Igra, vredna zlate medalje FINALNA NOGOMETNA TEKMA JUGOSLAVIJA - DANSKA 3 :1 (2 : 0) - NAJBOLJŠA IGRA NA OLIMPIJSKEM TURNIRJU — OBRAMBA JUGOSLOVANOV IGRALA V VELIKEM SLOGU - GALIČ IZKLJUČEN ŽE V PRVEM POLČASU TAKRAT, KO SO JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI ZAPUŠČALI LETALIŠČE V ZEMUNU, SMO JIM ŽELELI MNOGO SREČE, MED NAMI JE BILO MNOGO VELIKIH OPTIMISTOV, KI SO TRDILI, DA JE JUGOSLOVANOM ODPRTA POT DO ZLATE MEDALJE. ŽELJA JE BILA ŽE ZARADI TEGA, KER SO NAŠI NOGOMETAŠI ŽE TRIKRAT ZAPOREDOMA OSVOJILI NA OLIMPIJSKIH TURNIRJIH SREBRNO MEDALJO IN JE BIL TOREJ ŽE CAS, DA PRIDE V JUGOSLOVANSKE VITRINE TUDI ZLATA MEDALJA. Jugoslovani so slabo začeli. Prve jetrne z ZAR in Turčijo niso pokazal, nič posebnega, le nekoliko boljša je bila igra z Bolgari, ki pa ®e je končala z neodločenim rezultatom 3:3 — kar je bilo dovolj, da smo se skozi šivankino uho planirali v zaključni del nogometnega tekmovanja na olimpijskih igrah. Naš naslednji nasprotnik je bila reprezentanca Italije in le sreči se imamo zahvaliti, da so jugoslovanski nogometaši preskočili tudi to ®viro. V tej tekmi so namreč zaigrali izredno slabo, napad je bil skorajda popolnoma jalov, strelov ha gol ni bilo,.. K sreči je dovolj dobro posredovala naša obramba, hajboljši mož na igrišču pa je bil Vidi nič, ki se je v vratih mnogo kol ji; izkazal kot Šoškič. Tekma se je končala brez golov in morali so %rati podaljSek, kar je prineslo r®aki enajstorici po en gol — dru-8e rešitve torej ni bilo, vmes je morala poseči sreča. Generalni sekretar Nogometne federacije je vlekel enega izmed dveh listkov — na enem je bilo daptsano Jugoslavija, na drugem pa Italija. Ves stadion je v popolni tišini pričakoval, katera beseda ho Prišla iz ust generalnega sekretar-ia, vsi prijatelji Jugoslavije Pa so seveda skočili na noge in zavriskali od sreče, kajti generalni sekretar je s tresočim glasom dejal: Jugoslavija! Tako smo se torej '•vrstili v finalno tekmo, kjer smo naleteli na nepričakovanega nasprotnika. Danci so namreč priredili največje presenečenje olimpijskega nogomtenega turnirja, kajti premagali so favorizirane Madžare z 2:1 in si tako že vnaprej zagotovili srebrno medaljo. Mimogrede povedano, Danci so zaigrali odlično, tako da je bilo težko verjeti, da bi v tekmi z Jugoslavijo lahko ponovili tako igro. V soboto zvečer je bil stadion Flaminio zaseden skoro do zadnjega kotička.. Na sporedu je bila namreč finalna tekma Jugoslavija: Danska, kar je bil brez dvoma eden izmed osrednjih dogodkov letošnjih olimpijskih iger. Začetek je mnogo obetal. Po uvodnih slovesnostih so Jugoslovani takoj začeli z močnimi napadi in komaj je minilo pet minut, že je ostri strel Galiča obsedel v mreži Dancev. S tem odlične igre Jugoslovanov še ni bilo konec, saj se je vrstil napad za napadom in ni minilo dolgo, ko je danski vratar spet pobiral žogo iz svoje mreže. Tokrat je bil strelec Matuš, ki je s strahovitim strelom s kakih 20 m tik pod vratnico presenetil danskega vratarja in povišal na 2:0. Ne dolgo za tern pa se je žoga že tretjič kotalila v mreži Dancev. Tokrat pa je posegel vmes italijanski sodnik Lo Bello, ki je gol razveljavil zaradi dozdevnega offsidea. Galič je kot kapetan moštva precej ostro pro- (Nadaljevanje na 2. strani) Olimpijski ogenj je ugasnil Končna bilanca: Jugoslavija osvojila dve medalji in se tako uvrstila med 84. narodi na 18. mesto Rim, 11. sept. — Danas ob 18.45 skih in svetovnih rekordov, ampak so na velikem olimpijskem staidonu tudi zato, ker se je znova pokazala v Rimu slovesno zaključili XVII. velika solidarnost zbranih športni-olimpijske igre. Te igre bodo'zapi- kov. Ni važno, koliko kolajn je kdo sane s posebnim poudarkom. Za to pridobil, pomembnejša je olimpijska je več vzrokov. Najvažnejši pa je misel, ki naj druži vse narode v prav gotovo ta, da se je iger udele- prijateljstvu, slogi in miru. In prav žilo rekordno število narodov iz io je bilo na tem velikem zboru v vseh petih kontinentov. Videli smo Piimu. Osemnajstdnevne borbe na uvodni ceremonial ob slovesni otvo- raznih popriščili so pokazale, da še ritvi, prav tako je bilo tudi danes, ni konec človeških zmogljivosti, čele da je bila,udeležba skromnejša, prav smo se v marsikaterih športnih ker so mnogi olimpijci odpotovali panogah približali skrajnim mejam, v svoje domovine ali pa odšli na Jugoslovani so v olimpijski areni krajše ali dnijše turneje. Olimpijski dosegli 18. mesto med 84. teknmjo-ogenj je ugasnil, olimpijsko zastavo cimi narodi. Osvojili so eno zlato in na bo shranil rimski župan, ki jo eno srebrno medaljo, s čemer smo bo čez štiri leta prinesel v Tokio po eni strani zadovoljni, po drugi na slovesno otvoritev XVIII. olim- pa to skromno priznanje z olimpij-pijskih iger. ske arene znova terja od naših Igre v Rimu niso pomembne sa- športnih forumov še vse večjo skrb mo zaradi številnih novih olimpij- in ,prizadevnost. Cas hi bil, da pre- kinemo s stihijskimi pripravami, nestrokovnim delom, šablono in dile-tnntstvom. Naši športniki so prav takšni kot drugi po svetu, ki so tokrat pobirali zlate medalje. Sama volja pa je prav gotovo premalo ... Bilanca bi bila lahko še ugodnejša, če bi nas v odločilnih trenutkih spremljala še sreča in pravičnejša ocena sodnikov. Z doseženimi rezultati razen neka j iz jeni smo zadovoljni, nekateri pa nas celo presenečajo. Vse priznanje gre torej našim nogometašem, rokoborcu Martino-viču za zlato in srebrno medaljo; dalje košarkarjem, ki so pripravili največje presenečenje, kolesarju Žirovniku, atletom, waterpolisfoip in vsem, kj so se borili za športno čast Jugoslavije. NA SVIDENJE CEZ ŠTIRI LETA V TOKIIII I i I Zlate medalje za Američane — Dramatična borba Ju goslovanov v tekmi 8 ČSSR — Bora Stankovič pomočnik sekretarja FIB — Korač najboljši strelec Semaforji in sodnikovi žvižgi v Palazzcllo dele Sipert so ugasnMi in uUimiii. Doslej »ajveije tekmovanje v košarki je zaključeno in zastop-nlkj Mednarodnega ©llmpijsikegat komiteja so »ajboljšii« porazdelili w*e-daije. Zanimivo je ugotoviti, kakšna je bila kvaliteta na XVII. olimpij-»hih igrah in kakšna je končna rafevrstitev najkrajših košarkarjev na »vetu. Igra, vredna zlate medalje l Nadaljevanje ? / tirani) testiral, Lo Be]lo pa je še ostreje reagiral in Galiču pokapal pot v slačilnico. Nastalo je dokaj mučno pojasnjevanje, stadion se je trese!] od žvižganja in negodovanja, sodnik pa je vztrajal pri svoji odločitvi. To je pomenilo precejšnjo zamenjavo v takiiki igre jugoslovanskega moštva, ki je torej moralo že od srede prvega polčasa igrali samo z desetimi igralci. Proti žilavemu moštvu Danske to ni bilo ravno lahko, saj je en igralec vc-Č pomenil že kar precejšnjo pred nosi. Vedeli ono in nismo se zmotoi da ho -morala levji delež v tej tekmi opraviti obramba. In res! Eiurkcvič, Jttsufl; Vidinič, Zanetič in Perušič »o od tega trenutka pa do konea tekme igrali v ^veJikem slogu, rlketaj bj lahko dejali, d doslej še nismo videli tako dobre igre obrambnega -dela naše državne enajeto-rlee. Borili so se zares požrtvovalno, startaili na vsako žogo in enostavno nitso pustili I>ancem, dfl bi streljali na vrata. Mimo vsega lega pa smo videli celo vrsto tehničnih odlik, ki so dokazovale, da so jugosiovaniaki nogometaši res pravi mojstri nogometne igre in da res zaslužijo zlato medaljo. Do konca tekme je vsaka enajsterica dosegla po en gol, tako da je bil končni rezultat 3:1, nato pa smo bili priče izredno svečanim tre« nutikem, ko so vsi jugosflovanski nogometaši prejeli zlate kolajne, na visoki drog so dvignili jugoslovansko zastavo, zaslišali pa smo tudi zvoke jugosflovan-se hhnne. Prvič na letošnjih olimpijskih Igrah . . . Za konec morda še kratko oceno o naših nogometaših: Vidinič — vsekakor mnogo boljši in zanesljivejši od Soškiča, Roganovič — odkritje olimpijskega turnirja in odslej verjetno stalni reprezentant, Jusufi — požrtvovalen, oster in neprehoden branilec, ŽanetJč — hiter in ofenziven ter zelo koristen tudi v napadu, Perušič — na.jbo.ljŠd jugoslovanski nogometaš na olimpijskem turnirju ter obenem najbolj požrtvovalen in borben nogometaš, Ankovič — iz tekme v Leto XVI. Štev. 37 Stran 2 tekmo boljši, njegova osnovna odlika, velika hitrost, M a tuš — soliden, izkazal se je z nekaj ostrimi streli na vrata nasprotnika, Galič — zelo prodoren, hiter in nevaren pred nasprotnikovimi vrati, Knez — eden slabših v naši enajstorici, preveč je preigraval in se spuščal v nekoristno igro, Kostič — razen nekaj močnih strelov in nekaj zadetkov proti lažjim nasprotnikom ni pokazal nič posebnega in je bil morda najslabši član naše olimpijske reprezentance. In kaj pravijo drugi o naših? Madžarski tisk ni skrival razočaranja nad porazom svojih ljubljencev v tekmi z Dansko ter pri tem poudarjal, da bi imeli Madžari v tekmi z Jugoslavijo velike možnosti, da bi oevojili zlato medaljo. Jugoslova ni z Madžari nimajo sreče, pišejo madžarski novinarji in bi že zaradi p*» haloškega pritiska izgubili tekmo z našim i nogometaši. . Italijanski novinarji so polni superlativov o jugoslovanski obrambi ter se čudijo, da v jugoslovanskih vretih ni že prej stal Vidinič, ki je po njihovem mnenju najboljši vratar olimpiade. Za Galiča trdijo, da je najnevarnejši napadalec v jugoslovanski enajsterici. Pred tek »no, ki je odločala, kdo bo prejel zlato medaljo, so bili tudi danski listi polni ocen o jugoslovanskih nogometaših. Poudarjali so, da niso nepremagljivi in da so s precej sreče prišli do finalne igre. Seveda pri tem ne moremo mimo tega, da so hoteli danski novinarji vliti svojim nogometašem nekoliko hrabrosti pred tekmo z Jugoslovani, ki so vsekakor že vnaprej veljali za močnejšega nasprotnika. Jugoslovanski nogometaši so torej dosegli svoj eilj. Osvojili so zlato medaljo, Čeprav so igrali enkrat slabo, drugič povprečno, v zed-nji tekmi pa odlično. Na vse lepe in slabe trenutke z olimpijskega turnirja bomo morda kmalu pozabili, za vedno pa bo ostal v spominu dokaz o kvaliteti naših nogometašev — enajst zlatih medalj, ki »o jih prejeli naši reprezentanti 10. septembra 1%0 ob 23. uri . . . AMERIČANI BREZ KONKURENCE Edini, ki eo superiorno naslopal* v olimpijski areni, so bili košarkarji iz Amerike. Njihova igra meji že na žongler stvo, zlasti pa potezo nekaterih posameznikov, od katerih je najboljši vitki črnee z dvanajstič© na hrbtu, Robertson. Prav gotovo bo profesionalna košarkarska ekipa svetovnih popotnikov »Harlem« veliko pridobila, ko bo še to jesen okrepil njene vrste ta znameniti črnec. Praktično, igra Američanov je bila prav takšna, kakršno so si želeli mojstri košarke onstran luže v vsakem trenutku in v vsakem detajlu. Bliskoviti protinapadi, duhovita preigravanja fai žonglerstvo pod košem — to so med mnogimi drugimi odličnimi lastnostmi izvrstnih Američanov karakteristične poteze, ki so jim zasluženo prinesle tudi zlato medaljo. V borbi za drugo mesto so imeli Sovjeti srečno roko. Rezultati, ki so jih dosegli z Italijo in Brazilijo niso preveč prepričljivi. Toda s/rebrna medalja je pač njihova In to je velio priznanje in dokaz, da so drugi na svetu in prvi v Evropi. V borbi za tretje mesto je le uspelo Braziliji odriniti Italijo in osvojiti bron. Tako je končni vrstni red v finalni skupini naslednji: ZDA, SZ, Brazilija in Italija. Ker so obveljali rezultati iz polfinala, so bile v finalu odigrane samo naslednje tekme: ZDA : Italija 121:81 (58:48), SZ : Brazilija 64:82 (28:32), ZDA : Brazilija 98:63 (58:24), SZ : Italija 78:70 (34:32). P iU ZNAN JE NAŠIM KOŠARKARJEM Ko so vprašali vodjo JugoslbvaDskega olimpijskega zastopstva Mika Tripala, kaj misli o uspehih jugoslovanskih športnikov v Rimu, je izjavil tole: >Xaši košarkarji m na letošnjih olimpijskih igrah dosegli največ ji uspeh od vseh športnikov, ki so nastopali v Rimu. Kljub temu, da n iso orno Hi y' n -dalje, je njihov n asi o p največ - pn'«,-. i ^ ■/:, ryas vse.< J1*!!* ‘ ‘au* *• >:: \ • nnjvečje prese- nečeuji*. f iz.. v Bologni so pripravil \ •'“lui 'i t • * -m poznavalcem te športne zvr>:i te v-- •-/sc-i :« i»]e, ko so odpravili takšne nrjprotnike, ki so prišli v Rim ne samo za boljša mesta, ainpek celo po medalje. Več niso mogli pričakovati niti naj-, večji optimisti. Žreb nas je za zaključek postavil v sredo najboljših in zato smo seveda iz finalnih borb izpadli. Preostalo nam je boriti se za eno od 5. do 8. mesta. Obveljal je rezultat in torej zmaga v tekmi z Urugvajem, zato nam je bilo 7. mesto že zagotovljeno. Preostali sta še tekmi s Poljsko in CSSR. Srečanje s Poljaki — v roku enega meseca smo se z njimi, srečali že drugič — je še enkrat potrdilo mnenje strokovnjakov, da so Jugoslovani boljši. Brez posebnega naprezanja je Jugoslavija premagala Poljsko s 95:81 (55:44). Preostala je še tekma s CSSR. V primeru, da bi premagali Cehe, nam je bilo zagotovljeno 5. mesto. Ne oziraje se na zmago ali poraz, pa nam je bilo zagotovljeno 6. mesto na svetovni lestvici. Kaj hočete še več! Tekma s CSSR je bila dramatična. Jugoslovani so imeli edinstveno priložnost oddolžiti se nevarnim Cehom za poraz v osmini finala. Nekaj sekund pred konceni igre smo vodili za dve točki. Vse je kazalo, da nam bo sreča naklonjena, toda eden izmed naših igralcev je zagrešil napako in dva prosta meta je realiziral češki napadalec. V regularnem času se je tekma končala neodločeno. V podaljšku igre pa so bili Čehi vendarle psihično bolj zbrani. Povrhu vsega pa so Jugoslovani zaigrali še zadnje karte. Na igrišču so ostali le štirje igralci, kajti vsi ostali so morali zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišče. Korač in Kristančič, ki sla; v teh zadnjih trenutkih igrala, pač nista mogla paralizirati ostre napade izvrstnih čeških košarkarjev. Tekma Se je torej končala z 98:93 (87:87, 38:45) za ' ČSSR, ki je tako osvojila 3. mesto. NAJVEČ KOŠEV JE DOSEGEL KORAČ Jugoslavija je v Rimu odigrala 8 tekem. Končna bilanca pokaže, da smo 4 srečanja izgubili, 4 pa odločili v svojo korist. Rezultat je torej neodločen, če pa vemo s kakšnimi nasprotniki smo nastopili, potem je ta bilanca več kot pozitivna. Zanimiva je ugotovitev, da je dosegi največ košev od vseh košrakarjeo rimskega turnirja prav Jugoslovan Korač. Zanimiva lestvica jugoslovanskih strelcev nam pokaže naslednji vrtini red: Korač 192 košev, Daneu 77, Nikolič 75 Dju-rič 68, Radovič 41, Gordič 28, Dragojlovič 25, Djerdja 23, Petričevič 22, Kandus 20, Kristančič 7. Nad reajizatorsko sposobnostjo Korača so se čudili tudi najboljši strokovnjaki iz Amerike. Proglasili so ga ne samo za najuspešnejšega strelca, ampak tudi za najbolj premišljenega igralca pod košem. Ko govorimo o Jugoslovanih, bi bilo napak govoriti samo o enem igralcu, in to o Koraču. K tako lepi bilanci so prispe)?ali vsi, vsak po svoje. Kome sam pač ne bi zmogel doseči vseh 192 košev. Ob zaključku turnirja so češi it ali našemu tehničnemu vodstvu mnogi tuji strokovnjaki, največje priznanje pa so dali člani FJB-e, ko so sklenili, da bo naš član tehničnega vodstva. Bora Stankovič, odslej dalje pomočnik sekretarja Mednarodne košarkarske organizacije Jonesa. Jugoslavija se je torej na zadnjih olimpijskih igrah povzpela pod sam svetovni vrh in to je največ ji dokaz, da je delo naših strokovnjakov na pravi poti, ki nam bo lahko tudi v bodočnosti prineslo takšne in podobne uspehe. 4 zlate, 1 srebrna in 1 bronasta za Rusa čaklina Pri ženskah najboljša Latinina — Cerar osmi na svetu — Jugoslavija na devetem mestu Ves pretekli teden se bite v Športni palači hude -borbe za desetinke točk med najboljšimi orodnimi telooadei vsega sveta. Nastopilo je 26 držav, med njimi tudi Jugoslavija. K-rrt je bilo pričakovali, sta se za prvo mesto spoprijela Japonska in Sovjetska zveza. Na posameznih orodjih so prav tekmovalci s teh držav prikazali najlepše prvine in najtežje storitve. V ekipnem plasmaju je osvojila zlato medaljo Japonska s 575.50 točkami pred SZ 572.70 in Italijo 559.05 točke. Italija je z bronasto kolajno precej presenetila, saj ji' bilo pričakovati, da jo bodo prehitele ena izmed ostalih evropskih velesil, kot so ČSSR, Finska, Nemčija ali Švica. Jugoslavija je v sestavi Cerar, Čak-lec, Petrovič, Markulin, Lekič in Ga-gič osvojila 9. mesto s 550.8 točkami. V generalnem plasmaju pa so se tekmovalci zvrstili takole: zlato kolajno je osvojil Čaklin (SZ) s 115.95, srebrno Japonec Ono s 115.90, bronasto pa Titov (SZ) 115.60. Med to svetovno elito se je uvrstil Cerar na 8. mesto in zbral 114.25 točk. Za seboj je pustil še nekatere Ruse, kot favoriziranega Azarjana in tudi neketere Japonce. Bil je torej edini resni tekmec največjim mojstrom orodne telovadbe iz Japonske in Sovjetske zveze. Ko govorimo o Cerarju, ne moremo mirno ugotovitve, da so bili sodniki pri presoji njegovih vaj izredno strogi. Polna dvorana, ki je z napetostjo opazovala- Cerarjeve vaje, je pri sodniških ocenah burno protestirala. Cerar bi ob nekoliko večji psihični zbranosti dosegel še boljše mesto in se v finalu na posameznih orodjih prav gotovo plasiral pod svetovni vrh, če že ne bi celo pobiral medalje. nastopih tudi Jugoslovanke K učiš*' I va, Miličeva in Pogačnikova. KočiŠ* I va je bila 42., Miličeva pa 47. Pogačnikova na teh tekmah ni bila naj' betjša. zato jo ne srečamo med $ najboljšimi. NA POSAMEZNIH ORODJIH SPET CAKL1N Vodstvo telovadnega dela olimpijskih iger je po končanem ekipneffl tekmovanju, kjer so telovadci nastopili v obveznih in poljubnih vajah objavili imena tekmovalcev, ki so & borili za medalje na posameznih orodjih. To je bil nekakšni telovadni finale in spet medsebojni obračun Rusov in Japoncev. Naš Cerar je imel edino možnost uveljaviti se drogu. Znano je. da Cerar ni uspel na konju z ročaji, kjer smo upali, dn se bo prebil v elitni vrh in pobril. eno od treh medalj. Pri poljubni vaji se mu je zataknilo in zato je bi)a J njegova ocena slabša. Tako je šlo j c tudi upanje, kjer bi Cerar lahko celo t zmagal po vodi. Na drogu je s Tito- : J vim delil 5. do 6. mesto. V finalu d J pač ni mogel obetati kdo ve kaj, kaj- , ti drog ni Cerarjeva domena. Vrstni j red na posameznih orodjih je bil to- j rej naslednji: drog Ono (Jap) 19.60, i Takemoto (Jap) 19.52. Čaklin (Sl\ * 19.47, Endo (Jap) 19.42, Cerar (Jugi < in Titov (SZ) 19.40, konj z ročaji- ‘ Eckman (Fin) in Čaklin (SZ) 1937, , Curumi (Jap) 19.15, Micukuri. (Jap) , 19.12, Titov (SZ) 18.95, Ono (Jap) , 18.52, parter Aihara (Jap) 19.45, Ti' i tov (SZ 1932. Menichelli (It) 19.27, Ono in Micukuri (Jap) 19.20 krogi Azarjan (SZ) 19.72, Čaklin (SZ) 19.60, Ono (Jap) in Kapsazov (Bolg) 19.42, Aihaua (Jap) 19.40, Titov (SZ) 19.27, ' preskok Ono (Jap) in Čaklin (SZ) ! ) Nihče ni pričakoval, da se bodo Američani v plaval' nih disciplinah uveljavili Indi v prsnem slogu. Z® glavne iavorite so veljali Japonci ter Evropejci f' največ Nemci in Rasi. 2c v predtekmovanj u pa le. Američan Bill Mulliken opozoril, da bo treba računat' tudi z njim. V polfinalu in finalu je dosegel najboljše čase, (er tako prvikrat v zgodovini olimpijskih iger pribori] ZDA zlat« medalje v prsnem slogu Vrstni red držav je bil naslednji: Japonska, Sovjetska zveza, Italija, ČSSR, ZDA, Finska, Nemčija, Švica, Jugoslavija Ud. Generalni plasma posameznikov je tale: Čaklin (SZ), Ono (Jap), Titov (SZ), Curumi, (Jap), Takemoto (Jap), Ento,/ Aihara (Jap), Cerar (Jug) Ud Ostali Jugoslovani so se zvrstili na naslednja mesta: Petrovič 39., — 109.90 točk, Čaklce 58. — 108.70, 66. Lekič — 108.05 točk, 71. Markulin — 107.45, Gagič 104.70 točke. VELIKA PREMOČ SOVJETSKIH TEKMOVALK V ekipni konkurenci za ženske so sovjetske telovadkinje z. veliko premočjo osvojile prvo mesto in zlato medaljo. Zbrale so 582320 točk. Sledijo Čekoslovakinje 573 323, Romunke 372.033. Japonke 371.422. Poljakinje 36S.620. Nemke 367.754, Mad-iarke 367.054. Bolgarke, Američanke in Italijanke. Med posameznicami je bila najboljša tekmovalka iz Sovjetske zveze Latinina, ki je zbrala 77.031 točk, srebrno medaljo je osvojila Muratova 76.696, bronasto pa Asta-hona 76.164, torej vse tri medalje so šle v Sovjetsko zvezo. Tudi na naslednjem mestu srečamo Rusinje. Peta je Nikolajeva, 6. Jovanova (Rom), 7. Japonka Ideka itd. Na tekmah so 1935, Porine j [SZ) 19.22, Titov (Sli 19.20, bradlja Čaklin (SZ) 19.40, Caf-minueei (H) 19.37, Ono (Jap) 1935’ Aihara (Jap) 19.27, Titov (SZ) 19.26' Takemoto (Jap) 19.12. Novinarska »senzacija« Prve dni iger se je med novinarji ra2' nesJa vest, da se je nekemu novinaij11 posrečilo utihcdaipit) v ženski oddeiej edimpijsike vasj. Oblekel se je na mr6: v ženoke ohlačjlo ter v mraku prevar1 strogega vratarja na vhodu v žens»ki deJek. Ko je to zvedel nek angle^ novinar je nemudoma tekel na teleti In še »gorko« poslal novico v Londo11 Nekaj minut za tem je dobil že d°' vestilo iz Londona: »Pošljite takoj drobno poiočilo o tem dogodku.« burjeni Anglež je takoj tekel v tisko-v^1 urad, da bi poiskal kolego, ki mu J posredoval to novico. Vendar je ostati z dolgim obrazom, ko je zvedel, ^ je bila to le dobra šala, na katero ^ ujeli lahkovernega Angleža. Kaj je gleški novinar pozneje javil v Lono^1 ne ve nihče ... • OLIMPIJSKI ftIM 9 OLIMPIJSKI RIM • OLIMPIJSKI RIM • OLIMPIJSKI RIM • OLIMPIJSKI RIM • OLIMPIJSKI RIM po dolgem in počez Organizatorji iger so zaradi prometa v Kiitiu napravili več panike kot je bilo potrebno. Pred igrami so obljubili, da bodo avtomobilisti morali parkirali daleč izven mesta — na glavni via Oiimpica so napravili posebne montažne mostove za prehod pešcev — toda vse zastonj. Z avtomobilom — tudi privatnim - se lahko pripelješ prav do glavnega stadiona, mostovi za pešce pa so le »turistična atrakcija«, kajti nikomur ne pade na pamet, da bi šel na drugo stran ceste preko mostu, če jo lahko mirno mahne preko ceste in to še s popolno toleranco prometnih policajev. Domačini pravijo, da se v Rimu sploh ne opaža povečanje prometa, kajti v tej peklenski vročini je pol Rima zbežalo na počitnice in pustilo prostor v Rimu za radovedne turiste. Iznajdljivi Zanoškar trener naSega kolesarja Žirovnika se J,9, na ekipni kolesarski dirki postavil sredi proge in v peklenski vročini Pripravil cev z vodo, da bo vsaj neko-osvežil naše dirkače. Ko so prvič Privozili naši kolesarji mimo Zanoškar-j® Je hitro usmeril curek vode proti dirkačem. Toda, strogi kontro-Prjl — dirkačem med vožnjo se namreč .e sme ničesar pomagati in prav tako j9 Škropiti z vodo — so takoj zapisali „-■ko naših kolesarjev In grozilo je, bodo lahko zaradi tega dlskvalificl-j*®1- Kaj sedaj? Zanoškar pa se je ta-?°J znašel. Usmeril je cev v ostale dir-We in jih začel vse po vrsti škropiti z “i*0- Sodniki so ostali nemočni, saj ni-f® hiogli zaradi nekaj curkov vode dis-KVa-ificiraM celo vrsto ekip. Vatikan izkoristi vse priložnosti Ko sem prvi dan sedel v Paliazzo dello Šport na boksarskih tekmah, je sedel ob meni mladenič, ki je imel v rokah majhno brošuro. Po nekem času je sosed odšel in pustu brošuro na JdopL Ker je bila na naslovni strani narisana olimpijska baklja z napisom »Fuoco oiimplco« me je zanimala vsebina, saj sem bil prepričan, da je kakšna olimpijska brošura. Nemalo pa sem se začudil, ko sem na prvi strani prebral, da Je Jezus simbol ognja, ki je razsvetlil človeštvo itd Temu so sledili številni citati apostolov. Vatikan izrablja prav vse v svoje propagandne namene. Tudi olimpijske igra mu pridejo prav, da zapelje »vodo na svoj mlin . . .« čudežne hlače Svetovni rekorder v metuljčku Mike wr°y in evropski rekorder Italijan Fritz to$ nherlein sla se srečala prvikrat že le-^ 1 v aprilu Takrat je Troy poklonil ^nnerleinu v spomin svoje plavalne rpčke. Prvikrat ko je Denneriein na-■“Opil v teh hlačkah Je dosegel evrop-rekord s časom 2:13,0. Ko je sedaj Prišel Troy v Rim je bil Denneriein Pet pri njem.. Takoj ga je prosil, naj U spet pokloni svoje plavalne hlačke. Troy se Je upiral, češ, da sta se-že prevelika konkurenta in da mu hlač ne da. Toda Italijan je bil ‘Poren in ie izprosil hlače. Uspeh Je bil °Pet tu. Denneriein Je v Troyevih hlačah zopet Izboljšal evropski rekord na •iG.o p0 končani tekmi pa mu je Troy ejal. da mu sedaj ne da nobenih hlač , kajti če bo šlo tako naprej, ga bo *°PČno v teh »čudežnih« hlačkah res •)remagal. Draga do vode Plavalcem In waterpoU»tom so bili za tekmovanja In treninge na razpolago štirje bazeni. Tekmovanja so bila na glavnem plavalnem stadionu in na Pl-selna delle Rose, treningi pa v velikem zimskem bazenu tn v idiličnem športnem centru Aqua Acetosa. Toda za vso tiste, ki so se hoteli v vročih olimpijskih dneh shladiti Izven uradnega urnika treningov je bil na razpolago bazen SI-uggi. Toda pot do vode Je bila zelo draga. Na vhodnih vratih piše: vstopnina 300 Ur. Vendar s tem še ni odprta pot do vode. Ko e rideš v notranjost kopališkega prostora, te sprejme nova tabla: vstop k bazenu 800 Ur. Sedaj razumemo, pravijo tujci, da Rimljani v vročih poletnih dneh raje sede pred vhodi svojili hiš ali v gostilnah kot pa da se hlade v valovih kopaliških bazenov. 5anka Muriel Grossfeld je bila od mnogih olimpijskih tekmovalk ujpnejša in mnogi novinarji so ji v lepotni tekmi napovedovali mesto pod vrhom, če že ne zlato medaljo Italijani so se nadvse potrudili pri gradnji športnih naprav, palač in cest. Med najlepše zgradbe sodi športna palača, splošno pozornost pa vzlni ja 6 km dolga Via Olyinpia, ki veže zahodni del Rima z olimpijskim naseljem. Na tej cesti je bila tudi kolesarska dirka najboljših amaterjev na svetu Opazovalci ali turisti Jugoslovanski olimpijski komite je Izkoristil bližino letošnjih olimpijskih iger ter omogočil 1500 mest za ogled te največje športne prireditve na svetu. Razumljivo je, da Je bil ogled namenjen predvsem trenerjem, poleg tega pa še športnim funkcionarjem ali tekmovalcem, da bi na tem tekmovanju pri-dobUl izkušnje ter s tem povečali svoje strokovno znanje. Toda v Rimu se Je med temi opazovalci zbrala vrsta ljudi, ki o športu In bllmpladi niso imeli mnogo smisla. Tl so že prvi dan razprodali vstopnice ter se podaU bolj na turistične In druge privlačnosti Rima kot pa na ogled Iger. Po drugi strani pa vemo, da je v domovini ostalo mnogo strokovnjakov, ki bi po svojem delu in strokovni IBobrazbl zaslužili, da si ogledajo to prireditev. Ne vemo sicer kako Je potekal lizbor ter opazovalcev In »opazovalcev«, toda prav gotovo bi morale strokovne zveze skrbneje premotritl sezname ljudi, ki so potovali v Rim na ogled olimpijskih iger. Nemška torcida Najbolj organizirane gledalce-navijače ao imeli na Igrah Nemci. Na vsaki prireditvi, kjer so nastopaU nemški tekmovalci Je skupina uniformiranih navijačev z zastavami, ki neusmiljeno skandira In navija za svoje tekmovalce. Prvi čas Je neprizadetemu gledalcu zabavno, počasi pa postane to neprestano navijanje zoprno in celo odvratno, posebno še ko gleda te mlade uniformirane Nemce Jel se večkrat obnašajo tudi zelo naduto ter se človeku nehote vsilijo misli na sfantanizirano nemško mladino med ■ vojno. Nekdo je pikro pripomnil, ko je gledal vse zariple nemške mladeniče v svojem elementu: »Tem je treba dati samo še puške v roke, pa bodo verni nasledniki svojih očetov tn dedov . . .« Petdeset dlak - ena sekunda Ze pred olimpijskimi Igrami se Je govorilo, da se avstralski plavalci brijejo po vsem telesu, da bi dosegli boljše rezultate v plavanju. V Rimu so spoznali, da to ni časopisna raca. Nemalo se je začudil nek rimski frizer, ko sta v lokal stopila avstralska plavalca Rose tn De-witt, ter zahtevala, naj jima pobrije dlake na nogah. Le s težavo sta Avstralca dopovedala temu »mojstru kodrov«, da Je to potrebno zaradi tekmovanja v plavanju :n da so avstralski strokovnjaki izračunali, da točno 50 dlak pomeni eno sekundo. Ko so za to zvedeli naši tekmovalci, je nekdo v šali pripomnil, da so morda naši preveč »kosmati« In da zato niso dosegli pričakovanih uspehov. ■ Pa izrednem uspehu Janeza Žirovnika v dirki na 159 km za posameznike so bili najbolj presenečeni italijanski strokovnjaki, ali točneje rečeno prekupčevalci »s kolesarskim blagom«. Ze naslednji dan so se nekateri od teh približali našemu taborišču in iskali stike z Žirovnikom. Do njega sicer niso prišli, pač pa so naši spremljevalci kaj kmalu spoznali, kakšna je njihova želja: Žirovnik naj bi ostal v Italiji ... ■ Olimpijskih iger se je udeležilo tudi lepo število jugoslovanskih turistov. Turistično podjetje »Kompas« je omogočilo nad (50 Jugoslovanom obisk Rima. Zadovoljni so biii z vsem. Pripombo je imel tehnični direktor Elana In bivši nogometaš Doberlet Vane. Ob povratku v domovino je pohvalil celotno organizacijo In trud Kompasovih spremljevalcev, imel pa je tehtni predlog, ki naj ga »Kompas« upošteva. Čas je prekratek za tako obsežen program, kot je bil tokrat obisk olimpijskih iger in ogled zgodovinskih znamenitosti. V prihodnje bi bilo pametno takšne programe skrčiti, hkrati pa turistom preskrbeti suho hrano, ki bi jo pro. dajali v avtobusih v polivinilastih vrečkah za dinarje in ne za tujo valuto. Tridnevno potovanje je pokazalo, da je ta predlog nadvse umesten ... ■ Rimski gostinci so bili precej oderuški. Ko se je vsedel za mizo v neki precej razkošni restavraciji angleški novinar lista Daily Workerja, so ga obstopili številni natakarji. Restavracija je bila vsa v ogledalih in v lestencih. Možakar je naročil običajno večerjo. In kaj mislite, koliko je plačal? Nič več in nič manj kot 10 funtov šterlingov ali v lirah 20.009.—! In kako se Je angleški novinar temu oddolžil? Naslednji dan Je napisal za svoj list pod rubriko — Kako Rim diha — tole pripombo: »Sele sedaj ml je jasno, zakaj so vsi voditelji svetovnega podzemlja Ua lijanskega porekla ...« ■ Sef vseh biljeterjev je Imel v Rimu zelo težko nalogo. Dan za dnem so ga nadlegovali številni zastopniki la »boljše« rimske družbe. Od njega so zahtevali proste vstopnice, ki pa jih možakar ni imel In jih seveda zato ni mogel dati. vsakega od teh je napotil k ministru za turizem In šport Folchiju, ki je Imel še težjo nalogo. Minister Folchl je vsem odgovarjal takole: »Oprostite, prostih vstopnic nimam za nikogar! Vse je namreč že podelil moj predhodnik ...« (Folchl je šele pred kratkim postal minister za turizem). In kako so mu odgovarjali užaljeni aristokrati? Na prihodnjih volitvah se vam bomo oddolžili. Zato bo za vas toliko glasov manj ... ■ Fotoreporterji znane francoske revije »Mlroir« so na vsak način hoteli pri- ti v olimpijsko naselje. Toda, ker niso imeli potrebnih legitimacij, so vedno ostali zunaP Pa jo Je zagodel eden najbolj navihanih. Za manjšo vsoto denarja so podkupili prodajalce Coca-co-le, ki so jim prepustili njihova reklamna oblačila. Seveda je ta potegavščina uspela In !2 fotografskih reporterjev Je kmalu imelo na filmskem traku bogato zbirko iz olimpijske vasi. ■ Ko Je v predtekmovanju v teku na 200 m zmagal v svoji skupini Francoz črnec Seye, je na cilju poprosil svojega tovariša za cigareto. »Ali ti kadiš?« ga Je oni začudeno vprašal. »Seveda, četrtfinale Je šele popoidue,« mu je odgovoril Seye. ■ Prosto nedeljo so mnogi športniki izkoristili za ogled znamenitosti. Ker je bila velika vročina, so odšli mnogi na rimski Lido v Ostio, mnogi športniki pa so iskali senco v parkih in ob vodometih. Skupno s sovjetskimi športniki in nekaterimi Nordijci so si ogledali' tudi avstralski plavalci znamenite vodomčte v znanem parku Tivoli. Medtem ko so se Sovjeti In severnjaki navduševali bolj nad hladom kot nad lepoto vodometov, so Imeli Avstralci naslednjo pripombo: »Dovolite, da se umaknemo na sonce, kajti dovolj imamo vode in mraza vsak večer, ko plavamo in se borimo za medalje.« ■ Svojevrsten rekord je dosegel najmlajši udeleženec olimpijskih iger Romun Roger Mlrcea, 13-letnf krmar v dvojki s krmarjem. V 30 urah se je podpisal 21(5 vsiljivcem, ki so ga prosili za avtogram. R V olimpijski vasi so uprizorili pravi Western film francoski kolesarji, ki so se »spoprijeli« z ameriškimi atleti. Imeli so pištole na vodo. Obležali so tisti, ki )lh Je zadelo največ vodnih kapelj. Več tisoč športnikov Je navdušeno pozdravilo nove Western junake. R Znani Italijanski »kričač« Domenico Modugno je že na zimskih igrah v Sqnaw Valleyu skušal skomponiratl nekakšno olimpijsko pesem. Zlobneži so mu rekli, da to ne bo težko. Refrenu njegove popularne popevke »Volare« bi bilo treba dodati še peti »o«, ker bi s tem izenačil 5 olimpijskih krogov. Mo-dagno pa se vendar vsem smeji v pest, saj so ruske atletinje svoje vaje prikrojile prav na njegovo pesem »Volare« in s temi vajami nastopile na olimpijskih igrah. R Francoski košarkar Rat Je izgubU potni Ust. Ves preplašen se Je zatekel k trenerju Robertu Busnelu. Hudomušni In poznani francoski košarkarski strokovnjak mn Je odgovoril: »Tl boš ostal v olimpijski vasi In jo počistil!« Livio Bermfi ni hi! samo najbolj eleganten tekač na olimpijskih igraii, ampak (udi najboljši v (eku na 200 in. Za mnoge je prišla njegova zmaga nad velikani sprinla Nortonom, Johnsonom in drugimi nepričakovano, sam pa ni bil (ako presenečen. 21-letni štu-den! kemije iz Torina, Irentilno v vojaški suknji, se je (ako (emel jiSo pripravil in (ako skrbno dvigal svojo formo, da je bil v svoj uspeli skoraj prepričan Olimpijska tekmovanja v jahanju n- sodijo med najbolj zanimive pri-redilve, pa vendar imajo skoraj največ gledalcev. Zadnja panoga — preskakovanje ovir je namreč na sporedu neposredno pred slovesnim zaključkom iger. torej pred polnim velikim stadionom. Na sliki vidimo enega najboljših jahačev in najboljših kon jev sv ;tuvncga prvak« Nemca Hansa Giinierja Wink!erja Američani so največji mojstri v metuljčku. Ze v .Melbournu, kjer so v vseh slogih prevladovali Avstralci, so Američani Usvojili zlate medalje v metuljčku in slogu pri nioškili in ženskah. V Rimu so obdržali to Iradicijo in farol.vn Schiller je z novim olimpijskim rekordom IdčtA bila najhitrej.ša v tem slogu Na jezpru Albami je bila daji za dnem itiida borba zn. medalje med veslači s petih celin. Neposredno organi/!-: !jo na sSnrtii in cilju so opravljali italijanski mornarji, sicer pa so tudi tu imeli filmski posnetki odločilno besedo. — -Na sliki je start kanuistov v štafeti 4 X 5(f0 metrov Tako v športni palači kot nn> televizijskih ekranih je bilo največ zaiiiiiiuiija za boks; Italijani so burno navijali za svoje > Vzzinn- . ki so se vsestransko izkazali. Kar šest italij-"'!,>li boksarjev je prišlo v frnalp. Na sliki vi*lijiiir' llaliic-.-T Reiivenutija, ki se zadovoljno smehlja po zmagi nad Francozom Jos-sclfiiom Za zlatom v Melbournu zlato v Rimu. Prometna nesreča v Nemčiji je Glenu Davisu vzela najresnejšega kandidata — Južnoafrikanca Pot-gieterja. Odprta je bila pot in-GIen jo je prehodil v pravem triumfu. T^e bi bili nasprotniki hujši, bi tudi svetovni rekord, tudi la je ž® njegov, imel drugo številki, Študent univerze Ohio pravu da ima sedaj atletike dovolj in da ho treba resno zakorakati v življenje. Po dveh zlatih kolajnah mu menda to ni več- težko reči Avstralka Fraserjeva in Američanka Voli Salf/a sta se P0 ostri borbi na 100 metrov prisrčno objeli. Zmagovalkah ra-serjeva je ponovila svoj uspeh iz Melbourna, čeprav so strokovnjaki napovedovali, da bo tokrat zmagala Američanka V SIIKAH 'iijjšStS Eden najveejih fenomenov svetovne atletike je trenutno nedvomno ameriška »gazela« VVilnui Kudolpti, nosilka zlate medalje tako na 200 kakor tudi na 100 m. Kot prva ženska na svetu je dosegla točno II sekund na 100 m, vendar je bila podpora vetra v hrbet nekoliko prevelika, da bi ta rezultat lahko priznali za svetovni rekord. Malo je bilo v Rimu olimpijskih zmagovalcev, ki bi svojo zlato medaljo osvojili tako lahko, skoraj igraje m vJcJ trenutek je popustila skoraj četrt nre dolga na-Pflosl. Novozelandski učitelj Murray Halberg je malo l'iej pretrgal ciljno vrvico pri teku na 5000 m. V zadnjem krogu je moral odbiti še nevaren napad Nemca urodotzkega potem k« je več kot 1000 m pred ciljem r- nepričakovano spremembo tempa presenetil vse ^nsprolnikc. Ce upoštevamo še to, da je Halberg in-Val‘d s hromo levo roko, potem njegova zlata medalja vzbuja še toliko večje občudovanje j I Vso energijo, vso silo svojih 110 kg, vse, prav vse je vložil ameriški poročnik BiH Nieder v svoj zadnji met. Rdeče pobarvana krogla je poletela dlje od olimpijskega rekorda in dlje od številke, ki je dotlej označevala prvo mesto in najboljši mel (TBriena. Trije Ainerikanci so v mefu krogle obračunali kar med seboj japonski plavalec Jamanaka je ludi eden listih favoritov, ki so ostali v Rimu brez —r zlate medalje Armin Hary in Livio Berrnli sta nedvomno najhitrejšo tekača letošnjih igre v Rimu. Vprašanje pa je, kdo od njiju je hitrejši Ingrid Kramer je prinesla prve zlate medalje Nemčiji. Osvojila je celo 2 zlati v skokih z deske in stolpa. Njenim zmagani ni mogel nihče oporekati, saj je zmagala v skokih z deske skoraj s 15 točkami prednosti, kar je edinstven slučaj na olimpijskih igrah. Mlada l?-lelna Ingrid je pred tekmovanjem bila bolj »v ozadju« zalo je njena dvojna zmaga toliko večje presenečenje. 20 IHT v ^a^'r*n^u olimpijskih krogov Julij Cezar in še marsikateri njegovih naslednikov je prišel, videl in zmagal. Od tistih, ki so prišli v ea su XVII. olimpijskih iger v Rim, jih je zmagalo le nekaj, vsi ostali pa so predvsem kaj hitro omagali od silnega olimpijskega tempa. Pra v tako se je godilo tudi meni. Ce kdo ne verjame, naj bere 8°° Prvi sončni žarki so posijali skozi okno sobe 11 a o šestem nadstropju palače Marucci. Vstati bo treba. Pred nami je naporen olimpijski dan. Ju-goslooanski opazovalci, njih 500, leze iz postelj, se drenja o majhnih kopalnicah, preklinja organizatorje potovanja. iKdo neki je zaslužil na naš račun? Z isoč lir plačujemo za skromno posteljo, po 5 nas je o sobi, obleke nimaš kam obesiti. Hudič naj vzame te organizatorje!t Toda to še ni vse. Ko si odprl svojo kuverto z vstopnicami, nisi vedel ali so bili na delu šaljivci ali zafrkanti. Malo si dobil tistega športa, ki si ga želel, oeč pa tistega, ki ga morda celo sovražiš. Jeza se je stopnjevala seveda še bolj o trenutku, ko si prav na vseh olimpijskih prizoriščih videl, da je vstopnic še dovolj. Dejansko bi torej lahko nabavili točno vse vstopnice do zadnje po željah, ne pa kar približno, kajti hokej na travi : sicer spoštujem, gledati ga pa vendar ne želim. Fiera di Roma. Zveneče ime. Manj zveneči prostor, ki služi Jugoslovanom za obednico. Vsesti se moraš na prostor, ki ti ga pokaže natakar in za 350 lir dobiš toliko, da sploh ne veš ali se izplača začeti ali ne. V vseh jugoslovanskih jezikih želiš to ali ono, sicer prijazen natakar ti vztrajno govori svoje in prinaša seveda nekaj drugega. K sreči ni jedilnega lista in nesporazumi nastajajo le zato, ker Italijani k sreči ne razumejo, da se gostje razburjajo zaradi hrane in da se razburjajo zato, ker gre vse prepočasi. Sploh sporazumevanje. Rim je že sicer Babilon v malem, olimpijski Rim pa je seveda povečana izdaja Babilona. Vse kar leze in gre, pa zraven govori še kak tuj jezik, so vpregli v olimpijsko organizacijo, tako da deklet in fantov z znakom »interprete« na rokavu ne manjka. Mrgoli jih po cestah, po stadionih, v olimpijski vasi. Toda ruski boksar Satkov ne potrebuje tolmača. Pride k svojim ameriškitn kolegom, se vljudno predstavi in pravi, da bi rad izpopolnil svoje znanje angleščine. »Zakaj pa ne? O čem pa se bova pogovarjala?« mu pravi njegov sobesednik. S tem pa je bilo dvogovora že konec. Satkov je v lepi angleščini /deklamiral kratko novelo Arthurja Conanu, se obrnil in na veliko zaprepaščenje poslušalcev odšel. Avtobus številka 95 (ali pa enkrat prečrtana 95, ali pa dvakrat prečrtana 95). Spoznavam se z rimskim prometom. Sprevodnik mi prijazno pojasnjuje pot svojega avtobusa, šofer pa pridno pritiska na plin. Že sicer pokonci štrleči lasje ti gredo še bolj pokonci. Čakaš samo še tresk in zavijanje sirene rešilnega avtomobila. Toda treska ni. Pelješ se sicer mimo postaje za prvo pomoč, pa je ne potrebuješ, kajti šofer je elegantno izsilil ose mogoče prednosti in ostal z vsem živim tovorom živ. Sicer pa ne hvali dneva pred večerom, ne hvali ATAC preden prideš na cilj. Mestno prometno podjetje se sicer trudi, toda prav tako se trudijo tudi stotine taksijev, tisoči dirkačev na motorju in desettisoči avtomobilistio z domačimi in tujimi evidenčnimi tablicami. Za 15 km uro in pol, to je že kar norma. Zlepa ne bom oeč toliko ur presedel in prestal po avtobusih Stazione Termini. Prestop. Nov avtobus, novi ljudje. Smer — Vatikan. Pogledaš- skozi okno in vidiš nebroj uniform. To je bolezen Italijanov. V uniformah se sveti od policaja preko nočnega čuvaja do cestnega pometača prav vse. Ne govorimo niti o olimpijskih uniformah. Teh je tudi najmanj 50 različnih vrst. Vsa čast tistemu, ki na koncu še loči predsednika Olimpijskega komiteja od reditelja. Druga bolezen — značke. Ves Rim zbira značke. Če hočeš imeti mir, nikar ne nosi ničesar znački podobnega. Takoj te bodo tako prijazno prosili za tvojo značko, da skoraj ne boš mogel odkloniti. Čeprav sem se držal tega recepta, s6 šle tudi značke v žepu hitro po zlu. Koliko pa so značke vredne, mi je povedal šele znanec. V eni od rimskih veletrgovin je dobil naslednjo ponud-. bo: počakajte me ob devetih, ko zapiramo, samo značk ne pozabite (ponudnik — prikupna Rimljanka). Tretja bolezen. Avtogrami. Tekmovalci nimajo nikjer miru. Lovci na avtograme so še strašnejši od lovcev na značke. Kaže, da imajo tekmovanje, kdo jih bo največ zbral. Vse kar je pod tisoč, menda sploh ne šteje. Takšna je njihova vnema. Olimpijci vedo o tem zapeti žalostno pesem. Se en prestop, še pet minut peš in Novinarski dom, beri Domus Mariae, je pred teboj. Ker prihajam pač peš, me prestreže majhen fantek. Zberem svojih sto italijanskih besed in ga poskušam razumeti. Vljudno povpraša, če sem novinar in od kod. Ko mu povem, je navdušen. Pričakuje namreč, da mu bom pisal in poslal jugoslovanske znamke. Obljuba dela dolg, samo njegovega naslova ne morem najti. Sicer pa ima tudi on mojega in se bo že oglasil. Cvet svetovnega športnega novinarstva ni vedno cvet. Pravijo, da najmanj četrtina novinarjev sploh ne obiskuje prireditev. Sedijo pred televizijskim sprejemnikom ali pa še to ne. Skratka, kupijo nekaj časopisov, preberejo poročila in napišejo nekoliko drugače. Nekateri so bolj pametni. Tisti rečejo, če je nek časopis napisal, da je nekaj belo, da je to zelo črno in seveda obratno. Nekje sem slišal lepo primerjavo. Tak novinar vzame neko vest, jo raztopi v kozarcu vode, toda taka razredčena vest ni več interesantna. Zato doda trojno količino strupa in vodo odlije. Kakšna je ta vest si lahko mislite. 9 12' 14' Via Olimpica. Olimpijska cesta — lepo zveni. Cesta je tudi lepa in dejansko rešuje tvoj čas. Če bi šel skozi center Rima, bi potreboval pol ure ali uro več. Med vožnjo mi poljski novinar kaže njihovega Pavliho in mi prevaja olimpijske napotke. Šaljivci so pripravili kratek kurz italijanskega jezika za potnike v Rim. Vsi napotki imajo en cilj — kako prodati poljske klobase, vodko in žepne radijske sprejemnike. Na poljski meji: »Ti dolarji niso moji, nekdo mi jih je vrgel v prtljago«. — »Pet radijskih sprejemnikov imam seboj. Veste, radi se pokvarijo, jaz pa tako rad poslušam radio«. V vlaku (že v Italiji): »Kaj menite o žepnih radij-sP^jemnikih? Vam je vodka vsecz« V Rimu — materi z otrokom na cesti: »Kako lep otrok. Res, iz-redno lep otrok. Najbrž rad je klobaso?« Duhovniku na cesti: »Prosim, kje pridem do cerkve. O jej, s tem velikim zavojem res ne morem v cerkev. Lahko pa bi prodal vse skupaj ali e kilogram. Bog vas blagoslovi.« besede zmagovalca in novega rekorderja na 1500 m, Avstralca Herberta Elliotta, so bile: »Sedaj pa se bom posvetil izključno maratonu.« Te izjave seveda ni bilo treba vzeti preveč resno, kajti dva dni za tem je že obljubil nov naskok na svetovni rekord in sicer na odličnem tekališču v Goteborgu 15' 19: Stadio Olimpico. Stadion navduši obiskovalca tako s svojim zunanjim kot notranjim videzom, če je dovoljeno tako reči. Atletske naprave so malodane popolne. To je prav enotno mnenje vseh tekmovalcev in tudi tistih, ki smo jih gledali malo bolj od daleč, smo videli, da prenesejo marsikaj. Od strahotnega naliva pa do svetovnega rekorda — ose! 18' Med posameznimi panogami urejaš vtise. Atletika stopa naprej, s čedalje večjimi koraki. Vidiš olimpijske zmagovalce, vidiš evropske rekorderje in prvake kako polagajo orožje že v predtekih ali kvalifikacijah pred domala neznanimi tekmovalci, vidiš predstavnike mlade Afrike, kako prodirajo v večini disciplin proti svetovni eliti, vidiš od začetnikov do svetovnih rekorderjev vse. Jugoslovani so v večini primerov, žal bližji začetnikom. Ogledujem si olimpijski centef italijanskega radia. Velika stvar. Psaka država, ki ima akreditirane radijske-reporterje, ima svoj studio s potrebnimi napravami. Kljub tej veliki ustrežljivosti, pa slišiš preklinjanje v oseh svetovnih jezikih. Birokracija. Vsak dan izpolniš na kupe formularjev za svoje potrebe, na kupe prošenj za dostop v olimpijsko vas, v to ali ono institucijo. Menda imajo prav tisti, ki pravijo, da tudi ni Dobro, če maš preveč denarja, kot logično posledico tudi preveč ljudi in na koncu super organizacijo, ki je že prav na robu desorganizacije. Italijanska parola: »Če so tekmooalli jedli o Melbournu veliko, morajo jesti v Rimu še oeč« — je prav značilna. V tem slogu je šlo namreč na oseh področjih. Prehiteti za vsako ceno vse dosedanje olimpiade. Kitr strah me je pri tem misliti na Tokio, kajti Japonci že obetajo, da bo leta 1961 čakalo olimpijce in druge obr skovalce Tokia še ose kaj hujšega. 16: Izpraznil sem predalček 380, kjer je Polet dobival biltene, programe in ostali olimpijski material ter se napotil v mesto. Seveda je bil to kar mimogrede sprehod dolg skoraj dve uri. Med ostalmi sem zašel tudi na trg Viktorja Emanuela II. Strašen živžav. Razen živilskega trga je tam tudi pravi orientalski bazar. Orientalski ne po stvareh, ki jih prodajajo, pač pa po načinu. Čeprav imaš najboljši namen niče-, sar kupiti, se komaj ustavljaš. Vlečejo te za rokav, pravijo, da je zate cena posebej znižana za 50 odstotkov, kažejo svoje blago in te goljufajo na vsakem koraku. Hitro sem spoznal sistem te trgovine. Pravzaprav povsem slučajno. V bližnji veleblagovnici sem opazil namizni prt iz umetne mase s kopico olimpijskih simbolov, zastav sodelujočih držav in podobno. Cena 750 Isti prt na stojnici 100 m preč — 1200 lir — posebej za vas 1000 lir. Ko greš naprej vpije prodajalec za teboj — koliko pa daste. Nazadnje sem ugotovil, da bi popustil tja do 800 lir. Vsekakor še vedno dobiček. Imajo pa tudi blago, ki je cenejše kot v veletrgovini. Toda kupiš nogavice za 100 lir in so seveda strgane. Kljub temu pa je bil promet v olimpijskih dneh izredno velik. Zlobni jeziki trdijo da so jugoslovanske opazovalce videli več na tem trgu kot pa na prireditvah. Milena Usepik izbira kroglo. Rdeča? Črna? Srebrna? Nobena ni dovolj dobra za oeč kot 14.19 m Kje je vzrok? Trema? Trenutno nerazpoložen je? Odgovora ni. Toda ali mora biti prav Milena primer? Ali niso 24' Peljem se mimo olimpijske vasi. To je malo mestece ali pa olajšano koncentracijsko taborišče, kakor pač hočete. Ne smeš noter, to ti branijo organizatorji, ne smeš ven. Spet »restavracijam. Tudi kosila ne naletijo na odobravanje, sicer pa, važno je to, da si jih plačal. Mnogo boljše so napravili tisti obiskovalci olimpijskih iger, ki so se hranili kar o olimpijski vasi. Kako so prišli noter, nihče ne ve. Vsakdo pa ve, da so izdali vsak dan po 1000 obrokov več kot pa je bilo dejansko »prebivalcev* te vasi. Res je tudi, da so nekateri športniki pospravljali dvojne in trojne porcije, toda vseeno je mnogokaj izginilo tudi v želodcih nepovabljenih. Družina Press iz Leningrada se vrača iz Rima s 3 medaljami. Trina Press je bila prva v teku na 80 m ovire, Tamara Press (na sliki) pa prva v metu krogle in druga v metu diska. Obe sestri sta torej skoraj do maksimuma izkoristili svoje možnosti na igrah. Smola Irinejesnino v tem, da ni na igrah tudi peteroboja, saj je v tej panogi svetovna rekorderka in bi vsekakor tudi zmagala dovolj značilni primeri Thomas, avstralske sprinterke, Pirie? Vsi ti so bili ali so svetovni rekorderji, pa jih je olimpijski mlin prav tako zmlel o prah. 17’ »En, dva, tri_, štiri! En, dva, tri, štiri!« Glasno štetje in ploskanje s tribun, ko nastopa nova garnitura sodnikov v enotnih uniformah in skoraj z vojaškim korakom. S sodniki smo zadovoljni, dobro opravljajo svojo nalogo, le morda nekoliko preveč jih je na igrišču. Še dobro, da so uniformirani, sicer bi človek rekel da nimajo kaj iskati, v Ljubljani bi jih že davno nagnali (ali pa tudi ne). Manj navdušenja za oranžnega starterja (nosi namreč oranžni suknjič). Nekoliko preveč očitno gleda skozi očala in prste Italijanom. Nekoliko preveč očitno pazi samo na Haryja, ne pa na druge tekače na 100 m. Nekoliko pievec očitno skuša vplivati na re-zultat nekaterih tekov. Smo pri sodnikih. V celoti vzeto — opena olimpijskim sodnikom od zadostno do nezadostno velja za skoraj vse športne panoge. Vsepo-vsod od boksa preko orodne telovadbe do »vaterpola, povsod nerazumljive odločitve, povsod pristran-sko sojenje, povsod dajanje manjše ?'{ vecJe Prednosti italijanskim tekmovalcem. Da ne bo kake pomo-e u gre v skoraj vseh primerih za neitalijanske. sodnike. Morda bo Kdo rekel, da se razburjamo zato, ker srno bili nekajkrat prav v ne-posrednih ali posrednih dvobojih Premagani od Italijanov. Toda sodniki so padli v oči prav vsem. Še celo domači gledalci so nekajkrat protestirali proti odločitvam v korist Italijanov. to ti brani birokracija, ki je med tvojim bivanjem v vasi, če si le uspel vanjo, izgubi ali založi tvoj potni list oziroma novinarsko legitimacijo. Tekmovalci ne sinejo ven, ker jim branijo njihovi vod je, sploh noben predstavnik močnejšega spola pa ne sme v ženski del vasi. Toda stava je staval Nek mladi Italijan je ponudil svojim prijateljem 5000 lir za stavo, da bo prišel r žensko olimpijsko vas. Preoblekel se je v žensko in uspel! Odkrilf so ga sicer še medtem ko se je * spremljevalko Šele bližal gnemu’ od bivališč, pa vendar denar je bil že v žepu. Imaš pg še drugo možnost, da so spoznaš z žensko olimpijsko vasjo. Podjetni Rimljani so v bližini postavili nekaj močnih daljnogledom in če plačaš 1000 lir, lahko za tri minute opazuješ, kar pač slučajno najde oko. Tisti z nekaj »sreče« ujamejo sem in tja tudi kak »strip-tease«. Ko se že pozno ponoči vračaš, imaš zato ker si zamudil zadnji avtobuh dovolj časa za premišljevanje o Ri' mu in olimpijskih igrah. Igre so ve' lika, včasih že malo prevelika stvar-Tudi če si še tako požrtvovalen, ne moreš ogledati niti delčka vseh dogajanj, ki so istočasno in na t0> 15 ali 20 km oddaljenih športnih prostorih. Rim sicer živi v znaku 5 oliv1' pijskih krogov, toda kako to, da je toliko praznih prostorov na stadio' nih? Kljub temu. da je v Rimu na stotisoče tujcev, od tega menda 50.000 nepriljubljenih Nemcev. No naj bo kakorkoli hoče, antični in moderni Rim je dal dostojen okvir XVH-olimpijskim igram. Bližam se naši »palači* in sem že slabe volje. Še bolj slabe volj® je seveda vratar, ki ga zbudim iz najslajšega spanja in le menda ze prirojena vljudnost mu preprečuje kake »močnejše« izraze. Srečno smo Tl r*o 1 •» I » I I m rvi v o L-"! ZT Tl Tota rekordu eri allelik Davis, Elliott, Ševcova, štafete ® m — Kdor &i je obeta] od tega Ikiala ve4ik športni užitek, je prišel na »voj račun. Taiko hitrega teka še ni bilo v zgodovini atletike. Najhitreje sta startna Spance in Singh. Favorita Davis in Kanifmann sta tekla boJj enakomerno in Šele v drugem ovinku je Otis Davis prevzel vodstvo in z dvema metroma prednosti ptitekel v ciljno ravnino. Tu pa se Je pričela velika borba Kaufmanna. Zaostanek je nadoknadil in meter pred ciljem demonstrirali še tak skok v cilj, kot ga sicer nismo videli v Rimu. Padel je kolikor je bil dolg in širok, pa vendar »a nekaj centimetrov izgubil tek. 1. Otis Davis (ZDA) 44.9 (svetovni in olimpijski rekord), 2. Kaufmann (Nemčija) 44.9 (svetovni, olimpijski in evropski rekord), 8. Spe-nce (J. Afrika) 45.5, 4. Singh (Indija) 45.6, 5. Kinder (Nem) 45.9, 6. Young (ZDA t 45.9. ■ 150« m — Isti dan kot 40« m spet svetovni rekord. Tokrat pa se je samo en Človek boril s časom. Svetovni rekorder Herbert Elliott je tako premočno, obvladoval svoje nasprotnike, da bi mu skoraj morali dali vzdevek najbolj zanesljivega sanagovalca. Tek je bil vseskozi hiter,-uajhitrejši pa v finišu, 'ko si je Elliott tudi zagotovil svetovni rekord. 1. Herbert , Elliott (Avstralija) 3:35.6 (svetovni in olimpijski rekord), 2. Jazy (Francija 3:38.4, 8. Roszavdlgyi (Madžar) 3:39.2, 4. Waern (Evedska) 3:40.0, 5. Vamos (Romunija) 8:40.8, 6. Burleson (ZDA) 3:40.9. 10.000 m — Malokdaj je ta najdaljša proga na tekališču tako zanimiva in raz-burtjiva. Iz trenutka v trenutek se je menjal vrstni red tako v prvi skupini, "kot tudi v glavnini. Tokrat so ujeli pravi vlak, kot pravimo, Bolotnikov, Desjači-kov, Grodctzki in Povver. Ta četverica je diktirala tak tempo, da so ostali favo-rtli na čelu s Hallbergom zaostali nekajkrat tudi za 50 m in to je pomenilo borbo za prvo mesto samo med omenje-ndmi tekači. Pravzaprav smo pričakovali Omiš hitrega Grodotzkega, toda Baletnikov ni izpustil edinstvene priložnosti. Njegov’ dolgi sprint je bil odličen in Hala medalja več kot zaslužena. 1. Peter Bolotnikov (SZ) 28:32.2 (olimpijski rekord), 2. Grodotzki (Nemčija) 28:37.0, 3. Povver (Avstralija) 2>8:38.2, 4. Desjači-kov (SZ) 28:39.6, 5. Halberg (N. Zelandija) 28:48.8, 6. Truex (ZDA) 28:50.2. • 110 m ovire — Lorger v polfinalu ni izkoristil edinstvene priložnosti. Mihaj-lov mu je napravil uslugo s svojim padcem, toda Stanko je bil res preslab za finale. Uvrstil se je komaj na zadnje 5. mesto s 14.5. V finalu majhno presene--Čenje. Lauer precej daleč od svoje rekordne forme brez medalje. Sele foto-finiž je razvozlal uganko o prvem in tretjem mestu. 1. Lee Calhoun (ZDA) 13.8, 2. May (ZDA) 13.8, 3. Jones (ZDA) H.O, 4. Lauer (Nemčija) 14.0, 5. Gardner 14.4, 6. Cistjakov (SZ) 14.6. S Troskok — Rekorder Schmidt ni imel prevelikih težav. Toliko bolj. zanimiva borba za ostali dve medalji. Najprej je bi-l srebrn Amerikanec Davis, potem je ?drsnil na bron, v zadnjem skoku pa Je Kreer odvzel še to. 1. Jozsef Schmidt (Poljska) 16.81 (olimpijski rekord), 2. Gorjajev (SZ) 16.63, 3. Kreer (SZ) 16.43. 4. Davis (ZDA) 16.41, 5. Einars-**>n (Isla-nd) 16.37, 6. Malchercz^k (PolJ-»k«) 16 OJ. Palica — Veliko »umiranje« favorit tov že v kvalifikacijah. Ne samo n©š Lečeic, ampak tudi odliični Preus&gea\ Bubanis, Clark in še drugi so se. poslo-Vill že pri 4.40. Zato je tembolj vreden rezultat Lukmana, ki je kvafliiikaclje Premagal zlahka. Finalno tekmovanje Je bilo seveda po svoji dolžini spet maratonsko. Ponovno je Lukman z lepimi »koki psemagal vse višine vključno s 4.40. kar mu je prineslo zelo dobro uvr-»tHev. Tarzan Bragg je imel nekaj težav Jta 4.40, potem pa je šlo vedno više 3n vodno laže. Po »kora-j 6 urah tekmovanje je tudi on omagal. Sicer pa medalja in cdim.pijeki rekord sta bila tu. 1. Don Bragg (ZDA) 4.70 (olimp. rekord), 2. Morris (ZDA) 4.60, 3. Landstrdm (Finska) 4.55, 4. Cruz (Portorico) 4.55, 5. Malcher (Nem) 4.50, 6. Petrbnko (SZ) in Sutinen (Finska) 4.50, 8. Tomasek (CSSR) 4.50, 9. Lukman (Jugoslavija) 4.40. ■ Disk — Trije ameriški kolosi so sl zagotovili vse 3 medalje. Zasluženo, kajti samo oni so se približali svojim običajnim rezultatom, medtem ko je vsa Evropa na čelu s svetovnim rekorderjem Piatko\vskim, zaostala za običajnimi rezultati tudi po več metrov. 1. Al Oerter (ZDA) 59.18 (olimpijski rekord), 2. Babka (ZDA) 58.02, 3. Cochran (ZDA) 57.16, 4. Szecsenyi (Madžarska) 55.79, 5. Piat- kowski (Poljska) 55.12, 6. Kompanejec (SZ) 55.09. ■ Kopje — To je bila kvalitetno najslabša disciplina olimpijskih iger. Izvzeti moramo sam o en edini uspešni met Cibu-lenka (prvi!) ter 85.71 m Poljaka Sidla v kvalifikacijah. 74 m v kvalifikacijah je bilo preveč za take mojstre kot so Danielsen, Alley in Macquet. V finalnem tekmovanju so odpovedali še drugi favoriti, na primer Si^lo in Cantello, tako da so na stopnice za zmagovalce stopili razen morda Cibulenka nepričakovani. Majhno opravičilo: Heldova kopja so bile prepovedana. Mnoge je sprememba orodja sipravila iz tira. 1. Viktor Cibulenko (SZ) 84.64, 2. Kruger (Nem) 79.36, 3. Kulcsar (Madž) 78.57, 4. Kuisma (Finska) 78.40, 5. Rassmusen (Norveška) 78.36, 6. Frideriksson (Švedska) 78.33, ■ Deseteroboj — Ogorčena borba med črnim Johnsonom in rumenim Kvangom. Kuznecov se v ta boj ni mogel vmešati. Brodnik odličen. Kolnik je moral žal zaradi poškodbe že prvi dan odstopiti. 1. Kafer Johnson (ZD) 8392 (olimpijski rekord), 2. Kvang (Formoza) 8334, 3. Kuznecov (SZ) 7800, 4. Kutenko (SZ) 7567, 5, Kamerbeek (Nizozemska) 7236, 6. Saar (Italija) 7195, 7. Kahma (Finska) 7112, 8. Grogorenz (Nemčija) 7032, 9. Brodnik (Jugoslavija) 6919. Brodnik je dosegel naslednje rezultate: 11.6. 12.30. 6.91, 51.0, 180, 15.7, 37.66 , 65.30, 4.10, 4:37.7. B Hoja 50 km — Kot edino pomembno značilnost te panoge lahko ugotovimo slab usipeh tekmovalcev Sovjetske zveze* Njihovi rezultati doma so na tej progi od dosedanjega svetovnega rekorda. 1. ZDA (Terman, Young, G. Davis, O. Da- ' ^ \i§) 3:62.2 (olimpijski in svetovni rekord), 2. Nemčija (Kinder, Reške, Kaiaer, Kaufmanu) 3:0fi.7 (evropski rekord), 8. Antili 3:04.6, 4. Južna Afrika 3:05.0, 5. Velika Britanija 8:«0.3, «. Švica 3d».4. ■ Zenske — 206 ni — Predtekmovanja boljša od polfinala in finala. To je glavna značilnost te panoge. Nastopila je tudi Sikovčeva, ki je prišla v Četrtfinale, potem pa z izenačenim državnim rekordom izpadla. Fenomenalna tekačica Rudolph ni imela težav pri osvojitvi zlate medalje in ob ugodnejših temovalnih pogojih bi bil najbrž tudi njen svetovni rekord v nevarnosti. 1. IVilma Rudolph (ZDA) 24.0, 2. Heine (Nemčija) 24.4, 3. Hyman (VB) 24.7, 4. Itkina (SZ) 24.7, 5. Janisze\v-ska (Poljska) 24.8, 6. Leone (Italija) 24.9. B 800 m — Presenečenja so se pričela v predtekmovanju. Samo ena Rusinja v finalu. Res pa je, da je bila svetovna rekorderka Sevcova dovolj močna, da je tudi sama opravila z nasprotnicami. Najbolj presenetljivo pa je, da je glavna nevarnost pretila od dveh Avstralk, ne pa od vseh ostalih pričakovanih. Avstralski tekačici sta napravili ogromen skok v svetovno elito in vse kaže, da se je pojavila nova velesila ženskega teka na srednje proge. 1. Ljudmila Lisenko-Sev-cova (SZ) 2:04.3 (olimpijski rekord, izenačen svetovni in evropski rekord), 2. Jones (Avstralija) 2:04.4, 3. Donth (Nemčija) 2:05.6, 4. Kummerfeld (Nemčija) 2:06.9, 5. Gleichfeld (Nemčija) 2:06.5, 6. Jordan (VB) 2:07.8. B Višina — Ena atletinja najmanj za glavo višja od ostalih in najmanj za dva razreda boljša. Tudi v Rimu je Jolanda Balhs demonstrirala svoje ogromno znanje, preskočila 185 cm, potem pa trikrat zaman naskakovala višino svetovnega rekorda 187 cm. Naša Olga Gere je bila solidna. Z malo sreče ali boljše koncentracije bi bila lahko precej mest više, ne da bi preskočila večjo višino. Samo v prvem skoku namesto v drugem bi morala opraviti s 165 cm. Tako pa je delila 9. do 13. mesto. 1. Jolanda Balas (Romunija 185 (olimpijski rekord), 2. Jozwia-kowska (Poljska) tn Shirley (VB) 171, 4. D olj a (SZ) 171, 5. Cenčik (SZ) 168, 6. Slaap (VB) Lorentzon (Švedska) in Frith (Avstralija) 165. B Disk — Precej skromni rezultati, presenečenje Romunka Manoliu. 1. Nina Ponomareva (Sovjetska zveza) 55.10 (olim-piski rekord), 2. Press (SZ) 52.59, 3. Manoliu (Kom) 52 36, 4. Hausmann (Nem) 'J.adK&ici .:,v" ■ £• tudi po 20 minut boljši od rezultata zmagovalca. V Rimu pa niso dobili niti ene medalje. 1. Don Thompson (VB) 4:25:3t (olimpijski rekord), 2. Ljunggren (Švedska) 4:25:47, 3. Panich (Italija) 4:27:55.4, 4. Sčerbina (SZ) 4:31:44, 5. Misson (VB) 4:33:03, 6. Oakley (Kanada) 4:33:06. B 4 X 100 m — 2e v predtekmovanju so Nemci izenačili svetovni rekord, čeprav se niso predstavili s perfektnimi predajami. V polfinalu so skupaj z Ameri-kancl tekil 36.7, v finalu pa spet 36.S. Osvojili so prvo mesto, toda samo zaradi prestopa ameriških tekačev, ki so prišli skozi cilj menda v istem času, toda še pred Nemci. 1. Nemčija (Cullaman, Hary, Mahlendorf, Lauer) 39.5 (izenačen olimpijski, svetovni Jn evropski rekord), 2. Sovjetska zveza 40.1, 3. Velika Britanija 40.2, 4. Italija 40.2, 5. Venezuela 40.7. B 4 X 400 m — Naša četverica dr. Savič, Grujič, Kovač in Snajder se je dobro držala. Z novim državnim rekordom 3:10.6 so se uvrstili v polfinale, kjer so bMi ricer zadnji, toda zopet z novim rekordom 8:10.2. Finalna borba med Nemci i*i Ameriikancl je bila zelo ogorčena in posledica »ta bila dva rezultata boljša 51:47, 5. Kuzneeova (SZ) 51.43, 6. Brovvn (ZDA) 51.29. BI 4 X 106 m — Svetovni rekord Američank že v polfinalu. V finalu potem samo izenačenje prejšnjega rekorda. 1. ZDA fHudson, AVilliams, Jones, Rudolph) 44.5 (44.4 v predtekmovanju, svetovni in olimpijski rekord), 2. Nemčija 44.8, 3. Poljaka 45.0, 4. Sovjetska zveza 46.2, 5. Italija 45.8. zaupanfe Z nastopom naših jadralcev na letošnjih olimpijskih igrali, smo lahko zadovoljni. Tako ('afangel z jadrnico »Star«, kakor tudi Pivčevič na olimpijski joli, sta povsem opravičila zaupanje. Obema je bil nastop na olimpiadi praktično prvi v tako močni konkurenci. Po sedmih regatah je Fafangel csvojil osmo mesto za jadralci iz, SZ, Portugalske, ZDA, Italije, Švice, Bahamov in Nemčije. Ostalih osemnajst tekmovalcev, v tej skupini je nastopilo kar 28 jadrnic, pa je bilo slabših. V razredu Finn, kjer je nastopal Pivčevič, je sodelovalo 35 držav. Naš jadralec se je uvrstil na deseto mesto ter premaga] v sedmih zahtevnih regatah mnoge znane jadralce iz Nemčije, Italije, ZDA, Velike Britanije, Švedske itd. . jugoslovanski jadralci so že nastopili na regatah leta 1952 na olimpijskih igrah v Helsinkih. Takrat so se prav slabo odrezali, saj je bila naša jadrnica v »Staru« šele dvajseta »ned enaindvajsetimi, v olimpijskih jolah pa med osemindvaj- setimi jadralci šele štiriindvajseta. Zato lahko štejemo nastop naših jadralcev na letošnji olimpiadi za nadvse uspešen. Kolajne pa so si razdelili takole: »Star«: f. SZ, 2. Portugalska, 3. ZDA. Finn: t. Danska, 2. Avstralija, 3. SZ. Med sabljači najboljši Madžari Največ uspeha v boksu - Italijani Olimpijski boksarski turnir Je, kontal * velikim uspehom Italijanov, ki so sicer Postavili v ring res odlitno ekipo, toda tBfli sodniki so Jim bili marsikdaj precej KiABilKA. * K RAMI in preveč naklonjeni. Končni rezultati kažejo, da se niso prav povsod uveljavili favoriti in tudi mnoga nova imena so zablestela. VRSTNI RED: M C S,! A KATEGORIJA 1. Torok (Madžarska), 2. Sivko (Sovjetsk zveza), 3. Tanabe (Japonska) in El Guindi (ZAR), BANTAM 1. Grigorjev (Sovjetska zveza), 2. Zamparini (Italija), 3. Bendig (Polj.) in TayIor (Avstralija), PERESNA 1. Musso (Italija), 2. Adamski (Poljska), 3. Meyers (Južna Afrika) in Limmonen (Finska), LAHKA 1. Pazdzior (Poljska), 2. Lopopolo (Italija), 3. McTaggart (VB) in Laudinio (Argentina), POLIVELTER 1. Nemečck (CSSR), 2. Quartey (Gana), 3. Daniels (ZDA) in Kaspczyk (Poljska), WELTER 1. Benvenuti (Italija), 2. Rado-njak (SZ), 3. Drogosz (Poljska) in LIoyd (VB), POLSREDNJA 1. MCClure (ZDA), 2. Bossi (ItaJija), 3. Lagutin (SZ) in Fisber (VB), SREDNJA 1. Crook (ZDA) 2. WaJa-sek (Poljska), 3. Monea (Romunija) in Veofanov (Sovjetska zveza), POLTE2KA 1. Clay (ZDA), 2. Pietr»ykcwski (Poljska), 3. Madigan (Avstralija) in Saraudi (Ital.), TEŽKA 1. De Piccoli (ItaJija), 2. Bekker (Južna Afrika), 3. Nemec (CSSR) in Sleg-mund (Nemčija). Z nastopom naših dveh sabljačev ne moremo biti zadovoljni. Oba, tako Jeftimijadesova kakor tudi \n-sin, sta zatajila. Jeftimijadesova je izpadla že v prvem kolu, Vasin. ki je nastopal z mečem, pa je bil v prvem kolu v svoji skupini tretji z dvema zmagama in tremi porazi. To mu je zadostovalo, da se je uvrstil v drugo kolo, toda tu je zabeležil same eno zmago, štirikrat pa je moral prepustiti zmago drugim in tako TURKI NAJBOLJŠI ROKOBORCI Drugi del rokoborskega tekmovanja je obsegal borbe v prostem slogu. Največ uspeha v tem načinu rokoborbe so imeli Turki, ki so v 8 kategorijah osvojili kar štiri zlate in dve srebrni kolajni. Presenetljivo dobro so se borili tudi tekmovalci ZDA, ki so osvojili tri zlate medalje in s tem potisnili v ozadje favorite Ruse in Bolgare. Od nosilcev zlatih medalj iz Melbourna sta se v finale uvrstila le Iranec Takhti in Turek Kaplan, vendar sta oba v končnem dvoboju zasedla le drugo mesto. mušja: 1. Bilek (T), 2. Matsubara (Jap), 3. Safepour (Ir), Petelinja: 1. Mc Cann (ZDA), 2. Zalev (Bolg), 3. Trcjanowski (Polj), peresna: 1. Dagin (T), 2. Ivanov (Bolg), 3. Rubašvili (SZ), lahka: 1. Wilson (ZDA), 2. Sinjaj-ski (SZ), 3. Dimov (Bolg), srednjelahka: 1. Bulbangh (ZDA), 2. Ogan (T), 3. Bashir (Pak), srednja: 1. Gungor (T), 2. Skirtlad-ze (SZ), 3. Antonsson (Šv), sredjnetežka: 1. Atli (T), 2. Takhti (Ir), 3. Albul (SZ), težka: I. Dielrich (Nem), 2. Kaplan (T), 3. Dzarasov (SZ). je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Madžari, ki se veljali za naj večje favorite v sablji in meču, so opravičili sv«j sloves. V meču je bil prvi Karpati, drugi prav tako Madžar Horvati), in tako se v tej kategoriji Madžari sloviti dvojno zmago. Tudi Rusi so pospravili lepo število kolajn. saj so osvojili prva mesta v floretu za moške posamezno in ekipno ter v floretu za ženske eikipne. Rezultati — floret moški: Zdano-vič (SZ), šiškin (SZ). Axelrot (ZDA); ekipno: SZ, Italija. Nemčija. Floret — ženske: Schmidt (Nemč), Rostov (SZ), Vikol (Rom), ekipno: SZ, Madžarska, Italija. Meč — moški: Karpati (Madž), Horvath Madž), Claie-seti (It), moški — sablja ekipno: Madžarska, Poljska, Italija. RMi med dvigalci V dviganju uteži so dokazali svojo premoč tekmovalci Sovjetske zveze. S štirimi zlatimi medaljami sp bili najboljša reprezentanca med dvigalci in tako se je tudi ta »interni« dvoboj med SZ in ZDA končal v korist SZ. Vsi zmagovalci iz Sovjetske zveze so postavili tudi nove svetovne in seveda istočasno tudi olimpijske rekorde. Medalje pa so si razdelili takole: peresna: 1. Vinci (ZDA) 345, 2. Mi-yake (Jap) 337,5, 3. Eimkhak (Ir) 330, peresnolahka: 1. Mina jev (SZ) 372.5 (izenačen svetovni in nov olimpijski rekord), 2. Berger (ZDA), 3. Minironi (It) 352.5, •» lahka: 1. Bušnjev (SZ) 397.5 (nov svet. in olimp. rekord), 2. Han Tan (Sing) 380, 3. V ah id Aziz (Ir) 380, Jril # v ■■ M isžSšsi J V HOKEJU NA TRAVI PRESENEČENJE Tudi hokejisti na travi so poskrbeli za presenečenje, ki spada prav gotovo med eno največjih v športnih igrah. Po petkratnem zaporednem osvajanju zlate medalje so tokrat ostali Indijci brez zlata. V finalni tekmi so jih premagali igralci Pakistana z rezultatom 1:0 (t:0). Toda zlata in srebrna medalja sta še vedno ostali v Aziji. V borbi za bronasto medaljo je Španija premagala Anglijo 2:1 (1:0). srednja: 1. Kurinov (SZ) 437.5 (svet. in o)im. rek.), 2. Kono (ZDA) 427, 3. Veres (Madž) 405, labkotežka: 1. Vorobjev (SZ) 472,? (nov svet. in olimp. rek.), 2. Lomakm (SZ) 457.5, 3. Martin (Angl) 445, poltežka: 1. Palinsky (Polj) 442.5t 2. George (ZDA) 430, 3. BožineK (Polj) 420. Leto XVI Šlev. 37i Stran 7 Za naše - sredina Tekmovanja v streljanju na Poligonu b 20. uri bodo o veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v olimpijskem programu pokazali tako moški kot zenske, ose odlike te iportne zvrsti, V Jugoslavijo bodo prišli danes zvečer, in prespali ’> Kopru. V ponedeljek ob 1830 bodo na Gospodarskem razstavišču preizkusili telovadno orodje. V torek jih bo sprejel predsednik m/e-dnega sveta, zvečer pa bo vsak telovadec na vsakem orodju Izvedel dve poljubni vaji. Kakor smo zvedeli pri Partizanu Slovenije, televizijskega prenosa ne bo. V sredo bodo japonski telovadci odpotovali v '/.Urich, kjer bo uradni dvoboj s Švicarji, od tam pa bodo t letalom odpotovali o domopjon. LfuMjanarOdred 3:0 Ljubljana, 11. sept. Danes sta bili na sporedu dve polfinalni srečanji za nogometni pokal — v Ljubljani sta se sestali enajsterici Odreda in Ljubljane v Mariboru pa tnoštvi Maribora in Sobote. Zanimanje gledalcev ni bilo kaj prida, saj je večina izrabila prijetno nedeljsko popoldne za izlete v okolico. In najbrž je bilo tudi tistim, ki so prišli na stadion za Bežigradom krepko žal, da se niso namenili kam drugam. Gledali sb namreč zelo nezanimivo in dolgočasno tekmo. Obe moštvi sta prikazali šlab nogomet, kar še posebno velja za Odred, ki je igral tako slabo, kot ga nismo še nikdar videli. Napadalci Odreda si niso ustvarili skozi vso tekmo niti ene same priložnosti za gol, medtem ko so bili nogometaši Ljubljane predvsem bolj požrtvovalni, priznati pa jim je treba, da so idli tokrat tudi ielmično boljši. Za mlade nogometaše Ljubljane je uvrstitev v finale za nogometni pokal FLRJ v Sloveniji nedvomno velik uspeli in spodbuda za nadaljnji trening in delo. Moštvi sta nastopili takole: Odred: Novak (Becič), Medved, Eltrin, Plaošič, Berginc, Gugolj, Brezigar, Velkavrh, Guban, Oblak, Virant. Ljub.,,iiia: Zupančič (Istinič), Bogataj. 'Zorko, Herman, Frič I, Skušek, Jež, Majcen, Dolenc, Pirc, Potokar. Vse tri gole za Ljubljano je dosegel Pirc v 19., 40. in 73. minuti. Povedati moramo, da je Odred nastopil najprej s poškodovanim vratarjem, katerega je zamenjal Becič, ki seveda nima pravih lastnosti nogometnega vratarja. Večino tekme jo bilo moštvo Ljubljane v premoči, saj so razen treh golov zadeli dvakrat tudi v vratnico.. Tekmo je sodil zvezni sodnik Gvardjančič, ki je bil na ravni igre, z drugimi besedami — slab! Znano je, da Odred prihodnjo nedeljo starta v prvenstvu v II. zvezni ligi, njegov prvi nasprotnik bo enaj-storica Šibenika. Tekma bo v Šibeniku in sodeč po današnji igri Odreda, ne moren: > pričakovati nobenih razveseljivih novic. Velika zmaga Etiopije Maraton v klasičnem okolju, sicer ne atenskem, vsekakor pa rimskem. Start na Kapitelu, cilj ob Konstantinovem slavoloku v senci Koloseja. Veliki zmagovalec: Bkila Abtebe — vojak etiopske cesarske garde. Na polovici proge je zmagovalec bil lahko le Abebe ali Marokanec Rha-di. Tako premočno sta kilometer za kilometrom vodila dolgo kačo 71 tekačev. Zadnjo borbo je imel Abe-be I, tudi njegov brat Vakgira Abe-beb je bil odličen na 7. mestu, na zadnjem kilometru, ko je opravil še z Rbadijem. Eno največjih, če ne naj večje presenečenje letošnjih olimpijskih iger je bilo tu. Mihalič je bil prvih 10 km v vodilni skupi- Prva moška republiška košarkarska liga Triglav še vedno v vodstvu Rezultati: Svoboda : Branik 66:64 (35:35» Triglav : Rudar 65:61 (35:22) Moste : Branik 41:41 (20:28) Maribor : Medvode 77:53 LESTVICA Triglav n 10 0 1 704:656 20 SlOvaia ;'' ti, 9 9 2 765:551 18 Maribor ii , 7 - 1 5 653:443 15 Svoboda • - -12 • •5 2 5 717:744 12 Branik 12 4 2 6 673:716 10 Rudajr . 12 4 1 7 671:703 9 Moste 12 2 i 9 571:748 5 Medvode 12 2 0 10 669:840 4 Druga moška liga Rezultati: Proletarec : Celje 80:52 (40:24) Postojna : Jesenice 44:44 (15:15) Škofja Loka : Vrhnika 71:45 (32:25) Ilirija : Ilir. Bistrica 42:15 (prekinjena v 15. minuti prvega polčasa) Podasvezna liga — moški Rezultati: N. mesto : Zelena jama 85:70 (37:36) Trnovo : Kamnik 84:4t Prva republiška liga — žene Rezultati: Maribor : Olimpija 36:65 (16:28) OLANICE — DRUGA LIGA Rezultati: Proletarec : Svoboda 40:36 123:151 MLADINSKA LIGA Rezultati: Olimpija I : Ilirija 81:28 (42:17) Slovan : Zelena jama 92:46 Olimpija II : Rudar 52:35 Proletarec : Moste 55:31 (20:15) MLADINKE Rezultati: . .. • Olimpija : Vrhnika 99:20 (49:16) POLFINALE ZA POKAL JUGOSLAVIJE v okviru Slovenije Člani: Olimpija : Šoštanj 106:41 (52:16) Ljubljana : Branik 77:48 (38:14) Škofja L. : Maribor 61: 58 (29:23) Jesenice : MTT 8t:44 (31:20) ni, poleni je nekoliko zaostal in n4 25 km je bil spet zelo spredaj -» skupaj z Bakirjem na 6. do 7. mes atu. Med 32 in 33 km pa je imel hm 1 do krizo z močnimi krči in je počasi, a zanesljivo izgubljal mesto zg mestom. Medtem pa je iz ozadjg pričel prodirati Škrinjar, ki je nekaj kilometrov pred ciljem cel«' prehitel Mihaliča in dokaj svež prišel na cilj kot 10. Kaže, da se j« celo nekoliko podcen jeval in bi lahko bil celo boljši. Maraton pa j« kljub temu lep uspeh za Jugoslovana, saj se le Etiopija, Maroko iii Sovjetska zveza pohvalijo z boljša! uvrstitvijo dveh tekačev. 1. Bkiljt Abebe (Eti) 2:15:16.2, 2. Rhadi (Marji 2:15:41.6, 3. Magee (N. Zel) 2:17:18.2,: 4. Vorobjev (SZ) 2:19:09.6, 5. Popovi (SZ) 2:19:18.8, 6. Togersen (Dan)! 2:21:03.4, 7. W. Abebe (Eti) 2:21:09.4,; 8. Bakir (Mar) 2:21:21.4, 9. Suare* (ARG) 2:21:26.6, 10. Škrinjar (Jug) 2:21.40.2, 11. Rumjaneev (Sovjetska zveza) 2:21:49.4. 12. Mihalič (Jugoslavija) 2:21.52.6. TORESO »OHE NOGAVICE HIRA REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Moški : Mladost : Olimpija 21:13 (6:6) Odred : Kovinar 32:15 (16:7) Krim : Slovan 14:14 (12:5) Svoboda : Rudar 7:31 (3:13) Branik : Brežice 20:14 (12:13) Ženske: Storžič (Golnik) : Koper 5:5 (3:3) Mladost : Črnomelj 4:5 (3:2) SvoImmIji » T?>urin»- <0-0 v w m k m hm n vivkk Filmski dokazi Na plavalnem delu tekmovanja sta bila vložena dva protesta. Prvi na 100 m prosto, kjer so Amerikancl protestirali proti odločitvi sodnikov, češ, da prvi ni bil I>ewitt> temveč Larson, drugega 90 vložili Rusi, češ da je zmagovalec na 200 m prsno Amerikanec Mulliken po startnem skoku napravil dva zavesljaja :pod vodo in ne le enega kot to zahtevajo pravila. Oba protesta sta bila odbita. Toda filmski posnetki dokazujejo drugače. Tako na 100 m prosto se da na filmskem traku dobro razbrati, da Jo prvi dotaknili cilj Amerikanec Larson. Tudi sovjetski delegati so po odbitem pholbestu primesi! dokaze a folmslkega traiku, kjer se prav dobro vidi, da jo Mulliken napravil pod vodo dva zaves- odločili svoje in filmske dokaze. Maribor: Sobota 4:2 Olimpijski plavalni stadion, ki je bil teden dni prizorišče borb najbo Ijših plavalcev na svetu Nogometno prvenstvo Anglije Izdaja rtsbovnl »vel »Polet* - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček MJrtlfl — Rokopisov ne vračamo Tisk tiskarn^ »Toneta TomSlča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava ' Ljubljani, Cankarjeva S (pasaža Nebotičnika) if. foStnl predal m - Čekovni ra Cun uprave 600-701/3-84 - Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah 20-170, 171, 172 Maribor, H. sept. V precej razburljivi igri je domače moštvo Maribora prod 1500 gledalci uspelo premagati žilavo moštvo gostov. Napad Mariborčanov Je imel precej lepih priložnosti za dosego še večjega števila golov, vendar Jih ni znal izkoristiti. Sobočani »o prav redko prihajali pred vrata domačih, bili pa so nevarni prav zato, ker so bili Mariborčani v obrambi zelo šibki. Gole so dosegli takole: v 21. min. Bebl za Mariborčane. Sele v 44. min. je Amejčič povišal na 2:9. V 46. min. Je sodnik Ing. Skalar upravičeno dosodil enajstmetrovko, to pot v korist Mariborčanov. Reall- MEDNARODNI SPEEDWAY V KRANJU Kranj, 11. sept. Danes so bile v Kranju mednarodne speedway dirke, kjer so poleg domačih tekmovalcev nastopali še Avstrijci. Pravzaprav je bil to dvoboj med dirkači Kranja in Stockerraua. Zmagali so Kranjčani z visokim rezultatom 67:41 točk. Posamezniki: 1. Visočnik 18 t., 2. Perko 17, 3. Babič 15 (vsi Kranj), 4. Hnpper (Stockerau) 12, 5. Kef-Her (Stock) 10, 6. Rozman (Kranj) IZPITI ZA ODBOJKARSKE SODNIKE Zbor sodnikov OZS razpisuje sodniške izpite za tekoče leto. Prijave sprejemamo do vključno 25. t., m. na naslov Odbojkarska zveza Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 14. ziral jo j® Bati — 3:2. Pro koncu igre pa a® So enkrat Sobočani na rodili napako v kaze-nalcem prostoru Mariborčanov. Sodu lik Ing. Skalar je že tretjič — »pet upravičeno, pokazal na enajstmetrovko in AmeJflljč je zvišal na 4:2. London, it. sept. Včeraj so l>ili na tekmali za nogometno prvenstvo Anglije doseženi nA-slednji rezultati: Arsenal : Tottenham 2:5, Birmingham : Prestoa 1:5, Cardif : Nottingham 1:5, Chelsea : We»t Ham U. 5:2, Evcrton : Vohverhamptoa 5:1, Manchester U. : Leicd-ster 1:1, Newcastle : Manchester C. : 1:5, Sheffield : Fulham 2:0, Bromvvich : Burnley 0:2. Športna nedelja ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Moškis Crvena zvezda : Zeljezničar 3:2 Partizan : Partizan (Sombor) 3:0 p. f. Branik : Jugoslavija 3:i Zenske: Crvena zvezda : Partizan (N. Sad) 3:0 Partizan : Poštar 3:1 REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA Moški Olimpija : Žirovnica 3:0 Ostali nogometni rezultati Hidromontaža : Partizan (Svečina) 1:2 (0:1) Metalna : Svila 2:1 (l:i) MTT : Partizan Poljčane 5:0 (3:0) Pionirji Maribor A : Maribor B 2:0 (2:0) Maribor (mladina : Grafičar (Sobota) 3:0 (1:0) Ji PLANICA ŠPORT L3UBL3ANA V VAM NUDI NADNOVEUŠO ČAMP OPREMO. taborne ,N ODDIH: , ŠPIK JADRAN : _ ,.. rlT' * N '■ . ■ VSE KVALITETNO !N MODERNO 101 »-—■■CT -- M IfflMffill Atletika v Kranju Kranj, 11. sept. — Na meddru-itvenem atletskem mitingu, na katerem so nastopili atleti Ljubljane. Olimpije, Triglava, Jesenic ter nekatera partizanska društva in šola iz Gorenjske, so bili doseženi povprečni rezultati. Moški — 60 m: Roos 7.2, 300 m Zupan 37.2, 800 m Bratuša (vsi Triglav) 2:04.5, 2000 m Štros (Lj) 5:39.0, 4X 100 m Triglav 47.1, višina Vidovič, Seljak (oba Lj) 165, daljina Razinger (Ol) 621, krogla: Šolar (Jes) 12.70, ženske: 60 m Pravst (Tr) 8.3, 21)0 m Pravst (Tr) 29.1, 400 m Jevšnik (Tr) 1:07.2, 4 X 100 m Triglav 56.6, višina Rakovec 128, daljina Jamnik 445, krogla Vrhunc (vse Tr) 8.16. Judo srečanje: Triglav : Kamnik 15:9. Šport v Logatcu Logatec, ll. sept. V počastitev občin-sega praznika Logatca, so se tu sestali ko&airkarji, rokometaši, odbojkarji H* nogometaš.!. Med košarkarji so bili v . moški konkurenci najboljši Logatčani, .. ki pa so vseeno izgubili srečanje z Ljubljančani. Rezultati — košarka — m la- * dinke: Logatec : Moste 33:3 (10:1), moški1-Logatec : Tabor 45:59 ( 25:30), rokomet: Logatec : Ig 22:10 (9:4), odbojka: Loga-tec : Borovnica 3:2, nogomet: Logatec (star# : Logatec (mladi) 2:14 (0:11).