v letu 1982 s tem, da se popravi datum poteka druge seje OKK; namesto 12.3.1983 se datum pravilno glasi 22.3.1982.
d. ) Sklep o oblikovanju in delegiranju delegatov za občinski kandidacijski konferenci s tem, da se pri II/1 številka 26 zamenja s številko 27 in v 11/2 se številka 34 zamenja s številko 33.
e. ) Poslovnik o delu prve in druge seje občinske konference s tem, da se doda novi 12 a člen, ki se glasi ..Opredeljevanje oziroma izrekanje o predlogih kandidatnih list oz. predlogih kandidatov za organe iz 14. člena tega poslovnika je javno. V postopku oblikovanja predloga kandidatov oz. posamezne kandidatne liste, navedene v 14. členu tega poslovnika se v okviru koordinacijskega odbora za
kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL doseže predhodno soglasje delegatov OK SZDL, OK ZKS, OS ZSS, 00 ZZB NOV in OK ZSMS. O postopku usklajevanja oz. o usklajenih predlogih koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja poroča občinski kandidacijski konferenci. Predlog za kandidata oz. predlog posamezne kandidatne liste je sprejet, če se zanjo izreče večina prisotnih delegatov občinske kandidacijske konference. Če ni doseženo soglasje delegacij pri izrekanju za predloge, je na isti seji treba opraviti usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek vodi delavno predsedstvo občinske kandidacijske konference. Tudi izrekanje o usklajenem predlogu je javno.
4. Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini in republiki in federaciji se sprejme skupaj z ožjim predlogom evidentiranih možnih kandidatov skupaj z dodatnimi predlogi. Dopolnitev pregleda ter ožjega predloga se objavi v „Občinskem poročevalcu."  Pregled evidentiranih
r
RAZGOVOR Z MIROM U KM AR JEM NOVIM PREDSEDNIKOM O K SZDL DOMŽALE:
V OBILICI AKTUALNIH
DRUŽBENO POMEMBNIH NALOG
Na programsko volilni seji dne 23.11.1981 so delegati izvolili novega predsednika OK SZDL Domžale in sicer tov. Mira Ukmarja. Programsko volilna seja je bila tudi priložnost za oceno dosedanjega dela, hkrati pa izhodiščna točka za oblikovanje programa dejavnosti OK SZDL Domžale za prihodnje.
Tov. Mira Ukmarja, ki je bil že doslej v domžalskem družbenopolitičnem življenju močno prisoten, poznamo kot vsestransko dejavnega človeka, ki se loteva najodgovornejših nalog v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in društvih; tudi v športnem društvu KS Slavka šlan-dra, kjer je predsednik.
Da tov. Ukmarja še bolj spoznamo, smo ga povabili na razgovor.
Vemo, da ste dosedaj uspešno opravljali funkcijo sekretarja OK SZDL. Kakšne delovne zadolžitve oz. funkcije pravzaprav ste doslej v Domžalah že imeli?
Prva zaposlitev je bila v upravnih organih občine Domžale, kjer sem v delovni skupnosti opravljal družbenopolitični funkciji predsednika sindikata in sekretarja osnovne organizacije ZK. V enem mandatu sem
S tem želimo doseči javnost, odprtost in demokratičnost vseh postopkov ter pravočasno in aktivno uključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v vseh fazah volilnih postopkov.
5. Posebno podporo se daje evidentiranim možnim kandidatom za delegatske funkcije v republiki in federaciji iz občine Domžale in sicer Janezu Kralju evidentiranemu možnemu delegatu za delegata v zveznem zboru skupščine SFRJ in Mariji PUKL in Igorju Krizmanu, evidentiranima možnima kandidatoma za delegata v družbenopolitičnem zboru SRS.
6. V kolikor se predlaganim možnim kandidatom za opravljanje nosilnih delegatskih oz. družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc da podpora oz. se jih sprejme, jim je potrebno tudi zagotoviti delegatsko bazo, to je vključiti v predloge možnih kandidatov v ustreznih delegacijah.
(Nadaljevanje s 7. strani)
možnih kandidatov z ožjim predlogom se posredujeta v obravnavo vsem temeljnim kandidacijskim konferencam. Temeljne kandidacijske konference v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah (TOTD) in skupnostih (KS) morajo najkasneje do 8. februarja 1982 obravnavati preglede evidentiranih možnih kandidatov in s svojimi mnenji stališči in pripombami seznaniti predsedstvo OK SZDL. Obravnava naj poteka predvsem v smislu soočanja evidentiranih možnih kandidatov usmeritev ni dokončna, ampak jo želimo dopolniti predvsem v smislu izboljšanja strukture s posebnim poudarkom na zagotovitvi zastopanosti mladih, žensk in delavcev iz neposredne proizvodnje. Torej pomeni predočenje ožjih usmeritev javnosti le prvi možni ožji predlog, ki naj omogoči konkretno razpravo in soočenje s predlogom.
tudi opravljal delo sekretarja IS SOb Domžale. Aktivno sem deloval v krajevni samoupravi, kjer sem bil predsednik izvršne-
fa odbora krajevne Konference ZDL in po svojih močeh prispeval k preobrazbi krajevne samouprave, ki smo jo tudi uspešno izpeljali.
Poleg tega sem bil član Izvršnega odbora OK SZDL, predsednik Sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL, član uredniškega odbora ter drugih organov.
Ob tem mi je iz teh funkcij izhajalo tudi delo v drugih organih in organizacijah.
V zadnjem obdobju sem opravljal delo sekretarja OK SZDL Domžale.
Programsko volilna konferenca pomeni tudi obračun dela za določeno obdobje. Kakšen ie ta obračun in katere so temeljne ugotovitve o delu, ki je bilo opravljeno?
Tudi letošnja programsko volilna seja je ocenila delo OK SZDL in njenih organov pozitivno, pri čemer je posebej poudarila velik prispevek tov. Marije Ivkovič, ki je od leta 1975 opravljala funkcijo predsednice. V celotnem obdobju se je nenehno krepila in razvijala vloga socialistične zveze kot množične frontne organizacije vseh delovnih ljudi in občanov, kar je velika vsebinska pridobitev oz. obogatitev.
Socialistična zveza je dejansko postala široko razvejana fronta vseh subjektivnih sil, prisotna je na vseh najpomembnejših problemskih toriščih, ki so povezana z našim vsakdanjim delom in življenjem.
Z množičnimi in demokratičnimi oblikami dela ter javnostjo svojega delovanja, v katerem je na področju obveščanja veliko vlogo odigral tudi „Ob-činski poročevalec" - ki je dosegel že zgledno stopnjo kakovosti, je socialistična zveza opravljala svojo mobilizacijsko in usklajevalno vlogo pri tem pa je ves čas skrbela za nadaljnje razvijanje  samoupravljanja in
delegatskega sistema ter skrbela , da vse odločitve sprejemamo po delegatski poti.
Te ugotovitve o preteklem delu pomenijo naloge tudi za naprej, ki jih bomo morali uresničevati, dosedanje metode in oblike dela pa razvijati.
Tako bo socialistična zveza nadaljevala z dosedanjo prakso, - po kateri bodo tudi v prihodnje vse aktivnosti izhajale iz konkretnih vprašanj in problemov občanov. Taka organizacija pa je tisto, kar bo občane še bolj motiviralo za družbenopolitično delo.
Poleg ostalega je bila ena glavnih tem obravnava vprašanj gospodarjenja v zaostrenih gospodarskih pogojih. Kako je s tem?
Prav zaradi pomembnosti tega vprašanja smo se odločili, da smo na letni programsko volilni seji obravnavali predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v občini Domžale 1981 - 1985 v letu 1982. Ta obravnava je predstavljala zaključno obravnavo predloga resolucije v občini, saj je bila obravnava na programskih sejah v vseh krajevnih konferencah SZDL.
Kaj se vam zdi ob obravnavi perečih gospodarskih vprašanj najpomembnejše?
Da delovni ljudje in občani sprejemamo in podpiramo stabilizacijske in izvozne cilje ter naloge opredeljene v resoluciji za leto 1982 pri čemer pa se zavedamo, da bomo morali uresničevanje svojih potreb in interesov v letu 1982 v večji meri kot v preteklih letih podrediti uresničevanju stabilizacijskih ciljev in nalog in nadaljnji krepitvi samoupravljanja. Določila resolucije terjajo okrepljeno družbenopolitično akcijo v vseh okoljih, tako da bodo stabilizacijski plani postali ne le instrument uresničevanja ekonomskih ciljev temveč tudi uveljavljanje in utrjevanje socialističnih ciljev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Zahtevne, stabilizacijsko naravnane resolu-cijske naloge moramo sprejeti vsi delovni ljudje in občani, priti morajo v našo zavest, saj je uresničevanje nalog odvisno od nas samih, od našega boljšega in produktivnejšega dela. Zavedati se moramo, da izhoda iz sedanjih težav ne-kaže iskati le v omejevanju in zategovanju pasu, temveč predvsem v povečanju produktivnosti, v boljšem delu in spoštovanju ter doslednem uresničevanju sprejetih dogovorov in sporazumov. Za te cilje pa se moramo boriti po samoupravni delegatski poti. Istočasno moramo zaostriti tudi koletivno in osebno odgovornost za pripravo in izvajanje sprejetih odločitev in obveznosti, ter delovne discipline.
Z resolucijo smo se dogovorili, da bomo v vseh sredinah ponovno preverili in sprejeli konkretne plane ter te .plane redno spremljali; poudarili smo odgovornost za neizvrševanje sprejetih planov. Zagotoviti moramo učinkovit postopek ugotavljanja moralne in materialne odgovornosti ter ostrejše sankcioniranje neizvrševanja zakonskih in samoupravnih obveznosti. Zavedati se moramo, da smo se z resolucijo
(Nadaljevanje z 8. strani) hkrati dogovoriti o tem, da bomo zaostrili odgovornost, da se dogovorjeno vsekakor uresniči.
Te usmeritve, o katerih sem govoril, moramo neobhodno vnesti v naša ravnanja, da ne bodo ostala samo na papirju.
Za dosego tega smo se dogovorili, da bomo krepili družbeno nadzorno funkcijo socialistične zveze t.j. da bomo vsakodnevno spremljali in ocenjevali izvajanje sprejetih dogovorov. To velja v enaki meri za pristojne organe in odgovorne posameznike na vseh ravneh in v vseh okoljih.
Kaj pa vsebinske opredelitve za delo naprej?
Tudi te usmeritve je treba uresničevati po samoupravni delegatski poti. Če pa to želimo doseči, moramo krepiti delegatski sistem. Prav zato smo si eno od temeljnih nalog v usmeritvah aktinosti socialistične zveze zadali da krepimo in razvijamo delegatski sistem v vseh sredinah.
Krepitev in razvijanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja namreč lahko vse subjektivne sile v naši družbi izvajajo le z aktivnostjo znotraj delegatskega sistema.
Nenehen stik z bazo, kije že vzpostavljen in negovan, je zato potrebno se naprej krepiti in s tem osnovno težišče našega dela in aktivnosti osredotočiti v temeljne sredine.
Z vso našo aktivnostjo se moramo usmeriti v odpravo vseh tistih slabosti oz. pomanjkljivosti v delegatskem sistemu, ki smo jih ugotovili z analizo delegatskega sistema v občini Domžale.
Pri vsem tem se pa moramo zavedati, da bistveno oz. osnovno samoupravno odločanje poteka v temeljnih sredinah in se nato te samoupravne odločitve in stališča posameznih temeljnih sredinah nato po delegatski poti usklajujejo med seboj in soočajo s širšim družben interesom. Zato se bo socialistična zveza in vse druge DPO z vsemi svojimi oblikami dela borila in ustvarjala pogoje, da bo samoupravno življenje v temeljnih sredinah resnično in še v večji meri zaživelo.
Delegacije v temeljnih sredinah in s tem tudi vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije moramo aktivno vklučiti že v fazi oblikovanja posameznih gradiv, sklepov ali stališč, ne pa šele pri verifikaciji že opredeljenih stališč.
Kaj pa moramo za dosego tega še storiti?
V prvi vrsti moramo razvijati sistem informiranja in sicer v
tem smislu, da bodo vsi delovni ljudje in občani pravočasno informirani v obdobju oblikovanja odločitev in sicer informirani o alternativnih možnostih odločanja.
Delegatska gradiva moramo oblikovati tako, da bodo v, fazi osnutka predstavljala in nakazovala več oziroma vse možne variante rešitev s predvidljivimi posledicami. Le tako bodo delovni ljudje in občani dejansko odločali o najprimernejši varianti, ne pa se le opredeljevati o tem ali predlagano rešitev sprejemajo ali ne.
To je tesno povezano tudi z vprašanjem primernega časa, ki ga imajo na razpolago delegati za razpravo o posameznem gradivu in seveda gre tudi za primerno oblikovanje tega gradiva ter njihovega objavljanja v OP, s tem pa seznanitve najširše javnosti.
Kot družbenopolitični delavec spremljate področje obveščanja. Kje se nam po vašem mnenju kažejo konkretne rešitve za izboljšanje stanja?
..Občinski poročevalec" kot glasilo SZDL v vedno večji meri postaja nepogrešlivi informator vsake družine v občini. Menim, da pa nas ta ugotovitev ne sme zadovoljiti v smeri stagniranja časopisa za naprej. Predvsem moramo razmišljati ali ne bi bilo primerneje, da bi glasilo izhajalo tedensko ali vsaj trikrat mesečno.
Tako bi zagotovili večjo aktualnost vsebine, hkrati pa bi OP lahko prispeval bistveno več k pravočasni delegatski obveščenosti.
Da lahko to uresničimo, pa bomo morali vsi skupaj izboljšati odgovornost, ki jo ima vsak od nas na področju obveščanja. Ta odgovornost zadeva seveda tudi vse predlagatelje, da se usposobijo za pripravo pismenih delegatskih gradiv oz. informacij ter povzetkov, objavljenih v OP.
Katera naloga je v prvem obdobju, vašega dela najaktualnejša?
Vsekakor so to priprave na skupščinske volitve, ki bodo 11. in 14. marca 1982. Na tem področju imajo vse subjektivne sile združene v socialistični zvezi, odgovorne naloge.
Lahko ugotovimo, da so vse družbenopolitične organizacije v predvolilni aktivnosti zagotovile resnično najširše vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov pri evidentiranju najsposobnejših oz. najboljših posameznikov, ki nas bodo v naslednjem mandatu kot delegati zastopali pri sprejemanju samoupravnih odločitev.
V zaostrenih ekonomskih in političinih razmerah je še pose-
bej pomembno da za delegate izberemo tiste sposobne aktiviste, ki so s svojim dosedanjih delom vzbudili zanimanje in zaupanje ljudi v temeljnih sredinah in ki se bodo resnično borili za dosego naših skupnih ciljev.
Zelo pozorni pa moramo biti v današnji družbeno—ekonomski situaciji na tiste sile, katerih napad je usmerjen na nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, pojmovanjega kot uveljavljanje oblasti delavskega razreda nad pogoji in rezultati dela. Te sile želijo v kadrovskih pripravah na volitve uveljaviti zahtevo po t.i. „čvrsti roki" in ' administritanju pod parolo neučinkovitosti samoupravljanja.
Upreti se moramo tudi vsem tistim, ki skušajo s tezami o nujnosti „sprave" z napadi na ZKS in zgodovino NOB izriniti razredno naravnanost samoupravnega sistema. To je izriniti kon-tinuteto, ki nas povezuje z revolucionarnimi silami v drugih republikah in ne nazadnje tudi z revolucionarnimi silami delavskega razreda v svetu nasploh.
Zavedati se moramo, da bomo le oboroženi z vrednotami in izkušnjami revolucionarne preteklosti lahko ustvarjalno sodelovali v Reševanju trenutnih in dolgoročnih družbenih nalog. Se kako pomembno je za oblikovanje socialistične revolucije.
In kakšen naj bo v takem kontekstu pravi način za dosego tega?
Vsekakor je ena od pomembnejših nalog subjektivnih sil tudi izboljšanje »socialistične morale", ki je pogoj za celovitost osebnosti vsakega posameznika kot samoupravlialca v naši družbi. Opažamo lahko, da se nemalokrat odnos posamehnikov do družbene lastnine in skupnih družbenih ciljev ne istoveti s pravo vlogo delavca oz. občana samoupravljalca.
Konkretno to pomeni neodgovornost pri izvajanju skupaj sprejetih dogovorov in sporazumov, planov, sklepov in stališč. Ne vključevanje oz. neodgovorno nevključevanje poamezni-kov (celo komunistov) v aktivnosti na terenu oz. krajevni skupnosti. Konkretno pomeni to tudi neodgovoren odnos do sprejetih delovnih obveznosti, delovnega časa ter družbenih sredstev ali pa tudi odnos stanovalcev do zgradb v družbeni lastnini. Zato prav sedaj želimo okrepiti aktivnosti hišne samouprave in na ta način preprečiti uničevanje družbenega premoženja.
Zavedati se moramo, da naše vsakdanje ravnanje predstavlja tudi vzgled vsem mladim; vpra-
šati se moramo, če naše ponašanje in včasih zelo slab vzgled pomenita to ...
S tem v zvezi bomo morali tudi vsi skupaj nameniti večjo pozornost razvijanjem idejnih gibanj med mladimi ter kot je opozorila programska konferenca SZDL tudi odgovornejše opravljati naloge pri vzgoji in ne samo izobraževanju.
Katerim metodam in načinom dajete pri svojem delu prednost?
Tudi v lanskoletni aktivnosti vseh organov SZDL se je zopet pokazala, da so najefikavnejše oblike dela vse demokratične in široke oblike dela socialistične zveze kot so problemske konference, sekcije, okrogle mize, posveti. Te neposredne in široke oblike dela so dejansko sprožile in po usklajevanju tudi sprejele množico pobud in predlogov, ki so bili odsev neposrednih interesov delovnih ljudi in občanov. Uresničevanje teh stališč in predlogov je včasih sprožilo bume razprave (zdravstvo), kar je samo potrditev pravilnosti poti. Zato bomo s takšnimi oblikami dela še nadaljevali, jih krepili oz. razvijali.
Posebno pozornost pa bomo morali, nameniti tudi spremljanju uresničevanja sprejetih stališč, pobud in predlogov. Se vedno se dogaja, da se leti ne uresničujejo oz. se uresničujejo prepočasi. Vsi skupaj moramo biti še bolj vztrajni, da bomo sprejeta stališča po delegatski poti obravnavali, sprejeli in uresničili.
Zato si je SZDL tudi zadala nalogo še posebej v zaostrenih gospodarskih razmerah, da ves čas vsestransko in odkrito informira ljudi, da prisluhne njihovim ocenam, pobudam, predlogom in kritikam ter hkrati sproti reagira na vse nepravilnosti in nedoslednosti, da s stalno politično aktivnostjo nakazuje rešitve problemov ter vključuje v njihovo razreševanje vse družbene dejavnike. Naš človek se zaveda, da moramo živeti v mejah dejansko ustvarjenega dohodka in lastnega dela, da si lahko le z odgovornim delom širi svoje pravice. „Vsak posameznik in vsi skupaj pa bomo morali biti bolj kritični do neodgovornosti, do ljudi, ki slabo delajo in ne uresničujejo svojih samoupravnih dolžnosti.
Razgovor je vodil: Odgovorni urednik
/-\
OGLAS
Inštruktorja matematike za 1. letnik usmerjenega izobraževanja iščem. Naslov v uredništvu glasila.
V_-J
r
Dober dan, domžalski občan:
Pred kratkim sem obiskal Domžalčana, svetovno znanega pianista Acija Bertonclja, rojenega 1939. leta, ki biva na svojem domu v Domžalah, v nekdanjem Pavletovem mlinu na Krakovski 12. Prijazno me je sprejel kar v kuhinji, kjer se še vedno vrti krog štedilnika hišna Francka, kije na Pavletov/' domačiji že več kot 43 let. Seveda sva se za obisk že prej dogovorila, sicer ne bi mogel priti do njega. Za razgovor je bil takoj pripravljen, saj sva se o tem že pred časom pogovarjala. Razgovor je bil zelo prijeten in tekoč, pa še to je značilno za Acija, da je vseskozi ostal preprost. Na vsa sta v/jena vprašanja sem dobil zanimive in zgoščene odgovore.
,.Aci, ali mi lahko povest« kdaj (ta trn zapitali glasbi? "
..Harmoniko tem prijel v roke že t Štirimi leti. Svoj prvi nattop tem imel kar v domači veži na omari, taj tem bil Se majhen; bilo je ob likofu, ko je bila leta 1944 zgrajena v naSem mlinu nova turbina. Starši to že kmalu videli, da imam veselje do glasbe in tudi talenta. Manjkala mi je pa glasbena izobrazba. Zato je mama stopila k Tončku Sameji, znanemu domžalskemu glasbeniku v domžalski glasbeni Soli, ki je že pred vojno uspešno vodil harmonikarski orkester. Seveda me je z veseljem sprejel in mi vzbudil veselje do igranja tega instrumenta. Razen tega smo imeli doma tud klavir, ki ga je mama znala igrati, saj se je igranja klavirja naučila v znani Soli pri Gospe sveti na KoroSkem, kamor so hodile Številne Domžalčanke, da so se naučile nemSkega jezika, kuhanja, pa tudi igranja instrumentov. Zrestel tem in harmonika je postala premajhna. Ko mi je bilo 8 let sem se Sel učit klavirja v Glasbeno Solo Ljubljana-Center k prof. Zorki Bradačevi, ki je ugotovila, da imam vse pogoje, da postanem dober glasbenik. Kar 10 let sem bil v njeni Soli. Istočasno tem hodil po svoji volji tudi v klasično gimnazijo, kajti menil sem, da ti tega, kar znaS, nihče ne more vzeti, čeprav sem sedaj mnenja, da to ne drži čisto popolnoma. Po končani srednji glasbeni Soli sem zato, da bi lahko kasneje Študiral v tujini hodil Se na akademijo za glasbo. Vmes sem po prošnjah dobil celo Stipendijo. Pri teh prošnjah mi je hudo ..nagajal"
bivši domači mlin na Krakovski 12 v Domžalah. Razum je vseeno zmagal in pa moji dotedanji koncertni uspehi. Po študiju na akademiji za glasbo sem se od leta 1960-1963 izpopolnjeval pri Pieru Sancan v Parizu in G u idu Agostiju v Rimu, obiskovat pa tudi poletne tečaje v Salzburgu s Carlom Zechijem in Hansom Leygrafom in stopil v življenje svobodnega umetnika. Nekaj let tem bil tudi član radijskega simfoničnega orkestra. Sedaj pa že 3 leta poučujem na Akademiji za glasbo v Ljubljani."
„Že kot mlad fant ste pričeli |avno nastopati. Kdaj? "
„Prvi javni nastop sem imel v Ljubljani v Filharmoniji, ko mi je bilo 9 let in sem se učil klavirja leto In pol. Spominjam te, da sem med drugimi skladbami zaigral tudi dve tkladbi prof. Matija Tomca. Že takrat sem se čutil Slovenca, pa tudi Domžalčana. V okviru šole sem ves čas nastopal solistično, vmes pa tudi z orkestrom Slovenske filharmonije. Gost filharmonije tem pa tudi še danes. Nato sem začel gostovati v tujini. Prepotoval tem takorekoč celo Evropo, bil sem trikrat v Ameriki, ki sem jo prepotoval od New Yorka do najjužnejšega dela Floride. Na vzhodu tem bil najdalj v Alma Ati, kamor je celih 5 ur vožnje z avionom iz Moskve. Tudi letos bom ponovno gostoval v Rusiji. Tako mi teče življenje levo in desno. Dela je zaenkrat dovolj in tudi dovolj raznoliko je, tako da mi ni dolgčas, saj razen solističnega dela posvetim veliko časa tudi komorni glasbi, od sodelovanja z drugimi instrumentalnimi solisti, do klavirskega tria. Veliko delava skupaj s čelistoma Cirilom Skrjancem in Heinrichom Schiffom iz Dunaja, pa z violinistom Andressom Reinerjem z Gradiščanskoga, ki je že dvakrat nastopil v Grobljah. Igram pa tudi v Triu Tar-tini, kjer nastopam skupaj s čelistom Cirilom Skrjancem in violinistom Deanom Bravničarjem."
„Leta 1971 so se v grobeljski cerkvi pričeli stilni koncerti, ki so sedaj postali že tradicionalni. Ker ste na teh koncertih redni gost, mi prosim o tem malo več povejte."
„Grobeljtka cerkev je prostor, ki prav kliče po tem, da ga napolnimo z zvoki in da te Jelovškove vedre barve Se podkrepijo z glasbo. Seveda pa tak prostor zahteva skrbno izbrano glasbo določenih stilnih obdobij.
V preteklosti se je pokazalo, da tudi publika drugače reagira, ko začuti, da glasba ni izbrana naključno, •ampak da jo je organizator vkompo-niral v prostor. Spomnimo se samo B eethovnovega in Schubertovega ciklusa, ko so bili koncerti vedno polno zasedeni. Mislim, da to kljub pomislekom nekaterih Bach, Mozart, Beethoven, Schubert, mogoče celo Brahms tisti skladatelji, ki naj bi poleg renesančnih mojstrov bili jedro programa teh stilnih koncertov. Ob tem naj seveda ne manjkajo dela slovenskih skladatlejev in pa kakšno delo sodobnejše glasbene literature. Mnenja sem, da se jim približuješ z najbolj popularnimi deli, ampak tako kot se je že velikokrat pokazalo, da jim ponudiš bisere glasbene literature, te pa v najboljših možnih izvedbah."
„ Letos je bilo že detet let odkar Simfonični orkester Domžale Kamnik in Mešani pevski zbor DKD Svoboda prirejata novoletne koncerte. Kaj je klavirska igra ste letos pokazali z Varšavskim koncertom."
„Glede novoletnih koncertov vsa čast domžalski ZKO in Kulturni skupnosti, ki sta prireditelja teh manifestacij, predvsem pa Tomažu Habetu, ki ne samo da dirigira, ampak prinaša in odnaša tudi stole v dvorano in počne tudi vse tisto, kar je vmes med tem. Pokazalo se je tudi, da publike ne manjka in da hvaležno sprejema tovrstno glasbo. Ob tem se mi poraja majhen občutek nelagodnosti, ko zagledam nabito polno dvorano domžalske hale, saj bi človek po tem sklepal, kako so ljudje željni kulture. Vendar pa redkokaterega teh Domžalčanov vidim na kakšnem koncertu v Ljubljani, čeprav so Domžale oddaljene le 15 km, razen tega pa je le redko-kateri brez avta.
„Sedaj mi pa prosim še kaj povejte o domu in domačih."
„Bertoncljev rod izvira iz Selške doline. Dobro se spominjam starega očeta Pavleta, ki je bil tudi mlinar in stare mame, ki sta oba umrla leta 1945. Od doma sem Sel že zelo zgodaj, leta 1947. Od takrat dalje sem bil stalno v Ljubljani, domov sem hodil le le v sobotah in nedeljah. V domžalsko glasbeno in osnovno šolo sem hodil 2 leti, vse druge šole sem pa obiskoval v Ljubljani, kjer sem s 17 leti že maturiral. Bolj kot česa drugega se spominjam domačih konj, ki so bili moja prva jahalna šola. Takrat ni bilo nobene pasme, nobenega kluba, nobene izkaznice, nobenih sedel. V hlev se nisem peljal z avtom. Sel sem peš. Prijatelje sem imel pri sosedih Hrvatovega Rudija, pa Kodermanovega Marjana, s katerimi smo se šli Indijance. Udeleževal sem se domžalskega družabnega življenja. Nekaj let sem tudi na domžalskem trgu prodajal domačo zelenjavo. S tem sem tudi zaslužil, saj tem imel z mamo ustno pogodbo, da lahko obdržim 10% in kata. Zadnjikrat sem pred 4 leti prodajal paradižnike svoje tete Škrabarjeve Nade in to zelo uspešno, saj sem jih v najkraj-
šem času vse prodal. Prodajal sem jih seveda z glavo, saj sem svojega pomočnika poslal po domžalskih gostilnah z obvestilom, da na trgu prodajam izjemno lepe paradižnike in umna trgovina je takoj obrodila uspeh. Držal sem se ene svojih življenjskih maksim, da najprej razmisli, potem pa postori. Mama Mici je bila Skrabarjeva iz znane slamnikarske družine Alojza škrabarja, oče France pa po poklicu mlinar. Stric Vinko je bil znani pomorščak, zadnja leta pa celo konzul Holandije, teta Rezka je pa upokojena učiteljica na Gorenjskem. Poročen sem že 21 let. Žena Lenka Ferenčak je igralka Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Sad tega zakona je 22 mesečna hčerka Albei -tina.
..Povejte kaj o mlinu, od koder ste doma."
Mlin je bil nacionaliziran 27.4.1948. Prešel je v last Žita Ljubljana in je delal Se do poznih 60 let. Potem so mlinsko opremo razprodali. Prostore mlina je nato prevzelo Trgovsko podjetje Napredek Domžale. Sedaj ima tu skladišče. Hiša v kateri stanujem je stara 111 let in je brez, temeljev. Pravi čudež je, da še stoji. Pred kratkim sem nameraval adaptirati klet, ki stoji poleg hiše, vendar mi je kot sem pred kratkim izvedel, zidava kljub že izdelanim načrtom spodletela ...
„Pa vaši konjički? "
„Veliko veselje imam do konj. Še pred nekaj leti sem to svoje veselje skušal konkretizirati, vendar sem spoznal, da je časa za to premalo, ker vsaka živa stvar zahteva toliko časa in energije, da sta zadovoljna tako žival kot človek."
„Ste morda izdali tudi svoje plošče? "
Moja diskografija ni velika. Imam dve pri nas izdani plošči, eno pa v Italiji, ker nisem nikoli imel dovolj trde kože za tovrstno dejavnost in nikoli, če so me vrgli čez vrata, nisem poskušal skozi dimnik priti nazaj."
,,Verjetno ste prejeli tudi veliko priznanj?
„Leta 1972 sem prejel Kersnikovo plaketo, prejel sem pa tudi nagrado Prešernovega sklada, nagrado mesta Ljubljane in nagrado slovenskih skladateljev."
..Kaj pa vaše bodoče delo? "
„Kaj kmalu bom odšel na koncertno turnejo v Rusijo, čez dober mesec bom imel nastop v Firencah, v aprilu bom zopet nastopal v Italiji, čakajo me Se nastopi v Nemčiji in Avstriji, drugo leto pa verjetno tudi nastopi v južni Ameriki. Vseskozi bom tudi nastopal s koncerti po Jugoslaviji, saj imam približno 50 koncertov na leto."
Svetovnoznanamu Domžalčanu Aciju Bertonclju, ki je ponesel ime Domžale po vtem svetu, želimo pri nadaljnjem delu ta veliko uspehov, tej je kljub tvojim 43. letom še vedno mlad fant. poln upov in načrtov. _
Tone Ravnikar
OSNOVNA ŠOLA „KAREL DESTOVNIK" KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IHAN
Ob obletnici tragedije na OKLEM vas
VABIJO
na SPOMINSKO SVEČANOST
ki bo v sredo 24. februarja 1982 ob 10. uri pri spomeniku na Oklem.
Zbrali se bomo ob 9,30 uri v Dobovljah, od koder bomo v povorki krenili k spomeniku. Vabljeni
1. člen le pravilno glasi: 1. član
Sprejme te naslednje urbanistična dokumentacija:
a) Zazidalni načrt industrijske cone MLINO-STROJ Domžale, it. projekta 777, apr. 1981, BIRO 71 Domžale
b) Zazidalni načrt OSNOVNE ŠOLE TRZIN. 5t. projekta 766, febr. 1981, BIRO 71 Domžale
c) Sprememba zazidalnega načrta DOMŽALE - SEVER, ABC Pomurka - Napredek Domžale, DOM DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, it. projekta 729, nov. 1980, BIRO 71 Domžale
d) Načrt poteka PLOČNIKOV NA VIRU, it. projekta 18/77, oktober 1977, Cestno podjetje Ljubljana
e> Načrt parkirnih mett za DO AVTOSERVIS DOMŽALE, It. projekta 793, mar. 1981, BIRO 71 Domžale."
Številka: 351-18/81 Datum: 21.1.1982
Skupičina občine Domžale Sekretar skupščine Franc TEKAVEC, I. r.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Sekretar skupščine
Številka: 420-9/81 Datum: 22.1.1982
Na osnovi 122. člena Poslovnika Skupičine občine Domžale (Uradni vestni k občine Domžale, 5t. 11 /81), objavljam naslednji
URADNI POPRAVEK
Odloka o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini za čas od 1.1. - 31.12.1982, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 1/82, z dne 16.1.1982.
Pri objavi citiranega odloka je priilo v II. odstavku 12. člena do pomanjkljive objave. Ta odstavek se pravilno glasi:
„Za vzdrževanje objektov kolektivne rabe bomo sredstva združevali po stopnji 1 % iz dohodka na
osnovi BOD."
Številka: 420-9/81 Datum: 22.1.1982
Skupičina občine Domžale sekretar tkupičine Franc TAKAVEC, I. r.
Posvet sekretarjev osnovnih organizacij Z K v Jaršah:
VEČ AKTIVNOSTI V ZVEZI KOMUNISTOV
Na enodnevnem posvetu novoizvoljenih sekretarjev osnovnih organizacij ZK, ki je bil 19. januarja v Jaršah, so bila na dnevnem redu tekoča in aktualna vprašanja dela Zveze komunistov v naši občini. Glede na to, da se v Zvezi komunistov začenjajo mandati novih vodstev, je bil enodnevni seminar posvečen posameznim vprašanjem, ki bi naj poživili delo v Zvezi komunistov in tudi spregovorili o naposrednjih nalogah komunistov pred kongresi in delegatskimi volitvami.
Iz poteka programsko volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZK med drugim izhaja tudi to, da veliko število osnovnih organizacij ni aktivnih in da tudi nekatera vodstva premalo skrbijo, da bi komunisti razreševali pereča vprašanja družbenega in ekonomskega življenja v sredinah, kjer delajo in kjer bi morali opravljati to odgovorno delo. Glede na to, da bi morali več pozornosti posvetiti vprašanjem nadaljnjega razvoja na področju gospodarstva in samoupravnega in delegatskega življenja, je tudi celodnevni posvet ni mil v razpravah, kaj in kako poživiti delo osnovnih organizacij in kakšne so neposredne odgovornosti članov ZK v sedanjem trenutku.
Po uvodnih besedahlva Vajgla o mednarodni politični situaciji in notranjih dogodkih ter o nalogah komunistov na tem področju so bili podani osnovni podatki o gospodarjenju v preteklem letu in tudi smernice, ki so zapisane v občinski resoluciji. Tovariš Milan Marolt je poudaril, da je od tega, če bomo uresničevali postavljene cilje v resoluciji odvisno celotno gospodarsko in družbeno življenje v občini. Dejstvo je, da tudi v letošnjem
letu gospodarjenje ne bo lahko, saj se razmere na svetovnem tržišču niso izboljšale in tudi v jugoslovanskem prostoru nismo še razrešili vseh vprašanj, ki zadevajo funkcioniranje trga in delovanje deviznega režima.
Pomembna naloga, pred katero se nahajamo, so delegatske volitve. Uvodne podatke o dosedanjih pripravah je podal predsednik Občinske konference SZDL Miro Ukmar predsednik skupščine Jernej Lenič pa je opozoril na nekatere konkretne naloge, ki jih je potrebno še opraviti za to, da bodo delegacije kadrovsko in tudi strukturno oblikovane tako, da bodo nenehno vplivale na delegatsko življenje in delo. Poudarjeno je bilo, da je naš sistem socialističnega samoupravljanja pomembna SVOBODA, ki nam omogoča, da resnično odločamo v delegacijah, samoupravnih organih in skupščinah o našem življenju in ponašanju. Pri tem pa čestokrat pozabljamo na dolžnosti in izpostavljamo številne pravice in svobodščine. Poleg tega smo v sedanjem trenutku premalo storili, da bi resnično proučili osemletno delovanje delegatskega sistema in da bi iz pripravljene analize potegnili vse tisto, kar je dobro in kriti-
čno spregovorili o vseh problemih, ki so spremljali to življenje v naši občini. Zaradi tega je ena izmed osnovnih nalog članov Zveze komunistov, da skupaj z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti in združenem delu ocenijo dosedanje stanje in skozi analizo spregovorijo o vzrokih in posledicah delovanja, oziroma nedelovanja delegatskega sistema v posameznih sredinah. To je še toliko bolj potrebno, ker mora iz tega izhajati tudi naša kadrovska usmeritev in skrb, da bodo v delegacije prišli tisti delovni ljudje in občani, ki bodo prevzemali na svoja ramena vse breme delegatskega siste-ba, predvsem pa odgovornost, ki bo morali priti bolj do izraza.
Posebna razprava je bila namenjena tudi področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Po uvodnih besedah Karla Kušarja so bila odprta vprašanja glede delovanja komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kako uveljaviti tudi samoupravno odgovornost na tem   pomembnem področju.
Dejstvo j?, da v mnogih sredinah še niso povsem dojeli odnosov med komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter samoupravnimi organi, in da obramba in zaščita ostaja še v ozkih krogih. Ravno zaradi tega bo temu področju posvečena vsa pozornost, saj bodo tudi v bodoče potekali številni seminarji in tečaji za usposabljanje vseh, ki bi naj aktivno delali v obrambnih strukturah.
Tovariš Alojz Sušnik je spregovoril o oblikah in metodah delovanja osnovnih organizacij ZK in o tem, da bo potrebno bolj dosledno izvajati usposabljanje in izobraževanje članov Zveze komunistov. Od razgledanosti, samoiniciative in drugih informacij, da bo v marsičem odvisno aktivno delo članov Zveze komunistov.
Ob koncu so bili prisotni seznanjeni o programsko volilni konferenci in o kadrovskih pripravah na to konferenco.
Kušar
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
Še je čas, da izpopolnite svoje znanje v tečajih, ki jih organiziramo
VPIŠITE
se v naslednje tečaje:
KROJENJA IN ŠIVANJA, začetne in nadaljevalne, v katerih se boste naučili teh veščin in si prihranili marsikateri dinar
ZA SKLADIŠČNO POSLOVANJE, kar vam bo koristilo pri opravljanju del in nalog v vaši delovni organizaciji
VPIŠETE se lahko vsak dan do 10. februarja 1982 na DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE, Kolodvorska 6. Vse potrebne INFORMACIJE dobite po telefonu številka: 721-082 in 722-278.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE
SPOMINSKA SLOVESNOST NA RUDNIKU
Vsakoletna spominska slovesnost pred - spomenikom padlih na Rudniku je tudi letos bila dobro obiskana kljub temu, da je bilo zimsko jutro v nedeljo 10. januarja marzlo in neprijetno. Toda to srečanje s preživelimi, ki so se resili iz krvavega boja 6. januarja 1945 in Številnimi svojci padlih, je postalo že tradicionalno.
V priložnostnem govoru je ing. Albin Kladnik opisal tragedijo, v kateri so izgubili življenje skoraj vsi tedanji aktivisti okrožnih organov in tudi posledice, ki jih je sovražnik izvajal v zadnjih dneh vojne nad prebivalstvom. Posebej se je zadržal na naši povojni izgradnji in izpostavil odgovornost v sedanjem trenutku in to na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. „Naša notranja trdnost, pridobitve NOB, odklanjanja vseh nacionalnih pojavov, bitka za stabilizacijo in streznitev so naša velika odgovornost, ki jo moramo dosledno uresničevati.
V sedanjih pogojih mednarodna napetosti in tekme v oboroževanju je potrebno izpostavljati patriotizem in podpirati tisto neuvrščeno politiko, ki jo moramo dosledno zagovarjati. To je garancija za mir, to je izhod za nadaljnji razvoj človeštva, to je tudi naš dolg do vseh, ki so dali svoja življenja za svobodo, ki jo žviimo, je poudaril tovariš Kladnik.
V mrzli zimski dan so izve-nele tople besede mladih iz osnovne organizacije Volčji potok, pesmi moškega pevskega zbora Solidarnosti in Godbe na pihala iz Kamnika.
Spet so se poklonili številni borčevski prapori spominu padlih, spet so oživeli med udeleženci spomini na najtežja leta naše zgodovine in spet so številni udeleženci dokazali, da izpolnjujejo svojo obveznost do padlih in da se zavedajo njihovega doprinosa k današnji stvarnosti.
Kušar
Jurij VULKAN:
UTRINKI S POTI SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE
V prejšnji številki našega občinskega glasila se je iztekla skromna reportaža „S poti spominov", katera se je nadaljevala skoraj v vseki številki skozi vse leto 1981. pa seje med tem nabralo toliko drobnih stvari, katere tudi velja objaviti.
Prireditev v Moravčah
V soboto, 12. decembra 1981 je bila v osnovni loli „Jurij Vega" v Moravčah slovesna podelitev spominskih znakov. Občinski odbor ZZB NOV in komisija za ..Pot spominov občine Domžale" sta skupno s pionirji te tole pripravili imenitno razpoloženje. Kar 166 znakov so podelili vsem, ki so prehodili to nato pot. Tako je s prvo podelitvijo, lani v Domžalah 98, letos spomladi v Žejah 135, dobilo vsega že 398 značk prepotenih rekreetivcev. Ob tem je kar 5 po hodnikov dobilo te posebne diplome za 5-kratno hojo. To so: Ivan Stih iz Ljubljane /hodil je že 10-krat in dobi te plaketo/, Franci Brojan, Ivan Ložar /7-krat/ sami Domžalci, kot tudi Pavla in Anton Ahčin /tudi že 7-krat/. To je tisti Tone, katerega tem te omenil, da ra; poleg te nase poti zaide le na Raiico. Šmarno goro (Grmado) in se
čez GoDevico požene domov, pač tja, od koder je začel. Tudi letos ima fant kar svojevrsten rekord (govorila sva morda 10 dni pred novim letom), ko mi reče: „Vet, Jur, tem bil že 141 krat gor (in mitlim, da bom prišel do konca leta na 146, če ne zaokrožil celo na 150. Pa le to je treba reči, da je 100 % vojni invalid, borec NOV, in ker ga poznam, vem, da bosta obe z ženo Pavlo imela kmalu 10 pohodov za teboj: tu štejem tudi zimske in sploh vse letne čase.
Družin« s po več člani
Ob podelitvi je bilo zanimivo opazovati kar cele kolone družin t Štirimi ali petimi člani, ko to prejemali iz rok predsednikov Alfonza Avblja in Franca Podbevika zaslužene znake. Menda to bili najttevil-nejii   prav   družina Anžinovega
Spominsko svečanost na Rudniku to ob 36. obletnici pokola partizanov letos pripravili Kamničani. Na sliki: Bine Kladnik med svečanim govorom
Janeza iz Jari, kar 6 jih je bilo in to kar tri generacije, najmlajii Jurček, komaj tri in pol je imel, ko je hodil, pa je tako korajžno in moiko sprejemal čestitke. Takih in tudi starejiih otrok je bilo precej, saj mnogi od teh opravljajo že drugo ali tretjo pot, seveda v spremstvu staršev ali sorodnikov. Zato je novost komisije, da za 5 kratno udeležbo pohodniki prejmejo posebno diplomo, za 10 kratno pa plaketo, kar je seveda zelo vabljivo Udeleženci so navdušeni in v razgovoru z njimi so vsak po svoje hvalili in dajali laskave ocene o tej poti in sploh o zamisli. Predsednik komisije kurirjev in vezistov za Gorenjsko tov. Fojkar je kot gost v pozdravnem nagovoru poudaril, da po vzgledu domžalske komisije pripravljajo kurirji enako, toda malo daljšo transverzalo, katera bo potekala preko vseh 9 gorenjskih občin. Pot bo vodila mimo vseh 40 obeležij, kjer to se med NOV nahajale tako skrite, pa zelo pomembne kurirske postaje z oznako „G". In prav edino v Sloveniji je bila organizirana edinstvena kurirska zveza, ki je nima para. Laskave so take ocene in v razgovoru mi Janez Kralj Pravi: „Že mnogo krajev v občini sem obiskal včasih kot funkcionar ali aktivist po dolžnosti in šele sedaj, ko sem prehodil „Pot spominov", vem, da je pot enkratna." Z ženo pričneta nekje v Tuhinjski dolini in tam tudi končata. Kamničani so še veliko za nami. S tako rekreacijo so mnogo zamudili, da mu je kar hudo, ker je tudi pri njih dovolj zanimivih za razvoj NOB zelo pomembnih in če hočete tudi zgodovinskih krajev. Ravno predeli pod planinami to čudoviti. Tudi tov. Štih pravi: „Če mi ne bi ugajalo, verjemite, ne bi prehodil 10 krat, pa se bomo še videli I"
Pohodniki iz vse Slovenije
Prav zaradi tega ni nič čudno, da v kontrolnih knjigah opazimo cele vrste pohodnikov iz vseh 'rajev Slovenije in tudi iz sosednjih republik; celo večkrat so vpisani. Ko bomo brali ta zapis, bomo zasledili, da je bilo izdanih že več kot 2400 knjižic. Tako je že kar navada, da ko vrneš eno, obenem dvigneš drugo. Tekih je precej. Trdim, da bo morala komisija prav kmalu nabaviti kar zajetno število diplom in plaket. Omeniti velja, da je celo akademski slikar Danijel Fugger na „Poti spominov" iskal kotičke in zanimive pejtaže s „Poti". Prenesel jih je na platno ter
svoj trud prikazal obenem na razstavi v Moravčah. Razstava bo predstavljena tudi v Domžalah.
Prav vsak letni čas ponuja po hodniku nove in vedno nove lepote, zanimivosti in vsi, ki smo bili takrat v Moravčah, s katerimi sem se pogovarjal so dejali: „še gremol"
Prijetno je srečevati prijatelje, znance
Moravče kraj, ki marsikoga privlači kot magnet. Ne vem kaj I Zato ni nič čudnega, da se nas je neko nedeljo 21. novembra znašlo prav tam okoli 80 pohodnikov. Kar nekako začudeno smo se spogledovali. Morda je prav nenadno srečanje vzrok privlačnosti, ko se z vseh smeri hiteči znanci, prijatelji ali pa tudi nezneni združijo, se povetelijo in zalijejo za ta dan opravljeno pot, ki so jo načrtovali. Saj je sindikat „Lek" ta dan, ko sva hitela z ženo s Trojan v Moravče, vodil 50 pohodnikov, ki so šli za name. Nič nisva vedela, da sta jih peljala Jaka in Mara Habjanova. Obenem so pa tudi z druge strani, iz Domžal preko Trojice prihiteli domžalski planinci, ..oboroženi" s palicami, okoli 20 po številu, ter še nekaj drugih ljubiteljev narave. Čeprav srečaš tovariša v domačem kraju, pa je tak nenaden sestanek ne poti vse kaj drugega. Vidite, prav to je v vsej zadevi morda najbolj mikavno, če se poti nenadoma križajo, ko pelje pot celo družino ali družbo v nasprotni smeri. Mimogrede pogovor o tem ali onem, jkako gre, kako otroci hodijo, »zatrobiš" malo v stekleničko in zdravo, pa na svidenje I"
SPOMINI 87-LETNEGA MENGŠANA JANEZA KOŽELJA
Številni obiskovalci so se na Golčaju poklonili spominu na borce Radomeljske čete, ki so tam padli
Spominsko svečanost na Golčaju so s kulturnim sporedom obogatili učenci Sole iz Blagovice in učenci Radomeljske čete
Janez Koželj bo letos dopolnil 87. leto, vendar je se vedno čil in zdrav, čeprav je njegovo življenje že nekajkrat viselo na nitki. V svoji skromnosti ni veliko pripovedoval drugim o sebi, doživel pa je v resnici toliko, da bi lahko napisal obsežno knjigo. Spomin na pretekle dogodke mu sploh ni obledel, povrhu pa hrani se celo kupico različnih slik, dokumentov in drugih pričevanj, tako da je res prava živa zgodovina. Njegova življenjska pot je tako značilna in hkrati bogata, da bi bilo resnično škoda na vse to pozabiti. Verjetno je med domžalskimi občani malo takih, ki se še dobro spominjajo, kako je bilo pred 1. svetovno vojno, kaj je lahko kdo doživel v 17. pešpolku kot Kranjski Janez v avstrijski vojski, kako je še pred oktobrsko revolucijo delal na grofovskih posestvih kot ujetnik in kako je kot Slovan doživljal veliki zgodovinski preobrat, ne nazadnje pa so precejšnjega pomena tudi spomini na različne štrajke med obema vojnama in tudi na dogodke med NOB in pozneje v povojni obnovi. 0 vsem tem pripoveduje Janez Koželj iz Mengša, kot bi se zgodilo včeraj...
NEVSAKDANJI PODVIG:
POT SPOMINOV
V ENEM NEPREKINJENEM POHODU
Da bodo „Pot spominov" opravili v enem pohodu — tega so se spomni/i člani PD Domžale Albin Belentin, Hajko Pire, Albin Uran in Maksi Prelovsek, sicer znani planinski navdušenci.
Omenjeni planinci so kot trening za to zahtevno nalogo (Pot spominov je dolga nekako 108 km) opravili kopico zahtevnih tur. Tako so kot predstavniki Domžal sodelovali na prireditvi ob obletnici napada na Dražgoše, kjer so prehodili pot od Pasje ravni do Dražgoš.
Na pot so se iz Domžal omenjeni planinci namenili v soboto 16. januarja ob 8. uri izpred spomenika borbe in dela, na cilj pri Ručigaju na Dobenu pa so prišli nekaj po dvanajsti uri v nedeljo 17. januarja 1982 z vsemi potrebnimi dokaznimi žigi.
Domžalskim planincem, ki jim je uspel pohod (ponoči je bilo —10 stopinj) iskreno čestitamo.
Mladi MengSani na naboru 1914 '
NAJPREJ DELO, POTEM ZABAVA
Janez Koželj se je rodil 1895. leta. Pri Nacetu je zagledalo luč sveta sedem otrok, vendar je zadnji umrl. Nacetov Jože, Janezov oče, je po vsej Gorenjski kupoval teleta m nasploh živino; otroci pa so mu pri delu veliko pomagali, ko so živino klali, delali klobase in sušili meso. " Veliko bolj zabavno, čeprav nadvse nevarno, je bilo potem, ko so vozili suho meso in klobase v Trst. Verjetno je takrat nastala poznana kranjska klobasa, ki je bila v Trstu zelo iskana. Tja dol so vozili seveda vse skupaj z vozmi.
Koželj se tudi dobro spominja, da so mu pripovedovali, kako je bilo še precej let pred tem z vmesnimi
Eostajami. Glavne so bile seveda v iubliani, kjer so se križale poti. V Mengšu pa je bila nekdaj znana poči-valna postaja pri Kuraltu, današnja Tonhova hiša. Konje je marsikdo, ki je prišel od daleč, dal v hlev, da so se odpočili, voznik pa je tudi sam prenočil v gostilni.
Mengeš je bil takrat razdeljen na Veliki in Mali Mengeš, kar starejši ljudje še danes uporabljajo. Največ je bilo kmetov, vmes pa so se že pojavljali tudi prvi obrtniki in sicer mizarji
in ključavničarji- Zanimivo ob tem je, da so se šli običajono urit na tuje, tudi v Nemčijo in v Švico, ne samo na Dunaj, potem pa so doma več veljali. Takšni obrtniki so bili Vahtar, Kosec, Kopitar...
Fantovsko življenje je bilo precej drugačno kot danes. Kjer so imeli kmetije, so pač delali doma, revnejši pa so se udinjali pri drugih, prav tako pa tudi pri obeh S tare tih na posestvih. S šestnajstimi leti so morali kar krepko poprijeti za delo. Posebno kosci in mUtiči so bili vedno iskani.
Kmetje so se med sabo radi skušali, kje se bo prej oglasila pesem koscev, še pomembneje pa je bilo, kie so začeli zjutraj prej mlatiti. Veliko šale je bilo ob tem tudi tam, kjer so jim med malico podtaknili metlo pod snope. Kdor metle ni takoj odkril, so se mu posmehoval!, češ, kakšen mlatič pa si, ko pa metlo mlatiš!
Nekateri, kot Janez Koželj, so se že zgodaj zaposlili v slamnikarski delavnici v Mengšu, drugi pa so imeli več časa za razbčna skupna dela, od ličkanja koruze do stre sanj a prosa, stiskanja mošta itd. Posebno je bilo
veselo, ko so prišli do vsebine v „babi" na nasadu, do „made". Za malico pa seveda ni smela manjkati zabeljena kaša.
SPREVOD S KITAMI
Fantje so se radi zbirali sredi Velikega Mengša ob znamenju. Zvečer so ob toplih dnevih poležavali v travi, ko pa se je znočilo, so šli vse tja do Malega Mengša in peli.
K fantom je lahko pristopil le tisti, ki je dal za Štefan vina. Večkrat se je celo zgodilo, da so starejši fantje popivali - nekoč se je to zgodilo pri Kebru - potem pa so poiskali mlajše fante in jih na hitro sprejeli v fantovsko druščino, ker sami niso imeli cvenka za plačilo. Ob pustu se je nekoč pred 1. svetovno vojno zgodilo tudi to, da so fantje sestavili dolg sprevod in krenili v Moste. Na enem koncu je prijel prvi za slamnato kito, dolgo 24 komolcev, na drugem pa drugi in tako so se razvili drug za drugim.
Ko so se vračali, jih je ujela huda nevihta. Voda je zelo h;tro preplavila
Mengeš, tako da niso mogli niti iti pomagat reševat domov, in so se zatekli k Demovšku, kjer je bila gostilna...
VAŠKI SIMBOLI
Nekdaj so se fantje radi zravsali za prazen nič. Dovolj je že bilo, da si omenil vaški simbol, pa ie bila že tu huda kri. V Topolah so bili jezni, če si omenil topolsko korito, v Trzinu sekiro, v Loki rž, v Mengšu pa baca.
Večkrat so se stepli z Jaršani ali Smarčani. Zadnji so bili tako jezni na svojega „mačka", da so nosili s sabo tudi kakšno primemo krepelce. Sicer pa to ni bilo nič nenavadnega, saj so se celo Velikomengšani in Malomengšani med sabo „oborože-vali" z vilicami in tudi pipci.
Nekdaj jih na naboru še zdaleč niso vse potrdili, komaj dobro polovico. '„Kaj boš ti, škarta!" je bila najgrša pripomba, ki jo je lahko slišal fant, ki ni bil potrjen.
Janez Koželj je bil seveda potrjen, zato so ga tudi ob začetku 1. svetovne vojne takoj vpoklicali...
(prihodnjič: Kam gremo na fronto? )
PRED POKLICNO USMERITVIJO
Učencem osmih razredov osnovnih Sol se neizprosno bliža mesec marec, ko se bodo morali odločiti, kam bodo Sli po končani osnovni Soli; v nadaljevanje Šolanje ali zaposlitev?
Seveda se bo večina odločila za šolanje, vendar nastaja vprašanje v katero usmeritev, kateri poklic. Vedeti je tudi treba, da učnih razmerij (vajencev) v usmerjenem izobraževanju ni več, zato ni nikomur potrebno iskati učnega mesta niti delovne organizacije, kjer bi učenec ali učenka opravljal proizvodno delo ali proizvodno prakso. Za to delo je dolžna poskrbeti srednja šola v sodelovanju z organizacijami združenega dela.
Če bi se kdo želel zaposliti v točno določeni delovni organizaciji, potem lahko to DO zaprosi za štipendijo. Razpisi štipendij, kadrovskih in iz združenih sredstev, bodo v mesecu februarju objavljeni v časopisih Delo in Večer.
Odločitev, v katero usmeritev ali poklic je še toliko težja, ker niso jasne dolgoročne potrebe po kadrih. Edino kar lahko zanesljivo rečemo je, da bo manjkalo poklicev za delo v proizvodnji, za vse ostalo pa je zelo težko napovedati potrebe po kadrih za 5,10,15 let.
Iz pregleda potreb po kadrih se bo nekoliko zmanjšal vpsi v trgovinsko dejavnost, elektro stroko, pedagoško gimnazijo, v drugih strokah in šolah pa ni predvidenih večjih odstopanj od letošnjega vpisa.
Po letošnjih poklicnih namerah osnovnošolcev vemo, da bo
precej več kandidatov kot je prostih mest na naslednjih šolah oziroma usmeritvah:pedagoška, zdravstvena, elektro, PTT, gimnazija. Te omejitve pa pomenijo, da bo več ustreznih učencev in učenk odklonjeno na določenih šolah, zato se bodo morali preusmerjati.Vpis v nadaljnje šolanje bo v mesecu marcu, preusmerjanje pa bo potekalo od aprila do konca junija in dodatno Se do konca avgusta. V primeru, da bo učenec ali učenkaodklonjenav željeni šoli oz. usmeritvi in ne ve kam naj se usmeri se naj obrne po pomoč na strokovno službo Skupnosti za zaposlovanje, ke je le—ta zadolžena za pomoč pri preusmerjanju. Ta pomoč pa bo tembolj učinkovita, čimpreje bo odklonjeni učenec iskal to pomoč, kajti julija in avgusta že skoraj ne bo moč upoStevati interesa učenca, pač pa usmerjati tja, kjer bodo še prosta vpisna mesta.
Posebej opozarjam, da vpis v določeno usmeritev Se ne pomeni, da bo kandidat tudi dosegel poklic, ki si ga želi. Poglejmo primer: nekdo želi biti gradbeni tehnik, vpiše se in je sprejet v gradbeno usmeritev. Ali bo kasneje gradbeni tehnik ali ne pa zavisi predvsem od njegovih Šolskih ocen v prvem letniku in seveda potreb po tehnikih. V primeru, da ne bo mogel
nadaljevati šolanja za tehnika pa bo nadaljeval za poklic zidarja, tesarja ipd. •.. če pa ne bi uspešno dokončal niti prvega letnika, pa bi bil usmerjen v skrajšan program, ki traja okoli 18 mesecev in bi dokončal šolanje kot gradbeni delavec (po starem sistemu polkvalificirani delavec). Podobno kot v gradbeništvu velja tudi za večji del drugih usmeritev. Prestopanje iz ene usmeritve (stroke) v drugo ni zaželjeno, čeprav je sicer možno, vendar le s preizkusi znanja iz predmetov, ki jih učenec ni poslušal. Ta prestop bo sorazmerno možen, če sta si usmeritvi podobni, v nasprotnem primeru pa skoraj ne. Po končanem drugem letniku usmerjenega izobraževanja pa prestop iz ene usmeritve v drugo praktično ni več možen, zato je še kako pobembno, da učenec izbere pravo usmeritev. Pri izbiri usmeritve pa poleg staršev pomagajo Se Spiske svetovalne službe, razredniki in strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje.
Pri odločanju absolventov srednjih Sol za nadaljnji študij pa je postopek izbire nekoliko drugačen, ker še vedno lahko prestopajo iz ene usmeritve v drugo. To prestopanje bo možno le do takrat, ko bo prva generacija učencev usmerjenega izobraževanja dokončala 4—letno srednjo šolo, nato pa bo možno nadaljevanje študija le v isti usmeritvi.
Pri izbiri študija je potrebno poudariti, da kadrov z družboslovno usmeritvijo ne moremo ustrezno zaposlovati, ker jih je preveč, mnogo lažje pa je pri tehniških usmeritvah.
Po podatkih Centra za razvoj univerze študira na obeh slovenskih univerzah 455 domžalskih občanov in sicer 341 redno in 114 ob delu. Največ jih Studira za naslednje poklice: — ekonomist (I. stop.) 70
— strojni inženir (I. stop.) 19
— elektro inženir (I.stop.) 19
— višji upravni delavec 23
- dipl. ing. elektrotehnike 12
— dipl. ekonomist 21
- dipl. pravnik 18
- zdravnik 15 Za ostale poklice podatkov
ne navajam, ker je število pod 10, kar pa ne pomeni, da je teh kadrov premalo, napr. na arheologiji nimamo nobenega študenta, kar je tudi prav, saj ga ne bi mogli ustrezno zaposliti.
Močno pa primanjkuje kadrov za vojaške srednje in visoke Sole. Srednješolci naj z vidika potreb po kadrih sledijo razpise potreb po kadrih v dnevnem časopisju, in razpisane štipendije, kar je lahko precej zanesljiva orientacija za izbiro študija. Do takrat ko bi dokončali Studije, se bo verjetno tudi struktura potreb po kadrih že nekoliko spremenila, vendar ne predviddevamo bistvenih odstopanj od sedanjega stanja.
Izbira poklica je daljnosežna odločitev zato mora vsak pred svojo odločitvijo premisliti naslednje:
— kateri poklici ga veselijo (dejansko, ne le navidezno),
— ali poklic dobro pozna,
— ali ima dovolj učnih navad, da bo lahko uspešno dokončal šolanje,
— ali ima dovolj psihičnih in fizičnih sposobnosti za željen poklic in šolanje,
— ali ima ustrezne osebnostne lastnosti za željen poklic,
— ali se bo lahko zaposlil po končanem šolanju?
UpoStevati pa je treba, da se bo vedno več deklet moralo vključevati v poklice, v katere se dosedaj vključujejo le moški, ker meje med „moSkimi" in „ženskimi" poklici, če odštejemo miselnost, skoraj ni.
J. Cerar
REFERENDUM 0 ZDRUŽEVANJU V SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL
V času od 25.12.1981 do 7.1.1982 je potekal na osnovnih šolah v občini in Glasbeni šoli Domžale referendumza sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju v Skupnost osnovnih šol občine Domžale.
Iniciativni odbor za združitev v Skupnost osnovnih šol je na osnovi poročil volilnih komisij osnovnih šol in Glasbene šole pripravil naslednje rezultate oz. izide glasovanja:
(Nadaljevanje na 17. strani)
Šola
Zap. it.
1. Janko Kersnik Brdo
2. Jurij Vega Moravče
3. Martin Koželj Dob
4. Radomeljske čete Preserje
5. Matije Blejca Mengei
6. Josip Broz Tito Domžale
7. Vencelj Perko Domžale
8. šlandrove brigade Domžale
9. Olge Avbelj Homec
10. Glasbena šola Domžale
Povprečen izid glasovanja: 75,77 %.
. Na podlagi navedenih podatkov ugotavlja Iniciativni odbor, da je referendum za sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju v Skupnost osnovnih iol občine Domžale sprejet v vseh šolah in da je cit. samoupravni sporazum stopil v veljavo.
Vpis. volil:	Glasovalo	Za	Proti	Neve- % Ijavni za
54	48	37	10	1 68,5
48	44	39	4	1 81,2
44	39	33	6	- 75,0
46	46	33	13	- 71,7
59	54	44	10	-• 74,5
55	51	38	12	1 69,0
54	53	47	5	1 87,0
66	56	43	13	- 65,1
36	34	27	6	1 75,0
22	22	20	2	- 90,9
din, do te višine pa po samoupravnem sporazumu o štipendiranju štipendije ne izplačujemo).
Zaradi točnejših podatkov zadnja leta zaprošamo za mnenja o upravičenosti do štipendije komisije za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih, o aktivnosti prosilcev pa OK ZSMS. Pri težjih primerih (kjer gre za suficitarno šolanje in slabšo socialno varnost) pridobimo mnenje strokovne službe Samoupravne skupnosti socialnega skrbstva Domžale.
Kadrovsko štipendiranje
V letu 1981 smo sistematično (akcija MK-81) dobili podatke o kadrovskih štipendijah v občini. V TOZD smo poslali 108 vprašalnikov RKŠ 1 in OKŠ 2. Vrnjenih pa smo dobili 81 vprašalnikov. Za šolsko leto 1981/82 je bilo v občini razpisanih 227 kadrovskih štipendij (redni in dodatni razpis). Po podatkih iz obrazcev
V petek 22. januarja so predstavniki osnovnih šol in glasbene iole podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti osnovnih sol. Prinesla bo boljšo organiziranost ter večjo kvaliteto strokovno-administrativnega in pedagoškega dela
ŠTIPENDIJE IN ŠOLANJE
PODATKI O ŠTIPENDIRANJU IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV OBČINE DOMŽALE IN O KADROVSKEM ŠTIPENDIRANJU
V šolskem letu 1981/82 štipendiramo iz združenih sredstev občine Domžale 334 štipendistov, od tega jih 27 prejema razliko h kadrovski štipendiji. V prvem letniku usmerjenega izobraževanja je 69 štipendistov, v poklicnih šolah po prejšnjem vzgojno izobraževalnem programu 8 štipendistov, v srednjih šolah 183, v višjih 15 in v visokih šolah 32 štipendistov.
Poprečna višina štipendije znaša 2.000 din, poprečna višina razlike pa 1.100 din. Učni uspeh štipendistov je v poprečju dober, nekoliko slabši je le pri učencih poklicnih šol (2,43). Iz naše občine se 271 štipendistov vozi, oziroma se šola izven kraja stalnega bivališča. 20 štipendistov se šola v kraju bivanja, 16 Pa jih v času šolanja stanuje v internatu.
V začetku šolskega leta 1981/82 smo preusmerili 16 štipendistov na kadrovske štipendije. V juniju 1981 je zaključilo šolanje 71 štipendistov.
Izmed teh je bilo 17 štipendistov z razliko in so kadrovsko vezani glede zaposlitve, ostalih 54 štipendistov pa je imelo naslednje namere:
- 17 fantov je odšlo na odsluženje vojaškega roka,
- 13 štipendistov se je zaposlilo,
- 25 pa jih nadaljuje šolanje na višjih oziroma visokih šolah.
Največ štipendistov je iz dohodkovne skupine 1.700 din do 4.000 din ne člana družine mesečno, kar pomeni, da jim štipendija kot socialni korektiv omogoča šolanje.
Za šolsko leto 1981/82 smo prejeli 194 vlog. Po razpisnih pogojih smo po obravnavi vseh vlog ne seji izvršnega odbora odobrili 134 štipendij in 4 razlike h kadrovski štipendiji. 56 prosilcem štipendije niso bile podeljene (23 prosilcev je presegalo pridobitveni cenzus 4.852 din mesečno na člana družine, 33 prosilcev pa je po izračunu štipendija znesla manj kot 420
OKŠ je bilo podeljenih 126 štipendij, nepodeljenih pa 90 štipendij.
Za šolsko leto 1982/83 pa je predvidenih za razpis 152 štipendij, to pomeni, da je predviden razpis za 40 % nižji. Priprave za skupen razpis kadrovskih štipendij morajo biti zaključene že konec meseca januarja 1982, da bi lahko zagotovili predvideni razpis 15. februarja 1982. Pregled nad razpisanimi kadrovskimi štipendijami bo omogočil kvalitetnejše usmerjanje mladine, ki se v mesecu marcu odloča za nadaljnje izobraževanje. Nižje število predvidenih štipendij za razpis je izraženo v vsej ljubljanski regiji. Zato bo potrebno ponovno pristopiti k pregledu dodatno planiranih kadrovskih štipendij, saj resolucijske usmeritve dajejo poseben poudarek večjemu obsegu kadrovskih štipendij, predvsem za poklice v proizvod-
Skupnost za zaposlovanje Domžale
DAN RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
Konferenca računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je dne 26. decembra 1977 sprejela odlok, da se 1. februar proglasi za dan računovodskih in finančnih delavcev. Ta dan je bil izbran z ozirom na zgodovinsko dejstvo, da je predsedstvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije 1. februar 1945 sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni republiki Jugoslaviji. Odlok je bil temelj razvoju računovodstva v naši državi.
Tako je 1. februar postal praznik vseh tistih delavcev, ki delajo na računovodskih in finančnih poslih v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, bankah, v službi družbenega knjigovodstva, v zavarovalnih skupnostih in vseh drugih gospodarskih in negospodarskih organizacijah.
Pomen tega praznika je predvsem v tem, da se enkrat letno daje javno priznanje vsem tistim delavcem, skromnim in marljivim, ki širom naše domovine dnevno opravljajo računovodske in finančne posle. Ti posli so, z ozirom na našo zakonodajo in številne predpise, družbene dogovore in samoupravne
sporazume, dovolj zapleteni in tudi odgovorni. Ti posli morajo biti tudi opravljeni pravočasno, v določenih rokih. Od pravočasnosti in točnosti opravljenih nalog s področja računovodstva in financ zavisi tudi pravočasno in pravilno informiranje vseh pristojnih družbenih institucij, kakor tudi vseh delavcev znotraj posameznih organizacij. Točni in pravočasni finančni podatki so osnova za kvalitetno analiziranje in v nadaljnji fazi za čimbolj točno planiranje. Na osnovi navedenega lahko trdimo, da opravljajo finančni delavci eno od najzahtevnejših in najodgovornejših družbenih funkcij.
Dan 1. februar praznujejo računovodski in finančni delavci od leta 1977 naprej vsako leto, in to v okviru svojih strokovnih organizacij ali v okviru ovojih delavnih organizacij.
Društvo računovodskih in finančnih delavcev Domžale-Kamnik bo letos praznovalo 12. februarja ob 12. uri v kinodvo-rani v Mengšu. Člani društva bodo vabljeni s posebnimi vabili, vabljeni so tudi vsi tisti delavci, ki opravljajo na področju obeh občin računovodske ali finančne posle, čeprav še niso člani društva.
Izvršni odbor DRFD Domžale-Kamnik
.*JJ>4 # IfllMMil:
ČIGAVI STE, OBČANI?
SPRTI
KRAJEVNI SKUPNOSTI
Občani nekaj stanovanjskih hiš naselja „NA ROBU" so očitno krasni ljudje, kajti zaradi njih potekajo siloviti prepiri. Kdaj pa ste še videli, da bi se dve krajevni skupnosti silovito potegovali za slabe ljudi? Občani naselja „NA ROBU" niso nikdaj uživali pozornosti, zaradi katerih bi vedeli: kako zelo smo pomembni I Ampka ko so v dveh krajevnih skupnosti v PRISOJNICI in OSOJNICI zaradi njih začeli streljati iz vseh topov - to pa je nekaj drugega ...
Krajevna skupnost PRISOJNICA je v obrambi zahteve napisala, da ima vrsto silnih argumentov, zaradi katerih „NA ROBU" pripada edinole in samo v PRISOJNICO:
— sonce naprimer istočasno posije v PRISOJNICO in „NA ROB", šele nato pa v OSOJNICO
— KS PRISOJNICA je bliže CENTRU in tam se prebivalcem spornega naselja zato obetajo lepši časi, kot pa Če bi bili priključeni v OSOJNICO
— letala naprimer lepo vsakodnevno preletavajo PRISOJNICO in „NA ROBU", medtem ko se čez OSOJNICO letalo že zlepa ni peljalo!
— pa mački iz OSOJNICE denimol Že desetletja hodijo vasovat v PRISOJNICO; ne pa oni iz OSOJNICE na to stran
— v PRISOJNICI se že na leta peče kruh, medtem koga v OSOJNICO vozijo od drugod. Kdo je torej pomembnejši?
— pa še to! PRISOJNICA nudi prebivalcem naselja „NA ROBU", da z minimalnimi sredstvi dosežejo maksimalen komunalni razvoj, medtem ko bo na oni strani tako, da bodo morali vložiti maksimalna sredstva za minimalni razvoj.
V OSOJNICI niso mirovali: „Vaši argumenti v primerjavi z našimi nimajo nobene teže," so dejali. Krepko so zastavili in napisali:
— prebivalci naselja „NA ROBU" pripadajo OSOJNICI že od nekdaj, ko PRISOJNICE še nikjer ni bilo! Takšno je ljudsko izročilo nekdanjih potovk, beračev, ljudskih godcev, ki so bili doma v OSOJNICI;
— voda že od nekdaj teče iz OSOJNICE proti PRISOJNICI, še nikoli ni tekla v obratni smeri ...
— Pa veter poglejmo! Skoraj vedno piha proti PROSOJ-NICI, le malokdaj kontra ...
— Res je, da sonce prej posije v PRISOJNICO, vendar je v OSOJNICI več megle, sence, snega. S tem v zvezi so obeti za zimski turizem in rekreacijo edinole v OSOJNICI, medtem ko PRISOJNICA nima za to nobenih pogojev.
— Zrak denimol Vse pomembnejši je! Čistega dihajo v OSOJNICI, na oni strani pa PRISOJNICO bližnji CENTER že močno zasmrduje!
— Tu v OSOJNICI je ekologija, narava, divjad. Vsi glavni občinski možje so lovci, ti pa imajo v OSOJNICI glede divjadi poskrbljeno in ceneje kot je treba le, če bo „NA ROBU" v KS OSOJNICI.
Tako v PRISOJNICI kot v OSOJNICI nabirajo argumente še naprej, skoraj tako kot v KS RADOMUE in KS ROVA, katerih podobnost problematike z našim primerom OSOJNICE in PRISOJNICE je zgolj slučajna ...
M. B.
JUTRANJIK DELO V MENGŠU
Je že tako, da smo radi zelo občutljivi na malenkosti, ki pa nam v življenju lahko pomenijo veliko. Danes je taksen čas, da hoče biti človek tudi čim bolje in čim hitreje informiran. Informacija, ki nam jo prineseta radio in televizija, je sicer izredno hitra, navadno najhitrejša med vsemi, kljub temu pa si vsakdo želi tudi časopisne informacije, ki jo človek lahko sprejema po svojih zmožnostih in je tudi sicer navadno bolj poglobljena. In kako je z dnevniki oz. njihovo dostavo v Mengšu?
Kot je opaziti prihaja dopoldnevnik Dnevnik v hiše in stanovanja izredno redno in tudi pravočasno. Druge časopise in revije dostavlja pošta, ki je pri temdovolj ekspeditivna, edinole naše občinsko glasilo še vedno prihaja z zamudo. Tako občani v Mengšu še vedno poberemo čestitke ob 1. maju, za Dan republike in ob Novem letu skoraj po pravilu nekaj dni po praznikih, čeprav izide glasilo skoraj vedno pravočasno. Verjetno bi se glede tega dalo urediti tudi kako drugače, če je že pošta ob teh konicah najbolj obremenjena. Očitno je, da razna dogovarjanja in odprta pisma niso obrodila veliko sadov.
Velike težave pa so bile do nedavnega z jutranjikom Delo. Vsi vemo, da se Delo tiska zvečer oziroma ponoči in da je mogoče prvo izdajo Dela, ki jo dobivamo tudi mi, dobiti v Ljubljani že od desetih zvečer. Osrednje glasilo SZDL naj bi pač prišlo v roke bralcem pravočasno, kot prva obširnejša informacija v jutranjem času.
Delo je nekaj let nazaj prihajalo v mengeške domove ob vseh drugih časovnih pasovih, samo zjutraj ne. Dogajalo se je, da si sobotno Delo s prilogo, ki je namenjena za branje čez konec tedna, dobil v roke v ponedeljek in tudi v torek. Dogajalo se je še veliko podobnih stvari. Včasih nisi dobil Dela tri dni, potem pa tri številke skupaj, večkrat ga sploh ni bilo itd. Nekateri krajani so obupali nad takšno dostavo in so zahtevali časopis preko pošte, edinole ob prostih sobotah so morali sami ponj.
Vsega tega glede jutranjika Delo ni zdaj več. Dostavljen je v zgodnjih jutranjih urah, v nabiralnike in ne po tleh kot nekdaj. Ne poznam osebe, ki dostavlja jutranjik Delo, vem samo to, da po večih letih neredne dostave končno dobivamo časopis pravi čas v roke. Morda se bo komu zdelo nepotrebno pisati o tem, vendar se mi zdi prav tudi pohvaliti nekaj, kar nam je v splošno korist. Upajmo samo, da ne bomo čez nekaj mesecev pristali na starem. Kako malo je včasih treba, da je človek, željan informacije, lahko bolj zadovoljen.
Ko bi bilo tako še z Občinskim poročevalcem/
I.S.
Iz glasila „Ogledalo" KS Radomlje:
ŽALOSTINKA ZA ZEMLJOi
Za varstvo kmečke zemlje trudil se je Peter, na žalost vse
se izkazalo je za lulanje v veter. Plačal je za obrekovanje, čeprav na plodni zemlji zdaj že raste stanovanje.
Še več I
Na drugi strani naselja
zdaj raste garaža,
ki za nekoč prijetno vas
je, mirno rečeno, BLAMAŽA/
Za podelitev družbenih priznanj Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale (Ur. vestni k 17/80) ter na podlagi sklepa komisije za odlikovanja z dne 20.1.1982, objavlja
RAZPIS
s katerim poziva vse predlagatelje, da dostavijo predloge za podelitev Nagrade občine Domžale.
Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim delovnim ljudem in občanom, organizacijam, skupnostim in društvom za izjemne dosežke na gospodarskem, znanstvenem, kulturno umetniškem, telesnokultur-nem ter za pomembne stvaritve na drugih področjih. V posameznem letu se podeli največ tri denarne nagrade v skupnem znesku 30.000 din.
POZIV
za dostavo predlogov za podelitev Listine o priznanju in Plakete občine Domžale.
LISTINA O PRIZNANJU
Listina o priznanju se podeli občanom, delovnim ljudem, OZD, skupnostim ter društvom za dosežene uspehe pri delu za prizadevanje v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah.
PLAKETA OBČINE DOMŽALE
Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah za posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela, in dela v skupnostih in društvih. Plaketa občine Domžale se podeljuje, ko je poteklo od prejšnje podelitve najmanj 5 let.
Predlogi morajo biti obrazloženi in dokumentirani v skladu z navedenimi kriteriji. Tako utemeljene predloge pošljite najkasneje do 19. marca 1982 Komisiji za odlikovanja pri Sekretariatu za kadrovske zadeve, Domžale, Ljubljanska 94.
Predlogov, ki ne bodo vsebovali naslednjih podatkov: priimek in ime predlaganega, rojstnih podatkov, stanovanja, zaposlitev, dosedanja prejeta občinska priznanja ter popolno obrazložitev, za katero priznanje se predlaga ali pa bodo prispeli po 19. marcu 1982, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanja ob letošnjem občinskem prazniku - 23. maju 1982.
Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale
\
I
SOCIALNI DELAVEC PIŠE:
KAKO JE S POROKAMI MLADOLETNIH?
Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moškega in ženske. Njen družbeni pomen je v zasno-vanju družine. Med pogoji za sklenitev zakonske zveze je med ostalimi tudi polnoletnost. Če ta pogoj ni izpolnjen, sme svet za varstvo družine pri SIS socialnega skrbstva, če so za to utemeljeni razlogi, dovoliti sklenitev zakonske zveze. Vloga za spregled mladoletnosti se vloži pri strokovni službi SIS socialnega skrbstva, ki zbere vso zahtevano dokumentacijo in zadevo predloži v odločitev svetu. Postopek od sprejema, do izdaje odločbe traja od enega do dveh mesecev. Odločba je pravnomočna 15 dni po njenem prevzemu. Pred pravnomočnostjo odločbe ni možno skleniti zakonske zveze. Dogaja se še, da posamezniki določijo datum poroke, stečejo že priprave za gostijo in šele potem vložijo zahtevek za spregled mladoletnosti, nakar razočarani prestavljajo poroko.
Svet za varstvo družine je prevzel nalogo spregledov zakonskih zadržkov z uveljavitvijo nove zakonodaje v letu 1977. Od takrat pa do danes je obravnaval 53 vlog za spregled mladoletnosti. V dveh primerih je zadevo negativno rešil. V pozitivno rešenih zadevah so prosilci navajali kot glavni razlog za spregled mladoletnosti prav nosečnost, ki pa sama po sebi še ni pogoj za pozitivno rešitev vloge. Svet v vsakem primeru posebej odloča o zadevi, pn čemer upošteva poleg zakonsko določenih pogojev še:
- osebnost prosilca in osebe, s katero ta želi skleniti zakonsko zvezo,
- starost drugega partnerja,
- materialne razmere, ,
- stanovanjske razmere v katerih bosta bodoča zakonca živela,
- zdravstveno stanje,
- morebitne razvade, -pripravljenost  namena skupnega življenja.
Kandidati, ki so prosili za dovolitev sklenitve zakonske zveze, so v glavnem izpolnjevali zahtevane pogoje. Do polnoletnosti jim je prav tako manjkalo le nekaj mesecev. Partner, s katerim so nameravali skleniti zakonsko zvezo, je bil v vseh
primerih   materialno preskrbljen.
Stanovanjsko vprašanje so jim bili pripravljeni pomagati rešiti starši, ki so se tudi strinjali s sklenitvijo zakonske zveze mladoletne hčere ali sina. Vsi prosilci so predložili ustrezno zdravniško potrdilo.
Od skupnega števila 51 pozitivno rešenih zadev, se je do danes razve-zalo 5,8 % zakoncev. Svet tako ugotavlja, da so sprejeti sklepi dovolj zanesljivi in ne kaže spreminjati kriterijev, ki vplivajo na odločitev.
Primerjava gornjih podatkov, s podatki v predzakonskem svetovanju pa kaže na določene skupne lastnosti. Pri enih in drugih gre za mlade kandidatke. Kandidatke za spregled mladoletnosti so navajale kot glavni razlog nosečnost. 60 % kandidatk v predzakonskem svetovanju pa prav tako že pričakuje otroka. Tak podatek pa nujno terja večjo vzgojo mladih na področju odnosov med spoloma, načrtovanju družine, preprečevanju nezaželjene nosečnosti, psihologiji odnosov med spoloma ipd. kar bo prej ali slej nujno vključiti v programe vseh vzgojno izobraževalnih institucij. Predzakonsko svetovanje naj bi bilo le del te vzgoje.
SAM
Taki smo, kaj hočemo: IZJAVE O SINOVIH PO DOMŽALSKO
Moj sin je študent in je tako brihten, da v Domžalah pravzaprav nima nikogar s katerim bi se lahko pogovarjal...
Moj sin mora študirati pa naj velja kar hoče. Sicer pa morajo biti otroci več kot starši ...
Moj sin izredno rad bere. Včasih ko noče, ga pa tepemo ... • » *
Tri hčere imam in enega sina. Vse tri so dobile inženirje, sin pa se je poročil samo s „tehnico" ...
Izjave o sinovih slišal in zapisal Matjaž Brojan
-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage in skrbne mame
MARIJE BALA2IČ
roj. Hozjan iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili pisno ali ustno sožalje, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Petru Cerarju za njegovo nesebično pomoč pri dolgotrajnem zdravljenju ter ostalemu zdravniškemu
osebju Zdravstvenega doma v Domžalah. Posebej smo dolžni zahvalo sostanovalcem in predsedniku hišnega sveta Ljuba Šercerja 2 ter mladini in sindikalni organizaciji „Mlino-stroj" za humanost in denarno pomoč.
Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen obred.
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Štefan in Jože in vsi njeni, ki so jo imeli radi
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi našega ljubega moža, ata in starega ata
VINKA POLJANSKA
z Vira, Papirniška 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam pomagali, nas tolažili z besedami sožalja, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala Veit Janku za poslovilne besede v imenu ZB NOV Vir in vseh ostalih organizacij KS Vir, praporščakoma ZB NOV in sindikatu Papirnice Količevo ter za pogrebni obred gospodu župniku iz Radomelj.
V globoki žalosti vsi njegovi domači.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, ki nas je za tvoj rojstni dan zapustila v 73. letu,
IVANKE LUKATI
roj. Urbanija Imenje 12, Moravče
se iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje in ji poklonili cvetje. Zahvaljujemo te godbenikom iz Moravč. Prisrčna zahvala praporščakom in gospodu župniku za opravljen lep obred in vsem, ki
ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi delovnim organizacijam Tosama, Toko, Plava laguna — Novost, Magistrat Ljubljana in ZB NOV Moravče za darovano cvetje.
Žalujoči:
hčerke Ivanka, Veri, Jelka, sinova Srečko in Janez fer brat Lovro z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANTONIJE POHLIN
roj. Mejdič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje ter vtem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Za čas njene bolezni se zahvaljujemo dr. Cerarju za nesebično pomoč in prizadevanje. Prisrčna hvala za besede tolažbe in opravljen pogrebni obred gospodu župniku iz
Doba.
Vti njeni.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
J02ETA PRESEKARJA
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in vso pomoč najbližjim sosedom, vtem vaščanom, prijateljem, sodelavcem iz Avtomontaže, Metalke, Heliota, Toka in Slovina ter kolesarjem in Integrala. Za poslovilne besede se zahvaljujemo tov. Peterki ter sodelavcu iz
Avtomontaže ter duhovniku za poslovilni obred. Hvala vtem sorodnikom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, sočustvovanje in spremljanje na njegovi zadnji poti.
\       Vti njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
LOVRENCA PAVLICA
iz Doba 108
se iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim sodelavcem DO Papirnice, DO Totame in Usnjarski šoli, vtem ki tte nam pomagali, darovali cvetje in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Petru Cererju in vtem pevcem. Pritrčna hvala za besede tolažbe in opravljen pogrebni obred gospodu župniku ter govorniku tov. Slavotu Juteršku za iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vti njegovi.
ZAHVALA
Po kretki bolezni je nenadoma zaspal v 77. letu starosti naš dragi oče, stari oče, stric in brat
J02E VRENJAK
upokojenec z Vire, Sončna ul. 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali vence, cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Gatiltkemu društvu Vir za poslednjo čast, govorniku gasilstva in vtem praporščakom. Zahvala govorniku Papirnice Količevo ter pevcem za lepe pesmi in gospodu župniku iz Doba za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi domači.
ZAHVALA
Tiho in tako iznenada je odšel od nat dragi brat in ttric
RAJKOGRILJ
Ob tej nenadomestljivi izgubi smo dolžni našo iskreno zahvalo vtem, ki tte ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, mu
darovali prelepo cvetje, ki krati njegov mnogo prezgodnji grob. Posebno zahvalo tmo dolžni delovni organizaciji Termit Domžale — Petkokopi Moravče, vtem njegovim sodelavcem, Gasillkemu društvu Moravče, vsem sosedom, ki so nam nesebično pomagali, govornikoma za ganljive poslovilne besede, moravskim pevcem za lepo zapete žalottinke in praporščakom za zadnji pozdrav. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Še enkrat vsem hvala I V imenu sorodstva: brata Slavko in Marjen.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega mota, očka, sina, brata in stric?
IVANA FRANKO
se iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, nat tolažili z besedami sožalja, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno te zahvaljujemo tov. Milanu Jenčiču za pomoč v teh težkih trenutkih in lepe poslovilne besede; enako tovarni Union DE Mengeš in vtem sodelavcem. Enaka zahvala tudi pevcem, godbi ter duhovniku za opravljeni obred.
Vtem se enkret zehvala.
Neutolažljivi: žena Marija, sinova Janez in Tomaž, mama in bratje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage hčerke, sestre in tete
MARIJE URBAN IJA
iz Radomelj, Prešernova 21
te iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in sprem ttvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo te pevcem iz Lek-a, sodelavcu za poslovilne besede, praporščakom in gospodu župniku iz Radomelj za pogrebni obred.
Žalujoči: , mama, bratje in sestre z družinami.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naSega dragega moža, očete, dedka, brata in strica
IVANA VAVPETICA
borca Šlandrove brigade iz Preterij, Pelechova 46
te iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, sosedom, vaSčanom, prijateljem, sodelavcem, vtem praporščakom, godbi iz Domžal, borcem Štandove brigade, DO Induplati in Slovenijalet Radomlje, organizacijam ZB NOV Radomlje, Domžale in Gornji grad, ZRVS Domžale in KS Preterje za izrečeno sožolje, darovano cvetje in pospremitev ne njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo te tudi govornikoma za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu in organizaciji ZB NOV Domžale za organizacijo pogrebnega obrede. p
Vti njegovi domači.
ZAHVALA
Ob nenadni in izredno boleči izgubi naSega mota, očeta, lina, brata, strice in zeta
FRANCIJA SOJERJA
h Ihana
te zahvaljujemo vtem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem, ki to nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in nat tolažili. Hvala vtem, ki ste mu darovali cvetje in ga v tako velikem Številu pospremili na zadnjo pot ter t tem počastili njegov spomin. Posebej te zahvaljujemo Franciju Ložarju iz Štude za veliko uslugo ter gospodu župniku za tolažilne besede in lep pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naSega sina in brata
MARJANA POLJANSKA
te itkreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa družini Pavli za pomoč in razumevanje v najtežjih trenutkih. Enaka zahvala vtem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovalcem cvetja ter vencev.
Žalujoči: mama, brata Vilko in Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in deda
SLAVKA GRLICE
te itkreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki to nam izrazili sožalja, mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo te tudi vtem organizacijam, upokojencem iz Domžal za lepo zapete pesmi, govornikoma za poslovilne besede in župniku g. Žnidarju za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, otroci in vnuki
ZAHVALA
Izteklo te je življenje naSe drage mame
MILKE OBREZA
roj. Zidan iz Mengša
ki je dne 19. decembra 1981 dotrpela v 51. letu starosti, po težki in
neozdravljivi bolezni. Itkreno te zahvaljujemo vtem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki to ji stali ob ttrani v času njene bolezni ter jo pospremili
k zadnjemu počitku. Hvala tudi vtem, ki to nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Potebej se zahvaljujemo delovni organizaciji „Trak" MengeS ter tov. Repniku za poslovilne besede in osebju Doma upokojencev Domžale In Mengeš za njihov trud v času njene bolezni.
Vti njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najdražjega očeta in starega očeta
JAKOBE NAROBE
iz Trzina
izrekamo zahvalo vtem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem TOKO Domžale in Energoinvest Črnuče za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vtem, ki to namesto cvetja namenili tvoje darove za obnovo cerkve v Trzinu, še potebej pa Skotu g. Leniču za svečano opravljeni obred.
Hvala tudi za petje cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem DU Domžale za zapete žalostinke.
Zahvaljujemo te tudi gasilcem GD Trzin za njihovo spremstvo ne zadnji poti, kakor tudi vtem krajanom in ostalim, ki to naSega dragega očeta pospremili tako številčno na zadnji poti. Ob tej priliki pa se zahvaljujemo tudi dr. Logarju za njegovo dolgoletno prizadevno skrb.
Vtem in vsakemu potebej Se enkrat hvala. Žalujoči Narobetovi iz Trzina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
SLAVKA OSOLNIKA
Dob 29
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje, nam iznikli
sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala vsem praporščakom, ZB NOV Dob, GD Dob, pevcem Tosame in za poslovilni govor tov. Juterlku.
Njegovi domači.
ZAHVALA
Z bolečino v srcih smo sy poslovili od dragege očeta
FRANCA KLOPČIČA
Mala Lasna 1
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se Iskreno zahvaljujemo za spremstvo do njegovega poslednjega doma, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Za čas njegove bolezni se zahvaljujemo dr. Pippu za pomoč pri dolgoletnem zdravljenju. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Se enkrat vtem iskrena hvala I
Hčerka Helena, sinovi Janez, Marjan in Franci.
V SPOMIN
Minulo je leto, odkar je za vedno nehalo biti srca mojega dragega moža, očeta, brata in dede
KURENT PETRA
Kolicevo 56
Spomin na tebe bo ostal vedno živ, čas beži, ne izbrise pa bolečin. Hvala vtem, ki obiskujete njegov grob in mu prinašate svečke in cvetje.
Vti njegovi.
V SPOMIN
24.2.1982 bo minilo leto, odkar nat je za vedno zapustil naš dragi mož in ati
J02E KUZMA
Čas ne izbriše solza ter bolečin srca. Težko je spoznati grenko resnico, da te ni več med nami. Še vedno slišimo tvoje korake, tvoj glas, vidimo tvoj nasmejani obraz, vti načrti to mimo, vse je tiho in prazno, ostala nam je le skrita bolečina in tvoj prerani grob je nema priča. Iskrena hvala vtem, ki te za trenutek ustavite ob grobu in ste z mislijo z njim, ter mu prižgete svečo aH položite rože.
Njegovi.
ZAHVALA
Minilo je že pol leta odkar mi je majskega jutra požar uničil hišo in gospodarsko poslopje. V tem sorazmerno kratkem času mi je predvsem v vsestransko in nesebično pomočjo uspelo zgraditi nazaj hišo in gospodarsko poslopje, tako, da ima družina spet topel dom, delo na kmetiji pe spet teče naprej. Itkreno te
zahvaljujem vtem bližnjim in daljnjim tovaščanom, KS Češnjia. KS Rakitovec-Pšajno-vica, GD Blagovica, Kmetijsko zemljiški skupnosti Domžale, Izvršnemu svetu SOb Domžale in Zavarovalni skupnosti Triglav Mengeš, brez katerih pomoči mi ne bi nikoli uspelo obnoviti domačije.
Žordani Ivan
V SPOMIN
IVAN VAVPOTIC
Na pokopališču na Homcu to te krajani in borci poslovili 19. decembra od kapetana I. razreda Ivana Vavpotiča. Življenjska pot pokojnega Ivana se je začela v kmečki družini in v mladosti te je izučil za kovinarja. Najprej je delal v Itkri v Kranju, kjer ga je zatekla tudi druga svetovna vojna. V začetku vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, njegovo aktivno delo pa je bilo odkrito in je moral zaradi tega 1943. leta oditi v partizane, kjer je postal borec Šlandrove brigade. Sodeloval je v številnih bojih te brigade v Savinjski dolini in nazadnje te je zapotlil v tovarni Induplati, kjer je delal do upokojitve. Ivan je zelo rad delal v družbenopolitičnih organizacijah, toda zahrbtna bolezen ga je v 63—letu starosti iztrgala iz borčevske sredine in zaključila njegovo življenjsko pot.
Njegovo vestno in prizadevno delo, njego doprinos k naši stvarnosti bo dolgo ostal med vsemi, ki smo ga poznali.
Franc Stegnar
V spomin prijatelju DUŠANU MIHELČIČU
Minilo je Novo leto, Dušan. Koliko lepih želja smo ti izrekli ob tem prazniku. Bile so to želje, izrečene iz srca, pa te vendar niso uresničile. Besede slovesa so težke, toliko bolj, če slovo pride tako tiho, nepričakovano.
Koliko skupaj preživetih trenutkov se vrsti v spominu I
Od dni, ko smo se kot majhni otroci zbirali pod bližnjim kozolcem, pa do danes, ko tmo tkupaj preživljali mladott. Življenje ni cvetoče polje, pravi pesem, ki ti jo vedno najraje pel. Ne, žaret ni. Toda človek ti ga z delom in t pridnostjo vendarle lahko ustvarja, to ti vedel in dokazoval. Žal, se premalo časa.
Ti si zdaj srečen v svojem svetu. Nam pa ostaja bolečina ob tvojem odhodu, bolečina ob misli, da v bližajoči pomladi ne bomo skupaj trgali zvončkov. Dehteli bodo po bližnjih gričih, ob gozdovih in potokih, katerih lepoto si lahko užival v rodnem kraju. Mi pa jih bomo nartgali in ti jih prinesli na prerani grob, v znak prijateljstva, ki ga tudi smrt ne more uničiti.
Simona Paštebar v imenu prijateljev
KAROL JUVAN
V soboto 16. januarja 1982 so se svojci, prijatelji in znanci na domžalskem pokopališču še zadnjič poslovili od 79-letnega Karla Juvana. Pokojni je izhajal iz znane Vintarjeve domačije v Stobu. Njegov oče Gašper Juvan je bil med ustanovitelji domžalske godbe pred 98 leti. Veselje do igranja v godbenih vrstah je vzbudil tudi pri svojih sinovih Antonu, Janezu, Gašperju, Lojzetu in seveda tudi pokojnem Karlu, ki je umrl le dobre štiri mesece za tragično preminulem Gašparju.
Stari Domžalčani se pokojnega Karola spominjajo, kako je z mlatilnico hodil po kmetijah bližnje in daljne okolice in mlatil žito. Veliko let je skrbel tudi za to, da Domžalčanov ni zeblo, taj je tudi žagal drva. Zadnja leta pred upokojitvijo je bil zaposlen pri Vodovodu, oz. Komunalnemu podjetju Domžale, kjer je na črpališčih skrbel, da to krajani dobivali potrebno vodo. V godbene vrste se je vključil že leta 1921 kot mlad fant. Prvič ga pa vidimo na sliki šele ob 50—letnici godbe leta 1934, ker je v času 40—letnice, ko so se godbeniki tudi slikali bil na služenju vojaškega roka. Igral je vse do leta 1964, ko je godba praznovala 80—letnico delovanja. Kasneje mu je bolezen to onemogočila. V godbenih vrstah je bil dolgo vrtto let tudi tin Karli. Z ženo Francko sta ti leta 1948 zgradila hišo na Stobovski cesti, poskrbela za to, (Nadaljevanje na 23. strani)
Obletnica domžalskih jamarjev:
20 LET DRUŠTVA ZA RAZISKAVO JAM »SIMON ROBIČ« DOMŽALE
Ob koncu decembra so člani Društva za raziskavo jam Simon Robič Domžale in številni prijatelji podzemeljskih lepot v Jamarskem domu na Gorjuši praznovali 20. letnico delovanja društva.
V kletnih prostorih povečanega jamarskega doma je člane in goste pozdravil predsednik Stane STRAŽAR. Tu so si lahko ogledali posebno sobo z Robičevo zbirko eksponatov in poročili o njegovem znanstvenem delu. Nato je večina prisotnih odšla v Železno jamo, kjer je zapel domžalski oktete. Tone Ravnikar je prebral odlomek o podzemskih jamah na območju Doba in okolice.
Spregovorila sta Stane Stražar in dr. Ivo GAMS, o delih v Železni, Babji in drugih jamah na tem območju. Nato so se vsi prisotni zbrali v velikem gostinskem lokalu v Jamarskem domu. Tu je ponovno spregovoril Stane STRAŽAR in podal obširno zgodovino društva:
»Pred 120 leti je Simon Robič objavil članek „Uber einige Grotten in de Umgebung von Aicn.'1 V slovenščini Robiču tega članka niso hoteli na tistn iti, zato je povzetek tega članka izšel za ustanovitev našega Jamarskega društva.
Jame so me začele zanimati v letih 1960 in 1961. K sodelovanju
sem povabil brata Lojzeta ter Ladota in Marka Starbka. Ko je takratni tajnik Turističnega društva Domžale Tone RAVNIKAR zvedel za naše delo, nas je po predhodnem posvetu s takratnim predsednikom dr. Francem Gašperinom povabil, da se jamarji kot sekcija vključimo v TD Domžale. Ustanovni občni zbor Jamarske sekcije TD Domžale je bil
17 12.1961. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Društva za raziskavo jam Slovenije dr. Ivan GAMS in Miran MARU-SIG. Za tajnika je bil izvoljen Jože GABRIČ, jaz pa za načelnika. Ze na ustanovnem občnem zboru smo se odločili, da se vključimo tudi v Društvo za raziskavo jam Slovenije, ki nam je nudilo strokovno pomoč in pomoč v orodju. Sekcijo smo kmalu preimenovali v Jamarski klub Simon Robič - Ivan SESEK Domžale. Pod tem imenom smo delovali 10 let.
Takoj po ustanovitvi smo po šolah in dvoranah organizirali več predavanj, kar je vzbudilo veliko zanimanje za jamarstvo. Organizirali smo raziskovalne akcije v jame v okolici Domžal in na Moravškem. Uredili smo Studenško jamo, ki je bila odprta leta 1962. Slovesnost je bila združena z odkritjem spominske plošče dečku Stanetu Kovaču. 2e konec leta 1962 smo začeli urejati Železno jamo. Napravili smo 10 m dolg nov vhod in ga vsekali v živo saklo, čer prepade sne postavili železne tračnice in napravili mostove, napeljali smo elektriko in drugo. Jamo smo odprli 1963 in jo združili z dramsko uprizoritvijo igre Adam Ravbar pred krumperškim gradom. V septembru 1964 smo začeli graditi jamarski dom. Opravljenega je bilo veliko prostovoljnega dela. Dom je bil leta 1966 slovesno odprt.
V letu 1967 smo pod vodstvom arheologa dr. Franca Osoleta odkrili v Babji jami 25. paleolitsko postojanko na Slovenskem. Ko smo leta 1971 začeli povezovati Babjo in Železno jamo z umetnim rovom, smo pri tem odkrili kosti in zobovje praži vali, ostanke kurišča in kameno orodje. Najdba je stara okrog 15.000 let. Nekaj tega gradiva hranimo v naši zbirki, največ ga je pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Ob 10. letnici kluba smo pripravili V. zbor slovenskih jamarjev. Ob akciji v O sole to vo jamo, smo to jamo poimenovali v Dvorano V. zbora slovenskih jamarjev. Večina referetov na V. zboru je bila posvečenih raziskovanju domžalsko -moravškemu osamejenemu krasu. Po naklonjenosti sekretarja Speleološke zveze Jugoslavije dr. Franca HABETA, smo imeli v letu 1972 simpozij o jamskem turizmu in zaščiti jam, leta 1973 pa simpozij o jamskem katastru.
Ob 150. letnici rojstva prirodoslovca in biospeleologa Simona Robiča smo leta 1974 v bližini doma odkrili Robičev doprsni kip, delo akademskega kiparja Staneta KOLENCA. Izdali smo tudi društvene značke in uredili stalno razstavo.
Ze ob otvoritvi Železne jame so se pokazale potrebe po turistični postojanki. Prvotni dom smo večkrat povečali, sedanjo obliko je pa po zamisli arh. Feliksa HRIBER-NIKA dobil v letošnjih poletnih mesecih. Od leta 1967 dalje gostinske prostore oddajamo v zakup.
Ze 19 let prirejamo tradicionalno prireditev Adam RAVBAR. Skladatelj prof. Marija TOMC je za nase prireditve napravil več skladb, omenim naj predvsem kantari „Kaj čakaš papa" in „Ravbar". Vsem pevcem, dirigentom, igralcem, konjenikom in vsem, ki so pri tem pomagali se lepo zahvaljujemo in želimo, da nam tudi v bodoče priskočijo na pomoč.
Pri jamarskem domu je bil leta 1976 zbor planincev, leta 1977 pa osrednja slovesnost ob 40. letnici KP in shoda ljudske fronte na Taboru.
Ob tej priliki je bila asfaltirana cesta od Doba do Krumperka, pri kateri smo s prostovoljnim delom pamagali tudi jamarji. Ze prej smo sami zgradili asfaltirano cesto od odcepa na Krumperk do Jamarskega doma. Pomagali smo tudi pri gradnji ceste na Trojico.
Pri svojem delu pa uspešno sodelujemo tudi z ZKO, Zvezo za tehnično kulturo Domžale, Jamarsko zvezo S'ivenije, Jamarskim klubom Kamnik, sosednimi prosvetnimi društvi, kakor tudi s krajevno skupnostjo Dob.
Ob praznovanju 750. letnice Doba je društvo založilo knjigo Kronika Doba. Organizirali smo tudi ljudske običaje, ki so postali že tradicionalni. Društvo je izdalo 2 številki revije Klub. Domžalsko-morav-ški kras je bil predstavljen v glasilu Naše jame in knjigah Svet pod Taborom in Moravska dolina. Več člankov je bilo objavljenih v Občinskem poročevalcu in dnevnem časopisju. Bilo je tudi nekaj oddaj v radiu in televiziji. Izdali smo serijo diapozitivov iz Železne jame, Jamarskega doma in okolice Krumperka. Skupaj z Občinskim odborom zveze za tehnično kulturo smo priredili več razstav.
V 20. letih delovanja se je s prizadevanjem naših članov povečalo število manjših in večjih jam na več kot 100. Največjo globino smo dosegli v Osoletovi jami na Dežnu, 260 m. Samo letos je Tone Svetina v neposredni bližini Studen ške jame odkril še tri podzemske jame. Veliko jam so tudi izmerili, zrisali in registrirali, vendar nas čaka še veliko dela, saj ie na našem območju še dosti neodkritih jam."
Za dolgoletno sodelovanje v društvu je predsednik Stane STRAŽAR nato razrelil članom društva in številnim društvom in organizacijam priznanja, plakete so pa prejeli:
bronaste:
dr. Ivan GAMS, Jenič Viktor mL Franc RIBIC, Alojz CER AR, Aleš STRAŽAR, Jamarska sekcija Vrhpo-Ue.
srebrne:
Marjan SIVEC, Andrej FLERIN, Marko OREHEK zlate:
Janez OSOLIN, Franci SKOK, Drago KOROŠEC, Edo SPENDL,
Toneta RAVNIKARJA so pa za dolgoletno sodelovanje imenovali za častnega člana.
Društvu to ob 20. letnem jubileju čestitali in spregovorili o uspešnem delu dr. Franc GAŠreRDN v imenu TD Domžale, dr. Ivan GAMS v imenu Jamrske zveze Slovenije, Franc SKRABEC v imenu Jamarskega društva Ribnica, Jože JOSIPO-V1C v imenu Krajevne skupnosti Dob, dr. Gregor PLNTAR v imenu Konjeniškega kluba, čestitke so pa slali Društvo za raziskavo jam stojna, In štitu za raziskavo krasa v Postojni, Jamarska sekcija Vrhpolje, ter Jamarsko društvo Ribnica.
TOR
ZAHVALA
Tov. BORC Metodu, direktorju Varnosti iz Mengša, se najlepše zahvaljujem za prijazno besedo in nesebično pomoč, ko me je dne 31.12.1981 peljal iz Vira na pokopališče v Mengeš.
Hvaležne Frančiška Janežič
(Nadaljevanje z 22. strani)
da so si otroci Marija, Karli, Helena in Metka ppridobill potrebno izobrazbo in ustvarili pogoje za boljši kos kruha.
Ob zadnjem slovesu so pokojnemu Karlu zapeli Oktet bratov Pirnat, zaigrala domžalska godba, pa še organist Mišo mu je zaigral v zadnje slovo. Zapeli so tudi cerkveni pevci, kajti žene Francka in Marija pojeta v Mešanem pevskem zboru Domžale. Ob odprtem grobu se je od pokojnega v imenu godbo poslovil Ivan Loboda.
Bodi mu lahka domača zemlja.
TOR
VINKO POLJANŠEK
V mesecu decembru so se številni krajani in prijatelji na pokopališču v Radomljah poslovili od Vinka Poljanska. Vinko se je rodil v Žireh, kjer je tudi doraščal in se izučil za čevljarja. V tridesetih letih ga je pot zanesla v naše kraje in si je ustvaril družino na Količevem ter našel delo v Papirnici. Med NOB je bil aktiven terenski delavec in obveščevalec. V Papirnici Količevo je
bil med tistimi, ki to napravili bunker v skladišču, v katerem so se zdravili tudi ranjeni borci. Poleg tega je bil stalno povezan s terenskimi delavci in skrbel za material za tehniko na Rovah in v Žicah.
Vinkota so vsi spoštovali, posebno pa še njegovo delo v borčevski in ostalih organizacijah v Krajevni skupnosti Vir. Kruta usoda je hotela, de Je iz te krajevne organizacije v letu 1981 odšlo 12 borcev in Vinko je bil eden izmed tistih, katerega odsostnost dobo njegovi tovariši še dolgo čutili.
Veit Janko
ra
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
SPORT:
GIMNASTIKA V DOMŽALSKI OBČINI
Vse kaže, da si bo ta atraktivni šport pridobil v naši občini domovinsko pravico. Leta 1980 smo se odločili za skupen, enoten, pa tudi precej zahtevnejši program. Nalogo so prevzeli v lanskem šolskem letu učitelji telesne vzgoje na posameznih šolah in sicer predvsem v smislu povečanja množičnosti in nenazadnje pridobitvi novih amaterskih kadrov iz lastnih vrst.
Danes smo v drugem šolskem letu, danes tem tovarišem že pomaga kakih 10 vodnic; nekatere od njih so že bile na prvem delu šolanja v Mozirju. Resnično so zaživeli tudi oddelki do četrtega razreda in tako je vse več mlaj ah pionirk, ki si pridno nabirajo gimnastična znanja. Ze na lanskem občinskem prvenstvu je nastopilo 60 mladih tekmovalk -najboljših s šestih osnovnih šol v naši občini. Komisija za gimnastiko je v lanskem letu opravila dokaj zahtevno delo in ga uspešno zaključila na lepem zaključnem nastopu najboljših gimnastičark na prireditvi SŠD za dan mladosti. Učitelji, ki so sodelovali ali še sodelujejo v delu komisije, so običajno preobremenjeni, zato so se člani komisije odločili, da v prihodnje pričnejo v komisijo vključevati tudi vodnike in vodnice. Ze v septembru je komisija sprejela pro-
7ram skupnih akcij v šolskem letu 981/82. Le-ta obsega dve pregledni tekmi, občinsko prvenstvo m zaključni nastop. Tako je bila prva pregledna tekma izvedena 5.1.1982 na osnovni šoli Josip Broz Tito v Domžalah. Udeležile so se je tekmovalke iz osnovnih šol: Mengeš, Radomlje, Dob in Josip Broz Tito. Skupno je nastopilo 44 tekmovalk v obeh starostnih skupinah. Prikazano znanje najboljših že kaže atraktivnost m zanimivost te športne panoge, kar ie potrdilo tudi okrog 50 gledalcev, ki so z glasnim ploskanjem pozdravili
najboljše izvedbe. Pri tem pa nam le preprosta računica pove, daje potrebno za tako število nastopajočih vaditi vsaj s trikrat tolikšnim številom učenk. Podatki iz osnovnih šol Josip Broz Tito, Radomlje, Mengeš, Dob in Moravče ter Slandrove brigade nam povedo, da je kar okrog 300 deklet v gimnastičnih krožkih.
Na prvi pregledni tekmi je vrstni red najboljših mlajših pionirk naslednji: 1. Adlcšič (Mengeš) 35,2, 2. Jurak (J. B. Tito) 34,9, 3. Potočnik (J. B. Tito) 34,7, 4. Prvinšek (Radomlje 32,7, 5. Berlic (Mengeš) 32,7,
fri starejših pionirkah pa: 1.-2. imona Trobec (Mengeš) in Mateja Nastran (Radomlje) 37,6, 3. Berlic (Mengeš) 37,3, 4. Miklič (Mengeš) 36,7, 5. Gorjup (Radomlje 35,7.
.Med 23. in 27. marcem bo še druga pregledna tekma, ki bo poleg posameznih šolskih prvenstev pomenila zadnjo preizkušnjo za občinsko prvenstvo. Občinsko prvenstvo bo 24. aprila na osnovni šoli Vencelj Perko v Domžalah. Pričakujemo, da se bo prvenstva udeležilo okrog 100 tekmovalk in tekmovalcev z večine osnovnih šol naše občine. Pri tem je naša želja, da bi dalo prvenstvo tudi vzpodbudo za večjo množičnost tudi v moški gimnastiki.
Ob zaključku šolskega leta pa se bodo najboljši posamezniki in posameznice udeležili tudi zaključne prireditve na dan mladosti.
BIR
Živahna aktivnost v ženskem športu:
SREČANJE ODBOJKARIC IZ DOM2AL IN KAMNIKA
Rekreacijske Športnice iz občin Kamnik in Donžal so se na pobudo odbojkarske ekipe DO Svilanit Kamnik dogovorile in organizirale medobčinski turnir v odbojki za ženske.
Prvi turnir so pripravili 20. decembra 1981 ob 8. uri v
Sortni hali oz. telovadnici OŠ Frana Albrehta v Kamniku, lavni pobudnik in tudi organizator tega turnirja je DO Svilanit iz Kamnika, ki je poskrbela za sodnike, žoge ter seveda osvežilno pijačo.
Kljub nedelji, mrzlemu vremenu in slabim voznim razmeram snt se matere, žene in dekleta - Športnice udeležile turnirja v velikem številu, kar kaže, da se športna rekreacija razvija tudi med nekaj starejšimi, ki se doslej niso v večji meri udeleževale športnih ali rekreacijskih tekmovanj.
V hali je udeleženke pozdravil predstavnik ZTKO občine Kamnik tovariš Janez Vodičar ter podal kratek uvod, v katerem je močno pohvalil ženski svet, da se kljub velikim in vsestranskim obveznostim odločajo še za športne aktivnosti.
Prvega turnirja v Kamniku seje udeležilo devet ekip. Bilo je prijetno vzdušje, saj smo imele celo nekaj navijačev.
Drugi turnir je bil v Domžalah v telovadnici OS Venclja Perka 16. januarja 1982 ob 8. uri.
Klub soboti so bile ekipe polnoštevilne. Pozdravni govor je imel predsednik športnega društva TVD Partizan Domžale tovariš Franc Gabrič, ki je prav tako pohvalil vzpodbudo organizacije tega turnirja.
Enako kot Kamničanke, smo se tudi Domžalčanke potrudile, da je bilo storjeno vse za nemoten potek tekmovanja, tako glede prostora, sodnikov, žog, okrepčila ter seveda dobrega vzdušja. Kljub temu , da je bilo izobešenih nekaj plakatov, nismo imele dosti navijačev, razen najožjih članov družine.
Predviden datum tretjega turnirja je 28. februar 1982 v Kamniku. Dekletom iz Kamnika je uspelo v sodelovanju ZTKO Kamnik pridobiti prostor za tekmovanje brez kakršnega koli prispevka.
Pobuda in organizacija tega turnirja je bila v Kamniku nagrajena tako, da so dekleta dobila prostor za tekmovanje brez kakršnegakoli prispevka s pomočjo ZTKO Kamnik, v Domžalah pa tega razumevanja nismo bile deležne ...
Ne glede na to, turnir je uspel, vsi smo bili zadovoljni in upamo, da bo v letošnjem letu še več podobnih športnih prireditev.
BEV
NOGOMETNE LESTVICE PRED SPOMLADANSKIM DELOM TEKMOVANJ
II. SELEKCIJA PIONIRJEV:
1. DOB	10 8 2 0	47:	8	18 točk
2. DOMŽALE	10 6 3 1	23:	13	15 točk
3. MENGEŠ	10 6 2 2	36	U	14 točk
4. RADOMLJE	9 6 0 3	36:	20	12 točk
5. KOMENDA	9 5 13	24:	27	11 točk
6. KAMNIK	9 4 0 5	15 :	22	8 točk
7. ENOTNOST	9 3 15	20:	24	7 točk
8. MORAVČE	8 2 2 4	14	28	6 točk
9. VIRTUS	8 2 15	13 :	20	5 točk
10. LUKOVICA	10 1 2 7	17 :	31	4 točk
11. IHAN	10 1 0 9	6:	40	2 točk
Pionirsko moštvo II. sel. „INDUPLATI" je odstopilo od temovanja.				
KADETI III. SELEKCIJA:				
1. VIRTUS	5 4 10	22	2	9 točk
2. RADOMLJE	6 4 0 2	21	6	8 točk
3. MORAVČE	6 4 0 2	17	10	8 točk
4. DOMŽALE	6 3 12	13	8	7 točk
5. DOB	5 3 0 2	13	6	6 točk
6. IHAN	6 10 5	4	22	2 točki
7. INDUPLATI	6 10 5	4	32	2 točki
Kadetska ekipa ..KAMNIKA"	je odstopila od tekmovanja.			
ČLANI REKREACIJA:				
1. MENGEŠ	9 4 4 1	27	15	12 točk
2. DOB	10 4 4 2	30	21	12 točk
3. RADOMLJE	8 5 12	20	12	U točk
4. INDUPLATI	9 5 13	22	19	11 točk
5. DOMŽALE	10 5 1 4	25	21	U točk
6. ENOTNOST	9 4 14	22	20	9 točk
7. KAMNIK	9 4 0 5	27	30	8 točk
8. IHAN	9 4 0 5	12	20	8 točk
9. LUKOVICA	10 3 2 5	27	35	8 točk
10. MORAVČE	9 2 2 5	15	: 18	6 točk
11. KOMENDA	8 10 7	12	31	2točki
Ekipa TVD Partizan Lukovica