n
Največji slovenski
v Združenih državah
Velja rare leto . „ . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
g Za inoseoietvo celo leto	$7.00
" H 0 1
J
TELKF0H; CHelsea 8—3878
NO. 271. — STEV. 271.
GLAS NARODA *
List slovenskih .delavcev * Ameriki.
Entered m Second 01— Matter September 21, 1908, at tha Port Office at Hew York, H. Y., nndcr Act of Congr— of Much 3, 1870 _NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 19, 1934. — PONEDELJEK, 19. NOV1EMHR4 1934
rThe largest Slovenian Daily in the United States.
b Issued every day except Sundays
and legal Holidays, g	75,000 Readers.
TELEFON: OHelsea 8—8878 VOLUME XLII. — LETNIK XLH.
UMOR KRALJA ALEKSANDRA PODŽIGA JEZO
JUGOSLOVANSKO ČASOPISJE OČITA MADŽARSKI VLADI, DA JE POVZROČILA UMOR V MARSEILLES
Beograjski list je naslovil na madžarskega ministrskega predsednika sedem vprašanj. — Jugoslovani imajo natančne podatke in dokaze, ki jih bodo predložili Ligi narodov. — Z Jugoslavijo vred bosta protestiraj tudi Čehoslovaška in Romunska.
"Povzpeniamo se!"—pravi predsednik
JAPONCI SO ZAVRNILI PREDLOG
Japonci so odklonili an-
BEOGRAD, Jugoslavija, 18. novembra. — Je- ^^ Podlog. — Jaza vs!ed umora kralja Aleksandra tako zelo nara- ^Ej^nL^ *
šca v Jugoslaviji, da nekateri krogi mislijo, da se , — gtons o pogo -
„ - 1__:x__bo.—Zveza med Anga-
kriza se le pričenja.	. . ^ . „ . . , ®
jo m Združenimi drža
Poluradni list "Vreme" je v četrtek objavil celo mi.
vrsto ostrih vprašanj, ki se naslanjajo na priznanja in izpovedi ujetnikov in so naslovljena na ogrskega ministrskega predsednika Juliusa Goemboesa.
Vreme" stavija naslednja vprašanja:
I. Ali je res, da je bila kmetija Janka Puszta na Ogrskem vojaško taborišče, v katerem so se teroristi redno vežbali v streljanju s puškami in metanjem bomb na podobo kralja Aleksandra?
2 Al* *	t 1 o	•	' in bo japonskim delegatom da-
. Ali ni bila Janka Puszta pravi arzenal, kate~|na priložnost. <la pojasnijo starega so zalagali ogrski vojaški viri?	j|i;,v sv»rj«» vlad«-.
X Ai-	» . » ., .	li^i	mnenju diploiuatičuih
>. Ali so ogrski častniki res vežbali Hrvate v te J krofov japonski odgovor ni
rorizmu in taktiki, kar bi jih vsposobilo, da prično]1114*	kot poskus poim
vstajo na Hrvatskem? (List imenuje deset ogrskih 1 jimjj! zavila4;l'villi/	J»-
1 v . •• i .	'	&	iionska vlifda 111 popolnoma
rtabnih častnikov, ki so poučevali.)	! pri|mivljena odpovedati se
washingtonski pogoditi. I>«> te-ija koraka se j«« Japonska ž<* odločila. toda pred 110 ga stori. hoče pojasniti, da druge izbire nima. Japonska uvažuje prizade-
London, Anglija, is. nov. — Ja]M»nska j«4 poslala svoj odgo-vor na angleški predlo«? in ga je svetovalec japonskega poslaništva Kotomatsu Kato izročil svetovalcu angleškega zunanjega urada Robertu L. ('raigie.
\ torek l»o s«-ja med angleškimi in japonskimi delegati
4.	Ali je res. da so en polkovnik in trije stotniki (Vreme" navaja njihova imena), posebno vežbali marseillskega morilca in njegove tri pomagače?
5.	Ali je ministrski predsednik Goemboes mnenja, da zarotniki v Janki Puszti, ki so povzročili des. bombnih napadov (list jih našteva) na vlake v katerih so nedolžni Jugoslovani postali žrtve, zaslužijo pravico političnega zavetišča?
6.	Ali ni marseillski morilec dobival ne samo zavetišča, temveč tudi materijalno pomoč od ogrskih revizijonistov skozi mnogo let?
7.	Ali je res, da so bili morilci po žrebu izbrani v Horthyjevi ulici št. 23 v Nagi Kaniszi ter so bili poslani na peklensko misijo pod ogrskim vladnim nadzorstvom?
ŽENEVA, Švica, 18. novembra. — Jugoslovanski zunanji minister Bosko Jeftič, ki je na potu v Ženevo, bo v pondeljek Liginemu tajniku vročil spomenico, v kateri opozarja Ligin svet na umor
kralja Aleksandra, kar "vznemirja mednarodni
• ••
mir .
Spomnica pa je umerjena in sestavljena tako, da Jugoslavija ne zahteva, da o njej Ligin svet takoj JJ™^1'''" razpravlja, temveč, da pride do obravnave na redni
seji v januarju.	; Vsled govora gener. Smutsa
Jugoslavija bo zavzela stališče, da ima navzlic iv Pont,de^<ik j«1 opažati, da se 1	• i	tj	v • 1 v	j angleški in ameriški delegati
temu da preiskava glede umora se ni končana, do- 2bližujejo jn ||a bo pri^h
volj dokazov, da je v nevarnosti mednarodni mir. posvetovanjih prišlo do skup
Jugoslavija obeta, da bo Ligi predložila še nadaljne
dokaze, ki jih bo dognala preiskava.
Spomenica navaja dokaze, katere je dobila Jugoslavija, da so umor povzročili macedonski in hr-l^™1^ washingtonski -mor-
* U- t	J	1 *i 1 v	I nareki pogodbi,
vatski teroristi s podporo sosednih držav.
Posebno težka je obdolžba proti Ogrski, katero dolži Jugoslavija, da je teroriste finančno podpirala. Manj pride pri tem v poštev Italija, Ker sedaj skuša Francija skleniti z Italijo ožje prijateljske zveze, je naprosila Jugoslavijo, da zadrži nekatere listine, ki obdolžujejo tudi Italijo.
Skupno z Jugoslavijo boste tudi druge dve članici Male antante, Cehoslovaska in Romunska, vlo-
KARDINAL
GASPARRI _ JE UMRL
Pokojnik je bil izvedenec v kanonskem pravu. — Po predavanju se ga je lotila pljučnica.
Rim, Italija, IS. novembra.1 Xoeoj ob desetih je umrl v sta- j rosti Hii let tajnik Vatikanske, države, Pictro Gasparri. ki j:* bil tekom svetovne vojne vpliven zagovornik miru.
(iasparri seji« bil prejšnji te-den prehladi! in dobil influon eo, ki se je razvila v pljučnico.
Ker mu je tudi srce oslabelo, so zdravniki izgubili vse upanje, da bi 11111 mogli rešiti življenje.
Olj |x«tih popoldne ga j«> obhajal nadškof (Mtaviani. državni podtajnik. *
Kardinal (iasparri j«' služil trem papežem kot državni tajnik ter je bil edeniiajbolj zna-j nih kardinalov. *	|
Pokojnik ni imel samo veli-! kili diplomatskih zmožnosti,! ampak j<* bil znan tudi kot iz-1 vedenec v kanonskem pravu. ' Najbolj značilno pri njem jej bilo, da je bil nepopustljiv so-j vražiiik fašizma.	j
Prejšnjo sredo je imel pre-' da van je na mednarodnem kon-1 gresu jurist o v, ki so j«» vršil v j
SCHUSCHNIGG IN MUSSOLINI K0NFERIRATA
Nemčija mora obljubiti, da prizna neodvinost Avstrije. — Konferenca je trajala nad dve
un.
vanje Anglije, da ustreže .Ja jHniski. toda Japonska ne 1110- 'R imu. Ko se jo vrnil domov, je
re sprejeti samo cnakos*; načelu. JajMinska si noče vezati rok z gentlemansko pogod-bo, ki bi nadaljevala z razmerjem 5-5-."» dejansko. .Japonska bo vztrajala na tonažni podla-gi za vse tri mornariške velesile.
Xav/.lie japonski zavrnitvi angleških predlogov upa Anglija na konečni sporazum med tremi velesilami.
Anglija je proti Jajjonski popustila v tem. da je pripravljena Japonski priznati enakost v načelu. Japonska pa zahteva dejansko enakost, četudi bi [»listala, da za gotovo število let ne bo gradila gotovih bojnih ladij do popolne moči.
moral leči.
PODPREDSEDNIK
SE JE IZGUBIL
Uvalde, Texas, IS. nov. — Podpredsednik Garner se je na lovu izgubil, j«' padel z drevesa in je ustrelil enega srnjaka.
— Prvič v mojem življenju se j»» zgodilo, da sem s<> na lovu izgubil, — je rekel Garner, * ko je prišel na svoj dom z raz-( praskanim kolenom in mnogi- } mi drugimi praskami po rti-1 kah in obrazu.	I
Vsled oblačnega neba ni 1110-1 gel najti lovskega taborišča, dasi je bil od njega oddaljen komaj 300 korakov. Da si raz-Cetudi pa je Anglija popu-'tfl«Ia okolico, je splezal na stila proti Japonski in ji je pri-1 drevo, toda suha veja se mu je a priznati enakost po'zlomila pod nogami in je pa-od
tudi temu na
a Združene države! 1,1'čevljev globoko. Pri tem j lasprotujejo.	st je ,zvil koleno in se opra-|
skal po rokah i 11 obrazu.
ne fronte angleške in ameriške mornarice, zlasti, kar se tiče Pacifika, ko bo Japonska oficijelno naznanila, da se od-
ŠKODA NA FILIPINIH
Manila Filipini, 17. novembra. — Uničevalni tajfun, ki je divjal po nekaterih Filipinskih otokih, in po sosednjem morju, je zahtevaj 23 člove-' življenj. Večinoma so to bili ribiči na morju.
žili pri Ligi narodov pritožbo zaradi umora jugoslovanskega kralja Aleksandra.	j Budimpešta, Ogrska, 18. novembra. — Ogrsko' časopisje soglasno povdarja pripravljenost Ogrske, | da dovoli Ligi narodov, da preiskuje umor jugoslovanskega kralja Aleksandra. Nikakor pa noče pri mednarodnem sodišču nastopiti Ogrska v vlogi ob-toženke.
Dunaj, Avstrija, 17. nov. — Kancler Schusehnigg je v spromstvu zunanjega ministra odjMitoval v Rim, kjer bo imel več konferenc z Mussolini jem.
Schuschniggov obisk v Ki-mu ima namen utrditi t r«»zvezo meti Italijo, Avstrijo 111 < )grsko.
Rim, Italija, IS. novembra. Ministrski predsednik Benito Mussolini in kancler dr. Kurt Schuschnigg sta imela prvo konferenco v palači Venezia. Razgovor je trajal nad dve u ri.
I rad no poročilo o tem ni bilo izdano, toda iz dolgega posvetovanja je mogoče sklep -ti, da sta oba voditelja skrbno razpravljala o najvažnejših zadevah obeh držav.
Kot zatrjuje "Associated Press", sta Mussolini in kancler Schuschnigg sklenila, da mora Nemčija na nedvomljiv način potrditi, da bo pustila Avstrijo samo, ali pa da z drugimi evropskimi državami podpiše pogodbo, s katero je zajamčena neodvisnost Avstrije.
Italijansko časopisje povdarja veliko prijaznost med razgovorom, toda opozarja javnost, da naj ne pričakuje od teh posvetovanj kakih senzacionalnih posledic.
Poglavitni namen tega sestanka je |M»kazati pred svetom, da složno sodelovanje n^d obema državama navzlic velikim spremembam v splošnem položaju ni trpelo. Tudi umor kanclerja dr. Dollfussa ni škodil prijateljskim odnosa jem med Avstrijo in Italijo. Italija hoče pokazati vsem, ki se jih tiče, da vztraja pri svoji zahtevi, da ostane Avstrija neodvisna država.
Rim, Italija, 18. novembra. Ministrski predsednik Benito Mussolini in kancler Sehusehnigg sta sklenila, tla mora biti Avstrija Švica osrednje Ev-rope. Nemčija se mora zavezati, da bo spoštovala in vpo-števala neodvisnost Avstrije. Oba državnika jTa se ]>osebno zavzemata za pogodbo, po kateri bi se vse evropske države zavezale, da jamčijo Avstriji neodvisnost.
Pri razgovoru med Mussolini jem in dr. Schuschniggom sta bila navzoča tudi avstrijski zunu>uji minister Egon Ber-ger-Wahlenegg in italijanski ]»odtajnik zunanjega ministrstva Fulvio Suvich.
Na konferenci so tudi rn pravljali o odnošajih med Avstrijo in Jugoslavijo.
CRADNJE V DOLINI TENNESSEE
NAJ BODO DEŽELI ZA UZOR
Na predsednikovem vlaku, 18. novembra. — Predsednik Roosevelt je zaključil svoje tri dni trajajoče potovanje po dolini reke Tennessee. V kratkem govoru je opozoril javnost na ogromne javne gradnje — v prvi vrsti na elektrarne — ki so bile v zadnjem času zgrajene v tem delu dežele.
Rekel je, da morajo služiti
PARAGVAJCI ZMAGUJEJO
te gradnje vsem Združenim državam za uzor. Izrazil je tudi prepričanje, da se nahaja dežela sredi razdobja gospodarske obnove.
Povzpeli jam o se — j:* dejal. — Naša dežela je zdrava. V veliko stisko je bila zašla, sedaj se pa dvigamo močvirja.
Predsednik je govoril na železniški postaji v Birmingham, Ala. Dasi ni bil govor vnaprej naznanjen, se je zbrala na postaji silna ljudska množica.
Ko je predsednik nehal govoriti. je stopil k njemu strojevodja Frank L. Cox. Predsednik mu je jjodal roko, stroje holivijska | je vodja je pa rekel: — Glaso-obramba v južnem delu (iranjva| sesem za vas kot sem gla-Chaco pričela lomiti.	soval svoj čas za Theodora
Ok.»li i h »dneva je padlo ^o šest dragih bolivijskih trdnjav, med njimi močna trdnjava Guachalla. Paragvajci so u-
Ballivian, najmočne j š a boli vijaka trdnjava je padla. — Paragvajci so vjeli 10,000 Bolivij-cev.
Buenos Aires, Argentina, is.
novembra. — Trdnjava Balli-vian. ki je ključ do bolivijske glavne armade ob reki Pilco-mavo, je padla pred spretno paragvajsko st ra t eg i j o.
Pod uničujočimi paragvajskimi udarci s«
ničili bolivijsko armado ob n -ki Pilcomavo ter ujeli 10,000 vojakov.
Ostali Bolivijci so zbežali v divjem neredu čez Pilcomavo v Argentino, ali pa po ee. 1 proti scverozapadu v g!a :ii stan v Villa Montes.
Ta nenadni uspeh Paragvaj-cev bo v zgodovini najhržc o-značen kot najvažnejša ,n»teza paragvajskega generalnega štaba v tej vojni. Ta zmaga j>-
Roosevelta. Dvakrat sem vodil vlak. v katerem se je nahajal Theodore Roosevelt. Doma čakajo trije vnuki mojega po-vratka, katerim bom natančno opisal to najbolj pomembno vožnjo v mojem življenju.
KRALJ KAROL V STRAHU
Bukarešta, Romunska, 1 <.
novembra. — Kralj Karo! in prestolonaslednik princ Mi-hael sta doživela velik strah, ko sta se v odprtem avtomo-
mnogo večjega pomena, kot pi	hilu .oljaIa z otvoritv<1 mrl;,
zmaga v decembru lanskega	fll
f> . . "	meniti,
leta, ko so i aragvaiei z.ivziii	v 1. 1--
, , . p . ,	i\ek romunski častnik v 11
trdnjavo Aldiuata 111 so vj.-l;	llifflinil; llfl	,
10,(MH) Bolivijcev.
nifonni je stopil na ulici 7. vr-
'I , , Iste ljudi ter se je z razprostr-rsolivijske straže so bde eeh»K- , - „0. .	1 1 »•
v	.	. I tirni rokami približal kralje-
noc v nervozni negotovo>ti.r.. .......* 1 1- 1 1
rj	-	, - V - - vemu avtomobilu. \ sakdo .|e
Naročite se na GLA8 NAB0DA. največji ilovenski ds<;*i!k v Združenih driavah.
Bolivijci so po predaji divizij-skega poveljstva v tnjnjuvi Independecia sicer pričakovali paragvajski napad, toda ni bilo ni kakega artilerijskega streljanja, ki ima navado pripraviti pot za infanterijski napad. Xoč je blia minia. Luna je Chaco razsvetljevala komaj toliko, da jo bilo mogoče videti nekatere sumljive sen-1 ce. Toda proti jutru se je izka-l zalo, da so te sence bile sku-J pine Paragvaj cev, ki so pono-J čl (obkolili trdnjavo Ballivia i.l
Prišlo ni nikakega boja. j Bolivijci so bili skoro popolnoma obkoljeni. Odprta jim je bila edina pot ob reki Pilcomavo proti trdnjavi Guachalla in dalje proti trdnjavi Vilic, Montes.
Bol ivijci so s«» odločili, da se
mislil, da je nameraval atentat na kralja.
Ko je kraljeva straža častnika prijela, je mlademu prestolonasledniku izročil pismo.
Na policijski stražnici je častnik rekel, da je zaradi je-tike moral pustiti častniško službo tor je prosil za podporo.
LOČITEV DANSKEGA PRINCA
Kdanj, Dansko, 18. nov. — Kralj Kristjan ho najbrže dovolil. da se njegov bratranec princ Erik loči od svoje kanadske žene. Za vzrok ločitve navaja princ Erik, da se s svojo ženo ne more rauzmeti. Za umaknejo, predno jim bo za- ločitev zakona kakega princa
1 lat i kralj dovoljenje.
prta tudi ta pot. Razstrelili mora skladišča municijc ter zapustili trdnjavo, ki je zdržala oble govanje že od januarja.
Toda umikanje je že bilo id-j gvajci bili v posesti trdnjav rezano. Paragvajci so vdrli v Ballivian, Mara vi 11 a, Zuiz, trdnjavo Guachalla in so jo Zausal, Carmenf Neuve in zavzeli, V nekaj urah so Pura-i Guachalla.
Hu.

NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 19, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Glas Naroda2
COMPANY
(A Corporation)
at abon officer«:
Ne« Mi Ot j. N. I.
Dopisi
/
©LAS NAHODA (Voire of tkt Pcwple)
py Except Sunday gad BojMgi
celo leto ..
Za New Ink Ze pol leu . Za InomnatTo so erio leto Zt pol lete..............

$7.00 $3.50 .. $7.00 $&S0
SnLeeriptioo Yearly $8.00
mU dan
nedrij In premikov.
la utbuueU ee ne priobtojejo. Denar naj ee blagovoli Order. Prl spremembi kraja naročnikor, prosimo, da ee biralUKe netanl. da hitreje najdemo naslovnika.
NAIODA", ni W. 18th Street. New ¥«ci N. X.
ZAfiClTA NEZAPOSLENIH
Sknl> za vsakdanji kmli je tako stara kakor človeštvo Nikdar pa «e ni bila skrb za vzdržan je bednega življenja ako velika kakor v našem zopleteirem kapitalističnem .ružafoiiomu redu, ki je popolnoma odtujen <fl narave.
In vsled tega je najbolj upravičena, najlepša in na j-'•»olj vzvišena sanja delovnega človeka — pa naj vrši ka-oršnokoli delo — da bi bil zaščiten pred nezaposlenostjo er "da bi mu ne ibilo treba trpeti v bolezni pomanjkanja. .Skratka, nihče noče postati žrtev gospodarske krize in tehničnih izprememb.
Še nikdar ni bila borba za vsakdapji kruh tako težka kakor je danes.
Hranilnice in zavarovalninske družbe že dolgo niso imele toliko posla kot ga imajo v zadnjih petih letih.
Bojazen prdi negotovo in temno bodočnostjo sili ljudi. da .se marsičemu odpovedo samo da prištedijo par do in rje v, ki pa takoj skopne, ko zadene človeka največja katastrofa. ki ga snore dandanes zadeti — ku izgubi delo in je postavljen na cesto.
Ko je začelo leta 1929 število nezaposlenih od dne d«' Ine naraščati, je uvedla (tedanja administracija par od rt1, V), ki so se pa izkazale za povsem nezadostne. Že tedaj e je začel lK)j proti zmaju, toda vlada je napadala zmaja .lezaposlenosti s papirnatim mečem.
Predsednik: je pa možak drugačnega kova.
Ameriškemu narodu je obljubil, da bo za več prihorl-■ jih generacij odpravil problem nezaposlenosti. Ako se mu ► posreči, bo izpolnjena želja, ki jo že dolgo goje dale-vidni podjetniki in človekoljubni socijalni reforma -" >rji.
Zdrav razum mora povetiati slehernemu podjetniku, a sta največjega pomena nakupna moč in gospodarska zaščita nezai>oslenega.
Pravilno je tudi stališče soeijahiih reformatorjev, k: od dne doline opazujejo bedo, v katero so zašle družine nezaposlenih zaradi pomaaijkanja denarja.
Upati je, da bo predsednik predložil novemu kongre-ii dalekosežne načrte za zavarovanje proti nezaposlenosti in da jih<bo kongres nemudoma odobril.
Amerika je bila pripravljena na vse mogoče stvari, •'dinole sdLanja depresija ji je prišla povsem iznenada.
Predsednik upa liajiti pot iz zagate. Vso njegovo do veslanje delo in prizadevanje kaže, da je krenil v pravo Mner.
Brooklyn, N. Y.
V nedeljo, dne 25. novembra poimldnc gotovo lie l><> nikogar zadržala nobena zapreka, da |ne bi posetil koncerta in igre "Domovine", ki se vrši v Slovenskem Narodnem Domu v Brooklvnu.
Koncertni del programa je zelo lep. Prva i m »se 111 je "Pastir" za moški zl>or, tenor in bariton-solo, ]>otem " Kno .samo tiho rožo" za mešani zbora capella in **Ob lepi modri l>o-navi" za mešani zbor s spr■.':»*-ljovaiijem klavirja.
Večina vsakdo po/na to ;m< krasno melodijo, posebno p!c salci jo cenijo", k«» se vrtijo \ valčkovcili tempu, ali pa ee .i,: poslušajo koneertiio izvajal« . Zdaj jo boste slišali peti orvič v slovenskem jeziku in sijajno aranžirano za zhorovo pr«*dn<-šanje. Samo ta pesem je vredna vstopnine za to prireditev Domovinske pevce in pevke pri vsaki vaji tako navduši, da bi jo peli kar naprej, kajti uho se ne more nikdar dovolj r:a-užiti te lepe lnelodije.
Koncertnemu delu programa sledi veseloigra 4* Velcturi-t". Ta igra je zelo komična od začetka pa do konca. Xasmej.il se boste vsaj toliko, kot ste se pri "Cliarlevevi tet ki če »u bolj. Vloge so v rokali n.ijbelj-ših moči.
Dejanje igre se vrši v Trstu in ]mk1 Triglavom. Kdor je bral zanimivo povest 44Kako je Trebušnik hodil na Triglav". se bo dvojno zabaval pri tej igri, ki je pristno slovenska.
Društvo "Domovina" se trudi na vse načine, da pripravi duševni užitek svojim rojakom, Vi rojaki pa to vj»oštevajte in pridite v nedeljo, 25. novembra v Slovenski Dom.
Začetek oh pol štirih poi>«>l dne. Nihče naj ne ostane »loma. Po igri je prosta zabava.
Poročevalec.
Barberton, Ohio.
Tukaj je preminul v visoki starosti v Tfi letu rojak Andrej Opeka, oče v naselbini dobro znane Mrs. Balant, soproge rojaka John Balanta, ki je bil svoječasno zastopnik (ilas Na-
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
T JUGOSLAVIJO
$ t M .......... Din. 1M
$ t JU .......... Din. MO
% t M .......... Din. 3M
$11» .......... Din. 5M
$24.2$ .......... Din. ltM
▼ ITALIJO
Za * 9-35 .......... Ur 100
$18.25 .................... Ur 200
M4.60 .......... Ur 500
$88.30 .......... Lir 1000
$170.— .......... Ur 2000
III BX CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CMWB PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOtl
tfi Ifrptortlo TOČJlh meokot kot xfora] navedeno, bodlu ▼ dinarjih alt lirah dovoljujemo le bolje po«o}e. BTUClLA f iMKtriKIH DOLARJIH
Za Hrfif* f 5.— ainte poslati..........$ 5.75
$10^— - " ..........$10.85
»li— " " ...... ... $16.-—
.......... »i—
..........941.25
..........$SLM _
Prejemnik dobi v starem kraju IsplaOlo t dolarjih, tfcm	liiihlaii po CaWeLetter ca
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"GI*. Narod*"
N. 1
žroda. Pokojni zapušča poli _» hčere še dva sinova v Cleve-landu Pogreb se je vršil iz hiše žalosti 14. novembra. V so-venski eerkvi Srca .Jezusovega so bili izvršeni cerkveni o-bredi in nato je bilo truplo po-loženo v grob na pokopališču Sv. Avguština, kjer poč i v so proga pokojnega, ki je nekako pred 20 I --L i na tragičen način izgubila svoje življenje. Povožena je bila od vlaka, ki ji j«* «»d trgal nogo in potem j«' vsled zast lupljenja podlegla.
Pozdrav!
Poroeevahn?.
Lorain, Ohio.
Knaj>t let je minulo izza proslave otvoritve Slovenskega Narod. Doma v Lorniuu.
Vsi ne moremo vedeti vsega. \ekateri v«* ta. drugi zo-, jM'l drugo. Tako j«' v splošnem, pa najsi bo pri narodih ali pri posamezniku. Mi Slovenci, kot del celote ali skupine, ne smemo zaostajati, tem ve«' glejmo, <la u]Mirabiiuo svoje zmožnosti, i kar nam jih je narava dala, da s tem pomagamo skupno list varati bodočnost. To napravimo predvsem s tem, da uvajamo našo mladino v vse, kar je koristnega. Zgodovina je najboljši učitelj. Poglejmo 20 in Mt) let naz;ij naše velik«' «lo-brodelne organizacije. Ako se ne bi bili naši starejši brigali za to, mar mislite, da bi sploh za nas vedeli, kaj in kdo smo.
Xe!
Poglejmo nnrodne domove in cerkve. Najbollj odlične os -be v Ameriki vedo za nas in nas poznajo. Zakaj.' Xat«». ker so se naši pionirji I »rigali za narodno delo. Ali naj mi njihova pota opustimo! Nikakor ne! Danes imamo stokrat boljša prilike kot sn Jih imeli oni, k«» ni bil<> tlakovanih cest in ne toliko avtomobilov, ne elektrike in lepih dvoran kot jih danes imamo. Vidite, čas in do-bra volja je vse prinesla, ve-lika in koristna dela.
Knajst let je minulo, odkar je bila otvoritev in proslava Slovenskega Narodnega Doma. Ve«" jih je vpraševalo, kdaj bomo zopet imeli kaj takega.
Dne "J(>. novembra ob 7. uri zvečer priredimo zabavo. — Vstopnina je prosta. — S«»rvi-
BLAZNtKOVE
Pratike
za leto 193?
IMAMO v Cena
REJENCA STA POGNALA V SMRT
Peter Zgaga
25c
s poštnino vred.
Pred maribo'skim okrožnim sodiščem se je vršila zanimiva razprava, ki je razkrila muke-polno življenje in tragično ZALOGI is,,ll t lt)_,c'tnega rejenca.
Na zatožni klopi sta sedela zakonca Franc in Jožefa Sven-šek, viničarja nti Majskem vr
TRIJE NARODI, PA VSAK PO SVOJE ...
V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935
Cena 50c
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
To, kar bom sedaj invedal. sicer ni resnična zgodba, toda do resnice ji ne manjka dosti.
.Jugoslovanskim fi milični-
ku. Obtožnica jim očita, «la sta J i. ; „ -	-, , ,
.	. .	.	Ikoni ,|e nekoč zmanikalo «le-
z brezvestnim ravnanjem 111
pretepanjem '»ovzročila | ro-
stovolino smrt svojega 10-let-
nega Štefana Jurgca.
Deček j«1 hil sin drugoobto-ženkine sestre, ki pa je brez stalnega bivališča. Za to j<* d«»-ločila občina obtoženca Sven-škova za rednika ubogega «'eč-ka. Ta je l»il pri osumljencih od novega leta 1IK52 «lo svoj* nesrečne smrti letos lt). maja. Ko j«* prišel deček k Svenško-
ikovim, mu je bilo S l«*t in ob | ^ Slovene
na rja. Vsepovsod so ga zaman iskali t«*r se sletlnjič obrnili na Anglijo.
Angleži jim niso hoteli kar na lepem odbiti prošnje ampak s«> jim po nasvetu nekega diplomata, ki je izborim poznal razmere v naših krajih, takole odgovorili:
— Dobro, damo vam tistih deset milijonov, «"•<• ž<» ni drugače, toda T)od pogojem, da nam pošljete sem y London:
rale se bodo ribe (pike perch),'darska dela. Toda
vse brezplačno za vse navzoče.
Zato ste povabljeni vsi delničarji in delničarke in ostalo občinstvo od tu in zunanji gosti. Delničarke in delničarji, vas se pa prosi, da seboj pri-neste vsak enega petelina ali kokoš, ker se bo vršil bazar. Lahko pa dobite še nagrado, ker najlepši petelin in kokoš dobita nagrado. Tudi boste lahko plesali v spodnjih prostorih ves večer. Za prigrizek bo skrbel gospo«linjski klub S. N. Doma.
Nasvidenje dne l2(». t. 111.! To bo v ponedeljek zvečer!
Louis Balant.
blagajnik S. N. D.
...... . . . .. ------------a, ki ni še nikdar o-
iskoval je ljudsko sob, wn Sv.jkusi| opojne pija(V; o (|vn|S(.t
\ idu. \ prostem času pa je o-1 star<> Hrv.uif.0 ki 1|f. J pravljal doma različna gospo- J kaj j(. [jiuho7A^ in SH)Uf k}
njegovo j Ul nik<|ill. zakiei, oziroma rekel: "ftoira mu..." in tako
PRIZOR IZ ŠVICARSKIH ALP
Chicago, 111.
Tukaj pri nas na severni strani ni nič posebnega. Zadnjič smo zopet imeli volitev za nove obljube. Kni so glasovali tako, drugi drugače. l'e si h.> tel, si lahko ltrodal gias za prosto pivo. Radoveden sem •. •<«>-liko bodo kandidati svoje obljube izpolnili.
Včasi priredimo kakšno za-' bavo. da se nekoliko razvedrimo. Društvo '^Gorenjec" ]?ri-ledi dne l!4. novembra zabave? v Kleiner dvorani. K<l«>r bo sr -čeli, bo lahko irosko dobil. Zr.-
bava bo izvrstna. ]>rijetni družbi bomo že vsaj za nekaj časa v»zabili vsakdanje križe in težave.
Glasu Naroda želim obilo naročnikov za leto lJi.*?.",!
Frank Sustaršič.
življenje j«1 bilo bridko, (tednika sta ga zaničevala in ga neusmiljeno pretepala. Večkrat je re\ček prii»ove«loval svojim součenceni. kako ga reditelja pretepata in «la se ne upa domov. Kazal jim je tudi modre lis«* po vsem telesu in velike buške na irlavi. Svenšek je dečka za vsako malenkost pretepal s kolom, njegova žena. dečkova lastna teta, pa ira je ob«h4lovala z metlo. Ko se j«» u-bojji fant vračal s svojimi so-I jčenci iz šole ob Dravinji domov. jim je dejal, da mu ni več živeti zaradi "nlcga ravnanja obtožencev in «la bo skočil v votlo. Se p red n o so se tovariši zave«Ui, je rej«*nec Štefan sk«>-čil v reko in se oddaljil od bre-i^a. S«' malo in valovi s«) ,y;a za-
Cudui pogoji, t«'/.ki pogoji.
Jugoslovanski finančniki s() si kar las«- pulili, toda v siii vrag še kakšno muho pozob'je, in so šli na delo.
Najprej so skušali «lol it; Slovenca, čigar ustnice se 1/1 -so še nikdar ilotaknile. niti piva, niti vina, niti žganja.
Dolgo, dolgo so ga iskali, slednjič so ga pa vendarle našli. (Rad bi vedel, kje).
S tem je bilo zahtevi štv. 1 ugodeno.
Ko so hodili komisarji po Hrvatskem in iskali pogoj ši*\ 2, s«> se jim lepe hi mlade Hrvatice poredno smejale. Dvajsetletno dekle, ki bi ne vctloh» ničesar o ljubezni — no. ta bi
kjer je že zapadel visok sneg ter je smučanje na dnevnem redu. V ozadju vidite pobočje gore Adelboden.
m 1,
?A!N-EXPELLER
Zoper nevralgičnc bolečine
zahtevajte svetovnoslavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene berf ečinc
KIJ. L S PA IN
lie more plačati.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati t> stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnjs Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je -glavno. za najmanjša stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in znaotavlja-mo Vam. da boste poceni tn udobno potovati.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
krili, (Vz več dni je sosed potegnil dečka mrtvega iz Dra- j bila pa lepa.
vin je.	I Toda šlo je za deset
Sodnik j«- obsodil brezvest- j llov posojila, in treba jo je bi-na zakonca, ki sta tirala svo- lo najti p(> hudih naporih s«> jega varovanca v tako nesreč -! j0 res nti±\\ ;u ju I)osb,n v \Mn. no smrt, vsakega na (i uiesec ,v, don.
strogega zapora.	{ ^Pretji pogoj je bil najtežji.
--Kot veste, s<» na katerim bal-
' . . ... ...... n_ . ^ -1 . ikanskim narodom čudni izrazi
FRANCIJA Nfc BO PLAČALA ;takorekoe prirojeni. Toda člo-
- _ •	I vek. ki jih izgovarja, nič sla-
Pariz, Francija, 1/. novem-«hcga ne misli. Prešli si» mu j»ač
l»ra. — Francija bo lo. decein- v T11,»so ■„, \ir\ tvr jih jmn
bra že i»etič izostala s sv«»jim llot,. llevtMie na jeziku.
o<lplačilom vojnega dolga Zdr. i Jn hodni koinisarji „(l
državam. Združene države 1)0-.',,^^ <lo Xiša. od vzhodne
d«> obvestile Francijo na pla- . (l() /apa(i110 niojt. in iHkaii, ])a
čilo zadnjega dolga, toda trail- njso na^ji ;;
coska vlada bo odgovorila, da m* t * i * • , ; t
Minili so tedni 111 meseci. I o-
da nič in nič.
Londonska gospoda je silila:
—	No, ali bo kaj.' S pogojem štv. 1 in štv. 2, smo zadovoljni, kaj j«1 pa s pogojem štv. M
In so >i v zadovoljstvu meh roke, češ, nebo nam treba dati milijonov.
—	Saj si na vse načine pii-zadevamo — so odgovarjali o-ni iz Beograda. — Moramo .^a najti človeka, ki ni še nikdar rekel: 14Boga ti...'" in tako dalje.
Osem mesecev in devet in dvajset dni so ga iskali, sle«I njič jih reši iz zadrege baba Zdenka rekoč:
—	Kaj si belite glave! Starega Petra Ivanoviča p'»šljit«», ki je že od rojstva mu tast in gluh.
Ko ji' napočila zora zadnjega dne v devetem mesecu, s<» pa skoro istočasno zabnudi telegrafi v Londonu in v Beogradu. Brneli so. da so se kar iskre kresale.
Beograjska brzojavka se je glasila:
—	Našli smo pogoj štev. Cika lvanovič je že na poti v London.
Besedilo londonske brzojavke je bilo pa naslednje.
/
—	Prepozno! Hrvatica je postala mati krepkega sinčka. Njegov oče, Slovenec, se je «>«! veselja napil:
OGLASITA naj se Jurij Novosel in Joseph Švalj, doma iz Velike Doline, Spodnje Jesenice in ki sta bila svoječasno v Brooklvnu. Išče ju moja žena, rojena P o-žaj iz Koritna, jaz stun pa Koma rov iz Laz. Moj naslov je: Stefan Krejačič, Box 3, Mclntyre, Pa.
i
ADVERTISE IS GLAS NARODA

"GLAS NARODI1
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 19, 1934
THE LARGEST SLOVENK DAILY In TJ. g. JL
graipjUiTdrdfiu^
JOIIS LO/SltOOCK:
r»il je mlad fant, po imenu — recimo — George Mill. P»il je fuut tega imena, in to sin revnega farinerja na divjem zapadli. Bil je torej tak fant, a roke mu nikakor niso bile vajene težkega kmetskega dela, zato je kar kmalu zapustil svoj dom in se znašel v moštvu; tu se 11111 jo takoj odprla pot -ijajnili us|ieliov. sijajnih vam pravim, in to z zaporom.
Avto enega izmed zgornjih tisoč, g. Witneva, ni nikoli vozil s predpisano brzino. Drvel je kratko in malo. Vprašat * se: pa kaj ima to opraviti našim ubogim (Jeorgom.' Takoj. Torej, avto, je imel na vesti veliko mrtvih med ljudmi in živalmi, in >«hliš«"c — kar je komaj verjetno za ameriško sodišče — >e je odločilo, da pokliče g. Witneva na odgovorno-«, to j«-, da prosed i določen rok za za m rožen i mi okrni. A ker je moral g. Witney spremiti svojo setrieo Ku-to v priniorje, je bil ves srečen ko je naletel na (ieorgea Milla, ki ga je bil voljan nadomestiti pri odsedanju kazni za odškodnino ."i dolarjev na dan. Obsojen je bil zaradi prehitre vožnje in žaljen ja sodišča na trideset dni zapora.
Ln zgodilo se jo, da >e je Mili začudil. Mislil je. da bo njegova ječa taka, kakor -o vse druge: vlažna, temna, nesnažna. A kako prijetno j,- bil izuenn-den! Xamc>to iake ječe jo našel razkoSno hišo z vs-enii u-dolmostmi. Bila je 1«» ie»"a za veliko fin ailr.no gosi odo.
Jetniki, ki -o tn presajali svoje mile kazni zaradi maj'.-iiill in velikih prestopkov, .-«» sprejeli (Jeorgea ■/. vsemi rast mi, ki m' s|M>dohijo >Iavucin;i imenu Witneva. Xjenm na čast >o priredili razkošno po-jediuo.
Izkazovali >o mu izredne časti. m kakor so njegovega izvirnika iuuinovali 'kralja dolarja", tako so tudi.njega tu krstili za "kralja velikaškega zapora". In obnašal seje v resnici že čisto tako kakor pravi Witney! V domišljiji j#. sklepal najiievoi-jetiiejše kii|x'ije, ghi ^no pa izjavil svoje nezaupanje d<» londonske borze, pariško pa enostavno zdrobil v prah in pepel. Vsi >o bili z njim enega mnenja. V zaporu je bil tudi mister
KDO BI VERJEL?
Fort], to je mister Ford Koc-(\ue. Ta se je pečal z globoko-uiuiiiuiL raziskovanji, in tako prišel do načina za izdelovanje likerja, ln takoj je predlagal tieorgeu Milili; da sropi na čelo novega velepodjetja, ki bo izkoriščalo njegov izum.
I "bogi George je bil \ >ilni stiski. Hal se je prevzeti to stvar, ker bi ga utegnil pravi Witney zaradi tega ponovno poslati v luknjo.
* Xe morem pa ne moreni/' ]je zato dejal gospodu Fordu, , "kajti ves svoj denar sem vložil v neko drugo podjetje."
1 "All right, mister Witney, denarja ue potrebujemo. Nam je samo do vašega imena. Tu bomo našli dovolj gospodov, ki bodo zbrali potrebni kapital."
In dejansko je M. Ford Roe-Jque na vsem lepem zbral en milijon dolarjev, kar /!> začetek ni bilo malo.
(ieorge pa je začel čuiiti v>o strašno težo svojega iiovega položaja in ves sam iz sebi- j«-začel vpili:
"(iospod Ford, saj nisem Witney! Jaz nisem Witney!"
In zdaj bi nastal prav škandal, ampak vidite, v bajkah ne snu« nikoli biti škandalov, in tako se je ta stvar srečno razvozi .jala. V tem, ko je George vpil: "Nisem Witney! Xiseni Witney!" j.- -topil v jetniški salon paznik v rokavicah in kar se da vljudno spregovoril:
"Miss Ruth Witney želi vi-deti svojega brata."
Na drugi strani mreže (ta mreža je bila jako rahla) je stala elegantna iti dražit na miss Ruth in f. razprtimi rokami pričakovala "svojega brata".
"No, ali me ue boš poljubil, dragi bratec.*" je vprašala z rahlo otožnim glasom. (Mis-Ruth je bila videla Georgea oni dan. ko se je pogajal z njenim bratom. Na prvi mah ji je bil všeč. a vrhu tega mu je bila iskreno hvaležna, da ji je omogočil potovanje k morju. Kosi je smela marsikaj dovolili, mu je hotela izraziti svojo hvaležnost s poljubom.)
A ko je. prišel iz zapora, je bil v veliki zadregi. Pravi Wit-"'•y ga je hotel potlačiti v ječo, ker je v sporazumu z Rn-tho podpisal pogodbo s ti-stim velopodjetjem, totla (ieorge je imel tudi topot nenavadno sre-
čo. Ruth je jokala pred svojim
bratom kakor treba, in ker je
gospod Witney nenavadno
blagega srca — kdo bi tega ne
verjel .* — je spričo solza svoje
, set re popustil, i
j In tako je odobril Georgeov j podpis in Georgeu ni l 1 tre-i ba v ječo. i
\ ehka je nioc dekliških sol-
i
za.
Po vsej priliki bi moral tu končati. A, če vam odkrijem največjo srečo Georgea Milla, lui boste komaj verjeli.
Kajne, da nikakor niste mislili, da je postal George v tem kratkem času mož lepe Ruth in družabnik gospoda Witneva.' Da, da, ljudje navadno ne verjamejo, tla bi bila sreča na svetu.
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskt Berilo
ENGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
$2
Naročite ga pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET NI5W YORK. CITY
ireiBiaiaiariiiaraii^
ZAGONETNA SMRT
in vse .bližnje okolice so na delu, da pojasnijo zagoneti : zločin. vendar se jim to še ni posrečilo.
V trenutku, ko je stopil v predsobo grofove-ga kabineta, je Picard baš živo govoril z vratarjem o ameriški vojni.
Odkar je bil njegov mladi gospod odpotoval z generalom Lafavettom, je sanjal Picard neprestano o bitkah in krvavih spopadih.
Sluga iz mornariškega ministrstva mu je moral povedati vse, kar je vedel iz čitanja starih poročil, shranjenih v ministdstvu, o krvavih bitkah med Francozi in Angleži na obalah Hudsonovega zaliva, kjer so Picardovi rojaki
kaj dni boš videla vse, kar je nakopičenega v Parizu.
Nežno je stisnila Luizi roko in nadaljevala:
—	O, lahko si misliš, kako hrepeniš po trenutku, ko se ti odpro oči.
—	<>, da! — je odgovorila Luiza. — Videti vse te lepote, ki o njih govoriš, to mora bi*i zares večja radost, še stokrat dražja sreča.. .
In poti silnim vtisom spomina na Petra j'* nadaljevala z drhtečim glasom:
—	Videti preti seboj in zreti končno na tiste,
20. oktobra zjutraj so našli med vasjo Tržišče in Zgornja Seeova, občina Rogaška S1m{i-n;i, mrtvega NO-lctnega zasebnika Franca Cvetka. StanVk je ležal na trebuhu, obra'. je bil pa zarit v blato. Xa glavi je imel majhno rano. očividno zadano s topim orodjem.
Orožniki iz Rogaške Slatine so takoj odšli na kraj 'd'.čina in obvestili sodno komisijo, ki je prišla iz Rogatca in odredila obdukcijo trupla. Pri obdukciji so utrotovili, da je dobil Cvetko lažji udarec po vi. zaradi pretresa možiranov so je onesvestil in padci lak;-nesrečno na obraz, da se je \ blatu zadušil.
• Orožniki iz Rogaške Slatine
proti Francozom za severo-ameriške kolonije.
Pica rti se je ravzemal pri čitanju |>oročil o junaških činih Francozov, ki so premagovali najtežje ovire in potrpežljivo prenašali največje muke, samo da so se mogli spoprijeti s sovražnikom. Pieardov patriotični čut je plamtel tako močno, tla je stari sluga opetovano pre-Kakor pripovedujejo ljudje, bil pripovedovanje z vzklikom: je imel |>okojni Cvetko pri se- • — ln tudi mi se prebijemo skozi pragoztlove, bi večjo množino denarja in je (v so še tam. Tudi mi bomo premagovali vse bil tudi namenjen izterjevati ovin. jn ovenčamo se s slavo na bregovih veli-denar. Nekaj denarja so sicei dobili pri njem, koliko je imel, seveda ne ve nil er-.
s pomočjo prijateljskih indijanskih čet po»vr j ki neprestano misliš nanje, pa ne poznaš nji-sti porazili vse čete bojevnikov, kar jih je po-jhovega obraza!... Prepričati se, da je v nji-slal angleški kralj George II., da bi se borile j hovih potezah res izražena blagorodnost, dobrota, prijaznost in ljubezen, spoznati končno, tla se človek ni varal, da je ta o,oaz res tak, kakor sem o njem sanjala...
—	To govoriš o grofici, — jo je prebila Henrika.
—	O.. . o grofici.. . Da, da, — je odgovorila Luiza, — o grofici... o kom neki bi mogla govoriti f
—	Zaupaj mi njeno tajno, dušica, saj se ljubiva.
—	Kakor takrat, ko sva bili ubogi zapuščeni siroti.
—	Siroti! — je odgovorila Henrika; mar ni-
vseh znakih sodeč gre
kih jezer ali na prelazih visokih gora. jI;! j Drhteč od bojnega ognja je Picard ba zm )•»- • Prinašal dokaz vojega vojnga znanja, pri d ob- sva vet
lo-
parski umor, mogoče je pa tu-
di, da svete.
a je nekdo ubil iz o-
MUZIKALNA RIBA
Ijenega nedavno po slugi policijskega ravnate Ija v strah in grozo vrlega moža, ki ni imel o
— Jaz nisem več sirota, — je dejala Luiza, nisem več zapuščena, odkar se je zavzela zame
vojaških zadevah niti pojma in zato tudi ni'dobra grofica. Nisem več sirota, odkar se ču-
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
POGLED NA MESTO NEW YORK
Obiskovalec otoka Cejlona doživi lahko nenavadno prese-neščenje, če se tla v mirnih 110-j čeli s čolnom peljati na določene kraje obale. Iz morja bo zaslišal tihe zvoke, ki sličijo zvokom harfe in spet melodičnim zvokom, ki se oglasijo, če držiš z vlažnim prstom po robu vinskega kozarca. Sam svojim Ušesom TI** boš verjel, k<; bo vprašal, <»1 kod t;; godba, in ti bodo odgovorili, da jo proizvaja neka vrsta rib.
Hib, ki proizvajajo glasove najrazličnepjše vrste, pa prav za prav ni malo. V tropskih vodovjih živi na pr. riba, ki spušča v trenutkih nevarnosti prave krike. Druga riba poje svojim mladičem z melodično mešanico grgranja in kvakanja pravo uspavanko. Tretja riba se oglaša z monotonim bobnaujein po cele ure, a četrta. ki jo mornarji imenujejo "riba top", j«- s svojim strelom podobnimi glasovi prestrašila že marši kakšnega brooai ja. V Cileju muzicira neka riba s štirimi večno enakimi notami. Vsi ti glasovi seveda ne prihajajo iz grla, ki ga ribe nima ju, temveč iz mehurja, ki se izmenoma napne in razširi, s čimer nastanejo na še ne popolnoma pojasnjen način vm ti zvoki.
razumel Picardovega zanimanja za medsebojno pobijanje.
Ko je doktor Hebert vstopil v predsobo, se je Picard priklonil in ta čas, ko je hitel vratar k policijskemu ravnatelju, je vitezov sluga spoštljivo pristopil k zdravniku, rekoč:
—	Gospod doktor, morda ste prišli vprašal, ali smo že prejeli vesti o vašem dragem gospodu vitezu do Vaudrevu ?
—	Nikakor ne! — ga je prebil zdravnik; — saj vem, da so čete generala Lafavetta komaj prispele v Ameriko. Poleg tega me pa tarejo težke skrbi nekoga drugega, za slepo Luizo.
Tisti hip je odprl sluga vrata in vedel zdravnik«! v kabinet policijskega ravnatelja.
Poziv!
Slika je bila vzeta iz letala ter nam nudi pogled na južni del mesta. New Yorka. Na desni lahko opazite Empire State Emoire Building, najvišje poslopje na svetu.
Isdajanjs lista js rniit s velikimi stroški Mu* go jih js, ki so radi sls-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, s&co naj ps oni, katerim je mogoče, poravnalo naročnino točne.
Oprava "O. H."
Vse priprave so bile končane in doktor lle-bcrt je pred odhodom povedal, da pride operirat Luizo naslednjega dne.
Večer je minil v znamenju splošne tesnob".
Grof de Linicres je zgodaj odšel, Diana je ostala zatopljena v svoje misli, dekleta sta pa sedeli v kotu salona.
Ilenrika je bila povabljena, da bi prebila noč pred velikim dogodkom v grofovi palači.
Prvič odkar ju je bila usoda tako kruto ločila po prihodu v Pariz, sta se pripravljali si-loti spati skupaj na isti postelji, kakor sta spa li nekoč pri materi Gerardovi.
Bili sta srečni, da sta mogli zvečer dolgo kramljati, kakor sta bili vajeni, ko sta bili še .deklici.
In tistega dne se je zdel večer obema zelo dolg; globoko sta si oddahnili, ko jima je grofica dovolila, da lahko gresta v svoji sobici.
—	Zastopali me boste nocoj pri Luizi, —= je tlejala grofica obrnjena k Henriki, ki je že ho tela odvesti slepo sestro v njeno sobico.
Diana je objela dekleti in ju spremila do pra-
Tudi ojia je komaj čakala, da ostane sama, da bi s lahko vsa iu brez prič zastopila v težke misli, ki so ji rojile po glavi, odkar je vedela, da pade odločitev že naslednjega dne.
V sobici, ki jo je bila grofica razkošno opre-j mila, kot da l>i slepa sirota lahko videla vse ; razkošje dobrega okusa, je Henrika objela Lui-I zo in vzkliknila:
| — O, draga Luiza, glej, zdžTj sva zopet zdrn I ženi, kakor sva bili nekoč v najini sobici v Kvreuxu.
—	Srečna sem, Henrika, ^lo srečna, zagotavljam te!... Zdi se mi, da nisva bili še nikoli ločeni iu da sva šele včeraj prispeli iz Pariza.
Vsa srečna je objela Henri ko in nadaljevala:
—	Kadar čutim, da si pri meni,'mislim, da sva še vedno v otroških letih. Pomniš, kako sva.
j vsak večer dolgo sedeli na postelji iu kramljali o vsem, kar je nama prišlo ua misel. Ti si podnevi namestu mene videla iu mi pripove* dovala, kaj si videla, jaz sem pa v takih trenutkih pozabljala, da -sem slepa.
—	A jutri, dragica, ne boš več .slepa, čez ne-
tim obdano z njeno nežno ljubeznijo; bila bi zelo nehvaležna, če bi ji ne vračala ljubezni za ljubezen.
—	Kes je, ti imaš mater!
—	ln mar ne veš, setrica, da smatra grofica viteza za svojega sina! Torej bo imela tudi ti dobro mater, ko bosta z vitezom združena.
—	Tudi to je res, — je pritrdila Henrika, —. Po tolikem trpljenju in po tako težkih izkušnjah se je naju nebo usmililo.
In dekleti sta umolknili, zaverovani v prelepe sanje o srečni bodočnosti.
A vendar nista mogli zaspati; vsaka >i je v duhu šepetala svoje ime— Luiza Petrovo, Henrika pa Rogerjcvo.
Tudi Diana je bedela. oK je že celo uro molila v svoji sobi za srečen izid opei arije, se ni mogla premagati, da bi ne šla pogledat v sobico, kjer sta počivali siroti.
Po prstih je prišla do vrat in prisluhnila.
Ker je bilo vse tiho, je rahlo odprla vrata iu se priplazila po prstih do vzglavja njunih postelj.
Obstala je in prisluškovala nekaj časa dihanju spečih deklet.
In njeno materinsko srce je začelo močneje utripati pri misli, da bo njena hči, ta, nekoč toli objokovana Luiza, čez nekaj dni otlpria svoje velike oči, da se zagleda na njo... da se ji nasmehne.
Ta misel jo je tako prevzela, da se ni mogla več obvladati. Sklonila se je in nežno poljubila svojega otroka na čelo.
Potem se je pa spomnila, kako globoko ljubi Luiza Henriko, ki je dolga leta nadomestovala slepi siroti mater, njo samo. Pa se je znova sklonila in poljubila še llonriko na čelo. Potem je pa vsa razburjena tiho odšla.
Ko so se vrata za njo zaprla, je Luiza zacepetala s*voji prijateljici:
—	Zdaj vidiš, da nisva več siroti!
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih- in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naslf knjigo^ ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"

ODA"
NEW YORK, MONDAY, NO VEMBER ID, 934
GORA LEZE...
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
5TRAJKARJI V PATERSON, N. J.
THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. 8. A
24
Yrona |K>loži ilcnar tut nakovalo, j h »grab i wkiro in lopato U*r brez pozdrava odide skozi vrata.
—	Tako* Tako! — zavpije Žorz z glasom, ki mu je komaj hotel iz grla. — Za to pa si bom sedaj takoj kupil žganje. Kavno nalašč! — Jezno ]>ograbi denar in ga vtakne v /ep. — Žejen sem že. kot bi bilo znotraj vse v ognju.
Jezen zgrabi zajemalko, zajame vodo iz škafa iu pogasi žerjavico. Nato si umije obraz iu roke. 1 Vi tem pa je pozabil na svojo žejo: iz omare vzame svojo O-trobeiito in gre na vrt za mizo. Tukaj sedi in željno gleda na stezo, ki je vodila po pobočju drsečega hriba. Naenkrat pa nastavi trobento na lista. Toda, ali so 11111 prsti vshil večernega hladu odrvenli. ali pa ni bil pri pravem razpoloženju. — nekolikokrat je moral pritisniti na usta, predno je dobil čist in lep glas. Nato pa zaigra narodno pesem o ljubezni.
Ne da bi Žor/ doigral posetn do konca, odloži trobento in jo pusti nihati med nogami.
—	Meni se zdi, da sem v dekleta zaljubljen! Se nikdar a svojem življenju ni tako neumno zategnil svojega obraza, kot sedaj, ko se je v njem zbudilo to spoznanje. — Sakra! Sedaj [mi sem pošteno prismuknjen! — Počasi vstane, se popraska za ušesi in glolx»ko vzdihne: — Prav nič dobrega ne bo iz J obraz. — Kaj pa je s teboj! Tako bleda se mi zdiŠ. Ali sinoči
bi se sam sebi smeial. — nisi moirla sna t i'
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SIC WEST lttta street new TOKS, N. I.
piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje

Dasi je bil štrajk v tekstilni industriji ofieijclno končan, si. v velikem tekstilnem ŠČu, Paterson, N. J., še vedno na dnevnem redu orizori, kol ga vidite na sliki. Št raj ka rji koraka., » pred tovarno, da preprečijo stavkokazom dostnp.
tega! — Loti se ga izknšnjava, da bi se sam sebi smejal. —'nisi mogla spati!
/orž! /orž! — in z glasom pekove mame: — Norec si!	| — I, seveda! — Lahna rdečica se
P<»časi gre v hišo. si skuha večerjo in sedeč na ognjišču,' ca. — Trdno sem spala
razlije čez Vroiiina li
je jajčjo j.il iz |M»nve. Ko >e je pri vodnjaku napil vode. zapre kovačnieo in hišna vrat. si zažge pipo in sede v temni sobi na klop pri |H-či. Pri vsakem dimu. ki ga je pihnil iz ust, niu je lezla kaka skrb ]»» hrbtu. Toda človeku, ki se je podnevi utrudil pri delu, se zde skrbi manjše, čim težji so udje. Ko mu pipa ugasne, trudni Žorž vstane in si poišče ležišče. Ko-maj pa s<* stegn«. !-že spanec čez njegove oči.

Bela a na blesti na vseli travnikih, gorskega pobočja, ko /godaj zjutraj stopi Milici skozi hišna vrata s trudnimi, pre-' čutimi potezami Pri pogledu na majhne, blesteče ledene šipe. ki so kot steklene oči gledale iz strjene mlake, potolažen vzdih-J »t*- — Matej! — za kliče in potrka na okno.
Naglo priteče Matej iz veže.
—	Ali se je kaj zgodilo!
—	Ne! Ponoči je ponirznilo! Tukaj poglej!
Mat ••J se skloni, s prstom predre ledeno skorjo ter tipi je da se prepriča, kako trda so tla.
Posebno globoko ni. Samo zgoraj je malo pomrznilo.
Takoj pa opazi, kako se zategne očetu obraz, zato naglo pripomni —Toda tla so trša kot včeraj. Da, oče, vsak večer bo bolj mrzlo. Mislim, da bo kmalu pritisnil pravi mraz.
—	Mogoče imaš prav. fant! — Mihci prikima, nato pa dvigne oči proti nebu. — Mojo molitev je vendar le razumel! — Pri vsem upanju pa se ga loti nova skrb. — Kadar pa bo 1» božji volji zmrznila zemlja in bo podzemska voda hotela teči navzgor, ali še more vedno skozi prst. če je trda kot kamen! — Saj si vendar slišal, ko je komisija rekla: podzemska voda mora zopet kvišku, da bo zopet vse dobro!
—	Nikar >i ne delaj skrbi, oče! Ako zmrzne zemlja bo tudi voda zmrznila in mi skal tam gori tudi ne bo pritekla več voda.
—	Daj ljubi Hog! — S težko sapo si gladi Simmerauer z rokami la.se. V veži se oglasita oba otroka in Vrona pride skozi vrata s sekiro v rokah. Njen obraz ni imel one sveže barve kot drugače, neka senca je ležala okoli njenih oči. Pa vend— smeje prikima očetu in pokaže na zamrznjene mlake. — Dobro, oče, dobro izgleda! — Ore k hlodu, da bi pričela delati.
Simmeraeuer si ogleduje hčer; nekaj mu na njej ni všeč. Toda njega stiska nekaj drugega in to se mu je zdelo važnejše. — Pojdiva, — pravi Mateju, — si bova malo ogledala, ako se ponoči ni kaj premaknilo. — Pred svojim sinom koraka na vrt. Na vogalu hiše prijazno pogladi z roko zid in vzdihne. Pazno pogleda po zidu navzgor, nato pa po tleh. Nič se ni iz-prcinenilo. Nikjer nobene razpoke ali usede v zemlji. S hlodi obdana meja. ki so jo prejšnji večer dokončali, je izpolnila .^tfojo dolžnost in je vso zemljo okoli hiše zdržala. Samo še ob robu velike usede je treba plot ojačiti in ga gostejše preple-s-th Prejšnji večer, ko je Vrona nesla sekiro in lopato v kovačnieo. sta šla Mihel in Matej v *ozd ter sta nasekala z drevja potrebne vitre za plot. Celi kup, ki sta ga prinesla domov, je ležal na dvorišču, in Vrona obsekuje male vejice z vej.
Ko sta bila Matej in oče na vrtu, opazi Mihel čez ramo, kot v veliki skrbi, če bi mogoče mati Katrica ali Vrona šli za njima. Nato pa pravi tiho:
—	Matej; ali ponoči nisi ničesar slišal!
—	Ne nocoj. Bil sem truden kot pes in sem spal. — Zakaj pa!
—	Ponoči mi ni bilo prav nič všeč. Od strahu nisem celo noč spal. Kaj ko bi se kaj pripetilo! Pa ne mislim. Ne! Toda vso noč .je mogel biti kdo. ki bi zbudil mater in pograbil otroke. In celo noč je vedno ropotalo v zidovju. Moralo je biti kaj v temeljih. Vedno se je malo vstavilo, toda takoj se je zopet pričelo. Šele, ko se je pričelo, daniti, je prenehalo.
. — Pojdi, pojdi, oče, — pravi Matej mirno; — samo strah te je tako zapeljal. Zid je trden. Mislim, da so miši skrbijalc pod deskami.
—	Miši! — V obrazu starca se je borila skrb z željo, da
—	Ali pa ti je delo pretežko!
—	Meni! Tako hitro še ne! — Še hitrejše vihti sekiro, kot bi hotela očetu dokazati, da v njenih rokah ni niti sledu kake utrujenosti.
Matej, ki je slišal ta razgovor, se obrne vstran in se nasmeje.
Mati Katrica s«> prikaže na hišnem pragu in mimo nje stečeta oba otroka na prosto. Navzlic revni obleki, ki sta jo nosila, sta bila snažna. Deček je imel mokre lase s krtačo lepo počesane in dekletu je za prst debela kita trdo visela s tilnika. V rokah držita vsak kos kruha, ki je že <lo polovice izginil v majhnih ustih. I)eeek se skloni k tlom, da bi odlomil l.-deno skorjo in j«- kot sladkorček položil na kruh. se dekletce obesi na platneni- hlače starega očeta. — O«"-.-, nocoj se mi je nekaj sanjalo! — < It rok zapiči svoje majhne zobe v kruli.
Mihel se skloni k nji.
—	Kaj pa, Jerica! Povej mi.
—	Bil je praznik in lepo godbo smo slišali.
—	Kje pa je bila godba; Tam doli v gostilni, kaj ne!
Jerica zmaje z glavo.
—	— pravi in pogoltne. — (Sodbe nisem videla. Vedno sem morala gledati navzgor, ker je biki v zraku.
—	Kaj takega! — si? čudi Mihel. — Ti. Jerica, menda si slišala angele peti.
Dekletce resno zategne obraz in pomisli.
—	Ne! Peli niso. Pihali so na trobente. Ali znajo angeli tudi pihati na trobente.'
Pri vhodu vtihnejo udarci sekire in Vrona čez ramo pogleda proti dekletu.
—	J. seveda! — zatrjuje Simmeraur. — Na vsa godala znajo pihati. In breiikati na harfe in cifre. T«»da povej mi. ka ko je bilo naprej.
—	Tako lepo i«, bilo. oče! Tako-o-o-o lepo! In zvonilo j,, v cerkev in Ksandi je smel obleči nove hlače, jaz pa mojo rdečo kikljico. lil o|utldne so bili kadeči se rezanci, se mi je sanjalo. Kaj ne, oče, kako lepe sanje pridejo!
Noblova nagrada za mediri-iio j<- pripadla letos trem <"• i -s t«» krvnim Američanom — dr. (ieorgeu Iloydu Whipplu, dr. (Jeorgeti Itiebardsu Minotu in dr. Wiliamu Parry Murphy-ju.
Dr. Whipple je bil rojen iN. avgusta	v Aslilandu \
New Hampshire, promoviraii je bil na John II<i|ikin> uuivcr zi v Baltimore leta IfOf) in tu je deloval nekaj let kot asistent. Nekaj .i<l I'il pro-;pek
tor v Panami in na svoji univerzi. Pozneje j«' deloval dem let kot profe-or razisko vale;- na kalifornijski univerzi v Berkeleyn j;« bil poklii-an za dekana profesorja patološke fiziologije na univerzo v L'o-cestru. kjer Še Z«laj deluje. Mož je izrazit raziskovalee.
Dr. Minot je l.il rojen "J. decembra is;, v Bostonu, za doktorja niedieine je bil proiiiovi-
ran na Havard univerzi v t'ambridgcu, deloval je kot zdravnik v mnogih bolnicah, končno je bil pa pokliean za profesorja intenne medicine na univerzi, kjer je študiral in kjer je zdaj ravnatelj Tliorn-,	.	j dikovega raziskovalnega za-
—- Da, moj srček Samo bodi pridna! Je že mogoče, da v j voda. On je tipičen klinik, nedeljo kaj pride, — smeje vŠčipne Simmerauer dekletce v okroglo brado, — kadeči se rezanci, da! Ti pa, Ksandi. pridi sem! Sedaj pa bosta skupaj lepo Šla v Pnreelerjev gozd.
—	\ gozd! Ne! — prestriže deček očetovo besedo ter se z debelimi prstki, iz katerih je izginil kruh, nekolikokrat o-briše ob hlačke. — A' gozd tam gori ne maram več.
—	Zilkaj pa ne!
—	Ker renči.
—	Kaj? Iienči! Gozd! — vpraša Mihel. katerega je pri otrokovih besedah obšla temna skrK
—	Da! Včeraj je pričel, ("isto glasno je kričal. — Ti! Tedaj pa me je bilo strah!	' <
—	Beži, beži, ti neumnež! — Starcu skoro odpove glas. — Gozd vendar ne more kričati.
—	T, pa! Velik gobec je odprl v tleli. In kričal je.*V ta gozd nočem več, ne. nikdar!
Mihel ni mogel reči nobene besede. Ta molk je pri Jerici zbujal sum, kajti potrdi: — Da, oče! Tako je napravil! — Odpre usta, kolikor jih je mogla. Nato se zasmeje. — Pa se nisem prav nič bala. Samo Ksandi! Veš. boji se, ker ie še tako majhen. — Seveda Ksandi je bil celih deset mesecev mlajši od nje — Mislila sem, da je gozd lačen, ker je svoja usta tako široko odprl.
NOBLOVA NAGRADA ZA MEDICINO
21. novembra:
Washington v Havre Albert itallin v aHmLurc
23.	novembra:
Majeptk- v Cherbourg Cunte <li &ivui« v Oenut
24.	novembra:
Puriu v Havre
29.	novembra:
St. Ixiuis, M. S. v Hamburg
30.	novembra*
Olympic v C
Evropa v Bremen
Advertise in 'Glas Narode.
1. decembra:
Lafayette v llai.v K»-x v Cenita
4. decembra:
Manhattan v Havre
7.	decembra:
Saturiu;i v Trst llarnhure v llamt<urir ISt-retigaria v Cherbourg
8.	decembra: Chainplain v Havre
• 1. decembra:
• Jen V"n Steuben v llarnbri«
12. decembra:
Xew V'.i k v Hamburg
14.	cfecembra:
M ij»*sti<- v Cherbourg Washington v Havre C mif (li Savoia. v Genua
15.	deecmbra:
Piris v Havre Itri-rrien v Iirtiu'Q
19. "Jecembra:
A i-»-rt ibtlin v Hamburg
21. decembra:
<► impif v Cherbourg
26 decembra:
I »■ uts' hland v H.imhurg
dffemhra:
lit- ile France v Havre
: !
V JUGOSLAVIJO
»125
IN več
TRETJI RAZRED
POSEBNO ZNIŽANE CENE ZATJAINNAZAJ
I>0 HKKMKNA ali IIAMIS! K(. \ za OMEJKNO hiv,\xjk v evrori
BREMEN - EUROPA
n a.iiiithkjs \ 1'ot v staro domovino
DEUTSCHLAND - NEW YORK HAMBURG - ALBERT BALLIN
sl.avnl iiai'ag kkstresni iwkniki
• ti>m<i\ i>i<>. na]	v:i
.U.vj«> v Ameriki. k»T
« V n«- in«»r«-t<- -umi il ■U evropski <«»n*luiki
je cma laku nizka.
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
f>7 ISro.tdtvay : : : : N«*\v York
Dr. Murpliv j«- !>il rojen (». lVI»ru:irja lSirj v Stoiiiditonu v Wisconsin!!, promoviral j*' tudi na Harvard univerzi le*a
11*lili. dve leti p»» tloktoratu .i«' postal "hni-nt, 1 iiJ ji* pa profesor patologij*' notranjih li"-lezni.
Trij«* ameriški u«'«»njaki ra:*.-lionili starosti strok sn liili skupno odlikovani, k<-r >o skup no odkrili, kako se ila leeiti lx»skrl»nost.
i
Z
EMLJEVIDI
poročile se na "(/LAS XA KODA največji sl-ovenski dnevnik Združenih državah
il
Simmerauer položi roke okoli obeli glavic ter se da z materjo Katrico. ki mu tiho reee:
-poi^le
Miši? Da, da! Tu<li to sem si že prigovarjal,
bo verjel, toda —
—	Poglej, saj je vendarle že prenehalo, ko se je zdanilo. Nikar si ne delaj skrbi! Je že tako! Bile so miši!
—	Da, da! Je že moffoee. Miši? Prav nie dobro znamenje ni bilo. Ve<lno pravimo: predno se liiša podere, zbeže miži. Da, Matej! To bi še bila sreea: ko bi bile miši še v.»dno na varnem. Potem ne more še biti tako slabo za našo hišo!
—	Bok obvaruj! Dobro stoji, oee! Dajmo, pričnimo zopet z delom!
Ko se zopet vrneta na dvorišee, ^ratej, ki jo stal za oee-tom, skrivaj in skrbno ^leda temelj zidovja.
Vrona že ima kup osnaženili viter pole« sebe.
—	Pridna, Vrona! — pravi Mihel in dekletu pogleda v
—	Saj sem ti vedno rekla, da -ozd ni vee varen. Nikar ne pusti tedaj otrok v gozd.
—	Ne! Tudi koraka več v gozd!
—	Oee, — pravi deeek. — Ali ne smeva pasti kožico tam gori na travniku? Tako lepo sije tam solnco.
~ Da- s,r°k* tla! P»jdi, Katrica in izpusti koze iz hleva Moram na delo!
Z glasnim krikom steeeta oba otroka pred materjo in iz-Jzgmeta v hlevskih vratih. Vriskajo so zopet prikažota, vsak z eno kozo na vrvi in ju peljeta veselo čez travnik — kmalu vlečeta oba koze za seboj, nato pa koze zopet vlečeta svoja pastirja oez razpoke v tleh. da oba premetavata kozolce iu se veselo smejeta.
Mehka solnčna svetloba prihaja po pobočju gore, tali -dano z ovele trave ter se ledena skorja počasi razleže.
(Daljo prihodnjič.i .
BIOZIČNI IZLETI
v Jugoslavijo:
POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC.
Pod vodstvom Mr. Ekerovicli-a. ----------J.
BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC.
Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a.
PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.--
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki .so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsa*-kemu. Priglasite se takoj za navodHa na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU)
216 West 18th Street	New York. N. Y.
Igg-J.r^am, I I	I ,^tmujjuj^IL^ 1 rn


STENSKI ZEMLJEVIDI
.Nji iiicH'in'ni impirju s platnenimi pr.'t»it»l ...........
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Draiska Itaiiovina..........
Ljubljanske in mariborske oblasti ...................
Pohorje, h-j/jak ............
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI ...............
MAM .................
NOVA EVROPA
.50

.40
.41» ...15

ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky. Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali S centa, če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y.

_______________