102. številka. £ Trst, v četrtek dne 7. maja 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 34 K. za pol leta 13 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 3 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot. f3 nvč.i; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. w V edinosti je moč J Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -e ne vračajo. Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12. Volitve v tržaški okolici. Dulc;s in tundo! Z opisom zmage slavja naj zaključimo te članke. Iz posebnega namena Rojan — za zaključek. Dulcis in fundo ! stvar v ljuti borbi konsolidirala, da so se v ognju značaji utrdili in da je preteča nevarnost prinesla Rojančamm razsvetljenje, d a v našem Rojanu morajo biti zložni med seboj! In res: na nobeni volil vi še niso bili smo si prihranili Rojančani tako zložni, tako jedinstveni, tako ujedinjeni v oni misli kakor dne 26. m. m. j— in na nobeni volitvi se ni v IV. okraju Da, sladko, sladko nam je v duši, da slovenski kandidat dosegel take večine, kakor je naš liojan dal povodom volitev toli sijajen na tej volitvi. dokaz o svojem narodnem in polit čnem pre- ( Da, da: dan '26. minol. meseca nam je porodu ! prinesel radostno blagovestje, kako sa je na Sladko, sladko je moralo biti v dusi tej nevarni ter silno izpostavljeni točki naša vsakomur, ako je poznal žalostne razmere, ki stvar konsolidirala ! Kakor je bilo to sporo-00 vladale v Rojenu svoječasno, a je videl v čilo z volišča nam v veliko radost, tako je nedeljo dne 26. m. m., kako junaški, kako bil dan 26. m. m. se svojim vspehom nad vsemi odločno in samosvestno in v krasni slogi so onimi — nad nasprotniki na cerkveni in obšli rojanski volilci na volišče in se tam zdru- činski oblasti in nad tisto peščico domačih žili v manifestacijo slovenske stvari v žup- izdajic — dan maščevanja, dan niji rrjacski ! plačila! Združili so se v sijajen protest proti grdim falzifikacijam ; na volišču so pokazali Zato nam je toli sladko v duši, ko govorimo danes o divnem nastopu Rojančanov se svojimi osebami, kako tisto ljudsko štetje na zadnji volitvi. S tako slastjo v duši smo — laže ! hoteli zaključiti te članke — tisto slastjo, ki Na predzadnjem ljudskem štetju so bili je po dovršeni volitvi napajala duše naših našteli v Rojanu celih 70 Slovencev ! ! Na značajnih mož v Rojanu, da so g'asno vskli-volitvi dne 26. m. m. pa je bilo v župniji kali od radosti in veselja. rojanski oddanih za slovenskega kandidata Na vrtu konsumnega društva, na pro- 10O glasov ! A če k tem glasovom pridodamo štorih društva »Zarja« in na mnogih drugih slovenske glasove, oddane za italijanskega kan- krajih je zaplapolala slovenska trobojnica. didata, in pa glasove nekolikih socijalistov, Divne naše barve so javljale širni župniji, da ki v zmislu dane jim parole niso šli volit, tu živi rod, ki je danes v svoji samozavesti prihajamo do zaključka, daje bilo dne izvojeval sijajno zmago ! V trumah se ja usuvalo ljudstvo v razne krčme in izlasti na vrtne prostore konsumnega društva. Nasprotniki pa so oisli ali se poskrili v sramoti. Nijednega nismo zapazili nikjer. 01 vseh strani R »jana so doneli odmevi zvonke naše pesmi in radcstn?ga vskli-kanja. In to je trajalo vse popoludne do pozno v neč, ne da bi se bila pripetila ni najmanja To je bila obsodba poitalijančevanja ro- nGPrilik*' V *08tilni Pri Ivanu M BoletU je janske cerkve. Udarec je bil to tako občuten, Peval° P^sko društvo »Kolo«, domače pev- 1 i 1 t • • 11 sko društvo »Zarja« pa je bilo odšlo na da je sam župnik .Jurizza javno priznal, da j t- j izid volitve pomenja zanj najhuji poraz, ko- alavJe v brat*ke Barkovlje. Oficijelno slavje likor jih je doživel v Rojanu. v Roianu Je bil° namreč določeno za naslednji A ni bil to poraz sam> zanj, ampak ob- daD> za P<»«deljek. čuten poraz je to tudi za one, katerim je g. In kako Priar5na in je bila Jurizza slepo — orodje. ta P™elava! Kar ima Rojan možatega, po- Njega so bili najeli, da ubije v Rojanu šteneSa in ^vestnega, zbralo se je na večer v prostorih »Konsumnega društva«. Bilo je tudi nekoliko gospodov iz mesta. Najbolji da je sam bivši zastopnik tega okraja, g. F r a n D o 1 1 e n z, pri vel med voliice svojega naslednika, gosp. Gerdola. Poslednji je bil vsprejet neopi- 26. m. m. v Rojanu sko ro še enkrat toliko slovenskih voliice v, negoje predzadnje ljud-sko štetje izkazalo vseh Slovencev skupaj: m o ž k i h, ženskih in otrok! Volitev dne 26. m. m. pa je bila tudi v glaeen protest proti postopanju oblasti ! ! cerkvene zaness na5> stvar! In sicer s tem, da on: duhovnik I — razdor mej župljace, ne- i i „ , • utis je napravilo na vseh, mir v družine, sovraztvo med očete in Binove J * ' ' 1 med brate. Rojančani naj bi si stali nasproti kakor dve sovražni vojski in b; se tako ubili med seboj in — našo stvar. . ... . j , , , , .1 sno radostjo. Vse mu je hotelo častitati in Dan Jb. m. m. je dokazal, tla sovražniki m ... . nakana ne le ni vspela, rcarveč da Be je naša stisnit: roko. Oglašala se je cela vrsta go- PODLISTEK. vi nje med materjo in Brigito, pretrgano vsaki hip prihodom sedaj Petra, sedaj Juric*, sedaj ----Pepc, ki so prihajali, da povprašajo sedaj po Na rojstni zemlji. tT-"ed8JJK' Tm "'VT'!!1' V?, mkje iz J S zadnje sobe je donela Zlat cma ljubavna pe- epiMd Ks&ver-Šandor-GJalakl; prevel M. C. gem . ,Xa te mislim, kada ZDra ....«, kraj XXIX. Levove sobe pa je bilo na zloge presekano V=e življenje na deželi se je združilo čitanje O ge in Svetozarja. — Ah — Lev sddaj popolnoma na dvoru, ki je se svojo je zaprl oči in bilo mu je, kakor da ga za-toplino, svojimi debelimi zidovi, se svojo do- liva sveža krasna veda. A iz vsega je obČu-bro streho pozival k sebi in pa vsprejemal v til, kako ga ta dom veže na se bolj in bolj, svoj objem. Tudi ptice, ki so se pritiskale k a te vezi so se toli nežno prijemale njegove oknu, kakor da iščejo zavetišča v njem. duše. Kar zabolelo ga je v srcu, ko je po- Ve* dan je šumelo sedaj o njem od mislil, da mu bo zapustiti to življenje. In opravila. V enem kotu se je obdelovalo žito, z vso silo je p3dil take misli od sebe, da se v drugem so kupičili turščico, tam zopet je je ganjen pridružil materi in Brigiti, ali da odmevalo od dekliške peemi, in zopet, kje je odhajal doli k Petru, kjer so bili* stari drugje od možkega smeha. V Franovi sobi Janko, vrtnar Mart n in oskrbnik, in so pa so pevali in žvrgoleli ščinkovci in č žeki vodili dolge razgovore — pripovedovanje o da je zvenelo po vsem velikem domu, med tem in onem. Ali pa je ostajal v sobi — ter tem ko so se po dvorišču oglašale kokoši in jamal zopet omiljene mu knjige svojih nekdaj so z občudovanjem gledale na juaaške pete- milih mu pisateljev. Oh — kakovo uživanje line, ki so te tudi sedaj po visokem snegu je navstalo zanj vsakokrat. Kakor kakov drznili odhajati dalje od dvora in so z gourmand — je segal po knjig ih in si s'adil vzvišenih mesc kikiriki — ali glasno in duh in srce z lepotami, ki ao jih naložili jasno. Iz salona in vež9 je bilo čuti pravilen notri. V salonu pak je ponehavala očetova in težak korak, ki se je sprehajal od enega hoja — in vsaki hip je čul, kako isti ži-kraja do druzega, in čut; je bilo rezgovarja- vahno lista v kaki knjigi ter glasno skandira vornikov, ki so v navdušenih besedah slavili izvojevano zmag?. Za preabrat na bolje, ki se je izvršil v Rojanu, je posebno ziačilno to dejstvo, da je prišlo na naše slavje tudi celo omizje njih, ki so bili še prejšnjega dne naši nasprotniki. In posebno značilno je, kako ponižno in brez prigovora so poslušali gosp. Dollenza ogorčeni protest proti zlorabi njegovega imena od njihove strani, in pa vso tisto grenko resnico, ki jim jo je drobil govornik g. Treven. Molčali so, ker jim je bržkone govorila vest, kako so grešili proti svojim lastnim bratom! No, na to rano je položil balzama govornik g. Stemberger, ki je v divnem govoru, prevejanem od ljubezni in krščanskega brntoljubja, izvaja), da danes ne sme biti samo dan zmagoslavja, ampak tudi dan — odpuščanja. In zaključil je ganljivim pozivom do vseh onib, ki so se bili izgubili v svoji slepoti, naj se povrnejo v svoj dom, v okrilje svojega naroda, v naročje svojih bratov ! Te lepe besede so napravile silen utis na vseh. Ljudje so si stiskali roke med seboj, a govorniku so priredili ovacijo. Velikim navdušenjem je bila vsprejeta tudi zdravijca vodstvu tržaških Slo vencev! Ljudje so po napitnici razpravljali med seboj in so povdarjali, kolike zasluge si je steklo to vodstvo s tem, da je s tako odločnostjo, spojeno s potrebno previdnostjo in obzirnostjo do vseh elementov, ki t-o prihajali v poštev, dovelo tržaško Slovenstvo do toli sijajne zmage. Danes j e v župniji rojanski vera in zaupanje v to vodstvo neomajno... Temu zaupanju je dajal izraza v prisrčnem govoru tudi novoizvoljeni zastopnik, zatrdivš:, da se hoče vsikdar pokoriti disciplini, kakor jo bo zahtevalo vodstvo. On je uverjen namreč, da mu bo ob takem vodstvu še najlaglje delovati za koristi volilcev in za blagor naše okolice. Se svojim zvestim delovanjem se hoče izkazati volilcem hvaležnega na izkazanem zaupanju. S to izjavo je g. zastopnik kar v hipu pridobil za-se srca navzočih volilcev, ki so mu navdt-šino nazdravljali od vseh strani. Prostori konsumnega društva v Rojanu, napolnjeni do zadnjega kotička, so bili v ponedeljek po zmagi mesto pravega, pošteno slovenskega veselja in pevci pevskega društva »Zarja« menda niso še nikdar pevali tako iz duše, tako oduŠ9vljeno, kakor tisti večer. Se slastjo v duši smo opazovali elementarni pojav radosti po izvojevani zmagi, ve- ljubljenega Virgila. In šumenje po dvoru je kakor v daljavi prehajalo mimo njega — prav kakor zvok tistih tajnih harmonij, ki jih dete meni čuti v jutro v višinah nad sabo. Ves se je uglobil v slast in razkošje tako, kakor je nekdaj, za mladih dnij užival, in vsa njegova notranjost je odsevala od tople hvaležnosti in ljubezni do doma. In se daj ni bilo le srce in čutstvo njegovo v tem vzburjenih, zadovoljnih vzhitih duše, sedaj je sodeloval na tem tudi razum. Kakor da je stari dom deloval tudi na logiko. Kdo bi mogel pogoditi sled in razvoj misli in prepričanja katerega človeka ? — Saj — kdo je še videl in gledal, kako rastlina raste od hipa do hipa?! Lev je ne le srcem, ampak tudi duhom postal popolnoma drugačen v svojem prepričanju. Tudi sedaj ni gledal se vsega na svetu v sijajni rožnati luči ; on je dobro videl tudi sedaj, kako težko je vse življenje, kako neusmiljeni so ljudje, kako veliko mora človek trpeti. A, mej tem ko poprej ni mogel opravičevati pod razumom svojim vesoljno bitstvovanje, mej tem ko se mu je poprej vsa ta muka in beda življenja zdela brer svrhe, in ni mogel najti nikjer in v ničemer tolažbe človeku — je pa sedaj nosil v duši trdno prepričanje, da svet mora selo nam je vskipevalo v srce oni večer zmagoslavja, in sledkimi čutstvi v duši zaključujemo ta poročila. Z Rojanom smo hoteli zaključiti: Dulcis in fundo ! Boj za slovensko bogo-služenje. (Iz groriških sveeeniškili krogov). V. V boj za glagolico ! Hrvatje in Slovenci zahtevamo potem takem nazaj, kar nam je bilo vzeto nekdaj krivičnim potom ! Glagolica je dovoljena kakor bogoslužni jezik, je zakonita, ker papeži so jo potrdili kakor tako. Zahtevajmo, kar je dovoljeno in pravično ! Da bo imela naša zahteva gotov in hiter učinek, to je odvisno v prvi vrsti od naše narodne duhovščine. Dosedaj je bila duhovščina vedno nasprotna temu gibanju, in kar a priori je bilo obsojeno tozadevno gibanje! S temi besedami seveda ne odrekamo večini duhovnikov narodnostnega čuta in pa njenih zaslug za razvoj slovenskega naroda; konstatujemo pa, da sta v onih duhovnikih, ki zavzema j o visa mesta v hijerarhiji, ta čut in ljubezen do naroda stopila bolj vozadje in dala prostor neki veči ali manjši s e b i č r o s t i, in da v naših prelati)« ne opažac:o jasne, odkritosrčne odločnosti v narodnostnih vprašanjih, ki ui morala dičiti prave Slovence ! Iste spremembe vidimo tudi v tistih idealnih individuih, ki sanjajo o sličnih časteh ! Sicer priznavamo, da morajo duhovni najprvo vršiti svojo stanovsko dolžnost, namreč, da ščitijo in vtrjujejo vero v ljudstvu, ne uvidevamo pa, zakaj se protivijo stremljenju, ki hoče slučajno imeti od katoliške vere tudi kako koriBt v narodnem oziru ! Ali katoliška vera ne sme donašati nobene časne dobrote človeštvu?! Ako sme, kar je nedvomno dokazano z mnogimi zgodovinskimi dejstvi, potem sme tudi slovenski narod to dobroto vsprejeti in ima pravico, da ga nikdo ne ovira v tem in najmanje slovenski katoliški d-ihovnik ! Kakor ima slovensko slovstvo svoj temelj v verskih knjigah in so bili vfci slovenski spisi do XIX. stoletja skoraj izključno verske vsebine, tako smemo tudi upati, da nam bo katoliška vera pomagala v prihodnje k našemu trajnemu obstanku. Bog se bo vedno s'avil, katoliška vera ne izgine in žnjo ne izgine tudi jezik, ki ga ra- obstati in da se človek nikdar ne izogne temu obstanku ter da mora radi tega prenašati to življenje. A dom mu je kazal, kako mu bo ta naloga laglja. On jd v pojavah doma in v njegovi čarobnosti našel delovanje ljubezni. Ljubezen je, ki obseva z milino ves dom ter življenje po deželi podaja te stokratne divn9 hipe, kar jih je preživel od prvega svojega koraka preko rojstnega praga. On je užival — a to dejstvo mu je bilo zadostno, da je veroval v realnost teh lepot in da je veroval, da človek more doživeti časov zadovoljstva. Le — ljubezen — ljubezen mu je potrebna k temu. Lev je slutil sedaj, od kodi vsa beda današnjega rodu. Ta rod je izgubil ljubezen in zatajil srca, 11 daj a joči se izključno le razumu, in je pozabil, da človeška duša ne obstoji le od duha, ampak tudi od srca. Zato je ta rod tako sebičen, tako nizek — tako brez vzleta — tako nesrečen. Vse slasti podaja človeka le srce, ono ga dela dobrega, nežnega, pravičnega, nesebičnega — ono pomaga tudi samemu ;duhu, da deluje dalje, ko se mu prikazujejo neprijazni pojavi, ker izpoljnjuje dušo z ljubeznijo do stvari, po kateri duh hrepeni in teži. (Pride se.) bimo na cerkvenih slovestnostih, in nazadnje ee ne izgubi narod, česar jezik varuje cerkev. Politični pregled. Y Trsta, 7. maja 1903. Dogodki na Hrvatskem. Nad okrajem križevskern in kr. svobodnim mestom Križevci je preglasen »prieki sud« (naglasodba), odredba nrej, ki se rabi le v skrajnih slučajih. O neposrednem vzroku silnemu razburjenju kmetov v tem okraju, posnemljemo iz oseške »Naredne obrane« : Dne 23. aprila 60 bili priredili dijaki shod v vasi Tučeni ku, na kateri je doalo tudi do 150 kmetov. Med zborovanjem pa je prišel med nje pristav iz Križevcev, Graf, da aretira jurista Dečaka. Navzoči eo prote§tirali proti temu, ali rečeni je bil edveden v zapore okrajnega sodišča. Radi tega je prišlo v Križevčih do demonstracij in je bilo tem povodom zaprtih 60 oseb. Trije d jaki so bili obsojeni na izgon za 10 let iz območja križevskega ter na tri dni zapora. Jeden dijakov je bil obsojen na izgon za tri leta. Začetnik shodu je bil vrhu izgona obsojen na 14 dni zapora. Te obsodbe so razburile kmete po vsej okolici. Dne 29. aprila pa so prišli orožniki v Glogovnico pri Križevcih, da aretirajo župnika Novaka. Kmetje pa so branili svojega župnika. Na to je dosel v Glogovnico sam predstojnik Trnski (sin znanega hrvatskega pesnika Trnekega). Ali to svojo odločnost malo da ni poplačal s svojo — glavo. Kmetje B) prijeli Trpkega in ga zaprli in le posredovanju zupaika Novaka da se je imel zahvaliti, da mu je ostala glava živa. Predstojnik Trnski je moral vse obljubiti kmetom, samo da bi ga izpustili. Brzojavno pozvano vojaštvo je osvobodilo predstojnika Trn-skega. Dne 1. maja je prišlo silno ljudi v mesto, u veri t se. da li bo Trnski držal svojo besedo. Okolo poludne je prišel predstojnik na balkon z zastavo v roki. Pozdravil je narod, in zahvalivši ga, da mu je ohranil življenje, je zaprosil ljudstvo, naj se mirno razide na svoje domove. V to ime jim je izročil za-željeno zastavo. Narod se je razišel ob živio-klicih. Načelnik vojakovaski je hotel zapreti župnika Novaka. Začuvsi to, so kmetje šli iskat nače ni ka in našli so ga s k r i-tegav nekem sodu. Nalili so vode nanj ir ga nekaj čaea držali v tej neprijetni poziciji. Neke stražarje so kmetje tepli s palicami. Novine javljajo, da je predstojnik Trnski suspendiran od službe in plače. Iz ogrske zbornice. 1'red prehodom na €\ Itx* vsejedno pobirajo davki in užitnina in radi tega, da so ogrski državljani v Avstriji podvrženi naboru, dasi ravno se v ogrski zbornici ni vsprejel zakon o kontingentu novincev. Domobranski minister, baron F e j e r-v a r v, je odgovarjal, da se oni ogrski dr-žavljaci, ki se v Avstriji prostovoljno predstavijo, na nabor le zdravniško pregledajo, a v vojake b ;do vsprejeti se le tedaj, ko bo v ogrski zbornici vsprejet zakon glede kontingenta novincev. Zbornica je na to prešla k glasovanju o odgovoru domobranskega ministra na Va-radv-jevo interpelacijo in je ta odgovor vspre-jela s 131 proti 32 glasom. Dogodki na Balkanu. Včeraj je priplulo pred Solun več vojnih ladij in sicer italijanskih, nemških in Irancozkih. Iz Carigrada poročajo, da voditelji usta-šev jako obžaljujejo, da so bili o zadnjih dogodkih v Solunu oškodovani tudi tuji državljani. Širi se vest, da je vodstvo U9ta-škega gibanja sklenilo sedaj nekoliko odnehati ter zopet zapričeti še le v avgustu z ustajo in sicer na širši podlagi. V Carigradu pa sumijo, da hočejo ustaši s tem zavesti turško ! vlado, da bi jo tem lažje presenetili nepri-' pravljeno. Vsled dogodkov v Solunu dogodilo se je v Skoplju, Koiiuli, Monastiru in po vsej | Macedoniji mnogo aietiranj Bolgarov. V | Skoplju so aretirali tudi tajnika bolgarskega škofa, Tončeva. Med aretiranci je mnogo bolgarskih odličnjakov. V Carigradu eo aretirali tudi več bogatih bolgarskih trgovcev. V Skoplje so nadalje privedli 23 uklenjenih Bolgarov, med katerimi so bili tudi en du- hovnik in dva gimnazijalna profesorja iz Skoplja. V Monastiru vlada velik strah, ker se prebivalstvo boji, da se tamkaj pripravljajo atentati z dinamitom. Včeraj zjutraj so bile vse ulice zasedene po vojaštvu, vse trgovine zaprte in prebivalstvo je v množicah zapuščalo mesto. Blizu Skoplja se je te dni zopet vršila bitka med ustaši in turškimi vojaki. O tej bitki pa niso se došle podrobnosti. Druga bitka se je vršila v vasi Panica blizu Se-resa. Ustaši so proti Turkom metali dina-mitne bombe. Bitka se je vršila kakih 30 ur. Vsled eksplozij bomb je navstal požar v nekaterih hišah. Več ustašev je v ognju našlo smrt, ubitih od turških kregelj pa je bilo ednajst njih, med istimi tudi načelnik Dalčev. Pri njem so dobili zemljevid okolice Seresa ter načrt za napad na železniško progo. »Vossische Zeitung« meče vso krivdo radi dogodkov v Macedoniji na bolgarsko vlado, katera da dopušča, da se iz Sredca ven neti vse ustaško gibanje. Voditelji ustaje da so bivši bolgarski častniki in nekateri da imajo še sedaj bolgarske uniforme. Isti list trdi, da je bolgarska vlada kriva, da je sedaj vsa Evropa — vznemirjena radi dogodkov v Macedoniji. Te je pa že res nezaslišano ! Nemški list zahteva tu, naj bi se Macedonci puBtili mirno klati, samo da bi se Evropi ne bi bilo treba vznemirjati ! Cesar Viljelm v Vatikann. Cesar Viljelm je torej priliko svojega obiska v rimskem Kvirinalu porabil tudi v to, da se je poklonil glavarju katoliške cerkve v Vatikanu. In sicer je ta obisk priredil na izredne sijajen na.^in. Posebno pomembnost je hotel dati temu obisku s tem, da je vzel seboj svoja oba sina in svoje 3premstvo. Ves ta obisk Viljelmov v Vatikanu je bil tako prirejen, kakor da je sedanji vladar Nemčije hotel nastopiti slično nastopanju Karola Velikfga. Ta namera njegova se je < osobito izražala v dejstvu, da je poklonil papežu sliko fctolne cerkve v Metzu, čije pročeljejeslično onemu starodavne stolne cerkve v Rheimsu, kjer so se kronali francozki kralji. V tem daru je tendencija, je izražena želja, da bi zopet vstalo »Rimsko cesarstvo nemškega naroda, t V zvezi s to tendencijo je klicanje nemških romarjev (med katerimi je bilo tudi katoliških duhovnikov in menihov), ko je Viljelm zapuščal Vatikan : Živio K a r o 1 Veliki drugi! Na vsakogar napravlja to utis, da ssje s tem hotelo napraviti nekako protitežje proti sedanjemu »kulturnemu boju« na Francozkem ; na nas Slovane pa mora napravljati mučen utis, da se sedaj v Vatikanu napravlja taka struja, ki more biti le v prilog aspiracijam protestantske Velikonemčije. Tu nam prihaja v spomin zgodovinsko dejstvo, koliko je morala katoliška cerkev trpeti od strani nemškega naroda, ki vedno in povsod išče le svojo korist. Tako je bilo vsikdar, dokler je imela nemška posvetna oblast vpliva na Vatikanu; a tudi nemški episkopat ni bil nič boljši. Čim se je čutil doma dovolj močnega in zavarovanega, je silil na dan se svojimi velikonemškimi pre-tenzijami in je skušal na vse mogoče načine osvoboditi se od naslednikov svetega Petra ter si skušal podjarmiti bližnje narode in so-j sebno Slovane. Ta nevarnost se kaže tudi sedaj v obilni meri, kar nam potrja dejstvo, da je Viljem pozval k Bebi kardinala Gottija, ki je pre-sumtivni naslednik Leonu XIII. na ,papeževi stolici; in ako bi tudi ne dosegel tega, ima vseeno veliko moč, ker je sedaj prefekt propagande, ali »rudeči papež« in ima kakor tak velikanski vpliv na vsem Iztoku in tako tudi v sami katoliški cerkvi. Tako prinaša obisk Viljelma II. Vatikanu in vsemu katoliškemu svetu resno nevarnost. Nam se ne trebn ravno tresti pred tem. Zlomili smo že marsikatero nevarnost,' in prestanemo tudi to. Vatikanu pa pridejo morda časi, ko se bo zopet moral spomniti i onih, katere je že loli&okrat z val na pomoč proti nemškemu navalu — nas Slovanov ! Odhod cesarja Viljelma iz Rima. | Cesar Viljelm in princi so se včeraj ob 5. uri popoludne poslovili od kraljice Jelene. Četrt ure pozneje je cesar v družbi prinčev in kralja Viktorja Emanuela zapustil Kvi-rinal in se odpeljal na kolodvor. Tam je ^ ostal cesar de kakih 10 minut v pogovoru s kraljem, ministri in drugimi dostojanstveniki. Vlak s cesarjem in princi se je odpeljal ob 53/4 uri. Kralj in cesar sta se jako prisrčno poslovila. Tržaške vesti. Naši zastopniki v mestnem svetu. Oitateljem ne treba še le razlagati, kaka je pozicija naših okoličanskih zastopnikov nasproti večini v mestnem svetu. Menimo namreč principijelno stvarno stališče kakor bra-niteljev na eni strani gmotnih potreb okolice, na drugi pa idejalnih narodnih in političnih interesov. Ni lahka ta pozicija v mestnem svetu. Ta duvalizem v njihovih nalogah, zahteva od njih na eni strani previdnosti in finega takta, na drugi pa zopet tiste odločnosti, ki se v slučaju potrebe ne plaši tudi najhujih konfliktov. Za povoljno reševanje take dvojne naloge treba inteligence in socijalne uglajenosti in okretnosti. Ta potreba je tem veča, čim močneji, navihaneji in izvežbaneji ter v izbiranju sredstev neskropulozneji je nasprotnik, proti kateremu treba manevrirati. In ravno v našem mestnem svetu imamo nasprotnika, ki je sila nevaren, ker združuje v sebi vse navedene lastnosti. Poreče nam morda kdo, da smo nedosledni v svojih trditvah, češ : te dni ste vedno povdarjali, da je novi naš mestni zastop oziroma deželni zbor sestavljen skoro iz samih nulitet, sedaj pa kar hkratu prihajate z zatrdilom, da so to same kapacitete, s katerimi je parlamentarna borba sila težavna. Na prvi hip bi se zdelo, da smo res zašli v protislovje. In vendar nismo. Kar smo rekli o povprečnem duševnem nivo-u mož, ki sestavljajo novi mestni svet — to stoji ! Ali ravno ta duševni nedostatek mož, ki sestavljajo sedanjo večino, dela isto tako nevarno, kakor smo rekli. Ker jim popolnoma nedostaje možnesti za nezavisno presojanje stvari, — ker jim torej nedo-Btaje samostojnosti v mišljenju in nazeri, je posledica ta, da ee slepo pokore vodstvu v vsem in da ima vodstvo za seboj absolutno zanesljivo, slepo pokorno, do ekscesa disciplinirano in zato nezlomljivo falango. Poleg volje vodstva ni v tej večini absolutno ni-kake druge volje. A to vodstvo, ali da govorimo konkretneje : oseba, ki je gospodar, avtokrat v tej večini, združuje v sebi vsa ona nevarna svojetva, o katerih auo govorili gori ! Takova je torej večina, proti kateri se je boriti in pred katero se mora braniti nasa slovenska delegacija. Nelepa spekulac'ja na nerazsodnost lju-dij je torej to, ako izvestni ljudje, katerim je gonilna moč edino le — animoznost proti osebam, blebečejo, kakor da bi bilo edino koristno za našo stvar, da bi bilo najbolje ustreženo tej naši stvari, ako bi bila naša delegacija sestavljena iz samih poštenih priprostih domačinov ! ! To je zave&tno, nelepo in ne-patrijotiČno zavajanje v krivo umevanje položaja in nalog naše delegacje, I seveda, ako bi bilo p«>magano že s samim poštenjem in rodoljubjem ! Ali ni — žal, da ni ! Proti takemu vodstvu, kakor je ima večina v našem messnem svetu, treba tudi na naši strani — da govorimo kar naravnost — primerne svote inteligencije! Kdor govori drugače, zvrača stvari in ne želi vspeha naši stvari ! To so uvideli tudi vsi razsodni okoličani, ki so v tem spoznanju izlasti povodom zadnjih volitev odločno zahtevali od odbora našega političnega društva: dajte nam inteligentnih kandidatov ! Tako neizprosno to pritiskali, da je bil odbor političnega društva naravnost v zadreg:. Od todi je tudi prihajalo, da je bilo letos vprašanje kandidatur tako težavno in kočljivo, kakor še nikdar do sedaj ! Od todi je prihajala tudi tista namišljena »revolucija* proti političnemu društvu, o kateri je govoril tudi ljubljanski »Slovenec« in že menil o tem, da se »jasni« v zmislu, kakor si je prisrčno želel on, ne menć se za akutno nevarnoet, ki bi bila ob sadanjih razmerah neizogibno spojena za narodno stvar, ako bi se sedaj pojavila taka »revolucija« na —■ volišču ! Če kdo ne veruje, da je tako, naj le gre poizvedovat med razsodne rodoljube po okolici, in osobito naj gre povpraševat v I. okraj, kjer izve, kako bo ravno tam neprestano pritiskali na politično društvo »Edinost«, naj jim ono da kandidata. A res prava sreča je bila, da jim ga je moglo dati cel6 iz njihove srede. Ne morda ukljub, ampak po zaslugi in iskrenih prošnjah pol. društva »Edinost« je prvi okraj dobil zastopnika, s katerim more biti zadovoljen v polni meri. In da je temu res tako, kakor pravimo mi, za to govore najjasneje številke — tiste velikanske večine, s katerimi so bili izvoljeni % si kandidatje pol. društva »Edinost«, in pa tista odločnost in navdušenje, b katerim so sli to pot okoličani v boj ! Nikdar še tako — t'j rečemo lahko z mirno vestjo. V interesu narodne Btvari se moramo torej le radovati, da je mej našimi okoličani jelo prodirati to spoznanje. To smo hoteli povedati. Sedaj pa bo morda zanimalo še naše čitatelja, kakova je pozicija naše delegacije nasproti večini, ne po političnem in narodnem stališču, ne po načelih, ampak po prostorih, ki jih zavzemajo naši v mestni zbornici ! Naši sede na skrajni desni, a na skrajnem krilu naše delegacije sedi svetovalec gospod Ivan Goru p, na nje levem krilu, v soseščini italijanskih zastopnikov, pa svetovalec gospod dr. S 1 a v i k. In vmes sede po vrsti svetovalci dr. R y b d r, dr. G r e g o r i n, G e r d o 1 in Sanci n. Tako naj bo! Včerajšnji »Indipen-dente« razpravlja v precej dolgem članku o — - interesantnem vprašanju : kako bi bilo možno to našo okolico poitalijančiti. To je le interesanten zaključek, ki involvira pripo-znanje, da je bilo zgrešeno vse dosedanje vedenje italijanske gospodovalne stranke nasproti naši okolic:. »Indipendente« pretresa način dosedanjega delovanja svoje stranke v okolici in o konečnih — nevspehih tega delovanja. In modruje, da za pridobitev teh »trdih« in »divjih« okoličanov bo trebalo intenzivne agitacije! Trebalo bi ustanoviti kmetijsko posojilnico, trebalo bi, da pomnože razne komunikacije, da se popravijo poti, trebalo bi posebno, da bi laški meščani k u-p ovali okoličanska posestva, ter bi tam zidali svoje »vile« ! »Indipendente« se bo morda čudil tejle naši izjavi: Gospo la naj le začno tako in mi mestni Slovani ne bomo se protivili ! Res bi bil že čas za to, da mesto odpre svoje velike (žal, da sedaj prazne!) blagajne na korist naše prežapuščene okolice. Dajte, pomagajte revnim okoličanom ! Mi bomo zadovoljni, ako bomo videli, da pomagate in greste na roko zapuščenim našim okoličanom. Poleg »dobrot«, ki jih nasvetuje »Indipendente«, bi bilo želeti, da gospoda že enkrat odpro prepotrebne slovenske šole v Padriču, v Rocolu, v Škorklji in pri sv. M. Magdaleni, na čemer jim bo hvaležna vsa okolica in vse Slovanstvo mesta Trsta ! Tudi zidanje meščanskih dvorcev po okolici nas ne bo plašilo. Vsi eventuvelni lastniki takih dvorcev naj ee vpišejo v volilne liste za okoličanske okraje. Tako bo vsaj upanja, da zmagamo mi kedaj v par mestnih razredih in morda s pomočjo raznih »cittadinov« slovenske narodnosti ! Le ven gospoda — ca slovenska, okoličanska tla ! Mi mestni Slovani pa ostanemo in ee bomo v zameno — množili v mestu ! Ako nam gospoJa pomorejo do tega, da se nam posreči, da zagospodarimo nad mestom, jim bomo hvaležni in hvaležni jim bodo tudi naši vrli okoličani, katerim bi mi potem znali bolje pomagati, nego so jim pomagali do Bedaj signori. Toda šalo na stran! Naši »dobri« Lahi ukrepljejo že nad 20 let sem, kako bi ee dalo polasčiti našo tržaško okolico ! Pisalo ee je že mnogo in še več govorilo, a stvar le noče iti ! Ko bi ne bilo teh »nepotrebnih« mestnih Slovanov, bi se že kaj ukrenilo — ali ti »štirje, padli Bem doli s hribov«, delajo preglavico našim »dobrim« signorom ! Ali ti v mestu so na potu, da si signori ne upajo prav v okolico . . . ! V vsej resnosti pa jim ponavljamo, da bi bilo občini v dolžnost, da bi bilo to postulat najprvotneje pravičnosti, da občina enkrat že kaj stori za duševno in gospodarsko povzd go svojih — davkoplačevalcev po okolici ! 1 Rojaneani, pozor ! Kakor vam je znano, namerja g. Zucculin zgradili v Rojanu tovarno za aefalt. Kom sijski ogled bo dne 11. ob 10. uri predpoludne na licu mesta. Proti tej zgradbi imajo rojanski župljani (brez razlike stranke in narodnosti) tehtnih pomislekov v zdravstvenem in varnostnem pogledu. Čujemo, da so nekateri njih že uložili protest na magistrat. Dobro bi bilo, da Be jim pridružijo še drugi. Čas za pUmene proteste je dj dne 9. t. m. do 'J. ure popoludne. Kdor bi zamudil ta rok, bo mogel predložiti svoj protest ustmeno komisiji Da licu mesta dne 11. t. m V nedeljo, desetega maja, Zveeer ob sedmih in pol V gledališču Fenice bo fulka Iz Tinta in iz okol—. Za veliko narodno veselico na korist družbe sv. Cirila in Metodija na vrtu šole pri sv. Jakobu priglasilo se je že pevsko društvo »Zvone z Opčin. - Opozarjamo zopet, da bo posvetovanje odposlancev naših društev v nedeljo ob 10. uri zjutraj v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu«, ulica Stadion št. li*. Pevsko društvo Hajdrih« na Prošeku priredi fine 21. junija svojo veselico. Toliko na znanje drugim društvom. Otvoritev »>arodne?a doma« pri sv. Ivanu. Včeraj je konsumno društvo pri sv. Ivanu v svoji seji eklenilo, da bo bo otvoritev »Narodnega doma« vršila dne 14. junija. Ker pa še ni definitivno določen dan zn veliko narodno veselico na korist družbe sv. Cirila in Metodija, utegnila bi nastati glede dneva otvoritve kaka sprememba, kar pa bo možno določiti po posvetovanju, ki se bo vršilo v nedeljo predpoludne ob 10. uri v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu« radi prireditve slavnosti na korist družbe sv. Cirila in Metodija. Ca ne bo ta poslednja slavnost dne 14. junija, potem ostane ta dan določen za slavnost otvoritve »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. »Slovan-ko pevsko društvo« vabi vse svoje gosp ee, gespe in gg. pevce na skupno vajo, katera ee bo vršila v petek zvečer ob 8. uri in pol Naprošeni so vsi, da se v polnem številu uieleič in da redno zahajajo k vajam, ker je le malo časa do koncerta. Kaskij kru/ok naznanja svojim členom, da prične z današnjim dnem zopet rerlni pouk (T. tečaj ob torkih in petkih od 7. do S. zvečer ; II. tečsj ob ponedeljkih in četrtkih od 7. in pel do 9. uie zvečer). Draibo premičnin. V pstek, da« 8. slovenskem Krasu, nahaja napis »Colletteria postale«. Kdor ne umeje italijanščine, temu bodi povedano, da pomenja to »poštna nabi-ralnica«. Značilno je tudi, da tu ni dobiti nobenih dopisnic v nobenem deželnem jeziku ! To menda zato, da se ne krši — ravnopravnost ! Pozor torej na rečeni napis, vsi vi, ki se utegnete voziti skozi nase Gorjansko ! — Tudi kateri goBpodov s poštnega ravnateljstva, ki ee bo morda slučajno vozil preko GorjanBkega v Komen, naj se ozre tja gori na omenjeni napis. Morda mu pride misel, da bi morda vendar dobro bilo, ako bi se izvršila kaka spremenba na onem napisu. Vesti iz Kranjske. * Podžupanom v Ljubljani je bil zlata kakor napoleoni, t. j. v 100U delih 900 delov zlata, 100 pa bakra za primes. Na isti podlagi, torej enake vrednosti, se kuje zlati denar z različnimi imeni tudi v drugih državah ; tako na pr. imajo za podlago francozko veljavo vse one države, ki so bile pristopile k »lega latina«, iu še nekatere druge, ki pa imajo le glede zlatega denarja isto vrednoto: Avstrija (8 gld.) v zlatu. Bol-g irska (20 levov), Srbska (20 dinarjev), Italija (20 lir), Španjska (2 Modene> ležbi iz vseh slojev izlasti pa iz pisateljskih Fiorence prvi> ki go Z£Ćeli kovati denar 8 in učiteljsk h krogov. i\a čelu sprevoda, ki syojo lastQo ^^ in ^ beeede >daca< _ se je pomikal od mrtvesniee na ljubljanskem vojyoda _ gQ nasM >ducati<> kakor 9e tudi pokopališču pa do rakve pisateljskega dru- Florence dcgli denar imenuje _ ,florino< štva«, v katero so položili zemske ostanke _ fiorino _ forint nesrečnega Simona, bo korakali »Sokoli« in pevci društva »Ljubljana« z zastavama. Počivaj v miru, blagi Simon Rutar ! * Na letni semenj t Ljubljani v ponedeljek dne 4. t. m. je bilo prignanih 1067 konj in volov, 21<> krav in 47 telet, skupaj ' Imeni cekin in dukat seveda nista za-znamenovali vsikdar enako velike in enako vredne enote, ampak le enakovrstan zlat denar, radi tega tud i še dandanes menijo pri nas da je vsak zlat denar že cekin. Ker pa S9 dandanes z imenom cekin 1330 glav. Kupčija je bila za pitane voli (Jukat) označuje poseben trgovski ko-srednja, za plemenske vole in konje pa ži- ma(j denarja, treba te že ločiti natančneje vehna. Kupce? je dcšio veliko. ptuj:h in do- j definirati, kajti razlika ni malenkostna. mačih. (Zvršetek pride.) Dražbi sv. Cirila in Metodija so od 9. do 30. aprila pcslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Mira« v Celovcu 717 14 K, upravništvo »SI. Naroda« Vesti iz Štajerske. — Dvojna mera. Zopet izgled dvojne mere, ki vlada aa Štajarskem. Slovenski učitelji se denuncirajo od nemškutarske strani radi veake malenkosti. Niti na čašo piva ne smejo ; 76 38 K> urednistV0 »Slovenca« 62.16 K, v kak »narodni dom«, ako nočejo, da se | žup jy Sakeer V Hotedršici 10 K, prof. B. spravi nadnje kakov nemški denuncijant. 1 s ti fcar v Kalugi (Rusija) 5 K, arhivar A. maia ob It, uri prtdpoiudn. se bodo vsleu PU ^f ,e -dkokedaj • Aškerc v Ljub1jani 5 K, Iv. Zabrič v Trstu Zrfh. tuk. c. kr. ornega sodišča za e, j0^0 " t ^ ** Na8Protniki PrePira V X' vilse stvari vršile JSZ M. premičnin: h^VT d V\ SI ^ 40 K' Ž"P' A' Fišer V Ribnici r ! neji ntciD), da se čutijo Slovence, na Starem trgu št. 57, čevlji, hišna oprava j Slovenski učitelji so vezani na rokah in in oprema v ralrgi ; v ulici Concord.a št OnQgah Vsedrugačno svobodo pa už.vajo in v ulici Amalia štev. 22, hišna oprava op„m, v zalogi i» r.„o; v ulici S.Hce »tjBtrJlu ksMti ,voje „emSkon.cijon.lno »i.,^ T Kamniku 28780 K (po ,SI. N.«), TT: V K * T. ini iljeDj'- -8"1' • kakOT ^CZ V Celju 130O.. K, moika v Rodov- °pr"": r ° T°'er 9t- t j rkee* nemSkutlraktS1 u8ite,ja v neki ** HM 56 K, L** v Gorici ie 20 K, moška oprava ; v Rocola «. 46, h*. oprav.; . | yen9k; ob5i„. ki .. taio drzeDi da i=daj.^ y Ljubljani 169.34 K> „ pol. ulici ' »elai st. 6, klopi, cevlj! 10 r.zno; na prave pravcate progiase do |jadatva, naj ee 1 J ' ' poslužuje knjižnic, ki jih ustvarja tisto pro- !sulo društvo »Sudmarckc. Mej t9m torej, F~ yidmar v Šmjbelu 6 K, dek. A. Rogač ko se slovenski učitelji niti ganiti ne smejo, morejo nemški učitelji svobodno javno nastopati kakor prvoboritelji nemške ideje. Tudi ozirom na učiteljski stan velja torej na Štajarjkeao tiata znana »dvojna Mohorjanov 4 K, J. Menhart pri Vel. Nedelji za »Orm. spom.« 2 K ; posojilnice : v pa uživajo (jrnomiju 4o Ki v ptuju 200 K, v Ribnici nemški učitelji. Oni morejo brez vsacega 50 ^ v glov>Bi8trici 40 K; podružnice: Greti st. 13, h šna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 15.2, ob 2. uri popoludne 18.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761 2. — Danes plima ob H.O predp. in ob 7.2* pop.; oseka ob 1"36 predpoludne in ob 1*6 popoludne. zelo 50 80 K ; za družbene knjižice je 13 odjemnikov poslalo 35 60 K, in sicer : kapi. Dober STet. Kdor želi nasejati lep travnik, temu priporočamo, da ti naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d -munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« i o Marga-rethen - Insel. Že 29 let zalaga Mauthner te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marietin m otokom. mera«. v Hrušici 5 K, opat Fr. Ogradi v Celju in žup. J. Brence v Preski p? 5 K, kapelan Št. Terškan v Št. Petru pri Novem mestu in kur. Iv. Zupan v Š . Petru Notr. po 3 K itd. Blagajništvo družbe a v. Cirila in Metodija. Vabilo na ustanovni shod društva slovenskih in hrvatskih dijakov upodobljajočih umetnostij, »Vesna«, na Dunaji, ki se bo »Tršč. Llovdu«). vrgii dne 9. maja 1903 v Richterjevi restav- V zadnjih časih sa je mnogo govorilo racjji (HI. Rennweg 3) točno ob 7. uri zve Gospodarstvo. Nas zlati denar. (Josip U 1 č a k a r Vesti iz ostale Primorske. X Smrtna kosa V Gorici je umrl novega zlatega deoarja kronske vrednote. Slovencem dobro znani trgovec g ^»p. Jurij Predno se je pri nas uvela zlata ve- in čitalo o cekinih ; naše ljudstvo je pričelo imenovati nove zlate krone »oekine«. To pa je na pačao ; cekini so popolnoma drug de- poročilo pripr. odbora. 3. Volitev odbora za nar, in sicer se kujejo tudi še pri nas poleg ^oči tečaj. 4. Slučajnosti. čer s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika pripr. odb. M o a e. Ijava, kovali eo ee v naši državi sledeči Praga X Obrtna šola za zidarje v Kenčah z]ati denarji : je imela v nedeljo sklep šolskega letp. Vspehi 1. Kcmadi po 8 in 4 gold. v zlatu, ki šole so b li najiepš". Na učnih izielkih ee je odgovarjajo popolnoma kom idom po 20 in videla velika pridnost učencev, ki se kaže s:- 10 frankov; torej 8 gld. v zlatu je bilo in sebno v natančna izvedenem elementarnem je še 20 frankov c zlatu (Napoleon d'or, risanju in Stavbea:h načrtih. Ta obrtna šola Fran Josip d'ot). Ti komadi bo jako po- j maja : je bila u-tanovljena pred 7 leti. Minolo š>l- dobni našemu sedanjemu denarju v zlatu,' Lvov sko leto je obiskovalo pouk v 3 razredih 62 imajo skoraj enako veličino in enak rob in učeccev, med temi 54 donoačinov in 8 iz jBti napis na robu, le napisa na straneh sta drugih občin. UČern-i so redno zahajali v šolo drugačna. Prav lahko ee pripeti, da se vzame ter pridno sledili poukn, kar kaže konečni 3 gid. v zlatu za 20 kron v zlatu, kakor povsem povoljni vspeb. Podučevalo se je: tuai 4 gld. za 10 kron. Izguba sicer ne iz-prostorečno in geometrično risanje, nauk o na§a toliko, kolikor kažejo navidezno šte-stavbarstvu, modeliranje, obrtao spisje in ra- vilke, ampak precej manje. Osem gold. v čunstvo, knjigovodstvo ter nemščina. Zavod z]atu namreč ni 20 K v zlatu, ampak K so gmotno podpirali visoka naučna uprava, 1904, t"da o tem pozneje. Ta zlati denar je deželni odbor, kupčijska zbornica, okrajni šol. tako nekako sličen novemu kakor srebrni ko-svet in domača občina. madi po 2 gld. in l(4 gld. novim petačam in Tudi grof Attems je velik prijatelj te kronam. Radi tega so ta denar umaknili iz dole- premeta, med tem ko imajo zlati naši ko- X Italijanski napi9i na Krasa. Pišejo madi po 8, ozirom 4 gld. vrednost kakor na-nam : Gotovo bo zanimalo vaše čitatelje, ako poleoni ; imajo torej še veljavo, a se ne ku-bodo čuli, da se v Gorjanskem, na našem kršnem jejo več. Imajo tudi enako množino Čistega Vsi gg. slovenski in hrvatski dijaki upodoblj. umetnostij dobrodošli ! V imenu pripr. odbora: stud. arch. Fran Banči<5 m. p. predlagatelj. Stud. art. Aleksander Šantel m. p. preds. pripr. odbora. Loterijske številke, izžrebane dne 6. 79 44 31 73 82 48 15 9 65 učiteljev. Na hišni preiskavi pri nekem tukajšnjem bolgarskem trgovcu je bilo zaplenjenih, da-si je protestiral proti temu, več privatnih papirjev pri njem bivajočega podtajnika bolgarske diplomatične agencije, Ni-koforova. Ker pa niso našli ničesar, kar bi koga kompromitiralo, ho hoteli vrniti p ipirje. Toda Nikoforov je odklonil to. Bolgarski agent Gešov je že dvakrat protestiral na Porti proti postopanju policije in Bolgarska bo bržkone zahtevala primerno zadoščenje. CARIGRAD 6. (B) Govori Be, da je sultan vsled dogodkov v Solunu osebno apeliral ca kneza Ferdinanda, naj v obojeatran-skem interesu še energičneje, nego doslej nastopa proti macedonskim odborom, katerih ognjišče je brezdvomno v Bolgarski, odkoder se vzdržuje vse gibanje. Tu in v evropskih vilajetih nadaljujejo z aretovanji Bolgarov. Glede mnogih ni nikakega dvoma,- da je aret ranje neopravičeno. V bolgarskih krogih trdijo, da denarja potrebni policisti v mnogih slučajih zato aretirajo bogate Bolgare, da potem izsiljujejo denar iz njih. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'1 v Trsta 3$*« £KKSCXKX*XX X X X X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane toyarne mizarsfce zadmp 7 Gorici (Solfcan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna polištva primorste dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BC Album pohištev brezplačen. 'VI x X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXM XXX K X pročajalnica zelenjave, sadja, piva, vina in sladkarij je na prodaj. Več pove liasa uprava. Velik dohod rudečih in c-rnih trakov fid gumija za cepljenje trt, dvakrat rafinirano žveplo Romagae in Cesene, z modro galico 3 °/0 in 5 °/0 mešan i žveplo, aogležka modra galica, „x\gricol"1 za uničevanje mrčesov ua trtah, cveti ticah, drevju in zelenjadi, žvepljal-nice, cevi od gumija za žveplja niee, uava „Rafiau za vezali cvetljice. Delika zaloga in izbor „Futterkalk" za mastiti vsakovrstne domaće živali, mlete barve v olju ali prahu, uokostij, ćopičev, angleško laneno olje surov in kuhano in za živali, žeblji, šipe, ma3t za vozave. vrvij, pip, ščetk, parfema, eseuc, vinskega cveta in aDega za ki*, mineralnih voda. vžigalic in voščila družbe sv. Cirila iu Me oda, zelišč in medieinalnih olj, voščenih i a stea-riuskih sveč, tinega in navaJnega mila. - Cene brez konkurence.---- Priporoči so za blagohotno F0(lp°r0 £mit Cumar pok. fridriha v Trstu, ulica Belvedere štv. 37, podružnica: Opčina 212. Užgani znak na zamašku y varstvo MATTONIJA proti u/j/fifa/fajM GiessMliler ponarejanju sanerhrunn. Brzojavna poročila. Ustaja t Maroku. MEL.IL A 6. (B.) Poročevalec lista »Heraldo« iz Meli le oporeka vestem o umoru pretendenta Bu-Hamara. — Sprednja straža ustasev je doila v Udjda; druge njihove bojne sile se pričakujejo skoro. Dogodki na Balkana. CARIGGAD 6. (B.) V Solanu so se vedno vse šole zaprte. Ravnatelji in učitelji bolgarskih šol so v zaporih. Tudi na drugih krajih Maeedonije je bilo aret'ranih mnogo Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi i= ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Custrovan cenik brezplačno in franko. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejJih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjrSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" - vzajemna zavarovalna banka v Pragi. - Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih UliCdh 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah 5kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne namene. Nova rašča lasij! S a tisoče zdravnikov tu- i ti inozemskih pri-pvročajo Loracrinovo vodo za lase in brado itd., ako rastejo pomanjkljivo. Lovscrin-voda za la^e poceja mnekemu, ženski in otroku krasno ia pcipn glavo las. i apravl ja vsfike 1 b • fjos'e, dolge, polne, blisreče in mehke kakor siifa ; vzdržuje iste mladeniško sveže in lef>e, obvaruje proti izpadanju in vzdržuje kolo ff~'av£ čiito in zdravo, vsled česar glava ne (p e'i. Predčasno osiveli lasje postanejo po npjrabi Lotacrina. ne da bi j (h bilo treba barv 11, zc^»et naravne. Lovacrina je najboljše koemetiSko sredstvo za negovanje lasij in ! brade, isti je preskusen od idravstveu b oblfsti ter pri?njn od najsliv t*jsih u?c- ' njak*v. Ctna velik! s:eklenlci »Lccrima«, ki za- 1 dos'a za ve5 mesecev 5 kron, 3 steklenice 12 kron, 6 steklenic '20 kron, steklenice za poskušnjo K 2. — Raspošilja preti povzetju, ali, ako ee denar predplača, evropej^ka zaloga : M. Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrase 45. Zaloge v Trstu : Lud. Nagelschmidt, prodaja na debelo in drobno, u ica Sin SebaHiano 1, E. Z?rcitz ulica Stadion 2, Josip Z gon, ulic?. Caserma 8, Agenzia Zutlin, Corso 'Jlt Ivan Angeli, ulica Canale 5 Ivan C 11.a. Prodaj alnica roko vic in kravat. A. HUBMAN TRST C orso št v. 19. TRST. Rokovice gfaćp, p»ve vrate za gospe, 2 gumba po......gld 1.— 3 gumbi po.....gld 1.20 Rokovice 'Z švedske ali beie kože za praii, 3 gumbi po . . . • . gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....g!d —.80 Rokovice iz j onarejeDe kože, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice g acč za gospode .....gid 1 30 do 1.40 Rokovice I ristne angležfce po . . gld 1*80 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 nov?. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradca po 10 nove. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NI J. R )kov ee t*e poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri. Glavni zastop ?a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena otl dunajskega bančnega drt.š:*.*a in bavarske hipotekarne m menične banke v Monako vu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izpiačavsi v slučaju že n'tve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso tš. 7. Telefon 469. EJT" Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga, prodaja po redki priložnostni konfekcije zidano in volneno blago, preproge, pregrinjala in snovi za pohištvo. = Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera vecchia^ (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. — - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. NaroČbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v TrsJu...... 0 0 o ■oo—OO- OOOI o o o 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) 6 priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. A^olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. M. Aite trgovina z man i fakt urni m blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico iubas da more v polni meri zadostiti vsem zaht:oitfz cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolSe kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila-bodi od bombaža, sli platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. 0 0 0 0 0 0 Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence Poskušati, za se prepričati ! O— 0 o o oo« Riiione Artriatica di Slcnrta v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v poiuo zadovoljnost naročiielja. Sladica in resen" druživa dne 31. decesinr 1892.: gld. >1.000.000-— in na Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! mestu, okoliv Glavnica društva ..... Premij na reserva zavarovanja na življenje ....... Premijna reserva zavarovanja proti ognju........ „ 1,632.248-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... „ 49.465*07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000"— Reserva zavarovanja proti preini- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822-42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) „ 243.331-8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . n 500.000-— Občna reserva dobičkov . . „ 1,187.164*S6 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši.; oooooooooooooooo Na milj one dam ji bi ..Feeolin". Vprašajte Vašeca zdravnika, ako je .^ecoliB" najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Najtrši obraz in najostudnejše roke zadobe takoi aristo- j kratično finost in obliko z rabo „Feeolina-'. j.Feeolin-1 angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih ČeišČ. Jamčimo, da se s porabo ,.Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-Ćice na nosu itd. „Feeolin- je najboljše sredstvo za 1 očišenje in vzdrževanje in olepšanje lasi, zabranjenje , iste proti odpadanju, ple~«mi in boleznim v glava , „Feeolin- je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo . čifcčenje vzdrževanje in olopšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. -Feolin" je tudi nainaravnejse in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak » bi _Feeolin- ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.54) K, *> komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje 60 st. Povzetje st v«-«'-. Marna zaioira M. Feith, Dunaj, VII., 5lariahilfei>tra*se 4S. Zalora v Tr«ta : I« NasreiM-limiil. zaloga in prodaja na drobno |»ri Ett. Zernitz ul. Stadton 2, J«s. Ziron ul. i a>eraa S, Aerenzia Zallia.Corso 21, Ivan Ans-eli. uliea Caaale -», Ivan <'ili:i, ul. S. Sebavtiauo. 31. Maicliin. A. Penita ul. Geppa 14 II. Ci » g S" M" 8» h* M W o< 11 »a o (p ?r o < m Trgovina z železnino „MERKUR" PETEi ~%r Colju, <3rrsLŠls:eL cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter tfsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. ^^ Tomaževa žlixxcLra, najboljše nmetxxo gnojilo. ♦ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. uo*trežba točna. Gcm nizke. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. ===== K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼»e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, erečk, delnic, valut, novcev in deviz Promese izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — — kupone. = Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi ,. Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inknsso menic. Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejerna v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugoduim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ========= dne vzdiga, — Promet b čeki in nakaznicami. ■IHBSniHHHHHi