^ffioljubovattpriloga( posvečena izobrazbi in našim društvom. cesarja Franca (1. 1860 do 1867.) III. S proglasitvijo oktoberskega diplo-lia jc po vseli deželah završalo novo za-■imanje za konečno ureditev notranjih azmer v državi. Podlaga skupni državi bil federalizem, t. j. zveza vseh avstrij-kili dežela v eno celoto s skupnim dr-avnim zborom na Dunaju, ki mu je cesar loločil 100 poslancev. Da bi nekoliko pomirili Ogre, ki še /edno niso mogli pc^biti svoje ustave v etu 1848, so priznali ogrskemu dcželne-nu zboru nekoliko več pravic kot osta-im avstrijskim. Toda nakrat so postali na.dvoru zo-ict drugačnega mnenja. Stranka, ki sc je upirala federalistiški preosnovi države, e zmagala in februarja leta 1861 je že zagledal luč sveta novi februarski patent, ki e skrčil obile pravice deželnih zborov in izročil državnemu zboru na Dunaju. Jebruarski patent je bil centralističen, ker e določal, da naj vodi večinoma vse pole osrednja vlada dunajska. Državni zbor, kakor ga je določal februarski patent, se deli v dve zbornici, v gosposko in poslansko. Poslanska zbornica je širši zbor, ako so v njem zbrani vsi poslanci cele države, ki jih je 343. Ako se pa obravnavajo samo zadeve, ki sc tičejo neogrskih dežel (torej sedanjih dežel v naši državni polovici), tedaj se pa zberejo samo 203 poslanci, ki tvorijo ožji zbor. , Ogri se niso hoteli j^ikdar udeleževati državnega z/bora, ker so trdili, da ni-"ja Ogrska nikakih skupnih zadev z Avstrijo, marveč je samosvoja, kakor je bila lefa 1848 pod prejšnjim cesarjem Ferdinandom. . Kdor seveda natančno pomisli, bo ta-videl, da so Ogri pač preveč zahtevan. Njihova ošafonost nima v zgodovini "toga oporišča. Saj so se Ogri leta J048 uprli cesarju, ga odstavili za vedno. au Avstrija jih je premagala in podvrgla ^pokorne puntarje. Njih svoboda je to-J s'a po vodi. Ker pa na svetu ne zma- ga vedno pravica, ampak večkrat pest, zato so tudi Madjari predrznejše nastopali proti cesarju in zahtevali svojih izgubljenih pravic nazaj. Tudi Hrvatje niso marali za dunajski državni zbor, saj jih je že žalostna doba absolutizma poučila, kaj vse pride iz nemškega Dunaja. Grof Goluhovski ni mogel pridobiti Madjarov za Dunaj in je zato odstopil. Mesto njegovo je zavzel Nemec Šmerling. Ta je izdelal voiivne rede za vse deželne zbore iu gledal pri tem, da so imeli Nemci v vsaki deželi, četudi jih jc bilo komaj mala kopica, skoro povsod odločilno moč. Proti Ogrom seveda ni mogel s tako brezobzirnostjo postopati in iim jc začel popuščati. Ze so sc videli prvi znaki dua-iizma. Na Ogrskem so peli prvo piščal Madjari, v tostranskih deželah pa Nemci. Sedaj so začeli tudi Čehi ropotati, zahtevajoč starih pravic češkega kraljestva. Ker jim vlada ni hotela niti najmanj ugoditi, so zapustili državni zbor leta 186,3 iu se vrnili na Dunaj šele leta 1879. Sploh je bila Šnierlingova vlada doba ljutega zatiranja Slovanov. Slovenci smo pa hudo čutili nemško pest. Objestna nemška gospoda v štajerskem in koroškem deželnem zboru ni hotela čuti o slovenskih zahtevah, čeravno so naši prvi ljudski zagovorniki zahtevali le najnujnejših pravic slovenščine v šoli in uradih. Na Primorskem so nas zopet Lahi pritiskali ob steno, le na Kranjskem smo mogli dvigniti glas za svoje pravice, pa seveda zastonj. Kdo se bo oziral na »manj olikan in reven narod«, kakor so nas nazivali Nemci. Pa kljub tem oviram se je razvijalo pri nas politično življenje. Najznamenitejši slovenski možje so bili v ti dobi dr. Bleiweis, dr. Toman, Lovro Pintar, Luka Svetec, Mihael Ambrož, slovenski župan ljubljanski, baron Cojz, škof Slomšek, Herman Orne, Winkler, Andrej Einspie-ler, dr. Kočevar itd. Najvplivnejši slovenski list so bile takrat Bleiweisove .»Novice«. V ti dobi se je začelo tudi novo sveže književno delo med Slovenci. Ustanovila se je v Ljubljani »Slovenska Matica«, ki izdaja vsako leto za razumništvo po več knjig, takisto kakor »Mohorjeva družba« za narod. Središče dunajske politike jc torej bil dunajski državni zbor. ki je pa zboroval brez Cehov, Ogrov, Hrvatov in Italijanov. Notranji zamotani politični položaj se ni razjasnil. Hrvatski sabor in ogrski deželni zbor pa dunajska vlada so se prepirali, pošiljali pisma, deputacije itd., a konca le ni hotelo biti. Kar poči glas, da bo treba prijeti za orožje. Na Nemškem je vsemogočni minister Bismark že dolgo ruval proti našemu cesarju in ga hotel izbacniti iz nemške zveze, kateri naj bi bil načeloval pruski kralj Viljem I. Avstrija si seveda ni dala kar z lepa vzeti besede na Nemškem, saj so njeni vladarji bili štiristo let tudi cc-sarji na Nemškem. Zviti Bismark je do dobra poznal slabosti naše države in ie radi tega silil v pruskega kralja, naj napove vojno. Povod vojski je bil prepir glede šlez-vig-holštajnskih dežela, katere sta si Avstrija in Prusija leta 1864 osvojili od Danske. Napeta struna jc počila tem hitreje, čini bolj se je mudilo Bisinarku in generalu Moltkeju, ki jc imel načrt za vojsko že dolgo gotov. Avstrija je imela sicer nekaj zaveznikov na južnem Nemškem (n. pr. Saško, Bavarsko, Hanoversko itd.) ali zato je pa v tem usodnem trenotku stopil na prusko stran laški kralj Viktor Emanuel, ki si je od leta 1859 sem povečal državo z različnimi malimi italijanskimi deželami, ki so bile dosedaj samostojne in imele lastne vladarje. Lepe beneške dežele seveda še ni bilo v novem laškem kraljestvu in zato se je kralj Viktor Emanuel tudi noč in dan trudil. da bi jo zedinil s svojimi deželami v veliko združeno Italijo. Zelo dobrodošli so mu bili zapletljaji naše države na Nemškem in zato se je odločil zopet poizkusiti srečo laške armade. Avstrija je postavila proti dvestodevetdeset tisoč Prusom dvestošestdeset tisoč mož, proti dvestotisoč Lahom pa petindevetdeset tisoč vojakov;. Južni armadi je poveljeval nadvojvoda Albreht, severno, proti Prusom namenjeno, pa general Benedek. Staroznana poljana pri Kustoci je bila zopet odločena, da pije kri avstrijsko, a je tudi zopet svedok avstrijske hrabrosti in sile. Bitka pri Kustoci se je končala z našo slavno zmago nad Italijani, ki jo 9i je tri tedne kasneje docela izpopolnil admiral Tegetbof pri otoku Visu. Drugače, se je pa zasukalo na severu. Pruski kralj je drl s tremi armadami na Češko in podil Avstrijce pred seboj. Odločilna bitva se je vnela pri Kraljevem Gradcu dne 3. julija 1866, kjer se je morala naša vojska po celodnevnem hrabrem boju umakniti nazaj. S to zmago je pruski kralj dobil vojsko. Avstrija se je ltdala in sklenila mir v Pragi. Umaknila se je popolnoma iz Nemčije in prepustila vodstvo Prusom ter odstopila Holštajn-sko. A tudi Beneška je šla za vedno po vodi. Čeravno so bili Lahi tepeni, so vseeno s pomočjo Napoleonovo izsilili, da jim je Avstrija izročila Benečijo. S to krvavo igro je bila zapečatena naša stoletna politika na Nemškem in na Italijanskem, odkoder so Avstrijo popolnoma iztisnili. Odslej se je morala država nasloniti samo na svoje domače narode, med katerimi so pa divjali dolgoletni hudi prepiri, ki so državi zelo škodovali in jo slabih. Ze pred vojsko leta 1865 je odstopi! siloviti Šmerling, ko je izprevidel, da se z Ogri in Slovani ne more pobotati. Na čelo vlade je stopil Belkredi, češki grof. Februarski patent s svojim centralizmom (po katerem bi vršila vse posle širne države dunajska vlada), je bil neizvedljiv; Belkredi je krenil na federalistiško pot, ki je obetala več samostojnosti posameznim deželam. Cesar je izdal septembra i865 oklic (manifest) na vse narode, v katerem jih poživlja, naj uglade r do splošne sprave med narodi. Ogrni" je obljubil cesar kolikor mogoče veliko pravic. Prebrisana voditelja Madžarov. Deak in AnJraši, sta se že delj časa pogajala z vlado dunajsko, kar je nesrečna vojska pretrgala pogajanja. Hudi udarec pri Kraljevem Gradcu, ki je zelo potrl vladarja, je bil kaj ugoden za Madjare. Takoj po vojski so pritisnili še enkrat na krono in ta se je začela udajati. Minister Belkredi je odstopil, državne vajeti je pa prijel v roke saški grof Bcust, ki je gledal v prvi vrsti na to, da se kakor hitro mogoče pobota z Ogri. Tudi nemški liberalni poslanci, ki so tvorili zbornično večino na Dunaju, so bili zavzeti za to, da se cela monarhija razdeli na dva dela in bi na ogrski strani imeli glavno besedo Madjari, na avstrijski pa Nemci. Cesar je potrdil novo ogrsko ustavo, po kateri je bila sedaj Ogrska samostojna država, s svojimi ministri in lastnim državnim zborom. Le najvažnejše stvari ki se tičejo obeh držav, namreč zuminle 'zadeve, vojaštvo in mornarica ter skupne denarne potrebe za te zadeve naj bi bile tudi vnaprej obema polovicama skupne O teh rečeh sklepajo odposlanci avstrijskega m ogrsko - hrvaškega državnega zbora v delegacijah, ki se zbero vsako leto enkrat na Dunaju, drugič v Budimpešti. Cesar se je dal kronati za ogrskega kralja in prisegel na ustavo. S tem je 'bila naša država presekana v dva dela, kakor 10> je še danes. Ogri so se pomirili in začeli urejevati svojo novo državo. Cesar je združil zopet z Ogrsko tiste dežele, ki jih je 1848 odtrgal od nje, namreč Sedmogra-ško in hrvatsko kraljevino. Vse to se je zgodilo leta 1867. To razdelitev -prejšnje skupne avstrijske carevine v dve državi imenujemo z latinskim imenom dualizem ali dvodržava. Naša država je sedaj dobila ime avstro-ogrska monarhija. Ta zgodovinski čin je v vladanju našega cesarja nekak mejnik, s katerim se je pričela v novejšem razvoju naše države nova doba. Po žalostnih izkušnjah na Nemškem in Italijanskem se je cesarju odprla nova bodočnost, ki jo ima njegov prestol samo med svojimi narodi. Sprava z Ogri je bila dosežena, treba je bilo urediti še razmere Slovanov do Nemcev. Temu delu se je posvetil vladar v novi dobi svojega carovanja. 0 »Le vkup, le vkup, uboga gmajna.« Pesem upornih kmetov iz 16. stoletja. Kdo pregleduje po gradovih bukve, v katerih je zložena stara pravda? Kar se grajščaku zdi, veli, dobi od kmeta! Kdo naklade nam nadeva ? Mar vemo? A plačujemo jih vendar. In kazni za prestopke kdo nalaga? Grajščaki, kakoršne hote sami.« A. Medved, »Za pravdo in srce«, II. dejanje, I. prizor. Dragi bravecl Povšodi po naši domovini, zlasti pa po Dolenjskem in sosednjih krajih, vidiš še dandanes po gričih razpale zidine nekdai mogočnih stavb. Še dandanes lahko razločuješ, če obiščeš enkrat tako podrtijo, mogočno zidovje, s katerim je bil grad obdan, da se je zamo-gel braniti ob času vojske in o>b času bojev posameznih grajščakov med seboj, isti namen je imel tudi jarek pod zidom, katerega so ob času nevarnosti napolnili z vodo,. Groza tc obide, ko vidita podzemeljske luknje, v katerih so zdihovali in kleli včasih leta in leta ali pa do smrti ubogi jetniki, bodisi da so bili ujeti v boju, bodisi da so bili kmetje, katere je z zadostnim vzrokom ali pa tudi po krivici bil zaprl v te temnice grajščak. In če vprašaš starega moža ali pa takega, ki kaj več bere, ti bo pripovedoval, da so stanovali v teli gradovih nekdaj grajščaki, kateri so vladali neomejeno nad kmečkim ljudstvom svoje okolice. Kmet jim je plačeval desetino in hodil k njim tlako delat Nehote se vprašaš: Kako je pa prišlo do tega, da so imeli grajščaki tako oblast' Ali se kmetje temu niso uprli? Kdaj je to hudo stanje kmetovo ponehalo? V nasled njih vrsticah ti bom skušal na ta vprašanja odgovoriti. Temu ali onemu bo mnogo o tem že znano, ker je čital morebiti povest »Zadnja kmečka vojska«, ki jo je izdala »Ljudska knjižnica«, ali Jurčičev spis »Sin kmečkega cesarja«, ali pa vsaj A e- ševčevo »Jamo nad Dobrušo«; morebiti je celo videl lepo žaloigro Medvedovo iz ča. sa kmečkih uporov »Za pravdo in srce«" Koncem spisa bom povedal še druge vire iz katerih se lahko o tem poučiš še na-tančneje. I. Kako je nastalo tlačanstvo? Ko so se naselili Slovenci po krajih kjer prebivajo sedai, so bili vsi svobodni! Neke vrste sužnji so bili samo ujetniki v vojski. (Ze Grki in Rimljani so bili ujet-nike v vojski vedno zasužnjili in jih prodajali kot take.) Večina je imela lastno zemljo, bili so pa tudi taki, ki niso imeli lastne zemlje, a so bili vendar svobodni (kakor n. pr. dandanes hlapci in dekle na kmetih in še mnogo drugih). Kdor je imel veliko zemlje, jo je odstopil nekaj tem, ki niso imeli ničesar, v obdelovanje. Ti so mu radi tega morali plačevati nel a — nič! In zajutrek naš, to je — tlaka! Večerja je — valpetov bič! . . s Cesar je obljubil pomoč, a ni mogel obljube izpolniti. Zato zgrabijo kmetje sami za orožje. Bilo jih je kakih 40.000 — drugi pravijo celo 80.000. Spočetka so imeli srečo. Zažgali so nekaj gradov (v Boštanju, Mokronogu, Polhovem gradcu i. dr.) in se maščevali nad nekaterimi okrutniki. Ko so se pa grajščaki zbrali in dobili podpore še iz mest, so bili v septembru leta 1516 popolnoma premagani pri Brežicah. Zmagalci so 136 kmetov in 15 podpihovalcev v Gradcu obesili, nataknili na kole ali raztrgali na štiri dele. Preje so imeli kmetje skupno blagajno za •bojne potrebščine, v katero je moral plačevati vsak udeleženec osem vinarjev na leto. (Denar je imel takrat seveda neprimerno večjo veljavo kot dandanes.) To vsoto so sedaj naložili grajščaki vsem kmetom kot stalni davek, takozvani »davek upornosti«. Po vojski je cesar poslal svoje poslance, da bi zapisali pritožbe kmetov in delali na to, da se položaj kmeta uredi. A grajščaki so rekli: Sami smo kmete premagali brez cesarjeve pomoči, sami bomo sedaj tudi vse uredili, kar je treba. Sedaj je bil pri nas skoro 50 let mir. Leta 1525 so se uprli kmetje po vsem nemškem cesarstvu. Zahtevali so prosto sekanje lesa, prost lov in ribištvo (takrat so razni juristi dokazovali, da je vsa zemlja, divjačina v gozdu, ptice v zraku in ribe v vodi last grajščakov in kmet ni smel delati novih lazov in rovt, ker se s tem plaši divčina!), odpravo tlačanstva, znižanje davščin in tlake. Nad 50.000 kmetov je poginilo v tem boju. Slovenski kmetje se tega upora niso udeležili, vsaj v večji množini ne. Zadnji večji upor pri nas je bil leta i573 na Dolenjskem, Spodnjem Štajerskem in Hrvaškem. Med grajščaki, ki so povzročili ta upor, imenujemo zlasti graj-ščaka na Sosedu na Hrvaškem, Ferenza Tahy. Pisatelj J. IJarapat (»O kmečkih puntih«, Letopis »Slov. Matice« 1869) nam opisuje gospodarjenje Tahyjevo tako-le: »Če je imel sam staro kljuso, ki ni bila za rabo, silil je podložnika, da jo je moral kupiti, ali če je imel v hramih sprideno vino. razdelil ga je med ljudi, potem pa je tirjal od slehernega, naj plača, ako noče, da mu pobero iz hleva konia in goved. Živino so mu morali kmetje rediti, istotako lovske pse. Ako se je kaj pozgubilo ali počepalo, moral je kmet živino platiti, za psa pa vola vrniti.« Nadalje pristavi Parapat: »Ti razlogi, nekaj pa menda tudi osebno mrzenje do gospode, želja po plenu in lenoba postopačev in rogoviležov, katerih se blezo tudi ta čas ni manjkalo, gojili so na tihem upornega duha že leta 1572.« Tudi o namenu kmetov, kaj bodo storili po pregnanju grajščakov, imamo nekaj poročil. Parapat pravi: »Mislili so po zmagi v Zagrebu nabaviti cesarsko na-mestništvo za vse slovenske pokrajine, davke in štibre sami pobirati in granico braniti, sicer pa vse podvreči cesarju in nadvojvodi.« V januarju leta 1573 je izbruhnil upor, ne da bi bili grajščaki dosti nanj pripravljeni. Bršljan ali pa zimzelen so si bili nataknili uporniki za klobuke. Bilo jih je od 10.000 do 40.000 (zgodovinski viri poročajo o tem različno), kateri so stali nod vrhovnim vodstvom Matije Gobca, Andreja Pasanca in Ilije Gregoriča. Matija Gobec naj bi bil po dobljeni zmagi tudi kmečki kralj v Zagrebu. Narejen so imeli sledeči bojni načrt: Vsa vojska je bila razdeljena v tri dele. Prvi oddelek je imel nalogo, prodirati proti Novemu mestu in dalje proti Samoboru na Hrvaškem. Drugi oddelek naj bi šel prott Krškemu in Zidanemu mostu, od tu na Štajersko proti Celju in Kozjem ter dalje v Ljubljano in k Adrijanskemu morju. Največji del vojske pa bi naj bil za rezervo, za slučaj, da pridero med uporom na Kranjsko Turki,. Po tem načrtu se je tudi delalo. Dne 29. januarja 1573 so prišli kmetje s Hrvaškega do Brežic, katere so vzeli z naskokom, in dalje v Krško, kjer so jih prebivavci veselo sprejeli. A že nastopnjega dne jc prišel Jošt Turn z vojaki in premagal kmete v Kr!škem ter se grozno maščeval nad vjetimi. Mnogim je dal odrezati roke, noge ali nos ter vreči v vodo. Tudi ostali kmečki vojski se ni godilo boljše: Ilija Gregorič je bil premagan dne 8. februarja 1573 pri Pilštajnu na Štajerskem, Matija Gobec ter Andrej Pasanec pa šest dni pozneje pri stubiških toplicah, kjer je v štiriurni bitki padlo nad 4000 kmetov. Gobec in Pasanec sta bila vjeta. Zmagalci so nato v Zagrebu kronali Gobca za »kmečkega kralja«: Posadili so ga v Zagrebu na Markovem trgu na razbeljen železen prestol, dali mu na glavo razbeljeno krono in v roke žareče žezlo . . . Enake smrti je bil umrl leta 1514 tudi Jurij Docs, voditelj upornih kmetov na Ogrskem. Tu je bilo ž njim zaprtih še devet tovarišev, katere so pustili petnajst dni stradati, šestnajsti dan so jih pa silili jesti Docsevo meso. Triie so se ustavljali in so jih na mestu posekali, šest jih je pa jedlo. Podobne, če tudi manjše grozovi-tosti so se vršile v prejšnjih časih večkrat po zimagah, zlasti v 16. stoletju ob času verskih vojsk med katoliki in protestanti. ,Kdo še ni čital o grozodejstvih francoske revolucije, ki je bila vendar pred ne celo 120 leti? Rekli smo, da je bil ta upor leta 1573 zadnji. Manjši upori so se pojavili seveda tudi pozneje, a ostali so navezani na en kraj. Kočevarji n. pr. so se uprli še leta 1630. in 1633, celjski kmetje leta 1635. Še nekaj splošnih opazk o kmečkih uporih! Moramo reči, da se tukaj pokaže slovensko ljudstvo v lepi luči. Kakega sovražnega grajščaka ali valpeta seveda niso božali, če so ga dobili v pest. Toda naravnost ganljivo je. če slišimo, da so na ■pr,. leta 1515 šli prosit cesarja pravice, da so nato — tega preje nismo omenili — poslali poslance s pritožbami tudi k grajšča-kom, ki so pa te poslance pozaprli, še ko so stali leta 1515 kmetje že pod orožjem, so še enkrat poslali k cesarju poslance, da odlože orožje, ako napravi cesar red. Oni se niso uprli proti opravičenim davščinam, ampak oni so hoteli le, da vlada pravica in da se stalno določi na pravičen ID jiačin, koliko imajo dajati graščakom in ■sploh lastnikom zemlje. Hoteli so fmeti urejene razmere, da ne vlada dalje samovolja mogočnežev, da bo kmet »na svoji zemlji svoj gospod«. Za. nasilna sredstva so zgrabili le, ko postavnim potom niso dosegli ničesar. Ali so bile te žrtve zastonj? Na prvi pogled bi človek tako mislil. Saj je po bojih ostalo tlačanstvo kakor preje. Toda ne samo v kmetih, tudi v meščanstvij in gospodi se je s tem vzbudila zavest, da se godi kmetom krivica. In ta zavest je pridobivala tem več tal, čim bolj je pojemala moč in pomen grajščakov ter čim bolj se je širila izobrazba. Nikdar se starodavno vkoreninjene razmere ne prevrnejo na eii mali. Skoro vsako gibanje za svobodo tirja žrtev. Kdor bere liste, ve dobro, kakšne morije so bile pred kratkim v Perziji, ko liko življenj jc stalo — ne mislimo tu na anarhiste — v Rusiji teženje po ustavi. Ogromen spomenik na dunajskem centralnem pokopališču je izraz hvaležnosti onim, ki so padli pri zahtevah po ustavi v marcu leta 1848 (»Die Marzgefalle-nen«), A da omenim nekaj splošno znanega: Krščanske mučenike ob času, ko se je bil boj med krščanstvom in poganstvom. Mučeniki te vrste so tudi oni kmetje. ki so bili začeli boj proti krivičnemu takratnemu svojemu razmerju. Oni so p:;J!: a ideja, ki jih je vodila, je zmagala, če tudi sami niso doživeli bol šili časov; ker pravica in poštenost zmagata nazadnje vedno in povsodi. — Tlačanstvo je odpravil cesar Jožef II. leta 1781. Zadnje posledico tlacanstva so pa izginile šele leta 1848 in v naslednjih letih. Sedanji kmet naj bo pa hvaležen bori vcem v kmečkih uporih! lil. »Za pravdo in srce«. Naj omenim k sklepu še to žaloigro pesnika Medveda, katera se je igrala in ■se bo šc igrala po mnogih krajih, kar me jc napotilo, da sem spisal predstoječe vr-,st>ee. Sledeča kratka vsebina igre naj bo •vodnik za boljše umevanje onim, ki bodo igro še videli, a ne natančneje preie čitali Dejanje sc vrši leta 157.3 — torej ob času zadnjega kmečkega upora — na Raki ori Krškem. Tu vlada trda in ošabna gospa Barbara pl. Bela z edinim sinom Erazmom, mladeničem blagega srca. Vzor hudobne pretkanosti je grajski oskrbnik .Dizma, skopuh, ki krade tudi svoji gospodi denar ter ga ima zakopanega v gozdu V soseščini Rake gospodujejo Gregorijanec m Lozan, oba okrutna kakor Barbara, in lvan Valvazor, plemenit človek. Mrmraje ■prenašajo kmetje svoje tlačitele. Ko se začne pripravljati kmečki upor, so kmetje (z Kake seveda takoj zraven. Premišljenega Lokvanca si izberejo za voditelja Da ne vzbude suma, sc obnašajo še bolj pohlevno kot preje. Na dan pa, ko se prične upor drugodi, planejo nad grad, kjer "'!so 1)1,1 Pripravljeni na nič hudega, ter vklenejo Barbaro in Erazma. Med peva-•njem : »Prostosti doba se začenja, poslej grajščak bo kmeta brat« ju pripeljejo v vas; Barbara mora vleči j^i vr,1unca 'lipovega veselja jim pa dojde vest po kmetu Zoriču, da je bila glavna kmečka vojska premagana in da so v eni uri Uskoki, vojščaki. grajščakov, že lahko tukaj, Valvazor da je obljubil, prizanesti vsem, pod pogojem, da ;ie store Barbari in Erazmu nič hudega. Pametnejši so za to, da, se sedaj oba vjet-nika izpusti, a Andrej, Lokvančev sin, jil pregovori, da zaprejo oba v podzemeljsko jamo. za katero ni vedel nihče drugi. Ko pridejo zmagalci nad nje, jim bodo pokazali skrivališče pod pogojem, da se njim (kmetom) ne zgodi nič žalega. Rečeno storjeno. Grajščaki pridejo, vklenejo kanete. in morebiti- bi se bilo za kmete še srečno izteklo, da ni izdala skrivališča obeh jetnikov Katarina, hči slepega grajskega logarja Grajana, velikega sovraž nika gospode. Katarina je namreč Erazma ljubila. Kmetje so izročeni sedaj na milost in nemilost zmagalcem, ki jih odpeljejo v Zagreb pred sodišče, kjer je imel biti so jen tudi Gobec in kjer so upali kmet e, da bodo oni sodili grajščake. Boj »za pravdo« je s tem končan. Zajedno pa je končan tudi boj »z; srcc«. Katarino je njen oče Grajan bil za ročil še pred izbruhom upora z Andrejem. Ko bo upor končan, naj se poročita. Katarino pa ljubi tudi Erazem in ji razodene tvoje nagnjenje. V hudih dvomih je Ka tarina. Kmalu ji bolj ugaja mehki, nežni Erazem, kakor trdi Andrej, A nc bi se bila odločila za Erazma, da je ne da ta šiloma privesti po dveh hlapcih na grad. Erazmu pa postane kmalu tega njegovega čina žal in dovoli Katarini, da sc vrne nazaj domov. Pred odhodom mu pa Katarina obljubi postati njegova, če bo s tem zadovoljen tudi oče. Na dan, ko praznujejo kmetje svojo zmago, ko poje Graan: »Osivel sem, a peval bi ko ptič,« pove Katarina očetu svoj sklep. Lahko si mislimo, kak učinek je napravilo to na starega sovražnika graščakov! Hčer spodi od sebe in jo hoče prokleti. Ko Andrej izve za nično obljubo, zraven pa še izve, da jc ona izdala graščakom skrivališče Barbare in Erazma, (če tudi je to storila v dobrem mnenju pod pogojem, da prizanesejo kmetom), jo Andrej zabode. S tem jc končan tudi boj za srce med kmetom Andrejem in plemičem Erazmom. (Viri: J. Parapat, »O kmečkih pun-tih«, Letopis »Slov. Matice« 1869; Dimitz Geschichte Krains; »Realna knjižnica«! Urejuje prof. V.. Bežek. I. del, 3. snopič. Ljubljana 1904. Izdala »Šolska Matica«. o teli treh knjigah je setavljen ta članek. 1 rvi dve knjigi navajate tudi drugo literaturo o kmečkih uporih,Valvazoria (XV 403, 406. 417, 418, 422) Kronesa in nI. Ra-dicsa. O ti stvari je pisal tudi Trdina »Zgodovina slovenskega naroda«. Kolikor Piscu znano, celotnega večjega dela o kmečkih uporih pri nas še manjka.) V zadnjem času je izšla »Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov. Napisal Ahditus. V Lj ubijati t 1908.« Kdor je čital preje navedeno literaturo, kaj novega v nji nc bo našel; pac pa pojasni pisatelj natančneje aKratne cerkvene razmere J n Dostavek k članku »O kmečkih upo«-^« V prvem delu članka »O kmečkih uporih« smo opisali položaj kmečkega sta- nu, kakoršen je bil ta splošno po slovenskih pokra inali v takratnih časih, kocier so bili lastniki zemlje graščaki. A povsodi m bilo tako hudo. Izvzeti moramo skoro vse kraje, kateri so bili pod d u h o v s k 0 gosposko, Take pokrajine so bile zla-sti Škofja Loka z okolico, Stična, B|oj Bohinj j. dr. V »Dom in Svetu < I. IS94"j,j opisal Škof jo Loko zelo obširno in zanimivo g. župnik Fr. Pokoril, in iz tega ..;ijva hočemo podati nekaj podatkov, kako .. je godilo okoličanom Škofje Loke glede "desetine in tlake. Tako si bo lahko v kdo, ki je prečita! članek »O kmečkih iinonh«' predstavljal boljše, kakšno je bi! merje kmeta do gospode; zraven si tudi razširil svoje znan!e in videl, kmetom ni godilo povsodi enako, . da smo po pravici rekli v onem s:>' se pod poštenim in človekoljubnim kom zemlje kmetu ni godilo nič li > lazijo i-a la se npak i, da " tni-■ieua. Leta 973. po Kr. je podaril nen, ki cc- škc-iko- sar Oton II. svojemu zavezniku brizi mu škofu Abrahamu Škofjo Loko /. lico. (Brizing ali Ereising je mesto : varskein.) Še isti cesar in potem ni naredniki, zlasti Henrik II., Sveti, rnp.ozi;; posestvo brizinških škofov i na-Uovi i ro- 'ak da ie »obsegalo ves svet, po katere,n se stekajo vode v Sovro (torej zlasti Ijansko in selško dolino. Op. pis.) desnih pritokih Save od Krope do čič. Na oni strani Save se je prištc\ vas Okroglo.« (Pokoril, str. 218.) (Dalje prihodnjič.) • jlO- Ui ob ,'v.av-ila le Nekaj posebnega je bil socialn ,•;i'z, ki ga je priredila S. K. S. Z. v Ur 'iani dne 13., 14. in 15. aprila. Socialni 1 ■ . je bil v prvi vrsti namenjen voditelje r slovenskih krščansko - socialnih organ -icij. Bila je to prva taka prireditev S. K. 'L Mirno lahko trdimo, da se je jako . bro in lepo obnesla. Vsak, ki se je ude, ; ,-al kurza, se jc veliko naučil. Približn • do 350 oseb se ga je udeležilo. Nad v v nas jc veselilo, ker se jc tečaja ttdeiež.ln tako lepo število obmejnih Slovencev. Duli krščansko-socialne zavesti in ljubezen do ljudstva pa za ljudsko izobraževalno delo je prešinjal vse kurzovce. Imeli smo v svoji sredi Dalmatince, Primorce, Štr.ier-ce. Nad vse častno je bila zastopan:: Koroška in pa celovški slovenski bogo.slovci. Upamo, da pri prihodnjem socialnem kur-zu posnemajo zgled koroškega bogoslov-ca tudi ljubljanski, goriški in mariborski slovenski bogoslovci. Vse drugačne vtise dobiš, če se sam udeležiš takega kurz.i. ker živa beseda nate vse drugače vpliva, kakor pa tiskano poročilo, bodisi v časopisi ali pa tudi v posebni knjižici. Imenoma udeležencev kurza ne bomo navajali, S ponosom pa lahko že danes naglasa mo, da je bil to jugoslovanski krščansko-soeialen kurz. Veseli smo bili tudi svetne naše akadcmiične mladine, ki je vztrajno sledila ktirzu in se razborito udeleževala diskuzije. Omejiti se hočemo Ie na vsebino, ki se jc obravnavala pri kurzu. V torek, dne 13. aprila jc otvoril tečaj predsednik S. K. S. Z. dr. Janez Ev. Krek. Predaval je nato kranjski deželni odbornik dr. E. Lampe o teinetjh finančne vede z odrom na občine, dežele in državo. Tvarina med našim ljudstvom ni kdo-s i u" ■ i v cd i kako znana, a nujno potrebna. Nato je predaval dr. Cepuder o umetnosti po izobraževalnih društvih. Njegovo predavanje boste še čitali v »Slovencu«. Znani slovenski pisatelj dr. Pavlica jc govoril nato o socialni demokraciji in gospodarskem liberalizmu v sedanjosti. Njegovo predavanje je objavil »Glasnik«. O gospodarskih organizacijah in o pravnili načelih je govoril popoldne kranjski deželni odbornik dr. Pegan. Njegovo zl-Io praktiško predavanje naj bi objavii Narodni Gospodar«, ker so njegova iz-vaiania neprecenljive važnosti za zadružnike. O higijeni in o našem mladinskem i n ras čaju je predaval dr. Brecelj iiz Gori-c. , dr. Krek pa o kapitalistiški organizacij velikega obrta. V torek zvečer se je pa vršil razgovor o delovanju izobraževalnih društev. Izraženih je bilo veliko novih misli, ki jih S. K. S. Z. gotovo izpelje. V sredo, 14. aprila, je govoril prof. Podlesnik o bankah, borzah in o njihovem vplivu na gospcdaisko življenje, predmet, 1 1 no važen, na katerega naša izobraže-valua organizacija obrača še premalo po / :rnosti. O ti'a ,em obit« En njegovih težn"ab j: govoril nato svetnik kranjske trgovske 4in t-brine zbornice Ivan Krcgar. Po njegovem govoru sc je vršila razprava, v !■ icri je naglašal pi vi govornik, da ravno loan Krcgar žc leta in leta organizira < 1 vlilike. Značilno je, da so tudi liberalni obrtniki poslušni njegovi učenci in delajo tako po obrtnih zadrugah, kakor jih je učil i jih še uči Krcgar. Naglašala sc jc nada-'' v diskuziji tudi potreba, da sc tistano-\ . po izobraž. društvih oddelki za obrtni-. ki naj bi bili tudi člani kat. društev ro-kodelsk. pomočnikov.-Končno sc je nagla-i m!o, kako nujno potrebno je, da dobe naši obrtniki svoje samostojno glasilo. Ako pa jo ni mogoče, naj bi se izposlovala morebiti pri »Slovencu« tedensko samostojna obrtna priloga. Po Kregarjevem poročilu jc predaval o izseljencih in o ženskem varstvu župnik Kalan. Vprašanja, ki jih je obdelava!, niso nova, a nujno potrebno je, da se z vprašanjem ženskega varstva in in pa o begu 7 dežele naša izobraževalna organizacija l'«lj temeljito bavi, kakor je to delala do zdaj\ Potrebna so po naših izobraževalnih društvih predavanja o izseljevanju in o ženskem varstvu in o begu z dežele (Landflucht), a sc ne vrše. dopoldne 14, aprila sta govorila dr. Holmjec iz Maribora o delavčevem razmerju do podjetnika, o tarifnih pogodbah in o strokovnih društvih, Pušenjak iz Maribora pa o zadružništvu. Sledila je nato živahna razprava o abstinenčnem gibanju. Uvedel jo je župnik Kalan. Spiošno razpoloženje na socialnem ku rzii je bilo* ugodno za protialkoholno Ribanje. Naglašala se je nujna potreba, da sc mora ločiti izobraževalna organizacija od oštarije. V četrtek jc predaval o kmečkem kreditu ravnatelj Zadružne zveze Rašica, nato pa čez določen mu čas državni poslanec dr. Žitnik. Govoril je pa tako zanimivo in mikavno, da bi ga bili poslušali ceii dan. Strokovnjak v kmečkih zadevah g. komerčni svetnik ravnatelj Povše je predaval o zahtevah agrarne politike glede «a kmečko kulturo. Popoldne je predaval kranjski deželni odbornik prof. Evgen Jarc o izobraževalnih društvih in o sociološkem sSovstvu. Vsebino njegovega govora čitate na drugem mestu. Kranjski deželni zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik je predaval o mladeniški organizaciji, dr. A. Ušeničnik pa o sociologiji in o socialnem de"u. Večina predavanj, razven enega ali dveh, je bilo takih, da bi ne delala ntkake sramote vseučiliškim stolicam. Na zahtevo udeležencev kurza je sledil socialnemu tečaju razgovor o celotnem vtisu tečaja. Udeleženci so sami zahtevali, naj končno diskuzijo ali razgovor vodi S. K. S. Z. predsednik dr. Janez Ev. Krek, ki naglaša, naj se vrši razgovor: a) glede na zunanje priprave in b) česa je manjkalo pri kurzu. Namen kurzu jc bil. da se razgrne celo polje socialne vede in pa da se i. podajo praktične agitacijske misij. Glede na tečajevo prireditev se je naglašalo no dr. Kreku, dr. Rožiču, Moš-kercu, da ui bilo rediteljev. Kurzovci so biii zato prepuščeni samim sebi. Premala važnost se jc ob posameznih predavanjih polagate na debato, je omenil jurist Kovač. lir. Rožič je grajal, da se ni razprav* Ijalb na tečaju o narodnosti in o šolstvu Vcble je opozarjal, da so bila predavanja preveč razmetana. Razgoršek želi, naj bi bile pri bodočem tečaju razpostavljene tudi strokovne knjige. Adlešič naglaša, da je dosegel tečaj svoj namen v tem, da se pozive moči za nadaljnje socialno prak-tiško delo. Wastl želi, naj ,se .ozira pri bodočih teč.ijili bolj na našo narodno severno mejo, želi, naj širi izobraževalno delo na Koroškem tudi slovenska krščanska svetna inteligenca. Župnik Ftirlari želi, naj sc vržejo vse sile na Trst, kjer biva 40 d:> 50 tisoč Slovencev; Veblc naglaša, da j? bil tečaj pravo ljudsko vseučilišče. Glede na zifanstvo se kaj takega, kakoi ta socialen tečaj, še ni priredilo na Slovenskem. IŠačic želi, naj bi se vršilo tudi kako hrvaško predavanje. Kovač želi, naj bi se izdala predavanja. Dr. Krek: Gradivo, r brano pri tem tečaju, se lahko porabi pri politiških s'iOdrh in pri predavanjih. Adlešič želi, naj bi se o tečaju poročalo po po-litiških društvih in pri predavanjih. Dr. Rožič: Kurz je velikega pomena. Priredil se je brez agitacije, brez priprav. Zato je pa njegov oomen še večji, ker kaže praktično njegovo potrebo. Puntar sodi, da se na način, kakor je bil ta kurz, razvije znanstvena organizacija in je to korak do slovenskega vseučilišča. Dr. Krek konča kurz z nagovorom, v katerem izvaja sledeče misli: Proti kurzu samem kot takemu ni bile nobenega glasu. Priredili smo ga tako, da'je profesor Jarc pisal gospodom predavateljem, ki so prevzeli preda- vanja, prišli na svoje stroške in se jim še zahvalil nisem. Zahvalim se jim zdaj naj-prisrčnejše. Culi ste tudi državnega poslanca mons. dr. Žitnika in komerčnega •: svetnika Povšeta. Uvideli ste, da ne delujejo naši poslanci le politiško, marveč tudi znanstveno. Prepričal nas je kurz, da imamo moči za prosvetno delo. Sedanjemu kurzu naj sledi podvojeno delo v otrditev vernosti, moralnosti, gospodarski trdnosti med našim ljudstvom. Ne glejmo, kaj je bilo, marveč nadalje na delo! Spomini m prijatelja. Spisal ... . Jos,. Urbanija. Ti bil mi nisi brat po krvi, a več si bil mi tisočkrat: bil meni si prijatelj prvi, po srci in po duhu brat. S. Gregorčič. Vedno se Te spominjam, dragi prijatelj, dasiravno Te zakriva črna gomila. Bil si moje veselje, moj zvesti tovariš mladostnih dni. Živo mi je pred očmi Tvoje mlado obličje, Tvo:e prijazno oko; zdi se mi, da čujcin Tvoj nežni glas, da pojem s Tabo, da se pogovarjava in veseliva. In po noči, ko počiva narava, sni vam o Tebi: gledam Te čilega v neskončno lepem kraju. kjer se raduješ v blaženem veselju, kjer prepevaš pesmi pred nebeškim .Jag-lijetoni. O.,iako.si žeLm tjakaj, kako hrepenim po takem' veselju ... Ah, ti spomini prošlili dni mladosti... mladostna leta naglo ste minula ...! Kmalu so minule urice, ki sva jih živela skupaj. Ti si zahrepenel iz domačega kraja, iz rodne hiše. proč od prijateljev — po svetu. Podal si mi roko: »Z Bogom, zdrav ostani!« — »Ne hodi vendar!« sem Ti klical. a nasmehnil si se in odšel. O bridka ura slovesa! Ostal sem ter s solznimi očmi zrl za Tabo; spremljal pa Te je moj duh, moje misli so romale za Tabo. — Veliko si moral prestati, prenesti mnogo krivic in obrekovanja, a vse si mirno in molče pretrpel. Blagor Ti! zdaj si prejel plačilo. A komu se v tujini ne toži, kdo ne hrepeni po domu, po 'predragih svojcih? Tudi Ti si hrepenel po domačem kraju. In zonet si prišel . . . hitel sem Ti nasproti in Ti podal roko: »O predragi Tonček, kako bled si, kako izpremenjen!« Milo se je nasmehnil; priznal je, da se ne počuti dobro, da čuti v sebi kal bolezni. Ta kal se ie razvijala, pešal je od dne do dn£, dokler se ni vlegel na posteljo, iz katere ni več vstal. O, kolikokrat sem sedel ob njegovi postelji, a znal mu nisem pomagati. »Kako rad bi ozdravil, toda kakor je božja volja,« je vzdihnil večkrat. »Zaupaj, Tonček, vse je še mogoče,« sem ga tolažil. »Umreti bom moral.« je odgovarjal otožno. In tako se je tudi zgodilo. Izdihnil je previden svojo blago dušo. Krasna je bila njegova smrt. Živel je vseskoz pošteno, udano je trpel v bolezni 122 in v zadnjih trenotkih je zaklical: »Nebo se odpira in angelji gredo, ah, 'kako se sveti tista lučka.« Kaj ne, blažena smrt, kdo si take ne želi! Umrl je . . . ni ga več. A jaz ga se vedno vidim: vidim ga zdravega na odru. v društveni dvorani, gledam ga na mrtvaškem odru, med venci iu cvetlicami. Živo mi je pred očmi njegovo pniazno smehljajoče lice in na njegovih prsih Marijina svetima — podoba One, ki je strla glavo peklenski kači. Se mi donijo v ušesih udarci kladiva, še mi zveni pogrebna pesem in tisto votlo bobnenje prsti, ki ga ie zakrila v črni grob. Ah, kako bridko ini je pri srcu, čutim se otožnega, tako osamelega — toži se mi po njem iu po dnevih, ki so minuli. Odšel si . . . Odšel v deželo, iz katere mi ne pošlješ pozdrava, niti sporočila. v deželo radosti, kjer sije Solnce rajske sreče. Zdaj si srečen, predragi Tonček. vse imaš. po čemur si hrepenel. Na jasni bivaš visočini. Sam lepa zvezda sred' neba.« Zato: - Predragi jaz po Tebi ne bom več bridko zdihoval, saj našel si na božjem nebi, kar tukaj si zastonj iskal. Samo molil bodem zate. Ti pa prosi pri mogočnem Bogu. da se vidiva enkrat na desni strani, nad zvezdami. Na svidenje! iruštrai mtmt Glavna skupščina »Slovenske kršč.-soc. zveze« se vrši letošnje leto na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Skupščina ko binkoštni ponedeljek, to je 31. maja. Vsa izobraževalna društva so prošena. da imajo takoj odborove seje, pri katerih se določi, koliko odposlancev pošlje vsako društvo na sestanek. Predavanja na letošnji skupščini bodo prav praktična iu poučna za naša društva. Govorilo sc bo o odsekih v izobraževalnih društvih, o predavanjih s skiop-tikonom. o društvenih domovih, o pomenu izobraževalnih društev za narodno pro-bujo. O vsakem predmetu bosta razpravljala dva govornika. Govorniki so se izbrali od vseh naših zvez. torej s Koroškega, Kranjskega, Štajerskega in Primorskega. Pevski zbori naših društev naj bi binkoštni ponedeljek pohiteli na Koroške, da s slovensko pesmijo poveličajo slavnost. Prosimo, da nam društva, katerih pevski zbori bi šli k slavnosti na Koroško, čim preje priglase svojo udeležbo. Vsa izobraževalna društva naj do 15. maja priglase kršč.-soc. zvezi v Ljubljani, koliko njihovih članov sc udeleži našega letošnjega sestanka na Koroškem. ' Društvene znake, dokaj lične, je že naročila kršč.-soc. zveza. Te znake v l.a-112 rodnih barvah, na katerih ste sklenem roki. držeči križ, naj bi oskrbela vsa naša izobraževalna društva., da bi tako nosili vsi enoten društven znak. Lena bo kolikor mogoče nizka. Društva, lo bi želela znakov, naj se čim preje obrnejo na zvezo, koliko jih naroče. da se jih oskrbi pravočasno zadostno StevuO. Shod mlcdeniških Marijinih družb se vrši binkoštni torek na Brezjah. Tega shoda sc bodo lahko udeležili i udeleženci shoda v St. Jakoba v Rožu. Iz Mengša. Katol. slov. izobraž. in podporno društvo v Mengšu je priredilo na velikonočni ponedeljek dve igri: -Sv. Ciril, mladi mučenik« iu burko »Kovačev študent«. Igra je uspela krasno. Dasi so skoro vsi šele prvič nastopili, so vsi brez izjeme častno rešili svojo ulogo. Igra je bila elegantno izpeljana. Ni se torej čuditi. da je ljudstvo z največjo pazljivostjo sledilo dejanjem in občudovalo igralce, ki so tako junaško nastopali in jim izražalo svojo zadovoljnost z aplavzi. Želeti je, tla se zopet priredi kaka predstava. — V veseli družbi se je nabralo tudi nekaj za obmejne Slovence, kar je zelo posnemanja vredno. Bis dat, qui cito dat. Iz Selc. Izobraževalno društvo je priredilo na Belo nedeljo igro »Divji lovec«, ki se je naslednjo nedeljo ponavljala. Igralci so stoje vloge tako dobro rešili, da bi delali' čast večjim odrom. Da so igralci v štirinajstih dneh mogli tako nastopiti. zato gre največja zasluga visoko-šolcu g. Ant. Megušarju; pa tudi drugim igralcem, ki so se tako redno udeleževali skušenj; posebno požrtvovalnost so kazali fantje iz Kališ, Studenega in Dolenje vasi. <— Na Velikonočni ponedeljek je v društvu predaval dr. Krek o kar telili. Na Breznici je priredila Marijina družba s sodelovanjem katol. izobraževalnega društva velikonočni ponedeljek, dnč 12. aprila, v stari šoli igro »Roza Jelo-dvorska«. Tudi društveni tamburaši so nastopili. O tamburanju in predstavi se jc občinstvo izražalo zelo pohvalno. Udeležba je bila tako obilna, da je prostorov začelo primanjkovati. Iz Črnomlja. Dnč 25. aprila smo imeli v Črnomlju lep in imeniten dan: vršil se je ustanovni shod katol. slov. izobraževalnega društva. V prostorili »Ljudske knjižnice se je zbralo po litanijah okoli sedemdeset članov. Gosp. župnik Stanko Peharc je otvoril zborovanje kot predlagatelj pravil, pozdravil vse navzoče, zlasti g. dr. Rožiča iz Ljubljane ter g. kaplana Dostala ter njegova tovariša iz Metlike. Nato je razložil pomen društvenih pravil, nakar se je izvolil soglasno za predsednika zborovanja g. mestni župan J. M. Skubic, ki je prevzel predsedstvo,. Nato je sledila volitev odbora in namestnikov: gg. J. M. Skubic. Franc Kambič. Mirko Rodič gdč. Marija Papež, Jakob Sclnveiger, France Sclnveiger, gdč. Marija Škof. Anton, \V.ei8 še posebe za knjižnico »Slov. dijaške zveze«. Za pregledovalca računov sta bila voljena g. kaplan I. Kubinek in g. Anton gtonič. Po pravoinsčno iz- vršeni volitvi se jc določila članarina po 20 vin. mesečno. V inladeniški odsek sta bila voljepa: France Gregorič in Janez Schveiger. Nato, govori g. kaplan Stanko Postal iz'Metlike navdušene besede zri telovadbo: o češki telovadski organizaciji, o organizaciji med Slovenci, o shodu v Škofji Loki, povdarja, da je Črnomelj zelo pripraven za telovadsko organizacijo in obljubi od strani metliških telovadcev podporo ter konča svoj govor z navdušenim: Na zdar! Nato govori o društvenem programu v lepili besedah g. M. M:il-nerič, predsednik pododbora »Slov. dijaške zveze« za Belokrajino. G. dr. Rožič, tajnik S. L. S. prinaša pozdrave iz Ljubljane ter govori o namenu in pomena izobraževalne, strokovne in gospodarske organizacije, o nje razvoju med Slovenci, o meni moči in koristi. G. pravnik Adle-šič pa govori o narodnem gospodarstvu s stališča Belokranjca: o pomenu železnice, zadružništva, vinarstva, sadjereje, živinoreje. o gmajnah, o Ameriki in o pijančevanju. Vsi navzoči so poslušali govore i veliko vstrajnostjo, tako da nam jc ta lepi popoldan prehitro minil in da si vsi želimo našemu mlademu društvu kar največjega napredka. Pozno smo začeli, — toda začeli smo vendar. Mnogim se zdi naš začetek morda majhen, toda začeli smo v zaupanju na moč našega ljudstva in ta naša vera bo rodila sadove, ki bodejo veliki. Iz Sv. Križa pri Kostan evici. Za člane izobraževalnega društva. Ker nimajo člani iz oddaljenih vasi prilike priti redno vsako nedeljo pogledat v društveno sobo ' in jih društvo ne more siliti k vsem predavanjem, dokler sc ne razcepi v odseke, bo poslej odbor naznanjal glavni predmet rednih društvenih shodov tudi potom Domoljuba«. Odkar ima društvo shode vsako nedeljo, so bila sledeča predavanja. 1. Cvetno nedeljo: Ženski odsek. Razgovor o ravnanju s perilom. 2. Belo nedeljo: Moški odsek, a) Poročilo o ustroju vinske zadruge; b) Načelno. Zakaj uravnava misleči nevernik in brezbrižneš bistveno drugače vse svoje življenje nego misleči vernik? Nedelja 25. aprila: Ženski odsek. Razgovor o semenih. V nedeljo 2. maja .ic prvič nastopil predavatelj izmed domačih fantov. Predaval je na podlagi nekaterih slovenskih spisov in lastnega razmišljanja Jarkovič Alojzij »o prijateljstvu«. Šmartin pri Kranju. V nedeljo, dne 25. marca, priredila so šmartinska dekleta igro »Pri gospodi«, ki je sijajno vspela. Z velikim zadovoljstvom in zanimanjem so gledalci sledili fino izvežbanim igralkam, katere si upamo postaviti na vsa* domač oder. To je bilo veselja in smelu, ko je nastopalo na odru res pravo, nepokvarjeno kmečko dekle v gosposki liisi. a tudi kot gospe in kuharice so izvršile svojo nalogo izborno. G. Hlebce pa nas je popeljal med Ribničane in je kot.fin .komik vzbudil mnogo veselja, livala njemu i" njegovim izvrstnim tamburašem. • Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 34 milijonov kron. Rezervni zakiad — Najbolj varno naložen denar je v slovenski lmiiijonkron mestni hranilnici ljubljanski. '—— ^HSBSllIHfefli Za varnost rlpnnrin inmf) itt io rtnmls tfnttatt nn/v/> — f.ri__ 7« varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in iavčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varo ter župnišča cerkven denar. Mestna hranilnica ljubljt dopoldne in od 3. do 4. ure po vsakega pol leta h kapitalu. Dne l. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojec/a in qa vianateliem ne zaračuni. 3 ' ..prejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure , jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti Denarne vloge in hranilnične knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po V/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak d.. itk toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupai ravno 5°/„ izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg. ppplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača doIq že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi popre) poplačati, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Hranilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovili ulicah št. 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. 47 12-4 Naročite cenik ur zlatnine in srebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-3134 štnine prosto. 26-2 Velika zaloga ur, saino Svi-carskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in sc jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urar in edini zastopnik švicarske tovarne ur. — Ljubliana, Star. trg 26. Kje se tlobe najboljši poljedelski stroji, n kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d. 1703 Edino 1 e pri: 26-9 FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezije cesta št. 1., Valvazorjev trg št. 6. in znkaj: zato, ker so dotični stroji: iz naj-boljšili tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker sc istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljub-fj I jeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri g nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, teiitnic. Ludovik Ševar na Reksku prodala od velicih- Plgmouth Roks kokoši. Prednost teh kokoši obstoji v tem, da so izvrstne zimske jajča-rlce, nedoseženo 'finega mesa, tehtajo 4—6 kg, so krotke, "mirne živali, ki se pri tleh drže. Kontrola jaifaric po zaklopniji gnjezdih. Ducat jajc stane 4 K brez zaboja. Za 80°/° oploditbe se jamči. 811 1-1 lšč» se k 12 govedom in 12 prašičem neoženjen v starosti 40—55 let, trezen, ki se dobro razume na 1031 4—1 Najcenejša in najhitrejša vožnja V AMERIKO - je s cesarskimi brzoparniki ===== „Kronprinzessin Ciicilia" 140 26-1 „Kaiser Wilhelm II." - „Kronprinz Wilheltn" „Kaiser Wilhelm der GroBe". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorske ulica St. 35, nasproti stari TISlerjevi gostilni. moški, oskrbovale živine, posebno mlade, in zna tudi molzti. Mesečna plača 40-50 kron ter vse prosto. Nastop službe lahko takoj. Oni, ki imajo veselje do tega opravila, naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »Domoljuba". Priporoča se domača slovenska trgovina pri nakupovanju oblačilnega blaga pri Češniku L j ubij an aj iLingatje ve ulice. Velika zaloga ženskega svilnata in volnenega blaga za bluze in obleke, delen, 455 saten, batist in kambrik. 4-1 Zaloga za moške; kamgarn, sukno, ševiot in modno blago. - Zaloga belega perilnega blaga; platno, kote- nina, sifon v vseh širjavah Popolna oprema (bališ) za neveste. Novosti svilnatih šerp in rut. Raznovrstne preproge. Gena nizka. - - - Postrežba poštena. v: v štvo v Ljubljani jih n np B5 Kongresni trg Št. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOUgiBSIll tFg Št. 19 - sprejema hranilne vloge vsak n/v /|31 01 to je, daje za 200 kron - - delavnik od 8. do 12. ure |0 9 kron 50 vinar, na leto. - Druge hranilne knjižice, se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. 1955 Prelat A. Kalan I. r., predsednik. ftajsigurnejša prilika za štedenje. Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik. 2 Mite pri KATOLIŠKI BDKVflRHI V LJUBLJANI ZADNJA KMEČKA VOJSKA, ki je izšla kot 5. zvezek Ljudske knjižnice in katero oddajamo do konca meseca marca za znižano ceno K1*—. Dalje priporočamo poprej izdane zvezke LJUDSKE KNJIŽICE in sicer: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest, 60 v 2. zvezek: Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 60 v. 3. zvezek: I. Jernač Zmagovač. Povest. (Sienkievviz-Virant) — II. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega^ župnika. 60 v. 4.zvezek: Malo življenje. Povest. (Dr.Fr. Detela) 1K 6. zvezek: Gozdarjev sin. Povest. (Fr. S. Finžgar) 20 v 7. zvezek: Prihajač. Povest. (Dr. Fr, Detela) K —"90 Izmed drugih knjig priporočamo: VOJSKA Nil DALJNEM VSHODU. Popis Rusko-japonske vojske leta 1904—05 z mnogimi podobami. Uredil Dr. Evgen Lampe. Broširano K 4 80, vez. K6-—. BEN-HUR. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ludvig Wallace. Cena vez. knjigi K 4'50. Lepšega berila in darila si ne moremo misliti kot Ben-Hurja; roman vzbuja in ohranjuje zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgojilne vrednosti. OČE NAŠ. Malavašič. Cena K 1'50, trdo vezana knjiga K 170. To lepo povest so slovenski časopisi že opetovano priporočali. SLOVENSKI A. B. C. V PODOBAH. Cena K —"80, trdo vezan K 120. Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z barvanimi podobami in mičnim besedilom za vsako črko abecede. Otrokom bo v pravo veselje in lahek pouk. Kdor želi, da se njegovi otroci hitro in lahko naučijo brati, naj jim kupi to knjigo. Za društvene člane In razna društva, ki prirejajo gledal, predstave In pevske večere, priporočano: ZBIHKA LJUDSKIH IGER: I. snopič: Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške vloge. — Lurška pastirica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v. II. snopič: Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške vloge. — Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zupan šardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge 80. v. III. snopič: Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Sv. Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v. IV. snopič: Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške 531 I , vloge. — Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zakleta soha v gostilni „pri zlati goski": Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske vloge. 80 v. 5. in 6. snopič (skupno): Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. Samo moške vloge. — Sv. Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. Samo ženske vloge. — Kukavica — modra tica ali „Boj za doto". Veseloigra v štirih dejanjih. Samo ženske vloge. — Pri gospodi. Saloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. — Črevljar. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Kmet in fotograf. Komičen prizor. — Kovačev študent. Burka. K 1'60. 7. in 8. snopič: Samo moške vloge: Sinovo maščevanje ali Spoštuj. očeta. • Igrokaz v treh dejanjih. — Za letovišče! Burka enodejanka. — Občinski tepček. Veseloigra v ti eh dejanjih. — Samo ženske vloge; Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. — Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. — Najdena hči. Igra v treh dejanjih. K 1"60. 9. snopič: Samo moške vloge: Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. — Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. Očetova kletev. — Samo ženske vloge: Čašica kave. Veseloigra enem dejanju. 80 v. ANDREJ HOFER, tirolski junak, igra v petih dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 v, 10 izvodov K 5 —. Ne samo uprizorjena na odru, temveč tudi kot poučno in kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev. ALJAŽ JAKOB, župnik na Dovjem. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: I. zvezek: R. Mešani zbori: 1. Domovini, 2. Nevesti, 3. Ne zveni mi; B. Moški zbori: 4. Naša zvezda, 5. Ujetega ptička tožba, 6. Soči, 60 v. II. zvezek: R. Mešani zbori: 1. Pri zibelki, 2. Cerkvica, 3. Ne tožim, 4. Oj planine, 5. Oj z Bogom ti planinski sveti; B. Moški zbori: 6. »Šolskodomski« mladini, 7. Na Bregu, 60 v. III. zvezek: R. Mešani zbori: 1. Psahn 118, 2. Ti veselo poj; B. Moški zbori: 3. Na dan, 4. Divna noč, 60 v. IV. zvezek: A. Mešani zbori: Ujetega ptiča tožba; B. Moški zbori: 2. Zakipi duša, 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Pri pogrebu, 60 v. V. zvezek: R. Mešani zbori: 1. Job, 2. V mraku; B. Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Z vencem tem ovenčam glavo, 5. Triglav, 60 v. VI. zvezek: R. Mešani zbori: 1. Opomin k veselju, 2. Sveta noč, B. Moški zbori: 3. Stražniki, 4. Hvalite Gospoda, Psalm 150, 5. Občutki, 6. Geslo, 60 v. ... zvezek:fl. Mešani zbori: 1. Slavček. 2. Zaostali ptic, 3. Domorodna iskrica; B. Moški zbori: 4. Pri svatbi, 5. Pri mrtvaškem sprevodu, 6. Geslo, 60 v. Katoliška Bukvama v Ljubljani. I