PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 131 (13.664)
Trst, četrtek, 7. junija 1990
S posegom ministrskega podpredsednika Claudia Martellija
V Rimu konec konference o neevropskih priseljencih
Notranji minister Gava in tajnik KPI Occhetto pozitivno ocenila dosedanje izvajanje zakona o evropskih in neevropskih priseljencih
Gianni De Mchelis na zasedanju K VSE orisal vsebino listine o pravicah manjšin
RIM — Z uvodnim referatom ministra za socialno var-®tvo Rose Russo Jervolino se je pričel včerajšnji zaključni dan vsedržavne konference o imigraciji. Pobudniki in ob-c*Hstvo so vse do zadnjega nestrpno pričakovali prihod mi-histra Andreottija, ki je najavil svoj poseg, a ga niso doča-kali. Zato pa sta na govorniški oder stopila med drugimi Odiranji minister Gava in tajnik KPI Occhetto, ministrski Podpredsednik Martelli je nato zaključil konferenco z dalj-
šo in
poglobljeno analizo mnenj, ki so bila iznešena na
Usedanju.
Gava je v svojem posegu skušal nekoliko omiliti prepi-re’ ki so se vneli v dvorani, ko je pred dvema dnevoma Sovoril tajnik PRI LA Malfa, in je dejal, da gre za osamljen Primer, ne pa za znak vladne šibkosti, poleg tega pa je tudi i'a Malfi osvežil spomin na to, da so zakon št. 39 sprejeli s°glasno, torej tudi s pristankom PRI. Notranji minister je Pozitivno ocenil dosedanje izvajanje zakona o imigraciji, z PPm pa je soglašal tudi Occhetto, ki je dejal, da je bil to edini zakon, za katerega so glasovali tudi komunisti.
V svojem zaključnem posegu je ministrski podpredsednik Martelli dejal, da je zakon že omogočil »regularizacijo« ‘PO tisočih pretežno neevropskih priseljencev, kar bo bis-veno pripomoglo k izboljšanju življenjskih pogojev vseh, ki so v Italijo prišli zaradi dela. Poleg tega je omenil načrt 0 novi stanovanjski politiki, ki naj bi zaobjemala tudi imig-rsnte, ter podčrtal nujo, da se priseljencem omogoči kultur-n®. verska in politična integracija. Namignil je tudi na mož-nnst. cja bi prislejencem priznali pravico do udeležbe na šte avnih volitvah, pod pogojem, da so v Italiji že določeno
Ministrski podpredsednik Claudio Martelli (Telefoto AP)
KOBENHAVN — Včerajšnje zasedanje Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE) je bilo skoraj v celoti posvečeno vprašanju manjšin, njihove zaščite in njihovih pravic. V času, ko v Evropi odpirajo meje in odpravljajo režime narašča tudi pojav narodne mržnje, ki je v zadnjih mesecih dosegla višek s številnimi primeri nasilja. Problem manjšin sta poglobila ameriški zunanji minister Baker in italijanski zunanji minister De Michelis.
Italijanski predstavnik je orisal listino o pravicah manjšin, ki so jo izdelali na podlagi predlogov Italije, Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Madžarske. Pojasnil je, da so medetnični konflikti dediščina blokovske politike, ki je sicer danes v Evropi ni več. Prav zato pa bi bilo treba po njegovem mnenju sedaj posvečati večjo pozornost manjšinam in njihovemu sožitju z večinskim narodom.
Listina o pravicah manjšin vsebuje 20 osnovnih členov, ki jih vsaka država lahko prilagodi lastnim potrebam. Predpogoj listine pa je, da vsaka država članica KVSE prepreči vsakršno politično zlorabo in propagando. KVSE ima zato dolžnost, da na demokratičen način nadzoruje položaj in
preprečuje izbruhe nestrpnosti med posameznimi narodi«.
Italijanski del predlogov o listini se omejuje na tri bistvene točke: država mora jamčiti za integriteto in istovetnost manjšin predvsem na teritorialni ravni. Ustvariti mora razne oblike avtonomije, kot je to že naredila za Nemce na Južni Tirolski. Za manjšine, ki v resnici predstavljajo večino na področju, na katerem živijo, morajo države poskrbeti za večjo avtonomijo in jim zagotoviti vse možnosti razvoja. Za etnične, verske in jezikovne manjšine, ki živijo v posameznih deželnih stvarnostih, pa mora preprečiti popolno asimilacijo, spoštovati njihovo etnično istovetnost, veroizpoved in enakopravno rabo jezika.
Čeprav je De Michelisov poseg naletel na veliko odobravanje v okviru KVSE, je bil od zunaj deležen tudi nekaj ostrih kritik. Iz Furlanije-Julijske krajine so se prvi oglasili predstavniki zelenih marjetice, ki so KVSE poslali protestno brzojavko. De Michelisu očitajo predvsem, da nima pravice dajati lekcij o manjšinah, če Italija ni sposobna ustrezno zaščiti pravic slovenske manjšine, ki se za zaščito zaman bori že desetletja.
Med včerajšnjim prvim srečanjem s predstavniki narodnostne skupnosti
Peterle podprl prizadevanja Slovencev v Italiji za pravično zakonsko zaščito
— Slovenija se bo tudi v pri-Cev^6 zavzemala za pravice Sloven-Italiji. V ta namen je nova vlada ce V^ala tudi ministrstvo za Sloven-kor ° svet;ur v sodelovanju z vsemi venllp0rientami Slovencev, ki živijo iz-l® ohr6^a mat:ične domovine bo skuša-vati' l*covad politiko in model sodelo-TVv ^ naj krepi slovenstvo. sl0v ie zagotovil novi predsednik jeuj6118^6 vlade Lojze Peterle ob svo-Pferl ycerajšnjem prvem srečanju s dijpJ’tavniki Slovencev v Italiji, Klav-tif Palčičem (SKGZ), Marijo Ferle-tiorvj n™ lV0ln Jevnikarjem (SSk), Iva-kojv. ^atino (KPI) in Karlom Deveta-Trst J. !)• Lojze Peterle je prišel v Sgt ' kJer se je skupaj s Tonetom Polj-Prii-c,*?-,udelezil zasedanja, ki sta ga Sp, dlla OECD in finančna družba So ' poP°ldan pa je bil v Kopru, kjer javili temeljni kamen središča tUrn ^aP°distria. Med svojim nekajur-2JR obiskom je imel Peterle na kon-. latu SFRJ v Trstu prvo uradno sre-nie s predstavniki Slovencev v Itali-
ji. To srečanje, kateremu bo v najkrajšem času sledilo daljše srečanje v Ljubljani, je hotelo biti tudi dokaz, da hoče nova slovenska vlada poudariti pomen in vlogo narodnostne skupnosti v odnosih s Furlanijo-Julijsko krajino. Problem je bil prisoten tudi v stikih, ki jih je imel Peterle doslej po strankarski liniji s političnimi predstavniki naše dežele, sedaj pa je ta skrb dobila tudi državniški pečat.
Predstavniki Slovencev v Italiji, ki so ob tej priložnosti čestitali Peterletu za'izvolitev na odgovorno dolžnost, so v skopih potezah orisali položaj naše skupnosti. Klavdij Palčič se je zavzel zato, da bi matična Slovenija pozorno sledila življenju manjšine, da bi zavzela jasno stališče do italijanskega sogovornika in da bi imela enakopraven odnos do vseh komponent narodnostne skupnosti, saj je nujno, da manjšina ohrani skupno narodnostno dimenzijo, ne glede na strankarsko razčlenjenost. Marija Ferletič je menila, da
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z včerajšnjega srečanja na konzulatu SFRJ	(Foto Magajna)
Preplah ob strupenem oblaku nad Sibirijo
MOSKVA — Sinoči se je po severni Evropi z veliko naglico razširila vest, da se nad polotokom Kola v Sibiriji dviga izredno visok in gost oblak rumenkaste barve. Sovjetske oblasti dogodka niso ne potrdile ne demantirale, medtem ko je holandski raziskovalni center KNMI, ki je specializiran za ugotavljanje jedrskih eksplozij, odločno zanikal, da bi šlo za tovrstno nesrečo. Zaenkrat ni niti vesti o tem, ali je dim strupen in človeku škodljiv.
Strah pred novo katastrofo so pozno večer povečale še vesti, da se oblak s precejšnjo hitrostjo pomika proti Finski in Skandinaviji. Na polotoku Kola so številni industrijski in vojaški objekti. Številne sume pa vzbuja tudi dejstvo, da so sovjetske vojaške oblasti iz tehničnih razlogov ukinile nekatere letalske proge nad polotokom.
Temeljni kamen za novi poslovni center v Ankaranu
' NA 4. STRANI
□ □ □
Lojze Peterle tta mednarodnem Posvetu v Trstu
na 6. STRANI
□ □ □
^ugno premočni zmagovalec letošnjega Gira
na 13. STRANI
Pred palermskimi sodniki štirje bivši župani iz vrst KD ki so po prijateljskih zvezah dajali v zakup »velika dela«
Obtoženi Marchello, Mazza, Tocco (zgoraj) ter Vito Ctancimino (spodaj)	(Telefoto AP)
PALERMO — Pred tretjim oddelkom palermskega sodišča se je včeraj začel proces proti štirim bivšim županom sicilskega glavnega mesta. Skupino bivših politikov iz vrst Krščanske demokracije sestavljajo Vito Ciancimino, ki so ga aretirali pred dnevi, ker je osumljen drugih prekrškov, Giacomo Marchello, Nello Martellucci in Carmelo Scoma. Poleg štirih bivših županov se bodo morali pred sodniki zagovarjati tudi nekateri bivši občinski odborniki in funkcionarji ter podjetnika Arturo Cassina in Pasguale Nistico, ki sta zastopala podjetje LESCA in pooblaščeni upravitelj družbe ICEM Francesco Paolo Mazza.
Zaradi upravičene odsotnosti enega od sodnikov so proces preložili za teden dni, predsednik tretjega oddelka Vito Amari pa je proglasil za neupravičeno odsotne vse obtožence razen Cian-cimina, ki je bil v sodni dvorani, ker so ga aretirali, ter treh funkcionarjev.
Skupina obtožencev se bo morala braniti gjred težkimi obtožami, med katerimi izstopajo
zloraba položaja, izkoriščanje javne funkcije v zasebne namene (čeprav je to po zakonu delno propadla obtožba), ter protizakonito prilaščanje javnega denarja.
Prav v tem naj bi bili obtoženci neprekosljivi mojstri. Tesna povezava z mafijskimi organizacijami je očitna, vendar jo bodo morali sedaj sodniki dokazati tudi z navajanjem podrobnosti o tajnih pogodbah, ki so jih župani in njihovi sodelavci sklepali s podjetji, ki so nato dobivala v zakup »velika palermska dela«. Od leta 1970 pa do leta 1984 naj bi tako romalo v zasebne žepe približno 500 milijard lir. Od teh jih je kar 400 razgrabila LESCA, ki je oskrbovala občinske ceste in greznice, 65 pa ICEM, ki je skrbela za raz-sveljavo. V štirinajstih letih je občina obnavljala' pogodbe po zasebnih dogovorih, ne pa v skladu z zahtevami občinske uprave. Podjetji LESCA in ICEM naj bi izkoriščali zakupe predvsem zato, da so navijali cene za redna servisna opravila.
• Peterle podprl
NADALJEVANJE S 1. STRANI so nove razmere in uveljavitev demokracije v 'Sloveniji temelj za nadaljnjo razvijanje dobrososedskih odnosov, .glede sprave pa poudarila, da je treba upoštevati tudi predvojno situacijo in genocidni odnos fašizma do Slovencev. Na to se je navezal tudi Ivo Jevnikar, ki je menil, da bi bila 70-letnica požiga Narodnega doma v Trstu lahko priložnost za prvo spravno dejanje. Jevnikar je poudaril, da imata Slovenija in Jugoslavija pravico in dolžnost skrbeti za manjšino in si želel državniški, ne pa ideološki pristop. Ivan Bratina je dodal, da^bo treba še izboljšati ravnotežje, ki se je izoblikovalo v zadnjih letih, v odnosih med matico in komponentami manjšine in opozoril, da Slovenci v Italiji nismo uradno priznani, ker nimamo zaščitnega zakona. Karlo Devetak pa je dodal, da je manjšina politično razčlenjena in je torej ni mogoče obravnavati bipolarno, nato pa je opozoril, da bo treba v prihodnje razmisliti, ker obstaja v manjšini zavedno jedro, ki se šibi, okrog tega jedra pa »siva cona« ljudi, ki različno doživljajo svoje slovenstvo.
Peterle je ob koncu spet poudaril, da bo Slovenija podprla manjšino v njenih prizadevanjih in izrazil upanje, da bo prav nova pluralistična stvarnost omogočila izboljšave v zaščitnem osnutku italijanske vlade, ki vsebuje v sedanji formulaciji veliko pomanjkljivosti. Zagotovil je, da bo pristop do preteklosti strokoven in spoštljiv do zgodovinske resnice. Ob koncu pa je povabil komponente manjšine k sodelovanju, da bi postopno skupaj s slovensko vlado razvili model sodelovanja, ki naj krepi slovenstvo.
VOJMIR TAVČAR
V Jur mali Baltski svet razpravljal o prehodnem obdobju pred popolno neodvisnostjo
Spopadi v Kirgiziji zahtevali nove žrtve Položaj postaja napet tudi v Ukrajini
MOSKVA — V spopadih v Kirgiziji je doslej padlo že 42 žrtev, več kot 350 oseb pa je bilo ranjenih. Iz Oša so se razširili tudi na mesto Uzgan, napeto pa je tudi v glavnem mestu Frunze (po ruskem revolucionarju in vojaškem poveljniku Mihailu Frunzeju). Samo v zadnjih 24 urah je padlo 31 novih žrtev.
Vzroke za spopade iščejo v medetničnih zemljiških sporih, ki so prvič izbruhnili že konec maja, ko so mladi Kirgizi na množičnem mitingu v Ošu zahtevali zemljo za individualno zidavo. Temu so nasprotovali predstavniki sosedskih občin, kjer so v večini Uzbeki, ki so sporno zemljo zahtevali zase. Konflikt je presegel lokalne razmere, ko so voditelji uzbeških neformalnih organizacij zahtevali ustanovitev uzbeške avtonomne administrativne enote-po-krajine v republiki Kirgiziji. V pokrajini Oš živi okrog 30% Uzbekov, ki terjajo paritetno načelo delitve sedežev v partijskih in državnih organih in 4. junija je potekel ultimat in razmere so ušle iz nadzora. TASS je poročal o dvajset tisočglavi množici huliganov, zlasti mladine, ki naj bi s kamenjem in steklenicami z vnetljivo tekočino zasula organe varnosti. Zažgali so več deset avtomobilov, napadli pa tudi sedež enot notranje vojske. Sočasno je v Frunzeju zasedal tudi izredni plenum CK kirgiške KP, edina točka dnevnega reda pa je bilo vprašanje »o poteku perestrojke in nalogah republiške partijske organizacije«. Predsednik republiškega vrhovnega sovjeta Masalijev je pozval prebivalstvo k pomiritvi strasti. Vezi med mestoma Oš in Uzgan so prekinjene, agencija Interfax pa poroča o novih okrepitvah enot notranje vojske. Po uvedbi izrednega stanja je voj-
ska že doslej zasedla vse strateške točke v republiki in v glavnem mestu. Razmere so eksplozivne. Poročajo tudi o kopičenju enot na medrepubliški uzbeš-ko-kirgiški meji. Pisatelj Čingiz Ajtmatov, ki je hkrati član predsedniškega sveta ZSSR, je pozval sodržavljane naj ne prelivajo krvi uzbeških bratov.
Na nemir na drugem koncu, v Pribaltiku, pa opozarja najnovejše sporočilo vojaškega sveta za Pribaltik. V njem je med drugim rečeno, da tam republike nadaljujejo s poskusi odcepitive od ZSSR. Pri tem se poslužujejo aktivne propagande in zakonodajne dejavnosti, ki da je usmerjena k razbijanju enotnosti sovjetske države, njene obrambne sposobnosti, hkrati pa žalijo dostojanstvo pripadnikov sovjetske armade in njihovih družin. Sporočilo opozarja, da številni zakoni vrhovnih sovjetov Litve, Letonije in Estonije nasprotujejo ustavi ZSSR. S tem se ne le zaostruje družbeno-politični položaj na območju Pribaltika, temveč naj bi si nove oblasti s povsem praktičnimi akcijami prilaščale lastnino in vse kar sodi v tako imenovani fond obrambnega ministrstva.
Ne oziraje se na zastraševanje vojaških oblasti pa se je v letonskem letoviškem kraju Jurmala danes na 2. zasedanju sestal Baltski svet, ki so ga tri republike ustanovile 12. maja. Predsedniki Litve, Letonije in Estonije so takrat v Tallinnu poudarili, da je polna državna neodvisnost treh republik poglavitni cilj novo ustanovljenega foruma. Današnjega sestanka se poleg treh predsednikov, Landsbergisa, Ruitela in Gorbunova, udeležujejo tudi predsedniki vlad in zunanji ministri treh republik. Predsednik letonskega parlamenta Anatolij Gorbunov je pred sestankom
napovedal, da se bo zavzel za formuliranje jasno določenega pravnega statusa, ki bi opredeljeval prehodno obdobje, v katerem bi republike dosegle polno neodvisnost. Takšen status naj bi predstavljal temelj pogajanj s centralnimi oblastmi. V Jurmali naj bi preučili tudi nedavni sestanek predsednikov ZDA in ZSSR in njune razgovore o Pribaltiku. Pred obiskom britanske ministrske predsednice Thatcherjeve v Moskvi pa je skupina litovskih partizanov nanjo naslovila pismo, v katerem jo pozivajo na priznanje litovske neodvisnosti. Pozivajo jo, naj Mihaila Gorbačova prepriča v nesmiselnost ekonomske blokade Litve, hkrati pa naj bi tudi zaščitila litovske zakonodajne organe pred poskusi napadov, ki naj bi bili usmerjeni k »demontaži« demokratično izvolje-
nih novih oblasti. V pismu je še rečeno, da so partizani v znamenje protesta že pred mesecem dni začeli opozorilno stavko, pridružili pa naj bi se jim tudi somišljeniki v Moskvi. Hkrati poudarjajo stališče britanske vlade, ki od leta 1940 ne priznava aneksije
Litve k ZSSR.
O nemiru govorijo tudi poročila iz najštevilnejše sovjetske republike Ukrajine. Potem ko so poslanci novega vrhovnega sovjeta republike za predsednika izvolili Vladimira Ivaška, so namreč člani demokratskega bloka, v katerega sodi tudi gibanje Ruh, začeli s protestnimi akcijami. Iz Kijeva tudi poročajo, da je Vladimir Ivaško napovedal, da se namerava na bližajočem se kongresu KP Ukrajine odreči funkcije prvega sekretarja partije, ki joje sprejel po lanskem jesenskem odstopu Vladimira Ščerbickega.
MIHA LAMPREHT
Neapeljski občinski svet se utaplja v žlici vode: od danes uprava v krizi
NEAPELJ — Neapeljska občinska uprava bo najbrž res utonila v žlici vode. Toliko je bilo namreč pitne vode, ki je pritekla iz pip večine stanovanj v vzhodnih mestnih predelih. Po aferi blatne vode ter na valu ljudskih protestov, ki so se sprevrgli v prave huliganske podvige, je v Neaplju izbruhnila še težka politična kriza.
Poseg vlade je bistveno pripomogel k temu, da so priplavale na dan dolgoletne ribarije med strankami, ki so druga drugi očitale, da niso bile sposobne izvajati nujno potrebnih posegov. Načrti novegja vodovoda so se več kot deset let valjali po pisarnah raznih odbornikov in svetovalcev, sedaj pa naj bi po posegu ministrskega sveta uresničili celoten načrt do junija 1991. leta.
Po težavah s pitno vodo je odstopil predsednik občinskega podjetja za vodovod. Njemu so sledili tudi odborniki PSI in KD, ki bodo danes potrdili svoj odstop in dejansko tudi formalno povzročili krizo na Občini. Danes se bo namreč sestal občinski svet, ki bo moral sprejeti nekaj odlokov za izplačilo poporavil nogometnega igrišča San Paolo, in razdeliti denar, kf so ga na podlagi raznih zakonov že namenili za šole in ljudske gradnje.
Po najavi krize na Občini je posredovala svoje stališče DP, ki je dejala, da je to podlo izkoriščanje kritičnega stanja s strani KD in PSI, prav tako kritična pa je bila DP tudi do komunistov in misovcev, ki naj bi preveč naglašali protest prebivalstva.
V senatu začela razprava o parlamentarni reformi
RIM — Na sinočnjem zasedanju senat ni odobril osnutka o reformi dvodomnega sistema zaradi premajhnega števila prisotnih senatorjev. Osnutek je že nekaj časa predmet ostrih polemik v večini, še bolj žolčne pa so reakcije opozicije.
Tajnik PSI Craxi je včeraj jasno govoril o zmešnjavi, ki je zavladala v vladni večini, nad reformo samo pa ni ravno navdušen. Potem ko je senatna skupščina predvčerajšnjim skoraj ves dan razpravljala o nekaterih točkah reforme, je včeraj končno prišla do dogovora o kvorumu, ki naj bi bil potreben za odobritev posameznih zakonov tako v senatu kot v poslanski zbornici. Po dogovoru se je zakonski postopek sprostil, kar pa pa tokrat ni navdušilo opozicije. Predstavnik zelenih, Guido Pollice, je dejal, »da se je tresla gora, rodila pa miš«, za komunista Pecchiolija, ki je bil tudi sicer najostrejši, pa gre samo za »psevdoreformo brez prave teže«. Na splošno so komunisti prepričani, da je sedanje število poslancev in senatorjev previsoko; predlagali so, da bi se prvi omejili na 400 (sedaj 630), za senatorje pa menijo, da bi jih zadostovalo 200 (sedaj 315). Omejitve, za katero KPI meni, da bi predstavljala prvi konkreten korak
k reformi institucij, pa ni doslej nihče upošteval.
Polemike pa imajo kot vselej tudi pozitivno plat. Kaže namreč, da se bo lider demokrščan-ske levice De Mita skupaj s tajnikom KPI Oc-chettom udeležil manifestacije za zbiranje podpisov za volilni referendum. Manifestacijo so priredili radikalci in demokrščanski poslanec Mario Segni. Skupen nastop obeh liderjev so demokristjani odločno demantirali z utemeljitvijo, da bi samo še povečal nezadovoljstvo in razhajanja tako v vladi kot v opoziciji.
Parlamentarni postopek o reformi dvodomnega sistema se je začel, vendar bo njegova pot dolga. Po odobritvi zakonskega osnutka s strani senata, ga bo morala odobriti še poslanska zbornica, ker pa gre za reformo ustavnega značaja, ga bosta morali obe veji še enkrat predi-skutirati in odobriti v roku treh mesecev, vendar ne bosta smela spreminjati besedila. Zadnjo besedo bo imela poslanska zbornica. Očitno je torej, da se bo razprava o reformi zavlekla v nedogled, za to pa sta poskrbela tudi Andreotti in La Malfa, ki sta že napovedala vsak svoj paket reform.
G. R.
Zmagovito srečko »Gira« so prodali na avtocesti
MILAN — Z zaključkom kolesarskega »Gira« je uprava državnih loterij sporočila številke izžrebanih loterijskih listkov. Prvo nagrado, 2 milijardi lir, bo dobil lastnik listka št. U - 69850, ki je bil vezan na zmagovalca »gira« Giannija Bugna. Druga izžrebana srečka je B - 24387, lastnik pa bo prejel milijardo lir. Srečka je vezana na Charlesa Motteta. Tretja srečka, AC - 04968 pa je vredna 500 milijonov lir.
Zmagovito srečko so prodali v restavraciji na avtocesti Milan -Benetke v bližini Verone, ostali dve pa so prodali v Montepulcia-nu pri Sieni oziroma v Milanu. V restavraciji na avtocesti, ki je last družbe Autogrill, so že večkrat prodali srečne loterijske listke. Srečno roko so zadnjič imeli lanskega decembra, ko je žreb Lotterie Italia osrečil kupca l dvesto milijoni.
Za Elan malo upanja
za izhod iz
LJUBLJANA — V zvezni skupščini je podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl povedal, da bodo tudi po juniju ohranili sedanje trdno razmerje jugoslovanskega dinarja z nemško marko. Nobenega razloga ni, da bi spremenili pariteto, ker jugoslovanski izvoz še vedno napreduje. Vendar je Pregl govoril tudi o ukrepih vlade, da bi razbremenili gospodarstvo, ki je ustavilo svoj zagon zaradi nelikvidnosti in raznih težav.
S temi problemi se bo danes ubadala slovenska vlada, ki bo ponovno razpravljala tudi o obveznostih do federacije. Slovenija je v velikih težavah, čeprav o konkretnih velikih podjetjih prihajajo povsem različne vesti.
Včeraj je bila tiskovna konferenca o Elanu, ki mu grozi največji stečaj, pravi gospodarski, pa tudi politični in psihološki slovenski krah, podoben, če ne hujši toliko razvpitega Agrokomerca. Predvsem izredno težko ugotavljajo dejansko stanje; slovenska vlada je ustanovila posebno osemčlansko komisijo, ki je o svojem delu poročala na tiskovni konferenci. Komisija je ugotovila, da je poleg Elana v Begunjah še 5 ali 6 podjetij v tujini, kakšno pa je njihovo premoženjsko stanje, za zdaj nihče ne ve. Vseh upnikov je 400 in vedno se jim pridružujejo novi. Po nekaterih drugih podatkih znaša celoten dolg 450 milijonov mark, letna realizacija pa dosega 120 milijonov mark. Koliko je premoženja, nihče ne ve in tudi komisija se je doslej zaman trudila, da bi to ugotovila. Kako se bo zadeva končala, je izredno težko reči, le malo verjetno je, da bo lahko
slepe ulice
vlada podjetje rešila, čeprav so upniki mnenja, da je stečaj najslabša rešitev in da bi največ izgubili. Po drugi plati pa bi morali tri leta delati čisto zastonj, da bi izplačali astronomske dolgove. Posebne vrste je osebna odgovornost upraviteljev, zato je v vladni komisiji tudi predstavnik ministrstva z& notranje zadeve.
Povsem drugačno sliko pa daje podjetje Gorenje, o katerem se je tudi govorilo, da ima težave. Predsednik poslovnega odbora Herman Rigelnik je včeraj, prav tako na tiskovni konferenci, povedal, da vse likvidnostne težave izvirajo zgolj iz finančne nediscipline prodajalcev ali njihovih likvidnostnih težav. Podjetje zelo težko dobi denar za izdelke, ki jih proda na domačem, jugoslovanskem tržišču. Ker pa večinoma prodajo v tujini, si s tem olajša finančne težave. Predvidevajo, da bodo letos izvozili za 560 milijonov dolarjev blaga. Podjetje deluje s polno zmogljivostjo. Ob sodelovanju s tujimi partnerji pospešeno posodabljajo proizvodnjo in uvajajo nove programe. Izdali so interne obveznice in računajo, da bodo še ta mesec s tem unovčili 50 milijonov mark.
Poročili dveh velikih slovenskih podjetij govorita torej o diametralno različnem položaju. Po eni plati imamo opraviti z velikim stečajem, po drugi pa so težave zgolj rezultat uvajanja trdnejšega tržnega gospodarstva in nelikvidnosti, ki izhaja iz uvajanja trdne valute, konvertibilnega dinarja in konca vseh poskusov reševanja gospodarstva z inflacijo.
BOGO SAMSA
Newyorška finančna družba Drexel bo y celoti vrnila dolg Jugoslaviji
NEW YORK — Drexel Burnham Lambert Group Inc., finančno investicijska družba iz New Yorka, ki je 13. februarja bankrotirala po 11. členu ameriškega bankrotnega zakona (prostovoljni stečaj), bo te dni obelodanila predlog reorganizacije. V okviru tega programa naj bi Drexel v celoti (sto centov za dolarj povrnil dolgove svojim upnikom. Med njimi je tudi narodna banka Jugoslavije, ki ji bankrotirana družba dolguje okoli 72 milijonov dolarjev.
Družba Drexel je o tem, da bo obelodanila program reorganizacije, obvestila odbor upnikov in zvezno komisijo za vrednostne papirje in borzo (Security and Exchange Commission). Do posveta o programu utegne priti že danes, za zaprtimi vrati na sedežu odvetniške pisarne Weil, Got-shal&Manges, ki zastopa Drexla. Pač pa se je iz dobro obveščenih krogov že vnaprej zvedelo, da si Drexel prizadeva na vsak način še naprej delovati kot finančno investicijska družba, in da zato poskuša izplačati upnike v celoti. Ban-krotno sodišče je Drexlu naložilo, da mora do 13. junija predložiti program reorganizacije in očitno je, da si bankrotirana družba prizadeva, da bi čimprej uredila reorganizacijo in začela na novo poslovati. Hkrati pa je tudi možno, da
se bo Drexlu (če izplača dolgove) spregledalo izplačeval visokih bonusov, ki so jih dobili vodilni ljudje v DrexlU’11 preden je družba proglasila bankrot.	,a
Toda hkrati se pojavljajo tudi glasovi, da Drexel ne bo mogel povrniti vseh dolgov, kajti zvezna davčna tT rava (Internal Revenue Services) mu še ni predložila za njegove davčne obveznosti, znano pa je, da ima davCe. uprava prednost pred vsemi drugimi upniki. Drexlovo P r moženje sicer cenijo na okoli dve milijardi dolarjev, ven js« pa je spričo naglo padajoče vrednosti delnic »junk-bN1^. (visoko tveganih vrednostnih papirjev) ocena njihove vr nosti dvomljiva.	, e,
Izplačevanje dolgov utegnejo zaplesti tudi civilne ki so jih zoper Drexla vložili številni upniki. Gre za j53 p 400 tožb. Med tožniki je tudi Narodna banka Jugoslavij%e, Drexla obtožuje, da je zlorabil njene dolarske dep^ ie NBJ je začela sodelovati z Drexlom šele lani, ko je bl ^g-vsesplošno znano, da je ta sicer nekoč sila ugledna al-gočna korporacija do vratu vpletena v številne borzne verzacije.	,
MITJA MERS^ ^
Italijanski konzulat tudi v Ljubljani
LJUBLJANA — Na terasi hotela »Lev« je italijanski generalni konzul v Zagrebu Salvatore Cilento včeraj ob italijanskem državnem prazniku priredil slavnosten sprejem, na katerega so prišli vidni predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Med povabljenci so bili tudi član predsedstva SR Slovenije akademik Ciril Zlobec, predsednik slovenske skupščine France Bučar, podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič, predstavniki strank in druge osebnosti.
To je zadnji sprejem italijanskega generalnega konzula iz Zagreba v Sloveniji, v Ljubljano bo septembra ali oktobra prispel jaa novo imenovani
italijanski generalni konzul Fabio Cristani. Odločitev italijanske vlade o ustanovitvi italijanskega konzulata v Sloveniji je bila sprejeta lansko jesen na pobudo zunanjega ministra Giannija De Michelisa in ob aktivni podpori deželne vlade Furlanije-Julijske krajine. Kljub očitani počasnosti zunanjega ministrstva se sklep zdaj razmeroma hitro uresničuje, kar dokazuje izredni interes italijanske javnosti za razvoj, ki ga je Slovenija dosegla v zadnjem razdobju. Neuradno se je še izvedelo, da bo italijanski konzulat v tako imenovani »Mačkovi vili«, iz katere je Matijo Mačka pred meseci izselila še prejšnja slovenska vlada.
(B. S.)
Odslej višje ka/n' za prometne prekry na cestah v SFKJ ^
BEOGRAD
Po novem za^°icaZa'
varnosti v cestnem prometu s iavij* za prometne prekrške v ■Ju=rno W 10-krat večje kot doslej. ^>e7n(Ho P*?' zen od 400 do 2000 dinarjev ^ voZjli, čali vozniki, ki bodo Planja, č zaradi napačnega prenue jovo0 bodo vozili brez vozniškega penara nja ali prevozili rdečo 'hJLjdena z. kazen 150 dinarjev je Prea predP' voznike, ki ne bodo spoštov ^ vetn°L sa o obveznem pripenjanju	,
tnim pasom. Za najhujše P zapP,, ob denarni predvidena °],Vgo dni- N na kazen in sicer od 15 o°
Na volitvah na Češkoslovaškem se bo predstavilo 19 list
Ljudski forum bo gotovo zmagal Ugodne napovedi tudi za zelene
v PRAGA -— Na prvih svobodnih političnih volitvah na Češkoslovaškem, ki bodo jutri in pojutrišnjem, se bo poleg Ljudskega foruma predstavilo še devetnajst manjših strank. Opazovalci menijo, da nobena od teh strank ne bo dosegla zadostnega števila glasov, saj jih kvorum zahteva najmanj 5 °dstotkov. Med manjšimi gibanji so vsekakor najmočnejši s°cialdemokrati in stranka zelenih, ki lahko računajo na Več kot 4 odstotke glasov, ni pa izključeno, da bodo vsaj Zeleni dosegli mesto v parlamentu. Anketa, ki jo je volilni Urad opravil prejšnji teden, je pokazala, da tema dvema shankama sledijo socialisti, medtem ko so slovaški nacionalisti pristali na predvidenih dveh odstotkih glasov.
Nič kaj ugodne pa niso napovedi za komunistično stran-L°. ki jo ostro napadajo zlasti mlajši volilci, kljub temu, da je v novem vodstvu več predstavnikov zmerne struje, med katerimi sta Ladislav Adamec in Vasil Mohorita. Češkoslovaška KP je v zadnjih mesecih izgubila več kot 60 odstotkov članov. Odločno na prvem mestu pa je Ljudski forum Vaclava Havla. Po zadnjih predvolilnih preiskavah kaže, da ahko mirno računa na 42 odstotkov glasov.
Za dodatno politično napetost, ki je po ponedeljkovem nombnem atentatu v Pragi že itak visoka, pa je včeraj po-Spbela tudi policija. Aretirala je namreč bivšega komunis-učnega voditelja Vasila Bilaka. Tiskovna agencija ČTK ^Poroča, da je obtožen »hudih kriminalnih dejanj« in grabe-Za._Bilak je leta 1968 podpisal zloglasno pismo, s katerim je Ceškoslovaški režim »prosil« sovjetske čete za pomoč pri Zatrtju praške pomladi.
Tudi v Bolgariji v nedeljo prve demokratične volitve
SOFIJA — V nedeljo, 10. junija, bodo tudi Bolgari volili novo vlado. Na volitve se pripravljajo dokaj mirno, saj v času volilne kampanje ni prišlo do hujših incidentov. Sestava novega parlamenta bo znana šele po drugi volilni rundi oziroma po balotaži, ki bo 17. junija.
Sedanje državno in politično vodstvo se spopada s številnimi gospodarskimi in finančnimi problemi, ki so dediščina štiridesetletne slabe režimske vlade. Inflacija je dosegla 20 odstotkov, dolg s tujino pa presega 11 milijard dolarjev, brezposlenost pa je ponekod za bolgarske razmere že dramatična. Ljudje so nezadovoljni, saj primanjkuje najosnovnejših proizvodov širše potrošnje, vlada pa je zaenkrat še gluha za predloge strokovnjakov o tržnem gospodarstvu.
Poleg naštetih problemov pa se bolgarsko vodstvo spopada tudi z etničnim vprašanjem, ki ga je nekdanji komunistični voditelj Todor Živkov »reševal« z bolgarizacijo turških priseljencev, kar je v zadnjih letih povzročilo pravcati eksodus. Odselilo se je namreč več kot 300 tisoč Bolgarov turške narodnosti. Na prihodnjih volitvah pa bo turško manjšino zastopal mladi lider Ahmed Dogan.
Prilagojeni »fiver«
*r	t HNfU.-T' V-N-lu
s j mo**
#

i (vi
4
V	V.‘4
t r* !	!	....
:^ur

Umorili obe osebi ki so ju pogrešali
LOCRI — Pri Reggiu Calabrii so že Predvčerajšnjim obvestili policijo, da sta v kraju Roccella Jonica izginili I 6 osebi, 42-letna profesorica in 31-etni predstavnik farmacevtskih to-varn. V obeh primerih so preiskovalci zrazili mnenje, da gre morda za ugra-ltvi, saj je bila gospa Rossella Mesiti Poročena z bogatim lastnikom podjet-M k* je trgovalo z mineralno vodo, 'ciiele Vitale pa je razpolagal s kar rdno osebno imovino. o C°spa jy[esitj se je v jutranjih urah opravila v šolo, kjer je pustila svoje Vpisnike, nato pa se ni več vrnila do-Orov. Michele Vitale je ženi dejal, da mora sestati z nekaterimi zdravniki 6r da bo še pred eno uro nazaj. V Popoldanskih urah sta se obe družini nat° zglasili na policiji, včeraj zjutraj pa je teza ugrabitve t0Padla, ko je nekdo telefoniral na
policijo in javil, da je v obalnem kraju Petrusi parkiran mercedes 190, v katerem leži žensko truplo, nedaleč od avtomobila pa je v travi ležalo še moško. Ko je patrulja prispela na kraj tragedije, so agenti ugotovili, da sta bili to trupli Rosselle Mesiti in Michela Vita-leja. Na kraj Petrusi običajno zahajajo pari, ki si ne morejo privoščiti alternativnih trenutkov intimnosti, zato ni izključeno, da sta bila Mesitijeva in Vitale sentimentalno vezana.
Če bi to dokazali bi potem najbrž lažje ugotovili, kdo je zagrešil zločil, saj so preiskovalci ugotovili, da ne gre za primer umora-samomora, ampak za dvojni in namerni umor. Nekdo je ustrelil žensko, ko je bila še v avtomobilu, moškega pa je pokončal potem ko je izstopil. Orožje naj bi bila pištola kalibra 6,35.
S toploto nad artritis
Za 58. rojstni dan je slon Abu dobil od svojega krotilca topel plašč, da bi tako laže premagoval težave, ki mu jih že več let povzroča artritis	(AP)
LONDON — Z današnjim dnem so v Veliki Britaniji uvedli nov bankovec, za pet funtov šterlingov. Dosedanji »fiver« bodo postopoma vzeli iz obtoka, prav tako postopoma pa si bodo v listnicah utirali pot novi bankovci, ki bodo za centimeter krajši od dosedanjih, poleg tega pa bodo imeli nek reliefni simbol, da ga bodo brez težav prepoznavali tudi slepci.
Kar je najbolj razburilo britanske prebivalce, pa je nova podoba kraljice Elizabete (na sliki), ki je sicer ohranila svoj položaj na bankovcu, vendar je Angleška banka (za Škotsko ne vemo, kako bo ukrepala) prilagodila njen prečastiti videz neizbežnemu minevanju časa in je kraljico upodobila z dvojnim podbradkom in številnimi gubami.
Glasnik Angleške banke Nigel Be-vitt-Smith je dejal, da bo na bankovcu »ljubko postarana« kraljica, to pa ga je očitno najmanj zanimalo, saj je hotel ob predstavitvi novega bankovca poudariti predvsem dejstvo, da so ga izdelali z računalnikom in to z namenom, da bi onemogočili delo ponarejevalcev. Poleg kraljice pa so bistveno spremenili predvsem hrbtno stran bankovca, kjer je pionir britanskih železnic nadomestil zastarelega Wellingtona, ki je res premagal napoleonske čete, a očitno ni bil več aktualen.
Italijanski načrt *a umetno srce
ki — čez tri leta naj bi v Italiji sestavili poseben stroj, ojjj 0 deloval kot umetno srce. Tehnološki dosežki so že p0cj9°čili ameriškim kolegom, da so uspešno preizkusili d "bne biotehnološke priprave, Italija pa bo menda druga p0VsVa v svetu, kjer bo mogoče bolnika »priključiti« na ditv^11 umetno srce. ki bo uporabno predvsem pri presa-
an q0v° srce bodo sestavili v sklopu načrta ICAROS (Itali-ki qaar^ac Assistence Replacement Oxygenation System), Podpirajo razna ministrstva pa tudi partnerja CNR-jarcj ] • .načrtovanje umetnega srca so že namenili 105 mili-do fj 'r’ Vdelalo pa naj bi ga podjetje Sorin biomedica, ki je tehjj ?68 Prodalo že 70.000 srčnih zaklopk in že razpolaga s 109ijo za sestavo celotnega srca.
Scarrot si bo ogledal toundial za rešetkami
9ojnef^?ON — Italijanska avantura »šefa« angleških no-tdlf, huliganov Paula Scarrota se je zanj klavrno kon-ki p torek so ga namreč po aretaciji na rimski železniško hit-0)*' kjer so ga dobili s ponarejenim potnim listom,
Pa£frem
Postopku izgnali nazaj v Veliko Britanijo, kjer ^ rd godilo dosti boljše.
Joodonskem Heathrowu ga je namreč takoj aretirala ^tpiu- letališka policija in noč je preživel v celici na jg cu- Lz Nottinghama, kjer ima Scarrot stalno bivališče, boij^j sP0ročili, da bosta po huliganskega vodjo prišla dva ?QAidi t ‘n odpeljala v Nottingham, kjer ga iščejo tudi Srečan ■r.aie v en> izmed nottinghamskih četrti. Za Scarrota Že ve/15 Pravico ni nič nenavadnega, saj je imel doslej ve(kr štiridesetkrat opravka s sodniki, ki so mu naj-'S(qQjo ■ s°d‘li zaradi nasilnega obnašanja na angleških
Cene na drobno v SFRJ Maja le rahlo narasle
N (j/S/LPAD — Namestnik zveznega sekretarja za trgovina o , “ranko Maričič je povedal, da so cene maja garasle St0tka' kar 9re pripisati sezonski podražitvi izdel-se jjjj, “zelenem trgu«. Dejal je tudi, da ni nevarnosti, da bi fazfriaj^CIJa po odmrznitvi plač v drugem polletju znova
Na Niagarskih slapovih se je tragično končal spust kajakaša iz ZDA
Policist na Niagarskih slapovih pregleduje kajak, s katerim se je v torek preko slapov spustil neki Američan. Pustolovščina se je zanj slabo končala in njegovega trupla doslej še niso našli	(Telefoto AP)
Mandela je za ohranitev sankcij proti Južni Afriki
ŽENEVA — Gospodarske sankcije proti Južni Afriki je treba ohraniti, dokler Pretoria ne odpravi sistema rasnega razlikovanja, je glavno politično sporočilo, ki ga s svojo šesttedensko turnejo po Evropi in Severni Ameriki prinaša podpredsednik Afriškega nacionalnega sveta (ANG) Nelson Mandela.
Teza črnskega voditelja, namenjena predvsem članicam Evropske skupnosti, ki bodo 25. in 26. junija v Dublinu - med drugim - razpravljale o morebitnem odpravljanju sankcij proti Pretorii, je v kričečem nasprotju z argumentom, ki ga je v prid razveljavitve sankcij med svojo evropsko potjo pred mesecem dni ponujal južnoafriški predsednik Frederik de Klerk. Po njegovem mnenju bi zahodnoevropska dvanajsterica prav z odpravo gospodarskih sankcij najodločneje podprla sedanje politične reforme v Južni Afriki.
Nelson Mandela, ki so mu včeraj priredili veličastno slavje na Ploščadi svobode in človekovih pravic na pariškem Trocaderu, očitno močno računa na podporo Francije, pa tudi na tradicionalna politična nasprotja med Parizom in Londonom. Britanska vlada je med de Klerkovim obiskom kot prva v Evropski skupnosti predlagala, naj bi politične spremembe v Južni Afriki okrepili z odpravo sankcij, ki so jih pripadnice dvanajsterice doslej upoštevale z različno stopnjo doslednosti. Francija naj. bi torej v Dublinu vodila drugi tabor in zagovarjala uradno ohranitev ukrepov proti Južni Afriki, dokler se ne izkaže, da so politične spremembe globalne in nespremenljive, torej do oblikovanja družbe brez rasnega razlikovanja. »Naše ljudstvo še vedno nima volilne pravice, policija in vojska streljata na nas, kot že 40 let,« je v Parizu zatrdil Nelson Mandela.
Toda političnim opazovalcem ni ušlo, da je črnski voditelj v času po de Klerkovem obisku v Parizu zaostril stališče do pretorijske vlade. Še pred mesecem dni je bilo slišati dokaj spravljive besede na račun južnoafriškega predsednika, kar je presenetilo celo pariško predstavništvo ANG, ki je skupaj z nekaterimi levičarskimi organizacijami sklicalo demonstracijo proti prihodu de Klerka, majhno udeležbo pa so pojasnili z orokavičenimi izjavami Mandele. Razlogi za odločnejše stališče črnskega voditelja, naj mednarodna skupnost nadaljuje s pritiskom na Pretorio, so po mnenju pariških komentatorjev v zastoju južnoafriškega dialoga, ki ga je po mnenju Mandele povzročilo prav dokaj razumevajoče mnenje, kakršnega je Zahodna Evropa pokazala med de, Klerkovo turnejo.
Francija bo - vsaj s protokolarne plati - pokazala razumevanje za Mandelove argumente. Državni poglavar Franpois Mitterrand se je udeležil včerajšnje slovesnosti v čast črnskemu voditelju in njegovi ženi Winnie, danes pa bo južnoafriškega gosta po uradnem pogovoru v Elizejski palači povabil še na kosilo. S tem želi francoski državni vrh pokazati, da kljub majskemu uradnemu sprejemu de Klerka voditelj črnske večine ostaja privilegirani sogovornik socialistične vodilne garniture. Še posebej, ker se bo Mandela srečal tudi z ministrskim predsednikom Michelom Ro-cardom, predsednikom parlamenta Laurentom Fabiusom in zunanjim ministrom Rolandom Dumasom. Toda politična pozornost gostu iz Južne Afrike še ne pomeni, da je njegov boj za nadaljevanje pritiska na pretorijsko vlado dobljen. Tako Francija kot tudi druge članice Evropske skupnosti bodo v Dublinu imele pomembnejše probleme.
BOŽO MAŠANOVIČ
Kot prvi odgovor dežele FJK na "vzhodnoevropski izziv“
Biasutti je predal namenu prometnico med avtocesto in letališčem pri Ronkah
RONKE — Predsednik deželne- venstva, katerega del se bo odvi-
ga odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je včeraj predal namenu novo cesto, ki neposredno povezuje izhodno avtocestno postajo pri Vilešu z letališčem pri Ronkah. Biasutti, ki ga je spremljal deželni odbornik za prevoze Giovanni Di Benedetto, je v priložnostnem nagovoru poudaril, da je Dežela z odprtjem tega cestnega odseka izpolnila pričakovanja občinskih upraviteljev v Ronkah: le-ti so že dolga leta poudarjali potrebo, da se avtocesta Trst-Benetke-Videm neposredno poveže z letališčem, vendar ne samo zato, ker bi bilo to v korist vseh, ki potujejo z letalom, temveč tudi in predvsem zaradi tega, ker bi na ta način razbremenili Ronke vse gostejšega avtomobilska in siceršnjega prometa, ki je do sedaj naravnost dušil to mestece.
Nova pridobitev ne spada sicer v ožji program prometnih infrastruktur, ki so predvidene v utemeljitvah finančnih nakazil za potrebe svetovnega nogometnega pr-
jal, kot vemo, tudi v Vidmu - je naglasil Adriano Biasutti - vključuje pa se v širši načrt za okrepitev in posodobitev deželnega cestnega oziroma avtocestnega omrežja.
»To je prvi korak v prizadevanjih, da se dosledno in jasnovidno lotimo izpolnjevanja obveznosti, ki si jih je naložila dežela Furlani-ja-Julijska krajina za to, da se bo lahko naglo in učinkovito prilagodila tekočim spremembam na evropskem vzhodu,« je pripomnil predsednik deželne vlade in nadaljeval takole: »Če se hočemo primerno odzvati novemu vetru, ki piha iz spreminjajoče se Evrope, moramo nujno modernizirati celoviti cestnoprometni sistem, kakor tudi železniško mrežo, letališče in pristaniške strukture, ter tehnološko izpopolniti informatič-ni sistem.«
Nova cesta je dolga 2 kilometra, njena glavna značilnost pa je seveda v tem, da obide Ronke.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Stranj__________

VOJVODINA - talilni lonec ali laboratorij?
Prvo središče za razvijanje drobnega gospodarstva na vzhodnoevropskih tleh
V Ankaranu so vzidali temeljni kamen za Eastem Europe Innovation Center
ANKARAN (KOPER) — Postavitev temeljnega kamna za valilnico podjetij oziroma temeljev nekakšnega inštituta za razvoj srednjega in drobnega gospodarstva je privabila včeraj popoldne na območje nekdanje ankaranske bolnišnice (zdaj v upravljanju Luke Koper) številne goste: poleg predsednika republiškega izvršnega sveta Lojzeta Peterleta in predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriana Bia-suttija so bili navzoči tudi itali-
janski ambasador iz Beograda Sergio Vento, italijanski minister za državno udeležbo Carlo Fra-canzani, predsednik grupe IRI Franco Nobili in vrsta drugih. V Ankaranu bo namreč zrasel prvi center za razvoj drobnega gospodarstva v Vzhodni Evropi s pomočjo italijanskega kapitala in znanja.
Italija je že v memorandumu Goria-Mikulič (1987) namenila koprskemu projektu, ki je nekak-
Tako bo izgledal Eastem Europe Innovation Center v Kopru (foto Magajna)
šna različica tržaškega BIC (Business Innovation Center), približno 9 milijard lir. Za postavitev valilnice, ali bolje, inkubatorja podjetij sta se lani dokončno dogovorila Andreotti in Markovič in zdaj pomeni eno prvih konkretnejših povezav med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Temeljni kamen pa napoveduje uresničevanje te pobude, za katero ima veliko zaslug v Istri živeča italijanska narodnost.
Center, ki naj bi ga dogradili do srede prihodnjega leta, so imenovali Eastem Europe Innovation Center. Tu naj bi v prvi fazi zgradili 20 delavnic - laboratorijev, ki bi drobnemu gospodarstvu ponujali razvojni, finančni in gradbeni servis.' Šlo naj bi za vzpodbujanje razvoja drobnega gospodarstva predvsem na področju agrobiolo-gije, informatike in robotike ter pomorske tehnologije. Kasneje naj bi zgradili še 20 podobnih laboratorijev z raziskovalno vsebino in na koncu še šolo za poslovneže.
»Povezava med Koprom in Trstom bo pomagala zgraditi novo Evropo od Atlantika do Urala,« je ob tej priložnosti dejal Carlo Fra-canzani, Lojze Peterle pa, da gre za »konkreten dokaz novega sosedstva in prihajanja Evrope v naše kraje«.
BORIS ŠULIGOJ
To nedeljo vsi v Franjo
Ob slovesnem odprtju obnovljene bolnice Franje, ki bo v nedeljo, 10. junija, vabita Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje športnih društev v Italiji vse člane, da se polnoštevilno udeležijo nedeljske svečanosti. Razpoložljive avtobusne rezervacije sprejemajo še danes, 7. junija:
—	urad ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 040/767303, od 9. do 12. ure;
—	urad ZSŠDI - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 040/767304, od 9. do 12. ure;
—	občinska knjižnica v Saležu -od 18. do 19. ure - tel. 040/229533;
—	knjigarna Terčon v Nabrežini
—	tel. 040/200142.
—	Dom Albert Sirk v Križu - -tel. 040/220505, od 17. do 20. ure.
S priložnostnim denarjem zgradili veliko cest in parkirišč, ki bodo na voljo vsem prebivalcem
Mundial prinesel Vidmu niz novih infrastruktur
VIDEM — Pretirano navdušenje nekaterih za svetovno nogometno prvenstvo, ki smo mu bili priča lani in v prvih mesecih letos, še pred začetkom prvenstva pušča mesto bolj razsodnemu modrovanju. Nekateri v Vidmu so od nogometnega prvenstva, pravzaprav od treh tekem, ki jih bodo odigrali v tem mestu, pričakovali veliko več tega, kar bi razsodna oseba lahko pričakovala. Veliko je bilo srečanj, pogovorov, tiskovnih konferenc, intervjujev v časopisih in na televiziji. Zdelo se je, kot da prihaja v glavno mesto Furlanije nebeška mana. Marsikatero navdušenje se je poleglo že takrat, ko so bile znane ekipe, ki bodo igrale na nogometnem stadionu v Vidmu. Marsikdo je pričakoval kako bolj znano ekipo. Zadovoljiti se je moral s Španijo, za katero velja veliko zanimanje, tudi zaradi tega, ker bo prišlo za to priložnost v Videm precej španskih navijačev.
Hotelirji in gostinci niso kdove kaj navdušeni. Kot se ob takih priložnostih spodobi, so domačini morali organizacijsko plat tudi na področju gostinstva prepustiti rimskim organizatorjem. Ti so hotelske zmogljivosti v Vidmu in neposredni okolici hoteli prodati za drago ceno. Pri tem bi seveda oni zaslužili več kot gostinci, ki so dali na razpolago svoja ležišča. Zaradi teh pretiranih cen gostov ni. Videmski in furlanski gostinci so seveda prizadeti; tudi zato, ker so nekateri v obnovo hotelov vložili veliko denarja. V nekaterih primerih so to naredili z denarjem, ki je izrecno bil namenjen modernizaciji hotelov v krajih, kjer se bodo odigrale tekme svetovnega prvenstva.
Videmski nogometni stadion ni star. Zaradi tega ni bilo treba veliko denarja za povečanje in posodobitev nekaterih naprav. Furlanski načrtovalci se niso ušteli v predračunih, zato je prvotno predvideni denar bil skoro izenačen z dejanskim stroškom. Videmski stadion je bil prvi, ki so ga po obnovi izročili uporabnikom. Ponekod v Italiji so obnovitvena dela še v teku, čeprav je svetovno prvenstvo že tu.
Denar iz Rima so Videmčani spretno izkoristili. Iz mestnega središča večpasovna avtocesta pelje do nogometnega igrišča in istočasno do avtocestne obvoznice. Okrog nogometnega stadiona so uredili veliko novih parkirišč, tako da bo v bodoče zadoščeno ljubiteljem nogometa in tudi košarke ter navijačem domačih športnih moštev. V samem središču Vidma so z denarjem, ki je prav tako nalašč za to priložnost prišel iz Rima, zgradili dve veliki podzemni parkirišči. V Vidmu so priložnostni denar spretno izkoristili in ceste ter parkirišča bodo služila vsemu prebivalstvu, ne samo tistim nekaj tisoč navijačem od drugod, ki bodo prišli v Videm. Z denarjem iz istih virov so rešili tudi vprašanje cestne zveze med letališčem v Ronkah in avtocesto Trst-Benetke-Avstrija. Prav tako na letališču v Ronkah gradijo novo in sodobnejšo letališko postajo. Če ne bi bilo svetovnega nogometnega prvenstva, ne bi bilo denarja za izgradnjo številnih novih infrastruktur.
Čeprav ni marsikatera stvar tako pozitivna in uspešna, kot se je zdelo pred letom dni, so v Vidmu navdušeni. Ob vpadnicah so postavili številne opo-
zorilne table na svetovno prvenstvo. Videm sprejema tujce tudi z napisi v furlanskem jeziku. Pri tem so angažirana nekatera trgovska in industrijska podjetja, med katerimi izstopa Coca Cola, ki je že več let stalen sponsor velikih športnih prireditev. Nekatere predvidene prireditve pa so odpadle. Najbolj pomembna med njimi je tista z naslovom "Isole 90", ki jo je pripravljala neka večja italijanska reklamna družba ob podpori velikih italijanskih podjetnikov. Ker pa v Vidmu niso našli "razumevanja" in predvsem denarja (dati bi ga morali industrije! in trgovci ter krajevne uprave), niso postavili nekaj tisoč metrov razstavnega prostora, kjer bi prikazali gospodarski potencial Italije in Furlanije še posebej.
Domači podjetniki pa so se kljub temu znašli. Po zamisli predsednika Trgovinske zbornice Giannija Brava so v prostorih Trgovinske zbornice uredili razstavo o gospodarstvu na Videmskem. Tu so predstavljena nekatera podjetja živilske stroke (vinogradniki, pršutarji iz San Danieleja, sirarne, žganjarne itd), podjetja, ki izdelujejo stolice, obrtniki s svojimi umetniškimi izdelki (zanje je poskrbela ESA), velika industrija kovinske stroke, prometne infrastrukture itd. Ni to gospodarski sejem, ni to niti to, kar so prvotno predvidevali v strukturi z naslovom "Isole 90". To je le majhen prikaz raznolikega furlanskega gospodarstva. V Vidmu bodo na to razstavo povabili še zlasti novinarje, ki pridejo za to priložnost v mesto, pa čeprav vedo, da športnih novinarjev gospodarska problematika često ne zanima.
MARKO WALTRITSCH
Za raziskovalce narodnostnih vprašanj je Vojvodina, poleg Slovaške, največja zakladnica izkušenj in spoznanj v srednjem podonavskem prostoru. Na območju, ki je veliko kot Slovenija in ima približno enako število prebivalstva, živi 17 narodnostnih skupin (upoštevamo le tiste, ki so ob popisu 1981 štele več kot 1.000 pripadnikov). Po zaokroženi "velikosti" so te skup; nosti sledeče: Srbi 1.107.000, Madžari 385.000, Hrvati 109.000, Slovaki 70.000, Romuni 47.000, Črnogorci 43.000, Rusi-ni in Romi po 19.000, Muslimani in Ukrajinci po 5.000, Albanci in Nemci po 4.000, Bolgari 3.000, Čehi 2.000 in Rusi 1.000. Manj je Židov, Poljakov, Turkov, Vlahov in drugih. Te vrednosti so izraz "narodne pripadnosti"; jugoslovanski popis beleži tudi izjave po "materinem jeziku" in daje enostavnejšo podobo prebivalstva: srbsko-hrvatski jezik je 1. 1981 govorilo nad 1,5 milijona oseb, (73,9%), madžarščino 367.000 (18,2%), vse ostale pa le 61.000 prebivalcev - 7,9% celote.
Enostavneje rečeno: Vojvodina j® Jugoslavija v malem, dejansko pa p°' leg močnejših skupin Slovanov v tej avtonomni pokrajini Srbije živijo večje skupnosti Madžarov (90% vseh Madžarov v Jugoslaviji), Romunov (86%), 83% vseh Rusinov, 87% vseh Slovakov in 67% vseh Čehov v državi. Številke kažejo, da so najpomembnej; ša manjšina Madžari. L. 1981 so imeli večino v 7 občinah: Kanjiža-Magyar-kanizsa, Senta-Zenta, Bačka Topola; Bcstopolya, Ada, Bečej-Obecse, Mali Idjoš-Kishegyes in Čoka-Csoka.
Glede statistik o pripadnosti še ena zanimivost: ob popisu 1971 se je v Voj; vodini izjasnilo kot "Jugoslovan 46.928 prebivalcev, 10 let kasneje p® nad 167.000. Ob tem se lahko postavi vrsta vprašanj: delež "Jugoslovanov", ki je poskočil z 2,4% na 8,3% vsega prebivalstva, je znak dobrih odnosov med narodnostnimi komponentami, ali pa obratno, izraz nerešenih problemov? Kaj več lahko ponazori še primerjava sedanje narodnostne strukture današnje Vojvodine z ono izpred sto leti ob popisu 1. 1881 (absolutne vrednosti v tisočih):
Skupnost
1880
1981
Juž. Slovani
Madžari
Nemci
Slovaki
Romuni
Rusini,
Ukrajinci
Ostali
486 41,6% 268 22,9% 286 24,4% 43 3,7% 69 5,9%
19 1,3% 7 0,7%
1,454 71,5°/» 385 18,9% 4	0,2%
70	3,4%
47	2,3%
25
49
1,2^
2,5*
Skupaj
1,169 100	2,035	100
Tabela nam pove marsikaj o dolg0 ročnem zgodovinskem dogajanju 1 številnih političnih potresih (19* ' 1941, 1944): Nemci so skoro povsem ^ ginili, Madžari so se ohranili, manj-narodnostne skupine pa doživljajo ra/ lično usodo. Zanimiva je tudi prime.g java na krajše časovne roke: stani med popisoma 1948 in 1981. Celol° prebivalstvo je naraslo za 22%. V * ■ rak s tem so šle le narodnosti, ki ty0;g, jo večino v posameznih delih drža' Srbi, Črnogorci, Makedonci. Edina l]g jema so Romuni, ki so povečali sv ■ prisotnost verjetno predvsem na raCsaj svoje močne notranje strnjenosti, ^ so edina skupnost, znotraj katere so zadnja desetletja poroke ponm0^. Vse druge narodnosti so v tem P° nem času zabeležile upad, če ne v solutnih vrednostih, pa vsaj v rela^. nih (število Rusinov je na prim®r ce. raslo, a v manjši meri kot številu lotnega prebivalstva, zato so v °. njft kih nazadovali). Glede mes® ^ zakonov, o katerih je jugoslova statistika razmeroma dobro ln.^or,a{ik0 na, naj omenimo težnjo, ki bi j° 1 ^jši imenovali kar zakonitost: čim ® ^ je številčni obseg neke narodnos ^g. izraziteje narašča delež mešanih nov med njenimi pripadniki.	^a-
Neko drugo zakonitost bi luu^ reč te nam'.
kazali tudi glede migracij: te
vedno krepijo dominantno naročja kajti ob vsakem premiku mej® orlen' nova oblast okrepiti svojo to s premikom njenih J>ripa<5nl drugih delov države. Se ena zu£jnlb tost je značilna za Vojvodino- ^ ^es-migracij so se najbolj poznan a£jn0 tih. Asimilaciijski pritisk j® premo sorazmeren z velikost] jtisk' čim večje je mesto tem večji 1® aVajaj° Za zaključek še misel, ki j° r: z® opazovalci vojvodinskih ra/ ^ m®!1 manjšino je zelo važno, če fl rn enak0
z matičnim narodom, a — važno je, da ima na svojem ozemlju neko večje mesto, k1 p0meI11 vaja vlogo središča skupno® je n ben pogoj je končno še ta' a ma0' tistem področju priznana v šinskega jezika.
skoro
ičn®'
Partizanska bolnica »Franja«, spomenik človekoljubja s široko solidarnostno akcijo obnovljena in spet odprta
Naša solidarnostna nabirka
izraz zvestobe
Ko je neposredno po naravni katastrofi v soteski Pasice nad Cerknim, ki skriva v svojih stenah znamenito partizansko bolnico Franjo, republiški odbor Slovenije pri takratni SZDL Slovenije za sanacijo mga močno poškodovanega zgodovinskega in človečanskega spomenika, izdal poziv za zbiranje finančnih sredstev v ta namen, smo se tudi Slo-venci v Italiji nanj nemudoma odevali. V Trstu so se sestali predstavniki borčevskih organizacij: Zveze v°jnih invalidov NOB za Trst, Gori-r0 in Videm, Vsedržavne zveze partizanov Italije VZPI-ANPI, Združenja aktivistov NOB na Tržaškem, J“veze deportiranih v nacistična taborišča ANED in Zveze bivših anti-tašističnih političnih preganjencev A.NPPIA, obeh osrednjih organizacij Movencev, Slovenske kulturno-gos-Podarske zveze SKGZ in Sveta slo-vonskih organizacij SSO ter Primorskega dnevnika in 19. februarja 1989 naslovili na vso slovensko zamejsko tavnost poziv k solidarnostni akciji ža obnovo bolnice Franje.
.Akcija je stekla takoj ter v nasled-tjth tednih in mesecih zajela dejansko vse zamejstvo, krajevne sekcije VZPI-ANP1 in druge borčevske organizacije, kulturne, prosvetne in Športne zveze, ždruženja in klube, slovenske gospodarske in stanovske 0rganizacije in zasebna podjetja ter *te stotine posameznikov. Nekatere v®si so med seboj dobesedno tekmovale v tej plemeniti pobudi, ponekod so tudi izvedli posebne priredit-Ve v ta namen.
in hvaležnosti
bančnem zavodu v Novi Gorici, tekoči račun, pri Tržaški kreditni banki v Trstu pa ostaja še odprt, saj posamezni prispevki, ki bodo še kako dobrodošli operativnemu odboru za sanacijo v Idriji, še vedno prihajajo.
Podpisniki poziva k solidarnostni akciji v zamejstvu izražajo svoje zadovoljstvo nad tolikšnim odzivom slovenske javnosti v tej solidarnostni akciji in čutijo za svojo dolžnost, da se vsem darovalcem, skupinam in posameznikom, organizacijam in ustanovam in še posebej tistim posameznikom, ki so se še posebej angažirali ali pri izvajanju nabirke v posameznih krajih in občinah, javno zahvalijo.
Zdaj ko je slovita bolnica Franja v soteski Pasice, ki je rešila življenje in lajšala trpljenje stotinam borcev narodnoosvobodilne vojne na Primorskem, Slovencem pa tudi Italijanom in pripadnikom drugih narodov protinacistične koalicije, ki so se s slovenskimi borci borili na primorskih tleh proti nacifašističnemu okupatorju, za iste cilje svobode, smo lahko zadoščeni, da smo tudi Slovenci v Italiji in z nami demokratični Italijani iz vrst bivših borcev, prispevali svoj delež k tej veliki obnovitveni zmagi. To zadovoljstvo in zadoščenje bomo potrdili tudi z množično pristojnostjo na nedeljskem slovesnem odprtju obnovljenega spomenika humanosti novim tisočem obiskovalcem iz vsega sveta, spomenika, ki naj tudi v novih rodovih vzbuja le plemenita čustva.
Še zadnja dela v soteski Pasice
Vincenti (ANPI): Bolnica Franja simbol vzajemnosti
Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI je v okviru svoje solidarnostne akcije za obnovo partizanske bolnice Franje zbralo v Italiji (vključno z deželo Furlanijo-Julijsko krajino) nekaj čez 20 milijonov lir in jih tudi že nakazalo Operativnemu odboru v Idriji.
Predsednik deželnega odbora VZPI-ANPI Federico Vincenti je za nedeljsko otvoritev obnovljene bolnice zapisal med drugim:
»Novica, da je plaz razdejal nam drago bolnišnico Franjo, nas je v hipu boleče pretresla: zbali smo se za usodo tega veličastnega, izvirnega ter zgodo- , vinsko-vidnega pomnika, ki izpričuje in razodeva, koliko zmore človeška vzajemnost v hudih časih.
O zasutju Franje smo nemudoma razpravljali na zasedanju vsedržavnega sveta ANPI v Livornu le nekaj dni po nesreči in že na sami seji se je začelo zbiranje pomoči za obnovo tega izjemnega spomenika slovenskega odporništva, v katerem so operirali in zdravili tudi garibaldince iz raznih krajev Italije in kjer so s svojim človekoljubnim prispevkom sodelovali tudi italijanski zdravniki in bolničarji.
Udeležili se bomo otvoritvene slovesnosti, ker želimo s tem izraziti svojo hvaležnost tehnikom in delavcem, ki so bolnico skoraj na čudežen način tako skrbno obnovili. Prisotni bomo zato, da izpovemo vso našo hvaležnost dragi in nepozabni, plemeniti zdravnici Franji in vsem zdravnikom in bolničarjem, ki so ob bolečinah znali ozdravljati in duhovno krepiti ranjence in invalide.«
Spored odprtja
Slovesno odprtje obnovlje-ne partizanske bolnice »Fra-dje« bo v nedeljo, 10. t. m., ob ”• Uri na parkirnem prostoru Pred vhodom v sotesko Pasi-ce.
Slavnostni govornik bo član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec.
Po končanem uradnem delu Programa bo ogled bolnice in tovariško srečanje.
Kako je potekala sanacija »Franje«
jjtehai-ni prispevki so se začeli zbi-tekočih računih, ki jih je za-vsJ*ki Solidarnostni odbor odprl pri fta 1* slovenskih denarnih zavodih je Težaškem in Goriškem in vsakdo 0° °tel prispevati po svojih zmož-SD»t ’ imena darovalcev pa so bila y °bjavljena.
lta teanj kot enem mesecu je nabir-*atR Segla 6 milijonov lir, le teden te 13 milijonov lir, po niti dveh v	pa že 26 miljonov lir, da je
lij0 ®lu lanskega leta dosegla 50 mi-(tan 0v Ur, v naslednjih mesecih do Sk* skoraj 60 milijonov lir.
0raj vsa nabrana vsota je bila v Že Ill.u *n aprilu letos v dveh obrokih ta ^ euešena na tekoči račun Odbo-a sanacijo bolnice Franje pri
Pripravil
JOŽE KOREN
Partizanska bolnica »Franja« v soteski Pasice nad Cerknim, bo od nedelje dalje spet sprejemala tisoče in tisoče obiskovalcev in občudovalcev tega enkratnega spomenika človekoljubnosti našega narodnoosvobodilnega boja. Od udora, ki je zaprl dostope v sotesko in uničil ali močno poškodoval bolnišniške objekte in inventar v njih, je poteklo leto in pol. V tem času je neuničljiva volja ljudi ob solidarnosti doma in v tujini z zavestjo, da gre za dolg. do naše slavne novejše zgodovine, naredila malodane čudež. Toda vanj je bilo vloženega ogromno napora od preučevalnega in raziskovalnega do fizičnega, da o organizacijskem in finančnem niti ne govorimo. Zmogla ga je takratna in današnja generacija, prva iz čustvenega odnosa do let boja in trpljenja, druga iz spoštovanja NOB in spoznavanja, da je bolnica Franja naš narodni ponos.
Obnavljanje Franje je potekalo v treh glavnih fazah, ki jih sintetično povzemamo po tekstih, ki so jih pripravili strokovni sodelavci operativnega odbora za sanacijo: dr. Mihael Ribičič z Geološkega zavoda Slovenije, dipl. ing. arh. Franc Vardjan z Restavratorskega centra in ravnatelj Mestnega muzeja v Idriji prof. Samo Bevk, skupno s predsednico Operativnega odbora Ivico Kavčičevo, motor celotne akcije.
Neposredno po zrušenju kameninske gmote nad sotesko Pasice je bilo nujno najprej sanirati kameninski odlom z grozečo previsno odlomno steno, da bi bil vstop v sotesko sploh mo-
Obračun nabirke Solidarnostnega odbora na Tržaškem in Goriškem
c Skupni saldo zbranih prispevkov za obnovo partizanske bolni-Franje na tekočih računih pri slovenskih denarnih zavodih na paškem in Goriškem, je do 5. t. m. znašal 59.075.701 liro, pri teter niso vračunane zaključne obresti TKB. te^sltek°čih računih pri posameznih denarnih zavodih je saldo
tžaška kreditna banka - 41.134.430 lir ^snilnica in posojilnica na Opčinah - 10.453.333 lir p ^teiinica in posojilnica v Nabrežini - 3.453.338 lir Izmečka banka v Gorici - 2.823.178 lir K tednica in posojilnica v Doberdobu - 318.422 lir teilnica in posojilnica v Sovodnjah - 961.702 liri.
kred>e^°či računi pri vseh denarnih zavodih, razen pri Tržaški TRRu* kteteki' 80 že zaprti in saldi prenešeni na tekoči račun pri 'ki ostaja še odprt za nadaljnje prispevke.
Hje tekoči račun Operativnega odbora za sanacijo bolnice Fra-ves N’1 denarnem zavodu v Novi Gorici, je bil že prenešen skoraj 13 Zbrarte znesek v dveh nakazilih:
25	IMG v znesku 30.055.000 lir
■ tepnla 1990 v znesku 24.056.000 lir.
ljre ^re°stali saldo pri TKB na dan 5. junija t. 1. znaša še 4.926.403
Ustanovitelj dr. Vočjak
goč. Z miniranjem je bilo treba zmanjšati povprečni nagib stene na naklon okoli 60 stopinj in nato z mrežnimi zasloni preprečiti padanje manjših kosov in drobcev navzdol.
Geološki zavod, ki je prevzel sanacijo odloma, je izdelal projekt od vrtanja, miniranja, odstranitve odstreljenega materiala iz soteske do zaključnih del. Dela so se pričela zgodaj spomladi 1989 in so potekala nad 80 m visoko prepadno steno, zato so bili potrebni posebni varnostni ukrepi. Na greben nad odlomom so s helikopterji JLA in RSNZ prepeljali vso vrtalno in minersko opremo in napeljali na stotine metrov kabla za dovod komprimirane-ga zraka od kompresorjev v dolini do vrtalne garniture na grebenu.
Miniranja so izvajali postopno od južne strani odloma proti severni. Po vsakem miniranju so odstranili material v strugi potoka z buldožerji tako, da so spet vzpostavili pretok vode in naredili prostor za na novo odstreljeni material. Skupaj so bila štiri večja masovna miniranja in več manjših. Pri tem so se sproti pojavljali in tudi reševali prej nepredvideni problemi, saj je pri prvem miniranju prišlo do sekundarnega podora na severni strani v količini okoli 4000 kub. metrov. Ta dodatna nepredvidena količina materiala v soteski je zaprla odtok vode iz soteske, ki pa se zaradi propustnosti grušča in hitre akcije gasilcev k sreči ni dvignila preko tal najnižjih barak in ni povzročila dodatne škode.
Po končanem miniranju je nastala nova stabilna oblika brežine odloma, ki pa so jo morali zaščititi z mrežo, ki jo je v skalo zasidralo specializirano podjetje za urejanje hudournikov, kar so storili še na drugih mestih soteske.
S temi deli so bili vzpostavljeni šele pogoji za ponovni pristop do partizanske bolnice Franje skozi sotesko, nato pa je bilo treba pripraviti še dohodno pot, saj je bila prejšnja slikovita, povsem uničena.
Bolnica Franja kot spomenik osvobodilne vojne Slovencev in še zlasti kot spomenik humanosti, je bila deležna kontinuirani skrbi seveda že pred katastrofo s permamentnim vzdrževanjem in ustreznim zbiranjem
Dr. Franja Bojc
sredstev v ta namen, prav ta sredstva pa so bila izredno dobrodošla v prvi fazi sanacijskih ukrepov.
Posledice naravne ujme na bolniš-niških objektih so bile velike. V celoti je bila porušena oziroma raztreščena baraka za ranjence skupaj z bunkerjem in inventarjem od pogradov, lončene peči, odej in stare elektrifikacije. Zelo poškodovani sta bili operacijska baraka in izolirnica. Poškodovana je bila tudi nevidna konstrukcija, saj je močan pritisk ob usadu barako dobesedno zazibal in celo premaknil. Najbolj prizadeti sta bili tudi baraki za rentgen in kuhinjo, čeprav zunanji videz ni dajal tega vtisa. Tik pred nesrečo na novo postavljeni kiosk s centralnim elektroinštalacijskim sistemom, je dobesedno zasulo.
Ker je od prej obstajala izdelana projektna dokumentacija, ki jo je izdelal IBE Ljubljana, je bilo možno takoj pripraviti obnovitvene rešitve z vsemi kalkulacijami in potrebami za nabavo materiala, sočasno pa je potekala naporna in uspešna akcija, da zatrpana dolina ne povzroči nastanka jezu, ki bi potopil celotno bolnico Franjo.
Sama rekonstrukcija objektov se je začela z odstranjevanjem zdrobljenega lesa in kamenja, čiščenjem struge, obnovo zidkov in temeljev ter gradnjo objektov. Bistvo vsega dela je bilo v avtentičnosti rekonstrukcije. Vse je bilo najprej dokumentirano, izdelana je bila lokacijska dokumentacija, gradbena ekipa Zidgrana je pripravila in obnovila teren, posebna ekipa mizarjev in tesarjev pri Mestnem muzeju Idrija je pod nadzorstvom Restavratorskega centra pričela graditi lesene barake, nakar je bilo treba vanje namestiti celotni rešeni in restavrirani inventar, poskrbeti za zunanjo ureditev in varovalno kar najbolj avtentično prevleko barak. To delo je stalno spremljal nekdanji bolničar Franje Danilo Šuligoj, ki je barake izvirno poslikal tudi med vojno.
Dela v prvi in drugi fazi sta vodila in opisala dr. M. Ribičič in ing. Vardjan, toda do odprtja bolnice je bilo treba storiti še mnogo stvari, za kar je bil zadolžen ravnatelj muzeja Idrija prof. Samo Bevk ob podpori članov re-
Zdravnlk dr. Ceccarelli
publiškega in občinskega odbora za . sanacijo.
Dosedanji opis poteka obnovitvenih del se je nanašal do sredine oktobra 1989. Naslednja faza je bil odvoz nasutega materiala (okoli 15.000 kub. m), ki je ostal v soteski od spomladanskega miniranja in ga je voda počasi, a vztrajno pomikala navzdol. To premikanje materiala je seveda povzročilo veliko uničenje vegetacije vzdolž celotne dolžine potoka Čerinščica. Ker pa bi odplavljanje materiala z vodno stihijo lahko trajalo tudi tri leta, so se odločili za odvažanja materiala v dolino s tovornjaki. Ta dela so sprva izvajali idrijski gradbinci, kasneje pa privatniki iz Splita in Makarske na osnovi najcenejše ponudbe. K sreči je prišlo na pomoč tudi deževje, ki je očistilo sotesko vse do naravne nivolete potoka Čerinščica. V začetku leta 1990 pa so s čiščenjem celotne struge potoka pričeli idrijski gozdarji, marsikaj pa bo iz struge potoka še morala odnesti voda sama. Medtem so strokovnjaki Soškega gozdnega gospodarstva iz Idrije pripravili tudi projekt ozelenitve.
Tako je bila pripravljena pot za naslednjo fazo sanacije, t. j. obnovo vseh sistemov, mostovžev, ramp, dvižnega mostička in stopnišč, ki preko slapov vodijo do same bolnišnice. Ta dela je na osnovi projekta inž. Vardjana marca začel idrijski Zidgrad oz. njegova delovna enota iz Cerknega, ki je tudi dokončno obnovila celotni dostop od parkirišča do mostičkov v soteski.
Vzporedno so potekala dela v restavratorskih delavnicah pri zasebnikih in muzejih v Ljubljani, Kopru in Novem mestu, pa seveda akcija za pridobitev uporabnega dovoljenja za odprtje objekta, kakor tudi informativno-propagandna akcija za ponovno turistično prezentacijo bolnice Franje.
Seveda se je v vsem času saniranja in restavriranje tega zgodovinskega objekta nadaljevalo tudi zbiranje velikih finančnih sredstev, ki je dalo nad pričakovanjem velik rezultat, ki predstavlja ob požrtvovalnosti obnovite-Ijev najbolj zgovoren dokaz navezanosti slovenskih ljudi na narodnoosvobodilno preteklost in njene neuničljive moralne vrednote.
V Trstu se je včeraj končal dvodnevni mednarodni posvet SPI in OECD
Dežela snuje mešano družbo z ustanovo IRI za vsestransko gospodarsko pomoč Vzhodu
Na tržaški Pomorski postaji
Jutri začetek posveta o vlogi ombudsmana
Dvodnevni tržaški posvet o vlogi malih in srednjih podjetij na relaciji Zahod-Vzhod, ki sta ga priredili finančna družba SPI (podružnica IRI) in mednarodna organizacija OECD, je znova potrdil veliko zanimanje italijanskih gospodarskih krogov za dogajanja v Sloveniji in na Hrvaškem ter v širšem podonavskem prostoru. Državna ustanova IRI noče pri tem zaostajati za zasebnimi podjetji, ki sklepajo pogodbe posebno na Poljskem in v Sovjetski zvezi, zato je poverila svoji finančni družbi SPI vlogo konice za prodor zlasti v Jugoslavijo in Madžarsko. Na poslovanje BIC Centrov za podjetja in podjetnike (prvega bodo zgradili v Kopru, drugega baje v Zagrebu) gledajo z velikim zanimanjem tudi zahodnoevropske stvarnosti, od tod tudi zanimanje OECD, ki je poslala v Trstu svoje najboljše kadre. Da IRI misli resno pri izvajanju teh pobud, pa priča prisotnost v našem mestu samega predsednika te ustanove Nobilija in kar dveh ministrov, in sicer Romite (odnosi z Evropo) ter Fra-canzanija (državne soudeležbe).
Pobude IRI in SPI seveda nujno potrebujejo močno politično podporo na vsedržavni in tudi na krajevni ravni. Fracanzani in Romita sta povedala, da Rim podpira tovrstne pobude', politično podporo naše dežele pa je neposredno napovedal predsednik odbora Biasutti, ki je podčrtal, da bo morala deželna stvarnost še učinkoviteje usmeriti svojo pozornost na Vzhod. Svoje napore bo morala graditi na dosedanjih izkušnjah v bilateralnih odnosih s sosednjimi republikami in v sklopu delovne skupnosti Alpe-Jadran, treba pa bo poiskati tudi nove poti in točno preveriti, kakšne so pravzaprav potrebe naših vzhodnih sosedov. Biasutti je napovedal bližnjo ustanovitev mešane družbe s kapitalom Dežele,
SPI in tržaškega BIC Centra, ki bo usmerjala nove ekonomske pobude na vzhodnoevropskih tržiščih, istočasno pa bo spodbujala rast samostojne podjetniške miselnosti v teh državah. Novoustanovljena družba, ki bo imela sedež v Trstu, bo morala delati trezno in realistično, zavedajoč se hudih (tudi družbenih) problemov, s katerimi se soočajo naši sosedi. Biasutti je med konkretne pobude uvrstil znani gospodarski sporazum Goria-Mikulič, sodelovanje pri gradnji osimskih avtocest ter kooperacijo na področju znanstvenega in tehnološkega raziskovanja.
Veliko si Biasutti pričakuje od zakona za razvoj obmejnih področij, ki ga rimski parlament zaradi političnih sporov in medstrankarskih spletk še ni utegnil odobriti. Predsednik Dežele je spet pozval parlament, naj pohiti z odobritvijo tega pomembnega zakonskega normativa, ki je zastal tudi zaradi znanih sporov med Furlanijo-Julij-sko krajino in Venetom. Ti spori so se sedaj baje končno izgladili, pomembno, če že ne odločilno besedo pa bo pri tem imel zunanji minister De Mic-helis, ki je svoj čas praktično »zamrznil« parlamentarni postopek. Tudi če sodimo po včerajšnjih besedah ministra Fracanzanija, ki je podobno kot De Michelis doma iz Veneta, se bo z zakonom za obmejna področja v kratkem vendarle nekaj premaknilo.
Zaključke dvodnevnega posveta je povzel predsednik IRI Nobili, ki je pozdravil Biasuttijevo pobudo o ustanovitvi nove mešane družbe, posebno pozornost pa je posvetil vlogi tržaškega BIC Centra, ki se hitro razvija in postopoma zadobiva deželno razsežnost, zanimanje za njegovo poslovanje pa kažejo tudi podjetniki iz Veneta in Lombardije.
SANDOR TENCE
Včerajšnji posvet je spremljal tudi predsednik slovenske vlade
Včerajšnjega zaključnega dela posveta SPI in OECD se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je imel neformalne razgovore s predsednikom Dežele Biasuttijem in z ministrom za državne soudeležbe Fracan-zanijem. Med predavatelji na dopoldanski okrogli mizi, na kateri so sodelovali predstavniki Madžarske, Sovjetske zveze in Jugoslavije, je bila tudi Danica Purg, ravnateljica slovenske šole za menedžerje v Brdu pri Kranju, gost posveta pa je bil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc.
Na Pomorski postaji so včeraj opoldne tudi podpisali formalni protokol za gradnjo koprskega BIC Centra v Ankaranu, pri poslovanju katerega bo neposredno soudeležena tudi gospodarska družba italijanske manjšine v Jugoslaviji Aegida. Delegacijo Unije Italijanov za Istro in Reko je vodil predsednik te organizacije Silvano Sau. Protokol so podpisali predstavniki SPI, tržaškega BIC Centra in Aegide ob navzočnosti ministra Fracanzanija, predsednika IRI Nobilija in predsednika slovenskega izvršnega sveta Peterleta.
Na sliki (foto Magajna) Lojze Peterle, Adriano Biasutti in Marko Bulc.
Jutri in v soboto, bo v Trstu zanimiv mednarodni simpozij o varstvu državljana ter o vlogi ombudsmana (javnega pravobranilca) in sodnika miru, ki ga prirejajo Evropski inštitut ombudsmana in dežele Furlanija-Julijska krajina, Lombardija in Tridentinsko-Zgornje Poadižje. Posvet se bo začel jutri ob 9. uri na Pomorski postaji m se ga bodo udeležili strokovnjaki iz Italije, Francije, Avstrije, Švice in ZRN. Govor bo o Evropskem sodišču za človekove pravice, o poravnalnem sodniku in sodniku miru, o ombud-smanovih pristojnostih. Na simpoziju pa bodo poročali tudi o izkušnjah ombudsmana v nekaterih evropskih državah. V soboto se bo razprava osredotočila na perspektive Inštituta ombudsmana, ki ima sedež v Strasbourgu, v Evropi. Simpozij bo večjezičen in bodo poročila prevajali simultano v nemščino, madžarščino, slovenščino in srbo-hrvaščino.
Jutrišnji program predvideva najprej pozdrave predstavnikov oblasti (med njimi tržaškega župana Richetti-ja, predsednika deželnega sveta So-limberga in predsednika deželnega odbora Biasuttija) ter državljanovega pravobranilca za Furlanijo-Julijsko krajino Driganija, glavna poročila pa bodo imeli prof. Matscher, član Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga, prof. Consolo z univerze v Trentu in prof. Haller z univerze v Ziirichu, v popoldanskih urah pa bodo na okrogli mizi primerjali izkušnje ombudsmana v Avstriji, Italiji, ZR Nemčiji in Švici.
V soboto bo imel najprej poročilo prof. Pickl z Evropskega inštituta offl" budsmana v Innsbrucku, sledila bo razprava, zaključni poseg pa bo imel prof. Papisca z univerze v Padovi. Posvet se bo zaključil ob 12. uri s tiskovno konferenco.
Občina namestila štiri naprave za merjenje onesnaženosti
Mestni zrak pod nadzorstvom
Morje ob naših obalah je skoraj neoporečno
Na Goldonijevem trgu se je pred mesecem dni med zelenicami »pojavila« naprava, ki je delno podobna celicam za električne naprave, delno pa robotom iz otroških stripov. V resnici gre za nepremično napravo za merjenje stopnje zračne onesnaženosti, ki je začela delovati pred približno desetimi dnevi. Občinsko odborništvo za okolje, ki ga vodi Gianfranco Bettio, je po številnih polemikah in nesporazumih tako v občinskem svetu (kjer so zeleni pritiskali, da bi uvedli merjenje zračne onesnaženosti) in v samem odboru (kjer so takim načrtom metali »polena pod noge«) končno namestilo prvo serijo naprav za merjenje stopnje zračne onesnaženosti. Postopek za odobritev sklepa je bil namreč kar precej dolg, saj je občinski odbor potreboval skoraj eno leto, da je odobril finančno kritje stroškov (za upočasnitev postopka pa je odgovorna tudi Pokrajina, ki bi morala delno poskrbeti za novo mrežo merilnih naprav in ki je v ta namen dobila od Dežele kar precej denarja, katerega pa še ni izkoristila).
Občina je vsekakor namestila štiri merilne naprave (oziroma tri, ker ena je že obstajala, a ni delovala). Najpomembnejša je prav naprava na Goldonijevem trgu, ki je programirana za merjenje številnih snovi v zraku, kot so ogljikov in dušikov oksid, ozon,
, prah, ogljikovodike in žveplov dioksid. Naprava avtomatično predela podatke in jih celo natisne na grafikon, tako da so podatki zelo pregledni in jih je zelo lahko primerjati (zaenkrat jih pregledujejo in primerjajo vsake tri dni, v bodočnosti pa bodo na sedežu medkrajevnega ravnateljstva za prevencijo pri KZE uredili pravo centralo za primerjanje in predelovanje podatkov vseh merilnih naprav). Ostale tri naprave so v Ul. Giardini v Škednju, na Sv. Pantalejmunu (ta naprava bo merila onesnaženost, ki jo povzročajo industrijski obrati in upe-peljevainika) in v industrijski coni pri tovarni Illy Caffe (za nadzorovanje strupenih snovi, ki lahko škodujejo nekaterim prehrambenim industrijam).
Poleg tega bo Občina Trst v sodelovanju s službo za kemijo okolja uredila še merilni napravi na vogalu med Goldonijevim trgom in Ul. Carducci ter na Garibaldijevem trgu. V stari celici, ki so ju mestni redarji uporabljali za nadzorovanje prometa, bo KZE namestila namreč naprave za merjenje ogljikovega oksida. Da bi bili občani redno in stalno obveščeni o kakovosti zraka, ki ga vdihujejo, pa naj bi Občina v bližnji bodočnosti namestila v samem mestnem središču štiri monitorje, ki bodo povezani z merilnimi napravami in ki bodo grafično, a pregledno, »predvajali« podatke merilnih naprav (kot so na primer že storili v Milanu).
Kljub temu da so naprave za merjenje zračne onesnaženosti zelo pomembne, pa seveda ne bodo rešile problema kot takega. Kako torej omejiti onesnaženje, ki je glede na vsedržavne statistike v Trstu zelo visoko (naše mesto naj bi bilo na vrhu lestvice)? Tudi za to je odborništvo za okolje s pomočjo komisije, v kateri sedijo tudi naravovarstveniki, izdelalo nekaj predlogov, ki pa jih bo treba uskladiti z načrtovanjem ostalih odborništev, zlasti z načrti odborništva za promet. Glede na to, da onesnaženje povzroča predvsem avtomobilski promet (vsaj v 80-odstotni meri), bi bilo treba promet
drastično omejiti. Odborništvo za urbanistiko in promet je sicer že izdelalo načrt za razširitev con za pešce, omejitev zasebnega in okrepitev javnega avtobusnega prometa. Novo prometno kulturo pa bo glede na enoletno izkušnjo (po delnem zaprtju mestnega središča) zelo težko uveljaviti, saj se ljudje neradi odrekajo avtomobilu. Treba bi bilo namreč uveljaviti novo kulturo o »pravici do avtomobila«, ki mora upoštevati pravice vseh, tako pešcev kot tistih, ki v mestnem središču delajo in živijo. Zato, predlaga odbornik za okolje, bi lahko uvedli novo vrsto omejitve po sistemu sodih in lihih registrskih tablic.
Občina pa nazadnje najavlja tudi merjenje in omejevanje zvočnega onesnaženja, ki je tudi med najvišjimi v Italiji. Naprava na Goldonijevem trgu je na primer programirana tudi za merjenje zvočne onesnaženosti. Tega programa pa zaenkrat še ne izkoriščajo. V kratkem pa naj bi ugotovili, kakšno stopnjo zvočne onesnaženosti prenese naše mesto (predvsem onesnaženost, ki jo povzroča promet) in naj bi po teh ugotovitvah določili »varnostne meje« in ustrezne globe za kršitelje teh meja.
Pred desetimi dnevi pa je Pokrajinski nadzorni odbor odobril tudi občinski pravilnik za zaščito pred zvočnim onesnaženjem, ki ga povzročajo industrija, gospodinjstva ipd. Mestni redarji, karabinjerji in policija bodo torej na preži za hrupneži, ki imajo preglasne televizorje, magnetofone itd.
B. G.
Na sliki (foto Križmančič): nova merilna naprava med zelenicami na Goldonijevem trgu.
Morje v Tržaškem zalivu in ob obalah naše dežele je s higienskega (tj. mikrobiološkega) vidika skoraj neoporečno, poleg tega pa letos ne bi smeli doživeti niti cvetenja alg. Tako menijo raziskovalci Univerze v Gradcu, Observatorija Visokega Jadrana (pri katerem sodelujejo FJK, Veneto, Slovenija in Hrvaška) in raziskovalnih laboratorijev deželnih KZE.
Podatke lanskih raziskav graške univerze in letošnjih znanstvenih križarjenj Observatorija so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, ki je bila namenjena zlasti časnikarjem iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije, ki bi morali turistom iz teh držav posredovati pomirjujoče podatke in tako preprečiti, »eksodus« turistov na druge obale. Domačim in tujim časnikarjem (slednjih je bilo skoraj več) so podatke predstavili docentka na departmaju za biologijo Univerze v Trstu Serena Fonda Umani, deželni ravnatelj za okolje Gastone Novelli in graški raziskovalec Mascher. Bolj kot stopnja mikrobiološke onesnaženosti (omeniti velja, da je kopanje nepriporočljivo na nekaterih točkah miljske obale) pa je časnikarje zanimalo seveda, ali bo letos morje spet »cvetelo« (ta pojav raziskujejo na znanstvenih križarjenih pbservatorija). Novelli je tako izrazil mnenje, da letos cvetenja ne bo, češ da je letošnje vreme »nenaklonjeno« temu pojavu. Poleg tega, je dejal, je to cikličen pojav, ki je le v manjši meri odvisen od snovi, ki se izlivajo v morje. Lani so namreč odkrili, da so ta pojav beležili v Trstu vse od leta 1729. »Bolj čudno od pojava kot takega je dejstvo,« je dodal, »da ga zadnjih 40 let nismo doživeli.«
Istega mnenja je bila tudi profesorica Fonda Umani, ki je poudarila, da do evtrofizacije ne pride ob obali, pač pa sredi morja. Dodala pa je tudi, da je depuracija voda, ki se izlivajo v morje, vsaj delno koristna, in da bi v bodočnosti morali omejevati izlivanj® sladkih voda (ne gre seveda za rečna vodo) v kraje, kjer ni odtoka.
Mascher je na koncu podčrtal, da naloga graških raziskovalcev ni bi^ ugotoviti, zakaj alge cvetijo, pač B samo, ali je kopanje ob obalah FJ1' priporočljivo. »Iz naših podatkov na' mreč ni mogoče razumeti,« je dej®1' »ali je morje z ekološkega vidika zdra' vo.« Vsaka interpretacija v tem sn»sl bi bila torej vsiljena. Omejevanje sn® vi, ki povzročajo evtrofizacijo, je P0 Mascherjevem mnenju torej nujno.
Danes posvet EZlT o odnosih z Vzhodom
»EZIT: projekt za Trst - Tehnolog park in vrata proti Vzhodu« je naS tr. posveta, ki ga prireja ustanova za žaško industrijsko cono EZIT. Na 5 j Čanje, ki bo danes ob 16.30 v dvor * Oceania kongresnega centra na .jj morski postaji, so prireditelji PoVpjj( predsednika deželnega odbora ‘ Biasuttija, deželnega odbornika programiranje in za odnose z EvrtIja sko skupnostjo Carboneja, docenta a beneški univerzi Contija, rimsR®^ univerzitetnega profesorja Aym°a g. in predstavnika družbe Zollet ^ se-neria SpA Zolleta, nastopil pa 0, veda tudi predsednik EZIT Taba g Pobuda se vključuje v širšo razpr? učinkovitejši vlogi ustanove EZH-
Pred cerkvijo na Repentabru bo kot v starih časih zaživel sejem za otroke in odrasle
Sklad Mitje Čuka vabi v nedeljo na tabor
V nedeljo od 17. ure dalje bo pred cerkvijo na Repentabru prireditev, namenjena otrokom in odraslim. Organizator prireditve je Sklad Mitja Čuk, ki ji je dal naslov »Pride, grjemo na tabr«. Če bo slabo vreme, se bo celotna prireditev preselila v šolsko dvorano na Colu.
»Žal bi nam bilo, če bi nam vreme prekrižalo načrte, saj smo si celotno prireditev zamislili nekakšno ponovitev starih sejmov ob raznih verskih praznikih, ko so se obiskovalcem ponujale razne kulturne prireditve, pa pevski nastopi - vse to pa prepleteno z zabavo, s prodajo domačih dobrot in z vsem tistim, kar je lahko zadovoljevalo in osrečevalo mlade in odrasle obiskovalce,« nam je povedala predsednica Sklada Mitja Čuk Jelka Cvelbar.
»Ženska pevska skupina in plesalci Stu ledi so se nam že pred časom ponudili, da bi nastopili na eni naših prireditev, ki potekajo z namenom, da senzibiliziramo čim več naših ljudi za našo dejavnost v korist prizadetih otrok, da pa tudi zberemo
čimprej dovolj denarnih sredstev za dokončni odkup sedeža na Proseški cesti na Opčinah, kjer že potekajo številne naše dejavnosti.«
Nedeljska prireditev bo popeljala udeležence, tudi najmlajše, z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije in sicer tako, da bodo vanjo vključene razne ljudske igrice, pri katerih se bodo lahko zabavali najmlajši.
»Prireditev bo tako stekla že na primer pol ure prej tako, da se bodo naši najmlajši pod vodstvom animatork vključili z raznimi ljudskimi igricami čimprej v celotno dogajanje. Tako naj bi vse steklo kot nekoč na vaških sejmih. Morda nam bo uspelo postaviti tudi dve stojnici - eno z lectovimi srčki, drugo s prodajo raznih domačih dobrot. Vse pa naj bi potekalo s petjem in plesom pod lipami okrog repentabrske cerkve. Želimo, si samo, da bi se prireditve udeležilo čim več otrok s svojimi starši, da bi se vsi enako dobro počutili in nazabavali.«
Že naslednjo soboto, 16. junija, bo imel Sklad Mitja Čuk novo prireditev s podobnimi nameni in
cilji. Odvijala se bo v parku Finžgarjevega do oCj Opčinah. »Zamislili smo si jo tako, da bi naši g ^ preživeli v naši družbi in s svojimi starši ves eS po naravi. Nudili jim bomo malico in kosilo: ,v ^j, 5 se bodo lahko otroci zabavali z raznimi i<J ^gd-spontanimi nastopi. To bo nova priložnost z .^jti sebojno spoznavanje in za utrjevanje pr,la vezi.«	po n°
26. junija, to je na predvečer sv. Nan n(jelova' Pikelcu na Opčinah kresovanje, kjer bodo s H tudi skavti z Opčin. Tu bo zagorel kres, pa bodo udeleženci zapeli, se poveselili, P no pa bo tudi za prigrizek.	v orQa,:
V tem mesecu so torej kar tri priredit	hjo
nizaciji Sklada Mitje Čuka. Organizator!' ieped vsi, ki bodo pri njih sodelovali, se nac*e! N Sk!aCl vremena, da bi zamisel o podpori delova čim boljše uspela.
Že odposlali odpovedna pisma vsem 37 delavcem
Predstavniki družbe Buton ponovili zahtevo po zaprtju tržaškega obrata
Vecchia romagna in rosso antico sta vsesplošno znani žgani pijači, vendar Pa njunemu proizvajalcu, podjetju Bu-t°n, zadnje čase posli ne cvetijo. Tako vsaj zagotavljajo lastniki, ki so predvčerajšnjim popoldne ponovili svoj Predlog, da zaprejo tržaško podružnico in odslovijo vseh 37 zaposlenih. Delavcem, ki so včeraj ves dan zasedali v obratu, so že odposlali odpovedna pisma.
Tako se je položaj v tem, sicer ne yelikem, tržaškem obratu še zaostril, m obstaja vse resnejša bojazen, da bo Trst obubožal še za eno industrijsko ^noto. Predstavniki družbe Buton, ki rma glavni center v Bologni, so svojo namero o zaprtju tržaškega obrata napovedali že pred približno 20 dnevi.
prvič so sindikalni predstavniki delavcev in enotna federacija CGIL-CISL-UIL odločno protestirali in napovedali, da bodo predstavili vrsto alternativnih predlogov.
. Nesporno je namreč, so izjavili pri mndikalni organizaciji CGIL, da je družba Buton zadnje čase utrpela iz-9ube. Kot že rečeno, sta njena glavna m najbolj znana produkta vecchia ro-teagna in rosso antico, ki pa ne gresta Ve4 tako v prodajo kot nekoč. Istočasno pa se podjetju, po izjavah lastni-_ ■tev, ni preveč posrečil poskus s proiz-yajanjem batide raznih okusov. Zato N Po oceni vodstva družbe Buton nuj-no zmanjšanje obsega proizvodnja, kar daj bi v tem konkretnem primeru pocenilo, da zaprejo tržaški obrat in od-slovjjo vse zaposlene.
Če so torej sindikalne organizacije Corale sprejeti diagnozo, pa niso sog-ašale z izbiro zdravila in načinom zdravljenja. Zato so že po prvi napo-yadi o zaprtju tržaške tovarne izdelale bd alternativne predloge. Vodstvu družbe Buton so v prvi vrsti predlaga-te> da bi preusmerilo proizvodnjo v Iraškem obratu; če bi bilo to prezah-
tevno in neizvedljivo v krajših rokih, so pomislile na premestitev delavcev v tovarno v Bologni (tam je trenutno zaposlenih približno 150 delavcev); in končno so nakazali možnost, da bi tržaško vejo družbe Buton prevzela kakšna sorodna tržaška tovarna. (Namig je seveda letel na tovarno Stock, ki pa, kot kaže, tudi zmanjšuje obseg svoje produkcije).
Vendar pa družba Buton, pravijo sindikalne organizacije, ni vzela resno v pretres nobene izmed navedenih možnostih, temveč je vztrajala pri prvotnih zahtevah. Tako so v torek popoldne predstavniki družbe na sedežu Združenja tržaških industrij cev predstavnikom delavcev in sindikatov izjavili, da potrjujejo že napovedane odločitve, ki pa bodo v bistvu že v najkrajšem času postale izvršilne.
Zaradi takšnega zadržanja lastništva so sindikalne organizacije ponovno
najostreje reagirale, delavci zbrani na skupščini pa so zahtevali čimprejšnje sestanke s prefektom De Felicejem, s tržaškim županom Richettijem in s predsednikom ustanove za_ industrijsko cono EZIT Tabaccom. Župan Ric-hetti je že ob prvem sporočilu zahteval pojasnil od vodstva družbe Buton, v prepričanju, da zaprtje vsakega industrijskega obrata predstavlja dodatni udarec ne prav bogatemu tržaškemu gospodarstvu. V to so trdno prepričane tudi sindikalne organizacije, ki se med drugim dobro zavedajo, da bi bilo za odslovljene delavce težko dobiti novo ustrezno delovno mesto. Zato so se v začetku tudi zavzemali, da bi lahko delavce tovarne Buton začasno vpisali v dopolnilno blagajno, vendar pa ta možnost odpade, če lastništvo namerava neki obrat zapreti in nato, zelo verjetno, tudi prodati celoten objekt.
Na zasedanju vzhodnokraškega rajonskega sveta
Še o vprašanju sinhrotrona
Vzhodnokraški rajonski svet se bo na drevišnji seji znova ukvarjal s specifičnim urbanističnim načrtom za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici, ki so ga izdelali strokovnjaki Občine Trst. Predsednik skupščine Turitto je formalno zahteval, da se današnje seje, ki se bo začela ob 20. uri, udeležijo občinski tehniki in sam odbornik za urbanistiko Cecchini, ki doslej resnici na ljubo niso pokazali velikega zanimanja za odkrito soočenje z rajonskim svetom. Ocena omenjenih načrtov je bila na dnevnem redu že prejšnji teden, na zahtevo predstavnika SSk Močnika, kateri so se pridružile tudi ostale svetovalske skupine, pa so vse skupaj odložili na danes.
Tržaški občinski svet se bo, razen presenečenj, s temi'plani ukvarjal na ponedeljkovem zasedanju. Načrti so bili že predmet hudih političnih polemik v skupščini ter tudi obračunavanja znotraj večinske koalicije, ki podpira upravo župana Richettija. Okrog tega vprašanja obstaja vsekakor še vrsta nejasnosti in nerešenih vprašanj, na katere doslej Občina in pristojni strokovnjaki niso znali (ali hoteli) odgovoriti. Nerešeno ostaja tako vprašanje grezničnega omrežja in cestnih povezav s sinhrotronom, mnogi pa se tudi sprašujejo, če je kdo sploh preveril posledice, ki jih bodo imela načrtovana dela na tamkajšnje okolje.
Zanimiv torkov večer v Gregorčičevi dvorani
Problem antisemitizma tudi na Slovenskem
Redno srečanje v Gregorčičevi dvorani je bilo v torek zvečer posvečeno judovski problematiki. Govorila . sta Filip Fischer in publicist Mladen Švare iz Ljubljane, ki sta tudi sama pripadnika židovske skupnosti. Predavanje sta organizirala Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev. V imenu SK je prvi spregovoril Ravel Kodrič. Predstavil je gosta in opozoril, da je problem Judov spet priplaval na površje. Kdor bere časopise, je opazil, da se v svetu spet pojavlja antisemitizem in da je v tem "civiliziranem" času že spet prišlo do krutosti na račun tega od vedno preganjanega ljudstva. Predsednik DSI Sergij Pahor pa je v svoji uvodni misli opozoril na pomen takšnih srečanj, saj je Trst eno od tistilTmest, ki mora na področju rasizma še marsikaj razčistiti.
Filip Fischer je v svojem posegu uvodoma opomnil, kako je celo Slovar slovenskega knjižnega jezika krivičen
Danes bo v Bazovici nastopil moški pevski zbor »I. Gruden«
Danes ob 20.30 bo v Bazovskem domu nastopil moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine s svojim celovečernim koncertom partizanskih pesmi z naslo-'tetn »Spomin na 1989«. Prireditev organizira KD Lipa iz Bazovice, da bi tako dostojno proslavilo 45-letnico osvoboditve in konca vojne.
Zbor Igo Gruden, ki ga vodi prof. Aleksander Rojc, je s svojim nastopom, Predvsem pa z izvirnim podajanjem partizanske pesmi, doživel izreden uspeh Pted svojim domačim občinstvom, pa še na dveh nastopih na Tržaškem, ki jih je Pravil v preteklih dneh.
Razstava v muzeju Revoltella posvečena neoklasicizmu
u Tržaški občinski odbornik Lucio Cernitz je sporočil, da bo razstava o neok-V Pritličnih prostorih muzeja Revoltella. Prav glede lokacije je bilo namreč c dvomov, saj je marsikdo menil, da ne bodo pravočasno izvedli del. p0, T ponedeljek pa so vodja obnovitvenih del in predstavniki gradbenega p latja, ki jih je opravilo, "izročili" odborniku obnovljene salone. Vse je torej 0, "d, upoštevali pa so vsa varnostna in druga pravila, ki jih predvideva zakon. noVa je stala milijardo in 900 milijonov lir, ki jih je prispeval Slad za Trst.
Okrogla miza o vprašanju rasizma in vedno večji nestrpnosti v Italiji
1] j ^r°žek za družbene in politične vede "Che Guevara"prireja v ponedeljek, rr;j. : te- ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19. okroglo mizo na temo "Črnci in Itgp-teteerantnost in solidarnost v srečanju med različnimi kulturami v sedanji iz p| ■ Govorila bosta pater Ernesto Balducci, ravnatelj založbe "Kultura miru" renc in prof. Margherita Hach.
Srečanja o vprašanjih okolja
ftet
'Jntri in v soboto bo v gledališču
Miela" zanimivo srečanje na temo: "Za
v Og-"Peru 88"
leju p° teeri človeka". Sodelovali bodo ravnateljica arheološkega muzeja ^arii i nCa lvI' Scotti, tržaški speleolog Louis Torelli, člani skupine "Pe, ^ ™ MaUr TDainele, predsednik Združenja prijateljev italijansko-brazilske kulture, hetti °	sodelavec Botaničnega inštituta tržaške univerze, Maurizio Fer-
Oclbo Tlasbemk in fotograf, Giovanni Cervesi, podpredsednik Pokrajine Trst in tek za ekologijo ter drugi predavatelji.
Pomanjkanje bolničarjev: sporazum na deželni rami
Med številnimi perečimi vprašanji, ki v bistvu hromijo delovanje raznih zdravstvenih struktur, je zadnje čase silovito izbruhnilo na dan pomanjkanje bolničarjev. Zaradi tega so v številnih bolnišnicah, tudi v naši pokrajini, uvedli nekakšne podaljšane poletne počitnice, kar z jasnejšimi besedami povedano pomeni, da nameravajo za nekaj mesecev zapreti posamezne oddelke. Spričo številčnega obsega pojava so včeraj na deželnem odbor-ništvu za zdravstvo podpisali sporazum, s katerim se vse prizadete strani obvezujejo, da bodo skušale vsaj zajeziti pojav.
Pomanjkanje bolničarskega osebja je najbolj prizadelo krajevni zdravstveni ustanovi oziroma bolnišnice v Trstu in Vidmu, manj pa v Pordenonu, Gorici in v spodnjem delu Furlanije.
Glede navedenih vprašanj je s posebno tiskovno noto v imenu deželnega tajništva CGIL nastopil Franco To-daro. V prvi vrsti ugotavlja, da se pravzaprav to vprašanje redno pojavlja ob začetku poletja. Vzroki za tako stanje, ki postaja nevzdržno, so po To-derovi oceni v neustrezni porazdelitvi oddelkov glede na stvarne potrebe uporabnikov. Takšna porazdelitev med drugim tudi ni v skladu z deželnim in vsedržavnim zdravstvenim načrtom, ki sta precej pravilno postavila kriterije o odgovarjajoči zdravstveni oskrbi.
Ob teh splošnih vprašanjih, ki se po. mnenju Todara precej slično kažejo po celotnem državnem oziroma deželnem območju, pa vse bolj prihaja do izraza neustreznost finančnih sredstev in števila bolničarjev, na katere lahko računajo pri posameznih KZE. Njihovo število je bilo namreč izračunano
na veliko nižje število postelj od teh, kar jih v resnici je na posameznih oddelkih. Zato so po eni strani bolničarji preobremenjeni z delom, uporabniki pa nezadovoljni z njihovo nego.
Zaradi kompleksnosti vprašanj, je po oceni sindikalnega predstavnika CGIL nemogoče v krajšem času najti dokončne rešitve. Možni pa so hitri konkretni posegi, s katerimi bi vsaj zajezili trenutni položaj. In pravzaprav vsebina dogovora, ki so ga podpisali včeraj, osvaja glavne teze predlogov CGIL.
V imenu deželne uprave je sporazum podpisal odbornik za zdravstvo Brancati, posamezne krajevne zdravstvene enote so se za izvajanje njegove vsebine obvezale preko predstavnika združenja občin Italije ANCI za FJK Ciuffarina, medtem ko so sindikalno federacijo CGIL-CISL-UIL zastopali Petris, Magris in Prodi.
Sporazum sestavljata dve poglavitni točki, ki se nanašata na posege v korist bolničarjem, ki so že v službi in pa na najemanje pomožnega osebja. Za bolničarsko osebje, ki dela na posameznih oddelkih, kjer so redne dežurne službe, v podpisanem dokumentu predvidevajo dodatna finančna sredstva. Istočasno pa so se dogovorili, da bodo najeli določeno število (pri vsaki KZE bodo posebej sklepali o točnem številu, glede pač na konkretne primere) pomožnega osebja, ki naj bi prevzelo vsa tista opravila, ki niso strogo bolničarska in ki v preveliki meri bremenijo izšolane bolničarje.
Dokument, ki so ga podpisali včeraj, pa končno obvezuje tudi vse podpisnike, da nadaljujejo splošne razgovore o problemih osebja zdravstvenih struktur.
do nekaterih narodov. Tako na primer piše besedo cigan z malo začetnico, čeprav gre za pripadnika nekega ljudstva, poleg tega pa razlaga to besedo z negativnimi oznakami. Isto velja za besedo jud (spet pisano z malo začetnico), ki je za omenjeni slovar najprej pripadnik judovske vere, potem pa stiskač in oderuh. S tako izkaznico pa Slovenci ne bi smeli v kulturni svet, je izjavil Fischer in zaključil z mislijo, da antisemitizem ni samo evropski pojav, ampak da je prisoten tudi v Sloveniji. Čas bi bil, da bi končno odpravili stereotipe in podrli zid, ki nas ločuje.
Predstavnik judovske skupnosti iz Ljubljane Mladen Švare je občinstvu v Gregorčičevi dvorani povedal nekaj bistvenih podatkov o Zidih v Sloveniji. Številčno je ta skupina izredno šibka, saj šteje samo okrog 60 članov. V celi Jugoslaviji je bilo pred vojno približno 80 tisoč Judov, danes pa živi v tej državi le še "preostanek preostanka". Mnogo se jih je seveda tudi asimiliralo oziroma se odpovedalo svojemu poreklu. Poleg tega danes seveda ne moremo pričakovati kakega priseljevanja Judov v Jugoslavijo, kot se je to dogajalo pred vojno. Kljub zelo majhnemu številu pa Židje na Slovenskem še zdaleč niso neživljenjski in nepomembni, saj so pustili svoje sledove na marsikaterem področju javnega življenja in v umetnosti.
V razpravi je prišla na dan afera o reviji Tribuna, ki je pred kakim letom objavljala v nadaljevanju Protokole sionskih modrecev. Gre za delo iz 19. stoletja. Napisal ga je neki ruski pop po naročilu carja, knjiga pa naj bi služila kot sredstvo proti Judom. Protokoli sionskih modrecev dejansko prikazujejo Žide kot snovalce svetovne zarote, knjiga pa je napisana v obliki zapisa tajnih sej židovskih veljakov. Ko je začela Tribuna objavljati te tekste, se je judovska skupnost seveda čutila prizadeto, Mladen Švare pa je bi eden izmed tistih, ki so skušali javnosti dokazati, da gre le za žaljiv ponaredek. V razgovoru med gostom in publiko je prišlo na dan tudi vprašanje, s katerim imenom je najprimernejše označiti pripadnika hebrejskega naroda . Po Švarcevem mnenju je beseda Jud pravilnejša, ker ima v skoro vseh slovanskih jezikih ime Žid negativen prizvok, (hj)
Na sliki (foto Magajna) z leve Ravel Kodrič, Mladen Švare in* Filip Fischer za predavateljsko mizo v Gregorčičevi dvorani.
Obrazec za prijavo davkov ICIAP
Občina Trst sporoča, da so z današnjim dnem na razpolago obrazci za plačilo občinskega davka za obrtnike ICIAP za leto 1990.
Obrazci so na razpolago v pristojnem uradu na Trgu Granatieri od 18.15 do 12. ure. Uporabniki bodo z obrazcem prejeli tudi sveženj z vsemi navodili, kako izpolniti davčno prijavo.
teagip a -16 nato šolal v Ljubljani. Sne-Judi v w.traial° Pet dni (snemali sc . vhi ^teamaru in v srbsko-pravos-'SRalcf- v9' včeraj pa so se režiser. Kot ln snematei odpravili v Istro. v filmanimiv°st lahko zapišemo, da t	nastopal kot statist tudi biv-
> ič, k' srksko-pravoslavni pop Ilija Utiiti 1 *e je včeraj »šetal« po Trgu kostumu iz 19. stoletja.
(foto Magajna): ekipa RTV Trgu UnjtS®ema Pred županstvom na
Pomembne domene na zadnjem sestanku zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel
Odbor zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel je v torek zvečer sklical sestanek vaških organizacij in društev, kot so se domenili člani na zadnjem občnem zboru zadruge. Poleg odbornikov zadruge so se sestanka udeležili še predstavniki športnega društva Primorje, športnega društva Kontovel, pevskega zbora Vasilij Mirk, amaterskega odra Jaka Štoka, Združenja partizanov in Mladinskega krožka. Predsednik zadruge Josip Čuk je prisotne uvodoma seznanil o namenu tega sestanka. Na zadnjem občnem zboru zadruge je namreč tekla beseda o vpisu novih članov v zadrugo, saj se je po ustanovitvi (leta 1972) vpisalo malo novih članov, mnogo jih je umrlo, večinoma pa je starejših. Zato si odbor prizadeva za pridobitev novih svežih mladih moči in zaradi tega se obrača
na predstavnike vaških organizacij, da bi v okviru svojih društev spodbudili člane, da bi se vpisali v zadrugo. Dvorana in prireditveni prostor na odprtem sta namreč namenjena vsem vaščanom, vaškim organizacijam in društvom. Prav v zvezi z uporabo dvorane in prireditvenega prostora na odprtem, je odbor zadruge predlagal društvom, naj bi v začetku sezone pripravila okvirni program, ki bi ga izobesili na stenčas Kulturnega doma, tako da bi lahko koordinirali datume posameznih nastopov in se tako izognili istočasnim prireditvam v vasi, kot se je na žalost večkrat že dogajalo. Ob zaključku je predsednik Čuk seznanil prisotne z izboljšavami, ki jih je zadruga uresničila in tistimi, ki jih še načrtuje z namenom, da bi bili prostori zadruge vedno bolj funkcionalni.
Prijetno družabno srečanje barkovljanskih 50-letnikov
(Foto Magajna)
Barkovljanski petdesetletniki so pred kratkim proslavili svojo obletnico s tradicionalno prireditvijo, ki je obsegala skupno udeležbo pri maši, polaganje cvetja pred spomenik padlim na barkovljanskem pokopališču, skupno kosilo, predajo ključev in nato še lepo kulturno prireditev z nastopom moškega pevskega zbora Igo Gruden iz Nabrežine. Izvedel je splet partizanskih in borbenih pesmi pod naslovom »Spomin na leto 1989«. t Vse se je začelo z mašo v barkovljanski cerkvi, kjer so zapeli učenci osnovne šole, nato s kratko spominsko svečanostjo pred spomenikom padlih na barkovljanskem pokopališču, kjer so položili cvetje tudi na grob Barkov-Ijana, ki bi bil tokrat tudi slavil petdesetletnico. Sledila je družabnost s
predajo ključev in s podaritvijo majhnih darilc, ki so jih 50-letnikom pripravili osnovnošolci. Nato je bilo kosilo v gostilni Gruden v Šempolaju, praznovanje pa se je nadaljevalo v društvenih prostorih v Barkovljah, kjer so slavljenci (13 je bilo udeleženih, proti večeru pa sta se jim pridružila še dva) in številni drugi udeleženci prisluhnili lepemu petju nabrežin-skih pevcev.
Vsi 50-letniki so se nato vpisali v knjigo, ki jo že sedem let skrbno vodi in urejuje Vera Poljšak, duša teh srečanj in praznovanj, ki so za vse Bar-kovljane priložnost, da se poveselijo in da svoja srečanja povežejo tudi z dogajanjem, tako pomembnim za kulturno in vsestransko delovanje Slovencev na tem področju, (ni)
Pojasnilo SKD Barkovlje
Spoštovani g. urednik,
prosim vas, da objavite naslednje pojasnilo gospodu A. Mermolji.
1.	Aleksander Furlan je napisal protestno pismo, objavljeno v vašem dnevniku 25. maja t.l., v svojem imenu in ne v imenu društva.
2.	Na redni seji upravnega odbora SKD Barkovlje dne 6. dec. 1989 so prisotni odborniki soglasno sklenili, da se iz organizacijskih razlogov tekočega poslovnega leta ZAENKRAT ne vpišejo v ARCI.
3.	Na Seji v Križu je g. Furlan izrazil nekaj pripomb v svojem imenu in ne v imenu bark ovij anskega društva.
LUČANO JAGODIC predsednik SKD Barkovlje
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 7. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini nastop v spomin na prof. Sergija Radoviča, jutri,8. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v ponedeljek, 11. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici v Trstu, ob
18.30	v Slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini klavirski recital Claudie Sedmach.
Gledališče MIELA
- Danes, 7. t. m., ob 18. uri bo v gledališču Miela glasbeno srečanje s tržaškimi glasbeniki. Sodelovali bodo Pierpaolo Cogno, Gabriele Centis, Sergio Candotti, Marco Balaben, Stefano Franco, Angelo Baiguera in Alessandro Simdnetto. ■
V petek, 15., in v soboto, 16. t. m., ob
18.30	bo v gledališču Miela koncert gojencev Glasbene šole 55.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič
iz Ljubljane, letošnji dobitnik zlate pla-• kete mesta Maribor na nedavnem tekmovanju Naša pesem '90, bo nastopil v sredo, 13. t. m., ob 20.30 v evangeličan-sko-luteranski cerkvi, Trg Panfili. Zborovodja Jože Fiirst. Prireditelji ZSKD in Ars Nova. Vabljeni!
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V četrtek, 14. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na sporedu sklepni koncert letošnje sezone. Nastopil bo trio CLAUDIO MARINONE - flavta , TUL-LIO ZORZET - čelo in EDOARDO TOBI-ANELLI - klavir. Na sporedu Haydn in Weber. Vabljeni!
razna obvestila
Sklad Mitja Čuk obvešča, da bodo od 15. junija do septembra letos prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI Trst
poziva vse svoje sekcije, da se množično udeležijo proslave odprtja obnovljene zgodovinsko znamenite partizanske bolnice Franje v nedeljo, 10. t. m., saj so zamejski Slovenci in Italijani izjemno veliko prispevali za njeno obnovo.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza - Odbor za vzgojo in izobraževanje in Dijaški dom S. Kosovel iz Trsta prirejata PLANINSKI POHOD 1990 od 17. do 21. julija 1990. Obvezna je veljavna izkaznica SPDT.
__________gledališča______________
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri, 8. t. m., ob 20. uri (red C) bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D’AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
Ponovitev bo še 10. t. m. (red D) ob 16. uri.
Simfonična sezona Gledališča Verdi
Nocoj ob 20.30 ( red B) bo na sporedu koncert pod vodstvom Pinchasa Stein-berga. Izvajali bodo skladbe Bernsteina, Andersona in Gershwina.
Ponovitev koncerta v soboto, 9. t. m., (red S) ob 18.00.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE CRISTALLO -
LA CONTRADA
Danes, 7. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera L'OSPITE DESI-DERATO. Režija Orietta Crispino. Gledališko delo je napisal Rosso di San Se-condo.
Upravitelji gledališča obveščajo, da je za predstavo obvezna rezervacija pri osrednji blagajni UTAT v Galeriji Protti, ker je število sedežev omejeno.
razne prireditve
KD Lipa - Bazovica priredi danes, 7. junija, ob 20.30 v Bazovskem domu ob 45-letnici osvoboditve koncert partizanskih pesmi v izvedbi MPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine. Vabljeni!
Gospodarsko društvo na Kontovelu
proslavlja 90-LETNICO USTANOVITVE. Ob tej priliki organizira zgodovinsko razstavo gospodarskega, kulturnega in športnega delovanja na Kontovelu ter pokušnjo vin vaških vinogradnikov. Odprtje razstave bo jutri, 8. junija, ob 19. uri v društvenih prostorih. Sodeluje amaterski oder Jaka Štoka. Vabljeni člani in prijatelji. Urnik razstave 9. in 10. junija od 10. do 20. ure.
Jutri, 8., in v soboto, 9. junija, ob
20.30	bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE KD FRANCE PREŠEREN. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub bo v soboto,
9.	junija, zaključil svojo delovno sezono. Na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah bo priredil POLETNI PIKNIK. Na programu je nagrajevanje klubovca leta, nagrajevanje najboljše slaščice, zabavne in družabne igrice, smeh in dobra volja. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Začetek ob 18.30.
Fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca priredi v soboto, 9., in nedeljo,
10.	t. m., SAGRO V HRIBENCI. Odprtje kioskov ob 18. uri, v soboto od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day ter v nedeljo ob isti uri ples z ansamblom Ta-ims. Vabljeni!
Sklad Mitja Čuk vabi PRIDE, GRJE-MO NA TABR... z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije. Nastopajo: ŽPZ in plesalci Stu ledi, z ljudskimi igricami se bodo zabavali tudi vaši malčki... Pred cerkvijo na Repentabru v nedeljo, 10. junija, od 17. ure dalje (v primeru slabega vremena, bo prireditev v dvorani na Colu).
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine, v sredo, 13. t. m.,
ob 20.30 srečanje na temo MOČ IN NEMOČ KULTURE PRI DEMOKRATIZACIJI DRUŽBENEGA RAZVOJA. Gost večera bo pisatelj BORIS PAHOR.
GLASBENA
MATICA
TRST
ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI
GLASBENE MATICE V TRSTU Jutri, 8. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi, Trg Panfili Stefano Artesi, Jadranka Križman, Alenja Zobec - klavir Frančišek Taučar, Luisa Vigini - • violina
Aleksander Sluga - violončelo Marjana Debeljuh - flavta Maurizia Lorenzi - pozavna Uroš Jercog, Chistian Marche-sich, Maurizio Marchesich, Andrej Sancin - harmonika in harmonikarski duo Irina Perosa, Tanja Sternad -kljunasti flavti, Tamara Ražem
-	klavir
David Žerjal, Maila Ozbič - violini, Vasja Legiša - violončelo, Claudia Sedmach - klavir Aljoša Starc - klarinet, Aleksander Sluga - violončelo, Tamara Ražem - klavir
Tamara Ražem, Aljoša Starc, Mojca Siškovič, Aljoša Taučar
-	klavirska spremljava.
Vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica v Trstu Odsek za zgodovino
vabi na predstavitev knjige Drago Žerjal
SPOMINI IN RAZLAGE O PROTIFAŠISTIČNEM BOJE PRIMORSKE MLADINE MED VOJNAMA
Sodelovala bosta:
Jože Pirjevec in Branko Marušič.
Trst, Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20 danes, 7. junija, ob 18.30
Danes, 7. f. m., praznuje svoj 70. rojstni dan naš zvesti sodelavec
DOLFO
Vse najboljše in da bi nas še dolgo let spremljal mu želi
Godbeno društvo Nabrežina.
Naš Živ ko. j e ves vesel, ker bo ponovno ninonano pel. Hčerkica se mu je rodila in ime
NICOL
dobila. Srečni družinici iskreno čestitajo člani ansambla L. Furlana z družinami.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 7. junija 1990
ROBERT
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 20.29 in zatone ob 4.01.
Jutri, PETEK, 8. junija 1990
MEDARD
PLIMOVANJE DANES: ob 3.57 najnižja -59 cm, ob 10.40 najvišja 22 cm, ob 15.21 najnižja -6 cm, ob 21.12 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,2 stopinje, zračni tlak 1010,7 mb rahlo narašča, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, padlo je 8,6 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Monteduro, Enrico Prodi, Tommaso Protti, Fabio Poi-an, Nicole Tocci, Matija Kralj, Ivana Podobnik.
UMRLI SO: 40-letni Antonino Nicolai, 78-letni Giuseppe Carlovatti, 58-letna Li-liana Zoch, 83-letna Maria Radesich, 65-letni Luciano Zorzetti, 65-letna Angelica Laganis, 67-letni Marino Dalberto, 80-let-ni Antonio Moruzzi, 48-letna Marisa Bra-mat, 91-letna Libera Petronio, 89-letna Maria Foretich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4. junija, do sobote, 9. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Givilie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 8 ( Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Trg Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo 14. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Dina PREDONZANIJA, ki bo trajala do 5. julija .
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca DEGRASSIJA, Renate DE MATTIE, Ma-ure ISRAEL, Edija ŽERJALA in Bruna PONTEJA z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je še jutri, 8. t. m., odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WE-IJA.
V	prostorih miljske letoviščarske ustanove bo na ogled do 14. t. m. slikarska razstava na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi. Umik: 10.30-12.30 in 17.00-19:00, ob praznikih 10.00-12.00.
Paralelna razstava bo na ogled od danes, 7. t. m., dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, L nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
šolske vesti
Osnovna šola Prežihov Voranc - Do-lina vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in razstavo, ki bo v šolskih prostorih jutri, 8. t. m., ob 18. uri.
Osnovna šola Oton Župančič obvešča, da bo letos ZAKLJUČNA PRIREDITEV v Marijinem domu v soboto, 9. t. m., ob 11. uri. Razstavo ročnih del si boste lahko ogledali v šolskih prostorih v ponedeljek, 11., in torek, 12. t. m.
Osnovna šola I. Grbec in otroški vrtec iz Škednja vabita na zaključno prireditev ob 10-letnici poimenovanja šole, ki bo v soboto, 9. t. m., ob 18. uri v kulturnem društvu I. Grbec v Škednju.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu se vrši vpisovanje za tečaj "150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
izleti
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost
prirejajo 21., 22. in 23. junija 1990 tridnevni izlet v Hrvatsko Zagorje. Vpisovanje na sedežu zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, danes, 7. junija, od 9. do 12. ure (tel. 360324).
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je
30.000	lir. Za vpisovanje m informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679
-	Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija.
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet v Buzet (Pinguente
-	Valle del Quieto) v nedeljo, 24. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
kino
ARISTON - 18.30, 22.00 Decalogo 7-8, r. K. Kiezlovvski.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15,Alla ricerca delTassassino.
EXCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 Morte di un maestro del te, r. Ken
Kumai.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Fuori pis-ta.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Moana e Cicciolina, supervogliose di maschi,
pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Animal, la sposa su-persexy, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Notturno Indiano.
ALCIONE - 18.30, 22.00 Marrakech ex-press, r. Gabriele Salvatores.
RADIO - 15.30, 21.30 Di dietro tutta, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
__________prispevki________________
Ob obletnici smrti pok. Stanota Furlana damjeta Žena Marija in hčerka Anita
20.000	lir za cerkveni pevski zbor s Pro-
Elza in Tonči Pertot darujeta 100.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na pok. Karla Kalca darujejo Marija, Ema in Štefka 30.000 lir za Ba-zovski dom.
Ob plačilu članarine darujejo Leopold Ažman 15.000 lir, Ana Ferluga 4.000 lir ter Ciril Jekič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	zahvalo za voščila daruje Zofija Križmančič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na preminule tov. Albina Antončiča, Cvetka Verginelo, Mire Sul-čič, Zorota Tretjaka, Milo Kraus in Angelo Švab ter na padle brate Josipa, Marija, Ferdinanda in Ivana Tenceja darujeta Dušan in Božena 200.000 lir za postavitev spominske plošče bratom Tence - za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 50.000 lir za obnovo Ljudskega doma v Križu in 50.000 lir za ŠD Mladi-
Namesto cvetja na grob tete Angele Radetič - Legiša darujejo nečaki Pepf Dragica, Cvetka in Marija 200.000 lir za dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade.
Leopold Radetič daruje 50.000 lir za otroški zbor Ladjica.
Namesto cvetja na grob Angele Radetič - Legiše daruje Klara Legiša 10.000 Ur za dekliški zbor Devin in 10.000 lir za zdravljenje Giulia Vidalija.
V spomin na nono Angelo darujejo Marko, Irene in Olga 250.000 lir za dekliški zbor Devin in pevski zbor Fantje izpod Grmade.
_________mali oglasi
OSMICO ima odprto Jožef Kukanja v Devinščini št. 1.
OSMICO je odprla Sonja Strain v Mač-koljah (Križpot 84).
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 20.
OSMICO sta odprla Ladi in Rado Milič v Saležu št. 68. Točita belo vino in te-
ran.
OSMICO je odprl Komar v Logu št. 243.
PODJETJE import/export zaposli urad-nico/ka - tajnico/ka, zaželena praksa. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega 1 dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komunikativnost".
V MILNI na otoku Braču oddam komfortni apartma za štiri osebe. Za informacije tel. 421412 - zvečer ali pismeno na: Mirjana Padovan, Zoraničeva 6, Split.
tel. (003858) 589507.
TRGOVSKO podjetje zaposli knjigovod-jo/kinjo z nekajletno izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro ' Dober zaslužek".
KORESPONDENT z znanjem slovenskega, italijanskega in angleškega jezika išče zaposlitev tudi part-time. Morebitne ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Korespondent .
PRIVATNIK prodaja privatniku 6-sobn° prazno stanovanje v bližini postaje, primerno tudi za urade. Dvojni vhod. dvigalo, avtonomna kurjava ter pod' strešje. Tel. na št. 422010 ob uri kosil*
IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali p0-moč v gostilni. Tel. (003866) 81371.
IŠČEMO žensko za pomoč motoričn0 prizadeti starejši gospe v zgoniški čini, petkrat tedensko dopoldne. Teina št. 229203 od 12. do 13. ure.	.
IŠČEMO izvedenca Autocad iz Italije Slovenije. Zainteresirani naj pošlje) ponudbe na upravo Primorskega dnev nika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, PD° šifro "Autocad'.	*
PRENOSNI osebni računalnik toshiba 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 * in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločen0' prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM fiat uno fire, letnik '87, pTej , Ženih 52.000 km, edini lastnik. T
PRODAM traktor fiat DT 540, pnklj0^ ročaj/obrezovalec za traktor do 590 dolžine in prikolico za prevoz goS^..^. čarjev 40 stotov nosilnosti, vse v od nem stanju. Tel. (0481) 531741.	^
PRODAM pse - mladiče z rodovnik pasme terranova. Tel. 829014 zvečer-PRODAM ali zamenjam z gumija* a čolnom kompleten čoln iz VR, dol2 3 m. Tel. 212823.	, z
OPRAVLJAMO razna vrtnarska de*^ dobavo vsakovrstnih rastlin in ra vzdrževalna dela. Tel. (0481) 884161- • HOTEL v centru Trsta nujno išče so^ jt co. Zahtevajo se priporočila. Tel. n 365849 od 13. do 15. ure.	h^r''0,
LJUBKA mucka sivkasto-tigraste b j stara mesec in pol, išče zatočišč ljubeznivi osebi. Tel. 212119. jjfe RESTAVRACIJA na Krasu nujno .c0l mladega/o natakarja/ico in soo tudi za notranje delo, prosti dan 0 nedeljkih. Tel. na št. 327055.
menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar.....
Nemška marka.......
Francoski frank....
Holandski florint ...
Belgijski frank....
Funt šterling......
Irski šterling ....
Danska krona.......
Grška drahma.......
Kanadski dolar.....
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1240.	1230 -
735,60	732,-
218,15	216,—
653,45	650,-
35,743	35,—
2091,45 2070,-1970,75 1950. 192,95	190.
7,524	7,—
1058,30 1030.
TUJE VALUTE
Japonski jen ......
Švicarski frank....
Avstrijski šiling..
Norveška krona.....
Švedska krona......
Portugalski eskudo .
Španska peseta ....
Avstralski dolar...
Jugoslov. dinar ...
ECU................
6. 6. 1990
fdong
MILAN
8,126
868,56
104,538
191,30
203.40 8,126
11,401
957.40
bA$stCI
862-"
104-''
188-"
11,30
glO-
100-
1513,20
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež “4g3t-t5j Agencija Don^ 411.6 Agencija
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Včasih tudi otroci vzgajajo starše
Velikokrat, ko govorimo o vzgoji, mislimo na to, da odrasli vzgajajo otroke, da starši vzgajajo hčere in sinove. Neki švicarski psiholog pa je mnenja, da je vzgoja dvosmerna: tudi otroci vzgajajo starše.
Že v času, ko še ni prišel na svet, otrok globoko poseže v življenje svojih staršev. Mati na primer neha s kajenjem, odreče se kozarcu vina in sploh je opreznejša v svojem početju. To seveda nisb edine spremembe, kajti s telesom se spreminja tudi duševno počutje. Ženska se zaveda, da bo mati, poveča se ji čut za odgovornost, morda tudi bolje razume reakcije svoje lastne matere.
Tudi samo domače okolje se spreminja. Stanovanje je treba preurediti, najti je treba prostor za zibelko, za grelec, za sterilizator. Tudi staro mamo je treba mobilizirati, da bo včasih pripravljena za čuvanje novorojenčka. Skratka življenje stopi z novorojenčkom v novo fazo. Kasneje se mati tudi specializira v odzivanju: otrokov jok prepozna v različnih niansah in iz njega razbere različne potrebe.
Ko se pri otroku okrog enega leta razvije mimika obraza, lahko opazujemo medsebojno učinkovanje vplivov med
otrokom in starši. Glede na to, ali starši kričijo ali ljubeznivo govorijo, in glede na njihov izraz, se tudi pri otroku mimika obraza spreminja. Seveda se odvijajo lahko vsi vzgojni momenti le v primeru, da se udeleženci odzivajo na signale. Majhen otrok ima na razpolago za to, da opozori nase, zelo preprosta sredstva, kot so jok, smeh, kričanje. S tem opozarja starše na svoje potrebe po jedi, pijači, opozarja jih, da ima mokre plenice... Če pa se starši na te znake ne odzivajo, povzročijo pri otroku nepopravljivo škodo pri njegovem razvoju. Na ta način mu namreč zelo razredčijo priložnost sporazumevanja. Poleg tega pa mu daje prožno in hitro očetovo ali materino odzivanje občutek gotovosti.
Tudi posnemanje ima svojo veliko pomembnost pri vzgoji. Pri tem pa ne gre le za tisto, kar posnemajo otroci od odraslih, ampak tudi za načine otroškega doživljanja, ki jih posebej v prvih mesecih posnemajo starši, ko opazujejo svojega novorojenčka, in prikazujejo drugim članom družine ali prijateljem, kaj že vse njihov otrok zna.
Ko se pri otroku razvije že govor, so medsebojni vzgojni vplivi med starši in otroki še okrepljeni.
Tudi kultura v znamenju mundiala
Da se vsi športni dogodki v teh dneh sučejo okrog mundiala, je jasno in razumljivo, v resnici pa so tudi kulturni dogodki v znamenju nogometa, kar predstavlja svojevrsten pojav, ki ima izmenično dobre in slabe plati. Vsi se namreč trudijo, da bi bile kulturne pobude čim kvalitetnejše in da bi javnosti dajale čim lepšo sliko sončne Italije.
Naravnost zgodovinska pobuda je koncert - dika in ponos organizaotrjev - v Karakalovih termah tik pred samim zaključkom prvenstva, ko bodo skupaj nastopali Luciana Pavarotti, Jose Carreras in Placido Domingo. Začetek prvenstva pa spremlja cela vrsta prireditev, ki jih bo vse po vrsti Prenašala (udi televizija, v glavnem ena od državnih mrež. V ta okvir je sodila, denimo, veleprireditev v Ledeni palači ob prisotnosti italijanske državne reprezentance, ki se je sinoči udeležila tudi srečanja z državno rep-tozentanco italijanskih pevcev v oddaji Najlepša igra na svetu. Oddajo je vodila Gabriella Carlucci, ki bo skupaj s Pierom Badalonijem skrbela tudi za večer Svetovna noč, na katerem bo Pnedsednik Italijanske nogometne tveze podelil priznanja 23 predsednikom reprezentanc, ki bodo prišle do finala. Tedaj bodo nastopali Charles Aznavour, Arni Stevjart, Fiamma. Izzo D‘Amico in Milva.
Posebno pozornost terja tudi slavnostna otvoritev prvenstva. Menda pa Predstavlja pravo poslastico v vsem tam izobilju večer z baletnimi zvezdami moskovskega Bolšoja. Prireditev le predvidena za petek, 22. junija, ob 20.30. Načrtovali so jo pred rimskim Kolosejem, a župan jo je prepovedal, ker je promet v prestolnici že dovolj obremenjen. Tako se bo prireditev, ki bo nosila naslov Junakova noč, preselila v Cirkus Massimo. Izjemna in nadvse ugledna bosta »napovedoval-ca«, če si lahko sploh dovolimo to oznako - Vittorio Gassman in Kirk Douglas, med nastopajočimi pa naj bi bili vsi najslavnejši plesalci že itak slavnega Bolšoja.
Rock koncert Nicka Cava v Križankah
Plečnikove Križanke, prireditveni prostor, ki je znan in priljubljen zlasti zaradi poletnih prireditev ljubljanskega Festivala, bodo v ponedeljek, 11. junija, prizorišče kakovostnega glasbenega dogodka. Tega dne bo namreč koncert Nicka Cava, nekdanjega pevca skupine The Birthday Party in odličnega interpreta klasikov rocka, bluesa in črnskega duhovnega petja.
Cave je ljubljanskemu občinstvu znan, saj je pred tremi leti že nastopil, in sicer na Kodeljevem. Takratni koncert je bil edini v Jugoslaviji. Tokrat pa bo imel dva koncerta, dan po ljubljanskem nastopu se bo namreč predstavil beograjskemu občinstvu.
Podobno kot leta 1987 ga bo spremljala skupina The Bad Se-eds. Z njo koncertira že več let in je odtlej posnel plošče Prom Her To Eternity (1984), The Firstborn Is Dead (1985), Kicking Against The Pricks (1986), Your Funeral My Trial (1986) in Tender Prey (1988). Cave je po rodu iz Avstralije. Se zelo mlad se je preselil v Veliko Britanijo, od leta 1982 pa živi in dela v Zvezni republiki Nemčiji. Tu je doživel kar precejšnji uspeh. Žaslovel je med drugim v Wendersovem filmu Nebo nad Berlinom, za katerega je napisal glasbeno spremljavo in bil eden od nastopajočih.
Vstopnice za koncert so že nekaj dni na prodaj in bodo med drugim na razpolago pri blagajni Križank dve uri pred predstavo, ki bo ob 21. uri. Prireditelja koncerta - Cankarjev dom in ŠKUC -pa upata, da ne bo prišlo do zapletov, ki zadnje čase kaj radi spremljalo rock in pop koncerte v Ljubljani. Pred kratkim se je namreč zgodilo, da so odpovedali koncerte nekaterih znanih glasbenih skupin, najprej banda Motor-head v začetku aprila, nazadnje pa skupine Ramones. I. V.
Prejšnjo nedeljo je bil za gojence vzgojnozaposlitvenega središča Sklada Mitje Cuka dvojni praznik. Skupaj z vzgojitelji, starši in odborniki Sklada ter njihovimi družinami so odšli na celodnevni izlet v Predmejo nad Ajdovščino. Dež, ki je celo noč neusmiljeno ropotal po strehah in nezadržno Ul, je kanil skaziti naše užitke. Toda sonce, ki se je prikazalo okoli devete ure, nam je zopet ohrabrilo srce. Z osebnimi avtomobili smo se namenili čez mejo v sveže oprano zeleno kraško pokrajino.
Na povabilo dr. Viljema Ščuke, strokovnjaka iz novogoriške vzgojne posvetovalnice, smo se okrog enajstih dopoldne zbrali - nabralo se nas je kakih trideset - v Predmeji na trati pred hišo št. 5. Otroci so bili sredi čudovite narave in privlačne pokrajine, nad katero so se vzpenjali temno obarvani hribi, že takoj v svojem elementu.
Anamarija - naša kuharica - je poskrbela za proviant in si zagotovila kotiček za kuho. Prijazna gospa Ščuka je bila od vsega začetka nepogrešljiva, še posebej, ko smo zagledali v njenih rokah čudovito vonjajoč kruh domače peke in vrsto sladic. Najbolj
Nekaj drobcev z lepega izleta
»leni« za hojo so se ponudili, da bodo raje v dolini čistili solato, ostali pa smo se razdelili v dve skupini, ki sta vsaka po svoji smeri nameravali naskočiti slovenske gore. Ločitev ni bila lahka. Najprej smo se pogostili z domačimi dobrotami: naš gostitelj je pridno rezal salamo, sir in kruh, mi pa ga s svojim apetitom nismo želeli razočarati. Še kanček vina iz Brd za kratkotrajno slovo in že smo eni zakorakali proti 1242 m visokemu Čavnu, drugi pa na kakih 200 metrov višje Golake.
Zdelo se je, da nekdo bedi nam nami, kajti ob vzponu nas je spremljalo sonce, ki pa le ni bilo premočno, da bi nas oviralo pri hoji.
Tisti, od katerih ne smemo pričakovati vztrajnosti pri hoji, so z avtomobili obiskali Bavčarjevo kočo na Čavnu. Vsi pa smo se radovali nad enkratnim razgledom,. ki nam je skozi prečiščeno ozračje odpiral pogled na morje do Trsta, Gradeža in Barbane.
Ko smo se spodaj na Predmeji, čisto blizu kraja, kjer stoji spomenik izumi-
telju ladijskega vijaka Resslu, zbrali pri odlični »paštašuti«, je bila morala na višku. Silvi je ponosno pripovedovala, kako ji je uspel vzpon na Čaven, Sandro se je zadovoljno smehljal ob svoji mami. Andi je počival v zgornjih prostorih, kjer so mu delale družbo Patricija, Erika, naša Anamarija »ta druga« in Silvana.
Spodaj se je kmalu zaslišala pesem ob zvokih kitare. Privabila je k omizju vse, trudne in radožive - le otroci so se še naprej zabavali po svoje. Enkrat bolj, drugič manj ubrano, vendar vedno zelo navdušeno in glasno, smo zapeli celo vrsto domačih pesmi. Silvana se kar ni mogla odtrgati od družbe, da bi odšla domov, kjer jo je čakal oče. To je bilo menda prvič, da je dejala »Bo že počakal!«, o svojem ljubljenem očetu.
Pod večer se je družba pomaknila v notranjost ob zidano peč, ki zna vedno pričarati prav posebno atmosfero. Navdušeni nad nadvse domačim vzdušjem, očarani od spontanih vezi, ki so se v tem dnevu ustvarile med nami, smo se razšli v prepričanju, da je to le začetek pobud, ki ne smejo usahniti pri našem Skladu.
današnji televizijski in radijski sporedi

	
RAI 1
	K BA! 2	^ RAI 3	TV Ljubljana 1	|	| (W) TV Koper
žOO Aktualno: Uno mattin
9.40	Nadaljevanka: Sant Barbara
1030 Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao .00 Nad.: Chateauvallon j 1.55 Vreme in kratke vesti
14.05	Ob nogometnem prven stvu: Un mondo nel pa] .	Ione - ČSFR
1J.30 Dnevnik - tri minute...
4.00	Variete: Occhio al bi ,	glietto
410 Oddaja za najmlajše: L' ,. albero azzurro 1 S ni! Pisanka: Zmaj Grisu j, 00 Mladinska oddaja: Bic 1 o n lz parlamenta in vesti i o /l Nan.: Cuori senza eta '40 Nadaljevanka: Sant lq Barbara
2o' n Almanah in dnevnik
'40 Nanizanka: Alfred Hit chcock presenta - Effet
21	1n J1 sPeciali
g anete: Una notte mon 29 or» a Roma
22	4o ?nevnik
Aktualno: Droaa - ch „ fare
olin ^a0rada Galileo $2« Jrnevnik in vreme Rubrika: Mezzanotte uintorni
7.00	Otroški variete: Pata-trac, risanke, 8.00 L'al-bero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nan.: Saranno famosi
15.30	Film: II bacio di Venere (kom., ZDA 1948, r. Wil-liam Seiter, i. Ava Gar-dner, Robert Walker)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic in šport
18.40	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: II giudice istruttore
22.00	Večerni dnevnik
22.10	Film: Stesso sangue (dram., It. 1987, r. Eroni-co-Cecca)
24.00	Dnevnik, vreme, horoskop in filmi
0.45 Film: Operazione diabo-lica (dram., ZDA 1966, r. John Frenkenheimer, i. Rock Hudson)
10.30	Šport: mali nogomet in teniški turnir Roland Garros (evrovizijski prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: teniški turnir Roland Garros (prenos iz Pariza) in balinanje
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	Film: Ci rivedremo all -inferno (pust., VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore)
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Dokumentarec: II terzo dopoguerra - Riformisti e sognatori
23.40	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
24.00	Filmske novosti 0.10 Nočni dnevnik 0.40 Fuori orario (2. del)
8.50 Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.25 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
11.00	Mostovi
11.30	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Poletna noč: ponovitev nan. Murphy Brown, nad. Kdo je Bourne? (3. del) in nan. Črni gad
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	žarišče (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ovčar Hobo (zadnji del)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (5. del)
21.05	Tednik
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown
23.00	Informativna oddaja za goste iz tujine
23.05	Nadaljevanka: Kdo je Bourne? (zadnji del)
23.55	Nanizanka: Črni gad 0.35 Video strani
13.45	Košarka NBA
15.45	Odbojka WL: Francija-Italija
18.15	Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Manjšine, bogastvo Evrope
20.30	Dokumentarec: Speciale Čampo Base
22.05	TVD Novice
22.15	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
23.00	Rubrika: Veliki tenis 0.30 Hokej - prvenstvo NHL:
Boston Bruins-Washing-ton Capitals
TV Ljubljana 2
12.00	Tenis: Odprto prvenstvo Francije - ženski polfinale (iz Pariza), nato Poskusni satelitski prenosi
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Boj za obstanek
22.55	Mali koncert: Novi ljubljanski godalni kvartet
21.05	Dok.: Dežela smehljaja
21.35	Večerni gost: Dušan
Mravlje
22.15	Studio Ljubljana
^canale
10 Nanizani vallata, glia
Son
°'30 Kvizi: C
lO.v
14.15 II ,
l5'00 Aktualn 2fa mati
16.00 7h rCO e ‘
ižSO Bi O.K. II r 49-00 n Q
1 Variet
0<- stanzo
U'55 Naniv,
C7
Rete
8'3o~n^
da .
fandi
12.15	Nanizanka: Strega per amore - L'astronauta in lattina
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri/
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest - Ritorno di Jacgueline, 16.30 Vero-nica, il volto dell amore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini,
18.45	General Hospital
19.30	Horoskop Daniele Rosati
19.35	Nadaljevanka: Febbre
d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
21.00	Film: Lo strangolatore di Boston (dram., ZDA 1968, r. Richard Fleisher, i. Tony Curtis, Henry Fonda)
23.10	Avtomobilska oddaja: Cadillac
23.40	Rubrika: Veliki golf -Greater Greensboro
0.40 Horoskop (pon.)
0.45 Film: La vendetta del dott. K. (srh., ZDA 1959, r. Edward Bernds, i. Vincent Priče, Brett Halsey, JolinSutton)
2.15	Filmske novosti
ITAUA 1_______________|
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Agente Pepper,
10.00	Simon & Simon,
11.00	New York New York - Una guestione di razza, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 L incredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke
20.30	Film: L allenatore nel pallone (kom., It. 1984, r.
■ Sergio Martino, i. Lino Banfi, Andrea Roncato) 22.25 Film: Maradona un eroe (dok., VB 1986, i. Drum-mond Challis, Tony Maylan)
0.05 Rubrika: Viva il Mondia-
le
0.35 Šport: Grand Prix
1.55	Nanizanka: Sulle strade della California
1 pobom
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia,16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in Zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Cacciatori della notte (dram., ZDA 1979, r. Timothy Galfas, i. Joey Travolta, John Lansing)
22.30	Rubrika o zdravstvu
22.45	Evropa brez meja
23.15	Film: Stronghold (pust., 1986, r. Bobby Eehard)
TMC__________________
9.30	Nan.: Il calabrone verde,
9.00	Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale,oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Teniški turnir Roland Garros (iz Pariza)
18.00	Nanizanka: Autostop per ilcielo
19.00	Rubrika: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News-
20.30	Film: Lo schiaccianoci
(krim., VB 1982, r. Anwar Kavvadri, i. Joan Collins) 22.20 Morski športi
23.00	Vesti
23.15	Šport: superbike, Turnir Roland Garros
TELEFRIULI
11.30	Nan.: L albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Nanizanki: After Mash,
13.30	Love Story
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
19.40	Friuli Mondiale
20.10	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Il misterioso dottor Cornelius (1. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e Lavventura
22.30	Rubrika: Italia a Cingu-estelle
23.00	Rubriki: Me'gawatt, 23.30 Friuli Mondiale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.30 Pravljica, Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revi-val; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Medigra; 15.10 Jugoslavija 1941-1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Deželna zborovska revija Corovivo;. 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (12. del); 17.21 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine;
11.05	Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije* 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Drobne pesmice o pticah, rožah in pomladni razigranosti; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli;
20.00	Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan - zanimivosti; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka,- 20.00 Klasična glasba;
21.00	Radijski bazar, nato Nočna glasba.
V Podgori incident v zvezi z rabo slovenščine
Glasovanja v treh rajonskih svetih prekrižala račune večinskih strank
Izšel je junijski bilten Kulturnega doma
Tudi v tem mesecu razvejan program
Sporazum o porazdelitvi predsedniških mest v posameznih rajonskih svetih, ki so ga pred nekaj dnevi dosegla občinska vodstva strank dosedanje večinske koalicije na Občini, je bil predsinoči trikrat poražen na sejah rajonskih svetov v Podgori, Ločniku in mestnem središču. Povsod je koalicija teoretično razpolagala s potrebno absolutno večino, toda nikjer niso izvolili predlaganih kandidatov. Ob tem političnem signalu z baze pa gre omeniti tudi incident, do katerega je prišlo v Podgori v zvezi z rabo slovenščine, ko je predstavnik zelenih golobice Livio Semoli spregovoril v svojem jeziku.
Začnimo prav s Podgoro. Sporazum med večinskimi strankami (predsedstvo v Pevmi naj bi šlo SSk, v Štan-drežu in centru PSI, v severni četrti PSDI, ostalih šest pa KD) predvideva v tem rajonu predsednika iz vrst krščanske demokracije. Doslej je to funkcijo dolgo let opravljal slovenski predsednik Edi Maligoj (KPI), ki so ga svojčas podprli svetovalci KPI in laično-socia-lističnih sil. Predstavnica KD Antoni-azzijeva je predlagala izvolitev Fabri-zia Bandellija. Ta predlog pa je takoj zavrnil predstavnik zelenih Livio Semoli. Govoril je v slovenščini, kar je sprožilo oholo in nestrpno reakcijo prav predlaganega Bandellija, ki mu je skušal to preprečiti, češ da naj govori v jeziku, ki ga lahko vsi razume-
jo. Posegli so tudi Antoniazzijeva (Semoli naj bi smel govoriti v slovenščini, toda naj bi se tej pravici odpovedal zaradi "olike" do drugih, ki ga ne re-zumejo) in nekateri drugi. Po nekajminutnem prerekanju je Semoli nadaljeval svoj poseg v slovenščini, nato pa ga ponovil še v italijanščini.
Dejal je, da je Podgora večjezična in mora zato imeti predsednika, ki obvlada oba jezika, ki se govorita tam. Zavrnil je vsiljevanje odločitev z vrha, ki so jih sprejela mestna tajništva strank, medtem ko bi moral biti predsednik rajona izraz krajevne stvarnosti ne pa lotizacije med strankami. Zato je predlagal potrditev dosedanjega predsednika Edija Maligoja in pozval predstavnika SSk naj glasuje za slovenskega kandidata. To "kandidaturo je v imenu KPI podprl tudi Stanko Maligoj, ki je zavrnil lotizacijo in očital petstrankarski koaliciji, da vsa ta leta sploh ni reševala problemov Podgore. Zato danes ni verodostojna kandidatura njenega predstavnika, ki naj bi začel reševati probleme, za katere je ta večina gluha že kako desetletje.
Sledili sta dve glasovanji. Za izvolitev je bila potrebna absolutna večina (6 od 10 prisotnih). Obakrat sta Ban-delli in Maligoj prejela po 4 glasove, po dva glasova pa sta se porazgubila. Teoretično je večinska koalicija raz-
polagala s šestimi glasovi (3 KD, po 1 SSk, PSI in PSDI), kar pomeni da dva njena predstavnika nista podprla Bandellija.
Drugačen a prav tako za večino neugoden je bil razplet v Ločniku. Tam je "zarota" prišla iz vrst KD, pa čeprav naj bi po sporazumu na občinski ravni potrdili za predsednika demokristjana Maria Perca. Ta je na obeh glasovanjih prejel po 4 glasove (čeprav koalicija razpolaga z 9 svetovalci: 6 KD, 2 PSI in 1 PSDI). Pri drugem glasovanju je prav tako 4 glasove prejel drugi svetovalec KD Livio Vidoz. Očitno se v stranki relativne večine še niso polegle predvolilne polemike med krajevnimi veljaki in občinskim vodstvom zaradi izločitve ločniškega svetovalca Polmonarija z liste za občinski svet.
V mestnem središču naj bi po občinskih dogovorih postal predsednik socialist Marcello Biasutti, vendar tudi v tem primeru večina (7 KD, 2 PSI, 1 PSDI) ni glasovala kompaktno. Biasutti je prejel 7 glasov, potreboval pa bi jih vsaj 9. Pet glasov je ob drugem glasovanju prejela predstavnica zelenih Elena Russo.
Vsi trije rajonski sveti se bodo ponovno sestali po vsej verjetnosljf prihodnji torek. Takrat bo za izvolitev predsednika zadostovala relativna večina glasov.
Letošnja sezona goriškega Kulturnega doma se nagiba h koncu. Mesec junij bo kljub vsemu še precej pester, saj bodo na sporedu številne zaključne prireditve raznih baletnih šol in Glasbene matice iz Gorice. Še posebej živo bo športno delovanje, kjer se bodo zvrstile tekme meddeželnega značaja, pred dnevi pa je bila zaključna akademija v ritmični gimnastiki športnega združenja Dom iz Gorice. Belordeče goriško športno društvo bo sicer zaključilo letošnjo sezono z občnim zborom, ki bo konec meseca.
V tem mesecu se bo pričela t.i. poletna sezona goriškega kulturnega hrama s prireditvami na prostem. Prva bo na goriškem gradu konec junija, ko se bodo ponovno predstavili člani ka-baretno-glasbene skupine Witz Or-chestra in Trsta.
Pred dnevi je izšel tudi informativni bilten Kulturnega doma za mesec junij, to je že deveti zapovrstjo. Za uvodno misel je poskrbel naš sodelavec, novinar goriške redakcije Primorskega dnevnika Marko Marinčič, ki med drugim pravi: »Kultura in informacija. Dva pojma, ki sta med seboj povezana, se prepletata in dopolnjujeta. Kultura je v mnogih svojih izrazih tudi informacija, sporočilo sočloveku. Gledališče, film, slikarske razstave ali koncerti, pa še predstavitve knjig in vsakovrstne kulturne manifestacije, ki
Vprašanje je prisotno že nekaj let
FISOS opozarja na zlorabe glede zdravljenja v toplicah
PSI-PSDI-KPI o možnosti sestave levičarskih uprav
Sindikat FISOS, ki združuje uslužbence na področju javne zdravstvene službe je že lani in tudi prejšnja leta opozarjal na zlorabe glede možnosti zdravljenja v toplicah. Gre, po mnenju sindikata, za dokaj razširjen pojav, zlasti v državnih in drugih javnih uradih.
Uslužbenci, po navedbah omenjenega sindikata, z lahkoto koristijo za zdravljenje v toplicah, tudi 15-dnevni plačani dopust.
Zaposleni v zasebnem sektorju teh možnosti oziroma ugodnosti nimajo.
Zlorabe, do katerih očitno prihaja, pa imajo še drugačne posledice. Državni in drugi uradi so v poletnih me-
Drevi ob 20.30 bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici predstavitev zbornika Venetovanje. Na predstavitvi, ki jo prireja slovensko katoliško prosvetno društvo Mirko Filej, bodo sodelovali tudi ugledni slovenski zgodovinarji in slavisti, kot akademik dr. prof. Bogo Grafenauer, dr. Milko Ma-tičetov, dr. Božidar Slapšak, dr. Alenka Šivic Dular in dr. Mitja Guštin.
Znano je, da že več let teče polemika o domnevnem venetskem izvoru Slovencev. Pri tem imamo seveda v mislih stare Venete, ki so še vedno predmet številnih znanstvenih razi-
secih na pol prazni. Isto velja za uslužbence bolnišnic.
Ob tem sindikat pojasnjuje, da nikakor ne nasprotuje zdravljenju v toplicah, vendar naj se le to predpiše v primerih, ko je to zares potrebno in koristno. Skratka, zahteva se bolj odgovorno ravnanje na tem področju. Kljub opozorilom prejšnjih let, se, kot se zdi, stara praksa nadaljuje.
V daljšem poročilu za tisk sindikat FISOS navaja, da obstajajo točne zakonske norme in da jih je pač treba upoštevati, saj bo samo tako mogoče omejiti zlorabe.
Sindikat FISOS je o zadevi pisno opozoril tudi deželnega odbornika za zdravstvo, groriškega prefekta, goriškega župana in druge sindikalne zveze.
skav. V zamejskem, še bolj pa v osr-rednjem slovenskem tisku, je bilo veliko polemik na eni strani med uradno zgodovinsko smerjo in onimi, ki so ljubiteljsko načeli ta problem in objavljali o tem razne knjige in drug material. Slednji so zlasti iz naše dežele, oz. iz Avstrije.
Vsekakor se obeta zanimiv kulturni večer, ki bo gotovo primerno osvetlil razne plati tega spornega vprašanja, s tem pa tudi prispeval k poglobitvi naše davnine oziroma samega izvora slovenskega naroda in njegovega mesta v širši družbi evropskih ljudstev.
(A. B.)
Predstavniki socialistične, socialdemokratske in komunistične stranke so se v torek zvečer sestali v Gorici ter razpravljali o možnostih tesnejšega sodelovanja pri upravljanju občin in drugih ustanov. Na vidiku so predvsem občine Štarancan, Gradišče, Kr-min, Avtonomna letoviščarska ustanova, Medobčinski konzorcij za vodo in plin v Ronkah.
Pobudo za tak zasuk v levo so dali socialisti in socialdemokrati, komunisti pa so si vzeli kakšen dan časa za premislek in za definitivni odgovor.
V kolikor smo uspeli izvedeti, je bil sestanek na ravni pokrajinskih tajnikov, sodelovala pa sta tudi deželni tajnik socialdemokratske stranke in socialistični deželni svetovalec.
Vest o taki pobudi prihaja precej nepričakovano in zato jo bodo predstavniki drugih strank po vsej verjetnosti sprejeli s potrebno previdnostjo. Pobudo je sicer mogoče razumeti na različne načine. Sestava levih uprav je mogoča v vseh zgoraj omenjenih ustanovah, pa tudi v drugih ustanovah, kjer sicer maja ni bilo upravnih volitev.
Prej kakor na resnično možnost take rešitve, bi bilo potezo mogoče razumeti kot obliko pritiska na krščansko demokracijo, da se rešijo sporna vprašanja.
Tak ali drugačen zasuk je odvisen tudi od tega, kako bodo šle stvari v Štarancanu. V tej občini so v torek sicer dosegli načelni sporazum med KD in KPI, po katerem bo v prvem obdobju mandata župan Franco Brussa, ki pripada KD, v drugem obdobju pa bo mesto prvega občana prevzel komunist.
Če bo ta sporazum obveljal, potem menda odpadejo vse možnosti levičar-
skih uprav. Občinski svet v Štarancanu se bo predvidoma sestal 18. junija. Do tedaj pa se lahko še marsikaj spremeni.
Pričakovati je vsekakor dokaj živahne reakcije, predvsem iz vrst krščanske demokracije. Pokrajinsko tajništvo te stranke naj bi se predvidoma sestalo še v tem tednu.
Drevi nastop gojencev šole GM v Sovodnjah
Mesec junij je mesec zaključnih nastopov. Sovodenjska podružnica Glasbene matice iz Gorice prireja drevi ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključni nastop svojih gojencev. Prejšnji teden smo lahko sledili v goriškem Kulturnem domu prijetnemu koncertnemu nastopu lepega izbora naših mladih glasbenikov. Tokrat bodo gojenci svoje znanje in sposobnosti posredovali občinstvu v Sovodnjah.
Kar 29 gojencev bo nastopilo na drevišnji zaključni produkciji. Na klavir bodo igrali Danja Bagon, Katja Batistič, Barbara Cotič, Cristian Cotič, Damjana Čevdek, Kristjan Devetak, Sara Devetak, Romina Florenin, Majda Klemše, Tanja Kovic, Katja Ožbot, Tanja Pelicon, Aleksandra Peric in Martina Urdih. Na violino bodo zaigrali Janina Cotič, Maja Klede, Sebasti-an Meniš in Rita Muscau, na violončelo Elisabeta Klede in Francesco Muscau, na violo pa Aleš Klede. Tudi kitaristov ne bo manjkalo: ti bodo Vesna Cescutti, Martina Gereon, Erik Figelj, Peter Figelj in Danjel Marušič. Številno in raznoliko predstavništvo gojencev bodo dopolnili še harmonikarji Vanja Batistič, Erika Pelicon in Katja Terpin.
Seja KZE
Ukrajinski sindikati so sklenili obisk na Goriškem in v deželi FJK
Drevi predstavitev v Katoliškem domu
Zbornik Venetovanje
Delegacija sindikalistov Ukrajine,	na povabilo sindikalnih zvez CGIL,
ki jo je vodil predsednik sindikatov te	CISL in UIL, s tajniki katerih so se
republike Sovjetske zveze Ivan Ivano-	srečali pred nekaj leti v Novi Gorici,
vič Lutak, je te dni zaključila svoj de-	nato pa so goriški sindikalisti bili na
setdnevni obisk na Goriškem. Prišli so	obisku v Ukrajini. Tokrat so v Gorici
priredili posvet, na katerega so povabili tudi predstavnike Svobodnih sindikatov Slovenije, da bi primerjali stvarnosti in probleme v treh različnih družbenih ureditvah, ki pa v okviru sedanjih procesov prenove iščejo vse možne oblike sodelovanja in izmenjave izkušenj tudi na sindikalnem področju.
Lutak in njegovi sodelavci so v naslednjih dneh obiskali nekatere industrijske obrate na Goriškem in imeli srečanja s predstavniki tukajšnjih družbenih sil. Pred odhodom so skupaj s pokrajinskimi tajniki treh goriš-kih sindikalnih zvez Bonom, Brancati-jem in Sniderom bili na obisku tudi pri predsedniku Pokrajine Crisciju, ki je pozitivno ocenil prizadevanja za sodelovanje in vzpostavljanje novih vezi med vzhodom in zahodom.
Ukrajinski sindikalisti so povabili goriške kolege na ponoven obisk v Ukrajino, do katerega naj bi predvidoma prišlo prihodnjo pomlad. Predstavniki CGIL, CISL in UIL so z veseljem sprejeli povabilo, ki naj bi pomenilo nadaljno poglabljanje navezanih stikov.
Na sliki: sprejem na Pokrajini.
Kljub temu d^ je bila glavna skupščina KZE že trikrat nesklepčna in da ni uspela izglasovati proračuna, je predsednik Robustelli za danes ob 20.30 spet sklical sejo. Dnevni red predvideva štiri točke: branje in odobritev zapisnikov, poročilo predsednika, ratifikacijo sklepa upravnega odbora o začsnem finančnem poslovanju, razno. Predvidoma tudi današnja seja ne bo sklepčna.
razna obvestila
Zaključna družabnost Rekreacije SPDG bo jutri, 8. junija. Zbirališče pred Kulturnim domom ob 20.30.
V osnovni šoli v Solkanu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo najboljših del republiškega natečaja črno-bele fotografije. Isti dan, ob 19.30 bodo v Kulturnem domu v Novi Gorici prikazali najboljše diapozitive republiškega tekmovanja in Dia Primorske.
Tečaj' telesne zaznave in govorice bo
v Kulturnem domu 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. Podrobnejši podatki na tel. 30835.
JK ČUPA priredi v poletnih mesecih jadralne tečaje. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu, ob sobotah od 16: do 19. ure - tel. (040) 299858.
jih dan za dnem, mesec za mesecem gosti Kulturni dom, imajo v sebi ob estetskih vsebinah tudi to, da posredujejo spoznanje in informacije.
Kultura potrebuje občinstvo, sporočilo potrebuje naslovnika. Teh je lahko toliko več, kolikor bolj je medijska informacija sposobna dojeti in posredovati zanimivost določene ponudbe in jo razširiti na čim širši krog uporabnikov. Informacija torej kot servis, kot nenadomestljiva vez med kulturnim snovanjem in sporočanjem ter koristniki tega snovanja.
Izkušnje delovanja in sodelovanja s Kulturnim domom v vseh teh letih je v tem pogledu lahko vsem*v zadovoljstvo. Tudi po zaslugi pričujočega biltena, ki igra pomembno in dragoceno vlogo pri sporočanju. S tem v marsičem olajša delo novinarja, ga spodbuja in mu pomaga pravočasno obveščati uporabnike o kulturnem snovanju in ponudbi. Vse to pa je v korist občinstvu in kulturi sami, ki je toliko bolj živa in prodoma, kolikor je bližja ljudem«.
četrtek, 7. junija - ob 20.45 zaključni nastop baletne šole "11 Balletto" iz Gorice. Prireditelj večera baletna šola "H Balletto".
nedelja, 10. junija - ob 9.30 deželno prvenstvo ŠRG A-l in A-2. Prireja ŠZ Dom. Ob 17. uri odbojkarsko srečanje za meddežel-no prvenstvo Under 16 med Valom Tekno Progres in Sisleyem iz Trevisa.
četrtek, 14. junija - ob 18. uri produkcija gojencev Glasbene matice iz Gorice. Prireja Glasbena matica Gorica.
petek, 15. junija - ob 18.30 odbojkarski nastop selekcije FJK za vsedržavni turnir dežel. Prireja FIPAV.
sobota, 23. junija - ob 21. uri zaključna prireditev baletne šole "Arabesgue" iz Červinjana. Prireja baletna šola "Arabesgue".
petek, 29. junija - ob 21. uri občni zbor SZ Dom iz Gorice. Prireja ŠZ Dom.
četrtek, 28. junija, ob 20.30 na goriškem gradu koncert Witz orchestra. iz Trsta. Prireja Kulturni dom.
Jutri sklepni Zlobčev večer na Zemonu
"Pozicije, opozicije, kam in kako". O teh vprašanjih bo tekla beseda na jutrišnjem, zadnjem Zlobčevem večeru na dvorcu Zemono pri Vipavi.
O tej kar se da aktualni tematiki se bo Ciril Zlobec pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Pe' terletom , Cirilom Ribičičem in še z nekaterimi uglednimi gosti.
Začetek je napovedan ob 19.30, P°' trebna pa je rezervacija.
______________kino_________________J
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«.
VITTORIA 17.30-22.00 »I desideri di un« donna vogliosa«. Prepovedan mlad10 pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Caldi contad1*-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 Harlemu«. Ob 20. uri »Demon v o ri«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Kruti uda rec«.
DESKLE 20.00 »Srculence«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI [gl
AlForso bianco - Korzo Italia 10
531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410/u •
pogrebi
3
ris
Danes ob 10.10 Marina Callig3 j2.
bolnišnice Janeza od Boga ’ uri Giovanni Treu iz
Tržič.
splošneboim-laV.
v cerkev na Svetogorski ulici m ^e£jeoJ' no pokopališče, ob 13.15 Silvia ^ por. Lovisini iz splošne bolnišm j,ol' ob 13.30 Lojzka Klanjšček iz ^ v §te-nišnice v cerkev nn pokopan5 verjanu.
išnK®
Poročilo predsednika Upravnega sveta Jožeta Pirjevca
SSG se je potrdilo kot eno od poglavitnih središč in katalizator ustvarjalnega dela v našem prostoru
Pred kratkim je bil v Trstu občni zbor Društva Slovensko gledališče, na katerem je imel poročilo tudi predsednik Upravnega sveta Jože Pirjevec, ki je podal prerez triletnega delovanja SSG. Ker gre za strnjen prerez iz življenja našega gledališča in ob tem za temeljito informacijo o njegovem delu, objavljamo Pirjevcev poseg.
Spoštovani,
dovolite, da vam v poglavitnih potezah podam poročilo o delu SSG v mandatni dobi, ki se danes izteka. Gre za obdobje treh let, ki niso bila brez težkoč in senčnih plati, ki pa so vendar izpričevala kvaliteto našega gledališča in njegove ustvarjalne zmožnosti. Mislim, da je primerno, tudi v dolžno priznanje vsem tistim, ki so k tem uspehom prispevali, če naštejem nagrade, ki jih je SSG v zadnjih treh letih poželo.
Leta 1987 smo za Cankarjev Za narodov blagor dobili v Novem Sadu, na Sterijinem pozorju in na Borštnikovem srečanju v Mariboru, prvo nagrado za režijo (Jovanovič) in za moško vlogo (Cavazza). Naslednje leto smo v Novem Sadu spet dobili prvo nagrado za režijo (Jovanovič) in za moško vlogo (Jurc) v Nušičevi komediji Sumljiva oseba. V Zagrebu, na festivalu jugoslovanske satire, smo za isto komedijo dobili venec. V tej sezoni je bil nagrajen tudi naš Kralj na Betajnovi v okviru Borštnikovega srečanja in sicer kar trikrat. Uršič je dobil nagrado za režijo in priredbo, za scenografijo sta bila odlikovana Uršič in Kravos, za kostumografijo pa Marija Vidau. Na festivalu gledališč Alpe-Adria je za glavno moško vlogo v Kralju na Betajnovi Boris Cavazza odnesel prvo nagrado.
V	letu 1989 je bila naša interpretacija Strička Vanje proglašena za najboljšo predstavo na festivalu Alpe-Adria, dobila pa je tudi prvo nagrado publike in strokovne žirije. Cankarjeva Lepa Vida je bila na Sterijinem pozorju v Novem Sadu proglašena za najboljšo predstavo v celoti, dobila je Sterijino nagrado za glasbo (Kumar), posebno nagrado za režijo (Hočevar), Posebno priznanje za scenografijo (Hočevar) in posebno priznanje ansamblu.
Na Borštikovem srečanju je ista Predstava dobila nagrado za režijo, ^lurio Uršič je dobil tega leta nagrado
rešernovega sklada za Kralja na Be-ujnovj in druge režije v SSG.
Letos je Jovanovič dobil Prešernovo na9rado, pri čemer je v utemeljitvi izrecno omenjeno njegovo režijsko delo ua našem odru. Naj rečem še, da so bila redko priznanje že vabila na Ste-rijino pozorje trikrat zaporedoma in vabila na sarajevski MES dvakrat.
V	skladu s temi uspehi seveda niso mogle manjkati številne pozitivne re-' enzije v slovenskem, srbohrvaškem m — čeprav ne tako pogosto kot bi si želeli — tudi italijanskem časopisju, m tako smo zabeležili tudi dokaj pozitiven odziv publike: naj samo omenim,
da je število abonentov v zadnjih treh sezonah stalno raslo in da je preseglo v sezoni 89/90 številko 3.000. Eden od poglavitnih ciljev, ki smo si jih zastavili ob začetku našega mandata, je bil tudi ta, da se čim bolj približamo našim ljudem, da s svojim Tespijevim vozom pridemo v naše vasi in na naše trge. S poletno sezono, kljub marsikateremu ugovoru in pomisleku, smo to skušali uresničiti in tudi dosegli svoje namene. Uspeh, ki smo ga predlanskim poželi z Molierovim Georgesom Dandinom, lani s Slehernikom in predvsem z Županovo Micko, nam zagotavlja, da bo tudi letošnja postavitev dopolnjene verzije Čukove komedije naletela na dober sprejem in popestrila naše poletne večere.
Skratka, ne bojim se ugotoviti, da je umetniška bera našega triletnega dela zares izjemna. Naše gledališče je še potrdilo visoko kvaliteto svojih predstav, s svojimi igralci, režiserji, kostumografi, scenografi, skladatelji scenske glasbe, prevalajci in vsemi drugimi soustvarjalci odrskega dogajanja, se je potrdilo kot eno od poglavitnih središč in katalizator ustvarjalnega dela v našem prostoru. S svojim posluhom za sodobno italijansko dramaturgijo je še poudarilo svojo vlogo posrednika in povezovalca med kulturami in narodi, v katere smo bivanjsko vpeti. Naj še rečem, da je skušalo tudi preseči ta okvir, ne samo s tem, da je dalo na razpolago svoje prostore gledališkim skupinam iz Amerike in Sovjetske zveze, temveč da je tudi navezalo stike z gledališči v Leningradu, Moskvi, s festivalom Cervantino v Mehiki, ker želi brez manjšinskih kompleksov biti v dialogu tudi z velikim svetom, v prepričanju, da je temu povsem doraslo in da je tako pogovar-
janje v prid cele naše narodnostne skupnosti.
Pri naštevanju vseh teh svetlih trenutkov seveda ne gre pozabiti na manj bleščeče. V prvi vrsti na konflik-tualen odnos, do katerega je prišlo včasih med umetniškim in tehničnim osebjem na eni strani ter upravo in izvršnim odborom na drugi. Vzrokov za te napetosti, ki so se v nekaterih trenutkih zelo zaostrile (spomnimo se samo na stavko januarja in februarja 1987 ali na polemike ob začetku letošnje sezone), je več. Ne moremo mimo povsem človeških razhajanj, ki imajo v tako majhnem kolektivu, kot je naš, še posebno težo, pri čemer pa bi dejal, da jih ne gre precenjevati. Bolj bi poudaril dejstvo, da ima naše gledališče v tradiciji zakoreninjeno strukturo, ki ne odgovarja povsem oblikam dela in upravljanja, predvidenih za stalna gledališča v Italiji. Iz te dihotomije, ki jo je jugoslovanska ekonomska kriza še dodatno poudarila, rastejo trenutki napetosti in očitno za gledališče zelo škodljivega nesoglasja. Izvršni odbor je v skladu z direktivami upravnega sveta skušal voditi SSG s smislom za takt in spoštovanjem do posameznika ter njegovih zahtev, čeprav nočem kategorično trditi, da mu je to tudi vedno uspelo. Pri tem pa tudi nočem zamolčati svojega globokega prepričanja, da v tako kompleksnem kolektivu, kot je naš, povsem brez discipline in avtodiscipline ne gre. Prav zato, da bi se v bodoče izognili, kolikor je mogoče, konfliktnim trenutkom, je uprava v soočanju z umetniškim in tehničnim osebjem skušala izdelati pravilnika, ki naj določata pravice in dolžnosti naših sodelavcev. Prepričan sem, da bo mogoče tudi s sodelovanjem sindikalnih ekspertov v kratkem izdelati
besedilo, ki bo z ene strani odgovarjalo vsenarodni delovni pogodbi z druge pa našim specifičnim pogojem in tradicijam. ‘
Eden od poglavitnih problemov, s katerim se je moral spopadati v zadnjih treh letih izvršni odbor, ki sem mu imel čast predsedovati, je seveda finančni. Kot vsi veste je SSG kot vsa italijanska stalna gledališča — odvisno za svoj obstoj od javnega finančnega priliva, ki ni ne zadosten ne pravočasen. Rezultat takega stanja je stalna borba za preživetje, ki se je v zadnjih letih še zaostrila zaradi nujnih in obveznih prenovitvenih del, narekovanih od novih protipožarnih predpisov. Člani izvršnega odbora smo se na začetku mandata znašli pred neprijetno situacijo, ko je bilo treba na hitro ukrepati, da zadostimo vsaj minimalnim varnostnim zahtevam, pri čemer pa ni bilo denarja od nikoder. Ni šlo drugače, kot da smo v svojem imenu najeli bančno posojilo, da ga uporabimo za najbolj nujne posege v matični hiši. Dejstvo, da dela še niso končana, o čemer se lahko vsakdo prepriča, kdor stopi v našo dvorano, so pač zgovoren dokaz za to, da izvršni odbor v zadnjih treh letih na tem področju ni bil povsem uspešen. Ne bi tu našteval vseh srečanj in sestankov z raznimi merodajnimi političnimi predstavniki, ki smo jih v tem času imeli tako na občinski, kot na pokrajinski, deželni in državni ravni. Ugotovil bi predvsem, da smo slišali sicer dosti obljub in razumevajočih besed, poželi pa bolj malo rezultatov. Da pa se je vendarle v zadnjem času nekaj na bolje premaknilo nam pričata dva podatka, ki vam jih lahko še sveža posredujem: dežela je svoj redni prispevek nekoliko zvišala, kakor mi je sporočil odbor-
nik za kulturo Antonini, medtem bo mogoče kriti dolgove za popravila in brez deficita zaključiti letošnjo sezono. V kakšnih zagatah pa se včasih znajde naše gledališče, zgovorno priča dejstvo, da uslužbencem ni bilo mogoče poravnati plač za april.
Kljub ideološkemu pluralizmu našega izvršnega sveta, ki je pač izraz politične strukturiranosti našega narodnostnega osebka, moram reči, da smo s kolegi pri upravljanju gledališča našli skoraj vedno isto govorico. Če je prišlo na začetku mojega predsednikovanja do prehodnih konfliktov, je to delno pripisati na rovaš moje neizkušenosti. Izhajajoč iz dejstva, da smo znotraj izvršnega sveta ustvarili dokajšnjo enoglasnost, mislim, da lahko tudi v imenu svojih kolegov izrazim prepričanje, da bi si gledališče zaslužilo morda s strani političnih in gospodarskih gremijev naše manjšine večjo pozornost in podporo. Včasih smo imeli občutek, da si je zaslužimo več, glede na pomembnost inštitucije, ki nam je poverjena v skrb. Brez kulture, brez visoke kulture, ki jo SSG brez dvoma predstavlja in vsak dan ustvarja, si ni mogoče misliti, da bi se naša majhna skupnost mogla ohraniti, kaj šele razvijati, v okolju, ki ji pogosto ni naklonjeno. Pozornost in podobno, o katerem sem govoril, bosta upravni odbor in izvršni svet, ki bosta izšla iz današnjega občnega zbora, še kako potrebovala. Naj opozorim na dejstvo, da je pred durmi nov zakon, ki prav za stalna gledališča predvideva posebno mesto znotraj italijanske družbe, obenem pa postavlja povsem določene zahteve: spremembo 'statutov, način upravljanja, podčrtovanje profesionalnosti, umetniške kvalitete itd. Imamo pa že ministrsko okrožnico za sezono 90/91, ki obvešča, da minister namerava do 31. oktobra izdati dekret o poenotenju statutov stalnih gledališč z javno upravo. Te statute naj bi gledališča sprejela do 31. marca 1991 in bodo pogoj za nadaljnje priznanje.
Očitno je, da bo treba proces, pred katerim smo, budno spremljati, skrbeti za to, da SSG ne ostane zapostavljeno, temveč da se mu prizna znotraj zakonskega okvira njegovo posebno mesto. Potrebna bo poglobljena debata, kako doseči te rezultate, kako prilagoditi strukture naših upravnih teles novim razmeram in obenem zagotoviti, da bodo brez diskriminacije ostale veren izraz naše specifične stvarnosti.
Naj v sklepu še ugotovim, da me je tudi na osebni ravni naloga, ki ste mi jo dali, ko ste mi poverili predsedovanje SSG, izredno obogatila. Za poverjeno zaupanje se vam, tudi v imenu svojih kolegov, iskreno zahvaljujem. Hvala vsem sodelavcem — predvsem direktorju gledališča Miroslavu Košuti in upravnemu osebju. Last but not le-ast spomin na prvega predsednika SSG, prof. Tavčarja, ki je pred nekaj meseci umrl, a spomin na katerega bo v tej hiši še dolgo živ.
Do nedelje v gledališču Cristallo
Gledališki eksperiment
tališču Cristallo teče od sinoči zanimiv eksperiment, katerega pobud-»prJ.e skupina La Contrada. Do nedelje bo namreč na sporedu uprizoritev obtji)Ublieni gost« Rossa di San Seconda. Mimo zanimive eksperimentalne e' ki je v rokah režiserke Oriette Crispino, gre opozoriti, da nastopajo štirje mladi igralci, ki resnično dokazujejo svoj talent
Azijska umetnost vzgoje miniaturnih dreves
Čudežno drevesce bonsaj
Izidor Golob: Bonsaj - miniature v posodah. - Ljubljana: Kmečki glas, 1990. - (Zbirka nasvetov; 26)
Bonsaj - stara azijska umetnost vzgoje miniaturnih dreves v posodah vse bolj navdušuje mnoge privržence hortikulture tudi v Evropi in Ameriki. Bonsaj je sestavljena japonska beseda in zanjo sta se v pisavi uveljavila dva znaka, dva ideograma. V japonščini pomeni bon skodelo ali pladenj, saj pa je drevo ali rastlina. Bonsaj je torej na pladnju ali v skodeli posajeno drevo. To majhno drevo je sorazmerno skladno (proporcionalno v pomanjšanem merilu) s pravim odraslim drevesom. Obenem pa je bonsaj oznaka za stoletja stare metode gojenja drevja in grmov v posodah.
Izidor Golob je avtor izvirno napisane prve slovenske knjige o teh svojevrstno oblikovanih miniaturah. Težke življenjske razmere, bičanje vetrov in prilagojenost na revna tla so tudi pri nas izbolikovale občudovanja vredne oblike viharnikov (bor, smreka, brin itd.), ki so nam lahko vzorniki za oblikovanje v različnih bonsajskih stilih. Prav takšni viharniki so bili od nekdaj lepotni vzor poduhovljenim Kitajcem in Japoncem. Danes ni več mogoče natančno ugotoviti, kdaj je bonsaj stopil v kulturno zgodovino človeštva. Očitno je le, da se je to zgodilo na Kitajskem, od koder je vpliv segel najprej na Japonsko in v druge dežele Vzhoda. Že na poslikanih papirnih zvitkih iz 12. stoletja so prikazana v lonce posejana drevesca, ki kraljujejo na lepo izdelanih podstavkih.
Zgodovinarji pa so prepričani, da sega začetek bon-sajske kulture še nekaj stoletij v preteklost, torej nekje v 9. ali 10. stoletje. Takratna kultura je bila namenjena le aristokraciji in tudi bonsaj ni bil izjema. Posamezne primerke častitljivih drevesc so kot družinsko dragocenost prenašali iz roda v rod. Na ta način se je skozi generacije prenašala tudi spretnost oblikovanja, vzdrževanja in negovanja. Bonsaj posega celo v versko tradicijo zen budizma, poleg tega je tudi močno zakoreninjen v vzhodnjaških predstavah etičnega in lepotnega ideala narave. Japonci so ga v zadnjih nekaj stoletjih izoblikovali do največje popolnosti, podobno kot velja za lepopisje njihovih ideogramov, za čajno ceremonijo ali za umetnost ikebane. Med pomembnejše kulturne vrednote, ki so k nam prišle z Vzhoda, torej lahko brez pomisleka prištejemo tudi bonsaj.
Prvi evropski potniki Portugalci so na Japonskem občudovali bonsaj že okoli leta 1542. Tudi danes se najdejo ljudje, ki so določeno obdobje svojega življenja preživeli na Japonskem ali pa se tudi sicer zanimajo za stil vzhod-
njaškega življenja in mišljenja. Ti ljudje so spoznavali tiste silnice, ki povezujejo človeka in naravo ob poglobljeni duhovnosti japonskega vrta z drevesnimi in vodnimi elementi, s čajnico in premišljeno gojenimi bonsaji. Zanje bonsaj prav gotovo ne predstavlja zgolj ceneno senzacijo v prezasičenem porabništvu, ki je sicer marsikje značilna za malomeščansko mentaliteto. Lahko bi rekli, da Evropa sprejema bonsaj, kot nekaj, kar postaja tudi del naše kulture in del našega duhovnega ustvarjanja. Slovenci smo podobno kot mnogi drugi narodi naše celine povezani z drevjem, že odkar se zavedamo svojih korenin. Bonsaj nam ponuja možnost ponovnega odkrivanja te povezave na ravni majhnih razsežnosti.
Prebivalci zahodnega sveta se lahko torej ob vzgoji bonsaja naučimo marsičesa. V prvi vrsti - potrpljenja, ki je potrebno tako v vsakdanjem življenju kot za pravilno vzgojo majhnega drevesa; notranji mir in ubranost z naravo pa se pridružita sama od sebe. Bonsaj je kot rečeno pomanjšan primerek odraslega drevesa v naravi ali iz narave prenešena miniatura. Edini razloček med slovenskim, japonskim ali kanadskimi bonsaji je dejansko le v tem, da se povsod odločamo za značilno obliko domačih drevesnih vrst. Prav zato bonsaj nikoli in nikjer ne more biti nekaj tujega, nekaj nerazumljivega. Pomislimo le, kako na izletih po naših gorah, Krasu ali ob istrski obali neprestano srečujemo lepotne ideale v borih, tamariskah, cedrah, brestih, hrastih, jesenih in javorih. To so poleg drugih domačih vrst zelo primerna izhodišča za vzgojo domačega bonsaja.
Izidor Golob je v svoji knjigi-priročniku pedantno priobčil vse, kar je potrebno vedeti o vzgoji bonsaja, kar vsekakor zahteva izredno potrpljenje, hkrati pa nam omogoča, da pridemo do spoznanja, da je vsako odraslo drevesce - mišljeno v prispodobi - značilno zgrajena osebnost. Ob presojanju izhodišč za lepotno vrednotenje bonsajskih drevesc pa lahko ugotovimo, da so nekatere vrste mikavne predvsem zaradi slikovite skorje, druge vrste učinkujejo z obrisom krošnje; najbolj pa se opazovalčeva domišljija razgiba ob spletu vejevja, njihovi legi ter položaju stebla.
Zaključimo z ugotovitvijo, da je bonsaj postal tudi vrednota Zahoda: prinešena z Vzhoda, sprejeta in občudovana povsod, kjer vlada smisel za estetiko in kjer se misel druži z lepoto. Skratka, bonsaj — čudežno drevesce.
SLAVKO GABERC
Taborniki Rodu Modrega vala se tudi letos pripravljajo na tabor
»Dviga plamen se iz ognja...«
V naših zapisih se je »zgodovina« RMV končala na zletu v So-vodnjah ob 30-letnici delovanja organizacije. Bilo je avgusta 1983. Tudi v naslednjih letih so se zvrstile nekatere zanimive pobude. Leta 1984 smo šli na taborjenje v dveh izmenah. V prvi polovici julija so štirinajst dni pod platnenimi strehami preživeli mlajši člani - medvedki in čebelice, nato so jih v Besnici nadomestili člani - taborniki in tabornice.
V letu 1984/85 je ponovno prišlo do širše generacijske preosnove znotraj organizacije; takrat je stopila v vodstvo večja skupina mlajših članov.
Po nekajletnem premoru smo leta 1985 spet zimovali in sicer na Veliki planini od 26. do 30. decembra. Prav tako sp bila zimova-nja osrednja zimska akcija tudi v naslednjih letih (Zelenica 86, Bohinj 87, Rogla 88 in 89).
Ce se v tem pregledu omejimo le na večje akcije, ki jih je RMV
priredil za svoje člane, ne moremo mimo letnih taborjenj. Zaradi že omenjene krize smo taborjenje 1985 vključili v zlet Zveze tabornikov Slovenije. Od leta 1986 (Gozd Martuljek) so taborjenja spet redna; Kamniška Bistrica 87, Ravne na Koroškem 88 in Kal Koritnica 89. V določenem trenutku je skupina starejših članov čutila potrebo, da se o nekaterih bistvenih vprašanjih pogovori na seminarju. Tako smo se zbrali v Kopru (1988) in se razgovorili o statutu RMV, vodstvu in definicij funkcij na večjih akcijah. Teme naslednjega seminarja v Gorici (april 1989) pa so bile: seje, sestanki, odnos starejši-mlajši, soodgovornost, alternativni program, izobraževanje, ekologija, italijanski prevod statuta. Da je zanimanje za organizacijo še vedno živo, je dokazal tretji interni seminar (Trst 90).
V teh letih je ponovno zaživelo delovanje Družine Jadranskih del-
finov (1986), Šumečih borov na Proseku (1988), skupina se sestaja tudi v Romjanu, prve znake prebujanja pa kaže tudi Družina Puntarskega travnika v Gorici...
Potem ko smo se pred nekaj leti preselili iz Ulice R. Manna v Ulico Carducci, nam je aprila 1988 uspelo otvoriti nov sedež. Ob priložnosti smo v svoji sredi imeli predstavnike ZTS, Savskega odreda iz Ljubljane in odredov iz Ilirske Bistrice.
Poleg tega so se zvrstili še izleti, dvodnevni tabori (Sovodnje, Opčine, Dolina, Doberdob), predavanja, pohodi...
Na rednih občnih zborih (Opčine 85, Boljunec 86, Doberdob 87, Prosek 88, Opčine 89) smo preverjali opravljeno delo in načrtovali nove sezone.
Redno smo se udeleževali izletov tabornikov Slovenije in Jugoslavije (Medvode 89 in Beograd
87)	PODLASICA
Ob desetletnici smrti brata Peruna
Ustanovitelj RMV
Pred desetimi leti na dan 13. junija je umrl Drago Pahor — brat Perun, ustanovitelj slovenskih tabornikov v Italiji Rodu Modrega vala. Njegova življenjska pot se je začela v Škednju 11. junija 1905 v družini mojstra Miloša in gospodinji Mariji Čok.
Drago Pahor je bil šolnik, vzgojitelj, mladinski mentor, raziskovalec preteklosti in kritični zapisovalec sodobnosti, zgodovinopisec slovenskega primorskega šolstva, kulturni delavec, aktivist. Brat Perun je bil živ dokaz uporne volje, zavesti odgovornosti in dolžnosti do skupnosti. Njegova življenjska pot se je stalno prepletala in povezovala z mladino. Dorašča-jočemu mladincu in mladinki se je posvetil že od svojih mladih let, ko je dokončal učiteljišče ter se posvetil poučevanju. Bil je to čas hudega raznarodovalnega pritiska in fašističnega terorja. Vsekakor je začel svojo pot vzgojitelja in mentorja ter je poskušal vnašati nove prvine v tradicionalni šolski pouk. Protifašistični odpor ga je pripeljal v emigracijo, v kraljevo Jugoslavijo. Delo z mladimi je nadaljeval v sokolski organizaciji ter v gozdovniškemu gibanju. V delovanju gozdovniške organizacije je dojel spoznanja,
ki so mu kasneje služila pri nas, ko je ustanavljal organizacijo slovenskih tabornikov v Italiji Rod Modrega vala.
Za časa narodnoosvobodilnega boja je aktivno sodeloval predvsem na področju partizanskega šolstva. Z osvoboditvijo se je vrnil v rodni Trst. Deloval je pretežno na šolskem, prosvetnem in raziskovalnem področju. V letu 1953 je postal ravnatelj Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Sredi šolske mladine je lahko v celoti razvil in uveljavil svojo vzgojiteljsko in mentorsko žilico. V tem času in z njegovim mentorstvom je nastala taborniška organizacija. Najprej je 18. decembra 1953 zaživela družina Belih galebov v Dijaškem domu v Trstu. 4. februarja 1954 je sledila ustanovitev družine Jadranskih delfinov v središču mesta. 22. marca 1954 se je osnoval pripravljalni odbor, ki je 24. maja 1954 pripravil ustanovni občni zbor organizacije slovenskih tabornikov z nazivom Rod Modrega vala. Za prvega starosto je bil izvoljen Drago Pahor — brat Perun, ki je vodil organizacijo v letih 1954-1960 ter v razdobju 1964-1966. Sicer pa ji je ostal zvest prav do zadnjega.
SRNJAK
Vprašanje je bilo v ospredju 10. seminarja v Dijaškem domu v Trstu
Odgovorno opravljanje nalog
Z 10. seminarja v Dijaškem domu v Trstu
7. in 8. aprila smo priredili že deseti seminar RMV. V Dijaškem domu v Trstu se je skupaj zbralo 38 članov.
Prvi dan smo obravnavali funkcije v organizaciji in na taborjenju. Poročevalca sta poudarila predvsem, da mora vsakdo izvrševati funkcijo resno in odgovorno; pri tem mora skrbeti za disciplino in se obenem tudi sam držati njenih pravil. V razpravi smo obravnavali smo predvsem funkcijo vodnika, ki ima na taborjenju posebno vlogo, ker je v neposrednem stiku s taborečimi. Odločili smo, da bosta odslej v vodu dva vodnika, tako da si bosta lahko pri delu pomagala ali se vrstila. Tekla je tudi beseda o drugih funkcijah: starostovanje, taborovodstvo, kul-
tura, prva pomoč. Posebno zanimanje so prisotni pokazali tudi za izobraževanje na taborjenju in sicer za gozdne šole. Strinjali smo se, da moramo za gozdne šole izbrati teme, ki člane zanimajo; poleg običajnih, ki spadajo v program prvega izpita. Izvajale naj bi se po interesnih skupinah.
Naslednjega dne smo se lotili preverjanja sklepov prejšnjih seminarjev. Ugotovili smo, da smo nekatere sklepe uresničili, drugih pa se nismo drža-
li.	Na splošno smo se strinjali, da bomo določene točke programa izvajali samo, če je za to zanimanje. Zmenili smo se tudi, da bomo na vsaki seji preverjali sklepe prejšnje seje, kar se
je sicer že delalo, a ne dovolj učinkovito. V zvezi s taborjenjem smo se še enkrat pogovarjali o disciplini članov in (predvsem) vodstva, ki mora nastopati enotno; o kajenju in alkoholu smo sklenili, da sta v tabornem prostoru prepovedana za vse, za mlajše do 16 leta pa sploh; menili smo se tudi glede morebitnih kazni, ki nastopijo po opozorilu in opominu. O teh odloča celotno taborno vodstvo. Tudi med taborjenjem bo vodstvo skupaj preverjalo izvajanje funkcij, ki bodo lahko odvzete, če jih odgovorni ne bo resno izvajal. Za delo z mlajšimi člani, medvedki in -čebelicami, smo določili, da se bo s programom ukvarjalo celotno vodstvo, nato glavarji po družinah in na taborjenju bomo izvajali deloma ločen program. Glede dodatne izobrazbe smo se še dogovorili, da bomo med letom priredili predavanja na različne teme.
Na koncu lahko rečemo, da je seminar uspel. Pozitivno je dejstvo, da so se zanj skrbno pripravili sami člani vodstva, da je bila razprava vedno pestra in da so vanjo posegli skoraj vsi prisotni. To dokazuje, da je organizacija živa, da se njeni člani aktivno udejstvujejo njenega delovanja in so obenem do njega kritični.
Po seminarju smo še:
.— 24. aprila se s častno stražo udeležili proslave za desetletnico otvoritve spomenika v Gabrjah;
—	28. aprila si ogledali film in o njern razpravljali (The accused);
—	29. aprila pohod Števerjan - Gonjače;
—	po družinah smo se udeležili častnih straž po spomenikih.
ZVEZDA
V naravi zaživiš kot tabornik
Glasilo Modri val
Slovenski taborniki v Italiji »Rod modrega vala« prirejajo letna taborjenja v mesecu juliju. Tabori so skupni za celotno organizacijo. Načeloma so v matični domovini, saj se nam zdi pomembno, da člani RMV spoznajo Slovenijo. Kraje taborjenj spreminjamo iz leta v leto, vendar smo na nekatere taborne prostore bolj navezani in se zato vračamo po nekaj letih. Edino v letu 1966 ni bilo letnega tabora, ko je bila taborniška organizacija v veliki krizi. V preglednici so zapisani kraji letnih taborov, vendar smo večkrat v istem kraju imeli več taborov istočasno, saj pri nas ni navade izmen. V letih 1959, 1960, 1961, 1973, 1974, 1975,
1984	smo imeli na istem tabornem prostoru po dva tabora, v letih 1982 in
1983	pa po tri tabore istočasno na istem tabornem prostoru. Letni tabor je najbolj klasična akcija tabornikov RMV. Poleg tega ima še poseben pomen in čar, saj na letnem taboru sprejemamo v taborniške vrste nove člane, ki dobijo taborniško ime na slavnostnem pagodnem ognju. Šele takrat zaživiš kot pravi tabornik oziroma tabornica.
Pregled letnih taborov RMV 1990 Ribčev laz (Bohinj)
1989 Kal Koritnica (Bovec)
1988 Obretanovo (Ravne na Koroškem)
1987 Kamniška Bistrica
1986 Gozd Martuljek (Kranjska Gora)
1985	Maribor
1984	Besnica (Kranj)
1983 Završnica (Žirovnica)
1982 Ribčev laz (Bohinj)
1981 Kal Koritnica (Bovec)
1980 Visoko (Škofja Loka)
1979 Ribčev Laz (Bohinj)
1978 Kred (Kobarid)
1977 Gozd Martuljek (Kranjska Gora)
1976 Grad Snežnik
1975 Kal Koritnica (Bovec)
1974 Ribčev Laz (Bohinj)
1973 Visoko (Škofja Loka)
1972 Kočevje 1971 Kred (Kobarid)
1970 Bled
1969 Gozd Martuljek (Kranjska Gora)
1968 Metlika
1967 Ribčev Laz (Bohinj)
1965 Gozd Martuljek (Kranjska Gora) 1964 Bočna (Gornji grad)
1963 Završnica (Škofja Loka)
1962 Visoko (Škofja Loka)
1961 Tolmin
Ob otvoritvi novega Rodovega sedeža (april 88) se nam je zdelo primerno, da spet napolnimo nekaj strani s svojimi občutki, da zabeležimo izpeljane akcije, da . prelistamo in sežemo v zgodovino organizacije. Po dolgoletnem premoru smo v rokah spet imeli novo številko Modrega vala. Obveza nas vseh je bila, da bo odslej Modri val izhajal nekajkrat letno, tako da bomo obveščeni o dejavnosti Roda, obenem pa smo na ta način obogatili in popestrili celotno delovanje. Tako se člani med seboj povežemo, saj s pisanjem in branjem še enkrat preživimo taborjenja, zimovanja, izlete, seminarje, srečanja.
1960 Gozd Martuljek (Kranjska Gora) 1659 Kred (Kobarid)
1958 Gozd Martuljek (Kranjska Gora) 1957 Otočec (Novo mesto)
1956 Belopeška jezera 1955 Belopeška jezera 1954 Polzela
Letos se četrtič v zgodovini RMV podajamo na taborni prostor v bližini Ribčevega Laza, nedaleč od prelepega Bohinjskega jezera. Prostor nam je všeč iz več razlogov: lepa lega, bližina gora, možnosti za vse vrste izletov, bližina tabornih prostorov ostalih tabornikov. Letošnji tabor bo od 16. do 31. julija 1990.
Udeleženci zadnjega seminarja (levo) in ekološka izvidnica RMV v Doberdobu (desno)
Poleg tega ima Modri val svojo zg°' dovinsko-arhivsko vrednost, ki nam daje popolno sliko Roda v vseh nje9°' vih vidikih.
Če se ozremo nazaj v čas, bom0 prvo številko Modrega vala zasledi11 pred dvaindvajsetimi leti. Od takrat®0 je marsikaj spremenilo: od tehnik razmnoževanja do oblike predvsem Pa so šle skozi izkušnjo sestavljanja 1 ^ urejanja glasila različne skupine bra_ tov in sester, katerim pa je bila skuP^ na zavest, da taborništvo ni samo mantično preživljanje prostega °a pod šotori ali na zasneženih planin3^; pač pa tudi spoznavanje drugih' prav tako taborijo, preživljajo veče ob tabornem ognju, dežurstva, straž je spoznavanje samega sebe, ]® sPje znavanje narave, ki nas obdaja. 30 ! neločljiv del taborniškega življem Zato so članki, ki nas opozarjajo m P učujejo o najrazličnejših naravnih P javih, skorajda obvezni prispevki-ledimo tudi zanimivosti iz žival® yg in rastlinskega sveta; pozabiti Patvli smemo sestankov, posvečenih va . okolja in razmišljanju, kaj lahko a gg. niki naredimo na področju ekol 9^s_
Da ne bi bila vsebina preve ^j, nobna s šalami, igricami, kr*žarLedri" parodijami itd. poskrbimo za raz lo.	'\o na®
Modri val je predvsem, 9!aS1aiasi ® vseh, zato se lahko kdorkoli 09 ^a-svojimi kritikami, predlogi, P1?^ jU in mi in tako prispeva k izbolj rednemu izhajanju glasila. c1r\ PODLA5*1
Vprijateljski tekmi s Triestino V jugoslovanski tabor se vračata mir in optimizem
Spanci solidni Italijani razvedrili »modre«
Španija - Triestina 5:1 (2:1)
STRELCI: Andrinua v 23', Butrague-no v 33’, Lerda v 35', Michel v 72', Manolo v 78' in Butragueno v 88'.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Chendo, Sanchis, Andrinua, Jimenez, Michel, Roberto, Rafa Paz, Manolo, Butruague-no, Villaroya.
TRIESTINA: Biato (Gandini v 46'), Costantini (Marangon od 46'), Butti (Dussoni od 67'), Danelutti (Russo v 46’), Consagra (Cernecca v 67’), Di Rosa, Terraciano, Papais, Lerda, Cata-lano (Pasgualini v 46'), Romano (Trom-betta v 46').
SODNIK: Baldas iz Trsta-, GLEDALCEV: 8.500. KOTI: 7:7.
TRST —- V prijateljski tekmi s Triestino je Španija pokazala precejšen napredek v igri. Za »furije« ni igral rahlo poškodovani Martin Vasguez, ki je ta čas najboljši španski igralec, ven-dar pa njegove odsotnosti ni bilo zaznati (nadomestil ga je Rafa Paz). Spanci so pokazali zadovoljivo stopnjo kondicijske priprave in dokaj tekoč napad. Za selektorja Suareza je bil še zlasti spodbuden nastop Michela, ki mu primanjkuje še nekaj hitrosti, a je
bil protagonist nekaj lepih akcij in krasnega zadetka s prostega strela.
Nekoliko v senci je bil Butragueno. Dosegel je sicer dva gola, vendar je zgrešil nekaj zelo ugodnih priložnosti. Enkrat se je celo znašel sam pred vratarjem Triestine, a ni zadel. Nekaj vrzeli pa so Španci pokazali v obrambi liniji in pri omejevanju nasprotnikovih napadov na sredini igrišča. Nekaj časa so se Španci celo precej mučili s presingom Tržačanov. Prav po izgubljeni žogi Špancev in hitri spremembi položaja je prišlo do edinega zadetka Tržačanov, ki ga je dosegel Lerda. Dokler so igrali v standardni postavi, so se Giacominijevi varovanci dobro upirali španskim reprezentantom.
Nekaj izidov sinočnjih prijateljskih tekem: Belgija - Poljska 1:1 (0:1), Norveška - Danska 1:2 (0:2), ČSFR - Pistoi-ese 7:0 (2:0), Urugvaj - Brescia 3:0 (2:0).
ZDA izpraznile market
TIRRENIA — Člani nogometne reprezentance ZDA so včeraj obiskali ameriško vojaško oporišče v Čamp Darbyju. Uradno naj bi med obiskom nogometaši podpisovali avtograme, izvedelo pa se je, da so dobesedno izpraznili market , oporišča, kjer je bila v prodaji hrana »Made in USA«.
Brazilec Havelange že četrtič potrjen za predsednika FIFA
RIM — Na kongresu mednarodne Nogometne zveze FIFA je bil Brazilec Joao Havelange že četrtič potrjen za predsednika te organizacije. Havelan-Re, ki je po poreklu Belgijec, je bil Prvič imenovan za predsednika leta 1974 v Frankfurtu. Tu v Rimu je bil edini kandidat. Havelange ima 74 let 111 je po poklicu odvetnik. Znan je po svoji diplomatski spretnosti in prijaz-n?sti, ki mu omogočata, da se na naj-višjem položaju mednarodnega nogometa drži že toliko let. Pravijo, da se n,'hče ne more izogniti njegovemu stisku rok. V mladih letih po vojni je tudi odličen plavalec in vaterpo-,lst' udeleženec olimpijskih iger v Ber-io1-^ (!fta 1936) in v Helsinkih (leta yb2). že na igrah v Melbournu je bil
šef brazilske odprave, kariero nogometnega funkcionarja pa je začel 1959. leta. Kot predsednik brazilske nogometne zveze je sodeloval na petih Svetovnih prvenstvih.
Na kongresu so pred zaključkom medse sprejeli še predstavnika Tahitija. FIFA tako zdaj šteje 166 članic. Spodletel je poskus predstavnikov afriških in azijskih držav, da bi izsilili bolj uravnovešeno razmerje sil v zvezi.
Na kongresu so tudi pomilostili suspendirani Grčijo in Jordanijo, ki sta bili šele v torek kaznovani. Jordanijo je kazen doletela, ker je priredila mednarodni mladinski turnir brez dovoljenja FIFA, Grčijo pa, ker ni pravočasno prilagodila svojega statuta mednarodnemu pravilniku.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
BOLOGNA — Jugoslovanski nogometaši so se že udomačili v bazi v Sas-suolu, na bližnjem igrišču v Fioranu pa so na prvih treningih doživeli prve aplavze kakih tisoč gledalcev. To je bila velika osvežitev za jugoslovanske »modre«, kajti v Jugoslaviji so jim pred odhodom na svetovno prvenstvo v Italiji samo žvižgali.
»V Beogradu, Zagrebu, Titogradu, Splitu... povsod smo nezaželeni. Le y Sarajevu še nekako uspeva kontakt s publiko. Tu v Italiji teh problemov z gledalci ne bo. Moji igralci čutijo ta odpor Jugoslavije, toda zdi se mi, da bi to utegnilo postati nekakšen "kon-tramotiv" tu v Italiji. Fantje vedo, da o vsem odločajo sami,« je dejal jugoslovanski selektor Ivica Osim na zadnji novinarski konferenci, na kateri so italijanski novinarji skušali dokazati tezo, da je jugoslovanska reprezentanca nacionalno razdeljena, tako kot jugoslovanska država. Slovenec Srečko Katanec se je temu mirno uprl, še huje pa bi nedvomno reagiral Sarajevčan Faruk Hadžibegič, ki bi rad kar sam strnil Jugoslavijo v močno in enotno državo. »Politika je redko na našem dnevnem redu, v našem moštvu res ni pomembno ali Srb, Hrvat ali Slovenec. Zal pa smo igralci nemočni ob dogodkih na jugoslovanskih stadionih,« je dejal Srečko Katanec in zahodnonem-škim novinarjem mimogrede namignil, da se njihova bundesliga v nobenem primeru ne more primerjati z italijansko prvo ligo.
»Še enkrat sem si na kaseti ogledal tekmo z Nizozemsko. Ni bilo tako slabo, kot je bilo videti s klopi. To je naš dodaten adut, nimamo kompleksa pred nobeno reprezentanco, niti pred zahodnonemško, ki jo uvrščajo med štiri najboljše,« je dejal jugoslovanski selektor Osim. Vse pa vendar najbolj zanima vprašanje, s kakšnim moštvom bo Osim začel nedeljsko uvodno tekmo z reprezentanco ZRN v Milanu. »Imam 12 in ne 11 igralcev,« pravi Osim, odločitev pa bo argumentirana z razporedom nemških igralcev. »Ofenzivni Littbarski ali defenzivni Berthold, to je velika razlika, pripravljen sem na Beckenbauerjevo taktiko,« pravi Ivica Osim. Toda kot vse kaže, Osim pravzaprav nima izbire. Z ekipo ZRN bo igral z moštvom, ki je v nede-
V brazilskem taboru vlada domače vzdušje. Na treningu je Alemauu »pomagala« celo hčerkica Caroline.	(Telefoto AP)
Ijo začelo tekmo z Nizozemsko v Zagrebu: Ivkovič, Vujič, Hadžibegič, Jo-zič, Pasič, Katanec, Baljič, Susič, Stojkovič, Savičevič, Vujovič. Dvanajsti Osimov igralec je bržkone Brnovič, če bi se Beckenbauer odločil za izjemno napadalno inačico. To je malo verjetno, kajti v tem primeru bi priložnost izgubil Susič, ki pač lahko pomeša račune Zahodnim Nemcem z izrednim dribligom.
V jugoslovanski ekipi ni poškodovanih igralcev, vsi trenirajo s polno močjo. Srečko Katanec se je sprijaznil s tem, da bo igral rahlo handikapiran, a tega je iz Sampdorie že nekako navajen. Jugoslovani počasi zmanjšujejo intezivnost treningov, na kar komaj čakajo Savičevič, Stojkovič, Susič in še nekateri, ki nekoliko težje vzdržujejo napore. Igralcev ne zanimajo izleti v mesto, Osim pa meni, da se nekako preveč bojijo za mesta v prvem moštvu.
Zadnji del priprav je namenjem taktičnim pripravam za tekmo z reprezentanco ZRN v Milanu, kajti niti za Špance v Ljubljani, nizi za Nizozemce
v Zagrebu se Jugoslovani taktično niso posebej pripravljali. In tudi v tem je rezerva »modrih«, ki so pipravljeni tudi na velika dejanja na prvenstvu v Italiji.
Vedro med »azzurri«
MERINO (Rim) — V italijanskem taboru je vzdušje zelo umirjeno, sproščeno, morda še preveč, kot je nekdo namignil. Selektor Vicini pa je takoj odkrito priznal, da se kdo lahko pretvarja: »Šmo mirni in zaskrbljeni obenem. Sam čutim veliko odgovornost, da vodim domačo postavo. Udeležil sem se štirih svetovnih prvenstev, vendar je bilo drugače, tokrat je vse veliko bolj občuteno.«
Ko so Viciniju omenili tekmo z Avstrijo, je odkrito dejal, da hoče zmago. Te dni si bodo ogledali posnetke z zadnjih srečanj proti Argentini, Madžarski in Nizozemski. »Vsekakor Avstrijo dobro poznamo,« je pripomnil, »ni se dosti spremenila. Najstarejši je vratar Linzmaier, ostali so mladi, a imajo že precej izkušenj.
Včeraj je Italija odigrala trening tekmo proti naraščajnikom Rome in zmagala s 13:1.
Z zmago Giannija Bugna na 73. kolesarski dirki po Italiji
Na teniškem prvenstvu Francije v Parizu
Pravi preporod Italijanov
MILAN — Zadnja etapa 73. kolesarske dirke po Italiji, Komaj 90 km dolga krožna dirka po milanskih ulicah, seve-a ni mogla spremeniti videza končnega vrstnega reda. I tošnji Giro je bil resnično v znamenju Giannija Bugna, ki 1® roza majico oblekel že po prologu in je odtlej ni več slekel, kar je pravi rekord, s katerim se lahko ponašajo *amo trije velikani, kakršni so bili Binda, Girardelli in ^orckK. Majico je posedoval natančno 20 dni. Tudi pred-?°st, ki jo ima Bugno pred neposrednimi zasledovalci, spo-a^nja bolj na legendarne čase te dirke.
Bugnova zmaga pomeni hkrati tudi preporod italijan-e9a kolesarstva, ki je po obdobju Moserja in Saronnija ~apadel v popolno krizo. V zadnjih letih so društva s pa-ta6^0 P°Btiko nastopanja v tujini spet izklesala vrsto obe-tekmovalcev, druge, kot na primer Bugna, pa rege-
po^ncoski Tour, ki se začenja čez nekaj dni, bo moral ' a!l je ta preporod Italijanov trajnega značaja, vm- ?STNI RED 20- ETAPE: 1. Cipollini (It) 1.52'26" s po-dflr,eCno hitrostjo 48 km na uro; 2. Baffi; 3. Starzzer; 4. Fi-jpasjnin (vsi It.); 6. Sorensen (Dan.), i.č.
37 ^ONCNA LESTVICA: 1. Bugno (It.) 91.51'08" s pov. hit. 4' K® na uro; 2. Mottet (Fr.) 6'33"; 3. Giovannetti (It.) 9'01"; (Iti mJ£lkov (sz) 12T9"; 5. Echave (Šp.) 12'25"; 6. Chioccioli Leli ,6"; 7- Lejaretta (Šp.) 14'31"; 8. Ugrumov (SZ) 17'02'j 9. 20'1 s" It') lri4"i 10- Sierra (Ven-) 19'12"i n- Chozas (Sp.) Lee V 12' Chiappucci (It.) 25'28'; 13. Philipot (Fr.) 25'47''; 14.
(Jug) 5T22 26'01"; 15' Theunisse (Niz') 28'43'j 27' Pavlič
c,rs?S"RA.LE LESTVICE: po točkah: Bugno (It.); gorske na-dersr^ <ri1*aPPucci (R')i mladi: Puljnikov (SZ); intergiro: An-
10n (Avstral.).
Gianni Bugno na zmagovalnem odru v Milanu
Ivaniševič izločen
PARIZ — Avstrijec Thomas Muster je v četrtfinalu teniškega turnirja v Parizu prekinil zmagovito pot Spliča-na Gorana Ivaniševiča. Muster je zmagal s 6:2, 3:6, 6:4, 6:3, vendar je bil dvoboj zelo zanimiv in izenačen. Ivaniševič je gotovo bolj nadarjen igralec, tako da ga mnogi zdaj po kakovosti že uvrščajo med prvih 15 igralcev sveta, vendar pa še ni dovolj zrel in pripravljen, da bi lahko po tako napornem turnirju premagal borbenega in telesno odlično pripravljenega Mustera. Ivaniševiču lahko očitamo pomanjkanje prave zbranosti, slabo je njegovo delo nog, večkrat se odloči za zgrešeno strategijo. Proti Mustru je vse preveč igral z zadnje črte, kar je pravcati »samomor«. Le v drugem nizu se je pogosteje podajal k mreži in ta niz tako tudi prepričljivo osvojil. Toda v nadaljevanju dvoboja mu je vidno zmanjkalo sape, vse več je grešil in poraz proti enemu favoritov turnirja je bil neizbežen.
V zadnjem četrtfinalnem dvoboju pa je Ekvadorec Gomez prelahko premagal povsem izčrpanega domačina Championa, ki je že z uvrstitvjo med osmerico boljših pripravil prvovrstno
senzacijo. Končni izidi je bil 6:3, 6:3, 6:4.
Moška polfinalna para sta torej Svensson (Šve.) - Agassi (ZDA) in Gomez (Ekv.) - Muster (Av.).
Detroitu prva tekma
DETROIT — V prvi finalni tekmi za naslov košarkarskega prvaka NBA lige je Detroit Pistons doma s 105:99 premagal ekipo Portland Trail Blazers. Se 6'58" pred koncem so gostje, za katere igra tudi Dražen Petrovič, še imeli deset točk prednosti. Glavni junak preporoda Detroita v zadnjih minutah je bil Isiah Thomas, ki je skupno dosegel 33 točk.
Prvak bo ekipa, ki bo najprej dosegla štiri zmage, druga tekma bo že danes, spet v Detroitu.
DeH’Anno že v Vidmu
VIDEM — Novi režiser ekipe Fran-cesco DelLAnno (23 let), s katerim namerava Udinese naskakovati povratek v nogometno A ligo, je včeraj prispel v glavno furlansko mesto, da bi podpisal dveletno pogodbo. Za DellAnna, ki je lani igral pri Arezzg, je Udinese odštel milijardo in dvesto milijonov lir odškodnine.
Na avtomobilskem rallyju Akropole v Grčiji
Sainz odbil vse napade
.Atene
KKeoa »Ti . V zadnji etapi avtomobil-sVefrm„ra yja Akropole, peti tekmi za c'a) dal10 Prvenstvo, je Kankkunenn (lan-heqa c,- sehe vse, da bi prehitel vodil-Prio]i*at!nza (toyota). Uspelo se mu je lnz nrpH1 na 26 sekund, zatem pa je Sa-119 skimCrR0nst; sPet povišal in sedaj vodi s 5 tnal?1 le.stvici za svetovno prvenstvo Krjuh i,» ain* Prednosti pred Auriolom. toževaH6,1?*? SP Pri Lancii nimajo kaj pri-dar im L usla Riu je končna zmaga, ven-Uh vozil V prv* deseterici kar osem svo-
nujo^eni rallyju, ki ga upravičeno ime-sta Bili », ■ »evropski safari« (k odstopu bishi ri,Prilsl ].eni tudi obe vozili mitsu-sVojiL, 0 kraja nista prišla niti Alen s sktyaan,?' ar.uiem ter Weber na vol-raza P® je znova jasno prišlo do iz-c*e Prav t najnevarnejši konkurent Lan-hreceišnii0^0*-9' Trenutno ima Lancia še Vendar im Prednost na skupni lestvici, prvenstva0 Se^e na Polovici svetovnega
(šp.) n,.1?*, vrstni red: 1. Sainz - Moya Yota 7.34'44"; 2. Kankkunen - Pii-
ronen (Fin.) lancia po 46"; 3. Biasion -Siviero (It.) lancia 2'58"; 4. Ericsson - Bill-stam (Šve.) toyota 14'56"; 5. Fiorio - Pirol-lo (It.) lancia 27'23"; 6. Rayneri - Roggia (ItJ lancia 47’24".
Lestvica pilotov za SP: 1. Sainz (Šp.) 60 točk; 2. Auriol (Fr.) 55; 3. Biasion (It.) 44; 4. Kankkunen (Fin.) .42; 5. Ericsson (Sve.) 26; 6. Waldegaard (Šve.) in Cerrato (ItJ 20.
Lestvica avtomobilskih hiš za SP: 1.
Lancia 94 točk; 2. Toyota 74; 3. Subaru 19; 4. BMW 14; 5. Mazda in renault 12; 7. Mitusbishi, Volkswagen in Audi 10; 10. Citroen 8.
Marcelletti potrjen
CASERTA — Pri italijanskem košarkarskem prvoligašu Juve Caserta so sporočili, da so za trenerja potrdili Franca Marcellettija. Glavni menedžer bo Gian-carlo Sarti, ki je v zadnji sezoni bil pri Arimu. Sarti se tako vrača v Caserto, kjer je mesto menedžerja že opravljal celih pet let.
Marko Preši
Argent. - Kamerun (l.p.)	X
Argent. - Kamerun (k.r.)	1
Italija - Avstrija (l.p)	X
Italija - Avstrija (k.r)	1 X
SZ - Romunija	1
Ar. emir. - Kolumb.(l.p)	2
Ar. emir. - Kolumb.(k.r.	X 2
Brazilija - Švedska	1 X
ZRN - Jugoslavija (l.p.)	1
ZRN - Jugoslavija	X 2
Anglija - Irska (l.p.)	X
Anglija - Irska (k.r.)	1 X
Belgija - Koreja	1 X
Marko Preši (letnik 1972) se Je začel ukvarjati s košarko pred 8 leti pri Boru. Pri tem društvu je tudi igral v vseh mladinskih kategorijah. Z Borovimi dečki je dosegel svoj največji uspeh, saj je ekipa osvojila 6. mesto na državnem prvenstvu v Orvietu. Trikrat je bil tudi pokrajinski prvak. Kot kadet je nastopil z združeno ekipo Jadran Farco. Marko je tudi ljubitelj smučanja, saj je bil tudi član naše tekmovalne ekipe. Prejšnji teden je Maximilian Gher-bassi pravilno napovedal devet izidov.
Po včerajšnji zmagi na Bonifiki
Nogometaši Kopra ostajajo v 3. ligi
KOPER - MLADOST	3:2
KOPER -— V zadnjem, 34. kolu tretje jugoslovanske nogometne lige so »rume-no-modri« Kopra včeraj na Bonifiki pred okrog 700 gledalci s težavo premagali Mladost iz Petrinje in si zagotovili obstanek v ligi. V prvem polčasu je bila boljša Mladost, Koper pa se je razigral v drugem polčasu, ko je vstopil v igro Nevio Finkšt, ki je bil prvi junak tekme in je ob koncu za svojo igro prejel aplavz zvestih gledalcev, ki ga bo verjetno še dolgo pomnil. Za Koper so bili uspešni Breznikar, dvakrat in Zulič enkrat.
(Kreft)
Globa Triestini
MILAN — Športni sodnik je v zvezi s tekmami zadnjega kola B lige za eno kolo diskvalificiral Bortolottija (Brescia), Incocciatija (Piša) in Zaccola (Licata). Triestina je dobila za en milijon lir globe.

Pričakovanje za nastop Jugoslavije je veliko, ker razpolaga ekipa z dobrim igralskim kadrom, istočasno pa niso nasprotniki v skupini take pošasti, da bi se jih bilo treba bati.
Za plave je predvsem važna zbranost, ki pri ekipi večkrat pojema, ko nasprotnik ni nominalno najboljši. Zaradi tega predstavljata morda večjo skrb tekmi proti Kolumbiji in Emiratom, kot pa uvodna proti ZRN.
Zadnje preizkušnje so bile uvajanje v formo. Pokazale so lahko le dobro osebno tehniko posameznikov; jasno pa je manjkala ostrina, ki bi srečanje proti Španiji lahko spremenila v pravi triumf.
Nepredvidljivost je od zdavnaj značilnost jugoslovanske ekipe, ki je na primer dosegla najboljši izkupiček iz kvalifikacijskih skupin s 14 točkami od 16 možnih. Njen vzpon je pomenil avtomatičen zaton Francije. Če je domača ekipa v Beogradu zmagala z mero športne sreče in v trenutku pravega juriša, je nato v Parizu nadigrala Francijo, čeprav se je morala zadovoljiti z neodločenim izidom. Skozi ostale preizkušnje je šla Jugoslavija varno.
Posameznika, ki sedaj dajeta slavo ekipi, sta Stojkovič in Savičevič. Vujovič je že itak znano ime v Evropi, na veliki mednarodni odmev pa računa na primer Pančev. Ekipa je dobro založena z mladimi igralci, ki so si pridobili pravico igranja v finalu za evropsko prvenstvo under 21.
V D skupini svetovnega nogometnega prvenstva bodo igrali Jugoslavija, ZRN, Kolumbija in Arabski emirati
Kvalitetna, a nepredvidljiva Jugoslavija
Trener Ivica Osim
V mladi gardi izstopa ime Prosineč-kega, ki bi utegnil biti eno pravih odkritij svetovnega prvenstva.
Nastop na letošnjem prvenstvu prikazuje kolektiven napredek jugoslovanskega nogometa, ki je svoj čas že osvojil svetovni naslov med mladinci.
Talenti pa se v domačih silno neurejenih razmerah težko razvijajo in sa-
Veteran Safet Susič
nje vsakega nogometaša so v selitvi v kak klub iz inozemstva. Odnos do odgovornosti je v Jugoslaviji verjetno tak, da se igralec v čisto profesionalnem vzdušju v zahodni Evropi vsaj v začetku slabo znajde. V ekipi je,kar devet takih, ki igrajo v tujini. Z izjemo Vujoviča so vsi ostali branilci ali pretežno branilci. Negotov je za sedaj doprinos Srečka Katanca, ki ima precej-
»Zvezdnik« Dragan Stojkovič
šnje težave s kolenom. Od ekip prve zvezne lige je najbolje zstopana Crve-na zvezda s petimi svojimi igralci.
Na pripravah v Poreču so bili jugoslovanski nogometaši nenavadno prosti v primerjavi z bunkerji, v katerih so bili zaprti člani drugih reprezentanc. Povsem prosto je bilo tudi zasebno življenje nogometašev, ki so se lahko
gibali med turisti. Zdravnik ekipe Vladimir Galetič je s tem v zvezi povedal, da se mora v zasebnosti vsak ravnati po svoji vesti, sklical pa je tudi sestanek, na katerem je obrazložil drugačne aspekte svoj e ,stroke.
Razširil je igralcem obzorja v zvezi z dopingom, ker je FIFA razširila seznam nedovoljenih farmacevtskih preparatov. Za pozitivnost je morda že dovoljšna prevelika doza kafeina. V manj strogem režimu priprav v Poreču bi se lahko k posameznikom pritihotapila zamisel, preko katere naj bi prišlo do večje rentabilnosti. Galetič je posebej poudaril nevarnost poživil, ki v daljšem roku negativno vplivajo na duševno ravnovesje.
Neke vrste politične ure je imel tudi vratar Ivkovič, ki je mlajšim kolegom objasnil pojem odgovornosti. Pri selitvi najprej v Avstrijo in nato v bolj prestižni lizbonski Sporting je moral korenito spremeniti odnos do dela, sicer bi ga enostavno odslovili, ne glede na njegovo učinkovitost. Ivkovič je med drugim tudi povedal, da bi se morala kakovost jugoslovanske prve zvezne lige zaščititi z zmanjšanjem števila ekip.
REZULTATI PLAVIH NA KVALIFIKACIJSKIH TEKMAH: Škotska -Jugoslavija 1:1; Jugoslavija - Francija 3:2; Jugoslavija - Ciper 4:0; Francija - Jugoslavija 0:0; Norveška - Jugoslavija 1:2; Jugoslavija - Škotska 3:1; Jugoslavija - Norveška 1:0; Ciper - Jugoslavija 1:2.
Na zadnjih dveh prvenstvih je izgubila v finalu
Bo ZRN tokrat vendarle uspelo?
Kolumbija, dežela kokaina »narcosov« in... nogometa
Nogomet ZRN je dosegel svoj višek z zmago na svetovnem prvenstvu 1974 na domačih tleh. Tedanje prvenstvo je zaradi kakovosti igre številnih ekip mejnik v zgodovini nogometa. Kasneje so Nemci še dvakrat igrali v finalu in obakrat izgubili. Polastila se jih je psihoza manjvrednosti. K malodušju so prispevali tudi slabi klubski uspehi v zadnjih sezonah. Običajno so porazi sloneli na igri, ki ni prikazovala nobene posebne taktične novosti.
Vse to pa bi Nemce iz viška svojega visokega standarda ne motilo, če bi ne bili prav Italijani tisti, ki so jim najbolj zagrenili čustva.
Z Italijani imajo Nemci kljub mnogim desetletjem še vedno »odprte račune« in to, da jim italijanski klubi sistematično pobirajo najboljše moči, jih hudo boli.
Nogometna Bundesliga ZRN je zaradi odhoda svojih asov izgubila tehnično privlačnost. Za gledalce je postal stadion v znatni meri kraj za izražanje nizkotnih čustev, za pijančevanje in tudi za občasne pretepe. Izseljene ase nadomeščajo nogometaši iz Jugoslavije, Turčije, Južne Amerike in tudi Afrike. Kljub denarju, katerega je v ZRN zelo veliko, se Bundesliga ne more opomoči.
Očitno ni v ZRN vzdušja, ki bi v to deželo privedlo nogometne ase iz Italije ali Španije. Preveč je racionalnosti, ki ne diši razvajenim milijarderjem.
Prosto kroženje delovne sile (v našem primeru poklicnih nogometašev) v sklopu EGS je zato načelo, ki velja vedno v enaki smeri. Najboljši Nemci
Trener Franz Beckenbauer
v Italijo, na njihovo mesto pa nekakšna šara.
Zadnji italijanski napadi na Riedleja, Hasslerja in Mollerja so povzročili val ogorčenja med nogometnimi gauleiter-ji Bundeslige. »15 milijonov mark in prometni davek! To je cena za Riedleja!« je izjavil razkačeni predsednik VVerderja po izločitvi iz pokala UEFA proti Fiorentini. Ob trenutni bolesti zaradi izločitve je hotel tudi povedati Italijanom, da se v Bundesligi ne bo moglo ropati tako kot nekdaj.
Na bližnje prvenstvo prihajajo Nemci kljub vsemu v vlogi enega favoritov, vendar morda že s prepričanjem, da bodo v finalu izgubili.
Prisotna je tudi razdvojenost v igralskem kadru s fronto »domačinov«, ki so zavistni do igralcev, ki nastopajo v Italiji, kjer več zaslužijo in so predvsem ljudski heroji.
Z objektivnimi težavami se mora pri graditvi ekipe soočati tudi selektor Franz Beckenbauer, ki je bil sicer odličen igralec, manj uspešno pa kaže njegovo pedagoško delo. Stalno mu primanjkuje varna opora, ki bi jozagotav-Ijala na primer Matthaus in Brehme. V klubih Bundeslige krvavo primanjkujejo napadalci, med zadnjimi preizkušnjami pa je nekajkrat zaplesala tudi obramba, ki je imela sloves organiziranosti. Libero Klaus Augenthaler si je celo nategnil mišico in bi utegnil v Italiji le delno nastopati, nadomeščal naj bi ga manj učinkoviti Steiner.
Med kvalifikacijami se ZRN ni imela kaj truditi. Proti Nizozemski je dvakrat igrala neodločeno brez posebnega tveganja. Skromno je zmagala proti Wale-su, proti finskim mizarjem in hidravli-kom pa je nasula 10 golov, ki so nekaj redkih optimistov navdušili do prepričanja, da imajo generacijo pravih stiir-merjev.
Listanje po nemški reviji »Fussball« je zanimivo tudi zaradi številnih slik, ki dokazujejo, kako bi številni plavolasi Nemci radi imeli bolj južnjaški videz. Brke so glavni rekvizit pri poskusih kamufliranja, značilne pa so tudi zadaj daljše lase.
REZULTATI ZRN NA KVALIFIKACIJAH: Finska - ZRN 0:4, ZRN - Nizozemska 0:0; Nizozemska - ZRN 1:1; VVales - ZRN 0:0; ZRN - Finska 6:1; ZRN - Wales 2:1.
Slikoviti vratar Renč Higuita
Kokain, »narcosi«, mafija, uboji... Iz poročil v vseh medijih izhaja Kolumbija kot pojem zla in vsiljena nam je slika, v kateri ni prostora za ničesar drugega. In res se je država v tej smeri močno razbohotila, krivdo pa za to stanje nosijo tisti, ki vsaj z besedami skušajo vse to zatreti.
In Kolumbija bo igrala na SP. Še pred kratkim je prišla na dan vest, da so za kvalifikacijo poskrbeli »narcosi«, ki naj bi dali na razpolago lepo vsoto za podkupitev igralcev Paragvaja pred tekmo, ki naj bi bila odločilna. Koliko je v tem resnice, je težko reči. V Paragvaju so zeleni bankovci dragoceni in predplačilo je bilo morda bolj zanimivo kot možna nagrada z domače strani. Morda pa to niti ni najhuje v
Če bodo napredovali, bo šejk Zajed Ben Sultan al Nahyan vsakemu igralcu podaril ferrari!
»Pomehkuženi« nogometaši Arabskih emiratov
Kaj bodo zmogli Združeni arabski emirati v družbi prekaljenih poklicnih nogometašev? Gotovo bolj malo.
Svojevrstno prvenstvo pa so že zmagali. Za gostovanje v Italiji bodo potrosili največ in hotel v Imoli, ki jih bo gostil, bo največ zaslužil.
Po kvalifikacijah za svetovno prvenstvo so imeli v Emiratih s svojimi nogometaši precej težav. Prvotni vzpon je vodil Brazilec Žagalo, po uvrstitvi na mundial pa so ga odslovili. Za kratek čas ga je zamenjal Poljak Blunt, slednji pa je od pomehkuženih sinov petrolejskih kraljev zahteval preveč discipline in zamenjali so ga z drugim Brazilcem, Parreiro. Sam Parreira je bil na robu obupa, ko se mu je na dan odhoda v Evropo na letališču predstavila le peščica igralcev.
Igralci, ki bi v Evropi z veliko težavo prodirali celo v nižjih ligah, si sploh ne delajo iluzij o njihovi možni zaposlitvi pri velikih klubih zvenečih imen. Poleg tega, da so tudi doma dobro plačani, igrajo v glavnem le za zabavo. Zakaj bi se torej podvrgli strogemu ži-
Stran pripravil BRUNO KRIŽMAN
vljenju, pogojenemu samemu nogometu, ko se odlično izhaja tudi brez pretiranega potenja?
V	Emiratih malokateri domačin opravlja težja dela. Približno milijon prebivalcev dobiva polovico dohodkov od izvora nafte. Ostalo polovico si pridrži šejk Zajed Ben Sultan al Nahyan, ki je dejanski gospodar in bo tudi prisoten v Italiji za časa prvenstva.
Za šejka so pripravili razkošno stanovanje, v katerem bo sprejemal ministre in podjetnike in iz njega tudi vodil državniške posle. Celotna delegacija Emiratov bo štela 120 ljudi, od katerih bo le manjšina zaposlena z nogometom.
V	rezidenci so za igralce pripravili posebne širše postelje, v parku hotela pa postavili montažno (vendar razkošno) mošejo. V kuhinji so začasno namestili dva kuharja iz Shefatona v Abu Dhabiju. Dieta bo predvidevala riž, zelenjavo, ovčje meso in ribe. Iz Sardinije bodo vsak dan pripeljali sveže jastoge. Na razpolago bo tudi goveje meso. Prinašali ga bodo iz Modene. V tamkajšnji klavnici bo na razpolago arabski živinozdravnik, ki bo skrbel, da bodo živali zaklane po muslimanskih predpisih. V tem smislu bo tudi izdajal potrdila.
i i
Trener Carlos Alberto Parreira
Na razpolago je še precej manjših posebnosti, zaradi katerih bo gostiteljem gotovo žal, da se bodo Emirati mudili v Imoli le za krajši čas, ker vse kaže, da bodo zanesljivo izločeni.
Kaj bi se zgodilo, če bi se Emirati le prerinili više? Šejk je vsakemu igralcu obljubil ferrari v primeru dobrega nastopa. Niso pa bile postavljene točne meje. V bližnjem Maranellu seveda na
vso moč upajo, da bodo Emirati koga izločili, kajti prodaja kakih 25 avtomobilov bi le bil odličen in prestižen posel.
Nogometno znanje igralcev Emiratov je skromno. Na sklepnem turnirju za določitev dveh azijskih ekip so Emirati zmagali le tekmo proti Kitajski in napredovali predvsem zaradi serijskih neuspehov favorizirane Kitajske.
Nogometna organizacija te državice izhaja komaj iz leta 1971, ko se je tudi osnovala federacija Emiratov. Domače prvenstvo vsebuje prvo in drugo ligo z 12 oziroma 14 ekipami. Zvezda kolektiva je 25-letni Adnan Khamis Talyani, arabski Maradona, ki pa se bo v organiziranih obrambah ZRN, Jugoslavije in Kolumbije kretal bolj težko. Na domačem prvenstvu dosega gole serijsko in odločilen je bil tudi med kvalifikacijami.
Na tekmovalnem področju so Emirati po uvrstitvi na mundial že doživeli razočaranje s klavrnim igranjem na turnirju držav arabskega zaliva.
IZIDI EMIRATOV NA KVALIFIKACIJAH ZA NASTOP NA SP: Emirati -Severna Koreja 0:0; Kitajska - Emirati 1:2; Saudska Arabija - Emirati 0:0; Emirati - Katar 1:1; Emirati - Južna Koreja 1:1.
primerjavi z dogajanji v nogometu »civiliziranega« sveta.
Kolumbija ima tudi boljše lastnosti. Proizvaja zelo dobro kavo, njena narodna glasba pa je' zmes afriških ritmov, ki so prišli v deželo preko sužnjev iz Afrike in karibskih otokov, in otožnih melodij andskih ljudstev.
Kolumbija ima nogometno zgodovino. Spori z mednarodno nogometno zvezo so v prvih 50. letih botrovali k ustanovitvi organizacije vrste »duty free«. Vanjo so se zatekli številni dobri igralci iz Južne Amerike. Med njimi tudi Argentinec Di Stefane, ki je kasneje postal vodilna sila Real Madrida in tudi španske reprezentance.
V	Južni Ameriki so bili kolumbijski nogometaši znani kot umetniki. Ne sicer na višini Brazilcev, vendar z zelo dobro osebno tehniko. Ostrina igre je bila zasovražen pojem.
Novo miselnost je vnesel in privedel do uveljavitve trener Francisco »Pancho« Maturana, ki je postopoma izločil iz kroga reprezentance umetni' ke in uveljavljal izrazito kolektivno moderno igro.
V	svoji izločilni skupini so Koluffl' bijci kandidati za napredovanje v drugo fazo svetovnega prvenstva, čeprav le kot tretja sila za ZRN in SFRJ.
Mednarodno se je nogomet te države proslavil z osvojitvijo pokala prvakov Južne Amerike in z nastopoh* proti Milanu za osvojitev super pokala. V obeh odločilnih tekmah je priš!a na dan osebnost vratarja Reneja Higu' ite (22 let), ki ima to lastnost, da ze'° rad igra tudi kot libero. Včasih s® spusti tudi dlje od svojih vrat, dokaj redno strelja enajstmetrovke in le'te tudi odlično brani. Slikovit je tudi P0 zunanjosti. Na mundialu morda ue » mogel prikazati vseh svojih nekolik cirkuških potez, pričakovanje za nje' gov nastop pa je zelo veliko.	.
S slikovito zunanjostjo se Pona70 tudi Carlos Valderrama (v ekipi ^ tudi Alex Valderrama). Imenujejo 9 za belega Gullita, ker ima bujno fr'2 . ro zlato obarvanih lasi. V Južni Amer
ki so ga že izbrali za najboljšega n09 ^ metaša in s takim slovesom je priš® , Evropo, kjer pa je žalostno konča ^
francoski drugi ligi. Lastnosti Guli bo treba pri tem nogometašu še pr® riti.	_	0
Bolj skromno kolumbijsko držav^ prvenstvo ima v zloglasnem nu svoje prvo oporišče. Povsem f°9jj no je, da so si »narcosi«	omislili	•
finansiranje nogometa, kar P° tudi prestiž in nekakšno priznanj® j še družbe. Nekaj je v državni ® lg{ tudi igralcev iz prestolnice Bog°ta iz Barranguille in Galija.	0kiPa
Na južnoameriški fronti	je	ma
Nacional iz Medellina lani oS rva' pokal Libertadores (državnih P £je kov), stvar pa ji je olajšalo vse,ne in izseljevanje najboljših iz Argen Brazilije v Evropo.	^
V prvi fazi kvalifikacij je bija dosegla naslednje izide: K ^ ^g. bija - Ekvador 2:0; Para9vai;ja O-®' lumbija 2:1; Ekvador - Kolumbu je Kolumbija - Paragvaj 2:1. D0“"ina ie morala igrati še z Izraelom- .zjržila zmagala z 1:0, v Izraelu pa neodločen izid 0:0.
F F skupini bodo v Cagliariju in Palermu nastopali Nizozemska, Anglija, Irska in Egipt
Skromni Egipt je že osvojil svoj »mondiale«
Oranžni tulipani med favoriti
Na papirju so najsvetlejše zvezde Italijani, v resnici pa so to Nizozemci, ki so bili v zadnjih nekaj izvedbah že dvakrat finalisti na svetovnem prvenstvu, pred dvema letoma pa so postali tudi evropski prvaki. Klubski uspehi številnih nizozemskih nogometašev so domača kronika. Nizozemcem gre tudi zasluga, da so V prvih 70. letih povzročili revolucijo »totalnega« nogometa, oziro-nia izrazito napadalne igre.
Potencial ekipe je tudi za to prvenstvo prvovrsten in po vsej logiki bi lahko imeli ekipo za prvega favorita, kljub temu, da je doprinos Gullita oziroma njegovega kolena še nezanesljiv. Van Basten, ki je ob Maradoni verjetno najboljši nogometaš na svetu, je v napadu veliko orožje, nekakšen nizozemski su-per-top.
Ob navidezno mirnih vodah pri sestavljanju seznama 22 so se bile na Nizozemskem podtalne bitke za vodenje okipe, ki naj bi osvojila svetovni naslov.
V željah večine nogometašev naj bi nalogo poverili Cruijffu, nogometna zveza se je odločila za Beenhakkerja. Resnici na ljubo nima nihče od njiju velikih uspehov na trenerski klopci. Dalj časa sta delila usodo v španskem Prvenstvu. Cruijff pri Bareloni ni mogel Prodreti, ker v Španiji neka skrita mafija podpira Real, Beenhakker pa pri Realu ni dosegel zaželenih evropskih uspehov, ker ga izven doma nihče ni pri-tnerno ščitil. Njuno dejansko znanje je zato ostalo dvomljivo. Cruijff se je opi-fal na lasten sloves odličnega igralca,
Marco Van Basten
Beenhakker pa na prejšnje uspehe Reala. Pravi apostol nizozemskega nogometa je zato verjetno še vedno Michels, ki je uvedel še danes veljavne koncepte igre.
Za Nizozemsko je že značilno, da trenerja zamenja po koncu kvalifikacijskih tekem. Moč oranžnih pa jasno izhaja iz dobrih nog in igralski kader bi znal
Ronald Koeman
tudi brez čarovnikov zaigrati odlično. Ob izrazito napadalni igri so pri ekipi vezni igralci ostali večkrat v senci. Tako je na primer veteran Muhren na EP odlično zalagal napad, malokdo pa ga je po turnirju poveličal.
Vlogo Muhrena naj bi na SP prevzel ne še 20-letrii Witschge, ki je nalogo opravljal pri Ajaxu med zadnjim državnim prvenstvom. VVitschge naj bi bil
tudi dokaj nediscipliniran in si je že zaslužil odkrito grajo Beenhakkerja, matični'klub pa mu je prepovedal priljubljen hobby: plezanje. VVitschge je že bil na spisku italijanskih mešetarjev, ker je bil še pred kratkim zelo poceni. V predvidevanju novih poskusov so mu doma potrojili vrednost v upanju, da ga bodo po prvenstvu lahko prodali za ceno zlata.
Sploh so Nizozemci polnomočno vključeni v princip prostega premikanja delovne sile v EGS. Na tujem igra ker 8 reprezentantov, štirje so člani PSV Eindhoven, sedem jih igra pri Aja-xu, trije pa v drugih domačih klubih.
Taktični načrt Nizozemske upošteva prvo fazo svetovnega prvenstva le bežno. Na Siciliji in Sardiniji se bodo oranžni spoprijeli z Egiptom, Irsko in Anglijo, katerih se ne bojijo. Formo bodo dosegli v zadnjih dveh tednih prvenstva, ko bo šlo zares. Do tedaj naj bi se bistveno popravile zmogljivosti Gullita.
Važni aduti naj bi bili nai prvenstvu tudi Vanenburg, brata Koeman in Wou-ters. S slovesom nizozemske učikovitos-ti in strokovne sposobnosti bodo varovanci Beenhakkerja najbolj iskano blago na tržišču.
IZIDI NIZOZEMSKE NA KVALIFIKACIJAH: Nizozemska - VVales 1:0; ZRN - Nizozemska 0:0; Nizozemska -ZRN 1:1; Finska - Nizozemska 0:1; VVales - Nizozemska 1:2; Nizozemska -Finska 3:0.
Reprezentanco »levov« z Otoka bo vodil starosta SP, 40-letni vratar Shilton
Angleški nogomet zasenčili huligani
Koga sploh zanima angleški nogomet!
Glavna postavka so huligani, ki naj bl s svojimi podvigi v Italiji močno °9roziii stabilnost republike.
žalostno je končno, da se toliko pozornosti posveča fenomenu pretepaštva lrj se ga s tem le podpira. Kdor hodi na stadion zaradi pretepanja, išče predvsem slavo. Ta mu prihaja preko javnih občil, posebno še od televizije. Fenomen bi se korenito zmanjšal in po-
stopoma šel iz mode, če bi ga televizija zasenčila.
In če so policijski organi zaskrbljeni za morebitne nerede, ti v glavnem ne skrbijo povprečnega obiskovalca stadionov, ki dobro ve, da se skrajneži obeh ekip iščejo med seboj in ostale gledalce puste pri miru, ker jih imajo za po-mehkužence in slabiče.
Predvidevanja niso najbolj rožnata, saj »izvedenci« menijo, da se bodo na Sardiniji Angleži pretepali z Nizozemci, Irci naj bi bilinevtralno zadovoljni
V Cagliariju so že pred začetkom SP onesposobili tri huligane
nad njihovimi razbitimi črepinjami, medtem ko naj bi policijski oficirji kot obsedeni s helikopterji preletavali bojišče in se bodo seje na prefekturi vlekle pozno v noč. Zanesljivo je, da bo televizija vse skrbno posnela, in-tervjuvala junake in zvečer poskrbela za brezplačno reklamo huliganstvu.
Angleški nogomet je prav zaradi huliganov že dalj časa v megli. Redki nastopi reprezentance so vsakič pokazali veliko količino igre, v kateri pa je veliko brezglavega tekanja. Dobro postavljene obrambe so navadno s precejšnjo lahkoto zajezile ofenzivne namene angleških napadalcev.
Očitno je nogometna miselnost na Britanskih otokih različna od tiste iz večine Evrope. Državno prvenstvo je dolgo in naporno, dober dal tekem pa se zaključi z velikim številom golov. To jasno postavlja v slabšo luč obrambne sestave moštev.
Glavna aduta angleške ekipe naj bi zato bila dobro znani Lineker, ki se na primer v Španiji ni vživel, in temnopolti Barnes, član večkratnega evropskega prvaka Liverpoola.
Za dobro zalaganje napada naj bi skrbeli mladi Paul Gascoigne. V Angliji je izredno priljubljen, ker zna predvajati zelo slikovit nogomet, njegova rentabilnost pa ni vedno zanesljiva in pri tehničnem vodstvu ekipe je njegova vrednost zato nekoliko manjša.
Anglija bo predstavila na svetovnem prvenstvu najstarejšega igralca. Vratar Peter Shilton jih ima že 40, kar pa ne pomeni, da je izkušenost vedno pred hitrostjo in močjo.
Angleži so ob prihodu v Italijo dokaj jasno povedali, da ne mislijo odigrati
IT"...m
Terry Butcher
podrejene vloge, več pa si niso upali, da bi ne duševno obremenili kolektiva.
V raznih anketah idealne enajsterice si je mesto zaslužil samo Barnes.
Številne prijateljske tekme je Anglija odigrala v glavnem pozitivno, motivacija pa ni bila vedno na višku. Zadnji pravi poraz izhaja iz EP pred dvema letoma, ko je Anglijo s 3:1 premagala SZ.
Na SP se je Anglija uvrstila s precejšnjo lahkoto.
NJENI IZIDI: Anglija - Švedska 0:0; Albanija - Anglija 0:2; Anglija - Albanija 5:0; Anglija - Poljska 3:0; Švedska - Anglija 0:0; Poljska - Anglija 0:0. Zanimivo je predvsem, da ni prejela nobenega gola.
Trener Jackie Charlton ima največje težave z uigravanjem svojih izbrancev
Irska reprezentanca s »tujimi« nogometaši
Plača'^3 Irske j® sestavljena iz samih Slava 6V' Irskl reprezentanti igrajo v tugi Rm.za angleške klube, nekaj pa Borna? ®kot;ske' francoske in španske. Rakov Prvenstvo je simbolično, saj po lige 0SB ne dosega tretje ali četrte žaVi r.n°9ometno normalno razviti dr-'Srani 0rna^i*turnirji so le priložnost za Angjjjg v uPanju na prestop v klube iz
so^-ii0 na svetovno prvenstvo re2entaCl' k’ se zBerejo le za tekme rep-špajj.jj ce; pridobili presenetljivo. Ob Potovii Se> le Predvidevalo, da bo na SP la v rjv 9 Še Madžarska, ki pa je zabred-Psslav? neoclločena izida proti Malti in Irc? lzPadla.
Od irS0 igrali odlično in zbrali kar 12 Proti <5?10zn^ točk. Izgubili so samo *nana tujem, doma pa vedno Prejeli ? osmih danih golih niso 6krna n .onega. Uvodna neodločena Proti Severni Irski je bila tista,
Stran pripravil »RUNO KRIŽMAN
ki je dala ekipi elana za naslednje podvige.
Irski nogomet je kot tak skoraj neznan. Do izraza pridejo le nekateri njegovi posamezniki. Pojem zase je bil vsaj v Italiji Liam Brady, ki pa je že lani zaključil udejstvovanje za reprezentanco in bo v Italiji prisoten le kot častni spremljevalec. Brady je igral v Italiji 7 let in pri Juventusu osvojil dva državna naslova.
Iz vidika same afektivnosti bi še lahko igral za državno ekipo, trener Jackie Charlton, ki je Anglež, pa se ni oziral na domovinska čustva in kmalu spoznal, da veteran znatno upočasnjuje igro na sredini igrišča. Charlton je kot zagovornik angleških teorij za hitro zalaganje napada, česar metodični Brady ni več zmogel.
Vlogo režiserja naj bi v ekipi prevzel 26-letni Townshend, ki res ni smatran kot najboljši, je pa trenutno nepoškodovan. Nevaren napadalec je 27-letni Tony Cascarino, ki igra za prestižno moštvo Aston Ville.
V španskem prvenstvu je pri društvu Real Sociedad zelo uspešen tudi Al-dridge, ko pa igra za državno reprezentanco, ni zelo donosen.
Nekaj besed zaslužijo tudi irski navijači, ki naj bi sestavljali skupno z angleškimi in nizozemskimi pravo uničevalno hordo na Siciliji in Sardiniji.
Irci so v zvezi z varnostjo že pomorili italijansko policijo. Priznali so, da radi pijejo, vendar samo zato, da lepše pojejo. Številčno so tudi korenito podrejeni
Trener Jackie Charlton
Angležem, predvideva pa se, da se bo 11. junija v Cagliariju vseeno iskrilo.
Pred dnevi so Irci igrali v Turčiji in ob strahoviti temperaturi (45 stopinj) in vlagi remizirali 0:0. Nekateri so imeli po tem gostovanju tudi želodčne motnje. Trenerja Charltona dodatno skrbijo ne še pozdravljene poškodbe O Learyja, McCharthyja, VVhelana, Morana in predvsem Houghtona, ki bi moral biti ob Townshendu duša na sredini igrišča.
Za Irsko bo važen predvsem prvi del prvenstva, kajti ob morebitnem napredovanju bi nastop v osmini finala verjetno pomenil končno postajo.
Iz folklornega vidika je posebno zanimiv Kevin Moran (34 let). Pred 10 in več leti je bil odličen igralec waleškega nogometa. Ta šport je na Irskem dokaj razširjen, velja pa prej za narodno zanimivost. Zelo moško igro je Moran nato zamenjal za nastopanje pri klubu Manchester United in končno v Španiji.
REZULTATI IRSKE NA KVALIFIKACIJAH: Irska - Malta 3:0; Sev. Irska - Irska 0:0; Španija - Irska 2:0; Irska - Španija 1:0; Irska - Malta 2:0; Irska - Madžarska 2:0; Irska - Sev. Irska 3:0; Malta - Irska 0:2.
Abdel Ghani
Najmanj opazen bo na mundialu nastop Egipta, ki v nogometu nima ne tradicije in niti stvarnih dejstev, s katerimi bi danes opozoril nase. Vsestranska skromnost se v dobi bučne reklame ne obrestuje.
Nasproten primer je v isti skupini Nizozemska. S prisotnostjo treh igralcev Milana je nakakšna podružnica Berlusconija in uživa v sredstvih javnega obveščanja neomejeno pozornost.
Za Egipt je nastop na svetovnem prvenstvu enakovreden zmagi Italije na njem. Navdušenost v ekipi je po vsej verjetnosti na višku, kar dokazujeta rezultata prijateljskih tekem proti Češkoslovaški (1:0 v Pragi) in proti Škotski (3:1 v Glasgowu). Obe zmagi sta bili doseženi ob zelo zagrizeni igri Egipčanov, ki so igrali na vse ali nič, in znali izkoristiti vsako napako domačih moštev. Posebno oportunisti so se izkazali proti Škotski.
Egipčani so opravili vse priprave doma in v nekoliko drugačnih pogojih kot ostale ekipe. Gostil jih je športni center egipčanske vojske, ki je res dobro opremljen, nikakor pa ne na višini zlatih kletk, v katere so te dni zaprti bolj sloviti umetniki žoge.
Trener El Gohaij objektivno meri le na uveljavitev nekaterih posameznikov, domači evforični športni komentatorji pa so celo najavili, da se bo Egipt prebil v osmino finala.
Igralca, na katera El Gohary najbolj računa sta napadalec Hossain Hassan (22 let) in vezni igralec Taher Zeid (28 let). Pojavila se je tudi vest, da je Hassan na spisku možnih nakupov Barcelone, resničnost pa bi bilo treba preveriti pri kupcih. Sam Hassan je izrazil prepričanje, da gre za šalo.
Nekaj Egipčanov pa le igra v tujini. Branilec Jassine je zaposlen v Katarju, vezni igralec Ghani igra na Portugalskem, Tolba pri grškem PAOK-u, v Švici pa nastopa Sulejman.
Egipt je dosegel kvalifikacijo na račun Alžirije, še prej pa je brez posebnega bleska zmagal v drugi afriški podskupini.
Na račun odločilnega dvoboja z Alžirijo je bilo svoj čas veliko hude krvi.
Najprej je Egipt v Alžiru iztržil ugoden neodločen izid 0:0, pri čemer se je imel v dobri meri zahvaliti podcenjevanju domačih nogometašev, ki so se tedaj smatrali za najboljše v Afriki in celo na višini mnogih evropskih moštev.
Med povratnim srečanjem v Kairu so Alžirci dobesedno navalili na Egipčane, veliko vlogo pa je imel v tisti priliki sodnik. Egipt je dosegel gol, ki naj bi ne bil regularen, sodnik pa naj bi dodatno z veliko vnemo hromil igro Alžircev. Slednjim so ob koncu popustili živci. Prišlo je do fizičnega obračunavanja, v katero so posegli celo nekateri gledalci . V pretepu je bil egiptovski gledalec ob oko, zaradi tega pa se je moral alžirski nogometaš zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
V navijaško rtajbolj vroči skupini bo Egipt edini brez neposredne podpore iz domovine. Egiptovska nogometna zveza je najprej nameravala poslati v Italijo 100 izbranih (iz bojše družbe) navijačev, ko pa je iz predračuna ugotovila, da ne more plačati za vskogar poltretjega milijona lir, je zadevo opustila.
Egipt bo zato moral računati le na nesebično podporo domačinov iz Palerma in Cagliarija, ki bodo med srečanji proti bolje postavljenim moštvom iz Evrope zanesljivo bodrili nebogljene Mubarakove državljane.
IZIDI EGIPTA MED KVALIFIKACIJAMI: Egipt - Liberija 2:0; Malawi -Egipt 1:1; Kenija - Egipt 0:0; Liberija
-	Egipt 1:0; Egipt - Malawi 1:0; Egipt
-	Kenija 2:0. V dodatnih srečanjih: Alžirija - Egipt 0:0; Egipt - Alžirija 1:0.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji prj podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 7. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Košarkarski turnir v Saluzzu (Piemont)
Koristna izkušnja
Lokostrelstvo v Krminu
Naši so se izkazali
Pred dnevi so se na deželnem delu MI v Krminu pomerili lokostrelci, ki so dosegli najboljše rezultate v pokrajinskem delu v disciplini field in streljanje na razdalji 25 metrov. V ta del Ml so bili prepuščeni vsi štirje lokostrelci bazovske Zarje. V disciplini field je Ana Bersan dosegla 2. mesto za pičlih 5 točk razlike za prvouvrščeno Alessandro Vittor. Marko Metlika se je moral zadovoljiti tudi z drugim mestom z dvanajstimi točkami manj od zmagovalca Angelija iz Tolmez-za; Luka Družina pa je bil na skupni lestvici na četrtem mestu.
Za prijetno presenečenje pa je poskrbel Moreno Granzotto, ki je s svojimi 592 točkami dosegel absolutno prvo mesto in seveda prvo mesto v svoji skupini in si tako zagotovil potovanje v Rim, kjer bo moral nastopati deželo FFK v finalnem delu MI, ki bo predvidoma v oktobru. In tako bo slovensko društvo že četrtič prisotno na finalnem delu MI v italijanski prestolnici.
Košarkarska sekcija ZSŠDI se je v Saluzzu v Piemontu udeležila naraščajniš-kega turnirja, ki ga je zanesljivo dobila ekipa Ipifima iz Turina. In prav proti Ipi-fimu so naši v polfinalnem srečanju pokazali zelo dobro igro, saj so se, vsaj v prvem polčasu, povsem enakovredno borili z nasprotniki. Naša ekipa je nato ostala praznih rok tudi v finalu za 3. mesto proti Saluzzu, ki ga vadi naš košarkarski delavec Andrej Vremec.
Naj omenimo, da je bil Jan Budin izbran kot najboljši košarkar turnirja.
POLFINALE
IPIFIM TURIN - ZSŠDI	86:73
(45:38)
ZSŠDI: Grbec 10, Porporati 5 (2:3), Samec, Gallopin 5 (1:2), Spadoni, Budin 22 (2:7), Černe 6, Cingerla 2, Vidali 7 (1:4), Vavpetič 16 (2:2).
TRI TOČKE: Vavpetič 2.
DOGLIANI - SALUZZO	99:98
FINALE ZA 3. MESTO SALUZZO - ZSŠDI	100:92 (52:44)
ZSŠDI: Spadoni, Cingerla, Porporati 4 (2:3), Vavpetič 13 (1:1), Vidali 10 (2:6), Sa-
mec, Gallopin 27 (5:8), Budin 26, Černe 5 (1:2), Grbec 7 (1:2).
TRI TOČKE: Budin 2, Vavpetič 2.
FINALE ZA 1. MESTO IPIFIM - DOGLIANI	104:74
KONČNA LESTVICA: 1. Ipifim Turin; 2. Dogliani; 3. Saluzzo; 4. ZSŠDI.
DEŽELNI KADETI
INTER MUGGIA - KONTOVEL TECHNA B	80:65 (63:63)
KONTOVEL TECHNA B: Pertot 10 (2:6), Hmeljak 13 (3:5), Korošic 2 (0:4), Ba-itz 15 (1:2), Cosma 16 (6:11), Cingerla 2. TRI TOČKE: Pertot 1.
Kontovelci so tokrat povsem nezasluženo izgubili proti slabši ekipi Interja. Prvi polčas je bil zelo izenačen. Sredi polovice drugega polčasa pa se je v vrstah naše ekipe nekaj zataknilo. Ko pa so se Kontovelci približali na pet točk, je stopil v ospredje sodnik, ki je oškodoval naše in poraz je bil neizbežen. (E. B.)
Domovci povsem zadovoljili
Prejšnji konec tedna so v goriškem dijaškem domu Simon Gregorčič odigrali košarkarski četveroboj DOM 90, na katerem so poleg domačinov nastopile še ekipe Kluba prijateljev košarke iz Nove Gorice, Albe iz Krmina in Igc iz Štarancana.
Kvalitetnemu turnirju, ki ga je priredila košarkarska sekcija ŠZ Dom iz Gorice, je sledilo lepo število ljubiteljev košarke.
Domovci, ki so v finalu tesno klonili močni peterki iz Nove Gorice, so prikazali v obeh srečanjih dopadljivo igro. Za to priložnost so nastopili s Podberšičem in Puiattijem, ki menda nameravata v naslednji sezoni ponovno obleči domov dres.
Ob koncu turnirja so ob nastopajočih ekipah posebno priznanje izročili tudi najboljšim posameznikom.
Na sliki (foto Pavšič) akcija petkovega srečanja med Domom Gometal in Albo iz Krmina.
Odbojkarski turnir nižjih srednjih šol za trofejo Miramar
Kosovelova brez težav
Tudi v letošnjem šolskem letu je tržaško odbojkarsko društvo Ferroallu-minio v sodelovanju s tržaškim šolskim skrbništvom in ‘pod pokroviteljstvom tovarne testenin Miramar, priredilo moški odbojkarski turnir za dijake tržaških nižjih srednjih šol za trofejo Miramar. Glavni cilj organizatorja je bil ta, da čimbolj popularizira odbojko na moškem sektroju, saj je v zadnjih letih, prav na moškem mladinskem področju, opaziti viden osip pri v prvenstva vpisanih društvih. Podobno kot na mladinskih igrah, je bilo tudi tokrat prijavljenih veliko število reprezentanc, ob tem pa se moramo še enkrat začuditi, saj so se na redno prvenstvo, v kategoriji under 14, prijavile le tri ekipe. Očitno je torej, da je mladih igralcev sorazmerno veliko, le da jih tržaška društva ne znajo privabiti v svojo sredo. Letošnje tekmovanje se je, podobno kot lansko, v bistvu odvijalo skozi vse šolsko leto. Kosovelove!, ki so tudi letošnji pokrajinski prvaki v MI, tudi v sklepnem delu niso naleteli na nobeno resno oviro, in so osvojili najprej četrtfinalno tekmo, nato pa še polfinale in veliki finale. Naši dijaki so vseskozi predvajali za razred boljšo odbojko od ostalih tekmecev in je torej osvojitev končnega prvega mesta povsem zaslužena. Se najbolj izenačena jebila finalna tekma, v kateri se je Kosovel srečal z lanskim zmagovalcem - šolo Čampi Elisi, katero je tudi premagal že v finalu mladinskih iger. Vendar je tudi tokrat bila premoč openskih fantov očitna, velik prehodni pokal, ki bo za eno leto krasil opensko srednjo šolo, pa je lepa nagrada za ves trud, ki so ga vsi dijaki skozi vse šolsko leto vložili v resno delo v šolskem športnem krožku, ki ga je tudi letos vodil prof. Ivan .Peterlin.
i ČETRTFINALE: Kosovel - Berga-mas 2:0, Julia - Kodermac 0:2, Dante -De Tommasini 2:1.
POLFINALE: Kosovel - Kodermac 2:0, Čampi Elisi - Dante 2:1.
FINALE ZA 1. MESTO: Kosovel -Čampi Elisi 2:0.
KONČNA LESTVICA: 1. Kosovel, 2. Čampi Elisi, 3. Kodermac, 4. Dante, 5. De Tommasini, 6. Julia, 7. Bergamas.
KOSOVEL: Colja, Čuk, Glavina, Grgič, Guštin, Kralj, Marc, Milič, Plesničar, Spetič, Stranj, Volčič. (INKA)
Sloga Sagor 4. v Gradišču
Pred dnevi je bil v Gradišču ob Soči, v organizaciji domačega društva Torriana, turnir za mladinske kategorije under 16, poimenovan Memorial Bressan, v počastitev spomina prerano umrle bivše igralke domače ekipe. Šlo je za tretjo izvedbo memoriala, udeležile pa so se ga poleg Torriane, še San Giorgina, AUSA PAV Iz Červinjana in Sloga Sagor. Našim igralkam žreb ni bil naklonjen, saj so se v sobotni tekmi srečale z ekipo iz Červinjana, ki je turnir tudi osvojila. Slogašice sicer niso zaigrale najbolje, vendar je bil tudi nasprotnik res zelo dobro pripravljen, naše odbojkarice pa so se mu v drugem setu povsem enakovredno upirale. Na nedeljski mali finale z ekipo San Giorgina, so slogašice prišle naravnost iz mednarodnega turnirja v Kopru, kjer so branile barve ZSSDI. Začele so sicer dobro in tudi že visoko povedle z 10:1, nato pa je prišla na dan utrujenost, ki je tudi glavni razlog za gladek poraz. Začela sta pešati sprejem in obramba, kar je seveda ohromilo igro na mreži, ki je glavni adut naše ekipe, in Sloga Sagor se je tako morala zadovliti s 4. mestom.
IZIDI
AUSA PAV - Sloga Sagor 2:0 (15:8, 15:13); Torriana - San Giorgina 2:0.
FINALE ZA 3. MESTO
San Giorgina - Sloga Sagor 2:0 (15:10, 15:9)
FINALE ZA 1. MESTO
AUSA PAV - Torriana 3:1.
LESTVICA: 1. AUSA PAV, 2. Torriana, 3. San Giorgina, 4. Sloga Sagor.
SLOGA SAGOR: Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kos-mina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi.
INKA
Naši mladi nogometaši se v hudi konkurenci uveljavljajo
Na dlani je, da naše enajsterice oz. sedmerice so v tem zadnjem delu športne sezone dosegle nepričakovane uspehe, in to v zelo ostri konkurenci, kot je nogomet (ena do naših ekip celo v skupini 16-18 ekip).
Najbolj spodbuden uspeh so dosegli cicibani Primorja, ki so si zagotovili udeležbo v play-off te kategorije. Najmlajši Zarje so za las zamudili priložnost, da bi se borili za pokrajinski naslov, ker jo je S. Andrea prav v zadnji tekmi dohitel. Naraščajniki Brega so se do zadnjega potegovali za pokrajinski naslov in izgubili v velikem finalu. Mlajši cicibani Zarje so klonili le po dodatnih 9-metrovkah v finalni tekmi poprvenstva. Cicibani Bora so uspeli premagati bdij kvotirane ekipe in so si presenetljivo zaslužili vstop v polfinale poprvenstva.
To je tudi dokaz, da v tej bolj zahtevni panogi imamo potencialno moč (mladi nogometaši), ki kljub vedno večjim težavam napreduje.
Naša društva pa zaostajajo glede orga-nizacije.Brez dvoma bi konkretno sodelovanje oz. združevanje očitno pripomoglo realnemu napredovanju našega nogometa in to predvsem v prid mladim nogometašem. (P. B.)
POPRVENSTVO POKAL LONZA
MLAJŠI CICIBANI ZARJA ADRIAIMPEK -
ROIANESE	4:3 (1:1)
STRELCA: Karis 3, Gregori.
ZARJA ADRIAIMPEK: Jaš Gregori, Jan Gregori, Krizmancic, Manzin, Longo, Karis, Zornada, Berce, D. Gregori, Vatto-vani, Primosi.
Tekma med Zarjo Adriaimpex in Roia-nese je bila zelo pomembna, saj je bila odločilna za vstop v veliki finale.
Ekipi sta v začetnem delu igrali previdno do prvega zadetka gostov. Zarja je takoj pritisnila in kmalu tudi izenačila. Do konca polčasa pa je zamudila dve lepi priložnosti, da bi povedla.
Drugi polčas sta ekipi začeli bolj odločno in agresivno ter predvajali hiter in
dopadljiv nogomet. Uspeh je malim za-rjanom zagotovil uvrstitev v veliki finale.
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO S. ANDREA - ZARJA ADRIAIMPEK 4:3
(1:2; 2:2) - (9-metrovke 3:3; 4:3)
STRELČA: J. Gregori, Karis.
ZARJA ADRIAIMPEK: Jaš Gregori, Sossi, Krizmancic, Vattovani, Jan Gregori, Karis, Zornada, D. Gregori.
Že na samem začetku je S. Andrea povedla. Odtlej se je tekma razživela in postopoma v vedno večji meri navdušila prisotne. Zarja se je po prijetnem golu takoj zbrala in s skupinsko igro prisilila nasprotnike v obrambo. S tako igro so zarjani sprva izenačili in kasneje zasluženo podvojili. Polčas se je končal vedno v premoči Zarje.
Tempo igre je bil v drugem polčasu zelo močan, saj so se akcije na obeh straneh odvijale kot na tekočem traku. S tako igro sta si ekipi pripravili več priložnosti ‘za gol, katere so napadalci za las zgrešili, ko pa jim je uspelo usmeriti v vrata, sta se tokrat vratarja izkazala.
Končno je Tržačanom uspelo izenačiti in regularni del tekme se je končal pri rezultatu 2:2. Pri izvajanju devetmetovk pa so bili nogometaši ekipe S. Andrea spretnejši. Nogometaše obeh ekip pa velja pohvaliti za lepo igro in zvrhano mero požrtvovalnosti. (P. B.)
Na turnirju v Moram
Zmaga in poraz cicibanov Sovodenj
Na velikem nogometnem turnirju v Moraru je nastopala tudi cicibanska ekipa Sovodenj okrepljena s še dvema igralcema doberdobske Mladosti.
V prvi tekmi so naši mladi nogometaši bili boljši od Fogliana in zmagali z 1:0. V drugi tekmi so v nepopolni postavi izgubili proti Pro Romansu z 1:3, v tretji pa so igrali zaradi bolezni še bolj oslabljeni in doživeli visok poraz 1:6 proti Itali San Marco. Tako so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. (E. Č.)
obvestilo
NOGOMETNA SEKCIJA BOR obvešča, da je odhod za izlet v Milan na tekmo Italija - Nemčija v nedeljo, 10. t. m., ob 13.30 izpred sodne palače v Trstu.
ZSŠDI sklicuje danes, 7. junija, v športno-kulturnem centru v Zgoniku (Trst) ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
20. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red: otvoritev občnega zbora, potrditev sprejema SZ 01ympia, tajniško poročilo, razprava in pozdravu ureditev članstva v Združenj11 in razno.
Na zamejskem balinarskem prvenstvu
Nevšečnosti z vremenom
Prvič v letošnjem prvenstvu je vreme pošteno zagodlo udeležencem 10. zamejskega balinarskega prvenstva. Odigrali so le eno srečanje 6. povratnega kola, v katerem je Kraški dom v gosteh prisilil Zarjo na predajo in se tako z dvema tekmama več od direktnih tekmecev povzpel na prvo mesto začasne in nepopolne lestvice. Takoj, ko se bo vreme izboljšalo, pa bodo odigrali vsa odložena srečanja, tako da mora biti lestvica konec prihodnjega tedna popolna, da bi v zadnjih dveh kolih ne prišlo do raznih taktiziranj.
Na torkovem sestanku načelnikov posameznih društev je prišlo do nekaterih perečih vprašanj, kar zadeva zaključni večer z nagrajevanjem najboljših, ki naj bi bil tudi letos na Vrhu, vendar v organizaciji Maka. Zna se zgoditi, da prvič v desetih letih, odkar se nemoteno odvijajo zamejska balinarska prvenstva, do omenjene slovesnosti sploh ne bo prišlo, ker ZSŠDI, ki je bilo v vseh desetih izvedbah z odločilno pomočjo balinarske komisije, pokrovitelj zamejskih balinarskih prvenstev, letos sploh ne namerava niti del-
no podpreti te prireditve, kot je vedno storilo brez nikakršnih zapletljajev v prejšnjih devetih letih. Po tem stališču naše osrednje športne organizacije je zavladal med našimi balinarji val ogorčenja in nastopajoča društva v znak protesta, celo namigujejo, da bodo prekinila boje v zamejskem prvenstvu in ga sploh ne bodo dokončala, dokler se stvari ne bodo uredile. V zvezi s tem je treba pripomniti, da doslej še niso bili poravnani stroški balinarskemu odseku Kraškega doma, ki je pripravil malico udeležencem februarskega zimskega turnirja, ki ga je tudi letos organiziralo ZSŠDI.
IZID 6. POVRATNEGA KOLA: Zarja - Kraški dom 1:2 (14:25, 4:11, 11:7)
LESTVICA: Kraški dom 24 točk; Gaja in Sokol 23; Polet in Zarja 20; Kras in Nabrežina 18; Mak Agorest 13; Danica Unitecno 12.
DANAŠNJE KOLO: Polet prost. V Nabrežini, ob 19.30: Nabrežina - Danica Unitecno; v Zgoniku, ob 19. uri: Kras - Zarja; na Vrhu, ob 19.30: Mak Agorest - Gaja; v Repnu, ob 19. uri: Kraški dom - Sokol. (Z. S.)
Srečanje obmejnih planinskih društev
V nedeljo, 10. t. m., bo na Vrhu v sovo-denjski občini 19. srečanje slovenskih zamejskih planincev s planinci iz matične domovine, ki ga letos prireja Slovensko planinsko društvo iz Gorice. Ponuja se ponovna priložnost utrjevanja in navezovanja stikov med društvi in planinci tostran in onstran meje, ki se ponavlja že 19. leto zapored. Letos skrbijo za prireditev Goričani, ki so že vse pripravili za srečanje na Vrhu, kjer se bodo planinci zbirali ob 9. uri zjutraj. Slovensko planinsko društvo iz Gorice je v sklopu srečanja pripravilo pohod do Debele Griže, do muzeja iz prve svetovne vojne, nakar se bodo pohodniki, mimo doma Kraških krtov, vračali na Vrh, kjer bo pred kulturnim in športnim centrom društva Danica, z začetkom ob 13. uri, osrednja svečanost srečanja s kulturnim programom in priložnostnimi govori. Srečanje se bo potem zaključilo z družabnostjo.
SPDT vabi svoje člane in prijatelje, da se srečanja na Vrhu, na katerem bo prevladovalo pravo planinsko vzdušje, udeležijo. Najenostavnejša pot do Vrha je vožnja z avtomobili do Doberdoba in dalje do Poljan, odkoder obrne cesta na levo proti Vrhu. Prireditelji so poskrbeli tudi za parkirne prostore. Važno je priti pravočasno, da se bodo potem udeležen-
ci srečanja podali na pohod na Debelo Grižo.
Srečanje v Hrastovljah
Pripravlja se še eno srečanje planincev. V nedeljo, 17. junija, se bodo v Hrastovljah ob svidenju rokovali planinci društev Platak z Reke, Snežnik iz Ilirske Bistrice, SPDT, iz Sežane, Planik iz Umaga, Glas Istre iz Pulja, Tomos iz Kopra in Obalnega društva iz Kopra, ki je prireditelj tega planinskega prijateljskega shoda. Udeleženci 6. Srečanja prijateljskih planinskih društev se bodo zbrali ob 8. uri v Hrastovljah, kjer si bodo najprej ogledali znamenito cerkev s 500 let starimi freskami in se potem podali na planinski sprehod po »Poti gradov«. Pot je speljana ob slikovitem razglednem robu kraške stene in vodi mimo kulturnih, zgodovinskih in etnoloških znamenitosti slovenske Istre.
Za to srečanje pripravlja SPDT avtomobilski izlet, ki ga bo vodil Ervin Gombač. Zbirališče udeležencev srečanja v Hrastovljah je na Trgu Ulpiano pred sodno palačo v nedeljo, 17. t. m., ob 7. uri zjutraj in pol ure kasneje, ob 7.30, na Križpotu pod Mačkoljami pred mejnim prehodom Osp. Od tam se bodo potem izletniki z avtomobili odpeljali v Hrastovlje.
Peš ob strugi Soče
Ste kdaj pomislili, da bi se podali peš ob strugi Soče in uživali v divji naravi?
Na to je pomislilo SPDT, ki pripravlja ■_ nedeljo, 24. t. m., zanimiv pohod od ra Soče ob strugi navzdol do vasi ' kjer bo čakal avtobus. Pot ni naporn^g
gre namreč navzdol in je primerno ribližno štirih bo vodil 7 Kermec, ki zagotavlja lepe užitke, “z.
vse, ki se ne ustrašijo približno slI,“'el hoje. Avtobusni izlet bo vodil
vreme milo. Vpisovanje za avtobusni^ let že sprejema ZSŠDI (tel. 767304). ‘ robnosti bomo še javili. (L. A.)
PD Nova Gorica
Planinsko društvo Nova Gorica :e ča, da bosta njegovi koči pri Krnski 'i zerih in v Lepeni stalno odprti inP jtf no oskrbovani od 9. t. m. dalje. t 0. kovo zavetišče na Krnu pa od 35-naprej. (E. Č.)
Mednarodno srečanje jadralnih padalcev ^
V nedeljo, 10. t. m., se v Prirner^advs® ga in primernega vremena obeta^ jsj0vi zanimivo popoldne v Šmihelu P _ pj-Gorici, v bližini ceste Nova <^or’cino se' dovščina. Tu bo namreč uiednar pačenje in nastop jadralnih padalc ^gfih jarjev,- modelarjev in še drugi naprav.	ičela °b
Zanimiva prireditev se bo p 14. uri. (E. Č.)