LETO X7L; STE?« 292 UüBUm, SOBOTI, IT. DECEMBRE 1958 Caca 10 fin SLOVENSKI imaj a ln tiska časopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej VoSnJaJt — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Ured nižtvo: Ljubljana, TomSlčeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-529 — Uprava Ljubljana, TomSlčeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica i, telefon 11-89«, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Poštnj predal 29 — Tek. r. 60 KB-5-2-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev v Etiopske so pokazale čast predsednika Tita oborožene svojo moč ln znanje sile KONEC ZASEDANJA DONAVSKE KOMISIJE Od stalnega dopisnika »Politike, in »Slovenskega poročevalca« ADIS ABABA, 16. dec. (P o radiu). Danes bo etiopske oborožene sile pokazale predsedniku Titu svojo mož in isvež-banost. To je bila še ena po častitev, ponoven znak . osornosti in nov pozdrav, ki ga j e Etiopija poslala šefu prijateljske Jugoslavije. Parada je napravila na vse prisotne močan vtis. Enote etiopske vojske so korakale v odličnem redu. Predsednik Tito in cesar Etiopije Haile Selassäe sta bila burno pozdravljena, ko sta p risia na tribuno, ki je bila okradena z jugoslovanskimi in etiopskimi zastavami ter emblemi. Ka velikem transparentu je b ilo napisano: »Dobrodošel Tito!« Najprej je stopil pred tribuno star vojščak plemena Gala in prisegel zvestobo domovini. S tem se je začel svečani defile. Prva je prišla konjenica — vojaki v živopisanih uniformah, za njo pa je stopa! odred etiopskega vojnega letalstva. Nad slavnostno tribuno so krožila letala, ki so oblikovala ime »Tito«. Za letalci so prišle pehote. Iz daljave so se zaslišali prvi akordi gardne godbe, ki je korakala na čelu enot cesarjeve garde, oblečenih v tropske uniforme, s tropskimi šlemi na glavi, ki so bili okrašeni z levjimi grivami. Nato je sledila konjenica s kopji v desnici, na katerih so Med svojimi Predsednik republike med člani jugoslovanske kolonije v Idis iLbabi Adis Ababa, 16. dec. (Po radiu). Ko je bila končana slavnostna vojaška parada, smo odšli na jugoslovansko veleposlaništvo, kjer so bili že zbrani člani jugoslovanske kolonije v Adis Ababi, ki so nestrpno pričakovali prihoda maršala Tita. Predsednik Tito si je vzel čas za sprejem naših ljudi, ki že nekaj let žive v prijateljski afriški državi, oddaljeni od Jugoslavije okoli 5000 km. Od prihoda v Etiopijo je bil maršal Tito neprestano zavzet z uradnimi in slavnostnimi sprejemi ter obiski in je pripadal kot drag gost vsemu etiopskemu ljudstvu. Tu. v poslopju in parku veleposlaništva, pa je nekaj ur pripadal samo našim ljudem, ki so že mesece in mesece čakal: njegovega prihoda. Pričakovali so ga tovariši iz našega podjetja »Jugo - Etiopija«, ki so prišli sem med prvimi in prvi prenašali težave podnebja in življenja v mestu na višini 250Um. Oni so pričeli prvi vzpostavljati vsakodnevne trgovske 3tike z Etiopci. Tu so bili tudi tovariši našega industrijskega podjetja »Jugodrvo«, od katerih so prišli nekateri z žage, ki je oddaljena 320 km od Adis Ababe. Tu so bili tudi zdravniki iz bolnišnice St. Paul, člani veleposlaništva in vsi ostali Jugoslovani, ki zaradi tega ali onega posla prebivajo v etiopski prestolnici. Najlepšo sliko tega pravega spomladanskega jutra so nudili mali otroci, ki so sami nabirali cvetje za predsednika Tita. Ko Je maršal prispel, je zadonelo burno ploskanje in vzkliki: »Tito! Tito!« Predsednik Tito Šahovski polfinale Kolo remijev Dvanajsto kolo polfinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani je dalo te-le izide: Marič : Nikdovski prekinjeno, Milenkovič : Stanovnik prekinjeno, Damjanovič : Dimc remi, Gojak : Krivec remi, Luki : Pirc remi, Bajec : Gabrovšek remi, Mantinovski : Trajko-vič prekinjeno, Šegi : Tot remi. — Kozomara je bil prost. Nedokončane partije iz 11. kola: Dabrovšek : Lukič remi, Dimc : Milenkovič 0:1, Nikolov-ski : Kozomara in Krivec : Damjanovič vnovič prekinjeni. Stanje: Tot 8(+), Pirc 7.5, Marič 7(1, -F). Trajkovič 6.5(1, +), Milenkovič 6 (1, +), Lukič 6 in tako dalje. Elektrogospodarska skupnost Šloveniie Elektrogospodarske, skupnost Poročilo o stanju dotoka na rekah in Indeks proizvodnje za 15. december 1955. Srednji dnevni dotok v kubičnih metrih na sekundo: Drava — Dravograd 137 (lani 259), Sava Moste 10.4 (lani 21). Sava — Medvode 42.1 Gani 98.8), Soča — Dottar 151.7 Gani 123). Indeks proizvodnje v primerjavi s 1954. letom 72. VREME Napoved za soboto: Sončno vreme z menjajočo se oblačnostjo, gjjutraj v kotlinah megla. Temperatura pomoč med —5 in 0, pomeri S in 10 st»P*nj C. se je smehljal otrokom, ki niso mogli ostati na mestu, ampak so stekli proti njemu. Krasen šopek raznobarvnega cvetja iz okolice Adis Ababe je izročila predsedniku Titu plavolasa petletna deklica Zorana Jakše. Nato je predsednika republike pozdravil v imenu Jugoslovanskega kluba v Etiopi dr. Sava Nedeljkovič, zdravnik v bolnišnici St. Paul in eden od dveh Jugoslovanov, ki sta se lani povzpela na najvišji vrh Afrike Kilimandžaro. Predsednik republike je nato stopil v poslopje veleposlaništva, kjer je sprejel člane jugoslovanske kolonije v Adis Abebi. Ob tej priložnosti je imel krajši pozdravni govor. Fotoreporterji in filmski snemalci so bili zadovoljni, ker so ujeli nekaj krasnih trenutkov, med drugimi tudi tistega, ko je maršal vzel v naročje Bojano Kveder, ki še ni dopolnila enega leta. Pri odhodu so člani jugoslovanske kolonije predsednika Tita navdušeno pozdravljali s ploskanjem in vzklikanjem: »Tito — Tito! Tito je naš — mi smo Titovi!« DJuka Julius vihrale etiopske zastave. Pred tribuno so vojaiki povesili kopja v znak pozdrava in vzklikali nam nerazumljive besede, ki so izražale zvestobo cesarju in Titu. Za njo so privozili motociklisti cesarjeve garde, nato pa tanki. Med tem, ko so pred tribuno vozili vojaški avtomobili, so etiopska vojna letala znova krožila nad tribuno in oblikovala petokrako zvezdo ter nacionalni emblem Etiopije. Mimohod motoriziranih enot je ljudstvo burno pozdravilo. Kolona motoriziranih vozil je nosila tudi transparente. Brali smo napise: »Živel Tito! Dobrodošel vodja jugoslovanskih narodovi Tito — narodni heroj!« itd. Za kolono motoriziranih vozil je nastopilo topništvo in nato transportne enote etiopske vojske. Parada je trajala nad eno uro. Na vse navzoče je napravila močan vtis. Pokazala je, da je etiopska vojska močna in dobro izvežbana in da je sposobna braniti nacionalne meje svoje države, neodvisnost in svobodo. Sinovi zmagovalcev v bitki pri Adiri, borci etiopskih planot in pragozdov so danes pokazali svojo moč in odločnost, da vztrajajo na poti utrjevanja svoje obrambne sposobnosti, ki pomeni pogoj za nadaljnji neodvisni razvoj Etiopije. • Danes smo videli dve Etiopiji: ono staro, z vsemi težavami, ki so jih povzročila leta med obema svetovnima vojnama, in novo Etiopijo, ki se je pokazala na slavnostnem defiileju. Novo Etiopijo, ki se otresa fevdalnih ostankov. Ta druga Etiopija, ki so jo predstavljali tanki in topovi, odlično izvežbana pehota in cesarjeva garda, je zgrajena na tradicijah stare Etiopije. Vsi navzoči smo dobili vtis, da ima Etiopija sodobno opremljeno in dobro izvežbano vojsko, ki sicer številčno ni velika, ki pa stalno napreduje In se krepi. In letala, ki so na nebu izpisala ime jugoslovanskega predsednika in ki so Izginila v smeri spomenika žrtvam fašizma (delo jugoslovanskega kiparja Avguštinčiča), so manifestirala prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo ln Etiopijo, prijateljstvo, ki Je zapečateno s skupnimi ideali privrženosti miru, neodvisnosti In enakopravnem mednarodnem sodelovanju. Budimpešta, 16. dec. (Tanjug). Včeraj se je končalo 13. redno zasedanje Donavske komisije, na katerem so sprejeli delovni načrt in proračun za leto 1956. Sprejet je bil predlog jugoslovanskega delegata Ilije Topa-lovskega, naj bi v delovni načrt vključili sodelovanje z drugimi sorodnimi mednarodnimi organizacijami, s katerimi bi izmenjali gradivo in podatke. Na prihodnjem zasedanju Donavske komisije, ki bo 7. junija 1956 v Budimpešti, bodo razpravljali o enem izmed najvažnejših vprašanj — splošnemu načrtu za velika dela na Donavi. Jugoslovanska delegacija je glede na to že dala Donavski komisiji izčrpne podatke o velikih delih na jugoslovanskem delu Donave v povojnem času. Tudi druge delegacije so obljubile, da bodo v kratkem poslale podrobne podatke o de- TISK0VNA KONFERENCA V DRŽ. SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Obsodba partizanov v Vidmu je v nasprotju s prizadevanji za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo Beograd, 16. dec. V «vezi i včerajšnjo obsodbo na procesu proti beneškim partizanom v Vidmu je danes predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Draškoviž izjavil sledeče: »Za obsodbo v Vidmu smo zvedeli iz današnjih časopisov. Izgleda, da dobiva ta obsodba značaj političnega akta, ki je v nasprotju s prizadevanji obeh vlad — jugoslovanske ln italijanske — da nadalje razvijata medsebojne odnose in sodelovanje.« Delegacije in obiski New Delhi. Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crnobr-nja je danes obiska] predsednika indijske vlade Nehruja. Veleposlanik Crnobrnja se je z indijskim predsednikom prijateljsko razgo-varjal ono uro. Beograd. Ciani romunske akademije znanosti, ki so s še nekaterimi romunskim L strokovnjaki sodelovali na konferenci: balkanskih držav o borbi proti malariji, so danes obiskali Srbsko akademijo znanosti. V dailjšem razgovoru s predsednikom akademije dr. Aleksandrom Beličem so se romunski akademik: zanimali za deLo te ustanove in njeno sodelovanje z romunskimi znanstvenimi ustanovami. Kairo. Egiptovska strelska federacija je priredilo sinoči v klubu slavnostni sprejem na čast jugoslovanskim strelcem. Jugoslovane je pozdravu minister za prosveto Kamledin Husein in jim žele] uspehov. Tekmovanje med moštvi Srbije in Egipta se bo začelo jutri. Poveljnik narodne garde je priredr.l danes popoldne v oficirskem klubu sprejem na čast strelcem Srbije. Posebna predstava etiopskih narodnih pesmi in plesov Adis Ababa, 16. dec. (Tanjug). Posebna predstava etiopskih narodnih pesmi in plesov, ki so jo sinoči priredili na čast predsedniku republike Josipu Brozu-Titu v pred kratkem odprtem gledališču cesarja Haile Selassi-ja, je bila nova manifestacija jugoslovansko-etiopskega prijateljstva in pravo umetniško doživetje. Umetniška folklorna skupina je na čast visokemu gostu maršalu Titu zapela in odplesala dve točki z več scenami. Sledil je program o Haile Se-lassiju ter o zgodovinskih dogodkih in tradicijah etiopskega naroda. Na koncu je skupina izvajala ljubavne, satirične in druge pesmi. Predsednik Tito je gledal predstavo iz cesarjeve lože, v kateri sta bila tudi cesar in cesarica. Izvajalcem je poslal velik šopek, za kar se mu je ansambel zahvalil na odprtem odru. K prireditvi so prišli člam spremstva predsednika republike, člani etiopske cesarske rodbine in najuglednejše etiopske osebnosti ter člani jugoslovanske kolonije v prestolnici. Predstavaje bila velik uspeh za izvajalce, za gledalce pa pri- Tokio, 16. đec. (AFP). Pogojno sta bila izpuščena Japonska vojna zločinca general Hi rosi ošfctna, bivši veleposlanik v Berlinu, ln Koiči Kiso, bivši minister dvora. Oba sta bila obsojena pred mednarodnim sodiščem za vojne zločince. New York, IS. dec. (Reuter). Generalna skupščina OZN je sprejela resolucijo, ki priporoča Italiji in Etiopiji, naj začneta razgovore o določitvi meje med etiopsko in italijansko Somalijo, kar naj bi uredili še pred pribodnim zasedanjem Generalne skupščine. j etno doživetje, posebno nepozaben dogodek pa za Jugoslovane, ki so se udeležili te slovesnosti. Na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je Draškovič dalje odgovoril na vprašanje v zvezi s pisanjem nekaterih grških listov, češ, da uradni krogi v Makedoniji tolerirajo aktivnost za formiranje avtonomne Makedonije. »Trditve teh grških listov« — je poudaril — »so neutemeljene in popolnoma izmišljene. Takšno pisanje škoduje dokazanemu ju-goslovansko-grškemu prijateljstvu prav zato, ker je popolnoma neskladno s prizadevanji obeh vlad za razvoj politike medsebojnega prijateljstva in popolnega razumevanja ter je naperjeno proti bistvenim interesom grškega in jugoslovanskih narodov. Prepričan sem,« je zaključil, »da je to tudi mnenje grških uradnih krogov, grške javnosti in ostalih grških časopisov.« Na vprašanje, če Jùgoslavija predvideva obnovo gospodarskih pogajanj z Madžarsko, je tovariš Draškovič odgovoril, da je madžarska vlada odgovorila na jugoslovansko noto in da je s tem odgovorom dana podlaga za nadaljevanje razgovorov. Dejstvo, da smatra Jugoslavija madžarski odgovor na svojo noto kot podlago za nadaljevanje razgovorov pa pomeni, da je madžarska vlada upoštevala izrecne jugoslovanske zahteve. Zastopnik Drž. sekretariata ni hotel odgovoriti nič podrobnega na vprašanje, na kakšnem temelju sloni zadnja ponudba zahod-no-nemške vlade glede naših terjatev. Dejal je samo, da se bodo razgovori o terjatvah do Zahodne Nemčije nadaljevali v prvih dneh prihodnjega leta in da ne želi komentirati nemške ponudbe, da ne bi prejudiciral poteka pogajanj. Odklonil je odgovor na vprašanje, če je zahodno-nemška vlada zahtevala od naše vlade, naj ne prizna vlade Vzhodne Nemčije. Na vprašanje, če lahko komentira vest iz Vzhodne Nemčije, da bo Jugoslavija vzposta- vila diplomatske odnose s to državo, pa je odgovoril sledeče: »V tem vprašanju ni nič novega in naše znano stališče v zvezi s priznanjem Vzhodne Nemčije se ni spremenilo.« Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je na današnji konferenci dalje sporočil, da so se danes v Londonu začela jugoslovansko-britanska pogajanja o naših dolgovih napram Veliki Britaniji. Vodja naše delegacije na teh pogajanjih je naš veleposlanik v Londonu dr. Velebit. Na koncu konference je sporočil, da je Jugoslavija določila kot svojega predstavnika v mednarodni komisiji za volitve v Sudanu dr. Zvonka Peršiča, opolnomočenega ministra in svetnika v našem veleposlaništvu v Rimu. M. P. KONČANO JE ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V četrtek 15. decembra zvečer se je končalo zasedanje glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije. Kakor smo poročali, je bila razprava zelo obširna. Zaradi njene pomembnosti objavljamo v današnji številki skoraj celoti govore večine diskutantov (na 4., 5., 6. in 7. strani). Pred zaključkom zasedanja je v imenu -komisije za sklepe France Kimovec dal takle predlog: Nismo napisali neke resolucije, ker smatramo, Filipini dobili 36, Jugoslavija 30, Švedska 2 in Grčija 1 glas. En delegat n: glasoval. V dvaintridesetem glasovanju so dobili Filipini 40, Jugoslavija 28, dve delegaciji pa nista glasovali. Triintrideseto glasovanje se je končalo takole: Filipini 37 Jugoslavija 32, 1 delegacija n! glasovala. Tudi štiriintrideseto glasovanje ni prineslo nobenemu kandidatu večine. Filipini so dobili 37, Jugoslavija 31, 2 delegaciji sta se vzdržali. Ko j a bil objavljen izid gla- jima nekaj sporočil. Nobene drugo podrobnosti še niso znane. Sodijo, da je ta korak predsednika Generalne skupščine v zvezi z glasovanjem za tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta, ki se bo nadaljevalo ob 21. uri. plenumu sprejeli, z ozirom na današnji dnevni red nemogoče sprejeti neko resolucijo, ki bi lahko tehtno prispevala k temu, da bi organizacija Socialistične zveze boljše delale. Zato predlagamo, da bi na osnovi referata, ki je zajel osnovno problematiko in razprave, ki je odprla določena nova vprašanja, izluščili nekatera bistvena vprašanja in jih skupno z referatom dostavili okrajnim vodstvom, da bi o njih še naprej razpravljali. Iz tiska pa bodo člani SZDL dobili vse gradivo. Problematika družbenega upravljanja pa je pokazala, da so posamezni organi družbenega upravljanja na različni stopnji razvoja, vzeto tako pokrajinsko kot v celotnem merilu z ozirom na to, kdaj so začeli delovati in kje so se razvijali uspešnejše, kje manj, kje so problemi bolj jasni, kje manj. Zaradi tega bi bilo težko izdelati resolucijo, ki bi poirtemila tehten prispevek za delo političnih organizacij v tem smislu. Glavmd odbor je sprejel predlog komisije soglasno. sovanja, je predsednik Generalne skupščine Jose Masa odložil sejo na 21. uro. Pozval je delegacije, naj skušajo najti izhod iz sedanjega položaja, ker se mora danes končati letošnje zasedanje Generalne skupščine Zato bo moralo biti po triurni prekinitvi nov0 glasovanje, tako dolgo, dokler en kandidat ne bo dobil primerne večine. Pripomnil je še, da bi zavlačevanje potrebne rešitve škodovalo ugledu Združenih narodov. NEW YORK, 16. dec. (AFP) Predsednik Generalne skupščine José Masa je nocoj zahteva) takojšnji sestanek z delegatoma Jugoslavije In Filipinov, da bi Ohio, 16. dec. (AFP). Predsednik parlamentarne komis'Je za atomsko energijo demokratski senator Anderson je smoči dejal, da hi bil že čas, da b( objavili podatke, ki bi prispevali k razširjeni uporabi atomske energije za miroljubne namene, ln zahteval, da komisija za atomsko energijo objavi vse podatke, ki jih je librala na tem področju. _u_ New York, 16. dec. (USIS). Ekonomsko socialni svet OZN je sprejel Zahodno Nemčijo v ekonomsko komisijo OZN za Evropo. Za resolucijo je glasovalo 16 držav, sovjetski in češkoslovaški predstavnik pa sta bila proti. lih, ki bi bila potrebna na njihovem področju. Jugoslovanska delegacija bo odpotovala v Beograd jutri zvečer. Videmski pieces Videmsko sodišče je sinoči nekaj pred polnočjo v razpravi, ki je trajala deset dni, tbsudilo skupino bivših partizanov na visoke kazni, češ da so na svojo roko justificirali nekaj fašistov v Pordenonu. Dva partizana sta obsojena na dvajset let ječe, štirje pa so oproščeni. Potek razprave je od samega začetka očitno pokazal, da ne gre za kriminalna dejanja obtoženih, temveč za to, da se znova najdejo in uveljavijo zgrešena sodna sredstva, ki naj kompromitirajo dejavnost partizanskega gibanja proti fašizmu. Razumljivo je, da ne moremo iskati podpihovalcev takih teženj, med poštenim italijanskim in furlanskim ljudstvom, še manj pa med tistimi, ki so konec druge svetovne vojne sprejeli kot gibalo za uresničitev novega sodobnega in naprednega političnega gledanja, daleč od vsega fašističnega in filofašističnega pojmovanja. — Krivci so v fašističnih vrstah, ki so ponekod še aktivne. Ne bi se smelo pozabiti, da je bil vodja odvetniškega kolegija za-sebniške stranke bivši Mussolinijev minister. Neodvisnost italijanske sodne magistrature se je z uprizoritvijo videmske razprave prikazala zares v ne povsem svetli Inči. Neodvisnost pomeni predvsem neoporečnost, pomeni z drugimi besedami tudi zavestno upoštevanje tistih sil ki so s svojim trudom, žrtvami in svojo povsem zakonito protifašistično dejavnostjo odprle vrata ustvaritvi nove demokratične Italije. Ne samo to, razprava je dovolj jasno dokazala, kakor so ugotovili tudi odvetniki obrambnega kolegija, da bi se morala nujno spremeniti v razpravo, ki bi sodila fašistom, ne pa partizanom. Partizane pa so obsodili. So še nekateri momenti, ki bi jih bilo treba upoštevati. To ni bil prvi proces proti partizanom, ki so ga na desničarsko pobudo organizirali na teh obmejnih področjih. Zato niso neupravičene trditve tistih, ki pravijo, da to kvari primerno ozračje, ki se je po rešitvi tržaškega vprašanja ustvarilo med Jugo-slavjio in Italijo. Jugoslavija ne more brezbrižno sprejemati dogajanj, ki se konkretizirajo blizu meje in ki so naperjena prav proti tistim, ki predstavljajo v dobri meri osnovo za utrjevanje dobrih in potrebnih sosedskih odnosov. Poleg tega sta tu še mirovna pogodba in memorandum o sporazumu in se tako Jugoslavije navedena dejanja posredno in neposredno vendarle tičejo. še ena stvar! Pred dvema dnevoma je bila Italija sprejeta v Združene narode. To je bilo povsod v Italiji upravičeno sprejeto s velikim zadovoljstvom ln je italijanska republika ta vstop tudi zaslužila. Toda, kako vskla-diti to za Italijo pomembno doživetje s težnjami, ki so pripomogle k uprizoritvi videmskega procesa? Sprejem v Združene narode ne more biti samo priznanje, temveč obremenjuje novo članico z vrsto nujnih obveznosti; med osnovnimi obveznostmi je nedvomno ta, da mora članica spoštovati duh in dejanja, ki so navdajala in navdajajo tiste, ki so azvestno podprli, sprejeli in Izvajajo načela Združenih narodov. M. Kocjan i m At, • V' j*.■ ■ ■ V četrtek Je visoka plima t Kopru poplavila vse pristaniške cesto b Kopra preti tooB. latore yen* Mie pomote. Morje je preplavilo tudi : Doto Vlastja Kako se uveljavlja komunalni sistem Oskrbovanje trga z živili Ra] pravijo zastopniki trgovine Odbor za ljudsko oblast in državno upravo pri republiškem zboru Ljudske skupščine LRS je posvetil včerajšnjo sejo zelo zanimivemu predlogu: neposredni anketi o uveljavljanju novega komunalnega sistema, ki bi jo člani odbora izvedli sami neposredno pri ljudskih odborih. Ta anketa naj bi zajela vrsto vprašanj, ki so se že pojavila v konkretnem delovanju novih okrajev in občin: tako delo okrajnih in občinskih ljudskih odborov v celoti, dalje odnose med ljudskimi odbori in gospodarskimi podjetji ter drugimi organi družbenega upravljanja, finančnih položaj občin ta okrajev itd. V razpravi so ljudski poslanci opisali nekatera splošna zapažanja, ki so omejena seveda na področja posameznih okrajev. Tako poslujejo na primer v ptujskem okraju občine počasi, primitivno in zapletenih upravnih postopkov sploh ne morejo reševati same, marveč se obračajo stalno za pomoč o-kraju, ki izdela vse, občina pa daje na rešitve le svoje ime. Te težave se bodo z novim letom, ko bodo dobile občine nove pristojnosti, še povečale. Druga splošna ocena je n. pr. da tudi sedaj v praksi prevladuje ožina. ki je bila značilna za prejšnje male občine. Drugo vprašanje, ki je bilo predmet razprave, so odnosi med okraji in občino. Bila so izražena zapažanja, da okrajni ljudski odbori osredotočujejo mnogo pristojnosti. To naj bi se odražalo v razširitvah števila svetov in upravnega osebja. Ob takem položaju se občine ne zavzemajo dovolj za usposabljanje in samostojno reševanje raznih vprašanj, ki so v njihovi pristojnosti. Nekateri poslanci so bili mnenja, da je to le navidezen pojav v prehodnem obdobju, ko OLO rešujejo do konca leta tudi še ti- Ljubljana, 16. dec. Te dni zaključujejo delo zadnje občinske konference ZKS v ljubljanskem okraju. Z današnjo konferenco ZKS za občino Ljubljana—Moste. ki ji je razen 71 delegatov iz osnovnih organizacij in članov dosedanjega občinskega komiteja ZKS prisostvoval tudi Janez Vipotnik, so bila po vseh občinah izvoljena vodstva Zveze komunistov. Referat in razprava sta dala največ poudarka problemom družbenega upravljanja, trgovine, prosvetnega in ostalega društvenega dela. Razen tega so delegati z vso resnostjo nagla-šali skrb komunistov za človeka. Iz nekaterih razprav je bilo razvidno, da so se osnovne organizacije ZKS, zlasti v podjetjih močno prizadevale, kako zboljšati življenjske in delovne pogoje delavcev in kako jim omogočiti večjo kuiturno-pro-svetno in strokovno izobrazbo. V »Izolirki« so komunisti dali n. pr. pobudo za ustanovitev obratne menz* in ambulante. Predvčerajšnjim Je bila na Direkciji jugoslovanskih železnic v Ljubljani konferenca v zvezi f osebnimi nezgodami na vlakih, na železniških progah in cestnih prehodih, ki se v zadnjem času zaskrbljujoče večajo, kljub ukrepom, ki jih železnica tevaja v sodelovanju z organi LM. To naraščanje zavzema obseg, Id predstavlja resen problem ne samo za železnico, temveč za vso našo skupnost, saj ne moremo IH mimo dejstva, da •e tako številno uničujejo človeška življenja ln nastaja vel’-ka materialna škoda. O tem, koliko žrtev in škode povzročajo nezgode v cestnem prometu, je bilo doslej precej napihanega in ne brez uspeha, kajti ljudje so vendar videli v tem opozorilo ln spoznali, da Je v njihovem Interesu, če spoštujejo varnostne prometne predpise. Prav slednjega t. j. upoštevanja železniških varnostnih predpisov pa žal med koristniki železnice in tistimi, ki kakorkoli pridejo v območje železniških prog in naprav — ni. In v tem je tudi glavni vzrok za tako številne nezgode, ki se neredko končajo s smrtjo ali invalidnostjo nepremišljenega državljana. Železnica ima po vojni neprimerno teile pogoje prevoza kot pred vojno. Prvič zato. ker se je zaradi vojnega uničenja vozni park zmanjšal — mislimo sa-m na pošoJšd promet — ki je sta vprašanja, ki so jih že prej obravnavala in ko ao ■« občine šele organiziral* ln utrjeval«. Ljudski poslanci so govorili tudi o pripravah družbenega načrta za prihodnje leto. Res je, da te priprave še ne temelje na vseh znanih predpostavkah, vendar je prav tako očitno, da občinski ljudski odbori menda nikjer tudi k sedanjim pripravam niso pritegnjeni. Čeprav ljudska skupščina še ni potrdila vseh statutov okrajnih ljudskih odborov, se že Beograd, 16. dec. Najnovejši podatki Zveznega zavoda za sta-ristriiko an evidenco kažejo, da je MJa proizvodnja termičnih aparatov za gosipodinjstva v prvih 10 mesecih letos dvakrat večja kakor vse lansko leto. Enako se je povećala tudi izdelava radtjjskiih aparatov, žarnic, akumulatorjev, svinčenih kablov in drugih predmetov. Tovarne elektroindustrije, ki izdelujejo sedaj dvanajstkrat več blaga kakoir pred vojno, so dobavite v prvih 10 mesecih ietos 1150 ton kuhalnikov, likalnikov, električnih peči in podobnih izdelkov, medtem ko »o jih lani le 520 ton. Radijskih aparatov, ki so jih v 7 prejšnijiih letih dobavile skupaj 256.000, so izdelale letos do konca oktobra 65.210. Tovarne so začele izdelovati toda več novih tipov radi.jskilh aparatov. Zastopniki elektroindustrije poudarjajo, da bodo v prihodnjem letu posvetili največjo pozornost razvoju radiofonije, te'«grafi je, telefonai«, elektronike in obvladanju izdelave televizijskih sprejeme nikov. Elektroindustrija bo prihodnje Oboje j* precej pripomoglo k povečanju proizvodnje ln zmanjšanju bolnišikega staleža za 23%. Ko so nekateri delegati nadalje govorili o tem, kakšni naj bodo odnosi med ljudmi In kakšne naloge Imajo pri tem člani ZKS ln SZDL, so ostro obsodili nesocialen odnos štirih dobro situiranih otrok (eden je veterinar, drugi Je inženir agronomije, dve hčerki pa sta uradnici, ena od teh je poročena z gradbenim inženirjem) do svoje 75-letne matere, ki je bila zaradi težkih materialnih pogojev prisiljena prositi za socialno podporo pri pristojnem ljudskem odboru. Ti ljudje, po vsej verjetnosti člani SZDL niso pokazali s tem samo nečloveški odnos do svoje matere, ampak tudi izkoriščevalski odnos do družbene skupnosti. Prav bi bilo, da bi o njihovem primeru razpravljala organizacija SZDL, kjer stanujejo. Ob koncu so še izvolili 15-članski občinski komite in tričlansko revizijsko komisijo. razen tega zastarel do skrajn* meje, lokomotive so stare — večina že preko svoje življenjske dobe, drugič, ker so proge v slabem stanju zaradi starih tirnic in slabega gornjega ustroja, in tretjič, ker je povrh tega promet veliko večji kot pred vojno. Danes prepelje od celotnega potniškega prometa 92 odstotkov potnikov železnica In ie 8 odstotkov cestni promet. Ce vzamemo leto 1938 za osnovo vidimo, da je bilo v Sloveniji prepeljanih 13.800.000 potnikov, medtem ko leta 1955 31,000.000 ali 225 odstotkov. Zaradi tega je razumljivo, da je prvič delo železničarjev zelo težko spričo takih pogojev in drugič, da so zaradi takega položaja tudi osebne nezgode večje. Toda povečanje prometa ni bistveni vzrok za porast nezgod, kakor nam analiza posameznih primerov kaže, temveč so v največji meri vzroki subjektivnega značaja in prav zato bi jih s primernimi ukrepi lahko bistveno zmanjšali. O tem so posebej razpravljali na konferenci. V desetletju pred L 1945 je bilo po statistiki 88 smrtnih nezgod med potniki, v desetletju po vojni pa 116. Telesnih poškodb v istem razdobju pred 1. 1945 288, po vojni do danes pa 589. Podoben porast nezgod je tudi med zasebniki, to j* tistimi, ki nedovoljeno prečkajo že- kmUfco omo» ali upnrablMo opaža, da so potrebne spremembe in dopolnitve teh in predlogov občinskih statutov. Celotna razprava je skratka opozorila na to, da odpira neposredna in živa praksa toliko pojavov, da jih je potrebno stalno proučevati in potem predlagati konkretne ukrepe. In da bi ugotovili take pojave ter probleme prvih mesecev življenjske dobe novega komunalnega sistema, je odbor sklenil izvesti anketo na samem kraju dogajanja. leto pričela izdelovati visokofrekvenčno keramiko. Računajo, da bo izdelala prihodnje leto okoli 300.000 radijskih »prejemnikov, oddajnih in sprejemnih posta'j ter vtsokofrek venčraji postaj. Začeli bodo izdelovati tudi žamic* za radijske alparate, < čimer se bob zmanjža! njihov izvoz za približno 200.000 dolarjev. Razen tega bo elektroindustrija začela izdelovati elektrolitske komdenzatonje. ukrakratkovaAov-ne aparature, kakor tudi magnetofonske trakove. Zastopniki elektroindustrije opozarjajo, da smo doslej plačevali za uvoz elektrolitskih kondenzatorjev okoli 100 tisoč dolarjev na leto, prav tako Nova rafinerija petroleja ▼ ■ Norveški. Norveška petrolejska družba »Norsk« se pogaja z vlado o izgradnji nova velike rafinerij« petroleja. Zmogljivost te tovarne naj bi znašala vsaj ena ln pol milijona ton letno. Poudarjajo, da so načrti, katere proučujejo sedaj, samo poskusni in da pogajanja le niso prišla v končno fazo. Spominjajo mesto v fjordu Osla pri Haldenu v bližini švedske meje, kjer naj bi ta rafinerija stala. Izrael kupuje ameriške kmetijske presežke. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je objavilo, da je bil dosežen sporazum z Izraelom o prodaji kmetijskih presežkov v znesku 17 milijonov dolaTjev, plačljivih v izraelski valuti. Od tega zneska bo uporabljenih 6 milijonov dolarjev za nakup pšenice, nad 3 milijone dolarjev za nakup žitaric za prehrano živine, nad 2 milljonia dolarjev za nakup bombaževega in sojnega olja, okoli 1 in pol milijona dolarjev za nakup bombaža in skoraj 1 milijona dolarjev za nakup sla. Ta izvoz bodo izvršili zasebni ameriški trgovci, nakar jim bo ameriška vlada izplačala dolarje v zameno za Izraelske funte. Japonska gradnja ladij. Japonske ladjedelnice so v času od aprila do novembra t. 1. sklenila več sporazumov s tujim! lastniki ladij za izgradnjo 95 ladij s skupno 1,411.565 ton v vrednosti 325.254.000 dolarjev. To predstavlja najvišje število železnišiko območje za pešhojo ali celo kolesarjenje. Teh Je bilo v desetletju pred 1945: smrtnih 153, telesnih poškodb pa 302; v povojnem desetletju pa smrtnih 246, telesnih poškodb pa 377. Posebno veliko je naraščanje nezgod na cestnih prehodih čez progo in kar je značilno več na tistih, ki so zavarovani z zapornicami kot na onih brez zapornic. Tako je bilo v desetletju pred 1945 : 130 nezgod na prehodih z zapornicami in 29 nezgod na prehodih brez zapornic, v desetletju po vojni pa: 611 nezgod na prehodih z zapornicami in 167 nezgod na prehodih brez zapornic. Cestni promet se je sicer tud! povečal, iz česar bd sklepali, da izvira toliko nezgod na železniških cestnih prehodih, toda analiza posameznih primerov nam daje kaj žalostno sliko o discipliniranosti in čutu odgovornosti vozačev vozil, posebno motornih. Naj omenimo samo primer — o tem je veliko preiskovalnega materiala — ko je na primer voznik-šofer enostavno dvignil zaprte zapornic« — ni osamljen primeri — in »• pognal čez progo, v trenutku, ko je privozil vlak in nesreča Je bila neizbežna. Se bolj nerazumljiv J* primer oziroma primeri tekmovanja v vlakom to je kdo bo prej pri cestnem prehodu, pri čemer je razumljivo, da j«, ka- Beegrad, 16. dec. Na sestanku sekcije za živila in predmete gospodinjstev pri Zvezi trgovinskih zbornic so razpravljali o položaju na trgu z živili (kakor »o .n pr. sladkor, mast, olje, moka, sol, testenine, konzerve, kava, čaj, začimbe, južno sadje) in o uvozu nekaterih izmed teh živil v prvem tromesečju prihodnjega leta. Zastopniki trgovinske mreže so poudarili, da jim povzroča pri nabavljanju posameznih »proizvodov posebno težavo po- pa tudi velike vsote za uvoz magnetofonskih trakov, po katenh se črni v državi ČedaSje večja potreba. Proizvodnja rotacijskih strojev za elektrocentraJe je biia letos v naši industriji nekoliko manjša kakor lam, vendar pa je naraščala proizvodnja transformatorjev zradi izpopolnjevanja in renoviranja električnega prenosnega omrežja tudi v prvih 10 mesecih letošnjega leta. Zastopniki elektroindustrije izražajo mnenje, da bj moralg domače tovarne prihodnje leto del svojih kapacitet usmerit iza izdelavo električne opreme za inozemske trg«. naročnin, ki po vrednosti za 200 milijonov dolarjev presegajo naročnine v ustreznem razdobju preteklega leta. Naročenih je bilo 47 tankerjev, 44 tovornih ladij in 4 druge. Naročen« ladje bodo plule pod panamsko in liberijsko zastavo. Znižanje cen potrošnemn blagu v Romuniji. Kakor sporoča Radio Bukarešta, so znižali cene večjemu številu potrošnih predmetov v Romuniji, in sicer med 10 in 20 odstotki. V sporočilu predsednika ministrskega sveta Js navedeno, da so znižane cene za 10 do 20 odstotkov za volneno blago, pohištvo, klobuke, kolesa, šivalne stroje, ure, plastično blago, barve, les, milo In petrolej. Dodajajo še, da bodo od 1. Januarja 1956 dalje . znižane cene za 10 odstotkov tudi zdravilom in knjigam. Pomanjkanje nikla v ZDA. Neki predstavnik elektronske industrije Je izjavil, da je v tej panogi kritično pomanjkanje nikla, ki preti, da bo proizvodnja sprejemnih cevi zmanjšana in da bo. to pomanjkanje onemogočilo industrijo. Isti predstavnik je izjavil novinarjem, da je poslal pismo ministru za trgovino, v katerem je zahteval izvedbo ustreznih ukrepov, da bi olajšali situacijo v preskrbovanju elektronske industrije na ta način, da bi večje količine nikla določenega za strateške rezerve, deblokirali za potrošnjo v elektronski industriji. V svojem pismu je navedeni predstavnik izjavil, da žilo zaradi manjše teže žrtev nesreče in seveda potnikov v njem. Vlak, ki ima večjo težo, začrtano progo ter večjo razdaljo za ustavitev vlaka, prav gotovo ne more strojevodja pravočasno ustaviti in preprečiti nesreče če pride do takšne nesmiselne dirke, ki Jo nekateri vozniki prav brezvestno uprizarjajo. Nič kolikokrat se zaleti motorno vozilo v zaprte zapornice In jih poškoduje zaradi vinjenosti šoferja. Ce bi vozniki motornih vozil upoštevali cestni prehod čez progo vsaj toliko, kolikor upoštevajo prehod s stranskih cest čez ali na glavne ceste in če bi se ne glede na to, ali so na prehodu zapornice ali jih ni ravnali po pravilu, da se morajo v vsakem primeru prepričati ali ne prihaja vlak in če bi zlasti ne prehitevali vozil tik pred prehodom čez progo, kar ovira razgled — bi nedvomno bistveno zmanjšali nezgode na teh mestih. Poseben, do sedaj še nerešen problem, je hoja po železniški progi, kjer stalno preti nevarnost ln zaradi česar je bilo že mnogo žrtev. Ze pred leti je Železniška direkcija izdala posebne ukrepe, da bi hojo po progi in čez njo, ki je prišla ponekad že v navado, preprečila. V sodelovanju z organi notranje uprave je izdala poseben priročnik o ukrepih za preprečen] e tega ln zahtevala od železniških organov na postajah da s kazenskimi sankcijami preprečujejo prečkanje proge na nevarnih mestih, če bi opomin ne zadostoval. Toda po delnem začetnem uspehu Je bilo vse težje vzdrževati red glede tega dogajalo »e je, da »o bili železniški organi fizično napadeni in da celo organi LM niso mogli vzpostaviti reda oziroma so ga fai ui nefcal časa. ta d or° i « ° j 3« m odš j/E jJflM f JL %, / ODI OD D 01 Jn 1 i :rrll |"':*?>Mrifčn'h metod proizvod- dnja. Imamo opraviti z nasprotjem med najnaprednejšim družbenim načinom upravljanja na eni strani, na drugi strani pa z ostanki zaostalih produkcijskih metod, ki se jih je v začetku posluževal klasični kapitalizem in ki smo jih podedovali. Naša podjetja so neurejena in neorganizirana in je zato po mojem mnenju predvsem treba, če hočemo reševati vprašanje urejenosti podjetij in večje produktivnosti, da delamo na podlagi sedanjega sistema družbenega upravljanja s podjetji, ne pa preživelega administrativnega načina upravljanja gospodarstva. Razumljivo je, da stari administrativni sistem ni mogel rešiti tega problema, temveč da lahko samo sistem, ki ga imamo sedaj — sistem družbenega upravljanj» — pomaga rešiti problem organizacije podjetij in prek organizacije podjetij tud! proizvodnosti, ki je pogoj za večjo blaginjo. Zunaj naših meja se zelo jasno zavedajo, da moderno organizirano podjetje lahko neposredno vpliva tudi na samo produktivnost, zato posvečajo temu problemu ogromno pozornosti. V stremljenju, da urede organizacijske probleme podjetij, se je v razvitih industrijskih deželah razvil niz področij, razvila se je industrijska psihologija, sistem izobraževanja kadrov, skratka — cela vrsta področij, ki zasledujejo vse probleme, ki so s tem v zvezi, in jih skušajo reševati. Zalo nam ni poti nazaj, temveč naprej. Treba je samo, da družbeno ureditev, ki jo danes imamo, in najnaprednejše oblike upravljanja s podjetji povežemo s iehnično-znanstvenimi izkušnjami s področja vddenja podjetij, ki jih je dosegel kapitalistični svet. To so seveda stvari, ki jih ni mogoče urejati samo z raznimi ekonomskimi ukrepi. Mislim tu na ureditev organizacije dela v podjetjih ter menim, da je treba poleg ekonomske stimulacije voditi tudi zavestno akcijo in videti tisti zavestni faktor, ki se bo nujno moral spoprijeti z zaostalimi produkcijskimi metodami v podjetjih v naših družbenih razmerah. To pa so seveda stvari, ki zahtevajo drugačnih pogledov naših vodilnih ljudi v podjetjih. Danes so naši vodilni ljudje v podjetjih — tu mislim predvsem direktorje — prepuščeni več ali manj samim sebi. Razpolagajo z izkušnjami, ki so jih pridobili po osvoboditvi, pri čemer je treba reči. da naši direktorji niso podedovali niti izkušenj starih kapitalističnih direktorjev, čeprav pa bi jih, bi to spričo današnjega sistema upravljanja ne bilo prikladno za današnje stanje, ker je bilo takratno vodenje podjetij v povsem drugačnih okoliščinah. Hočem reči. da naši vodilni ljudje v podjetjih niso imeli možnosti, da bi se seznanili z znanstvenimi načini reševanja organizacijskih problemov v podjetjih, čeprav ima navsezadnje vsako podjetje svoje zakonitosti, s katerimi je treba računati, ki pa se ne morejo reševati iz rok v usta, temveč sta tu potrebni sposobnost in znanje obvladovanja vseh zakonitosti. Za napredne poglede na organizacijo proizvodnje pa je seveda potrebna tudi preorientacija v mišljenju in delu naših vodilnih ljudi v podjetjih sporedno z organizacijskim izpopolnjevanjem podjetij. Vzemimo za primer samo vzgojo naših vajencev. Ta vzgo- IVÄN REGENT: Strokovna ja je danes še prav taka. kakršna je bila pred sto leti, ko so pričeli s prvimi vajenskimi šolami, ki so vzgajale vajenca za obrtno proizvodnjo, čeprav imamo dane3 tehnično moderno industrijo. Poglejmo še nadalje samo vodenje podjetij in njihovo funkcioniranje, zlasti pa kooperacije. Za naša podjetja je zlasti značilno, da so izolirana, da životarijo vsako za sebe, počenjajo neko avtarkijo, ki je bila morda potrebna v času admini- strativnega socializma, ko je sleherno podjetje do zadnje podrobnosti napravilo vse samo. Vztrajanje na takih pozicijah pa danes po mojem mnenju ne more koristiti razvoju produktivnosti in rešiti naše gospodarske situacije, kajti rešitev iz te situacije je samo v množični proizvodnji. Ce hočemo organizirati množičnost proizvodnje, potem te ni mogoče organizirati samo v kraju enega podjetja, ampak je tu potrebno vzdrževanje več panog po vsej državi. in ideološka vzgoja delavcev Jaz bi nekatere stvari, ki jih je rekel tov. Marinko in ki jih je povedal tudi tov. Popit, navezal na vprašanje izobrazbe našega delovnega ljudstva. Gre predvsem za vprašanje našega delavskega upravljanja. Naši de- lavski sveti pravzaprav nadomeščajo stare upravnike, stare kapitaliste v podjetjih, stare podjeifcnike. Seveda to ni malenkostno vprašanje. Cisto prav je bilo ln to se samo po sebi razume, da smo morali opustiti tisti del nalog starih podjetnikov, ki so bile povezane z iz-koriščevainjean ljudstva. Toda stari podjetnik ni bil samo izkoriščevalec. Stari podjetnik je znal tudi organizirati tovarno. Stari podjetnik je znal organizirati delo v tovarni. Stari podjetnik je znal organizirati zaupanje občinstva do svojih izdelkov, do svojih bank itd. S tem hočem povedati, da naloga naših delavcev; kt so danes izvoljeni v delavske svete, ni malenkostna in se razume, da njihova sposobnost še ni in ne more biti v tem trenutku tako velika, kakor je bila sposobnost starih podjetnikov. S tem seveda ,še ni niti zdaleč rečeno, da moramo delavsko upravljanje opustiti. Nasprotno, delavce moramo kolikor mogoče napraviti najbolj sposobne za to upravljanje. Moramo jih vzgajati, moramo jih izobraževati. Je pa vprašanje, kako vzgajati in kako izobraževati naše delovne ljudi. To zopet ni talco malenkostno vprašanje. Izredno težavno vprašanje Je najti način, po katerem se bomo v tem oziru ravnali. Moram reči, da Zveza Svobod že par let išče pravi način, kako bi pravzaprav začela pravilno vzgajati naše ljudi in moramo odkritosrčno priznati, da ga še nismo našli. Lahko vzgajamo delavce strokovno. Toda, če bi vzgajali delavce samo strokovno, se nam zna zgoditi zelo velika neprilika, zelo velika nesreča. To se pravi, da bi iz naših delavcev napravili to, kar je hotel iz njih nanraviti znameniti ameriški kapitalist Taylor, to se pravi, zdreslrane gorile ne pa zavedne delavce. Zato je potrebno, da damo poleg kolikor mogoče globoke, temeljite strokovne izobrazbe našim delavcem tudi nekoliko humanistične izobrazbe, kulturne izobrazbe ln srčne vzgoje, kajti brez tega se nam lahko zgodi, da ne bomo dosegli vseh naših idej. Bil sem naravnost vesel, ko sem bral, da se bomo začeli baviti bolj kakor svoj čas z vzgajanjem našega delavstva, našega ljudstva v ideološkem smislu. Samo to ni zadosti. Mi moramo vzgajati strokovno in ideološko naše ljudi. Na kakšen način? Pravi način je treba seveda še najti. Težje, tovariši, je delati na deželi kakor v mestu. Tov. Marinko je sam povedal, kako imamo na naši deželi razdrobljene kraje, da nimamo enotnih naselij itd., če bi bilo samo to, bi lahko še na kak način združevali ljudi, toda resnica je še druga, ki jo je treba čisto odkritosrčno povedati m Je treba že sedaj začeti delati, da jo odpravimo. Na deželi je še mnogo zakotnih vasi, zakotnih krajev, ki nimajo še nič, ki se še nimajo kje zbirati, ki nimajo še spodobne šole in zato tudi ne spodobnih učiteljev, če se sme tako odkritosrčno izrazita. Imame kraje, ki so dobili nekoliko knjig, ki pa niso vedeli z njimi kaj napraviti, ki jih niso vedeli kam dati. Gre za vzgojo našega ljudstva sploh in kako vzgajati to ljudstvo. Ce se bomo vsi skupaj lotili tega problema, ga bomo rešili, o tem ni nobenega dvoma. Je pa to Izredno važno vprašanje. Poleg tega bi se dotaknil še naše trgovine. Oprostite, morda nisem strokovnjak v teh stvareh, ampak vsekakor bi hote! povedati svoje misli. Mislim, da ne moremo v nobenem oziru iti na linijo prisiljevanja določenega števila potrošnikov, naj kupujejo v tej ali oni prodajalni. Ne gre tu za kako prisiljevanje. Vi veste, da nisem nasprotnik prisiljevanja. Saj ne gre za to, ali sem nasprotnik ali nisem. Na svetu se sploh še ni nič zgodilo brez prisiljevanja. Karkoli se je zgodilo na svetu naprednega, se je zgodilo pod pritiskom sile in nič drugače. Z lepimi besedami se v zgodovini resnično ni napravilo še nič. Ampak gre za to, da imajo v tej trgovini dober sir, v drugi pa imajo slab sir. Ce je človek količkaj pameten, je naravno, da ne bo šel kupit slabega, ampak dober sir. In tako je tudi z drugimi predmeti. Torej ne smemo iti -na linijo, da bi določeno število družin ali potrošnikov prisiljevali, da kupujejo v določenih trgovinah. Sem za to, da se potrošnikom da možnost, da kupujejo, kjer hočejo. Kljub temu, da jim damo to možnost, pa bi lahko napravili tako, da bi dobili ob koncu leta določen del dobička od svojega splošnega nakupa. To bi lahko naredili tako, da damo vsakemu kupcu, ko plača, v roke listek, talonček, kjer je napisano, da je potrošil toliko in toliko denarja. Ce bodo v naših listih pisali, da bodo vsako leto dobili potrošniki toliko in toliko odstotkov od nakupa, ki so ga napravili v vseh trgovinah skupaj, bodo hranili te ta-lončke. Saj je vseeno, kje dobijo te odstotke. To se je svoj dan že dogajalo in se Je dobro izkazalo. Lahko pa se napravi tudi kako drugače. Zakaj ne bi tudi nekoliko več kontrolirali naše trgovine, kakor jih kontroliramo danes. Ali jih lahko kontroliramo? Mislim, da lahko. Mislim, da navzlic temu, da smo pritegnili v razne odbore že precejšnje število ljudi, smo pritegnili v našo produkcijo in JOŽE PETEJfiN: v našo trgovino še malo število našega prebivalstva. Zakaj ne bi napravili odbore, ki bi, recimo, enkrat na mesec kontrolirali podjetja? Seveda to ne bi znatno vplivalo na cene blaga. Cene blaga so pač odvisne od produkcije. Glede delovne discipline pa je tov. Regent dejal naslednje: Potrebno je tudi, da najdemo način, po katerem vzgajati naše ljudi, naše kadre, ki naj jim damo strokovno izobrazbo in k: naj jim damo tud: nekoliko humanistične vzgoje, ki naj napravimo iz njih tudi ljudi, ki se bodo zavedali svoje dolžnosti, ki bodo vedeli, da delajo za skupnost, da delajo za nas vse, in ki bodo imeli interes obnašati se pri delu in povsod tako, kakor se spodobi. Še nekaj bi povedal. To sem že nekajkrat. Takrat sem prvič izrekel, da maio te-rorcka ne bi nič škodovalo. Mi si mislimo, da bo naš delavec imel čut zavestne discipline. Na to bomo še dolgo čakali, tovariši. Disciplina je disciplina in preden bomo imeli delavce, ki bodo sami disciplinirano delali, bo poteklo še precej časa. Minute in ure in meseci, ki so izgubljeni v naših tovarnah, nam ogromno škodujejo. Ce pomnožimo deset minut, ki jih minimalno izgubi vsak delavec v tovarni na dan, v letu, bomo videli, koliko ogromnega časa je izgubljenega in kako ogromno bi se dalo v tem času narediti. Mislim, da ne bi bilo nič napačnega, če bi v tem pogledu prisilili našega delavca na disciplino. Jaz bi bil prvi, ki bi se postavil v službo prisiliti ga: To moraš narediti! Družba te ne plača zato, da kadiš, družba te no plača zato. da se deset minut pred koncem dela začneš oblačiti, družba te ne plača zato, da prideš dve ali tri minute preoo7,no na delo, družba te ne plača zato, da hodiš kadit med delom in zraven še klepetaš in še drugim jemlješ voljo za delo, ampak te plača družba, da delaš osem ur. V teh urah bomo sicer humani s teboj, dokler sam ne boš znal biti human s seboj. To so stvari, ki jih bo-mo morali začeti uporabljati. zlasti še danes, ko vidimo, V kakšnem obsegu se izvaja ko-ops.ucija in specializacija dela v svetu. Pn nas imamo, rekel bi, opraviti z drobno buržoazno ali obrtniško miselnostjo, da je vsako podjetje svet zase in nismo v stanju izvršiti kooperacije niti v takih vejah industrije, kjer je kooperacija hitro mogoča. Vzemimo n. pr. kemično industrijo, kjer hoče vsaka tovarna od osnovnih surovin do zadnjega derivata izdelati vse, čeprav bi bilo mogoče te stvari na osnovi kooperacije drugače urediti. Mislim, da je mentaliteta naših vodilnih ljudi v podjetjih zelo omejena ie na svojo tovarno in nismo prišli niti tako daleč, da bi videli celotno vejo proizvodnje, da bi videli celotno Jugoslavijo, kaj šele svet, k: postaja vedno bolj ena sama ekonomska celota. Potrebno pa ie, če hočemo kreniti naprej, da vidimo naše gospodarstvo v celoti in ga tudi obravnavamo v tem okviru. Res je, da danes podjetja nimajo neke posebne ekonomske stimulacije za organizacijo proizvodnje. S plačnim sistemom smo sicer do neke mere uredili nagrajevanje posameznikov in njihovo večio storilnost, nismo oa uspeli zainteresirati podjetij za štednjo z materialom, za racionalizacijo proizvodnje itd. So pa tudi drug: razlogi, ki ne dovoljujejo, da bi se stvari začele na tak način urejati. Tu mislim predvsem na neurejenost tržišča. Ce bi bilo tržišče urejeno, bi to moralo vplivati tudi na organizacijo proizvodnje v pod-jetjih. Tako pa se srečamo s slabo kvaliteto dela, z nizko proizvodnostjo, z drago proizvodnjo itd. Ker imamo opravka z neurejenim trgom, se ta stvari ne razvijajo na bolje. S tem pa seveda nočem reči, da je treba čakati, da se bo trg uredil in da bo šele vrojen trg rešil to vprašanje. Tu mislim na oboje. Na en: strani na organizirano produkcijo, večjo produktivnost in tudi kvalitetnejše deio, ki lahko vpliva na neurejeno tržišče, in obratno, čimbolj se bo tržišče urejalo, toliko bolje se bo popravila tudi organizacija dela v podjetju. Seveda pa ni mogoče to prepu- štiti neki sti'hiji. temveč morajo vsa nnša prizadevanja : ti v to smer, da z zgledi :n aktivno akcijo vplivamo na to, da s« stanje čim prej popravi. Te stvari sem hotel povedati glede na vprašanje, ali naj gremo na stari administrativni sistem upravljanja v našem gospodarstvu ali pa dalje razvijano obstoječ: sistem. Mislim, da e jasno in v našem interesu, da najdemo vse r.ačir.e, kako bomo ta družbeni sistem upravljanja, do katerega smo prišli n ki je tudi najnaprednejši, do kraja izvedli in razvili, pri tem pa odpravili vse slabost: v melodi proizvodnje, k: se vlečejo še ;z stare kapitalistične preteklosti. povezave med orgam družbenega upravljanja Iz referata in lz dosedanje razprave posnemamo, da je družbeno upravljanje podlaga za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Ne bom diskutiral podrobneje o tem, ampak bi nakazal samo nekaj misli v zvezi s tem, kar je že spočetka omenil predsednik tovariš Marinko, namreč v zvezi s potrošniškimi sveti. O potrošniških svetih se že dlje časa govori, do konkretnih stvari pa smo tu prišli šele v zadnjem času. Spominjam se, da nam je že tov. Kardelj jeseni povedal, da so v Beogradu to že sprožili, da pa na podeželju po republikah o tem niso še podrobneje razpravljali in da niso dali ideji za vzpostavitev potrošniških svetov nobene opore. To je res. Nikjer nismo konkretno prišli do zaključka, kako naj se ti potrošniški svetf postavijo. Mislim, da še danes nimamo pravih smernic oziroma določil, kako in na kakšen način jih je treba vzpostaviti, kakšne naj bodo njihove kompetence. Potem smo v septembru razpravljali v zvezi s predlogom zakona o družbenem upravljanju, kakšne kompetence naj dobe potrošniški sveti v naši trgovini — bodisi v detajlni bodisi v grosistični. V republiškem merilu, namreč v naših svetih v Ljubljani, pa smo le prišli do zaključka ,da je treba fiksirati to, da ne bodo ti potrošniški sveti samo posvetovalni organi, ampak odločujoči organi, s čimer bi jim bU zagotovljen širši uspeh. Ce bi v bodočnosti prišlo do tega, da bi bili odločujoči organi, bi dobili potrošniški sveti svoj pomen že pri kontroli trgovine, pri vzpodbujanju, kako naj se naša trgovina razvija, kako naj se prodaja in kako kupuje. Tovariš predsednik je tudi omenil, da je naša trgovina preozka, da naša trgovska mreža ni dovolj široko razpredena, kakor bi zahtevale potrebe naših ljudi. Velika težkoča je tud: zaradi pomanjkanja lokalov. Zelo važno pa je, da pri forsiranju čim širše decentralizacije trgovine ne bi šli po zgledu drugih republik, kjer mnogo majhnih trgovin ne more samostojno živeti. Povsem gotovo bomo lahko dobili take aktiviste, ki se bodo pečali s tem problemom in k: bodo na ta način pomagali skupnosti pr; uvajanju potrošniških svetov v delo. Vzemimo en sam problem, ki ga bodo lahko reševali. To so nemogoče cene v naši trgovini, ki ovirajo njeno pravilno politiko. Skratka, s potrošniškimi sveti bi dobili precejšnjo oporo za izvajanje zdrave 'politike v naši trgovini. Lepo je danes aktivistu govoriti o reguliranju cen, težje pa je, če pride med potrošnike, ki mu povedo, za koliko se je zvišala cena tega ali dnigega potroš-nega predmeta. Ce ti ob taki priliki omenijo, da se je zvišala cena kakega predmeta kar za 20 do 50 odstotkov, jim res ne moreš dati zadovoljujočega odgovora in gre potrošnik po- tem razočaran domov. Tako trgovina danes takorekoč lahko dela, kakor hoče. Drugo vprašanje, ki ga bo treba prvenstveno reševati, so volitve potrošniških svetov. Predsednik tov. Marinko je prej omenil, da bi jih volili posamezni potrošniki. Mislim, da bi to ne bilo najbolj primerno. Zlasti v mestih, kjer je na enem terenu več trgovin iste stroke, imajo te malo stalnih odjemalcev. Vsak potrošnik gre pač tja, kjer bo zaželen predmet boljše kvalitete in cenejši. Drugo pa je seveda na vasi. Zato mislim, da bi morda kazalo razmišljati o drug: tezi, ki je tudi bila postavljena, da bi namreč te svete imenovala terenska Socialistična zveza, ki pozna probleme terena in tudi ljudi, ki bi prišli v poštev. Omenil bi ši neposredne koristi, ki bi jih imeli potrošniki od teh svetov. Govora je bilo o tem, da bi uvedli odvajanj« enega, dveh ali treh odstotkov dobička potrošniku. V tem pogledu sem zelo skeptičen. Tudi potrošniki temu najbrž ne bi nasedli, ker bi se vsak takoj vprašal, od kod dobiček, in bi s: že tudi sam odgovoril, da prihaja ta dobiček iz cene. Mislim, da ta način ni zdrav niti stimulativen. Bolj stimulativno bi bilo, da bi potrošniški svet izhajal a stališča, naj imajo vsi potrošniki korist na ta način, da bodo cene čim nižje. Saj bi šla taka delitev dobička naravnost iz žepa potrošnika. Skratka, mislim, da trgovina ne sme delati dobička oziroma, da sicer mora dobit- določen del dobička, ki pa naj ustreza razmeram v tistem okraju. Ta mora imeti sredstva, da se bo trgovina lahko širila in da bo lahko izboljšala prilike za delo, to s« pravi lokale, prevoz, prevozna suedstva, skladišča itd. Tega Socialistične zveze Slovenije namreč marsikatera trgovina ne more zadovoljivo urediti, ker nima sredstev za to. Naloga potrošniških svetov bi torej bila v tem. da poleg drugega skrbe tudi za razvoj trgovine. Drugo vprašanje je določanje članov teh svetov. Ce bi jih namreč avtomatično imenovali, bi se dogajalo tako, kakor je bilo doslej pri imenovanju članov raznih drugih svetov. Cesto so bili namreč postavljeni taki člani, ki so bili pač trenutno pri roki, ne da bi jih kdo vprašal, ce so pripravljeni delati in če imajo veselje do tega dela. Zato ti ljudje pogosto niso opravljali svoje dolžnosti tako, kakor b; jo mora! . Mislim, da je to zelo važen moment. Dotaknil bi se še šolskih odborov, ki so v naših centrih in mestili začeli dejansko delati šele 10. marca t. !.. ko je bil objavljen splošni zakon o upravljanju naših šol. Po tako kratkem času ni mogoče že danes dati podrobnejše analize uspehov in neuspehov tega uprav- anja. Vendar moramo ugotoviti. da so ti šolski odbori že napravil: določen korak naprej in o že dosagli prve uspehe. Se danes pa imamo opravka z nazivanjem nekaterih krogov v našem šolstvu, da so šolski odbo- ri nekakšen posvetovalni organ v šolah. To pa je napak, saj zakon jasno določa kompetence šolskih odborov in da so to upravni in ne posvetovalni organi. Nekateri šolski odbori se danes tega že zavedajo in so začeli vprašanja s svojega področja reševati na povsem - drug način kakor doslej. C e smo že imenovali šolske odbore, kar velja tudi za upravne odbore zdravstvenih ustanov, mislim, da jih ne smemo sedaj prepustit; samim sebi, ampak jim je treba pomagati, da se bodo v svojem delu laže znašli. To je posebno važno zato, ker se problematika posameznih šol med seboj lahko zelo razlikuje. V Mariboru smo že v lanskem letu na pobudo Socialistične zveze začeli povezovat; šolske odbore z organi, ki so jih predlagali, nadalje s političnimi organizacijami na terenu, kakor tudi povezovati odbore same. V ta namen smo imeli dve posvetovanji predsednikov šolskih odborov, kj sta se zelo dobro obnesli. Na eni strani smo videli težkoče posameznih šolskih odborov, na drug; strani pa tudi njihove uspehe. Posvetovanje pa ie pripomoglo k prenosu izkušenj z enega šolskega odbora na drugega. To je prineslo dobre rezultate in mislim, da je treba ta način nadaljevati. To velja zlasti za podeželje, kar so bili šolski odbor; zaradi večje oddaljenosti med šolami prepuščeni sami sebi. V mestu je povezovanje šolskih odborov in prenašanje izkušeni mnogo laže. Skratka, šolskih odborov nikakor ne smemo pustiti, da bi se lovili pri delu in delali, kakor vedo in znajo, ampak je treba vedeti, da gre za važno vprašanje in da je pomoč nujno potrebna. Zato bo morala Socialistična zveza posvečat; tem vprašanjem čim večjo pozornost in z aktivnim delom spodbujati šolske odbore. V zvezi s tem bo morala delati tudi z učnim kadrom, ki naj mnogo bolj kakor doslej upošteva svoj šolski odbor. Tudi sam sem v Mariboru član šolskega odbora in tako lahko neposredno vidim vse objektivne in subjektivne težkoče. ki se pojavljajo v delu teh odborov. Kjer so v teh odborih ljudje, ki se zavedajo svoje naloge in odgovornosti do skupnosti !n Socialistične zveze, so že vzpostavili povezavo med šolskim odborom, učnim kadrom in dijaki. Glede na važnost vsega tega ponovno naglašam, da je treba temu problemu na terenu posvečati čim večjo pozornost. Skrb za vodstvene kadre v podjetjih in ustanovah Tov. predsednik je govoril o odgovornosti za vzgojo kadrov. I ri tem je zelo važna vzgoja odstvenih kadrov v naših podrtjih in ustanovah. To vzgojo -.no prilično zanemarjali, mnogo olj kakor pa vzgojo samih de-i.v. cev v do1 a v.-kem upravljanju v podjetjih. To se vidi zlasti krat, kadar so razpisana mesta, .o vse se na natečaj javi. V 'ntrih ta natečaj še nekako .spe, na periferiji pa vidimo, da javijo vse mogoči ljudje. . Inogo je popuščanja v vzgoji ‘udi, zlasti odgovornih ljudi v .riih podjetjih, ki morajo biti udi odgovorni v izvajanju zako-.itosti. Te odgovornosti za kadre, ki pade na politične organizacije, ne bi smeli več zanemariti. Ne gre tu za nekakšne posebne tečaja, šole, pač pa bi mo-: ale politične organizacije skrbe ti za kodre, usmerjati skrb za kadre v politični gospodarski 9: .eri. da zagotovimo kader za odgovorna mesta, ljudi, ki bodo res razumeli smisel naše socialistične graditve. Imamo.tudi primere. zlasti v bolj oddaljenih okrajih, da razpišejo vodilno mesto, potem pa prepuste vse stihiji, kdorkoli zaprosi, ga nastavijo, ker drugega ni. Politične organizacije, sindikati, upravni organ, ki razpiše natečaj, prav nič ne skrbi, da bi nekoga zainteresiral, da prosi za dotično mesto. Vse se prepusti slučaju, da prosi kdor hoče. Tako vidimo v trgovsikih podjetjih, nadalje v manjših podjetjih, ca so tu ljudje, ki so bili že na raznih odgovornih mestih.Tam so bili odpuščeni. pa so i:h zopet tu postavili na odgovorno mesto. Pozneje pa zvemo, kako je bilo z njim, kakšne odnose je imel. da je bil udeležen v gospodarskem kriminalu itd. V podjetjih, zadrugah, šolah, zdravstvenih ustanovah je treba usposobiti ljudi, ki bodo politično sposobni, politično zreli, da brdo lahko opravljali zelo važne naloge, da bodo strokovno in politično razvijali dr. FERDO EÖZSK: delavske svete poleg sindikata In političnih organizsai, da jim bo razumljiv sistem delavskega upravljanja in da bodo prišli organi delavskega upravljanja tudi do izraza. Politiki dviganja vodilnih kadrov v ustanovah oziroma na nekem področju bi morali Socialistična zveza in Zveza komunistov posvečati večjo pozornost. Drago vprašanje, ki je prav tako važno in na katerega me je spomnil govor tov. Vide na ljubljanski občinski konferenci ZK. je to, da moramo govoriti tudi o uspehih, ki smo jih dosegli. O uspehih delavskega upravljanja ne razpravljamo širše, ne izmenjujemo -izkušenj. Podjetja z dobrim kadrom imajo večje izkušnje v tem pogledu. Na partijski konferenci v Murski Soboti je bilo govora o izmenjavi izkušenj z enega področja na drugo in je bilo poudarjeno, da je to stvar, ki bi ji morali posvečati več pozornosti. Mogoče bi bilo potrebno kako posvetovanje s predsedniki delavskih svetov ali s celotnimi delavskimi sveti ali pa, da se neposredno izmenjujejo izkušnje. Večkrat v organih upravljanja zelo hitro nekega obsodimo, da je diktator. Zaradi nepravilne organizacije v podjetju, zaradi naglega tempa dela v podjetju ali ljudskem odboru se včasih zgodi, da kako stvar slabo pripravimo in jo potem kak družbeni organ formalno izglasuje, ne da bi jo globlje razumel, na drugi strani pa se kaže ko-modnost odgovornih ljudi, ki naj bi posredovali članom družbenega upravljanja argumente, na osnovi katerih bi lahko res svobodno, samostojno, demokratično odločali. To je ena izmed Slabosti našega družbenega upravljanja. Ljudski odbori in delavski sveti itd. zahtevajo, da je za resnično ljudsko demokracijo treba časa, odgovornosti, časa, da se pripravi material; potrebno je, da se za to nekdo potrudi in daje materia-l r.a razpolago, potrebno je včasih več sredstev za to. Včasih se pozablja, da je treba vse to doprinesti, da bodo prišli organi družbenega upravljanja res do izraza, da bodo, ko zapuščajo sejo, lahko rekli, da so po svoji volji samovoljno odločali in nekaj storili. Nervoznost, nestrpnost o-krog dela, posebno odgovornih uslužbencev, je prvi greh, da večkrat družbeno upravljanje ne pride do izraza. Ne vzamemo dovolj časa, da bi stvari raztolmačili, pokazali v praksi. Večkrat se dogaja, da pridejo člani, predsedniki delavskih svetov da drugi v pisarno in žele videti n. pr., kako se vodi knjigovodstvo, knjigovodja pa si ne vzame časa, da bi razložil, kako je to In kakšno je trenutno stanje, da bi dobil neko o-bčo sliko. Isto velja za produkcijske procese. Nestrpnost, ki je večkrat omalovaževanje organa družbenega upravljanja, včasih pa tudi to, da si odgovorni človek ne vzame časa, da bi se posvetil strokovno-po-litični vzgoji družbeno-upravnih organov, je škodljiva. Naslednje vprašanje je nagrajevanje za delo družbenih upravnih organov. Ko smo določali dnevnice in sejnine novim okrajnim in občinskim odborom, sc bile včasih stvari pretirane. Končno bomo morali zavzeti načelno stališče v tem pogledu, ker častna funkcija izgublja svoj pomen. Ce bo šlo tako naprej, bodo vsi razni odbori, šolski krajevni odbori in drugi zahtevali sejnine in bo to zelo obremenilo budžet. Pravilno bi bilo, da nima moralne pravice zahtevati za čas odškodnino, ko je nekje sodeloval, razen seveda za izgubo zaslužka in stroške potovanja. To je načelno vprašanje, ki ga je treba rešiti, ker gre za načelo morale, da je funkcija v družbenem upravnem organu častna družbena funkcija. Nadalje bi opozoril še na to, da so drobnokapitaiistični elementi na vasi zelo dobro zavohali, kje je važna gospodarska točka na vasi — kmetijske zadruge in je zato vrivanje teh ljudi v kmetijske zadruge najnevarnejše. Ko smo volili krajevne ođ oore ni bilo pritiska z njihove strani, ponekod smo morali celo dva ali trikrat sklicevati zbore volivcev. Kadar pa gre za volitve v zadruge, se ne pojavlja vprašanje udeležbe in je precejšnja borba, kdo bo na vrhu. Za te elemente v vaseh pa imamo protiutež, ki sicer ni idealno izražena socialistična sila, ampak le protiutež, ker nekateri na zadrugo le nekako drugače gledajo kakor pa močnejši kmetje, izkoriščevalski elementi na vasi. Ta protiutež je v onem elementu na vasi, ki čuti, da bo le po zadrugi prišel do večje blaginje. NI pa to, kakor je že rečeno, idealni element, ker ga še nismo mogli zajeti aktivno v zadruge, je ostro nastrojen proti izkoriščevalskim elementom, dasi je tudi sam nastrojen, da bi iz KZ čim več dobil. Toda Socialistična zveza ni zajela tega elementa in ga ji še ni uspelo vključiti v borbo za zadružno demokracijo in ga usmerjati. Družbeno upravljanje -za odnose med ljudi Naslov današnjega referata tov. Marinka je bil družbeno upravljanje. Pri tem razpravljanju je tov. Marinko podal zelo tehtno pripombo, da je družbeno upravljanje šolanje za odnose med ljudmi. To se pravi z drugimi besedami, za formiranje socialističnega človeka. Prav v tem pa vidim tehten migljaj. Res. da je pri najrazličnejših svetih veliko drobnega in podrobnega dela, vendar se mi zdi predvsem važno pri vsem tem delu to, kar se često dogaja, da ne izgubimo poglavitnega dela izpred oči. Ustanavljamo tovarne, izgrajujemo industrijo, organiziramo trgovino, skrbimo za kmetijstvo itd., toda vse to ni samo sebi namen Sele z zavestjo, zakaj to počnemo, dobi vse to svojo pravo težo, kajti namen socializma je dvig- niti materialno in duhovno vsebino človeka. To počrtavam zaradi tega, ker se mi zdi, da so v odnosih med našimi ljudmi še velike pomanjkljivosti, oziroma bi bolje rekel, da se v tem novem življenju, v katerem živimo, kažejo nove oblike divjega mesa na zdravem telesu. Danes lahko o-pažamo take odnose do družbene lastnine, ki ne ustrezajo temu, kar bi si želeli. Prihaja do pojavov neverjetno čudnega grabljenja po denarju v vseh slojih skoraj brez izjeme, v pridobivanju sredstev ne oziraje se na katerikoli način. Kažejo se težnje po trenutnih užitkih in še vedno nelepi ter celo surovi odnosi do sočloveka. Mnogo se je to zboljšalo v naših uradih, vendar še daleč nismo prišli do tega, da bi vsakdo mogel naleteti na take odnose, kakršne bi sl kot ljudje želeli. Zavest skupnosti, tiste, ki je med našo borbo bila tako živa, se ml zdi — da danes prej skorajda pojema kakor pa, da bi naraščala. Za ves ta duhovni dvig pa skoro ne vidim druge poti kakor v tem, kakor da se vse to naše početje mnogo tesneje poveže z našim celotnim kulturnim življenjem, o čemer danes ne moremo trditi, da je tako. V tem smislu bd navedel samo par stvari kot najbolj negativne poj«*'.. Nedvomno je, da ne eksistira med vso našo družbo in vsemi našimi množicami zadosti ljubezni 4" naših kulturnih institucij in našega kulturnega življenja sploh. Pojavljajo se celo sovražni odnosi, čeprav priznam, da gre tu le za posamezne iz- rastke, ki take odnose povročajo. Vendar se da zoper take izrastke boriti in se tudi borimo, toda v bistvu vendarle ne sme razmerje ostati tako. Naši inštituti vendarle v glavnem proizvajajo take vrednote, ki so vseskozi pozitivne. Razen tega se mnogo govori o vzgoji delavstva. Včasih imam ob takem govorjenju občutek, da presevajo skozi to govorjenje nazori nekdanje socialne demokracije, kakor da bi bilo delavstvo danes ali pa inteligenca ter kulturni delavci nekaj drugega. Za mene je stvar v tem. Z letom 1945 se je pri nas izvršila revolucija dn je nastala nova družba, ki v vsej svoji strukturi od vrha do tal ne pozna razlikovanja. V tej družbi mora biti v senčno stran potisnjen samo tisti, ki neposredno dela proti njenemu obstoju. Sicer pa je to enoten organizem. kjer ni več razlik po delu, ki ga kdo v tej družbi opravlja. Vsakdo ima svoje mesto, svoje dolžnosti in tudi svojo vrednost. Samo na ta način, če bomo imeli pred očmi to skupnost in to orga-nično povezanost vseh funkcij, lahko gremo po tej poti do obsežnejše in globlje vsebine socialističnega človeka. V tern oziru bi se rad dotaknil prav naše vasi. Vsi vemo, da so na vasi ljudje v veliki meri še vedno religiozni, toda po statutu naše organizacije so oni člani naše organizacije. Tu bi nikdar ne smeli iti v stare liberalistične grehe in storiti to ali ono, kar čustva teh ljudi po nepotrebnem žali ali jih od nas odbija. Dogajajo pa se take stvari. Naša dolžnost je, da v teku časa preobrazimo nazorski svet teh množic. Toda zdi se mi, da je to delo dolgih generacij in da ne bo mogoče tega storiti od danes na jutri. To so v glavnem vendarle naši ljudje. Zato mislim, da je pri tem udrihanje po klerikalnih izrastkih nekaj, kar je potrebno, spoštovanje čustvovanja ljudi pa nekaj drugega, kar je tudi potrebno. Pri povezovanju z našim splošnim kulturnim življenjem se ugotavlja mnogo napak, zlasti pri treh velikih silah, ki danes lahko vplivajo na razpoloženje ljudstva, to so radio, tisk in kino. Glede nepravilnega ravnanja v vseh treh strokah pa bi bilo skrajno preobširno, če b! hotel govoriti o tem v obsežnejši analizi. Naj pa za zgled dam neko zagrebško revijo, ki ima način, da v vsaki številki priobčuje reprodukcije svetovnih slikarjev in mimogrede izobražuje ljudi ter širi njihovo obzorje, hkrati pa vzgaja njihov okus (Ivan Regent: Za to pač ni treba hoditi v Zagreb po revije.) To sem šel zato, ker v nobeni naši reviji nisem zasledil kake podobno organizirane akcije. Ce se dotaknem kina, je tu prav ista stvar. S slepim razmetavanjem mnogih in premnogih zelo dvomljivih filmov po neštetih kinematografih delamo ljudem in mladini zelo slabo uslugo. Tudi glede radia ni časa, da bi se spuščal v podrobnejšo analizo, moram pa reči, da sem prejšnji teden poslušal oddajo, zaradi katere me je bilo sram. Ne morda zato, če nas kdo posluša v tujini — to bi bil slab argument — toda zaradi nas samih. To, da serviramo ljudem fijakerske kvante, se mi zdi za neko socialistično ustanovo popolnoma deplasirano. V zvezi s tem, kar sem doslej povedal in povezano z vsem tem pozdravljam apel tovriša Marinka glede vzgoje kadrov. Glede tega smo še zelo na slabem, zelo malo usmerjeni in imamo še zelo nejasno perspektivo pred seboj Opozoril bi vas samo na leto 1900. ko je bila na Dunaju ne vem kakšna konferenca Katoliške akcije, kjer je bila dana parola, da se mora izvesti vzgoja laičnih kadrov za katoliške stranko. K nam so prišli Iz tega kongresa nekateri ljudje, ki so bili tam in so prijeli za delo. Ti ljudje so v 15 do 20 letih zavestno In premišljeno vzgojili svoje kadre na vseh področjih. Mi pa danes po 10 letih pogrešamo na vseh mogočih področjih in v vseh strokah ljudi, za katere b! rekli, to so naši kadri. Manjka nam pri tem smisla, perspektive, pri tem pa amo tudi premalo široki in premalo iniciativni — premalo široki namreč prav zaradi tega, ker je ti) važno debiti ljudi, ki bodo strokovno podkovani, široko izobraženi in napredno usmerjeni. Naši mladi ljudje glede tega niso negativni. Govoril sem z neštetimi ljudmi, ki so šli v Pariz, London itd. in ki so dejali, da Jim je manjkalo v tistem življenju nekaj kar tu doživljamo, ne da bi se tega zavedali. To je tisto zdravo življenje, ki ga zunaj nimajo. Ti ljudje morda nazorsko še niso toliko odrejeno usmerjeni, so pa usmerjeni po svojih težnjah in tu bi morali biti mi zadosti široki, da bi jih zajeli in jih peljali po tisti poti, kjer bomo dohili naše nove kadre, ljudi naše nove družbe. Če bodo imeli v zavesti stalno pričujoče to, kakšen je smisel naše revolucije, Usti bistveni smisel — materialni zlasti pa duhovni dvig našega človeka na višjo raven, — potem mislim, da bomo pri vsakodnevnem delu imeli te potrebe bolj živo pred očmi, kakor pa je to bilo doslej. dr. MARJAN DERMASTJA: Družbeno upravljanje stanovanjskega sklada Pojav, da se še vedno slišijo glasovi o povraćanju nazaj, je popolnoma razumljiv, kajti dokler obstaja prehodno stanje, se dejansko tl pojavi vlečenja nazaj še zmerom pojavljajo v-kakršnikoli obliki. Mislim, da je važno tudi to, da ne ugotavljamo samo takih pojavov, ampak da »e ti pojavi jačaj o s tendencami ostajanja na mestu, ne kretanja sil demokratizacije našega življenja naprej. V taki situaciji, kjer imamo ostajanje na mestu, oziroma ne dajemo novih možnosti in novih zagonov demokratizaciji, rastejo s tem težave, izgublja se perspektivnost, ustvarja politično malodušje in se glasovi odnosno hotenje vračanja nazaj vedno bolj glasno izražajo. Zdi se mi, da je tipično, kar je rekel tovariš Regent glede masla. To vzamem samo kot primer. Zaradi trenutnih težkoč grabimo po posledicah, namesto da bi odpravljali vzroke. Ta pojav na tržišču ima gotovo objektivne vzroke in će pogledamo te objektivne vzroke, vidimo, da v situaciji svobodnih tržnih odnosov mora priti do te posledice. Ce bi pa hoteli ublažiti posledico na ta način, da bi začeli odrejati cene tudi z drugimi administrativnimi ukrepi, potem je jasno, da pri tem ne bi mogli ostati. Ce smo rekli A, bomo morali reči tudi B. Cez neka.] časa bomo morali ugotoviti, da moramo uvesti še obvezen odkup mleka in iti v teh administrativnih ukrepih še naprej. Jaz ne mislim pretiravati, hotel sem samo na konkretnem primera pojasniti, kako gledam. Mi se moramo truditi, da ne bomo vseh teh problemov reševali z iskanjem rešitve v preteklosti, ampak z odkrivanjem vzrokov, z odstranjevanjerfi teh vzrokov in z nadaljnjo demokratizacijo. Ce bi šli na drugo pot, bi negirali vse pozitivne posledice, ki jih danes čutimo v demokratizaciji našega gospodarskega življenja in drugih panog našega družbenega življenja. Druga stvar, o kateri sem mislil še posebej govoriti,- je družbeno upravljanje s stanovanjskim fondom. Zdi se mi, da je družbeno upravljanje stanovanjskega fonda vsaj na našem področju povsem jasno ^pokazalo pravilnost takega načina reševanja enega trenutno najvažnejših problemov, ki mu prav zaradi najrazličnejših administrativnih posegov nismo pripisovali tiste važnosti, kakor bi jo morali. Samo dejstvo, da nad 6500 ljudi danes neposredno aktivno sodeluje v stanovanjskih svetih, govori za neposredni interes državljanov v uoravljanju s stanovanjskim fondom. Tudi, če pogledamo neposredne rezultate kratke periode upravljanja stanovanjskega fonda, lahko ugotovimo, da je bilo v tem kratkem času napravljenega glede zaščite, obvarovanja, vzdrževanja ter obnavljanja stanovanjskega fonda več, kakor pa je bilo napravljenega z vsemi mogočimi administrativnimi upravami hiš In podobnimi institucijami. V tem pogledu gotovo igra pozitivno vlogo povišanje stanarine z uredbo, kar je tudi omogočilo večji fond. Osnovno vprašanje pri upravljanju stanovanjskega fonda pa je dejstvo, da kna to upravljanje stanovanjskega fonda dve solidni izhodiščni točki. Ena izmed teh je neposredna materialna osnova, s katero se bavijo ti stanovanjski sveti, druga stvar pa je to, da se stanovanjski sveti dejansko formirajo in neposrednih interesentov, ki imajo skupne interese in ti skupni interesi tudi prihajajo v tem pogledu do polnega razmaha. Mislim, da je nadaljnje razvijanje upravljanja stanovanjskega fonda eno osnovnih vprašanj, ker tukaj povsem konkretno opažamo, da so stvari silno hitro krenile. Silno hitro se je povečalo zanimanje za upravljanje s stanovanjskim fondom. Sedaj pa smo v fazi, kjer so ljudje prebrodili osnovne težave, navadili so se na način upravljanja s fina,nčno-maiteriatalm poslovanjem, spoznali vse probleme, prišli začetnim težavam na kraj. Sedaj se odpirajo nova vprašanja, ki bi lahko zavrla nadaljnji razvoj, ko b! jih ne reševali. Eno teh vprašanj pred katerim so sedaj stanovanjski sveti starega hišnega fonda, je tisti del najemnine, ki odpade za vzdrževanje in ne zadošča niti za najnujnejše potrebe. Zakonska togost, ki je prišla do izraza v uredbi o razdelitvi stanarine v popolnoma novem in starem stanovanjskem fondu, ustvarja neenak položaj za stanovanjske svete v novih hišah in stanovanjske svete v starih hišah in se čuti gotova diskriminacija teh. ki imajo posla s starim stanovanjskim fondom. To jih ovira, ustvarja neko brezperspektivnost gtede reševanja vseh teh problemov, na drugi strani pa ljudi tudi nekoliko odvrača od neposrednega razpravljanja, ker pač ni konkretne rešitve. V tem pogledu smo skušali s trenutnimi intervencijami ljudskega odbora, z dajanjem posojil itd. te težave' odstraniti. Bo pa treba na bazi nadaljnjih zakonskih določil dati širše možnosti za razvoj stanovanjskih svetov in jim na ta način omogočiti, da bodo v političnem in gospodarskem pogledu odigrali tisto vlogo, ki jo od njih pričakujemo. Drugo vprašanje, ki je s tem v zvezi, Je vprašanje stanovanjskih skupnosti. Mislim, da je to vprašanje, ki ga je tovari! Marinko pravilno načel in kjer še ni prišla do poinega izraza široka demokratizacija in neposredni Interes ljudi, da bi tudi stanovanjska skupnost odigraia pozitivno vlogo. VeC ali manj so stanovanjske skupnosti ostale upravni aparat, ki na upravni način rešuje te probleme, kot instrument hišnih svetov pa še niso prišle do polne veljave. Po mojem mnenju tudi zaradi tega, ker so imeli ljudje v hišnih, svetih doslej dovolj posla z lastnimi problemi. Mislim, da je v tej problematiki važno vprašanje, kako in na kakšen način ti družbeno-upravni organi nastajajo. Mislim, da ni slučajno, da so v delavskem upravljanju in prav tako tudi pri hišnih svetih najbolj zaznavni rezultati. V obeh primerih imamo praktično dve skupni točki: vsak ima jasno praženo materialno osnovo, in drugič je največji izvor v neposredni zainteresiranosti ljudi pri reševanju konkretnih problemov. Po mojem mnenju je to važno vprašanje, ker lahko ugotavljamo, da drugi organi, ki niso zasnovani na neposredni zainteresiranosti, ampak po delegatskem principu, nimajo tako jasno izraženega neposrednega interesa in zato tud: v veliki meri slabše pcs'ujejo. To •ahko vidimo pri šolskih svetih. Tisti člani šolskih svetov, ki so neposredno zainteresirani, roditelji, zelo aktivno sodelujejo v šolskih svetih, medtem ko tako imenovani delegati nimajo najbolj pristnega odnosa. Verjetno bi bilo koristno, če bi pri n-ad aäjnjem razvijanju družbenih organov ne šli na tako politiko, da bi Socialistična zveza ljudi dirigirala v druž bene organe, ampak da bi Socialistična zveza organizirala neposredne interesente in jih kot člane Socialistične zveze aktivi-zirala za delo v družbeno upravnih organih. Isto bo tudi pri potrošniških svetih. Siri-njem se s tem, kar je rekel tovariš Marinko o potrošniških svetih, moramo pa ugotoviti, da imamo glede potrošniških svetov samo splošno orientacijo, konkretnih prijemov za delo potrošniških svetov pa dejansko še nimamo, Tu nam bodo potrebne praktične izkušnje. Zato mislim, da bi bilo pravilno, če bi najprej organizirali tiste potrošniške svete, ki predstavljajo skupnost interesentov, ker bomo tu prišli do najkonkret-nejših rezultatov, medtem ko bomo pri tako imenovanih prehodnih trgovinah, kjer se kupci neprestano menjajo, morali resneje razmišljati, kako organizirati družbeno upravljanje, če bomo hoteli, da bo to družbeno upravljanje prineslo konkretne rezultate. Zdi se mi, da je neposredni interes državljanov na družbenem upravljanju prav v tistih trgovskih organizacijah, ki imajo stalen krog odjemalcev. Tukaj je tudi mogoče dobiti boljši stik s potrošniki in doseči boljše medsebojno spoznavanje potrošnikov «n trgovskih uslužbencev, r.a drugi strani pa lahko na tej baz: dobimo dobre, konkretne izkušnjo, ki jih bomo lahko uporabil: v splošnosti. VLADO MAJHEN: Usmeritev družbenih organov na realna sredstva Zdi se ml .da je prilično velika razlika v tem, kako smo začeli uveljavljati delavsko upravljanje in kako smo uveljavili družbeno upravljanje. Zdi se mi, da je razlika prilično velika. Delavsko upravljanje smo pripravljali s političnimi akcijami ,to se pravi, govorili smo o vlogi delavskega sveta in podobno, medtem ko se Je družbeno upravljanje pričelo na raznih področjih tako hitro, da ni- smo mogli opraviti tega, kar smo storili pri delavskem upravljanju. Družbeno upravljanje se je tako razširilo, da lahko rečemo, da ga ni okraja, kjer bi organizacijsko in politično obvladali družbeno upravljanje, toda prav tako lahko trdimo, da ga ni okraja, kjer bi družbeno upravljanje popolnoma ob. vladalo svoje naloge. Da me ne bi napačno razumeli, se bom že kar v začetku zavaroval, ker smatram, da so tudi pri družbenem upravljanju potrebni neki organizacijski principi, ki jih seveda ponekod bolje, drugod pa slabše družbeni organi že uveljavljajo. Vendar se dogaja. da se ljudje v družbenem upravljanju znajdejo vedno pred novimi nalogami in zaradi tega pred nejasnostmi, ki jih jim nihče ne pojasnjuje, medtem ko smo a člani delavskega upravljanja popolnoma drugače ravnali. Mnenja sera, da ne bi bilo napačno, če bi imeli neki priročnik, v katerem bi bili natisnjeni izvlečki iz najrazličnejših zakonov ter hi bilo v njem razloženo, kakšne so pravice članov delavskega upravljanja, kakšne so pravice šolskih odborov itd. Težko je zahtevati, da se šolski odbori na vasi sestanejo in da vse njihovo delo naenkrat popolnoma pravilno funkcionira. Meni se zdi. da bi tak priročnik bil zelo koristen in bi ga morali dati vsakemu odborniku, ko vstopi v šolski odbor ali v kak drug organ ter prične opravljata svojo funkcijo. Morda bi v predgovoru tega priročnika bilo potrebno objasniti načelno razpravo, posebno tisto, ki smo jo imeli v naši ljudski skupščini, kakor tudi drugod. Nemogoče je pri vsakih volitvah doseči, da bo sestava odbora popolna. Mi vemo, da mnogokrat mnogi ne vedo, kakšne naloge jih čakajo in tovariš Petejan ve, da smo tudi mi morali vzeti Uradni list in pogledati, kakšne naloge izvršujejo šolski odbori. Marsikdaj nimajo orientacije, zaradi česar tavajo od enega problema k drugemu ter se eni lotijo ob-(Nadaljevanje na 6. strani) j I Itr. / SLO VINSKI P08QCEVKLEC / ». « - m deckmbra iosa ava «a sep glavnega odbora SZDL Slovenije (Nadaljevanje s 5. strani) favnavati problem z ene strani, o.-«,. z druge strani in je rt-o problem na najnižjih terenih dobiti po.rebno orientacijo. Zarad, tega se mi zdi, da bi nek osnovni priročnik, podprt t političnimi koncepti, precej pomagal. V nasprotnem primeru pa lahko ugotovimo, da nam bo družbeno upravljanje, v kolikor bo samo improvizirano, lahko tudi škodovalo. Kakor veste, je moj konjiček ravno v prosveti ter se ga bom zaradi tega tud: na tem mestu posluži!. Stvar je namreč v tem. da ne giedamo prosveto tako. kakor bi moral:, ne zavedamo »e. da bi morali postaviti šolstvo trdneje na socialistična načela, ampak se čestokrat vržemo samo v eno smer, n. pr. na učne načrte. Mnogokrat se borimo samo za posamezne šolske ure, -n to, kakc-r se komu ždi-ter bi tudi navedel kot primer, da smo povečali število ur za fizkuituro od dveh na tri brez vsakršne materialne osnove. Zaradi tega danes ta naš ukrep nima takega učinka, kakor bi ga moral imeti. Dosegli smo celo to. da je stvar v marsičem »labša. kajti s povečanjem števila fizkulturnih ur v šolah smo praktično onemogočili mar?kateremu društvu »Partizan*, ki je zelo dobro delalo, nadaljnje delo zaradi pomanjkanja prostorov. Dijaki sami pa sedaj marsikje samo »špricajo« ure ter ni tistega efekta, ki smo ga želeli doseči. Do vsega tega prihaja, ker se pač mnogokrat nekam zaletimo, na koncu koncev pa se pokaže, da to delo ni bilo najboljše. Isto velja tud z« učbenike. Mnogokrat tarnamo, da naši učbeniki niso dobri. ter se zaradi tega iz dneva v dan pišejo novi, nazadnje pa Jih Imamo toliko, da se še sam: ne spoznamo In ne vemo, katerega r.aj uporabljamo. Vse tein slim. da ni na liniji, in to na taki liniji kakršno želimo v našem šolstvu, zlasti pa zaradi tega. ker mnogokrat ne vemo. kal Je koristno In kaj Bi koristno. Nihče si ne postavi osnovnega vprašanja, kakšnega človeka hočemo imeti, ter malokdo skr-b' za to, da damo našim šolam prenesem potrebno metodo dela Dotaknil bi se nekoliko tud: drugega področja, ker se mi zdi, da se vss vprašanja postavljajo tako, da bi najniži: organ! hoteli najprej sebe zadovoljiti, potem pa, kar bo ostalo, dati drugim, to se pravi okraju, republiki itd. To se pri nas opaža in sem mnenja, ds bi morali tudi na tem področju nekaj storiti, kajti nam predvsem manjkajo perspektivni plani. Naš: družbeni organi bodo lahko delali mnogo bolje kakor delajo, kadar bomo imeli neke perspektivne plane ter bedo ljudje vedeli, v kakšni smer: se lahko gibljejo. Nikakor ni pravilno, da občine gledajo samo na to. kako bodo dobile čimveč sredstev, da bi svoje potrebe najbolje zadovoljile. Marsikatera občina prične neko delo v prevelikem obsegu, potem pa reče bodisi okraju ali pa republiki, do tod smo pri-f .sedaj pa nam vi pomagajte naprej. Če bi pogledali, kakšne plane so naredile posamezne komune, bi videli, da vsaj nekatere niti republika ne bo mogu izvesti. Zakaj je tako daleč prišlo? Zato, ker se komune niso postavile na svoje lastne sile in niso rekle, to so naše gospodarske zmogljivosti in toliko lahko naredimo, ampak stalno pritiskajo na okraj, republiko itd. Zaradi tega prihaja nazadnje do tiste diskusije, da se nam življenjski standard lahko hitro dvigne, če bodo republike in zveza akumulacijo znižale. Torej, da še enkrat ponovim, mnenja sem, da morajo okraji In občine pernati svojo zmogljivost In da se odnosi teh zmogljivosti lahko gibljejo v določanih smereh. Popolnoma je razumljivo, da občine ne morejo gospodarit! z okrajnimi sredstvi. kakor tudi ne okraji z republiškim- sredstvi itd. Vsekakor je treba postaviti nek: »plot«, tam pa, kjer so imel: večje načrte, kakor so njihove zmogljivosti pa te načrte revidirati. Prav tako mislim povedat: tud-: to. da se mi namreč zdi, da imamo nekatere družbene organe» za katere pa ne vemo. komu so odgovorni. Kot primer bi navedel naš« šolske svete, ki so precej odtrgani od množičnih organizacij ter jim zaradi tega tudi niso odgovorni. Dokler pa ne bomo to dvoje povezah in dokler šolski sveti ne bodo nekomu odgovorni, tako dolgo ne bomo prišli daleč. Do sedaj te družbene organe nismo med seboj povezali, morali pa bi to čimprej storiti, kajti vprašanje je tudi, komu naj organi družbenega upravljanja na področju socialnega zavarovanja odgovarjajo in na koga naj se naslonijo. Če družbeni organi ne čutijo nikake odgovornosti, to se nravi, če ne vedo, komu morajo odgovarjati. potem dejansko tudi svoja nadog ne izvršujejo tako. kakor bi jih morali. Isto velja za stanovanjske svete. Komu naj bodo odgovorni? Nekomu bi na vsak način morali biti odgovorni, od koder bi se tudi oplajali. Mnenja sem, da tudi v tem smislu nismo dovolj naredili in zaradi tega je tud: trenutno stanje v družbenem upravljanju takšno, kakršno pravzaprav ne b; smelo biti. Načel bi še eno vprašanje. Zdi se mi namreč, da bi mo-rali načeti vprašanje organizacije Socialistične zveze in ga resno vzeti v roke. Zdi se mi, da posvečajo vse ostale organizacije temu več pozornosti kakor m: ter sem mnenja, da se bo treba poglobiti v to problematiko ter ugotoviti- kakšne oblike bi bilo dobro imeti v Socialistični zvezi, zlasti pa v zvezi s postavljanjem komisij. Vidimo, da nimamo še sekretariata, čeprav jih ponekod že imajo. V Zvezi komunistov smo '.manovali organizacijske sekretariate, še bolj na b; jih potrebovali v Socialistični zvezi ter sem mnenja, da bi nam zelo koristilo, če bi temu posvetili malo več pozornosti. Na koncu dovolite, da se dotaknem še enega vprašanja. TIME EEMSKSR: Popolnoma se strinjam z dr. Ferdom Kozakom v tem, kar je povedal o naših odnosih do kulture. Toda zdi se mi, da je treba postaviti tud: obratno vprašanje, in sicer vprašanje kulture do delavskega razreda. Kdor bere »Ljudsko pravico«, bo potrdil moje besede, čeprav lahko nekdo reče, novinarji so krivi. Mnogokrat se na področju kulture kritizira tam, kjer je pravzaprav nepotrebno, zlasti pa se mnogokrat misli, da je odnos delavskega razreda do kulture takšen, kolikor denarja potroši za kulturo. Ne bi se smel ta odnos tako postavljati, kajti zavedati se moramo, da tak odnos ni pravilen. Če odide n. pr. kak kulturnik, bodisi dirigent ali kdo drug iz Maribora, bomo zasledili v »Ljudski pravici« članek, v katerem piše. da je ta in ta dirigent dal izjavo, da v Mariboru lokalni forumi nimajo smisla za kulturo, in zaradi tega je pač moral iti iz primitivnega Maribora. To pa se dogaja zaradi tega. ker se vse vrednoti s tega stališča. ali se da za kulturo milijon več ali manj. Kakor rečeno. sem mnenja, da tak odnos ni pravilen in da tako ne sme biti. Isto smo slišali n. pr. od mariborskih umetnikov, da ne morejo živeti v socialistični družbi, ker delavski razred ne kupuje njihovih slik, če pa gremo po tovarnah, in to lahko potrdi tudi tovariš Pavšič, kajti v »Metalni« na hodniku visi polno slik. vidimo, da Imajo delavski sveti razumevanje za naše kulturnike, toda nihče se ne vpraša, ali je gotova slika vredna 30.000 dinarjev ali recimo 35.000, in mnogokrat se zgodi, da ta ali oni reče, kdo je sploh nabavil ta zmazek. Delavski sveti se zaradi tega mnogokrat bojijo, da ne bodo pozneje naleteli na kritiziranje. Hočem torej poudariti, da je treba gledati s socialističnih pozicij na to stvar in da je delavski razred dal ogromna sredstva za kulturo, ni pa prav. da se za Imenom kulture skriva kakršenkoli kulturnik, ki bo na vsezadnje Izsiljeval in zahteval, da se njegovi proizvodi morajo kupiti. Ni samo naloga Socialistične zveze, da zbližuje kulturnike in delavski razred, ampak nasprotno, oni sami morajo najti pot, po kateri se bodo približali delavskemu rez. redu in obratno. Zapiranje družbenih organov vase je škodljivo Svojo razpravo bi nekoliko navezal na to, kar je začel že tovariš Majhen. Ko ocenjujemo razvoj našega družbenega upravljanja, moramo dejansko upoštevati, da smo v zadnjih dveh letih družbeno upravljanje izredno hitro razširili na vsa področja. Tako imamo šolske svete, potrošniške svete v II trgovinah, družbeno upravljanje v zdravstvu, v socialni politiki, družbeno upravljanje stanovanjskih fondov Itd. Skratka, ta proces se je razvijal mnogo hitreje, kakor pa smo uvajali družbeno upravljanje v tovarnah, to je delavske svete. Spričo tega, da smo v organe družbenega upravljanja dobili tisoče in tisoče novih ljudi, pa je v teh organih kakor tudi v teh ljudeh samih nejasno gledanje in stališče, kakšno politiko naj vodijo v posameznih organih družbenega upravljanja. Zato je vprašanje dela Socialistične zveze oz. subjektivnega faktorja danes toliko važnejše, kar se že danes spričo tega, da so vsi tj organi dobili Izredno važne kompetence, kaže nejasnost in nepoznavanje različnih naših stališč o tem, kakšno politiko hočemo voditi v stanovanjski, socialni In zdravstveni politiki, v naših komunalnih odborih itd. Gledanja, ki prihajajo tu do Izraza, često tretirajo kot socialistična, kar pa dejansko niso in zayirajo naš nadaljnji razvoj. Trenutno morda sicer res prinašajo lokalne koristi in bodo trenutno gospodaapko koristna. Ce pa to pogledamo perspektivno, s« pokaže, da so ti siri epi nekoristni in da bodo zaradi njih v p rešpekt Ivi razvoja komune Itd. imeli težave. Računati moramo tudi s tem, da bodo posamezna področja hitreje napredovala, druga pa počasneje. To je odvisno ne samo od gospodarske razvitosti, temveč tudi od splošne tn politične razgledanost! ljudi. Res je, da moramo n« vse to gledati kot na proces in da ne smemo biti nestrpni. Naša naloga je Skrbeti, da prav oajzaostalejše okraje ali komune čim hitreje dvignemo na tak nivo, da bodo čim prej dohitela ostala razvitejša področja. Poleg tega bi opozoril na težnjo, ki se kaže v organih družbenega upravljanja, po zapiranju samih vase. To velja tako za delavske si’eie kakor za področja socialne in zdravstvene politike itd., kjer ti organi menijo, da zadošča, da so bili izvoljeni kot demokratični organi in da se zato nikogar nič ne tiče, kaj delajo. V tem pogledu se ml zdi napačno stališče naših osnovnih in občinskih organizacij, ko dopuščajo, da gre vse to delo svojo pot, pa naj gre prav ali ne. Ne mislim, da bi morali tu posegati z administrativnimi ukrepi ali metodami komandiranja, pač pa bi morali doseči, da bi se vse organizacije Socialistične zveze kakor tudi vsi volivci več zanimali za delo teh organov, ki upravljajo splošno ljudsko premoženje. 2 elei bi se tudi dotakniti ugotovitve tov. predsednika glede naše kadrovske politike. Dejstvo je, da pri nas v posameznih organizacijah po okrajih ali občinah bolehamo za tem, da pritegnemo k delu le ozek krog ljudi, ker smo preveč nezaupljivi. Morda je včasih vzrok tej naši napaki v tem, da gre tempo razvoja hitro naprej in da zato tudi na hitro potrebujemo ljudi, ki so že usposobljeni. Razumljivo pa je, da en sam človek ne more nositi toliko bremen ln tolikšnega dela. Na drugi strani spet padamo v drugo skrajnost, v indiferentnost. Tako mnogokje v strahu, da ne bi kršili demokracije, menijo, da je lahko izvaljen kdorkoli, če ga ljudje predlagajo. Zato tam Socialistična zveza niti ne postavlja svojih kandidatov niti ne reagira In ne nastopa proti ljudem, ki včasih ne spadajo v vodstvo posameznih organizacij. Dejstvo je, da razni nam tuji elementi skušajo priti v posamezne lokalne organe bodisi zadružništva, bodisi v komunalne odbore itd. Imamo nekaj primerov, ko so bili nekateri pretekla leta izraziti reakcionarji, ki pa se danes skušajo rehabilitirati in branijo našo politiko z namenom, da bi sl pridobili vpliv v vaški skupnosti. Računajo, da bi na ta način prišli v vodstvo In talko vodili svojo politiko na tistem področju. Da ne govorim o izrazitih klerikalnih elementih, ki se skušalo vrniti na vseh koncih in krajih. Na koncu bi še poudaril, da se ml zdi, da družbeno upravljanje kot celota dejansko ne more biti popolno, če ne bomo izpremenili sestava njegovih organov. Tako bi moralo priti v organ družbenega upravljanja več mladine ln žena. Analiza teh organov kaže, da njihov sestav dejansko ne ustreza aktivnosti mladine in žena na tistih področjih. Ta pojav bi bil še nekoliko razumljiv, če n. pr. žene ne bi bile aktivne. V praksi pa aktivnost žena tem organom mnogo koristi, ker prinašajo zdrave in konkretne predloge in ker so včasih tudi mnogo bolj kritične in vztrajne v borbi za reševanje problemov v korist posameznih organov družbenega upravljanja. Isto velja za mladino, katere zasluga 'je, da je delo marsikatere organizacije mnogo bolj živo. ŠTEFAN PAVŠIČ: sveti morajo biti stalno na tekočem šo organizacijo in naš sistem je treba prilagoditi delavskemu upravljanju. Mislim tudi, da se nam bo zelo obrestovalo, če bomo pritegnili čim več ljudi v kolektivu, da bodo zavestno posegali v vse razprave. Mnogo Letos smo praznovali petletnico delavskega upravljanja po tovarnah. Pred 5 leti so se po tovarnah prvikrat volili organi delavske upravljanja. Važno je, da napravimo analizo, kaj je bilo v petih letih napravljenega, ali so organi delavskega upravljanje opravičili svoj obstoj. — Kdor gleda s perspektive bolj podrobno, z enega ah več podjetij, s katerimi ima stik, lahko vidi več dobrih in slabih strani. Prvo, kar je osnovno, da je sistem upravljanja samo del absolutne upravičenosti. Ta se kaže v dveh osnovnih in važnih vprašanjih, k; sta zelo značilni za naš nadaljnji razvoj, to je velika stopnja v izobrazbi naših ljudi. ne toliko v splošnem znanju, kolikor v poznavanju družbenega, državnega gospodarstva ter notranje strukture ia sestave samega podjetja, ne toliko poznavanje podrobnega finančnega stanja, kolikor poznavanje celote, ker je bilo — radi ali nerad! — treba razpravljat: o vseh zadevah v upravnih odborih in delavskih svetih in ker so morale o tem razpravljati naše gospodarske organizacije. V tem vidi človek velik skok naprej. Izobrazba, da velik de! kolektiva spoznava celokupno d.ržav-no problematiko, je silno pozitivna stran naših ljudi. To se odraža tudi na sestankih na terenu, v ljudskih odborih in drugod. Ljudje že stopajo v aktivno delo, ker imajo svoje izhodišče skoz! tovarno v poznavanju našega celotnega gospodarstva. Drugo važno dejstvo, ki se pozna v naših podjetjih, je občutek. da je nekaj naše, napačno bi bilo reči osebno naše, ampak naše kot celota. Tretji moment se tiče materialne strani. Dvignila se je produktivnost, marsikaj se je privarčevalo. To so velike pridobitve v naših tovarnah. Torej predvsem v poznavanju naših tovarn kot celote, ne samo s svojega delovnega mesta, spoznavanje našega gospodarstva, materialna stran, da se je pri-štedilo marsikaj v materialnem pogledu, nadalje, da postajajo ljudje izven tovarne vedno bolj aktivni. Ako gledamo samo skozi luč feh pridobitev, lahko rečemo. da je že vse to velikanski korak naprej.’da ne govorim o drugi «tram. da nastopajo tudi na sestankih, sejah ljudje z mnogo večjim pogumom, rutino. Tudi to je velik uspeh, posebno, da ie nekdo na primer prišel dvakrat ali večkrat v delavski svet v tej dobi. Po teh petih letih lahko ugotovimo, da smo v marsičem lahko zadovoljni z našo potjo. So tudi slabe strani, lah- je že danes ljudi, ki zavestno posegajo, ki jim n: merilo samo plača za to, da je treba tako in tako napraviti. Ta procent ljudi še ni tako velik, kakor bi bilo treba, vendar je delavsko upravljanje le dalo svoj pečat, ki počasi postaja zavesten faktor naših ljudi. Omenil b! še nekatere slabe strani, ki bi jih morali popraviti. N. pr. odnos inteligence do upravljanja. Tu je še precej raznih mnenj, posebno, ker gredo neki organi radi na linijo uravnilovke. To je brez dvoma najbolj sporno, češ, da je treba uvesti enake plače. Reakcija inteligence je, češ da ta ne študira, a doseže isto plačo. To je treba temeljito popraviti. Zanimivo je, da se to vprašanje ne pojavlja več kot spontana stvar delavstva, ampak le posameznikov. Kadar nekdo kritizira, je treba paziti, ali kritizira pošteno ali ne, videti je treba, ali ima pozitivne tendence ali hoče doseči le neke svoje cilje. Pretekla doba petih let je pokazala dobre in slabe strani v tem. Inteligenca nastopa danes že bolj pogumno. Paziti moramo, da našo inteligenco še bolj pritegnemo in odstranimo vse, kar lahko nanjo slabo vpliva. Inteligenca lahko naprav; mnogo dobrega, da mnogo dobrih nasvetov. Razlika med delavcem in inteligenco pa se s tem zmanjšu-' je v socialističnem smislu. Zato bi se strinjal s tovarišem, ki je rekel, da naše upravljanje ni samo upravljanje delavcev, ampak tudi inteligence. Danes naša inteligenca že v marsičem pomaga k izboljšanju stvari, tudi v upravljanju. Omenil bi še neko negativno stran. Ker so organi upravljanja postali odločujoč faktor v tovarnah, se je pojavilo tudi »stri-čevstve« pri posameznih članih delavskega sveta, da zastopajo nekatera osebna vprašanja. Zato je treba budno paziti, da nekdo ne zastopa samo nekaj ljudi, ampak vso tovarno. Glede komisij, o katerih je govoril tov. predsednik Marinko, bi omenil, da so pri nas postavljene komisije: za finance, proizvodnjo in organizacijo, ki dobro opravljajo svoje delo. Pojavlja pa se tako imenovana dvojna pot, uprava gre rada eno JANEZ VIPOTNIK: ko b; bilo marsikaj bolje, če bi bolj sistematično delali v upravljanju in vzgajali ln dajali več smernic. Krivda je morda nas vseh, ker nismo posvečali več važnosti sistematskemu delu in ne pustili, da stvari razvijajo svojo pot. Danes, po petih letih je prav, da te stvari analiziramo in gremo bolj sistematsko dalje. Mogoče pred petimi leti niti ni bilo vse skupaj toliko zrelo, da bi bilo to mogoče, kar vidimo danes, danes pa sta nas življenje in praksa naučila, da lahko delamo bolj sistematično. Silno važna je resnica, ki jo je povedal tov. Popit, namreč, da sistem upravljanja na eni strani ter organizacija v podjetjih danes še ne gresta isto pot, da se še vedno nekoliko razdvajata. Delavsko upravljanje gre nemoteno svojo pot različno v različnih podjetjih. Upravni organi pa se še vedno nekoliko držijo svojega ln radi kopirajo, zlasti v zadnjem času, kapitalistična podjetja. Strinjam se. da je treba iz kapitalističnih podjetij jemati ln Izkoriščati- vse, kar je dobro, vendar pa je treba upoštevati, da imamo pri nas nov sistem, ki ga je treba prilagoje-vati ne samo notranji organizaciji podjetja, ampak moramo iti v celoti po socialistični poti. Na-. pot, komisija in predsedniki organov pa drugo: ni enotnega kriterija in gledanja. Tako se pojavlja, da predsedniki, delavski sveti in upravni odbori niso biii obveščeni o ukrepih uprave. Silno važno je. da je komisija ali delavski svet, če je le mogoče, na tekočem, kaj se v tovarni dogaja. Delavski svet zaseda enkrat na mesec ali pol-drug mesec. Ce delavski svet n-i na tekočem o dogajanju v tovarni, izgubi kontakt in se člani potem težko znajdejo. Odkar pa se uveljavlja, da je delavski svet, če je le mogoče, v celoti seznanjen z vso problematiko, je tudi bolj aktiven. Danes je silno važno, da predsednik: svetov poznajo vso problematiko in sami sklicujejo seje. Prav tako vedo komisije, če so na tekočem v vsej problematiki, kaj morajo delati. Zato jim je treba dati čim več materiala v roke. da bodo na tekočem in da bodo vedeli, kako se problematika razvija. To se da lahko uredit: s kratkimi sestanki delavskega sveta, n. pr. po pol ure, na katerih se seznanja s problematiko. Potem začno ljudje mnogo bolj misliti, kaj je treba storiti. Omenil bi še tehnično stran dela organov. upravljanja. Tehnična stran je silno važna v delavskem svetu in upravnih odborih. Naša zakonodaja ima nekatere že zastarele vrzeli. To se da popraviti z nekakim: interim! zakoni v podjetju, s pravili, poslovniki in predpis: materialno odgovornih. Tega je malo ali pa zbrano na hitro roko zaradi zahtev oblasti in ni pravi odraz življenja, kakršen bi moral biti v tovarni. Potrebna so dobro sestavljena pravila. Iti določajo bolj konkretne odnose, medsebojno sodelovanje, bolj podrobne pravice članov delavskega sveta in upravnega odbora, prav tako poslovniki. — Praksa kaže, da tega ne smemo zanemarjati. Ako je v podjetju temeljit red, se porabi manj časa za vsako stvar in problemi se bolj obdelajo. Red in avtoriteta v podjetju dobita odraz tudi pri nameščencih in tuj-cih, ki pridejo v podjetje. Tehnična plat je torej silno važna za razvoj in uspeh našega upravljanja. Tovariš Regent je govoril tudi o izobrazbi. To je dobro na eni strani, mnogo boljša pa je gospodarska in politična, pa tudi strokovna izobrazba, ko obenem obravnavamo gospodarsko problematiko. Ako delavski svet obravnava n. pr. plansko problematiko ie tudi druga sorodna vprašanja, se obenem izobražujejo in tako je izobrazba na mnogo širši stopnji kakor pa, če je ena tema oddvojena za sebe. Povezanost izobrazbe je torej zelo važna. Omenil b; še eno srtvar. Za direktorja je lahko delavski svet breme ali pa zelo velika pomoč. To se lahko ugotavlja po tovarnah. Breme je v toliko, če ga ne zna vzgojiti, navdušiti za delo in če nastajajo trenja, drugo pa je, če živi z njim, ga zna vzgajati ln potrpi z njim, kar rodi velik uspeh. Marsikdaj je težko prenašati kritiko, vendar je bo- lje pustiti določen procent kil« tike več, da se ustvarijo nove stvari, kakor pa jih zavirati. Zelo važno je, če se vodstvo tovarne v stvari poglobi in rajši popusti, če gre za dobro upravljanja. Drugo je seveda, kadar gre za vprašanje discipline in reda v tovarni. Za vse to pa M treba veliko 'sile in političnega dela, veliko samopremagovanja. Vprašanje je, kako naj direktor kljub vsemu ohrani avtoriteto, če pa danes n. pr. »Pavliha« piše slabe stvari o direktorjih. Naši direktorji se v glavnem trudijo, da bi bilj dobri in sposobni. V tovarni so mi delavci osebno povedali, češ, kako naj ima direktor avtoriteto, ko pa časopis piše tako o njih. Strinjam se, da je potrebna ostra kritika za prestopke, biti pa mora konstruktivna in obsoditi mora nepravilne postopke. Dolžnost je ne samo govoriti o upravljanju, ampak tudi z vseh strani pomagati, da se to res doseže v čim večji meri i v tovarni in izven nje. V naših kolektivih je še vprašanje enotnosti akcije. Sindikat in Zveza komunistov gresta često svojo pot in se sile razbijajo. Prav je, da se med seboj skri-tizirajo, ako ni kaj prav, toda nekje se mora zbrati in dejslvo-vati ena enotna sila. Ce bi naši sindikati ne kritizirali uprav in delavskih svetov kadar je to potrebno, b; bilo absolutno napačno. Toda te sile ne smejo iti narazen, ampak se morajo zbrati, in napake, ki se skupno napravijo, tudi odpraviti. Tud; r tem pogledu se v tovarnah dosegajo danes že boljši uspehi, a so še napake. Se glede kooperacije. Pri tem nastaja vprašanje, kdo naj organizira kooperacijo. Svoj čas so bile direkcije, katere smo kritizirali, vendar je taka direkcija imela tudi svojo dobro stran, ker so se okoli nje zbirala vodstva, pogovorila in sprla o kaki stvari, končno pa se Je le izvajala enotna linija. Te naloge bi morale danes prevzeti naša industrijske zbornice, česar pa ne delajo. Zbornice zahtevajo le vsak teden dvoje do treh poročil, ni pa nobene medsebojne povezanosti in koordinacije. Republiška zbornica je le trgovska in nima v svojem sestavu industrijske panoge, ki je le v zvezni zbornici. Potrebno bi bilo več dela v tem pogledu in povezav* z zbornico. — Dokler pa že n» funkcionira, bi morali lokalni gospodarski oblastveni organi od časa do časa sklicevati vodstva in organe pod’etij za reševanje skupnih problemov, posebej zaradi kooperacije. Kooperacija med podjetji samimi je silno težka. Tisti, M ima koristi od tega. je za kooperacijo, drugi, ki koristi nima, pa ni zanjo. Zato gre to tako počasi. Tu je še vedno precej ljubosumja ln premalo gledanja poleg koristi podjetja tudi koristi skupnosti. Izredno važno bi bilo sklicati sestanke, se pogovoriti s podjetji o problemih kooperacije, pa bi bilo več uspeha. Kooperacija je zelo važna, odločujoča sila za dober uspeh našega gospodarstva. Politične organizacije in družbeno upravljanje Najprej naj ugotovim, da postavke, ki so bile navedene v referatu glede upravičenosti ter uspehov organov družbenega upravljanja, drže tudi za ljubljanski okraj. Seveda bi bilo napačno misliti, da so vsi organi družbenega upravljanja na enakem kvalitetnem nivoju. Mislim, da moramo tu razlikovati celo med organi, ki so v mestu, zlasti med organi, ki rešujejo probleme na kulturnem področju, na naši univerzi, za katere lahko rečemo, da pri njih ni samo vprašanje njihovega časovnega obstoja, temveč so tudi drugi razlogi, ki govorijo za to, da ti organi niso dosegli tistih rezultatov, ki bi jih lahko dosegli, glavni vzrok pa je v subjektivnih silah. Na drugi strani pa gre za razliko med organi družbenega upravljanja v mestu in okolici. Te razlike se kažejo ne samo pri šolskih odborih, temveč tudi pri podjetjih in tovarnah, zlasti tam kjer imamo večje število pol-proletarcev v proizvodnji in manjše število pravih delavcev Tam se dosti bolj pozna nižji nivo delavskega samoupravljanja kakor v mestih. Posebno vprašanje so zadruge in njihova socialistična vloga, saj imamo v našem okraju zadruge, za katere ne moremo trditi, da delujejo v smeri krepitve socializacije vasi. ampak nasprotno, čestokrat vlečejo nazaj, saj gredo njihove težnje večkrat v smer krepitve privatnega kmeta in njegove bogatitve. Toda hotel bi govoriti predvsem o odnosu Socialistične zveze do organov družbenega upravljanja. V zadnjem času smo imel: že nekaj razprav z nekaterimi predsedniki občinskih ljudskih odborov v Ljubljani v zvezi s problemom, kateri organizem je pravzaprav tisti, ki naj vodi račun o organih družbenega upravljanja, ali je to komuna s svojim demokratičnim mehanizmom ali pa je to Socialistična zveza. Pri tem so se nekateri tovariši postavljali na stališče, da so predvsem komuna in ustrezajoči okrajni sveti tisti, ki naj vodijo račun o družbenem upravljanju, češ, saj so ti sveti in demokratični mehanizmi na- pravili že določen kvantitetni in kvalitetni korak dalje. Razumljivo je, da smo v diskusiji prišli do zaključka, da ne gre opredeljevati odgovornosti na ta ali oni organ, marveč, da leži odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravljanja na vseh organih in organizacijah, ki lahko nekaj prispevajo k njihovemu napredku. Nedvomno bodo komuni in okraju ostali funkcionaino-upravni problemi, medtem ko bo Socialistična zveza prevzela predvsem idejno, politično, socialistično perspektivo, kar že dosedanja praksa dobro kaže, saj so naše politične organizacije, zlasti pa Socialistična zveza napravile na tem področju precejšen napredek in je naš odbor Socialistične zveze okraja svojo po- zornost pretežno posvetil družbenemu upravljanju. Saj smo izmed 18 plenarnih sej okrajnega odbora posvetili deset sej prav temu problemu. če sedaj ocenimo, kako so organizacije Socialistične zveze v našem okraju reševale probleme družbenega upravljanja, potem nedvomno lahko rečemo, da so tako okrajni kakor tudi občinski odbori Socialistične zvez* imeli po mojem mnenju pravilen odnos do problemov družbenega upravljanja in so razumeti, da je družbeno upravljanje tisto glavno torišče, na katerem se razvijajo socialistični odnosi, in glavno orožje, s katerim se borimo proti birokratizmu in kapitalističnim ostankom, hkrati pa tudi glaven element krepitve socialistične zavesti. Vendar se ml zdi, da še nismo uspeli v zadostni meri razgibati v teh vprašanjih tudi osnovnih organizacij Socialistične zveze. Osnovne organizacije še ne razumejo v celoti pomembne vloge organov družbenega upravljanja, ne prihajajo še s temi problemi na sestanke svojih organizacij, jih na postavljajo na dnevni red in nudijo zato premalo moralne opora članom organov družbenega upravljanja, ki so člani osnovnih organizacij, hkrati pa od teh organov družbenega upravljanja premalo odgovorno zahievajo poročanje o njihovem delu pred svojimi organizacijami, ki so jih predlagale v organe družbenega upravljanja. Mislim, da bomo morati v nadaljnji dejavnosti zlasti po občinskih odborih Socialistične zveze dati posebnega poudarka vsebinski dejavnosti osnovnih organizacij Socialistične zveze tako v mestu kakor na deželi. S tem bomo seveda dosegli predvsem to, da se bodo problemi družbenega upravlja- (Nadaljevanje na 7. strani) j Brr. m — rr. decembra 1835 j SLOVENSKI POBOCEVILEC / «ti. 7 azprava na se|i glavnega odbora SZDL Slovenije (Nadaljevanje s 6. strani) nja obravnavali na čim širšem področju. Ze nekaj tovarišev je dares ugotovilo, da imamo vrsto podjetij, ki se zapirajo vase, ki ne razpravljajo širše o problemi;,. ki se pojavljajo na njihovem področju, in da tud: ni prave družbene kontrole, čeprav je tudi to zelo pereč problem, da člani delavskih svetov ne polagajo zadosti računa pred svojimi volivci o delu delavskih svetov v tovarnah in podjetjih. S področja kadrovskih problemov v organih družbenega upravljanja bi nakazal en problem. V zdravstvenih organih pa tudi v nekaterih svetih v komuni in v okraju ugotavljamo, da je bila tendenca izvoliti v te organe predvsem strokovnjake, manj pa državljane, ljudi izven tega področja, tako da se ne postavlja problem reševanja teh vprašanj na neki širši osnovi, temveč ostaja ta v starih strokovnih kolesnicah. Mislim, da bomo morali po poteku sedanje mandatne dobe organov družbehega upravljanja ta problem preanalizirat: in o njem posebej razpravljati. ! Pri organih družbenega upravljanja je važen tudi še en moment. Tovariš Marinko je povedal, da je v ljubljanskem ok- u čez 25.000 ljudi vključeni: - organe družbenega uprav- ljanja, kar se je še povečalo s krajevnimi odbori, tako da imamo skupno v teh organih že nad 2S.000 ljudi. Ko pa sedaj začenjamo ustanavljati potrošniške svete, se bo to število še povečalo. Pri številu 180.000 volivcev imamo torej danes čez 26.000 ljudi, ki delajo v samoupravi, kar pomeni, da je skoraj vsak sedmi volivec v našem okraju v organu družbenega upravljanja. To je ogromen mehanizem, s katerim lahko opravljamo tud; določeno politično vzgojno vlogo Gre v nekem smislu za nov-t obliko politične dejavnosti, ko so ee nam tu in tam osnovne organizacije Socialistične zveze pa tudi osnovne organizacije Zveze komunistov nekoliko iztirile in niso sestanki v njih za člane več tako Interesantni. Medtem ko nam v organizaciji Zveze komunistov predstavljajo aktivi neko novo in zanimivejšo obliko za člane, nam prav tako tudi organi družbenega upravljanja predstavljajo novo obliko družbeno politične dejavnosti, ki lahko pri oblikovanju socialistične zavesti odigrajo izredno važno vlogo. Naj se dotaknem še problema vasi in zadružništva. Imam občutek. da je to področje najmanj razčiščeno in najmanj raziskano. Tu gre za stvari, ki ne delajo težav samo zadružništvu, ampak 'udi nam v okraju ter bo po nojem mnenju res potrebno pogosteje govoriti o teh stvareh, kajti nedvomno se vsi zavedamo odgovornosti glede problemov na vasi, ki zahtevajo neposredne sistematične politične akcije. Kdo danes razpravlja o problemih zadružništva? O tem razpravlja okrajna zadružna zveza in republiška zadružna zveza. V okrajnem plenumu smo razpravljali o zadružništvu in o politiki na vasi vsega enkrat ali dvakrat. Torej sistematičnega dela na vasi ni, kar se seveda odraža tudi v situaciji, ki jo imamo na vasi, ko ugotavljamo, da socialistična smer semkaj ne prodira tako, kakor prodira na druga področja ekonomsko — družbenega razvoja. Zanimiva je razprava, ki se vodi sedaj v našem okraju glede stališča socializacije vasi spričo izvajanj tov. Kardelja na posvetovanju v Ljubljani in stališča, k! ga je do teh vprašanj zavzel tov. Tito v Beogradu. Prepričan sem, da predvsem za to, ker je zadružna organizacija v Sloveniji in tudi zadružna organizacija v delu Hrvaške nedvomno napravila največji korak naprej in se zato prav tu nekoliko drugače postavlja vprašanje njihove dejavnosti kakor pa na splošno v j ugoslovanskem merilu, saj je po mnogih pokrajinah Jugoslavije zadružništvo še v začetni dobi. Glede politike na vasi bi opozoril še na pisanje o problemih naše vasi. Tu se ne bi dotikal dnevnega časopisja, ki je prav tako potrebno določenih pripomb glede na to, kako obravnava problematiko vasi, morali pa bi po mojem mišljenju na takem sestanku, kakor je današnji, nekoliko pogledati tudi. kako je s »Kmečkim glasom«, ki igra pomembno vlogo v tistih krajih Slovenije, kjer dnevnega časopisja ni. Znano je, da je »Kmečki glas« razširjen povsod tam, kjer se ne kolportira »Poročevalec«, »"Dnevnik* ali »Ljudska pravica«. »Kmečki glas« je po svoji nakladi zdrsnil od 74.000 izvodov na 34.000. Govori se, da skuša »Kmečki glas« včasih nekoliko manevrirati med našo socialistično politiko na vasi in med privatnim kmetom, ker je izključno odvisen od privatnega naročnika. Ce bi začel forsirati našo smer in uveljavljati našo politiko, bi se verjetno dogodilo, da bi naklada še bolj padla. Zatq Je vprašanje tega časopisa, ki lahko odigra pomembno vlogo na vasi, umestno prediskutirati In bi ga morda kazalo vključiti v tiskovni konzorcij »Naš tisk«, kjer ne bo več odvisen od razpoloženja privatnega kmeta in njegove materialne podpore, temveč bi »e moglo z dotacijo rešiti to vprašanje. Končno bi rekel nekaj besed la o potrošniških svetih, glede katerih je bilo v Ljubljani in stališča ljubljanskega vodstva precej razpravljanja in so nas glede tega sem pa tja tudi napadali. Stvar je sedaj stekla in se bo dalje razvijala, vendar pa je tu cela vrsta objektivnih in ne samo subjektivnih razlogov, da se stvar ni hitreje razvila. Po eni strani gre tu za slabe izkušnje, po drugi strani pa je šlo predvsem za to — kar je bil glavni razlog, da smo preudar-neje pristopali k formiranju potrošniških svetov — da smo ugotovili, da naši potrošniki, člani Socialistične zveze in volivci na zborih volivcev ne razumejo pravilno principov, na katerih naj se formirajo potrošniški sveti, da ne razumejo vsebine njihovega delovanja, temveč so smatrali, da so to tisti organi, s katerimi bodo »dal! vetra« našim trgovinam, ki navijajo visoke cene. Stanje v trgovini na terenu pa ni takšno, da bi lahko šli ob takšnem razpoloženju potrošnikov z neko mrzličnostjo na formiranje potrošniških svetov, ker Je po eni strani trgovska mreža še vedno premajhna, na drugi strami pa nima dovolj čvrste hrbtenice in bi nam zato vsako hitro poseganje s pogrošnimi sveti, preden smo pripravili politično potrošnike, prej povzročilo težave, kakor pa ustvarilo dobiček. Zato je bilo naše stališče glede tega nekoliko bolj previdno. Mislim pa, da se bo sedaj situacija dokaj hitro izpre-menila in da bomo tudi v tej zadevi lahko dokaj hitro krenili naprej. ANGELS OCEPEK: Žene v družbenem upravljanju BOŽIDAR JAKAC: Prispevek kulturnih delavcev Dovolite mi, tovariši, da na kratko spregovorim par besed v zvezi s kulturnimi delavci. V referatih je bilo danes izrečenega marsikaj tudi na račun kulturnih delavcev ter smatram, da sem nekako izzvan, da spregovorim nekaj besed ne v obrambo tirali kulturnega delavca, kajti predvsem se morate zavedati, da umetnika skoraj nikoli ne vidite takrat, kadar resnično dela. Kulturni delavec gradi svoje delo skozi celotno življenje v stalnem naporu. Njegov delovni čas ne traja osem ur, ampak ves dan ali tudi noč in to vse življenje. V resnici nam nevidno, pa tudi takrat opazuje življenje, beleži in koncipira nova dela. Tovariš iz Maribora je dejal, da so v Mariboru dali velike vsote za rast kulture in umetnosti, pač pa se je zgodilo, da so nakupovali dela, ki so se kasneje izkazala kot slaba, z drugo besedo, da so bili delovni kolektivi na ta način izkoriščeni. Je pač tako, da celo za poznavalce ni absolutnega in zanesljivega merila za vrednotenje umetnine. Prav gotovo vsi tisti, ki danes živimo, ne moremo opraviti vsakega dela, vse je odvisno od talenta, kd si ga ne moreš prisvojiti. Na žalost velik del odpade na povprečje, še mnogo večji del pa na podpovprečje. Tako pridemo na besede tov. umetnikov, pač pa o problematiki kulturnih delavcev sploh. Lahko ugotovimo, da je mnenje o kulturnih delavcih in umetnikih na žalost ostalo še nekako od prej. Dr. Ferdo Kozak je dejal, da je naša revolucija izvršila važno preorientacijo v odnosu do raznih stanov in slojev v naši družbi. V veliko zadoščenje je lahko nam vsem, da se sem vesel, da smo umetniki in kulturni delavci doživeli, resnično toplo povedano, povezavo z vsemi sloji naše družbe in to od preprostega ročnega delavca do onega, ki opravlja komplicirano delo in uporablja pri tem seveda tudi svoje umske sposobnosti, za kar pa je moral dolgo let študirati na višjih šolah in univerzah. ne morejo pripraviti svojih možganov do take koncentracije, da bi lahko ustvarjali to, kar ustvarjajo duševni dedavd. K sreči je tako, da naša družba potrebuje vsakega človeka od preprostega delavca do znanstvenika in kulturnega ustvarjalca. Strokovni kadri so naši družbi še prav posebno potrebni, isto pa velja tudi za kulturne delavce, kajti končno posvečamo v socialistični družbi posebno pozornost šolam, univerzam, inštitutom In drugim ustanovam zato, da dvigujemo raven našega človeka in mu dajemo možnosti, da izpopolnjuje svoje duhovne zmožnosti. Skratka, naša družba potrebuje takih ljudi, ki delajo umsko, potrebujejo fizične delavce prav tako, kakor potrebuje umetnike, oziroma kulturne delavce. Želim predvsem povedati to, da se moramo enkrat za vselej odred tistemu napačnemu omalovažujočemu gledanju na kulturnega delavca, kakršno je bilo v prejšnji družbi. Otresti se moramo predvsem tega, da kulturni delavec živi na račun ljud- Regenta, ki je pravilno poudaril, ^ ^ ....... „ _ 'tva oziroma, kakor pravijo, da da je potrebno več vzgoje, široke da^Worìjo"*27«/0 članstva zadrug se je vsedel ljudstvu na »rame«, humanistične vzgoje našim de- žene, v upravnih odborih pa jih Zavedajte se, da kvalitetni kul- lovnim ljudem. Mi pa moramo j. je 50/^ y delavskih svetih se turni ustvarjalci prispevajo dvigniti raven naših delovnih je ^ j. 1953 gtaole precej zbolj-ogrcmne vrednote svojim naro- ljudi tako, da bodo znali ceniti jaj0 v merilu Slovenije. Ce pa in razH,ko,vati d(>bro rt slabega pogledamo, kakšno je stanje po m resnično umetnost od slabe, industrijskih centrih., pa so te Do tega je seveda dolga pot. Hkrati pa moramo omogočiti in ...----------------------- ■—........ odpreti pot do najvišjdh spoznanj vsakemu, ki čuti, da ima zmožnost, hkrati pa tudi usposobiti široke množice, da bodo bolje razumele ustvarjene vrednote, bodisi one iz preteklosti ali one iz današnjih časov. Želeti je, da se ocenjuje umetnik in kulturni .delavec tako, kakor vsi ostali člani naše družbe. Dragi tovariši, želim le poudariti to, da simo vsi res delavci, pa naj si bo težaški ali možganski, in da je potreben oboje- Nekaj besed v zvezi s tem, da Je poleg Socialistične zveze zelo važna za vzgojo družbenega upravljanja tudi vrsta drugih organizacij, ki se že zavzemajo za vrsto vprašanj, ki so morda navidez drobna, ki pa včasih zadevajo zelo živo v probleme, ki jih srečujemo na terenu. Te organizacije so zelo važna šola za poglabljanje problemov. Predvsem bi se naslonila na probleme žena v družbenem upravljanju, ker je prav v teh organizacijah velika večina članov žena. Mislim, da ni slučajno, da Je prav v svetih za socialno varstvo in skrbstvo, v prosvetnih in šolskih svetih ter stanovanjskih svetih velika večina žena. Sveti za zaščito družine imajo dve tretjini žena. Mislim, da bi v teh svetih morali biti tudi tovariši, ker rešujejo ti sveti vprašanja, ki zadevajo našo družino v celoti. Iz podatkov, ki jih imam na razpolago, je razvidno, da v gospodarskih, komunalnih In kmetijskih svetih žena skoraj ni. Ce pa pogledamo stanje občinskih ljudskih odborov, vidimo, da je tam še mnogo slabše, V Kopru je med 267 odborniki občinskih ljudskih odborov samo 11 žena, v Celju med 404 odborniki samo 11 žena, v Novem mestu med 265 odborniki 6 žena, v Gorici med 297 odborniki 13 žena. To dokazuje, da ne uključujemo žena tam, kjer se odloča o našem življenju. Ne gre za zastopstvo žena, ampak za to, da se v teh organih rešujejo vprašanja, ki jih žene razumejo in ki bi jih lahko pomagale reševati. To ni v skladu z aktivnostjo žena v drugih organizacijah in v organih družbenega upravljanja. Ce pogledamo zadruge, vidimo, številke precej drugačne. V Kranju je zaposlenih 47.7% žena, v delavskih svetih jih je 3.7%, v upravnih odborih 1.2%, v Mariboru je 340/» zaposlenih žena, 3.9°/» v delavskih svetih, 1.4% v upravnih odborih. Podobno sliko imamo tudi v Ljubljani in v da ni res, da nekateri »umetniki« oziroma kulturni delavci ne Izvršujejo svojega dela tako, kakor bi morali. Tudi ne bom trdil, da ni res, da nekateri ne izrabljajo svojih duhovnih sil v Celju. Tu ne gre za število in zastopstvo žena, ampak za vzgojo delavk. V stari Jugoslaviji je Partija vodila račun o aktivnosti delavk in vzgoji delavk, mi pa lahko na prste preštejemo žene, ki so se iz vrst delavk toliko razvile, da bi lahko prišle v delavske svete. Mislim, da je to eno izmed osnovnih vprašanj Zveze komunistov in Socialistične zveze. Morali bomo voditi individualno skrb za tiste žene, ki so izvoljene v delavske svete in v upravne odbore, da bodo razumele današnji položaj. Je pa še drug vzrok, da delavke ne morejo sodelovati tako kakor tovariši. Delati morajo 8 ur, poleg tega pa imajo doma družino in morajo opraviti vse delo kakor tiste žene, ki so tem pogledu bomo morali stvari doma. Na tem področju smo š« zelo zaostal: in smo dali zapoeie-nd ženi še zelo malo pomoči. V popraviti, če bomo hoteli aktivi-zirati delavke, da bodo enakovredno sodelovale v delavskih svetih, v upravnih odborih in v organih ljudske oblasti. Pri bodočih volitvah v občinske ljudske odbore in pri celotnem družbenem upravljanju bomo morali voditi račun o aktivnosti žena. Žene so tiste, M dnevno «rečujejo vrsto problemov in pomanjkljivosti in jih bodo lahko pomagale reševati v družbenih organih in organih ljudske oblasti. Težje je to v okrajnih ljudskih odborih, ker je to večje področje in bi bilo delo v teh odborih za žene preveliko breme. Danes smo govorili o svetih potrošnikov. Ce pripada komu mesto v svetih potrošnikov, potem vsekakor ženam, ki bodo lahko na tem področju razvile vrsto dejavnosti. Ne mislim, da bodo lahko obrnile trgovine na glavo, toda žene poznajo probleme prehrane, proizvodnje in vrsto stvari, ki danes niso najbolj še. Pri družbenem upravljanju je zelo važna vloga kmečke žene, ki je danes že vključena v drobno kmetijsko proizvodnjo, n. pr. v perutninarstvo, prašičerejo, mlekarstvo in vrtnarstvo. Zdi se mi, da je vloga žene v družbenem upravljanju in v današnjem razvoju prav tako važna kakor med vojno, ko so žene nosile vsa bremena enakovredno. Ce ne bomo računali s tem, da je žena močen faktor pri razvoju našega družbenega upravljanja in pri reševanju vrste vprašanj, če bomo mislili, da spadajo žene samo v socialno-zdravstvene svete ne pa tudi v gospodarske, potem mislim, da ne bomo prav ' delali. Povedala sem to, ker se mi zdi, da je važno za naš nadaljnji razvoj. je to v resnici zgodilo, zlasti pa korist naše skupnosti, zlasti ne v toliki meri, kakor se od njih pričakuje. Vendar ti posamezniki ne predstavljajo celote, proporc storilnosti in nestorilnosti najdemo prav pri vseh panogah našega življenja. Ne zamerite, dragi tovariši, če vam povem, da ne smete človeka, ki nosi Ime kulturnega delavca, gledati z drugačnimi očmi, kakor gledate V nove odbore delovne ljudi! Pred občnimi zbori osnovnih organizacij SZDL v mariborskem okraju Da je kulturni delavec potreben ostale ljudi. Ce nekaj stori kul- stranski resnični, pravilni odnos prav tako, kakor je potreben preprost delavec, ki dela v naši družbi, je jasno kot beli dan in tega ne bi niti poudarjal. Zavedati se namreč moramo, da vsi MIRKO ZLATNAR: turni delavec, vsi kažejo na njega, če pa isto stori človek drugega sloja, pa tega niiti ne opazimo. To sem želel povedati, da ne bd kar naprej napačno tre- in spoštovanje, — če hočemo zgraditi vrednejšo, kvalitetnejšo novo družbo, ki bo ena sama velika delovna družina, kd naj ustvari boljši svet. Gospodarske naloge delavskih svetov Odprl bi samo dve vprašanji. Pri manjših organih družbenega upravljanja se pojavlja predvsem značilnost, ki ugodno vpliva na razvoj in funkcioniranje upravljanja, da so ti organi povezani z ljudskimi odbori in sveti, kar to dobro vpliva na te organe same. 2 9 od začetka nekako prihajamo do skupnega sodelovanja vseh organov upravljanja v enotnem reševanju problemov, družbenih in gospodarskih. Pri delavskih svetih v industriji, predvsem v večjih podjetjih, ki imajo svete starejšega datuma, pa je ta povezanost najmanjša. Mislim, da bomo morali tudi na tem področju ukreniti potrebno, da bomo prišli do bolj povezanega reševanja problemov, in sicer zaradi dveh razlogov: 1. na delavske svete v večjih podjetjih prihajajo tako neposredne gospodarske naloge, da je predvsem od njih odvisno, kako bomo uveljavili novo orientacijo in uredili druga vprašanja, na primer produktivnosti dela, plač, ocenjevanja naših možnosti nadaljnjega investiranja itd., in 2. da bodo delavski sveti predvsem v večjih tovarnah, v naši industriji začutili ne samo družbeno-po-litični pomen svojega dela, ampak predvsem v tem današnjem razdobju predvsem gospodarske naloge, ki so v glavnem od njih odvisne. S tem bodo delavski sveti v industriji postali še bolj družben organ, ki skupaj z ljudskimi odbori in posebno z zbori proizvajalcev rešuje vse naloge, tudi one, ki jih naj vedno manj rešuje država v starem smislu besede. Prišli smo že tako daleč v funkcioniranju tega sistema, da samo z republiškimi in gospodarskimi okrajnimi sveti ne bomo prišli daleč, če ne bomo v osnovnih družbenih enotah razvijali naših sil za izvrševanje teh problemov. Za sistem dela naših gospodarskih svetov v ljudskih odborih Je značilno, da imajo star način dela In skoraj tako funkcionirajo, kakor da delavskega upravljanja ni. V glavnem J« vez gospodarskih svetov in aparatov pri ljudskem odboru direktor — aparat tovarne. V tem smislu se razvoja tudi delo zborov proizvajalcev OLO. To odriva delavske svete, ki bi morali v naši družbi mnogo več pomeniti kakor pomenijo danes, bolj na politične pozicije in jim manjša to drugo u.uiiu, V komunah m okrajih s« pojavlja težnja, da bi gospodarske svete razbijali tako, kakor smo druge svete, da bi šli tu na to pot. To se sicer za sedaj odklanja z argumentom, da bi s tem gospodarsko celoto te problematike razbijali in bi zato zmanjšali naše sposobnosti operativno reševati gospodarske naloge. Mislim, da ti argumenti niso povsem do kraja opravičeni in bomo morali iti tudi tu na isto pot kakor drugod, na eni strani zato, ker so te neposredne gospodarske naloge v posameznih vejah, na primer v industriji (težka in predelovalna). trgovini, obrti, kmetijstvu, velike in je teh neposrednih nalog toliko, da jih sedanji gospodarski svet komaj rešuje in da tak, kakršen je, ni v stanju vključiti v reševanje teh problemov osnovnih enot našega delavskega upravljanja. Mislim, da bi bilo umestno te probleme razmotriti. Momenti, kt sem jih navedel, prav nič ne zmanjšujejo politične odgovornosti za razvijanje stvari, ampak bi s tem napravili samo korak naprej v funkcioniranje teh organov kol izrazitih stvarnih organov družbe, ki po vseh linijah delajo, funkcionirajo itd., tudi po samo izrazito gospodarski liniji. Ce ne bomo dosegli, da bodo delavski sveti tudi vprašanja proizvodnje, proizvodnosti, plač itd. znali zventilirati in priti do rezultatov, mislim, da bo delavsko upravljanje v tovarnah moralo s tem momentom stagnirati. Vsako stagniranje teh organov danes pa bi pomenilo politični minus. Poklicna svetovalnica v Celju V okviru rednih predavanj Ljudske univerze v Celju, je te dni predaval o poklicnem svetovanju prof. Albin Podjavoršek. Poudaril je velik pomen in namen poklicnih svetovalnic v drugih državah in še posebej pri nas. Zlasti sedaj je pri nas poklicna svetovalnica izredno potrebna. Vse naše sedanje usmerjanje mladine v določene poklice, je bilo več ali manj Šablonsko In površno. Le prave poki c-ne svetovalnice so možne privesti mladinca ali mladinko do njima primernega poklica. V Celju deluje poklicna svetovalnica v povezavi z birojem za posredovanje dela. Z rednim poslovanjem bo začela takoj, ko bodo zanjo urejeni potrebni prostori. Posvetovalnica bo velika pridobitev za ves celjski okraj. V. S. Premalo zdravstvenih postaj Mreža zdravstvenih postaj v občini Slovenska Bistrica je še vedno pomanjkljiva, prav tako kakor število zdravstvenega osebja, ki mu je zaupana preventivna zdravstven a služba na terenu. Za vse imajo le eno me. d: črnsko sestro in dve babici. Zato je tudj zdravstvena prosveta prebivalstva v pohorskih krajih še na dokaj nizki stopnji. Med otroci je mnogo primerov rahitisa in slabokrvnosti. V nižinskih kraj h Je stanje bistveno boljše, otroci so dobro razviti, edin! večji pojav obolenj Je povzročil letos mumps, v eni družini pa so odkrili baolonosca tifusa. V posvetovalnicah za matere in otroke v Bistrici, Črešnjevcu, Tinju in Šmartnem na Pohorju pregledajo na leto okoli 1500 otrok. Nujno pa bo potrebno čimprej odpreti tudi posvetovalnico v Prelogah ali na Vrholah, kajti matere z otroki lz Prihove tmado sedaj do najbližje posvetovalnice v Tepanje več kakor uro daleč. V tem mesecu in v prvi polovici januarja bodo v mariborskem okraju občni zbori krajevnih in občinskih organizacij SZDL, nakar bo v drugi polovici januarja okrajna konferenca SZDL. Občni zbori pa naj ne bodo samo obračun dosedanjega dela, marveč hkrati mobillzator vsega članstva za uspešno uresničevanje osnovnih nalog. Marsikje so namreč osnovne organizacije SZDL v delu okrog organizacije občin zanemarile svojo osnovno nalogo. Ponekod so sploh izgubili evidenco nad članstvom, članarina se neredno plačuje in ljudje izgubljajo na ta način zvezo s svojo politično organizacijo. Te napake je treba temeljito odpraviti in postaviti osnovne organizacije na trdne temelje, da bodo kos nadaljnjim nalogam. Predvsem je treba vključiti v SZDL vse delovne ljudi. Ni prav, da ponekod skoraj polovica volivcev ni včlanjenih v SZDL. V industrijskih krajih je organiziranih okrog 80% volivcev, v polindustrijskih, kakor v Crni, Mežici, Ravnah, Slovenjem Gradcu itd. 60 do 65%, medtem ko je v kmečkih krajih povprečno organiziranih v SZDL le okrog 40% volivcev. To nikakor ne pomeni, da so ljudje proti SZDL in da nočejo sodelovati. Temu je krivda predvsem nedelavnost krajevnih in občinskih odborov SZDL. Take nedelavne odbore je treba odstraniti in izvoliti ljudi, ki bodo prevzete dolžnosti tudi izpolnjevali. V Šentilju so to že storili in so ljudje tudi za dve leti nazaj plačali članarino, ko so videli, da se organizacija zanima zanje. Sedaj, pred občnimi zbori, naj navedeni člani SZDL tudi skrbno pretehtajo, komu bodo v bodoče zaupali vodstvo svoje osnovne organizacije. Nedelavne odbornike je treba izločiti in na njihova mesta izbrati ljudi, ki po svojem dosedanjem delu in po svoji vdanosti socializmu nudijo jamstvo, da bodo prevzete naloge in dolžnosti vestno in požrtvovalno izpolnjevali. V zvezi s tem pa je treba enkrat za vselej prenehati dokaj ukoreninjeno prakso, da se na vsa vodilna mesta volijo eni in isti ljudje. Posledi-. ca tega je, da so taki ljudje preobremenjeni s funkcijami in ne morejo niti ene v redu izpolnjevati. Smelo je treba dvigati nove politične kadre, zlasti iz vrst mladine in žena, ter jim nuditi potrebno oporo in pomoč. Na ta način pomlajeni odbori krajevnih in občinskih organizacij bodo brez dvoma krepkeje prijeli za delo in bodo Dolarske rezerve Mehike. Kakor je izjavil mehiški minister za finance, znašajo dolarske rezerve te države 372 milijonov dolarjev, kar predstavlja najvišjo raven, doseženo v zgodovini te države. To izjavo je minister za finance dal ob priliki sporočila o podpisu dogovora v Washingtonu, s katerim je dana ameriška garancija, da bo mehiški pez obdržal svojo raven še naslednji dve leti. Nova tovarna farmacevtskih proizvodov v Turčiji. V Carigradu so nedavno položili temeljni kamen tovarne farmacevtskih proizvodov, ki jo gradijo zahodnonemške firme skupno s turškim kapitalom. Tovarna bo proizvajala specialne farmacevtske proizvode. Nemški izvoz vina. V letošnjem letu je Nemčija izvozila 41.632 hi vina. Glavni potrošniki nemškega vina so: Velika Britanija z 11.395 hl, 7DA z 9128 ter Belgija, Švedska, Holandija in druge države. Ti podatki veljajo za razđobie X. januar, 30. julij 1955. Zaradi tipizacije tovornih avtomobilov kupimo tovorne avtomobile znamke Izotta D-65, 4 cil, 3—4 tone, na bencinski ali Diesel pogon. — Ugodno nudimo v zamenjavo: tovor, avto Mercedes, 5 ton, prekucnik, v dobrem stanju, tovorni avto GMC. 3 tone — v dobrem stanju, tovorni avto Ford, 1.5 tone — v dobrem stanju, motorno trokolo znamke »Lfnx«, 500 cm3, 300 kg. Ponudbe pošljite na: SGP »Primorje« - Ajdovščina. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! SLIKANICA »MEDVEDIĆ NIVAcc a «rbohrvatskim besedilom (po J. O. Curwoodu). Preko 300 silk. :: Cena slikanici 250 dinarjev. Naročila pošiljajte ZALOŽBI »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« v Ljubljani, Tomšičeva uL 5, PP. 29. organizacije SZDL prišle še bolj do veljave. So pa tudi ljudje, ki neprestano zabavljajo in godrnjajo, odklanjajo pa vsako funkcijo. To se opaža zlasti v kmečkih krajih. Tem ljudem, ki se vedno pritožujejo, da ne morejo nikjer uveljaviti svojih teženj, je treba dopovedati, da jih lahko uveljavijo prav po organizacijah SZDL, da pa morajo tudi sami sodelovati in pomagati pri reševanju perečih zadev. Mnoge organizacije so kolektivno prijavile svoj vstop v SZDL. Nihče pa na terenu ne kontrolira, ali so se njihovi člani tudi res vključili in kako sodelujejo. Tudi to je treba pred občnimi zbori razčistiti." Osnovne organizacije morajo urediti tudi redno plačevanj« članarine. Blagajniška služba v večini organizacij šepa. Dostikrat ljudje niti ne vedo, kje in komu naj bi plačali članarino. Tudi to je treba, sedaj pred občnimi zbori, temeljito urediti. Če bodo osnovne organizacij» vse naloge pravilno in pravočasno uredile, bodo tudi občni zbori dali tiste rezultate, ki jih od njih pričakujemo: okrepitev organizacije, izvolitev delovnih ljudi v odbore in povečano politično aktivnost na vseh področjih. r-m- Mostove na] bt popravili Krajevni odbor v Trebiji Je ž« razpravljal o gospodarskih n komunalnih zadevah. Ugotovil je, .da Je gradnja mostu v Podgori najnujnejše delo, M ga bo treba kmalu opraviti, kajti sedanja dva mostova ogrožata varen promet. Vsa sredstva, ki so jih doslej porabili za gradnjo novega mostu, niso dala zaželenega uspeha, ker so z njimi ravnali preveč negospodarsko. Deloma je temu kriva tudi pomanjkljivost načrtov. Zaradi tega so morali gradnjo opustiti, čeprav so porabili že nad četrt milijona dinarjev. Oba dosedanja mostova pa bi se dala obnoviti z veliko manjšimi sredstvi, če bi pri popravilu sodelovali tudi sami koristniki mostov. Vodovod v Trebiji Ce v Trebiji ne bodo zgradili novega vodovoda, bo vas že v bližnji bodočnosti brez vode. Zarade tega so na zadnji seji krajevnega odbora izvolili poseben gradbeni odbor, ki naj bi čimprej začel s pripravami za gradnjo vodovoda in oskrbel potrebne načrte. V slabem stanju so tudi krajevna pota. Krivi so precej sami koristniki, ker niso ob primernem času poskrbeli z> ureditev teh poti. Veliko Je tudi manjših mostičkov, ki Jih bodo morali obnoviti. Za vse to bo moral poskrbeti krajevni odbor potrebna sečnja dovoljenja. Gra-d:teljem vodovoda v Lučinah so jih že izdali. J. B. t Dvorano popravljajo Pri Gregorju nad Ortnekom uspešno deluje kultumo-prosvetno društvo »Sleme«. Društvo je V svojem delu res aktivno, čeprav ima težave zarad: prostorov. T« bodo kmalu odpravili po zaslugi domače kmetijske zadruge, ki j« dala precel denarnih sredstev za popravilo in obnovo dvorane DM* v dvorani gredo h kraju in po vsej verjetnosti bo otvoritev ob koncu letošnjega leta. -o». Za rešitev domačega kostanja Uspela konferenca jugoslovanskih gozdarskih strokovnjakov c CLTCRMl RAZGLEDI DRUGA PREMIERA V MARIBORSKI OPERI Prikupna uprizoritev »Seviljskega brivca« Uprizoritev »Seviljskega brivca« na mariborskem odru je docela zadovoljila vse tiste, ki ljubijo smeh in jim je pri srcu lahkotno se prelivajoča in mojstrska igra tonov. Glasbeno vodstvo je imel v rokah direktor Opere Jakov Cipoi, kateremu se je posrečilo pridati celotni pred- stavi nadih južnjaškega temperamenta, ki se je posebno odražal v živahnih pizzicatili godal in izredno hitrih tempih, kS se jim orkester že dokaj uspešno privaja. Naslovno vlogo brivca Figaira je pel Marcel Ostaševski, ki je s to vlogo znova dokazal, da premore njegov igralski register do- Nastopi pevskega zbora ljubljanskih upokojencev kaj obsežno lestvico. Pevsko se mu je ponekod zataknilo, kar gre gotovo na račun »premierete treme«, motijo pa njegovi preveč izraziti prehodi iz srednjih leg v višje. V celomi pa je bil njegov nastop eden najuspešnejših v uprizoritvi. Ljubezenski pat — Ai-maviva in Rosino — sta pela gosta Janez Lipušček in Irma Demons. Lipušček se je že predstavil s podobnimi partijami .m je tudi tokrat prišel do veljave njegov prijetni lirični tenor in sproščena, nevsiljiva igra Irma Demoris je mariborskemu občinstvu že znana kot Gilda v Verdijevem »Rigolettu«. Odlikujeta jo prikupna pojava in smisel za humor, le škoda, da je glasovno nekoliko šibka. Njenega varuha Don Bartola je oživil (v pravem smislu besede) Jože Sikyta, čigar pojava je vzbujala največ smeha. Sicer je nekoliko pretiraval, vendar mu tega ni treba šteti v zlo. Don Basilio Mira Gregorina je bil pristna podoba licemerstva; izredno zanimiva je bifea tudi njegova maska, v znanj ariji o kleveta pa je pokazal tudi solidno pevsko znanje in lepo barvo glasu. V manjših vlogah so bili primeru» Milja Vidičeva, A. Kovač, Colnarič, Potočnik in Regent. Da je bila predstava vsestransko pestra, polna vedrega smeha :n zanimivih domislic, a ni prešla v burko, je zasluga režiserja — gosta Janka Žgamjerja. Scenarist Maks Kavčič je dobro rešili vprašanje prostora, vendar pa je njegov stil preobložen v detajlih. Zanimivi so njegovi eksperimenti z barvami. Zelo okusiti in primerni so bilj kostumi Vlaste Hegedušič. Zbor je naštudiral Ferdo Pirc. Za zaključek: S skupnim naporom vseh sodelujočih je ansambel mariborske Opere postavil na oder delo, ki pomenja prijetno osvežitev v repertoarju letošnje sezone. K Z občnih zborov prosvetnih društev Libsjska Svoboda je dobila odlikovanje — Svoboda II v Trbovljah na pravi poti Kakor smo že poročali, je bilo te dni na Sekretariatu za gospodarstvo LRS v Ljubljani posvetovanje o boleznih domačega kostanja, to je o raku kostanjeve skorje, ki ogroža vse kostanjeve gozdove, skupine in posamezna kostanjeva drevesa, v Sloveniji, kakor tudi v ostalih predelih naše države. Na posvetovanju 8. in 9. t. m. so sodelovali zastopniki ljudske republike Srbije, Hrvatske, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije in sicer strokovnjaki gozdarske, kmetijske in fitopatoioške stroke. Prav tako so sodelovali strokovnjaki za zaščito rastlin in predstavniki slovenske industrije tanina. Navzočih je bilo nad 50 delegatov in samo' iz ljudske republike Makedonije jih je bilo 10, kajti tudi Makedonija je bogata na domačem kostanju. V imenu uprave za gozdarstvo LRS je delegate seznanil direktor ing. Lojze Funkl o nesreči, ki je zadela Slovensko Primorje in koprski ter go-riški okraj, zlasti predele v Panc ,-cu in goriških Brdih z bo- Te Sni je izšia iz tiska tiskarne ▼ Murski Soboti št. 4/55 »Nove proizvodnje«. Čeprav z zamudo, Je ta številka izšla vendarle po naključju prav o pravem času, kajti v njej je objavljen konec članka dr. Maksa Wrabra: »Domači kostanj v Sloveniji«. To je t> ološko-ekološka, fitogeograiska študija, ki je silno zanimala naše strokovnjake iz vse države, ki j ili je sklical Državni sekretariat za gospodarstvo LRS prav te dni na posvet glede zboljšanja in razširjenja kulture domačega kostanja. — Drug važen članek objavlja »Nova proizvodnja« izpod peresa inž. Janeza Kocmurja: »O nafti in zemeljskem plinu«. Pisec dokazuje, da postaja zemeljski plin v nekaterih strokah vse bolj in bolj tekmec nafte, popisuje posebnosti dobivanja nafte iz zemeljskega plina, naraščanje proizvodnje in potrošnje, geografsko porazdelitev in zaloge. — Prof. inž. Viktor Fet-tich v kratkem, a zanimivem članku obravnava proizvodnjo živega srebra po svetu, obravnava proizvodnjo v Idriji, ugotavlja, da izgubljamo dosedaj leto za letom vsaj 252 milijonov deviznih dinarjev in priporoča čim-prej odobritev najpotrebnejših investicij v idrijski rudnik. — Leitgeb Martina opozarja v svojem članku: »2 vestnejšim poslovanjem bi imeli večjo korist od zunanje trgovhe«, na važnost hitrega dotoka deviz za izvoženo blago in na važnost kar najhi-trejšega uvoza vnaprej plačanega blaga. — Inž. Samo Kalin popisuje v članku: »»Nova lužilnica tovarne usnja »UTOK« v Kamniku« obnovo tovarne. projektiranje novih naprav, posebno za luže-n_je n njihovo dograditev. V novi iužitnici je vse poino novosti: učinkovito zračenje, enakomerna temperatura, pravilna osvetlitev, nove mehanizacije in ured:tve povečujejo delovne učinke, doba luženja se je skrajšala in zboljšala sc je kvaliteta luženja; delo Je lažje in mnogo bolj higiensko Itd. Vsa dela so izvršili domači strokovnjaki. — Lenard Adolf popisuje v članku: »Gospodarsko razstavišče v Ljubljani« pomen te gospodarske ustanove, ki ne bo leznijo, ki jo nazivamo rak kostanjeve skorje. Po 6 podanih referatih, je posebna komis »a sestavila sklepe, ki so bili izpopolnjeni po ogledu okuženih področij na Goriškem in v koprskem okraju. V petek 9. decembra je krenila kolona s 50 delegati iz Ljubljane proti Ajdovščini. Planina nad Ajdovščino spada med hudo okužena žarišča, kjer že izsekavajo bolna drevesa. Usoda domačega kostanja na Planini nad Ajdoščino je zapečatena. Kmetje, katerim kostanj sicer ni glavni dohodek gozda, pač pa stelja in les, so se sprijaznili z sklepom, da je treba okužene kostanje posekati. Vendar prosijo, da se namesto domačega kostanja čimprej zasadi odporni kitajski kostanj in sadno drevje. Po ogledu okuženih kostanjevih področij na Planini je kolona nadaljevala pot čez Ajdovščino in Črniče v okužene predele v Stari gori in Panovcu. Zlasti v Panovcu je okužba tako močna, da je bolezen zajela tudi hrast. Tukaj so že pred leti začeli z mehaničnim in ke- Ie koristila napredku domače proizvodnje, marveč bo hkrati povečala trgovinsko zamenjavo z inozemstvom. — Inž. Milan Simič podaja podrobno pomen in uspeh 1. mednarodne razstave predelave in uporabe lesa v Ljubljani. — V rubriki »Iz inozemskih revij« je podana zanimiva tehnična dokumentacija. U-redništvo »Nove proizvodnje« napravlja velike usluge vsem tehnikom, ki se zanimajo za tehnično literaturo, ker objavlja v »Novi proizvodnji« sezname inozemskih tehničnih knjig in revij, ki so na razpolago v Centralni tehnični knjižnici v Ljubljani. Tehnična literatura v tej knjižnici je namenjena vsem inženirjem in tehničnim strokovnjakom Slovenije in ne le profesorjem in študentom Tehniške visoke šole. Vsekakor je treba priznati, da je za naše tehniške strokovnjake sleherna številka »Nove proizvodnje« tako zelo zanimiva, da na izid posameznih številk kar težko čakajo. Uredništvo bi še uspešneje opravljalo svojo dolžnost, če bi mu pomagali vsi, ki jih mora nadaljnje uspešno izhajanje »Nove proizvodnje« zanimati, da hi dobila vendarle že enkrat v Ljubljani stalno tiskarno. A. L. Na zadnji seji predsedstva o-krajne zveze prijateljev mladine so razpravljali o pripravah za Novoletno jelko. S pripravami so ponekod že začeli. Zlasti aktivno je Društvo prijateljev mladine v Kranju. Priredilo je že več posvetovanj in pritegnilo k pripravam vse organizacije in društva. Veliko dejavnost so pokazali tudi pionirski sveti. Doslej so mnenja, da naj bi se izogibali individualnih obdaritev v kcr'«t kolektivnih nagrad pionirskim odredom. Širša posvetovanja o pripravah za Novoletno jelko bodo sklicali tudi občinski odbori Socialistične zveze, na katere bodo povabili zastopnike organizacij, društev in podjetij. Prireditve bodo pripravile tudi šole, programe pa bodo mičnim zatiranjem kužnih bolezni, vendar se še naprej širi in bo treba temeljito začeti izvajati karantenske predpise. Na Panovcu smo videli pred kratkim osnovani arboretum, v katerem je že zasajenih nekaj sadik kitajskega kostanja, ki je zelo odporen in zaenkrat ne kaže nikakih znakov okužbe ali drugih znakov hiranja. Tukaj so zasajene tudi razne domače vrste kostanja, ki so ga prejeli iz drugih naših republik, da ugotovijo njegovo odpornost. Drugi dan je nadaljevala kolona pot iz Solkana skozi dolino Soče čez Plave. Deskle, Kanal, Ročinj in Kambreško v Goriška Brda. Obšla je skoro vsa Goriška Brda skozi dolino Goriške Idrije, mimo Kožbana, Smarrita in Vrhovelj. Skratka skozi vsa Goriška Brda od Kam-breška vzdolž italijanske meje čez Cerovo do podnožja Sabotina, mimo Kojskega, Vrhovelj, Plave, Deskle, Kanala tja do Vrha, Avč in Doblarja, ki so okuženi po raku kostanjeve skorje. Tudi tukaj ne bo druge pomoči, kakor izsekati ves domači kostanj in nadomestiti ga z odpornimi vrstami in sadnim drevjem. Rešiti problem bo tukaj težje, kajti domači kostanj v pasivnih Goriških Brdih je važen vir dohodkov tamkajšnjega prebivalstva. Vsled slabega vremena se kolona ni podala na področje Dutovelj in Tomaja, kjer so tudi odkrita žarišča okužbe. Zbrani delegati so v prostorih hotela Sabotin v Solkanu v poznih popoldanskih urah dokončno spopoinili sklepe o energičnem zatiranju endotioze in eno- '»•00 sklenili, da »•» tskoj or-stopi k izvajanju sklepov, kajti sedaj je 53 žarišč te okužbe na 1813 ha kostanjeve površine. Ob priliki bivanja delegatov v Solkanu je predsednik okraja Nova Gorica ing. Karmelo Bu-dihna podčrtal pomen zatiranja endotioze na področju njegovega okraja in prosil zastopnike vseh republik, naj podprejo sklepe, predvsem v pogledu denarne pomoči, kajti bolezen ni samo nevarna za LR Slovenijo, temveč za vso našo državo. Za zatiranje bo potrebno letno 5—6 milijonov dinarjev in zatiranje bo trajalo najmanj 10 let. ing. Milan Simič prispevale vajenske šole in gimnazije. Poleg tega pripravljajo Svobode in kulturna društva razne mladinske igrice, namenjene otrokom, organizacija Zveze borcev ho skrbela, da bodo otroci padlih borcev povsod, kjer je le mogoče, primerno obdarovani. V Kranju bodo uredili pred Sindikalnim domom pravljično vas, dedek Mraz pa se bo vozil iz kraja v kraj. V času do novega leta bodo občinski odbori SZDL skrbeli za ustanavljanje Društev prijateljev mlačne povsod tam, kjer so za to pogoji. Na seji so izvolili posebno komisijo, ki bo pregledala vse domove šolske, vajensko in delavsko mladino. rm Mešani pevski zbor upokojencev ik Ljubljane je imel v obdobju dveh mesecev sedem prireditev. S svojim programom je nastopil pevski zboir dvakrat na Viču, v Šentvidu nad Ljubljano, v Polju, v Mostah, v Prvačini pri Gorici in v Zeleni jami. Vse nastope je organiziral požrtvovalni in delavni predsednik društva tov. Edo Kalin. Na vseh teh koncertih so dopolnjevali program tudi nekateri solisti, med njimi znana sopranistka ljubljanske Opere Sonja Hočevarjeva ter čliani zbora upokojencev. Mešani pevski zbor upokojencev je pokazal od nastopa do nastopa viden napredek v kvaliteti in v disciplini članstva. Posebej je treba omeniti uspešen nastol? v Prvačini, ki ije vse- %1LM še ni prepozno Danskemu filmu Se ni prepozno je služil za glavni motiv problem, ki je pereč za vsa velika mesta — kako ubraniti mladino pred slabimi in nepremišljenimi dejanji, ki vodijo v poboljjševal-nice in zapore. Zgodba, ki bi se lahko zgodila v kateremkoli večjem mestu, se odvija v Kopenhagenu. Mlada kmečka dekleta, ki iz različnih vzrokov zapuste svoje domove, v mestu težko najdejo zaposlitev in ker so po večini še neizkušena, zaidejo večkrat na pota kriminala ali prostitucije. Navadno sta življenje in konec takih deklet zelo hedna in žalostna. Le redkim se posreči, da se vrnejo nazaj v sicer skromnejše, a bolj pošteno življenje. Nikoli ni sicer prepozno za vrnitev na pravo pot, le da morajo mladi ljudje, ki jim je v življenju enkrat spodrsnilo, najti pri ljudeh razumevanje, pomoč in ljubezen. Vsi dobro vemo, kako hudo je, ko se načrtov polnim, mladim ljudem podro sanje o Indiji Koromandiji in se znajdejo sredi brezobzirnega boja za obstanek v asfaltnih džunglah velikih mest. Taka zgodba nas ne more pustiti hladne in neprizadete. Vendar oh koncu čutimo, da se film režiserju Wiltrupu ni docela posrečil. Na. nekaterih mestih je nekako okoren, na drugih zopet nelogičen in naiven. Videti je, kakor da tudi večina Igralcev nekako ni vajena kamere in zato njihova igra ni naravna in pre_ pričljiva. Resnica je, da ob spominu na prvi danski film. ki smo ga videli po vojni pri nas. Siroto Stino, film Se ni prepozno kljub svoji napredni socialni temi zbledi. S. G. V času počitka »KAJ VEŠ — KAJ ZNAŠ?« stransko lopo uspel, tako 'a pc svetu in niti ne daleč. Saj me že onstran meja poznajo. Sa- M?tSS mega sebe sem že dolgo tega izplačal, pa me še kar naprej kličejo. »Vse sorte« dela mi prav zdaj ponujajo Grki, pa Izraelci, Turki in celo Francozi. Ne, ne. dela mi še zlepa ne bo zmanjkalo. Morje krije tudi v meni dosegljivih globinah še mnogo tega. kar utegne priti prav marsikomu. Vidiš, tako je to in zato se kar pomiri: ne bo mi ga zmanjkalo!« Tako se je končal moj intervju z »Velim Jožem«. Z delom je začel, z delom končal. Uvidevno sem se mu zahvalil za njegovo potrpežljivost, on pa ja z razumevanjem odklonil hvalo, rekoč: »Pa zdrav ostani in ne skrbi zame! Tvoje pozdrave bom pa zanesljivo sporočil vsem 420 sodelavcem »Brodospasa«. Veseli jih bodo!« Frenk Melé ; PISE: JANEZ TONOVC ZA OČETOM: KISI» MIKI MUSTEK K3. Ko stm se zjutraj prebudila, sta zatrdno sklenila, da bosta prej ko mogoče zapustila skrivnostno selišče. llakoj sta vstala in odšla ven. Razen stražnikov nista opazila nikjer žive duše. Tudi eden izmed stražnikov, katerega sta vprašala po desetniku, jima ni nič odgovoril. Spoznala sta, da je vsem prepovedano govoriti z njima. Napotila sta se čez dvorišče proti največji stavbi. 224. Vrata vanjo so bila zaklenjena. Odprla sta jih In vstopila. Tedaj sta do kraja osupla obstala, zakaj znašla sta se v svetišču tavantinsujskega sončnega boga Intija. Vse stene so bile obložene s zlatimi ploščicami. Na koncu prostora se je dvigal nekakšen oltar s prav tako zlatimi kipi. Tla so bila pregrajena s krasnimi preprogami. Tolike krasote še v knjigah nista našla. 223. »To svetišče je napravljeno po vzoren nekdanje Koribanče v Cuzcu,« je dejal Bojan, »samo da je manjše.« Zoran mu je pritrdil in zavil za oltar z žrtvenikom. Tam so sedele na zlatih stolih v dragocena oblačila oblečene mumije vseh velikih duhovnov zelišča, kakor so nekoč v Koribanči sedele mumije Inkov. Dečka sta osupla ostrmela vanje. Gledala sta davno preteklost. E m WIE VIST 3 KOLEDAR Sobota, 17. decembra: Lazar Na današnji dan leta 1944 so Italijanski borci v naši narodno-osvooodtini vojski ustanovili svojo br gado. Imenovali so jo po s.avnem. furlanskem borcu Vmesil Fontanom, ki je junaško pa-dei v vrstan narodnoosvobodilne vojske. • Dne H, t. m. je bila promovirana za doktorja znanost.. Zmaga Kumer, asistent glasbeno naroco-p .snega inštituta v Ljubljani. Čestitamo znanca. Tilki Jug ob priliki diplome Iskreno čest.tata prijateljica in prijatelj. Zveza borcev terena Kodeljevo prired. v nedeljo, dne 18. t. m. v proslavo Dneva JLA slavnostno akademijo. Pričetek ob 10. uri dopoldne v dvorani k na »Tri-g.av« na Kodeljevem. Vstop prost. Vabljeni vsi! Sodeluj ejoi orkester JLA. fantje na vasi in recitatorji. Vabimo vse rezervne podoficirje terena Zg. Siska, na Ustanovni občni zbor Združenja rezerv, podoficirjev terena Zg. Siska, ki bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 19. url v S. nell k alni dvorani Remize v Zg. Šiški. — Iniciativni odbor. Po razstavi »RAVENNSKI MOZAIKI* v Moderni galeriji bo vodil univ. prof. dr. Stele v nedeljo dne 18. t. m. ob 11. url. Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana objavlja po pooblastilu Občinskih ljudskih odborov: Ljubljana-Center, Rudnik, Moste, Bežigrad, S ška in Vič, naslednje: 1. Trgovine vseh strok (na drob-o) morajo biti v soboto na dan .. XII. 1955 nepretrgoma odprte -d 8. do 17. ure (brez opoldanskega odmora). 2. Ostale trgovske organizacije oZiT. poslovne enote takih organizacij (trgovine na debelo, skladišča itd.) pa poslujejo na dan 31. XII. 1955 normalno. Poslovanje vseh trgovskih orga-n zaoj na dan 31. XII. 1955 je obvezno ter se na ta dan ne doro 1 ; opra vij an j e invetur. G-lede poslovanja trgovin na dneve državnega praznika »Novo leto« po novem zakonu o držav-n.h praznikih (Ur. 1. FLRJ, št. 18-55). bo priobčeno posebno obvestilo v dnevnem časopisju. Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana RAZSTAVA ANGLEŠKE MEDICINSKE KNJIGE. Slovensko zdravniško društvo Vas vabi na razstavo angleške medicinske knjige ki Jo prireja skupno z Br.tish Coencilom iz Beograda v prostorih Narodne in univerzitetne' knjižnice v Ljubljani. Razstava bo odprta do 24. XII 1955. ob delavnikih od 10. do 12 in od 16. do 19. v nedeljo od 10 do 13. ure. Odbor SZD Dolenjski študentje priredijo v nedeljo. 18. t. m., ob 20.30 uri v Domu sindikatov na Miklošičevi cest. zabavo. Vabljeni! Trgovsko podjetje na debelo -»Steklo* Ljubljana, Titova c. 10, skladišče Titova c. 33, obvešča \-se svoje cenjene odjemalce, da bo skladišče zaradi letne inventure zaprto ter ne bo izdajalo blaga od 22. 12. 1955 do 31 12. 1955 Preskrbite si pravočasno potrebno blago. Čistoča v toaletnih prostorih Je ogledalo kulturnega nareda GO-KO * * » 1111 u dezodorizac Jo bodo mnogo pripomogle Metati denar skozi okno, se pravi, krompir vsklad;ščdt brez zaščite pred gnitjem. Za 300 kg krompirja je dovolj 1 kg KRO SANA. Poskusite Se Vj m najboljšo kremo! Predavanja o prometu Člani ljudske milice iz Dravograda so se obvezali, da bodo za mladino okoliških šol izvedli več predavanj o prometu, prometnih predpisih in varnosti. Predavanja bodo ponazarjali s prometnimi znaki, slikami in podatki o prometnih nezgodah. Pobuda pripad nlkov ljudske milice je vsekakoT vredna pohvale, saj je odraz velike skrbi za varnost naših dr$av- Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj *a- mo poznano »JELA* kopalno sol. Osvežuje telo, deslnficlra in krepi tvoje živce! Prhljaj na glavi te razburja - seveda močno srbenja Je zelo nadležno in povzroča izpadanje las. — Vse to zanesljivo in zajamčeno odpravi masaža s »Hinko« koprivno vodo in umivanjem z DEVA šamponom s koprivnim zvlečkcm. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, n. dec. ob 20; Lorca; Svatba krvi. Izven m za podeželja. Nedelja, L8. dec. ob 19.20: Goli*: J urček. Izven ln za podeželje, ob 15; Miller: Lov na čarovnice. Izven in za podeželje. ob 20; Machiavelli; Mandragola. Gostovanje ljubljanss.« Drame v Vevčah. Ponedeljek, li. dee.: Zaprto OPERA Sobota, 17. dec. ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Gostovanje Rudolfa Francia. Izven ln za podeželje. Nedelja, 18. dec. ob 15: Massenet; Manon. Izven in za podeželje. Ponedeljek. 19. dec. ob 19.30: Verdi Rdgoletto. Gostovanje baritonista Paola Silverija, člana Metropolitan Opere v New Yorku. Izvan. Torek, 20. dec. ob 19.30; Hristić: Ohridska legenda. Gostovanje baletnega ansambla Sarajevskega Narodnega pozoriSta (Vstopnice se rezervirajo.) MESTNO GLEDALIŠČ» LJUBLJANA, Gledališka pasaža Sobota, 17. dea ob 20: Glrandoux: Trojanske vojske na bo. Izven. Zadnjič. Nedelja, 18. dec. ob 20: Gogolj: Ženitev. Izven (Podäcoijostn — Veber Miro). Sreda, a. dec. ob 20: Matej Boc: Vesolje v akvariju. Premiera. Izven. Krstna predstava. Četrtek, 22. dec. ob 20: Anouilh: Colomba. Abonma Vajenci — Učenci v gospodarstvu. Cenjeno občinstvo opozarjamo na spremembo repertoarja. Direkcija Mestnega gledališča sporoča, da zaključi rezervacije za zaključene mladinske predstave v sredo 21. t. m. Ker je zanimanje veliko, naj se vodstva šol ln organizacij čimprej prijavijo za rezerviranje. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Sobota, 17. dec. ob 20: G. Sene-čič: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra. izven. Nedelja, 18. dec. ob 13.30: Goer-ner: »Pepelka«, pravljična tgra, popoldanska predstava, ob 20: Finžgar: »Divji lovec«, ljudska Igra. Sreda, 21. dec. ob 20: G. Senečdč: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra, izven. Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860 Rezervirane vstopnice morate vzeti do 11. ure na dam predstave. Prihodnja premiera bo Fodorjeva veseloigra »Uspavanka«. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČ* Komenskega ul. 12 Nedelja, 18. dec. ob 15 m 17: Podgoršek: »Čudežno drevo ln Alenčica«. Prodaja vstopnic od 10 do 12 ln od 14 ure dalje. DOM SVOBODE — VIC Gostuje dramskj odsek SKUD Tine Rožanc Sobota, 17. dec. ob 20: P. A. Breal: »Nepoleonovi huzarji«. Premiera! Nedelja. 18. dec ob 17: P. A Breal: »Napoleonovi huzarji«. Ponovitev. Režija: J. Aibreh t, član MG. Predprodaja vstopnic običajnal MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONET» Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 17. dec., ob 17. Milčinski : »Zvezdica Zaspanka«. Ob 20.30: Kuret »Obut! maček«. Samo za odrasle. Nedelja, 18. dec., ob U. Pengov , Simončič »Zlata ribica«. ROČNE LUTK» Resljeva c. 28 Nedelja, 18. dec., ob 17. Milčinski: »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopni« ta vsa predstave od 10. do 1*. ure n* upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva a 28, tel. 32-020 ln pol ure pred vsako predstavo pri svoboda zg. Siska Sobota, 17. dec. ob 20: Zabavni večer: .»Veseli Siškarjii«. Nedelja, 18. dec. ob 20: zabavni večer »Veseli Siškarji«. Pri sobotni predstavi praznuje 25-letnioo odrskega udejstvovanja tov. Možina Lojze. DPD SVOBODA — Dolenjska c. Sobota, 17. dea ob 20: Premiera Stepančič-Gregorčev« operete »OJ, to leetovo srce«. Nedelja, 18. dec. ob 17: »OJ, to leetovo srce«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, U. dea ob 1*: Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Komedija. Izven m za podeželje. Ponedeljek, 19. dec. ob 20. url: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Izven. Gostovanje v Tržiču, ob 18: zaključena predstava za šole. Torek, 28. dec. ob 20: Vaaja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Red A in izven. Četrtek, 22. dec. ob 16: Grim-Skuf-ca: »Janko ln Metka«, pravljica. Premiera — izven. Petek, 23. dec. ob M: WSliam Shakespeare: »Othello«. Zaključena za tovarno »Iskra«. Sobota, 24. dec. ob 16: Grim- Skufca: »Janko in Metka«, pravljica. Izven. Nedelja, 25. dec. ob 1* dopoldan: Grim-Skufca: »Janko in Metka«, pravljica. Izvem. ob 16: Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Izven ln za podeželja DPD SVOBODA KRANJ Sindikalni dom Sobota, 17. dea ob 20: B-tepamčič-Gregorc: »OJ to leetovo smee« — opereta v treh dejanjih. Trinajstič. Nedelja. 18. dec. ob 16: Stepančlč-Gregorc: »Oj to leetovo srce — opereta v treh dejanjih — za podeželje. Stlrtaajstič. Cetrek, 22. dec. ob 17: Stepamčlč-Gregorc: »Oj to leetovo srce« — opereta v treh dejanjih, zaključena predstava za TL gimnazijo Kranj. Petnajstič. Nedelja, 25. dec. ob 16: Stepančlč-Gregorc: »Oj to leetovo gnce« — opereta v treh dejanjih, za podeželje. Sestnajstlč. Režija Riko Poženel. Sodeluje orkester Svobode Kranj pod vodstvom dirigent» Motel Zdenka im balet. Vstopnice eo v predprodaji, v delavnikih v knjigarni »Simon Jenko« Kranj, od nedeljah od 11 do 12 ure v sindikalnem domu, sicer P* uro pred predstavo. Rezervacije na tel. 225 Kranj. MESTNO GLEDALIŠČ» JESENICE Nedelja, 18. dec. ob 15: J. B. P. Molière: »Sola za žene«, komedija v 5 dejanjih (7 *Ukah). Prodaja vstopnic ne dan predstave od 10 do 12 ure in dve url pred predstavo. Zveze e Vlaki ugodna MESTNO GLEDALIŠČ» CELJE Sobota, 17. dec.. Ob 20. Ranko Marinkovič: Glorija, sobotni abonma ln Izven. Vsem sorodnikom, prijateljem lm znancem naznanjamo, da Je umrl v 84. letu starosti naš oče MIHA TOM* (BORMES) Pogreb bo v nedeljo. M. t. m., ob 15. url lz hiše žalosti na pokopališče v Šentvidu nd/LJubJJ«-no. Žalujoči ostali UMRLI Sporočamo žalostno vest, da nam 3e umrla naša ljubljena «estra, teta ln svaMnja TVANKA SZIIXICH. roj. MIKOTA Pogreb dre ge poikojnice bo v soboto 17. decembra 1953 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana. Smlednilk. dne 15. decembra 1953. Žalujoče sestre m ostalo eorodstvo. ZAHVALE Ob prerani smrti našega Id uhojenega moža in očka ROBERTA ANTOSIEWIC* se iskreno zahvaljujemo številnim darovalcem vencev in cvetja, šišenskim pevcem zia ganljivo petje, gasilski zvezi za častno stražo in poslovilni govor, ter vsem prijateljem ln znancem, ki »o ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem zdravnikom. posebno pa dr. Spornu za njegov trud to požrtvovalnost v času njegove težke bolezni. Žalujoča žena a otrokoma Ob nenadomestljivi tegufai našega dobrega, nepozabnega moža, očeta, atarega očeta in tasta IVANA BALENTIN se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nas tolažili ln poklonil: toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se tudi podjetju Protektor za izkazano pozornost, kakor tudi vsem onim, ki so nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Žalujoča žena Marija, ofcroel to ostalo sorodstvo. Ob težki izgubi našega predragega moža, očeta, starega očeta. brata, strica, tasta IVANA BAJDA upokojenega člana SNG, člana Zveze borcev se zahvaljujemo vsem članom Zveze borcev, ki so neutrudnega borca ln tovariša iz najtežjih dni naše borbe spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tovar'šu Jenku za govor pokojniku članom SNQ, godbenikom 1n pev-cem. Iskrena zahvala vsem njegovim stanovskim in šolskim tovarišem, znancem in prijateljem, ki so pokojnika «premili na njegovi zadnji potr. Srčna zahvala vsem, ki »o ob težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč in nam lajšali našo srčno bolečino. Žalujoča žena Marija ln «in Herman. RADIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: S.*5, *M, T.M, 13.0«, 15.0«, 17.0«, 19.M la 22.0«. 5.00—6.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vrneš ob 8.20 Naš predlog la Vaš Jedilnik: 6.25 Reklame; 6.35 Jutranji orkestralni spored; 7.10 do 7.30 20 minut zabavnih melodij; 11.00 Radijski koledan 11.05 Gospodinjski nasveti: 11.15 Slo- venske pesmi pojeta moški »bor DPD Slava Klavora ln ženski »bor »Angel Besednjak« Svobode Tabor lz Maribora; 11.45 Pojte z nami, otrocll 12.00 Opoldanski glasbeni spored: 12.30 Kmečke univerza — Ing. E. Elselt: Kako zboljšati ln povečati pridelek krme: 12.40 Dva odlomka lz Gounod ove opere »Faust«; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.30 Melodije za razvedrilo; 14.20 Pionirski kotiček: 14.35 Želeli ste - poslušaj tel 18.12 Zabavna glasba; 15.30 Utrinki lz literature: Rado Bordon: Večne zanke; 15.50 Igra orkester Cedric Dutnond; 16.00 Nove knjige; 16.10 Koncert po željah; 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklama; 18.00 Okno v svet: Macao — Portugalska kolonija na kitajskem ozemlju; 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta; 18.35 Jezikovni pogovori; 18.50 Zabavni zvoki; 12.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Veseli večer: Sestanek; 22.15—23.00 Oddaja za naše Izseljenca na valu 327.1 m; 22.16—23.00 UKV program: V plesnem ritmu; 23.00—21.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos lz Zagreba). OBJAVE Umrli so nam v 76. letu starosti po dolgi ta mučni bolezni naša zlata mama, stara mama, teta ta svakinja IVANA PREBIL ro]. GROŠELJ vdova po ključ, mojstru Pogreb ljubljena mame be v nedeljo, ' t”* 3 » «f<«i Kmetijsko gospodarstvo J .Lava«, Celje, razpisuje ♦ mesto računovodje | Nastop službe takoj ali s 2 1. februarjem 1956. Pogoji: 2 J dovršena ekonomska šola « - s triletno prakso. - Po- 2 nudbe pošljite na naslov « Kmet. gospodarstvo .La- « va«, Celje. i DOBRA DAKTILO-GRAFINJA dobi takoj mesto stalne zaposlitve. Pogoji: dovršena administrativna šola z nekaj prakse alt večletna praksa. Prijavo pošljite na ogl. odd. SP pod šifro »Daktilografi-nja«. 9497-A Jubilei radovljiških planincev Pred kratkim Je PD v Radovljici slavilo 60-letnico od ustanovitve Le malo je planinskih društev ki bi se lahko ponašala s ta kim jubilejem, in tudi malo je takih. ki bi lahko pokazala take uspehe kot radovljiško Ko je bila ustanovljena podružnica SPD v Radovljici, je obsegalo področje v glavnem gornjo Savsko dolino se pravi, izredno obširen teren kjer do tedaj ni delovala nobena plani.nska organizacija Radovljiško podružnico so vodih vseskozi sami zavedni narodni ljudje in zbirali v svoji sredi najboljše rodoljube Ti so moral! pretrpeti marsikatero krivico. vendar so vztrajali na svoji poti in storili za slovensko stvar na Gorenjskem in na naših planinah mnogo dobrega Ze pet mesecev po ustanovitvi so odprli svojo prv0 postojanko, in sicer Vod nikovo kočo pod Triglavom, leto dni pozneje pa je še Aljaž postavu svojo kočo na Kredarici. Tako Je društvo zavzelo Julijce, vendar pri tem ni zanemarilo tudi drugih privlačnih planinskih postojanka kot na Rod ci, v Planici, na Poljški planini, na Konjščioi. Be-gunjščici itd Velik polet Je društvo zajelo po drug: svetovni vojni, čeprav je dobilo po njej izredno žalostno dediščino. Kljub temu je že leta 1946 obnovilo Roblekov dom na Begunjščici pet let pozneje pa odprlo Pogačnikov dom na Kri- ških podih, ki Je ponos društva. V zadnji etapi je dograditev Valvazorjevega docria pod Stolom, potem pa čaka društvo še zadnja naloga, m sicer obnovitev nekdanje Prešernove koče na Stolu. Planinci so svoj jubilej proslavili z akademijo v Radovljici. kjer je društvo med drugim oblikovalo najbolj agilne delavce v dobi obnove. predvsem Jožeta Pavlina iz Radovljice in Pavla Olipa z Lesc, ter še mnogo drugih. Prepričani smo. da bo društvo tudi v bodoč# krepko in uspešno «topalo po začrtani poti. B. B. STROGE KAZNI BEOGRAD, 16. dec. Disciplinsko sodišče NZJ je na zahtevo upravnega odbora NZJ ponovno razpravljalo o prestopkih uprav nogometnih klubov Proleterja >z Osijeka in Zagreba in odločilo, da se PROLETER kaznuje z denarno kaznijo 500.000 dinarjev in trimesečno prepovedjo tekmovanja, ZAGREB pa z denarno kaznijo 200.000 dinarjev in enomesečno prepovedjo tekmovanja. Disciplinsko sodišče je ponovno pretresalo tudi primer BSK in njegovega igralca Sretena Davl-doviča ter sklenilo, da se igralec kaznuje z denarno kaznijo 20.000 dinarjev in dvomesečno prepovedjo igranja. Jutrišnje zadaje kolo v 2rvezni nogometni ligi obsega naslednje tekme: Radnički : Crv. zvezda. Velež : Dinamo, BSK : Željezničar, Vojvodina : Spartak, Proleter : Hajduk, Sarajevo : Partizan in Zagreb : BuduČnost. (Glede na izrek o kazni, o katerem pišemo zgoraj, tekem v Osijeku in Zagrebu ne bo. Op. ur.) Kolesarska zveza Slovenije bo imela drevi ob 19 m jutri ob 8. ur; svojo redno letno skupščino Zborovanje bo zanimivo, saj bodo govorili razen o običajnih dnevnih vprašanjih tudi o sprememb pravilnika in plenumu KZJ v Beogradu Posebno zanimva točka bo »Dirka po Jugoslaviji« Na igrišču Krima bo danes zanimiv nogometni turnir v počastitev dneva JLA. Ob 12.30 bosta igrala Krim in Borac, ob 14. pa Grafičar in Udarnik. PK Ilirija obvešča članstvo, da Je občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri v poslopju Sekretariata za gospodarstvo LRS v Gregorčičevi ulici. Pritožbi Spartaka ln Dinama proti tekmama s sarajevskim Železničarjem sta bili ugodno rešeni. Prvenstveni tekmi zvezne nogometne lige med «pa-takom ir Dinamom ter Željezničari em 1? Sarajeva sta bili razveljavljeni zarodi nepravilne registraci? sarajevskega igralca Fazlagiča Tekmi bosta ponovno odigrani, vendar ima društvena uprava Željezničari a pravico pritožbe upravnemu odboru NZJ. B-reiprezentaiica itaiije je včeraj v Kairu pred 17-000 gledalci premagala nogometno reprezentanco Egipta z 1:0 (1:0). 18. decembra bo v Zagreba žrebanj« športne ioieriie Zvez športov Ju$oslaviie Kupite srečko, kajti tudi vi ste lahko eden izmed dobitnikov 126.205 nagrad in štirih premij, ki znesejo skupaj 30,000.000 dinarjev. Vsaka četrta srečka dobi. Cena srečke je 100 din. Srečke se prodajajo pri vseh prodajalcih Jugoslovanske loterije. Šahovski dogodki Zrenjanin, 16. €ec. V včerajšnjem XI. kolu polfinalnega šahovskega turnirja so bili dosežen tile Izidi: Bradvarevič — Tomašič 1:0, Puc — Dučič 1:0, Horvat — Matulovič 0:1, Petek — Bekavac 1:0, Vukčevič — Udovčič remi, Rakič — Darnov 0:1. Tomovič — Vukovič 1:0, Sokolov — Bogdanovič 1:0. Prost i° bil Trampuž. V nadaljevanju prekinjene par-tije iz vni. kola je Rakič premagal Horvata. Zrenjanin, 16. dec. XII. kolo: Vukovič : Sokolov 1:0, Tomšič : Puc 0:1, Rakič : Tomovič, Udovčič : Danov, Bekavac : Vukčevič, Matulovič : Petek, Dučič : Horvat m Trampuž : Bradvarevič prekinjeno. Bogdanovič je bil prost. — Stanje: Matuto-vič 9 (l), Sokolov 8, Udovčič 7.5 (1), Bradvarevič, Tomovič 6.5 (1), Bogdanovič 6.5. Trampuž. Rakič 6 (1), Horvat, Petek 5.5 (1), Puc 5.5 itd. Sabac, 16. dec. V XI. kolu polfinala so igrali: Djaja — Mihalj-čišin 1:0, Kržišnik — Djurašević remi, Franolič — Ugr novlč remi, Stambuk — Vasiljevič remi, Mo-mič — Božič 1:0, Bertok — Janoševič remi. Čirič — Osmana,? Č remi, Smederevac — So-frevski 1:0, Jovanič je bil prost. Sabac, 16. dec. XII. kolo: Vasiljevič : Mcmič in Djuraševič : Franolič 1:0, Osmanagič : Sme-d reva c 0:1, Božič : Bertok. Mi-haljčišin : Kržišnik in Jovanič : Djaja remi, Janoševič : Čirič in Ugrinov;č : Stsrmbuk prekinjeno, Sofrevski je bil prost. — Stanje: Djuraševič 7.5. Djaja 7 (+), Čirič 6.5 (1), Bertok 6.5, Ugrinovič 6 (1), Janoševič 6 (1 +), Jovanič 5.3 (1), Sofrevski, Momič. Vasiljevič 5 5. Kržišnik 5.5 (H-) itd. Dve včerajšnji prekinjeni partiji v ljubljanskem polfinalu % XI. kola sta se končali: Gabrovšek — Lukič remi in Dimc — Milenkovič 0:1, Kr vec — Damjanovič n Nikolovski — Kozomara so ponovno prekinili. i-J S MARIBORSKA LIVARNA. MARIBOR sprejme v službo KORESPONDENCO z znanjem tujih jezikov, predvsem francoščine ln tmgleščir.8 za komercialni oddelek - izvozni referat. Ponudbe pošljite pismeno, z opisom sedanje prakse In katere jezike obvladate, na upravo podjetja. [5 9©0©©99©©©©9©©©9©90©’>0©0©©©©0©66 Vse stranke obveščamo, da bomo vršili letni popis blaga (inventuro) v času od 3. I. 1956 do vključno 10. I. 1956. Prosimo, da stranke najpozneje do 31. decembra 1955 dvignejo naročeno in pripravljeno blago, ker ga med inventuro ne bomo izdajoli, niti ne upoštevali poznejših reklamacij. Vsem strankam želimo uspešno novo leto 19561 ŽELEZNIKAR CELJE 0®eeQQ®e®©8O®©®QQ8QQQQ9©©Q©Q©©QQ Ko se je kopala, je segla po milu, ki ga je pa urno položila zopet na njegovo mesto. »Ne uporabljajte mila! Prinesite ga v pisarno!« Hipoma se je spomnila Bealeovega sporočila. Torej je vedel, da bo dobila zavojček, in njegovo svarilo »Zelo važno!« ni bila šala. Urno se je oblekla, v naglici nekaj pozajtrkovala in prispela že deset minut predčasno v pisarno. Mr. Beale jo je že čakal v pisarni. Kakor običajno je sedel na robu mize in ji prikimal v pozdrav. Ne da bi rekel besedo, je iztegnil roko. »Milo?« Prikimal je. Odprla je torbico. »Dobro,« je rekel. »Vidim, da ste ohranili tudi omot; in tu je pismo, ki je bilo z — ali naj rečem — darilom? Ne dotikajte se ga z golo roko!« je naglo pristavil. »Držite ga s* papirjem!« Iz žepa je potegnil rokavice, jih nataknil, prijel milo, ga ponesel k svetlobi, povohal in zopet zavil v svileni papir. »Sedaj mi pokažite pismo.« Izročila mu ga je in on ga je prebral. »Od Brandanove parfumerije. Gotovo nima ničesar opraviti * to zadevo, toda bolje je, da se prepričava.« Šel je k telefonu, poklical neko številko in dekle ga je slišalo tiho govoriti Nato je obesil slušalko in zakopal roke v žepe. »Tvrdka ne ve ničesar o tem velikodušne« dejanju,« je rekel. Odložila je bila klobuk in plašč in sedla za mis». Komolce je položila na velik pivnik, si z rokami podprla glavo in zrla k njemu navzgor. »Ni pošteno, da mi še dalje prikrivate neka dejstva,« je rekla. »V zadnjih dneh se je pripetilo mnogo skrivnostnih reči, ki se nanašajo naravnost nama, tn zato menim, dii sem upra- vičena zahtevati pojasnilo.« »Kakor hočete,« je dejal Mr. Beale z mežikajočimi sivimi očmi. »Vendar vam še nisem pripravljen vsega pojasniti. Povem vam le eno: če bi se bili zjutraj s tem milom umivali, bi imeli še pred večerom po vsem telesu srbeče spuščaje.« Hitreje je zadihala. »Toda, kdo se mi je drznil to poslati?« Zmignil je z rameni »Kdo bi to vedel? Dovolite mi Miss Cresswell, da vas nekaj vprašam. Domnevajva, da bi se danes zvečer pogledali v zrcalo in odkrili, da je vaš obraz poln rdečih spuščajev, in da bi pri natančnejši preiskavi odkrili, da so prav tako iznakažene tudi vaše roke in vse telo; kaj bi tedaj storili?« Trenutek je premišljevala. »Seveda bi poslala po zdravnika.« »Po katerega zdravnika?« je vprašal malomarno. »Po doktorja van Heerdena — ob!« Očitajoče ga je pogledala. »Saj vendar ne mislite reči, da mi je poslal to grozno reč doktor van Heerden?« »Ničesar nočem reči,« je odgovoril Mr. Beale hladno, »razen tega, da bi poslali po zdravnika in da bi bil ta zdravnik doktor van Heerden Pristavil bi še to, da bi prišel zdravnik k vam, bil zelo nežno čuteč in vam odredil štiri do pet dni počitka v postelji. Mislim si še,« je dejal in zri proti stropu, medtem ko je počasi nadaljeval, kakor da bi se hotel predstavljati vse možne zaključke, »da bi vam predpisal neko zdravilo z zelo dobrim okusom.« »Na kaj namigujete?« je mimo vprašala. Ni ji takoj odgovoril. »Ko bi si le hoteli izbiti iz glave, da čutim do doktorja van Heerdena neki poseben odpor ali da ga smatram za svojega tekmeca — deniva, za poslovnega tekmeca — ali da vodim proti njemu skriven boj; in ko bi le hoteli namesto te 6umnje verjeti, da služim neki mnogo večji stvari, ki je še slutiti ne morete, potem bi se« — smehljal se je — »mogoče lahko raz-govarjala o doktorju van Heerdenu, ne da bi vam bil ta razgovor neprijeten.« Smejala se je. »Saj vendar nisem užaljena; samo žal mi je,« je rekla in nagubala čelo. »Doktor van Heerden je bil z mano vedno zelo ljubezniv.« Beale je prikimal. »On vam je priskrbel vaše stanovanje,« je odgovoril mimo. »On vam je bil tudi pripravljen dati delo v trenutku, ko vas je usoda odpustila iz trgovske hiše Punsonby. Ali se vam ne zdi čudno, Miss Cresswell, da je vsako van Heerdenovo dobro delo namenjeno temu, da se z njim zbližate, hočem reči, vzpostavite z njim najtesnejše stike? Ali se vam ne zdi, da so bili vsi ti dogodki, ki so se vam pripetili zadnje dneve, določeni konec koncev samo zato, da bi vas napravili vse bolj odvisno od doktorja van Heerdena? Namreč, če bi bili zanj delali, kakor je imel v načrtu.« »Imel v načrtu?« je spravila iz sebe. Njegov obraz je bil v tem trenutku zelo resen in njegove oči se niso več smehljale. »Imel je v načrtu,« je dejal mirno, »od Funsonbyja ste bili odpuščeni po posredovanju doktorja van Heerdena.« »Tega ne verjamem!« »To resnice ne spreminja,« je nadaljeval Mr. Beale. »Skoraj so vas aretirali tudi po van Heerdenovem posredovanju. Ko ste se vračali od Punsonbyja, je čakal na vas in vam ponudil zaposlitev. Ko je videl, da ste že sprejeli službo drugje, je telefoniral Whiteu in ga poučil, kako vas naj da zapreti. Tako bi bili brez časti in obrnili bi se nanj, na svojega edinega resničnega prijatelja.«