32 Knjievnost. Hrvaka knjievnost. Knjige drutva sv. Jeronima za 1. 1898. Pred kratkim je drutvo sv. Jeronima razposlalo drutvene knjige. Izdalo je lani pet knjig. 1. ivot blaene Djevice Marije, fresvete Matere bosje. Napisao dr. J o s i p P a z m a n. Sv. I. 8. Str. 192. Cena 40 kr. -- Moram rei, daje bila prava potreba, da drutvo poda svojim lenom ivljenje Marijino, kakor jim je e preje priskrbelo ivljenje svetnikov in ivljenje Jezusovo. Pisatelj je razdelil prvi zvezek svojega dela na 21 poglavij, od katerih je zadnje: Marija in Modri od izhoda. Pri pisanju seje naslanjal na sv. pismo, sv. oete in druge kranske pisatelje. Pisatelj je pisal umevno tudi za preproste itatelje. Pripovedovanje mu tee gladko, jezik mu je lep, duh pa dobrih naukov je e lepi. 2. Prifovijesti is bosanskoga kivota. Napisali Osman Aziz. - 8. Str. 77. Cena 15 kr. Ta dva pisatelja nista neznana v hrvaki knjigi, vendar drutvu sv. Jeronima sta se sedaj pokazala prvikrat. Podala sta nam tu est manjih povestic, ali bolje rtic. V prvi Trule dubina" slikata zapravljivca vSaliha, predmet e mnogokrat razno opisan. Zdi se mi, da se ta povestica ni najbolje posreila, neesa manjka, kar bi te ogrelo. Ker je povest namenjena prostemu narodu, izpustili bi se bili prav lahko nekateri prizori in stavki, da ne bi povestice ni kvarilo. Bolja je druga: Iselio se", v kateri pisatelja svarita rojake, naj se ne selijo iz rodnega kraja v Turijo. O tem sta pisatelja pisala tudi e v drugih svojih povestih. Prav dobre so zadnje tri kratke rtice: ;;Stambulski gost", Pravedan sud" in pa ,.U vinogradu" napisane izvestno po narodnem pripovedovanju. al, da ni takih rtic polna knjiga: to bi se italo, pripovedovalo in pomnilo! Jezik pisateljev je kakor navadno lep; dasi sta mnogo besed v oklepajih pretolmaila, vendar bo e marsikatera beseda prostemu narodu nerazumljiva. 3. Stari Slaveni. Povjesnike rtice od 500. god. prije Krista do 500. god. poslije Krista. Po najboljim naim piscima sastavio Julije Gollner. 8. Str. 122. Cena 35 kr. e sam naslov pravi, o em govori knjiga. Pripoveduje o prihodu starih Slovanov v Evropo, o njihovem seljenju na jug in zahod, o njih jeziku, obiajih, veri in ivljenju. Knjiga je zanimivo in poljudno napisana in bo utrjevala med Hrvati duha slovanske vzajemnosti. 4. Domaa Ijekarna. Po uputi upnika Seba-stijana Kneippa napisao kender Horvat. 8. Str. 78. Cena 20 kr. Knjiica opisuje razna domaa zdravila, katera bi lahko vsaka hia imela in si s tem prihranila mnogo strokov in odstranila brez zdravnikove pomoi marsikatero bolezen. Vsakdo lahko ume knjiico; dobro je, da so pri vsaki rast- lini oznaena vsa imena, katera rabijo v raznih krajih. 5. Danica. Koledar i ljetopis drutva sveto-jeronimskoga za prostu godinu 1899. 8. Str. 240. Cena 25 kr. Da je Danica" najbolj razirjen in priljubljen hrvaki koledar, svedoi to, daje letos tiskana v 48.000 iztiskih. Vsebina ji je raznovrstna. Najpreje se spominja estdesetletnice manitva papea Leona XIII., petdesetletnice vladanja Franca Joefa L, estdesetletnice manitva kofa Stross-maverja, a potem prinaa dalji, zel6 toplo in verno napisan ivljenjepis slavnega bana Jelaia. Ker je vsako leto opisano katero mesto hrvake domovine, prili sta letos na vrsto mesti Belovar in Petrinja. Najlepi spis v celi Danici" je pa izvestno ivljenjepis zagrebkega kofa slavnega Martina Borko-vica (16681687), katerega je napisal znani zgodovinar Ivan Krst. Tkalic. V poljudni obliki je ortal tedanjo dobo in narodu v spodbudo opisal vrlo delovanje in velike zasluge kofa, katerega zibelj je tekla v kmetiski hii. Med zabavnimi spisi omenjam manji rtici: Boja opomena", Ovrha" in prevod iz nemkega Razbojnici i Gospina pomo". eprav so Razbojnici" menda na resnini podlagi, vendar so opisani pregrozovitno in neverjetno. e si e kaj izposodimo iz tujih knjievnosti], bodi to res kaj vredno. Primerni so razni pouni spiski, posebno: ;,Zar da idemo u socijaliste"-, kateri ima to napako, da je prekratek. Mislim, da pa vsak itatelj najde v ;;Danici" kaj vabljivega, zato pa tudi elim, naj bi se mnogo itala in romala od hie do hie, iz roke v roko. Letonji knjievni dar drutva sv. Jeronima je jako lep in primeren. Kdor ni pravi ud, dobi vseh teh pet knjig za 50 kr. Drutvo lepo napreduje. Imovina drutvena je tela koncem 1.1897. 165.495 gld. 66 kr., a udov (brez letnih) je bilo 11.745. Drutvo si je pridobilo e lepih zaslug na kulturnem polju hrvakega naroda, pa mu zato elimo mnogo napredka, pred vsem pa udov iz vseh krajev, koder se hrvako govori, in pa dobrih pisateljev. J. Barle. Nae slike. Slika na str. 9. nam kae natanni posnetek prelepe Murillove slike: Jaslice. Slika sama je v vatikanski pinakoteki v Rimu. Sliki na str. 16. in 17. nam stavita pred oi dve slovenski zgradbi v dalj nji Ameriki. V ohioski dravi pri Clevelandu so si zgradili Slovenci svojo cerkev in upnie in imajo tudi svojega duhovnega pastirja (gosp. Vita Hribarja). V koledarju drube sv. Mohorja se nam predstavlja ta slovenska obina kot t. V i d (Cleve-land).