«iv, 215 Km gag t imim (on cmnn arnro v ratu, t sopoio š#pwwpra im Posamezna številka 2U sfofink f.stn!U XLvi 'Izhaja — hrreema pmedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AaHkega 5tev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncfrankirma pisma se ne sprejemajo, rokopitf se ne vračajo. — Ix. ajitelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsarcij Usta Cdinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefoa uredništva in uprave Štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trsta ln okolici po 20 stotin k. — Oglasi se račmajo » firokos« ene kolone (72 mm}. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabili pa L L—, ojbil de.ia.nt i , mm po L Z — Mali oglasi po 2 ) stot bes2ia, naj nanj pi L 2. — O^l«, naročnica ln reklamacije se poSiljaJo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uliJ4 sv! Frančiška AsiŠkega štev. 20, L nadstropje, — Telefoa ureJutitvA in uprave 11-57. A IMAPlIf S _ uninl mM ** B^ 83HU ^ W 1 sporazumljenje med Irsko in skupnostjo predstavljajo narod in ne zmes narodov, mllbsf lud llcijvciji ivjiii uvuimcii irskih narodov. Upamo, da boste spre* I četudi so vključeni v nesporne meje; 4. . * . , „ j. . m na® poziv ^ predlagamo vsled tega, države, ki so z dejanskimi jamstvi strokovnjakov — vZedinjenih državah naj bi ^ konferenca vršila v Invernesse* ne samo z besedami dokazale, da j severne Amerike. Dolgov^ ki so jih na» | -u dne ^ t. m. — Podpisan Llovd I stniein m^^«^«« Med tem ko je na evropskih bojiščih tekla kri v potokih, se je vlivala v Ame* riko kri kapitalističnega organizma -zlato. Zedinjene ameriške države so do* bavljale vojujočiim se državam blago, ki ga poslednje same niso mogle izdelovati v zadosti* meri Dobavljale so strelivo in orožje in reka zlata se je valila preko oceana v^ Ameriko. Dasi ententne drža? ve niso bile siljene plačevati z zlatom — blago — kreddt je namreč jamčila ameriška država, se je venda-r v letu 1917. uvozilo v Zedinjene države zlata v vred* n osti 977 milijonov dolarjev. V zadnjih sedmih letih pa je šk> vsega skupaj v Ameriko 2.607,800.000 dolarjev v zlatu, docim jo v triindvajsetih letih pred voj* no odšlo v A mer ko le 2.407,200.000 do* larjev, torej za dva odstotka manj, nego v sedmih letih ljudskega klanja. Pred vojno je bila severna Amerika izdaten kupovalec Evrope. V desetletju pred vojno je bil izvoz zlata iz Amerike za sto milijonov večji, nego pa uvoz. VsJed vojne pa je prišla industrija v A? meriki do to'ikega razmaha, da je uvoz zlata nadkriiil izvoz. V 93 letih pred voj* no je severna Amerika izvozila za 866 milijonov dolarjev zlata več, nego pa vozila. V sedmih vojnih letih pa je uvoz presegal izvoz na 1,195 000.000 dolarjev. Amerika postaja vedno bolj neodvis* na od evropske industrije; iz kupovalca blaga postaja nevaren tekmec na evrop» skem in azijntskem trgu. Odtekanje z!a» ta v Ameriko traja zato dalje. V letu 1921. je uvoz zlata še vedno presegal izvoz za pol milijarde dolarjev. Amerik k a se debeli iti debeli od evropskega zlata. ŠtirUHf^Aet odstotkov vse svetovne zaloge zl zi-z "e nahaja — po računih .. . i L-- i ju dne 20. pravile tam vojujoce se države, skrbijo George pa za to, da ta zlat? davek ne preneha. " Vse države Evrope, zmagovalke in pre* maganke, plačujejo obresti Ameriki. Vo* jaška oboroževanja, od katerih države* zmagovalke nočejo odnehati, prispevajo k temu, da se krvavenje Evrope ne more zajezit?. Zedinjene ameriške države tri= umfirajo nad ne zedinjenimi državami Evrope. Gospodarsko in s tem tudi politično in kulturno težišče je preneseno kz deže sredozemskega morja na obrežja Atlant« skega oceana. Gospodarsko težišče vzhodnega Atlantika se odmika na za* padna obrežja. Benetke, ta »kraljica mo> rja«, n. pr. sameva in je postala le še »vodnik« za francoske, angleške in nem* ške potovalce, ki potujejo za zastavo. Vendar se tudi Amerika ne počuti, nič kaj dobro. Prenasičena je. Preveč masti je v njej in preti ji nevarnost, da jo zadeve kap. Nemčija je ustavila svo* je nakupovanje ž2ta, a prevoznih sred* stev, ladij, je na svetovnem trgu toliko, da se morajo mnoge trgovske in prevoz* ne ladje umikati iz obrata. Delavci pri* voljujejo v krčenjte mezd, da se le iz* ognejo brezposelnost. S tem se pa zopet manjša možnost konsuma v lastni de* žeH in produkežja pada. Brezposelnost grozi v vedno večji meri tudi delavcem v zmagoviti severni Ameriki. Položaj je torej takale: v premaganih državah velika beda vsled slabega sta* nja produkcije in valute, v deželah zma* govalkah pa beda radi preobilice blaga in zlata. Jugoslavija Obtožnica proti atentatorjem na Dra* škovića LJUBLJANA, 9. Drž. pravdništvo v Zagrebu je izdalo obtožnico proti Rodo* ljubu Čelakoviću, Dmitriju Lopantiću, Aliji Aliagiču, Nikoli Petrovitću, Stevi Ivanoviću in N. Marinkoviću, ker so v zvezi z atentatom, katerega žrtev je bil pok. notranji minister Milorad Draško^ Za Petroviča, Ivanoviča in Mariin* orožje in municijo iz vojaških skladišč v Petrogradu. Glavni stan zarotnikov je baje v inozemstvu. — »Bertngske Ti d en de« pa poroča, da so se vršili zadnje dni ljuti boji med vojaki in delavci v Petrogradu. V Moskvi so zažgali upor niki veliko hiš. — Moskovska »Pravda« javlja, da ima sovjetska vlada za sedaj na razpolago devet milijonov poudov žita- za setev in da ni nobene večje ne* varnosti. Politični položaj je neizpreme* njen, ker ga obvladuje mala komu* pravdništvo kazen n-stična skupina z energijo in terorjem. »Pravda« potrjuje koračno, da sme sedaj v Rusiji vsak oddajati v najem svoja podjetja. Čehoslovaska trgovska misija v Rusiji PRAGA, 8. V nedeljo 4. t. m. je od* potovala skozi Varšavo čehoslovaska trs govska misija pod vodstvom inženirja Šroma podtajn ka v zunanjem ministra stvu. Sedež delegacije bo začasno v M o* skvi. Delegacija je vzela s seboj pet vas genov živeža za preskrbo svojih članov in za preživljanje čehoslovaških držav* ljanov, ki so na potu v domovino. vic. kovica zahteva drž. težke ječe od 15 do 20 let, za ostale ob* tožence pa smrt na vešalih. Glavna cb* ravnava se bo vršila v Zagrebu. Za reorganizacijo radikalne stranke BELGRAD, 7. Kakor poročajo liista, je izdal ministrski predsednik Pašič kot predsednik glavnega odbora radikalne stranke proglas vsem okrožnim odbo* rom, v katerem pravi, da je treba začeti preureditev radikalne stranke, katero je treba na vsem teritoriju kraljevine re* oganizirati. V tem proglasu se govori tudi o odnošajih radikalne stranke na* pram drugim strankam. Proglas zastopa mnenje, da mora stranka začeti z zako# Aflfjlija nodajnrm delom. — To so važna zname*; A-„i-a-.^ ~ . nja bodočnosti! i Angleskosi:skl ^VT angle* „ . • ....., . , ske vlade De Valeri Banatska deputacija pri ministrskemu pred- nn?D\Tr«r sednika Pašičn. j IVhKINhSE, 9. Evo angleškega odgo* si un g qo aupiodod s3ut?q -g *av>I0T39 i vora na Pi51710 Pe Valere: Dne 30. mi* sprejel ministrski predsednik Pašič deputacijo! nulega avgusta je angleška vlada pro* iz Banata, 60 meščanov iz Velikega Gaja in i učila Vaše pismo od 30. avgusta, na ka* Seka, katere je pripeljal narodni pcslanec. tero mora pripomni-ti tako^Ie: Slavko Sečerov. Deputacija je prišla, da prosi: ^ * • vlado, naj bi posredovala, da bi nas Veliki Gaj! . NaiLelo vladanja sporazumno z vla* in Seka pripadala Jugoslaviji. Predsednik vla-! danirp;1 Podlaga angleškega ustavnega de Pašič je obetal, da se bo zavzel pri romunski vladi in pri komisiji za razmejitev, da zadovolji tej želji. Bolgarska Bolgarija in mirovna pogodba BELGRAD, 8. Iz Sofije poročajo, da hoče ministrski predsednik Stambolij* ski, ki se je te dnii vrnil v Sofijo, pokaš zati ententi, da namerava Bolgarija iz* polniti vse določbe mirovne pogodbe. Iz vojaške službe se odpuščajo večje in manjše skupine vojakov. Izročitev dro* bne živine Romuniji se je že izvršila, ve? lika živina pa se bo izročila te dni. Rusija Rusija ne bo dovolila zavezniškim ko* misijam, da pridejo v Rusijo? LONDON, 9. Agencija »Reuter« pra* vi, da pomeni odgovor ruske vlade na noto pariške komisije za pomoč Rusiji, da bo vsaki! komisiji prepovedan prihod v Rusijo. Ta odgovor je bil poslan ra* diotelegrafskim potom raznim vladam. Dogovor med amerikansko misijo za pomoč Rusiji in letiško vlado RIGA, 9. Med zastopniki ameriške misije za pomoč Rusjji in letiško vlado se je sklenil dogovor za izkoriščanje le? tiskih pristanišč in skladišč za pTeva* žanje živil v Rusijo. Skladišča se bodo (Lila aa razpolago ameriški misiji po zni* :>aniJi tarifah. Novu zarota proti sovjetski vladi? DUNAJ, 9. Iz Moskve poročajo, da so odkrili v Petrogradu novo zaroto proti sovjetski vladi. Zarotniki so priprav? i j ali atentat na Grorkega, Krasina in nov jeva. Vlak, v katerem se je vozil Krasin m v katerem je bilo zlato za na? kup žaveža v inozemstvu, bi bil moral »leteti v zrak. Zarotniki so si preskrbeli razvoja. Ne moremo pa sprejeti kot pcdlago za praktično konferenco tolma? : čenje tega načela, ki bi nas obvezalo, da sprejmemo vsako zahtevo, katero bi Vi mogli predložiti in ki bi tudi mogla privesti do proglasitve republike in do poteptanja krone. Konferenca na talci podlagi je nemogoča. Taka udejstvitev načela, vladanega sporazumno z vlada? n'mi bi privedla do razpada zgradbe vsa? ke demokratične države in bi potisnila ci* vilizirani svet v staro razdelitev med plemena. Pozvali smo Vas nasprotno, da raz? pravljate o naših predlogih. Ne morete imeti nikakih dvomov o pomembnosti in iskrenosti naših namenov. Razpravlja? joč z nami, lahko spravite na dan vpra? šanje jamstev za vse točke, katere bi mogle po Vasem mnenju omejevati svobodo Ircev. Angleška vlada ne more ver j etii, da boste vztrajali pri odklanja? nju njenih predlogov, ne da bi jih bili proučili na konferenci Ce odklanjate razpravljanje o ureditvi, ki bi dala ir? skemu narodu v mejah zakona večjo svobodo za njegov narodni razvoj, po? meni to samo to, da nameravate odklo* niti vsak stik s krono kakor tudi čast članov britanske skupnosti. Ce bi morali to sklepati iz Vašega pisina^ tedaj bi bila vsaka razprava med nami in Vami brez-koristna in kaka konferenca bd bila do* polnoma odveč. Upati hočemo zaradi tega, da bi se motili, če bi to sklepali iz Vašega pisma. Ce res obstoja Vaš ugovor naskn predi logom v tem, da nasip redlogi ne zago* tavljajo Irski svobode, se bo o tem Va? šem ugovoru lahko razpravljalo na kon? ferenci. Vsled tega Vas mora angleška vlada prositi, da ji javite določno, ali ste se pripravljeni udeležiti konference, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju, Razpoloženje med Fenijand PARIZ, 8. »Intransigeant« pravi, da je razvidno iz brzojavk iz Irske, da vla? da med fenijanes nekako razburjenje spričo pričakovanja sklepa angleške vla* de. Smatra se, da je De Valera rabil svojem pismu preveč oster ton. Govori se tudi, da je predsednik Fenij'ancev pri? znal, da bi se nekatere točke njegovega pisma lahko napačno tolmačile. Vslec tega je baje on tudi podal pred kratkim časnikarjem bolj miroljubno izjavo. Smatra se, da je naredila ta izjava na angleškega ministra dober vtisek. DUBLIN, 8. Noccj je bil izročen De Valeri odgovor angleškega ministrskega predsednika. Odgovor je izzval velikansko zanimanje Fenijanci so ga sprejeli z velikim zadošče njem, ker vsebuje vabilo na konferenco. Me rodajni irski politiki so izjavili, da se to va bilo nikakor ne more odkloniti, ko je vendar izraz odkritosrčne želje po miru. Zlasti se pa poziv angleške vlade ne sme zavrniti vpričo izjav, ki jih je nedavno dal De Valera v imenu Fenijancev. _ Francija Brazilska vlada noče sprejeti Wrangelo? vili vojakov MARSILJA, 9. S parnJkom »Proven? ce« se povrne v Marsiljo nekoliko stotin Rusov, bivših Wrangelovih vojakov, ki so biH odpotovali v Brazilijo, katera; pa jim ni dovolila, da bi se izkrcali. Ti vo? iaki se pošljejo na vzhod ali v Rusijo, kamor bo pač mogoče. I RH ______________,__spo? Lloyd|štujejo mednarodne obveze. Lord Robert Cecil je podpiral Vivia® nijev predlog. Komisija je nato izvolila odbor 7. članov, ki so vsi Evropejci, k a? t eri bo proučeval kandidature 4 evrop? sldh držav: Litve, Letiške, Estonske in Madžarske. Odbor je tako?le sestavljen: markiz Imperialii, Poulette, Jonsen, Sminderen, Munch, Fitlzer in Reinald. Zveza narodov ŽENEVA, 9. Na svoji šesti ' seji je Zveza narodov začela proučevati poro? čila o delovanju vodstva in o ukrepih za izvršitev sklepov zborovanja Rratžng je izjavili, da je delo, ki ga je zajčela Zveza narodov, že obrodilo do? bre sadove. Gotove metode pav ki so se uporabile, niso bile vedno srečno iz? brane in nekaterim komisijam je man? kala vsaka energifja. Delovanje glavnega tajnika je dalo večkrat povod za kritizi? ranje. Tudi njegovi troški se zde neka? terim članom Zveze preveKki. Govornik je zaključil s poudarkom, da je neob hodno potrebno, da visč člani Zveze pri? pomorej o k živahnemu delu in da pred? vsem velike države zastavijo vsa sred? stva, da se dvigne ugled vodstva Zveze narodov, Nato je govoril lord Robert Cecil, ki je dejal, da je kritika- sicer potrebna, da pa se ne more popolnoma strinjata z be? sedami Bratinga. Posebno ga je presene? tilo grajanje glavnega tajnika zaradi njegovega delovanja, kajti vseh zado? volj iti j e težko. Lord Cecil je nadalje govoril o gor? nješlezirskem vjprašanju in izjavil, da 30 od rešitve tega vprašanja odvisen u? gled Zveze narodov. Govornik je izra? zil upanje, da bo javnost priznala skle? pom vodstva Zveze narodov pravičnost Spor med Poljsko in Lit vinsko vzbuja tudi splošno pozornost. Nadaljevanje teh sporov je škandalozna mednarodna napaka. Upati je, da bo odgovor, ki se pričakuje za 12. septembra, naredil ko? nec temu sporu, ki ogroža evropski mir Govornik j'e, nadalje ugotovil, da je vprašanje mandatov prav malo napre? dovalo, in sicer zaradit Zedinjenih dr? žav, ki niiso še izrazile svojega mnenja o tem vprašanju. Končno je predložil ti?le dve resoluciji: Zveza narodov jemlje z zadoščenjem na znanje sklep vodstva, da razširi v javnost svoje ukrepe in delo in ^Izraža upanjema, se bodo mogli v bo? do»5e doseči na tak način novi uspehi. Zbor Zveze narodov obžaluje zaka? snitev pri določevanju mandatov, pri? znava pa, da ni za to odgovorno vod? stvo in izraža željo, da se takoj začnejo določevati mandati. Predsednik je itzj'aviL da bo predložil ti resoluciji posebni komisiji. Seja se je nato zaključila. Delovanje komisij ŽENEVA, 9. Listi javljajo, da je ko? misilija za popravo pogodbe danes pro? učevala čl. 10 glede napadov na drža? Nemiifa Cenzura Viljemove koresponedence BEROLIN, 9. Holandska vlada je na? ročila poštni upravit, na-j, odslej naprej strogo pazi na brzojavni in telefonski promet z gradom Doom, kjer biva bivši nemški cesar Viljem, katerega je obiskal poseben delegat holandske vlade in mu sporočil zahtevo svoje vlade, da mora bJvši cesar prekiniti občevanje s svoji? mi pristaši v Nemčiji. Avstrija Politični poloesj v Avstriji CELOVEC, 8. »Karntner Tagespost« piše o splošnem položaju v Avstriji: Šest milijonov Avstrijcev je zagazilo v močvirje, iz katerega se najbrž ne bodo mogli nikdar več izkopati. Samo skupno delo vseh, samo požrtvovalnost vseh bi nam še mogla prinesti rešitev. Ententa vedno in vedno ponavlja, da obstoji naša rešitev le v samopomoči, ne pa v podpori od zunaji To je prva zapoved za vsakega Avstrijca. Vidni uspeh po? vzdige našega gospodarskega napredka bi se moral pokazati pri naših zastopni? kih v državnem zboru. One tri stranke, ki tam sedijo, so odgovorne za to, kar se v Avstriji godi. In tam je predvsem po-trebno skupno delo. Ako je v državnem zboru izražena ljudska volja, tedaj bi morala obstajati tesna vez med Ijud? stvom in upravo. Žal nam kaže resnica ravno nasprotno. V svoji demagogični volilni pedagogiki poslanci ubijajo čas v strankarskih prepirih in zahtevah in ne jemljejo v ozir najpotrebnejših poslov. Za posvetovanje v parlamentu je ljud? stvo popolnoma brezbrižno. Celo dnev* niki priobčujejo o državnozborskih do? godkih čisto na kratko. Ljudstvo je iz? gubilo za vse to zanimanje, samo tu in tam posluhne kdo, če so sklenili novo davčno postavo. Poslanci smatrajo po? svetovanja v dunajskem parlamentu kot formalnost, ki donaša dijete. Kajti de* žele so se osamosvojile in deželni zbori so jim važnejši nego dunajski parla= ment. Pri tem imamo sicer še skupno u? stavo — na papirju, drugače je pa ta chv žava že davno razpadla v manjše dele. Še nikdar, odkar obstaja parlament, se še ni vršila v njem debata o pravih in resničnih potrebah naše države. Vprašu nja, kot bohotno razpaslo verižništvo, pravi vzroki naše finančne krize, v nebo vpijoča protekcija, miljonski dobički v posameznih ministrstvih in v centrali so pustile parlament popolnoma ravnodu* šen. Ljudstvo je na ta način izgubilo ves interes in polagoma uvideva, da se vrši s pojmi o samoodločbi popolnoma napačna igra. Trezni elementi vidijo, da so potisnjeni v kot, ker se nič ne zgodi, car bi odvrnilo korupcijo in popolno »•balkanizacijo« naše, nekoč kulturne dr? žave. Važna, vse ljudstvo zadevajoča vprašanja se obravnavajo v sejah raznih odsekov, da let u ^n tam pride kakšen sklep na dan. V cenah je nastala strahos vita zmešnjava. Povišanje plač, zvišanje davkov, vedno večja množina papirna? tega denarja itd., vse to obstaja še nada "je. Ni razvidno, kakšen bo konec. Tre zni elementi že polagoma uvidevajo, da je avstrijska država opereta, katere na svetu nikjer ne vpoštevajo. V dobi treh et se je posrečilo tisočletno kulturno delo uničiti. Recimo kar hočemo, mi ti? čimo v boljševizmu. nja popolnoma pravilno. Avstrijska vla? pJ- fPoročiIa medzavezniški komisiji v Pečuhu, da bo morala v slučaju izpre* menitve sedanjega položaja umakniti svoje orožništvo, ker noče ponovno iz* postavljati! življenja svojih varnostnih organov, ki so določeni za zasedbo Av> stnji pnsojenih krajev. Avstrijska vla* Je1r°')ila zagotovilo, da se mirovna pogodba mora izvršiti in da se bo tudi izvršila. Uomumka Podpora romunske vlade za madžarske in nemške šole BUICAREŠT, 9. Romunska vlada je določila svoto 20 milijonov lir kot pod* pore za religiozne šole na Erdeljskcm. Ta svota se bo razdelila med pripadni s ke posameznih verolzpovedanj soraz; merno s številom njihovih šol. Minister za uk je nato določil v bilanci svoto, ki je potrebna za plaćanje učiteljev vseh madžarskih in saških šol, ki imajo več kot 85 dijakov. Grška Grška ofenziva ustavljena LONDON, 9. Agencija »Reuter« na* znanja, da je bila grška ofenziva pri SmgarJosu ustavljena že pred štirimi dnevi. Toda medtem so se vršili srditi boji. Zdi se, da so Grki zopet začeli na= predovati, toda doslej ni podrobnih po-roč31. Grška vojska se sedaj nahaja v stojankah kakih 35 km j užno od An? gore. - _ Amerika Harding o bodočih vojnah LONDON, 9. Iz \Vashingtona poročajo, da je predsednik Harding v govo--ru na oficirje v vojaški šoli izjavil, da je upanje na popolno odstranitev vojne prazno. Po Hardingovem mnenju bosta vojska in vo;,na< marnarica vedno ob sta? j ali. Zapadna Osrska Madžarski vpadi na avstrijsko ozemlje DUNAJ, 9. Poročl'Jo korespondenčne ga urada pravi: Madžarske tolpe, peš in na konjih so napadle Zazersdorf in pri? silile tamošnjo orožniško posadko, da , . _ -t__. ^ _j v ... , umakne v Matersdorf. Avstrijska vlada T ■ ti T Ž %a^Sr^^T be ° tem obvestila medza^eznlško komi* utr® raZU' Uio v Pečuhu, katero je obenem prosUa, met, tako, kakor da bx mu bil : namen,.naj dovoli, da smeJ „porabiti vojska proti madžarskim tolpam. Po želji med? zavezniške komisije je zasedla Zazers= dorf madžarska posadka v Pečuhu, ki zagotoviti za vedno sedanje teritorialno | stanje vsake države, temveč da se ho? •čej o s tem členom preprečiti! izpremem? be potom napadov. ČL 10. samo ob ve? zuje člane Zveze narodov, da pomagajo jamčiti za teritorialno integralnost na? padene države. Komisija, ki ima nalogo proučevati prošnje novih držav za sprejem v Zvezo narodov, je sprejela na Vivianijev pred? log določbe, ki so veljale že lansko leto. V Zvezo narodov se bodo torej lahko sprejele: 1. države, ki imajo res takšno organizacijo, da morejo dati na razpolago sredstva, katerih bi se mora? la poslužiti Zveza narodov po čL 10. po? godbe, 2. države, ki imajo svobodno iz* voljeno in odgovorno vlado, to je drža? ve, v katerih je po demokratičnih na? čelih vpeljana splošna volilna pravica in ostane tam, dokler se ne vrnejo avstrij? ski orožniki! Položaj okoli Wiener-Neustadta. DUNAJ, 9. Neka uradna nota avstrijskega korespondenčnega urada pravi: Vsled novega položaja, ki je ilastal po umiku orožništva iz teritorija Begersdorf, branijo okoliš Wiener-Neustadta oddelki zvezne vojske, ki so postavljeni, da branijo meje. Podvzele so se potrebne mere, da se ubrani Nattersdorf, ki je zaseden od avstrijskega orožništva. Vesti iz Wiener-Neustadta javljajo, da se približujejo ogrski oddelki od juga in severa. Zavezniške obljube Avstriji DUNAJ, 9. Politična korespondenca pravi, da so ententna oblastva ponovno zagotovila avstrijsko vlado, da je njeno kako bi se mofila najti najboljša pot » svobod tilk; 3, diiavTu Za otuorlieo zaprtih slouensKIh in Msklh ljudskih šol e isti In na Goriškem Interpelacija poslanca Podgornika Poslanec Podgornik je predložil ministrskemu predsedniku interpelacijo, v kateri ga vpraša, kakšne ukrepe name? rava ukreniti, da se zopet in čimprej otvori j o ljudske šole s slovenskim ali hrvatskim učnim jezikom, ki so še zaprte, toliko v Istri, kolikor na Goriškem, in sicer vsaj v šolskem letu 1921—22, ker so omenjene zaprte ljudske šole dosegle že ogromno število 150. Na to interpelacijo je dobil poslanec Podgornik ta le odgovor: »Dejstvo, da se ni otvorilo nekoliko manj nego 100 slovenskih in hrvatskih ljudskih šol spričo 400 sol, ki so se zopet otvorile, se ima pripisati deloma izpre* men j eni narodnostni razvrstitvi prebi* valstva v Julijski Benečiji vsled udej* sfcltve premirnih pogodeb in poznejše izvršitve rapallske pogodbe; deloma se mora pripisati tudi pomankanju primer* nih prostorov, posebno v zonah, kjer so se vršile vojne operacije, in pomanjka? nje učnih sil. Kr. vlada zastavlja vse sile, da bi premagala omenjene ovire. Kakor je delala doslej, tako bo skrbela tudi tekom pri* hodnjega šolskega leta, da da otvoriti one slovenske in hrvatske šole, ki se bo= do zdele v skladu s potrebami prebival* stva. V ta namen so bila izdana navo? dila za popravo šolskih poslopij in pri= pravo učnih sil. Število poslujočih šel v zadnjem šol* skem letu je znatno višje nego ono iz 1. 1912—20 in posebno višje nego leta 1918—19, Državni podtajnik. (Podpis ncčjtlj::iv). Za cMiev naših srednjih šol 2. interpelacija p osi. Podgornika Poslamec Podgornik je predložil mi* nistrskemu predsedniku interpelacijo, v kateri vpraša, zakaj se n'sta zopet otvo* rili srednji šoli (učiteljišče in gimnazija) s slovenskim učnim jezikom v GoiOci, in ali se nameravajo ukreniti potrebni ukrepi, da se ti šoli zopet otvorlite v šob skem letu 1921—22 v njunem naravnem sedežu v Gorica, glavnem mestu dežele. Na to interpelacijo je dobil poslanec Podgornik ta le odgovor:' Za potrebo slovenskega prebivalstva na Goriškem in v krajih, kit spadajo na Goriško, se je poskrbelo doslej z realko v Idriji, z uči* tel j iščem v Tolminu in z nekaterimi gimnazijskimi tečaji, ki so se najprej ustanovili v Idriji in se niso mogli po* zneje preložiti v bolj primeren sedež za^ radi tehničnih vzrokov, ki niso odvisni od volje kr. vlade. Otvoritev slovenskih srednjih šol v Gorile i bi zadele na ovire vsled tamošnjih stavbnih razmer in bi odaljila te šole spričo sedanje razvrstit* ve prebivalstva od kraja, odkoder bi najbrž dobivali največ gojencev. Na vsak način si kr. vlada pridržuje, da bo zopet vzela v pretres vprašanje slovenskih srednjih šol v zvezi z njiho* vo ureditvijo, Državni podtajnik. (Podpis nečitljiv.) Stran It »KUIJVOST« v listu, «ne tu. »eptembn? mi. Delavsko gibanje Shod kovinarskih delavcev in uradni« kov. Jutri, v nedeljo, 11. t. m. se bo vršil pb 10 in pol zjutraj shod kovinarskih delavcev in uradnikov v gledališču Fe* niče. Gre za organizacijo borbe proti go* spodarjem, ki so sklenili zmanjšati place za sedaj za 20 odstotkov kot pripravo za poznejše 50 odstotno zmanjšanje. Ladjedelnica tržaškega Llovda. Inžes nir Sacerdoti je odredil, da sc delavcem pri izplačevanju plač v soboto pridrži v svrho zaloga dnina za zadnje štiri dnine v tednu, kakor .»*.."*■ """" »OD —■—.7i Sadje: Breskve HuiSfce Fige . Grozdje Jabolka , Cešplje • ■ • * • • 1.40 4.Sf 2.6< 1.6 1.60 3 40 2.-•.— 2 8f' Borzna poroiila, Tečap; Trst, dne 9. septembra 1921. Jadranska banka 27:» Cosnlich ......•• ..*.••••••• 342 Dalmatia..................22« Gerolimich ................H 00 Libera Triestiaa . . ..................432 Lloyd .. Lussino ...«••••••••»••••• 70 MrrtinoIIch ••••••••••••••••• Occania •■•••••••••••••>• - 28 Premuda ........................... 345 Tripcovich . . . .............. Ampelea.................. Cement Dalmatia 322 Cement Spalato...............395 PODLISTEK Rene Thevenin. ŽeSezni maBik Jajna, ki so jo imeli razkrili, je bila onkraj vrhov m polovalci, ki jih je naganjala blazna ie-.ja, goreča volja, so stopali z naraščajočo e-nergijo. Ko je napočil dan, so bili na vrhu go-*-e in so hoteli proučiti krajino. Na okoli so vrhovi tvorili tesno verigo v kregu, v sredi katerega je bil velikanski prepad. Na njem je ležala tema. Ko pa je vzhajajoče solnce razgnalo temo in jo razblinilo, se je pr£pad izpremenil* y smehljajočo se dolino, so se — komaj vidno m potopljena v rožičasto luč — odražala zi-dovja, stolpi trdnjave, zgradbe, palače. Z eno Dessdo: mesto, a nad mestom je gospodovalo velikansko četverogiato poslopje, tempelj, na katerem je solnce, katero se je zdelo, prižgalo ,i>iesk plamenov: zlat tempelj} POGLAVJE XVIL ; Na vr&tah skrivnostnega mesta. Z gore doli je celo uro hoda. Naši potovalci so se še enkrat utaborili v puščavi, na bregu J nekega jezera, na vznožju gorovja, s katerega j so došli. Ko je postalo svitlo, so nadRljeTaU] pot preko doline v smeri proti skrivnostnemu mestu. Samota je bila popolna kakor v nedo-takneia puščavi. Še ni bilo nobene človeške sledL Če ne bi jim bil kot kažipot tempelj, ki nadvladuje dolino in je vedno viden na ob* zorju kakor kak sveiiljuik, morali bi misliti, da so se prevarili. Ko so prehodili vzhodno obrežje jezera, so došli na neko cesto, lepo in široko, tlakvano s kamenjem, ki je bilo pokrito s plastjo bitu-mineznega cementa. Dohajala je iz mesta, se dotikala jezera na južni strani ter šla naravnost od zapada na vzhod, napram skrivnostnemu cilju. Potovalci "so ubrali to pot brez o-botavljanja. Hoteli so vedno tiho. Preveč misli jim je rojilo po glavi. Okoli poldne so se ustavili, da se odpočijejo v senci velikega drevja, ki je krasilo obrežje jezera, a odšli so zopet, ko so si privoščili skromen prigrizek. Niti žive duše ni bilo videti, da-si je bila cesta skrbno urejena, kar je očividno kazalo na delo človeških rok. Kolikor bolj so napredovali polagoma, tem bolj se je zdelo, da se mesto oddaljuje kot kaka zračna prevara, ki se odmika. In kolikor bolj, se je odmikala, toliko bolj je pora-ščala. Od daleč se je zdelo, da imajo poslopja normalno razmerje. V resnici pa so bila nenavadne velikosti. Tud! jezero, ki sc. ie kazalo z višine kot mala krnica vode, je postajalo razsežno kot morje in dolina se je razširjala, da je segala do vznožja oddaljenih gora in je sprejemalo vase reke, nastale iz prejšnjih potokov. Preko ene teh rek je bil postavljen lesen most, ki so ga podpirale velike železne vrvi. Spričo te zgradbe je odpadel vsak dvom, ker ena teh vrvi je bila pritrjena ravnokar in ni trebalo dolgega opazovanja, da si se prepričal o tem. Tudi ravan je kazala obliko človeškega dela, ker je bila vsa obdelana, čeprav je bilo jasno, da skrivnostni poljedelci rabijo primitivna sredstva in orodja, kar je bilo v nasprotju z velikansko sliko mesta. Polja so bila obdelana s krampom in lopato, tu pa lam so bila razsežna površja zemlje šele preorana. Vse to je bilo v čudnem nasprotju s spominom na ogromne »stvari« iz železa, ki so naletali nanje v puščavi in je tvorilo novo skrivnost, ki j oje bilo treba razjasniti. Ali, polagoma, kakor so potovalci napredovali po dolini, je obdelovanje zadobivalo važnost in je pričalo o navzočnosti Človeka z deli večje vrednosti. Ob bokih neke gore je neka velika, umetna galerija kazala na cesto svoje temne odprtine in nedogledne globine. V daljavi, sredi polja, so se pokazovale tu pa tam temne mase, ki bi utegnile biti skupine ljudi, ki opravljajo poljska dela. Ali oddaljenost je bila prevelika, ! da bi se moglo reči to z gotovostjo. i trgu . 2.--2.10 . 27.50— 28.— . 49.--51.— . 22 50— 23.— . 23.50— 24 — • 22.75— 22.85 . 174 25—17450 . 390.--394.- . 8x--85.50 . 103.--105.— . 88—— <38.50 Antonija Kolar Ernest Vodopivec poročena Planina-Trst, 10. septembra 1921. Mihi rna H - Uq - Reka Urnik od 1. julija 1921 Lir EE ODHOD jlNazaj H Lir ^ 733 S se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2"—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor Išče službo, plača polovično ceno. 3.80 6.90 7 50 8.75 9 45 tO 20 11,05 12.-13.-13.55 I4.55 5 6.1.} i 1«?75! 17.75 i 20.50j 2i.go : 22.25 I ; 25.35! 28.35! PRODAJO se prazni sodi za marsalo, v dobrem stanu, od 1 650, 100, 50, velik tovorni voz in 4 kolesa. Skladišče, Battisti 23. 1640 GLAVNATO ZELJE NA PRODAJ. Več tisoč glav zelja lastnega pridelka, bo oddajal prve dni oktobra ali tudi prej, Fr. Arko, Postojna. Kdor bi kupil vso množino, ima prednost pred drugimi kupci. Cene po dogovoru. 1633 PRAZNO sobo z uporabo kuhinje v sredini mesta, iščeta novoporočenca. Ponudbe pod *Novoporočenca» na upravništvo. 1634 GOSPA, vešča pisarniških del išče službe. Ponudbe pod «Viktorija» na upravništvo. 1637 DRŽAVNI uradnik 36 let star, želi dopisovanja v svrho poznejše ženitve z dobrosrčno gospodično do 30 let staro, neomadeževane preteklosti. Valerijan Prinčič poštno ležeče Gorica. 1636 7.— \ 7.40 8.1U 815 8 25 8.35 8.45 8.50 9.— 9.10 9.15 9.301 9 4M 9.50! 10.-i 10 20 i »0.301 10 3n 1 10.45; 11—t 11.15 11.45 g Trst (P. Obcrdan) ' * IK.—"Sl^JSi 1 Bazovica..... 111.2.". ! 25.0.S • Kozina-Hcipeljc . 1 il.— |;2>.: