Dolenjske Novico khajajb vsiik iietek; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : :
Oetia jim jo za cclo leto (od aprila do aprila) IÍ, za pol leta l'ôO IÍ. Naročnina za iNeiiičijo, Bosno in drugfe evropske države ztiaia ll-óO K, za Ameriko 4-50 K. List ill oglasi se plařiijujo iiaiirej.
Vso dopise, narořiiiiio in oziiaiiila sprejema tiskarna J. Krajec nasi.
Pred zimo konec vojske s Srbijo.
Fcin. Potiorek je Še iired kratkim izdal aniiailiio povelje, v kojeni izraža trdno upanje, da hoče vojsko s Si'bijo še pred zimo končati. Ljudje so zuiigavali z ramami, ko so to slišali, češ, saj zojjct nič ne 1)0 iz tega.
Zadnja došla piU'OČila z juga i)a potrjujejo, da je imel Fotiorek prav, da je bilo njegovo ujianje globoko utemeljeno. Nekako v 14. dneh so dosegle naše čete v Srbiji tako lepe uspehe, da z največjim veseljem in zaupanjem laliko sledimo na-daljnemu razvoju vojske na jugu.
Nase čete so zopet osvojile že enkrat zavzeti ňabac, zmagale pred Krupanjem in nepričakovano urno vkorakale v A^aljevo. Kdor količkaj pozna ]-azmere, jc prvotno sodil, da ho pilšlo v Valjevem do hudega odpora Srhov. IVoti pričakovanju pa so Srhi skoraj brez odptira prepustili važno mesto Avstrijcetn. Ta hiter heg Si'bov je dokaz, da so srbske čete doživele v dosedanjih bojih tako občutne poi'aze, da se ne morejo več dolgo držati.
Vsled zavzetja važne postojanke mesta Obrenovae stoji tudi Belgrad pred padcem. Iz Ohrenovca so pričele naše že s prodiranjem proti Belgradu, istočasno so utvořili naši rojiovi bombardii'anje Bel-grada iz slavonske strani. Posadka v Jiclgradu bo torej v kratkem obkoljena od vseh stranij ; usoda lielgrada je torej zapečatena.
Na južnem bojišču.
Valjevo padlo.
Srbi se umikajo. Dunaj, liJ nov. (Kor. ur.) 'A južnega bojišča se 12. t. m. uradno poroča: Med neprestanimi boji s sovj'ažnikovimi zadnjimi stražami, ki so se vgnjeadile v že prej pripravljenih postojankah, smo včeraj luulalje zasledovali sovražnika na celi črti in smo splošno dosegli črto vzhodno od krajev Oseeiim-Nakučani-Novoselo ob Savi. Sovražnik se hitro umika proti Kočeljevi in Valjevii, kjer. kakor poročajo naši letalci, zavira več tisoč trenskih voz gibanje na vseh črtali,
Krupanj prazen. Naše čete, ki zmagovito pi'odirajo v Srbijo, so našle tudi Krupanj popolnoma izpraznjen iii hrez prebivalcev. Srhi so vlomili v veliko trgovin in liiš, ki so jih uplenili. Vse te hiše so se zajijle in preskrbele z napisi, ki potrjujejo ta dejstva.
Boj s Črnogorci pri vasi Lisao.
Jiiidimpeštc se poroča preko ^ Sarajeva: Te dni je poizkušalo 750 Črnogorcev iidreti pri vasi Lisac v Dalmacijo. Črnogorci so pa zašli v vskrižni ogenj topov in strojnih pušk, ki je pobil Črnogorce do zadnjega moža.
Naši zavzeli nove kraje. Dunaj, novembra. Sovražnik se od Ivočeljeva in Valjeva dalje umika proti vzhodu.
Oh Savi smo z naskokom vzeli Ušco, dosegli Bcljin in lianjani.
Sovražnikova utrjena črta tíomilar— Dragitije je že v naših rokah in dosegli smo Sopot—Stolice.
Kolone, ki ju'odirajo od zahoda in severozahoda, so — podrobnosti se ne more poročati — prišle že proti A'aljevu, pri
Čemer je posebno južna kolona v najtežjem terenu izvršila občudovanja vredna dejanja.
Valjevo zapuščajo civilisti. „Testi Hirlap" brzojavljajo iz Soiije: I>iie S. t, m. se je poi'očalo, da je srbsko vojaško poveljstvo ukazalo, da morajo civilisti Valjevo zapustiti.
Obrenovae padel. A'ojni poročevalec „Pester Lloj-da" poroča: Naše hrabre čete so v soboto, dne 14, t. m. popoldne ob 5. ui'i z naskokom osvojile Obrenovae. Naša artilerija se je postavila na višino Mali Bi-gule in dve uri obstreljevala Obrenovae. Srbske čete so se v divjem begu umikale našenm ognju, nakar so naše čete naskočile Obrenovae in ga zavzele. S padcem Ohrenovca je pot do Belgrada po srbskem ozemlju prosta skoro vsakega zadržka. — Od Ohi-enovca do Belgrada je ao km, do železniške proge Belgrad-NiŠ pa samo kni. lielgrad je tedaj v nevarnosti, da bo kmalu popolnoma odrezan od ostale S]'l)ije.
Pred novo bitko pred Valjevem. Vse naše kolone so pridobile naprej na prostoru, zavzele so več važnih pozicij ter so dosegle črto Skola na Savi do južno Kočeljeva in na v nadaljni smeri do Dnne. Naše čete so vjele številno Srbov.
Ujetniki so izjavili, da se hočejo Srbi pri Valjevu vnovič upreti iiaíim četam. V nekaterih srbskih polkih je baje izbruhnil upor.
V zadnjili dneh so uspešno sodelovali tudi monitorji „Koros'\ „Maros" in „Leitha", ki so itodiHrali zmagovito prodiranje naših čet ob Savi z uničujočim deluin v sovražnikov bok.
Ključ od Valjeva padel. Valjevo pred padcem, Dunaj, l.'j. nov. (^Kor. Iii'ad.) Z južnega bojišča se dne 15. novembra poroča: Da pridobi čas za 0(!važanje svojega trena, je podvzel sovražnik na višinah severno in zahodno od Valjeva v pripravljenih postojankah zopet obrambo. Našim četam, ki jih kljub neprestanim bojem in hudim naporom preveva najboljši duh, se je že včei'aj posrečilo, da so s trdimi boji zavzeli višine jii'i Kamenici ob cesti, ki vodi iz Ložnice v Valjevo, ki tvorijo ključ sovražnikove postojanke. Naše čete so stale sinoči zvečtu' pi'ed Obretiovcem in ])ri Ubu ter so napadale gorski hrl)et Javtino na umikalni črti vzhodno od Kamenice in v južni smeri do Stubice, ki tvori točko gorskega sedla na cesti iz Kogačicc v Valjevo.
Srbi se umaknejo do Kragujevca. — Obstreljevanje Belgrada. Vojni jioročevalee „Pester Lloy(ia" ])oroča: Srbi se bodo najbi'ž umaknili do Kragujevca, ker se jc sedaj pričela splošna avsli'ijska ofenziva in ker bo prodiranje čez donavsko in savsko Črto brez posebnega napora kmalu privedlo do padca Belgrada.
Usoda Belgrada zapečatena. Budimpešta, IG. nov. Kranc Molnar brzojavlja „Az Estu" iz vojnega iioročevalskega stana z dne 15. novetnbra: Dobil sem zanimivo in zanesljivo pojasnilo o tem, kako bi sc moglo občinstvu pojasniti vlogo, ki v bližnjih dneii čaka Belgrad. Zilelo se je čudno, da so naši letalci zadnje ure toliko krožili nad Belgradom. Sicer je to sedaj nekaj naravnega, vendar je med Srbi vzbujalo sti'ali in gi'ozo, ker slutijo, da se bliža uničujoč dogodek. Usoda Belgi'ada je za-
pečatena: Za kateri dan in kako voditelji naše južne armade pi'ipravljajo usodo za Belgrad, o tem ne smeta govoriti ne vojak, ne žui-nalist. Četudi Sj'bi lahko uganejo, kaj je smoter naglice, s katero se (o in ono gibanje vrši, vendar je gotovo, da naši Človekoljubni poveljniki za ta i)oiitiČni uspeh nočejo žrtvovati veliko ki-vi. Srbski iijetniki, katerih izjave so se sprejele na zapisnik, so zadnjič izjavili, da je v srbski armadi razšiijena legendariui vera, da dokler je Belgrad v si'bskiii rokah, ni za Srbijo nobene nevarnosti. Uničenje te legende bo hud moi'aličen udai-ec za srbsko armado. Glasojii izjav istili vjetidkov misli velik del srbske armade še sedaj, da je timoška ilivizija na Ogrskem, kjer se hrabro bori in pričakuje i)omoČi iz domovine. Zato ni čudno, da nepričakovani sedanji udarci t.ako uničujoče vplivajo iia Srbe, še veliko bolj pa bodo bodoči.
Valjevo in Obrenovae padla. Dunaj, K), nov. (Uradno.) Na južnem bojišču naše zmag bogate čete s trdovratnim zasledovanjem sovj'ažniku niso pustile Časa, da bi bil v svojih Številnih, posebno pri Valjevu že več let utrjenih stališčih se k resnemu odpoi'u nanovo grupiral. Zato je došlo tudi včeraj pri Valjevu le do bojev s sovražnikovimi zadnjimi četami, ki so po ki'atkem boju in ko so nam pustile vjetnike, bile premagane. Naše čete so dosegle Kolubaro, zasedle so Valjevo in Obrenovae. Spi'ejem v Valjevu je bil karakterističen. Najprej cvetke, a samo za slepilo, nato so pa takoj sledile bombe in streli iz pušk.
Valjevo je eno najlepših mest Srbije in Šteje 8()()t) prebivalcev.
Iz bojev za Krupanj. Iz Budimpešte sc poroča o zavzetju Kru])nja: Srbi so se utrdili na gori KubiŠtc, naše čete so ostale na ICi'iiibu. Vroči boji so se bili tri dni in tri noči. Ponoči na (i, novembra so naše ženijske čete z ekrazitom razstrelile del Kubišta, nakar se je vnel ljut boj na nož, Srbi so izgubili lOUO nnivib in 2(X)0 ranjencev.
Naši ujeli 8000 Srbov in zaplenili 4-2 topov. Dutuij, Ki. novembra. (Koi'. ur.) Uradno se razglaša IG. t. m.: Keldcajg-niojsti'i- Potiorek, višji poveljnik naših balkauskiit sil je danes izdal svojim četam sledeči oklic: Po liojih, ki so ti'ajali 1) dni proti vzti-ajnemn, po številu premoč-neuui sovražniku, ki se je branil v skoj'aj nepremagljivih utrdbah, so hrabre čete V. in VI. armade po devetdnevnilt maršili skozi skalnate gore b]'ez potov in skozi breztalna močviija v dežju, snegu in mrazu došle do Kolubare in jnlsilile sovražnika, da je moral bežati. V l.eh bojili smo ujeli HOOO sovi'aŽnikov in zarubili 42 topov, 31 strojnih pušk in bogat vojni material. Domovina opravljenemu delu svoje hvaležnosti in občudovanja ne odreče, s težkimi žrtvami in s silovitimi napoi-i doseženim uspehom še ne smemo jiučivati. Izliorni duh meni podrejenih Čet mi jamči, da tiam naloženo nalogo tudi zmagovito dokončamo v zadovoljstvo našega Najvišjega vojnega gospoila v slavo armaile in v blagobit domovine.
Potiorek, fcm. 1. r.
Naši prekoračili Kolubaro. Dunaj, 17. Jiov. Z južnega bojišča se uradno poniča: Na južnem bojišču so naše čete
dosegle reko Kolubaro in jo delonui jire-koračile, čeprav soSi'bi vse mostove razrušili.
V Valjevo, kamor je že došlo višje jioveljstvo. je bil hitro vpostavljen mir in red. Mesto je od srbskih čet močno' prizadeto.
Mali kavalerijski oddelek je včeraj ujel 8000 Si!)ov.
Napad na Belgrad. V nedeljo zjutraj se je pričel naskok na Belgrad. Sreili.šČe boja je Ivalimeg^lan. Boj sam se vrši v takozvanein zemunskem kotu. V tem napadu pripada glavna vloga našitn monitorjem. Naša armada, ki je z naskokom vzela Skele in Obrenovae, je osvojila v Savskem kotu Sobros in Vračko. Srbi so se v nedeljo dopoldne pomaknili nazaj, da napravijo jired Belgradom obroč. NaŠa artilerija jc vzela utrdbo za utrdbo. V Belgradu vlada nepopisna panika.
Vojni jioročevalec „Tagblata" brzojavlja, da se padec Belgrada pričakuje v najki'ajšem času.
Prodiranje iz Ohrenovca proti Belgradu se je pričelo.
Belgrad pozvan k predaji. GraSki listi poročajo iz Novega Sada 17. t. m. ob 4. uri 20 minut poi>oldne. Poveljnik naših čet, ki operirajo iired Belgradom, je odposlal v ponedeljek zvečer v [latru-Ijenem čolini v Belgrad nekega stotnika generalnega štaba kot i^arlaiju-nterja, ki je pozval mestnega poveljnika, da naj se mesto v eni uri uda. Ker sc do U). zvečer ni odgovorilo, so otvorili zvečer vsi topovi ogenj na mesto.
Vtis srbskega poraza v Sofiji, Budimpešta, 17. nov. „Az Estov" i)oroč(;-valac brzojavlja iz Sofije z diie 15. t. m.: Zmagovita ofenziva avstro-ogrskih Čet v Si-biji vzbuja tu vsepovsod veliko veselje. Cela evropska vojna Bolgarov ne zaninui toliko kakor srbsko bojišče. — (4iasom iz Niša došlih obvestil beže na črti ňabac—Krujianj premagani Srbi čez drn in strn. Řtirje polki so že uničeni — deloma pobiti, deloma ujeti. Glavni vojni stan jc iz Valjeva iiremeščen v Kragu-jevae. Knako veselje vzbujajo v Sofiji turške zînage v Kavkazu.
Hud boj med Avstrijci in Črnogorci. Kodanj, 17, novemln-a. GraSki listi olijav-Ijajo: „JifUter" jioroča iz (^etinj 1 ">. novembra: Zailnje tri dni se bije hud boj med Avstrijci in Črnogorci v Grabovu.
Pregledovanje črnovojnikov — letniki 1878 do 1890.
Razglas.
Pregled v letih 1S7S do vštevši 1S90 rojenih črnovojnikov za politični okraj Kudolfovo vrši se v času od 4. do vštevši 12, decembra t, 1. v telovadnici nove državne gimnazije v Uudolťovem. Podrobni načrt je si)odaj. Gosjiod žui>an ali njegov namestnik je za to odgovoi'en, da pridejo črnovojniki polnoštevilno in v redu k prt-gleslovanju. Pregledovanje se vrši po občinah in v vsaki občini po rojstnih letih, pričenši z letnikom 1 HDO. Poklici se ne bodo razpošiljali. A'sak črnovojnik mora biti po])tdnoma trezen iit po celem telesu čisto umit, Črnovojniki, ki se peljejo po železnici, morajo črno vojniške legi t imacijske liste pri tdagajni na kolodvoru pokazati, da se na-nju iiritisne pečat. — Gospodom
žuj)íitioii) ali njili iianiostnikoiii, kateri peljftjo črtiovojiiikc, naj izda obOinski urad legiti-niacijo 7Ai pi'osfo vožtijo v kraj iireglcdo-vanja in niiziij. Na t,o logiliiiiacijo naj sc na kolodvoi'ii pusti pritisniti pcřat. K'onćno se pristavi, da nioi'a vladati v bližini {gimnazijskega iioslopja in v dvorani, v kateri sc pregledovanje vrši, popoln mir, da se ne moti ponk oziroma poslovanje komisije. Morebitni prestopki se bodo ostro kaznovali. — C. kr, okrajno glavarstvo liudolfovo.
l'reglcdovanje se bo vršilo v jm-slopju c. kr, gimnazije v Noveta mestu in sicer po sledečem
načrtu :
Občina Žužetiibork 4, dec. ob 9. uri; občine Dvor, Ajdovec, Zagradec, Andiriis in .Stiinka dec. ob 9. uri; obćini Trebjye in Velika Loka (i. dec. ob S. uii toi'ej odpotovati z vlakom ob 7. uri zjutraj; ohiinc Dobi'niče, Mirna in Selo pri iSiim-perku 7. dec. ob S. url zjutraj, torej odpotovati ob isti nri z vlakom; občini Novo mesto in Orebovica S. dec. o!) H. uri; občini ňmihel-S)t.opÍče 9. dec. ob H. uri; občine Belacei'kev, Šempeter in Prečna 10. dec. ob 8. uri; občine lirusnice. To-]dice in Cor. polje 11. dec. ob S. uri ; občine Oerjnošnice, Poljane in MirnajieČ 12. dec. ob 8. uri.
Francozi na Visu.
("iraški, tržaški in zagrebški listi i)o-ročajo; Dne t. ni. jc bilo okoli Visa zbranih 25 — 30 francoskih ladij, sedem jih je priplido v luko, ko je ljudstvo, ker je bilo Vseli vernih duš dan, bilo v cerkvi. Na ladjo so vzeli viteza dr, Ijovrenca Dojmi di Delupisa, Nikolaja Pusica in t olmača Nikolaja M užino. Francozi so bombardirali in zažgali l)ivše skladišče premoga in hišo čuvaja p]'emoga. Sli so v klavnico, v tovarno sardin gospoda Antona MardeSića in pošto, kjer so uničili brzojavne in telefonske ajtarate. Nato so bombardirali rt Stončico, pretrgali kabel ter zahtevali vojno kontribucijo 50.00U K. Končno so se zadovoljili z 21.000 K. S seboj so odpeljali župana viteza Sera-iina Topića in svetllničarja na majhnem otoku Host Usmiaiiia tei' so opoldne za-])ustili luko. JVebivalstvo je vse to mirno gledalo. Komižo so pustili pri miru. ICakor se sedaj ])oioča, so župana S. Topića in vidci)os(itîtnika dr. L. Uomi-a Francozi iz])ustili ter se čez (tciiovo vračata domov. Ne ve se, ali so Francozi izpustili tudi
drugo viške «jetnike aii ne. •
Vojska z Rusi.
Izpraznitev Krakova. Izpraznitev Krakova se je pospešila. Trdnjavsko po-veljiiištvo je obvestilo magistrat, da mo-]'ajo zaradi grozeče nevarnosti obkolhve trdnjave vsi tisti, ki jib je pozvalo tid-njavsko poveljstvo, iKiinudoma zapustiti mesto Ki'akov. Itazglas se je nabil na vogale, Na ukaz pravosodnega ministrstva se je za nekaj časa višje dežc^lno sodišče, kakor tudi [tredsedstvo sodišča in državno pravdništvo preselilo iz Ki'akova v Olomuc. Krakovski občinski svet, župan dr. Leo în občinski svetniki so tudi za])ustili mesto.
Zmaga pri Kozmineku. Dunaj, 12. nov. Uradno se razglaša: Izvzemsi znmgovitih kavalei'ijskih bojev ])ri Kozmineku ]U'oti ruskemu kavalerijskeiiiu zboi'u se niso včeraj na sevw'ovzbodnem bojišču vršili nobeni večji boji. Sovražne paii'uljc, ki so hotele jioizvedeti o gibatiju naših čet, so bile pregnane.
Rusi zasedli Tarnow-Jaslo-Krosno-Lisko, V (-ialiciji nadaljujejo mskc ai'inade svoje lu'odii'anje. Dosegle .so v sjilošnem Črto Tarnow-.Iaslo-Kiostio-Lisko. Tudi In se zdi, da ni več daleč čas, ko bo prišlo do novih velikih bojev.
Boji med Rusi in Nemci v vzhodni Ppusi. 2000 Rusov vjetih. Berolin, 14. nov.
V vzhodni Prnsiji boj še dalje ti'aja. Pri Stallupoiionu Še ni odločitve. V okolici Wloclawska smo vi'glî luizaj en ruski armadni zboi', ujeli smo ir)0(f Uusov in zaplenili K) strojnili pušk.
Przemysl se dobro drži. Dunaj K), nov. (Kor, urad.) Uradno sc i'azglaša: Dne 15. novembi'a o]ioldrie. Obramba ti'd-njave l'i'zeniysl se, kakor jirl ])rvi obkolitvi, vodi /, največjo aktiviteto. Včeraj podvzeti večji izjiad je potisnil sovražnika na severu do višine pri liokietnîci nazaj. Naše čete so imele pri tem podjetju le minimalne izgube. V Karpatih so se imsamezni sunki sovražnikovih oddelkov odbili brez truda. Tudi Jia ostali Ironti ni moglo rusko poizvedovanje prodreti.
Name.itnik načelnika generalnega štaba: pl. lloi'ei, generalni major. Zmagovite operacije Nemcev. Nemci ujeli 28.000 Rusov, lierlin, Kj. novembra. (Uradno.) Boji ini vzhodu trajajo dalje. Včeraj so naše Čete, ki se bore v Vzhodni Prusiji, vrgle nazaj soviažuika južno od Stallunihiena.
Cetc, ki o])ci'ii'ajo iz Vzhodne Pruske so pri Soldau vspešno odbile ondî i)rodÍ-rajoée iiiske inoči in so vrgle na desnem breg« Visle prodirajoče ruske moČi v zmag polnem boju jtri Lipnu na Plock nazaj. V teh bojili je bilo ujetih 5000 Rusov in zaplenjenih 10 strojnili pušk.
V bojih, ki so se vršili nekaj dni kot nadaljevanje uspeha pi'i Wloclawskn, je padla odločitev. Več ruskih arniadiiih zborov, ki so nastopili proti nam, je bilo vj'ženih nazaj preko Kutno. Rusi so izgubili 23.000 mož, katere smo njelî in najmanj 70 sti'ojnili pušk in tndi topov, katerih število pa še ni dognano.
Najvišje arma(hio poveljstvo. Japonci v ruski armadi. Berolin, 17. novembra, V bojih pit Evat, Khiinenu in Stallupiinenu so Nemci vjeli veliko sovražnikov. „Nationatzeitung" poroča, da se imhajajo tned vjetniki tudi Japonci. Pomota, (la bi bili vjeti mongolski ruski vojaki, je izključena, ker so vjetniki nosili japonsko uiiitormo. Bili so japonski to))ni-čarji, ki sc uporabljajo pri rnskih topovih.
Rusi še Krakov niso obkolili. Dunaj, 17. nov. (Uradno se razglaša: Naše Čete, ki so iirodrle iz okolice Krakova, so osvojile včeraj prednje utrjene sovražne Črte severno od državne meje. V okolici Wolbroina in Pilice so došli Rusi po večini le toliko daleč, da jih je dosegel samo artilerijski ogenj. Kjer je napadla sovražna artilerija, je bila odbita. En naš jiolk je vjel 500 Rusov in zaplenil dva oddelka strojnih pušk. Nemška zmaga pri Kiitnem že učinkuje na splošni položaj. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. llofer, generalui major. Varšavski guverner v nemškem vjet-niŠtvu. Med uje.tniki iz bitke pri Kutno je tudi varšavski guverner pl. Korl'f s svojim štabom. Guvei'iier bai'on KorIV se je bil zgodaj zjutraj s svojim adjutantom odpeljal iz Varšave v privatnem avtomobilu. Vozili so se proti Kutnu, ne da bi vedeli, da so Nemci |)d hudem boju to tiicsto zasedli. Guverner jc pri Tarnowu nenadoma zadel na končině nemške konjenice iii se skušal obrniti in ubežati, toda dragonci so ga dohiteli in ga vjeli, ne da bi so bil upiral,
Nemško-fpancosko" belgijsko bojišče.
Angleži izgubili 57.000 mož, „Lokal-anzeigej'" poi-oča iz Rottei'dama : Angleški mitiisti'ski predsednik A.'^ijuith je izjavil v anglešketn parlamentu, da so Angleži izgubili do 31. oktobra 57,000 tiiož. Zadnji boji z velikimi izgubami na Flandernskem seveda še tnso všteti.
Nova nemška armada. „Rciehspost" poroča iz Berna: Ruske vesti iz Londona jjoročajo o skrivnostnih gibanjih v lielgiji. Vest o zbiranju nove nemške armade,
močne 1 50,000 mož, na Wcstfalskem, nudi vojaškim kritikom v î'arizu povod za različne domneve. Stvari ne sniati'ajo za izključene ter priznavajo, da ima Nemčija še mnogo človeškega mateiijala.
Francosko umikanje iz mesta Armen-tières. Nemci Armentières neprestano obstreljujejo. Skoda jc velika. Prebivalstvo je pričelo bežati. Amsterdamski „Courant" poroča 14. t. m.: Nemci neprestano na petiii točkah prekoračujejo Yserski kanal. Utrdbi Saint Oitiei' in Arnieiitières se nahajata pred piedajo.
Japonska artilerija hiti Francozom na pomoč. Tz Genla se poroča: Iz Marseilla došla poročila izvajajo, da se vozi v Marseille transport 17 ladij z japonskimi top-ničai'ji, ki se kmalu v Marseille j)ripeljejo.
Boji na zahodu. Berolin, 14. nov. (Uradno.) Boji v zahodni Flandriji trajajo še dalje, zadnje dni jih ovira deževno in viharno vreme. Naši napadi počasi napredujejo, Južno od Yperna smo ujeli 700 Fj'ancozov. Angleški napadi zahodno od Lilie so bili odbiti. Pri Beroy au Bac so morali Francozi zapustiti obvladajoče stališče. V argonskeni gozdu je nag napad dobro napredoval. Francozi so imeli močne izgube in so pustili tndi včeraj zopet nad 150 ujetnikov v našili rokah.
Nemci zopet vjeli 1800 Francozov. Okoht Ysera pri Nieuportu so nemške nior-nai'iške čete zadale sovražniku najtežje izgube in so vjele 700 Francozov. Pri na-daljnih napredujočih napadih jiri Vpernu so vjeli nadaljnili 1100 mož.
Položaj na Francoskem. Beroliii, 17. novembra. Tudi včerajšnji dan na zahodnem bojišču je splošno mirno potekel.
Južno od Vtirduna in severnovzliodno od Cireyja so Fi'aneozi brezuspešno napadli.
Izgube angleškega brodovja ob belgijski obali. „Leipziger Tageblatt" poroča o tridnevnem boju i)ri iliddelkerke, kjer je angleško brodovjc iindo zdelovalo nemško armado, a bilo nazadnje odbito, sc poročajo sledeče podrobnosti:
Dne 24. oktobra so bili en križar in dva toriiedna i'ušilea tako poškodovana, da so vse ladje naenkrat izginile.
Dne 25. oktobra se je prikazalo angleško bi'odovje še v večjetn številu in ob-sulo nemške obrežne batci'ije s točo težkih granat. Padlo je okoli 1000 strelov, ki pa niso vslcd doltrega kritja nemških tojjov nobene škode napi'avili. Pač pa so se morale tri angleške ladje: „Falcon", „Briliant" in „Riiialdo" vsled znatnih izgub na moštvu in častnikih umaknili s prizorišča.
Dne 2(). oktobra je angleško brodovje vnovič poskusilo neniške baterije razstreliti; ta poskus se je pa popolnoma izjalovil. Neka nemška granata je zadela kotel in strojne naiirave angleškega tor-pednega rušilca, ki se je kmalu potopil. Tako so Tiemške baterije p]'egnale sedem angleških ladij, ki si od tega dneva najtrej niso več upale k obali. Nemška armada pa je imela od tedaj prosto pot za napade proti Nieuportu.
V zakopili na severu.
Nek tržaški [iraporščak, ki je sedaj na severu, o])isuje v pismih med 26. in 29. oktobrom življenje v tamošnjih za-kopih sledeče:
z eno lopato 8 Rusov,
„Že deveti dan ležim v zakopu pri strašnem vremenu, in celi dan, vsaki dan nam jioSiljajo Uusi nebroj lahkih in težkili granat iti Šrapnelov ; vedno udarjajo 20 do 50 korakov od mene. Ďez naše glave streljajo tri naše in štiri ruske baterije in grozno hrešči in šutni in doni po zrakn. V zakoiui smo stisnjeni kot ribe v sodu in ne morem niti i)oŠteno stegniti noge. Uinil se že nisem 3 tedtie, zobe tudi ne, ker je voda nezdrava in vode še nisem pil, odkar setii Sel iz Koroške. Mapravil sem že en „šturni" in vjcl sem samo z eno lopato v roki 8 Rusov, vsi so me
prosili „ne streljajte"! Do sedaj sem še zdrav, kako dolgo, ne veni."
Ob slabem vremenu.
„Tu ležita že enajsti dan in vedno frčijo šrapneli in granate Čez mene iz vseh strani, vsaki dan dve uri, pa sc ccli hrib kar zatrese, kadai' namerijo na nas težke ekrasit-gi-anate. Zemlja se mi je že do-stikiat udrla. Tudi ponoči, ko je deževalo, mi je kapalo ravno na ušesa, oči in nos, slednjič nii je bila v spanju zasuta z zemljo cela glava. NiČ se ne smemo gibati ali Celo pokazati in ure nam strašno počasi potekajo. Ijtiam že brado. Gorje mu, kdor je tako neumen, da se kaže artileriji, da vidi cilj, ali pa za kos komisa gre ven; gotovo je po njem. Potrebujem nujno: citronovo kislino, češenj, klosetni pat)ir in najvažnejše novice. Mi tu čisto nič ne izvemo. Treba nii jcše: čokolado in „Knie-Wřirmer", znabiti Šticehn, volnate nogavice, volnato sivo kapo (športno) za sneg in mi'az."
Koncem oktobra Še ni bilo mraza.
„Še vedno ležim v zakopih kakor v odprtem grobu. Malo bolje snio se že uredili in si napravili solidncjo streho in vreme nam je Se dosti milo. Da le ne bi švigali vedno šrapneli in streli ne odmevali v onem že porumenelem gozdu tako grozno. Pa še vedno rijemo po zemlji naprej kot krti in mislimo že resno na to, da tu prezimimo. Zdrav sem sicer, a nienaža nii kar nič ne diši, kvečjemu si skuham s konzervo kavo ali pa juho, konzerv z mesom žc skoro ne morem več. Danes sem dobil mal košček salame, ki je bila sveža, ali kako je diSala! Vsaki dan frčijo nad nami aeroplani, na katere Rusi streljajo s topovi.
Moha medan ska sveta vojska.
Sultan Jídimed Rešatl je izdal kot kaliť, torej kot vladar inohamedanstva, oklic turški mornarici in armadi, v katerem naznanja, da je pričel skupno z Avstrijo in Nemčijo vojsko proti Rusiji, Angliji in Franciji, kjer se nahaja na milijone nio-hatuedaucev pod trinoško upravo. Nadalje proglaša sveto vojsko proti Rusiji, Franciji in Angliji in poziva vse niobamedance, da naj se kakor levi vržejo na sovražnika. Kalif proglaša vse niolianiedance, ki padejo v sveti vojski, za mučenike.
Afganistan sledi. líudimpešta, 12, nov. „Az Estov" poi'očevalec brzojavlja iz Carigrada: Mobilizacija v Afganistaini je končana. Proglašena je sveta vojska. Glavarji at'ganskih rodov oznanjajo, da so njihovi predniki 200 let vladali v Indiji in da se bodo sedaj otresli britskega jarma. — Afganski eitur je naznanil Rusiji, da se podvrže oklicu kalifa za obrambo islama. Ruski poslanik je nato zapustil Kabul (glavno' mesto Afganistana).
Kedive koraka proti Egiptu. Egiptovski kedive se pripravlja, da bo spremljal turško armado na pohodu proti Egiptu. Turške operacije proti Egiptu napredujejo. V Siriji sc razvija mrzlično vojaSko gibanje. Listi smatrajo za neverjetno, da bi Grška aH katera druga država se dala zavesti, da bi nastopila proti Turkom.
Ruski poraz pri Koprikoju. Oarigrail, 14. nov. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča: V boju pri Koprikiiju, ki se je bil 11. in 12. t. m., so bili Rusi poraženi. Izgubili so 4000 mrtvih in ravno toliko ranjencev. Turške čete so ujele nad 500 Rusov, zaplenile so 10.000 pušk in množico municije. Rusi so se umikali v slabem stanu proti Kuteku. Ker jc značaj zemlje, kakor l udi megla în sneg, pomikanje turško razvite Črte oviralo, turške čete ni.so mogle umikalnih či't Rusom popolnoma odrezati, a kljub temu turške čete i)reganjajo Ruse-
Senuzi proti Angležem. Oarigrad, ] 3. novenib]'a. (Koi'. urad,) ^PurŠki listi naglašajo, kako dalekosežen da je sklep
šejka Rcnuzov, ki koraka s svojimi pristaši iiiui Aiij^leže v Egiptu. Sldei) iie kaže Iti solidarnosti iiioliainedaucev, loarvfjč oilvriio tu angleško [mzoniost iii napravi ugoden vtis v Italiji ter pomeni jiato vt;le-važno politir.iio tiejanjc.
Turško prodiranje na Kavkazu. Turki so zopet lia več ki'ajili pri Lazistaiui prekoračili Iiiiijo. Rusi bože v iiajveťjeni neredu, ker se ne morejo ustavljati silovitim turškim napadom. Turki neprestano prodirajo. Megla in sneg sta Rusom umikanjo popolnoma odrezala.
Boji med Rusi in Turki. Turške licte so zasedle Kotur, postojanko v perzijskem Aserbeidsclianu, ki je bila dozdaj po Rusih zasedena. Rusi so bili premagani in so zbežali. Danes so se bili neznatni boji med Turki in med ruskimi zadnjimi stražami, lîoji v okolici Korarukijia so bili zelo siloviti. Turške ćete so se zelo bi'abro borile.
Turški napad na Angleže. Carigrad, ] (i. nov. Poročilo turškega glavnega stana poroča: Včeraj smo napadli Angleže v Fao. Imeli so številne mrtve, katcrili število cenijo na lOOit mož.
Sveta vojska v Maroku. Genf, 17. nov. Madridski list „Impaj'zial" poroča: Iz okraja El Ariscli so prikorakale močne čete. Tanger, Rcšid iu Mekiiesa so zasedeni od oboroženih nioliamedancev, (Vsi navedeni kraji so v severo-zahoiinem delu Maroka.)
Razglasitev svete vojske v Maroku in Tunisu, Madridski list „Imparzial" poroča, da je mohamedanska duliovsčina v Maroku in Tunisu kljub ugovoru francoskih oblasti razglasila sveto vojsko za kaliťat,.
Prostovoljci za sveto vojsko v Tunisu. Na deželi so začeli nabii'ati prostovoljec za vojaško službo. Iz Inebolija v vijaletu Traiiezunt se brzojavlja, da je odbor za nai'odno ob]-ambo v tem okraju sestavil brigado 6 bataljonov, driigo brigado pa iz v Tj'apezuntu priglašenih bataljonov prostovoljcev. Impozantno je bilo priseganje bataljonov.
Francozi nameravajo obstreljevati Smyrno in druga maloazijska pristaniška mesta. Berolinski „Lokalanzeigěr" poroča iz Aten: Francoske bojne ladje so ustavile grške trgovske ladje, ki so vozile v Malo Azijo, in so jih posvarile, ik naj ne vozijo naprej, ker namerava francosko bojno bro-dovje obstreljevati Smyrnu in druga pristaniška mesta v Mali Aziji.
DomaČe in tuje novice.
Umri je nocoj ponoči g. nadsvetnik Albin Smola. Bolehal je že dalje časa na raku v grlu.
Najvišje priznanje za hrabro obnašanje sc je izreklo našeiini novomeškemu junaku, stotniku g. Antonu Kosu i/, 87. peš-polka. Omenjeni stotnik je sin pokojnega Antona Kosa, ki je bil nadporocnik novo-ineške uniform, meščanske garde in je še Novomeščanom v dobrem spominu vsled njegove ljubeznjivosti. Gospod stotnik sin dela tedaj vso čast svojenni očetu, zato mu od srca Želimo, da ga J!og i še nadalje olirani zdravega pred krutim sovražnikom.
Bolnica v Kandiji se najprisrčneje zahvali vsem blagorotliiiin gospem in gospodičnam, ki so požrtvovalno sodelovale in šivale perilo za bolnico. Enako se zahvali tudi slav. C. kr. okrajnemu glavarstvu za poslan zaboj čeških knjig za ranjence.
Ponesrečil se je dne 17. t, m. 13 let stai'i Jože Majde i/, Luže pri Dohrničah. Peljal je voz ajde za sosediiijo, ki ima moža v vojski, in tekel zraven voza. Tri tem se mu je pa spodrsnilo in je padel pod voz. Zlomil si je desno roko in odri na glavi precej kože do lobanje. Priiieljan je bil v bolnico Usmilj. bratov v Ivandijo. V tej bolnici sc nahaja t.udi .Tanko PredoviČ, posestnik iz Hrasta pri Suhorju, Šel je v lîajhcnburjï na kupčijo, kjer ga je zadela
kap. Ker je mož že precej star, je njegovo stanje opasno.
87 beguncev se je pripeljalo v četrtek ob II. uii (loi)ohidtie na novomeški kolodvor in sicer iz l'i'zemysela iz Galicije. Nastavljeni bodo na gradu (jrabeii pri Kandiji.
Semenj v Kandiji je bil 19. nov. zelo doliro obiskan. L'ripeljalo se je veliko prešičev in jirigiialo obilo goveje živine. Kujičija je bila zelo živahna. Pričakovati bi bilo, da bi se posebno domači občani, vender enkrat zavedali, ter obiskali te semnje, prignali veČ prešiČev in goveje živine. Ker večkrat se le domače občane pogreša.
V	Ljubljani je umrla gospa Marija liibič roj. Koprivec, vdova c. kr. sodn. sluga v Žužemberku, v starosti 7B let.
Naredba o izdelovanju kruiia in peciva.
Izšla je niini,strska naredba o izdelovanju „vojnega peciva". 1'ri obrtnem izdelovanju kruha smejo rabiti peki le zmes, ki vsebuje največ -70 odstotkov pšenične in ržene moke in najmanj 30 odstotkov ječmenove, koruzne «ali krompirjeve moke, oziroma tudi krompirjeve kaše. Kruh, v katerem se nahaja krompir, pa se mora izrecno označiti. Za izdelovanje takozvanega „belega peciva" ta pi'edpis ]ie velja. „Kajzarce" (male okrogle žemlje) iik „mlečni kruh" se smejo torej tudi v naprej peči iz čiste pšenične moke. Prepovedano je, izmenjavati pecivo in ga jemali nazaj, kakor je bilo to po gostilnali in pri prodajalcih kruha dosedaj običajno.
Maksimalne cene za petrolej. Deželna vlada je določila maksimalno ceno za petrolej v Ljubljani na 50 vin. za liter. Na deželi izven Ljubljane za celo Kranjsko vinarjev za liter.
Izšla je „Vojska v podobah", to je prva vrsta ali skupina vojnih razglednic v izredno lepi izpeljavi. Prvih 16 razglednic nudi v resnici veliko več, kakor smo pričakovali. Krasne slike na linem papirju, predstavljajoče prizore, ki so v najtesnejši zvezi s sedanjo grozepolno vojsko, in vendar tako ljubke, domače, se bodo namah prikupile vsakomur. iSodeČ po tej prvi skuiiini, smemo od naslednjih izdaj pričakovati šc mnogo lepega, ker se bo založništvo vsestiansko potrudilo, da bodo imeli pospeševalci dobrodelne svrhe tudi lepo nagrado za svojo požrtvovalnost. y prvi skupini se naliajajo med drugimi ti-le ganljivi prizori: Sv. Peter sprejema padle vojake, slovo vojaka, JMarija tolaži ranjence, :\larija na bojnem polju, molitev pred vaškim znamenjem, mož piše ženi, skupina ranjencev itd. Cena kuverti s IG razglednicami s poštnino vred ena krona. Naroča se pri upravi „Bogoljuba" v I.jubljani. — Uobe se pa razglednice tudi posamezno po lU vin. izvod v vseh ti-govinali na debelo pa v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Cena za razpro-dajalce G kron za 100 komadov.
Vojno posojilo. Dunaj, 15, novembra. Listi poročajo, da so prijave za vojno posojilo narasle na 400 milijonov kion.
Pred pomorsko bitko med Nemci in Rusi. Kodanj, IG. nov. Rusko brodovje je zapustilo Helsingfors in odplulo v jugozahodno smer. liaje natiierava prisiliti nemško brodovje do bitke.
V	Tsingtavu padlo B Avstrycev, 9 jih je bilo ranjenih. Dunaj, 14. novembra. (Kor. ui-ad.) Poveljstvo ladje Negovega Veličanstva „Kaiserin Elisabeth" je doposlalo potom c. in kr. poslaništva v PekiiMgu sledeče poročilo; „Ko smo porabili na ladji vso municijo, smo „Kaiserin Elisabeth" potopili ; posadka sc je vojskovala potem na suhem. Kakor se je dognalo do zdaj, je padlo ladjinc i>osadke osem mož, fregatni poročnik Paierie in 8 mož je ranjenih.
Papeževa enciklika. Rim, 17, novemb. 1'apež je izdal na naslov katoliških škofov encikliko, v kateri opisuje sedanjo vojno ter poživlja vladarje in narode, naj končajo bi'atski morilni boj. Enciklika se konča z iskrenimi željami mii'u narodom,
ki bodo našli v miru neprecenljive zaklade, cerkev pa bo prinesla mir in jiotrebiio svobodo in konec neznosnih razmer.
Francozi kličejo^pod oro^e 17 letne mladeniče. Pariz, 17. nov. ,,Herald" jto-roča iz Bordeauxa: Francoski ministrski svet je sklenil [loklicati jxid orožje 17 letne mladeniče.
Japonski poslanik zapustil Carigrad. Oai'igrad, 17. nov. .Japonski poslanik je 15. t. m. prišel k velikemu vezirju po svoje potne liste. Dne ] (>. t. m. je zapustil s poslaiiiškim osobjem Carigrad.
Srbski kralj Peter na smrtni postelji ? Soiija, 17. nov. Iz Niša poročajo: Stanje kralja Petra se je tako poslabšalo, da se boje, da nastopi smrt.
Rusija in Anglija izročili Japonski obrambo svojih koristi na Kitajskem. Kodanj, 13. novembra. „Reichspost" poroča „Novo vreme" poroča, da sta Rusija in Anglija izročili varstvo svojih koristi na Kitajskem .Taponski, ker jih sami ne moreta ščititi.
Smodke brez vžigalic prižgane. Neki tvoiiiičar svalčic v Stuttgartu je iznašel pripravo, ki jo bodo gotovo vojaki na bojišču najtoplejše i)ozdravili. Sestavil je namreč snov, ki se tudi v visoki vročini ne užge, kar so dognali strokovnjaki in zato se smejo s to snovjo oskrbljene smodke in svalčice pošiljati tudi po i>ošti. S pri-žigalno snovjo so smodke in svalčico lahno ob koncu namazane in sc prižgo. Če se snov i)odrgne z vžigalno plastjo, podobno vžigalni plasti na zavojih vžigalic, a nima ž njimi nič skupnega. Smodke se lahko zažgo biez vžigalic in tudi na vetru in se okus nič ne poslabša. Prvih 10.000 tako izdelanih smodk je iznajditcij poklonil Riiečenui Križu v Stuttgai'tu, da jili odpošlje vojakom na bojišče,
O ruskih vohunili.
Leopold Bandelj, četovodja 97. peš-polka, ki se sedaj ranjen nahaja v graški bolnišnici, piše:
Mogoče Vas bo zanimalo. Če A'am poročam kaj o delovanju ruskih voiiunov. Pišem Vam, kar sem sam doživel. Radi teh ljudi je morala iiaša vojska dosti trpeti. S telefonom, z lučjo, z ognjem in vsakojakimi znamenji so naznanili sovražniku, kako močni in kje so naši oddelki. 1'rvi, ki je streljal na naš polk, je l)i! neki krčmar, Rusin. Ko je bila pozneje v neki vasi nastanjena naša stotnija, je zmanjkalo nekemu možu 45 K. Sum je letel na gospodarja hiše. Preiskali smo hišo in njega. Denar smo dobili pri njem; v hlevu lia smo našli skrito precej veliko sliko ruskega carja in cai'jeve drtižine. — Tam, kjer sem bil nastanjen jaz, nam je bila ponoči razdrta lostva, po kateri smo hodili spat v podstrešje. Namen je bil ta: Če bi bil ponoči alarm, bi bili i)opadali (iriig za drugim dol in se pobili. Ko smo lestvo zopet jiopravili in jo postavili na prejšnje mesto, so nam nasekali kline. Hoteli so na vsak način, da se ponesrečimo. Seveda je potem tudi nam potrpežljivost minila iu smo obračunali ž njimi, kakor se spodobi. ■— Pridemo v drugi kraj. Tam zalotimo tri ljudi, kako so ponoči Rusom z lučjo dajali signale. Seveda so dobili za svojo skrbno čuječnost oil nas vsaki po 4 krogle, dasi so se tega na vso moč bi'anili, — In lakih dogodkov je bilo vse polno.
Najnovejša poročila.
Čez sto ranjencev je došlo na novo včeraj popoldne v Novo mesto.
Več poljskih beguncev je dospelo včeraj na postajo v Zatičino, odkoder so jih občina Žtižemberk in sosedne občino odpeljale in porazdelile.
Pogreša se od 1(1, oktobi a avskultant Jakob Mikolič, c. kr. rez. poročnik (^Grcnz-scbutzbaiallion) 12/G L stotnija vojna pošta 308. Bil je ranjen na južnem bojišču.
Japonci gredo v Egipt Dunaj. 19. novembra. Listi poročajo, da bodo .Japonci za poizkus svojo 40.000 mož broječo armado iz 'J'singtava spi'avili v Egipt.
Bitka med ruskim in turškim bro-dovjem. Turško brodovje je napadlo rusko, ki se je predi'znilo obstreljevati Trapezunt, ]>red Sebastopoljem. Neka ruska oklo])nica je dobila težke poškodbe, Oslale ladje so ušle v smej'i proti Sebastopolju. Naše brodovje jih zasleduje.
Vojni stroški Belgije. Bruselj, 18. nov. Anglija in Francija sta dali lielgiji za vojne namene 250 milijonov frankov pred-ujema. Ker je belgijski parlament dovolil za vojsko 200 milijonov frankov, je izdala Belgija za vojsko že 700 milijonov imnkov. Novemberski kupon belgijskega državnega dolga se ni izplačal. Anglija je odklonila pi-ošnjo belgijske vlade, da bi ga izplačala.
Napad na Dardariele. Napad na l uir-danelc, ki se Je pričakoval po otvoritvi sovražnosti v 6rncm morju in v Kavkazu, se je izvi-šil. Jz devetih bojnih ladij obstoječe aiigleško-francosko brodovje je iz daljave 15 km obstreljevalo Dardaiiele, ne da bi napravilo kako iiosebno škodo.
Velika bitka na Ruskem Poljskem. Dunaj, 18. novembra. (Uradno.) t)pei'acije zaveznikov so prisilile ruske glavne moči k bitki na Rusko-Poljskem, ki sc je na celi fronti pod ugodnimi pogoji razvila. Ena naših bojnih skupin je včeraj ujela 3000 Rusov.
Nesreči naših nasprotnikov na Lov-Čenu. Dunaj, 19. novembra. Francoski aeroplan je jiadel nad Lovčenom na zemljo in se razbil. Pilot je mrtev. Eraiieoski lop na LovČeiiu je eksplodiral. Poveljnik artiljerije na Lovčenu, podpolkovnik Fran-ković in štirje topničarji so ubiti.
Prva milijarda vojnega posojila. Dunaj, 19. novembra. Z današnjim dnem je podpisana prva milijarda avstrijskegaa vojnega posojila.
Dewet ujel burskega voditelja Her-ZOga. Dunaj, 1Í). novembra. Došlo je poročilo, da je Dewet ujel burskega voditelja llerzoga, ker ga je nagovaijal, naj se uda Angležem.
Loterijske številke.
Trst, IS. novembra GG iJ4 33 41 77
Junaka pod križem.
(Piše ranjenec vojak iz Slovenskih goric.)
„Slovenski gospodar" objavlja sledeče:
Obljuba dela dolg. In da se ne pregrešim zoper ta paragraf, hočem ostati mož beseda, Poročal sem zadnjič nekaj o naši imenitni hrani v (Galiciji, za danes pa naj bo zopet nekaj bolj resnega.
Bilo je dne 30. avg. Naskakovali smo sovražne i)ostojanko ob neki višini. Naš 2G. domobranski pešpolk ter tirolski deželni strelci smo stali v vojni črti; bila se je grozna bitka. Bili smo že enkrat potisnjeni nazaj, vendar naši fantje se ne dado tako z lepega lu-emagati. Zopet smo naskočili z vso silo sovražnika ter potisnili Ruse nazaj. Obležal sem v obcestnem jarktt skoraj nezavesten. Ko sem se zopet zavedel, sem videl kakor v sanjah, ko so granate eksplodirale (razpočile). Pobasal sem zopet svoje pretresene kosti tei' se vlekel počasi nazaj, na kar sem prišel že v mraku na obvezališČe in zopet obležal. V pai' urah so pobrali ranjence in jiomi-kali smo se zopet dalje ter dospeli do samotne bajte v gozdu. Tukaj se nam je reklo, da ostanemo do jutra. Naš polk je potem ponoči odkoi'akal proti Lvovu. Jaz z dvema tuvarišima se sjíravim (»od streho dotične bajte. Spali smo to noc prvikrat, odkar smo bili v (-ialiciji, pod streho. Vznemirjale so nas sicer ponoči kozaške patrulje, vendar nas niso zasledile in prespali smo celo noč srečno. Ob prvem svitu se odpravimo dalje za i>olkom. Ko dospemo v itrvo vas ne dahič oil našega prenočišča, zagledamo grozne učinke
liojev med koraki iii našimi od prejšnjega veéera. Seveda lariii iii žcjiii smo pi-e-tekiiili vse koče iti slii'ainbe, a vendar bre>:iisi>ešno. Jvonaio zasledimo na nekem vozu, ki je ležai pnivi'tijeii /Jiiiaj vasi, sodeek emega vina. To sem vam naredil veseli olira/ in v/,el sem takoj sodček v svojo iio.scïit. Napili smo se ga jiošteiio ill skoro i)i bili zo[)et zajieli znano: „Stoji, stoji Ljabljanca. . Jezik se nam razvnetiia in kramljali smo kakor bi bili doma na vajah. S časom sc nas je žo precej nabralo, posebno, ker smo s svojim veselim obnašanjem vzbtijali pozornost pri tovarisili. Vendar nas je takoj niimila doln^a volja, ko so nas pozdravile svin-čenke kakor iz neba. Vsak je bil takoj na vai'iiem mestu; mene namreě tisti dan ravno ni veselilo, sc kazati Uiisom za tarčo. Iznenadil nas je zopet kozaški oddelek, ki pa se ni dalje brigal za nas. Korakali smo zopet dalje, ne meneč se za granate, ki smo jili bili že vajeni.
Tukaj naj omenim nekaj, kar sem videl v vasi N. Sredi vasi je stal križ. Mi'tva trupla vojakov so ga olidajala in grozno je bilo gledati ta prizor. Križa se je oklepal vojak-jniiak, kakor bi hotel Še v smrti pokazati, zakaj se "je bojeval. Za njim je sledil drugi, ki pa ni mogel veě doseči svojega cilja, izdahnil je prej, roko je imel še stegnjeno, gotovo pa je piisel Jezus sam ter mu podal roko in ga spremil tja, kjer zlasti sedanji čas toliko hrabrili vojakov najde odpočitek in večni mir.
Zopet smo morali dalje, liili smo namreč v zelo nevarnem kraju. Pa, nismo se motili; prišli smo na malo višino in začelo je pokati. Ni bilo dolgo in granate so že ])adale blizu nas. .laz s tovarišema jo krenem takoj na desno v gozd. Zgodilo se nam ni nič. Tol dneva sem hodil po gozdu v vcdnem strahu. Naenkrat poči strel, drugi in tretji, nato pa je bilo zopet vse tiho. Mi jo pobrišemo iz gozda čez travnik v neko vas, kjer je bil naš „tranj". Ko smo se čutili varne, se ogledamo nazaj ter zapazimo tri kozake ob robu gozda. Ni l)iio dolgo in ])ozdi'avile so jih svin-čcnkc iz pušk naših vojakov, ki so bili postavljeni zunaj vasi v vai'iiost „trajna".
V tej vasi sem naletel na vrečo su-horja (evibaka) ter si ga pobasal v krušnjak, vendar tako neokretno, da sem vse izgubil med potom. Peljal seiti 'so namreč potem na nekem vozu do postaje N, Z menoj je bil tudi Poljak, ki pa je zapazil moj krušnjak ter ga meil tem, ko sem jaz zadovoljno smrčal na vozu, temeljito preiskal in mu odvzel preobilo zalogo. Ko sem se zbudil, sem se z veseljem spomnil na svojo zalogo, toda kako razočaranje! Óe-le pozneje mi pove moj ])rijatelj nesrečno usodo, če namreč ni bil on prvi zi'aven, ne smem ga dobiti, ker je moj dobri prijatelj, vendar pogledal bo, ko to čita, da tako uganem.
Na postaji so potem ranjence oddali in nam seje i'eklo; Naprej pi'oti Lvovu!
Za danes končam, iiozdravljam pa vse bralce „Slovenskega gospodarja".
Petrolej ni dražji
če mu iirimešaŠ „S V E A L I N^', ki se dobiva za malo novciiv v knjigai-ni IJi-b. Horvat-a v Novem mestu. „Svealin" daje čudovito krasno belo luč in je poi'aba peti'oleja za 30 od.stotkov manjša.
Prispevajte k vojnemu posojilu.
Vojska stane denar. Naša (iržava skrbi po očetovsko ne samo za vojake v vojski, ampak tudi za svojce doma, da jc lahko vsakdo v vojni brez skrbi za svojo drnžino. Poselmo ho skth(;la drŽava za svoje vojake sedaj, ko je poti-kala zima na duri, da ne bo naših vojakov na liojišču zeblo. Vse to pa stane deiiai'. Di'žava bo najela zato primenio posojilo
in sicer pri svojih lastnih državljanih. Izdala je posebne vrste zadolžnice po 100 K; kdor jo kapi postane upnik države in ima pravico do vračila in visokih o bresti j.
Uj'ad naše poštne hranilnice je ustvaril neko napiavo, po kateri lahko vsak tudi najmanjši varčevalec in hranilec podpisuje državno vojno posojilo.
Namesto cele obligacije se namreč lahko kupi ena ćetrtina, ena polovica ali pa tri Četrtine državne obligacije, ('ela obligacija stane 100 kron, tri Četrtine 75 kron, polovica 50 kron in ena četrtina 25 kron.
Poštna hranilnica pošlje v.sakonuir, ki kupi del obligacije, lastno knjižico, v kat(;ri mu natančno upišc denar, ki ga je dal za obligaeijo, sama mu pa odpre v svojih knjigah račun, na katerega lahko nalaga gori omenjene poljubne vsote. Obresti se štejejo takoj od prvega dne nakupa. Hranilnica sama izvede vse račune, in pisarije, tako da nima vlagalec nobenih sitnosti in tudi nohenih stroškov. Kdor ima 24 in pol krone, lahko kupi eno četrtino obligacijo, ker se mu Šteje ta vsota za 25 K.
Na ta način je vsakomur omogočeno nakupiti obligacije in podpirati našo državo, da bo imela dovolj vojnih sredstev.
Najmanjša obligacija ima vrednost 100 kron; da sc pa za njo samo 97 kron 50 vin. Kdor ima tedaj 97 K 50 vin. v postni hranihiici, lahko pošlje svojo knjižico hranilnici, ki mu kupi obligacijo za 100 kron, kdor ima pa samo 25 oziroma 24 in pol ki'one, t(imu se pa kupi eno četrtino obligacije. Na ta način se polagoma kupuje četrtinka za četrtinko, dokler ni cela obligacija gotova. Kdor ima denar, naj pošlje denar, kdor ima pa poštno hranilnično knjižico, pa naj jioŠlje isto!
Velike ugodnosti, ki jih daje državno vojno j)osojilo, obstoje v tem, da se obi'csti zaračunajo po pet in pol odstotkov. Vsak lastnik obligacije ima lastno knjižico, iz katere lahko razvidi, koliko gotovine in obresti ima v državnem posojilu, Če pa denai* potrebuje, pošlje zopet knjižico nazaj in poštna hranilnica mu vrne denar z obresttiii vied.
Kdor ima torej le nekaj razpoložljivega denarja naj se udeleži te akcije in pokaže vsaj na ta način svojo požrtvovalnost do domovine.
Gospodarstvo.
Vrednost „pušljev" za naše vinograde.
Trti je treba dobre zemlje in ugodne lege. Pri zemlji ni gledati samo na to, da ima dosti redilnih snovij v sebi, ampak tudi na to, da je ugodnih iastnoslij za 1'azvoj ill za redovitost trte. Taka zemlja mora biti tudi spodaj, kjer rastejo glavne korenine, dobra, dosti zračna in goika, ali z drugimi besedami, dosti delavna in dosti živa. Oe tega ni, potem trta slabo raste in je tudi vse bolj podvržena nezgodam slabega vremena in trtnim boleznim, Kadar pripravljamo zemljo za trto, jo moramo dobro in globoko prekopati (rigolati), ali ti'cba jo je tudi pozneje ]»ridno obdelavati. Dobi'a kop je najvažnejše vsakoletno delo po našili vinogradih, da so vzdržuje zemlja delavna in rodovitna. 'J'o vetja še posebno za težko zemljo. Čim težja je zemlja, tem i)ridnejše je treba rabiti niotiko in krevljo, da se zemlja rahlja, da se zrači in greje in na ta način podpira v njeni redovitosti.
Opozarjam na vse to, ker trpijo tudi l)ri nas trte po novih vinogi'adih sem in tja zaradi manj pripravne zemlje, pa tudi zaradi nezadostnega obdelovanja.
Težka ilovnata zemlja v nizki legi šamana sebi ni dobra za trto, ker jc rada preveč vlažna in zaradi tega v nižji plasti preveč mrzla in preveč mrtva. Ni prav nič Čudnega, Če nam v takih logah trta
noče dobro storiti, saj manjka koreninam potrebnih jjogojev za življenje, jim manjka zraka in toplote. V taki težki in vlažni, mrzli in mrtvi zemlji imu'ajo korenine gniti in ee korenine gnijejo', ne more biti zgoraj na trti ^ ne grozdja, ne lesa. V taki zemlji nam trte kmalu hirajo, kar opazujemo zlasti po neugodnih, mokrih letih.
Vse to se danes pri novih tnisadih bolj opazuje kakor prej po starili vilio-gradih. To pa poglavitno zaradi tega, ker se je prej trte grubalo, sedaj se pa nc smejo. Z grubanjem so se trte pomlajevale, zemlja krog trte se je na novo prekopala in zrahljala in korenine sploh niso prišle tako globoko kakor pri novih nasadih. Sedaj sc pa grubati nesme. Zato pa moramo na drug način skrbeti, da nam pri manj ugodni zemlji in manj ugodni legi ne začno trte prezgodaj hirati. Dosegli bomo to z d o b r i 3U obdelovanjem in pridnim kopanje in, ki je glavni pripomoček, da se vzdržuje v novih nasadih tudi težka in mrzla zemlja bolj zračna, bolj gorka in bolj delavna.
Povdarjam, da vinograd s težko zemljo, ki se samo dvakrat okoplje in nato zapusti, da se s plevelom obraste — kakor se to zaradi pomanjkanja delavnih sil ža-libog danes godi — ne more dajati dobrega sadu, kajti pod zeleno odejo plevela ostaja zemlja šc bolj vlažim, Se bolj mrzla in še bolj mrtva.
Tak vinograd lioče bit i dobro obdelan !
Po takih vinogradih ytribaja danes pa tudi poraba takoimenovanih „piišljev" do večje veljave. Pušlji res nimajo za gnojenje — v ožjem jiomenu tc besedo — nobene prave vrednosti, ali dobrodošli so nam za rahljanje težke zemlje in po tej poti tudi za zboljšanje njene redovitosti. Pušlji so bili pri nas že od nekdaj v rabi in č« so so sponašali takrat, ko sc jc trte grubalo, imajo danes za rahljanje težke zemlje se večji pomen. Zato jih kaže tuili zana])rcj rabiti po naših vinogradih povsod, kjer je zemlja težka in vbižna, ker sc s pušlji zemlja ugodno rahlja, zrači, greje in suši. Prav je, da se v takih legah polagajo pušlji med vrstami v pilmerno oddaljenih jarkih, v katere se polagajo pušlji polovico metra globoko, tako, da jih navadna kop ne doseže.
Tako se bode dalo zanaprej tudi s pttšlji ugodno upHvati na to, da nam bodo trte v težki in vlažni zemlji bolj uspevalo in bolj rodile.	Ilohrman.
Gospodarske drobtine.
Na kmetijski šoli na Grmu ne bo
letos šolskega pouka, ker se je zaradi razmer, ki so nastale [»o deželi vsled vojne, priglasilo premalo učencev. Tiiili so odšlo skoraj vso učne moči na bojno jiolje. Ravnateljstvo bi bilo rado otvorilo saj prvi tečaj zimske in letno šole, pa so jo oglasilo za obe šoli samo trinajst učencev za zimsko .Šolo 7, in za letno šolo 6 iičeneev.
Kmetijsko-nadaljevalni tečaj na Grmu. Ravnateljstvo kmetijske šole na Ormu je
pripi'avljeno z mosocem decembrom vpeljati na šoli zopet kmetijsko-nadaljevalni tečaj za mladeniče iz novomeške okoliee, ki so odrastli ponavljaliii Soli in se žele v kmetijstvu izobraževati. V ta tečaj se siirejemajo kmetski mladeniči v starosti od 15. leta na|irej in sicer na proŠ:ijo staršev. Starši, ki žele pošiljati svojega sina v kmetijsko šolo lui (îi'tii, naj so priglasijo pri ravnateljstvu šole do 29, novembra in naj pripeljejo sina seboj. Tu tečaj se bo vršil redno ob nedeljah od H. do 10. dopoludno, tako da se ga bodo prav lahko udeleževali mladeniči iz bližnje okolico, Otvoril sc bo jta le v tem slučaju soveda, ako se bo priglasilo zadosti mladeniěev- Opozarjamo na to starše, ki imajo odrastle sinove, in jih poživljamo, da pošiljajo svojo mladino v nedeljski kmetijski pouk.
Oddaja umetnih gnojil za jesensko gnojenje. Kdor je naročil pri kmetijski podružnici umetna gnojila, naj jih pride iskat, ker so žo došla in je čas, da se razti'osijo. Naročena umetna gnojila se oddajajo na novomeškem kolodvoru ob pon-deljkih in četrtkih.
Gospodinjski nadaljevalni tečaj v Smihelu so vrši tudi letos in šiccr z mescem decembrom naprej. Kmetska dekleta iz okolico, ki so žele izpopolnjevati v gospodinjstvu in v ročnih delih, naj se priglase za tečaj pri vodstvu gospodinjske šole v Ůmihelu tlo 29. novembra 1.1 Tečaj se vrši ob nedeljah od S. do 10. dopoludno in ob eotrtkih od 2. do 4. popoludne In je pouk za priglašene obvezen. Opozarjamo na to naša iikažcljna dekleta iz novomeške okolico s pozivom, da se priglase za ta tečaj in da ga pridno obiskujejo.
Najvišje cene za žito, moko in krompir, V Budapešti se vrše sedaj posredovanja zaradi vpeljave najvišjih een, po katerih naj bi ae prodajalo žito, moko in krompir. Najvišje cenc so pri sedanji draginji potrebno, zato je žoleti, da so liuli pri nas vpeljejo.
Fižol.
Kdor ima kaj fižola, naj istega pripelje v mesto k tvrdki „M. Seidl nasi. Brata Kobè*', katera bo istega po najvišji ceni plačala.	105,2-2
se dobi najconeje pri tvrdki	:
Franc Kastelic v Kandiji.
v zalogi sta dve vrsti premoga, navaden mii'uški in boljši. Črn premog, takozvani „Olanzkohle". Dostavlja se vsakemu na dom. Naročilo so izvrši le, ako so takoj pri naročbi i)lača. — Prii)oroča se
loo-o-i	F, Kastelic.
Popolnoma uarno naložen denar.
11 n
7Ai Kiuidijo in okolico, rej?, /adr. z iiconi. /iivczo = V lastnem domu v Kaiuliji =
sprejema hranilne vloge od vaaccga, če je lyen lul ali ne, ter obrestiijo po

1-0-38
na leto bre/, odbitku rcntnej^a davka, katerega aania iz svojega plačuje.