Poštnina plačana ▼ gotovtel
Spedizione in abbonamento postale
Prezzo • Cena Ur 0.50
S te v. 137
V Ljubljani, v peteh, 18. junija 1943-XXI
Iteto Vlil.
Izključna pooblaSfenfca ta oglaSevanJe Hali Janškega In tnjega izvora: Unlone Pobblicitd llaliana & A-, Milanu
| Urednlitro In eprami Kopitarjeva fc, Ljubljana. = Kedazlone, Ammtnlstraztonei Kopi tor (era i, Labiana.
| Concesslonaria esdnslva pcr ta pnbbllcHi 31 proventenza italiaoa ed estera: Union« PubbUcitA llaliana & A. Milana ,.j&u
Vojno poročilo 1118:
Letalski napad na pantellerijsko pristanišče
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1118 pravi:
Nemška vojna letala so napadla pantellerijsko pristanišče.
Nasprotnik je izvedel omejene letalske napadalne nastope na manjše kraje po C a 1 a li ri ji in jto Siciliji, ne du bi bil povzročil omembe vredno škodo.
Jugozahodno od Scliiacce (Agrigento) so naši lovci zbili v morje dve letali.
Trdna odločnost Italije za odpor do konca v vsakem primeru
Lausanne, 18. junija, s. »Tribune de Lau-sanne« prinaša na prvi strani članek o italijanskem odporu in v njem piše med drugim
med
in \vasliingtonski
in v
tudi tole: Uradni londonski govorniki pravijo, da l>i italijanski narod moral prositi za mir. Če naj verjamemo tem sodobnim sirenam, bi Italija lahko dobila vse, če l>i v bodoče pretrgala s svojimi zavezniki. Zagotovljeno da bi ji bilo v bodočem svetu mesto, ki ji gre med kolonialnimi velesilami.
Te ponudile so brez dvoma zelo zapeljive, a samo trenutek premišljevanja pove, da njihova izpolnitev ni tako preprosta. Prav naj-
Na vzhoda: krajevni boji in letalski spopadi
Nad južnim odsekom sestreljenih. 24 sovjetskih letal — Uspehi na morju pred PantefJsrijo in na severnem Atlantiku — Hude angleške letalske
izgube pri napadih na Nemčijo
18. junija. Nemško vr-
Hitlcrjer glavni stan,
. bovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Z vzhodnega bojiš*® poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Na južnem odseku je b.lo včeraj brez lastnih izgub sestreljenih 24 sovjetskih ietal izmed katerih so dve uničili madžarski lovci. Na'severnem finskem bojišču so nemške čete zavrnile več sovjetskih sunkov.
'Letalstvo je pred Pantellerijo zadelo trgovsko ladjo srednje velikosti in pri oboroženem oglednem natopu na severnem Atlantiku tovorni parnik s težkimi bombami. Obe ladji sta utrpeli tako hude poškodbe, da je njihovo uničenje go-
Angloški bombniki so zadnjo noč napadli zahodno nemško ozemlje in povzročili z bombami, odvrženimi na stanovanjske predele, predvsem v Kolnu izgube med prebivalstvom in škodo na poslopjih. Zadete so bile štiri bolnišnice in tri cerkve Hkrati so posamezna sovražna letala izvedla vznemirjevalne polete nad severno Nemčijo. Ni bilo ugotovljeno, da bi pri teh metala bombe. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so uničili 14
bombnikov. Štiri druga sovražna letala so bila včeraj sestreljena nad zasedenim zahodnim ozemljem brez lastnih izgub.
novejša zgodovina kaže, da se noben narod, ki je prenehal z bojem, ni mogel veseliti zaradi to odločitve. Vojske Belgije, Nizozemske in Francije so se vdale, a niti ena od vojtj ih ptrahot rii bila prihranjena njihovemu civilnemu prebivalstvu. Najbrž bi Italijo zadela ista usoda.
Tn potem, kako bi vendar Anglija mogla držati svoje obljube glede kolonij? Ali bi mar dovolila Italiji, da se vrne v Abesinijo in znova prežene negnša? Bi ji mar pustila, cla bi se vrnila v Libijo?
Na drugi strani pa je težko odkriti znamenja o padanju italijanske morale v sedanjih okoliščinah. Prej bi lahko rekli, da se kažejo znamenja, da se je ta morala okrepila. I/. tega se da sklepati, da sta uradna Italija in italijansko prebivalstvo trdno odločena, upirati se do konca tudi ob morebitnem neposrednem sovražnikovem vdoru. Nobena stvar nam ne dovoljuje dvoma, če se bo res znašla pred tukšno resničnostjo. Zavezniki bodo nekoliko razočarani, ko bodo spoznali, da so se zmoHi v svoji sodbi, da je Italija šibka točka osi. Ali
Nasprotnikovo priznanje branilcem Pantellerije
Buenos Aires, 18. junija, s. >Moramo se pokloniti hrabrim junakom, ki so tako dolgo držali Pantellerijo,« piše ameriški major Elliot v listu >Ne\vyork Herald Tribune« in pravi, da zasedba Pantellerije ni nobena velika zmaga, temveč samo krajevni uspeh, ki ga je treba zapisati v dobro.
V uradnih razlagah in v časopisnih člankih pa bi se dalo zaslediti dve obžalovanja vredni stremljenji. Prvo je tisto, ki trdi, da je padec Pantellerije dokaz, da so letalske sile same sposobne odločiti kako zmago. Po drum 6trani pa zatrjujejo, da je osvojitev Pantellerije dokaz za razkrojenost italijanske morale.
Toda nobena teh razlag ne odgovarja resnici. Pantellerija je bila prisiljena vdati se zaradi
iolk - temeljni zakon vojskovanja
Tehten članek nemškega propagandnega, ministra © melčačnoeti in
o zmotah v obeh taborih
Berlin, 18. junija, s. »Eden temeljnih zakonov vojskovanja je bil vedno zakon molita« — piše nemški propagandni minister dr Goehbels v svojem običajnem članku v tedniku »Das Reich« pod naslovom >0 govorjenju in molku«. »Tega zakona se mora držati ne samo prebivalstvo temveč tudi vlada. Zato ni dosledno zahtevati’ da bi vojaški in politični voditelji pravili ljudstvu več, kakor pa jim dovoljuejo razmere, tudi če bi se liudstvu to utegnilo zdeti, zlasti ob določenih okoliščinah, samo ob sebi umevno ali celo dolžnost. Najde se kdo. ki na primer sprašuje, zakaj ne odgovorimo, kako nameravamo odgo-voriti na nasilniške sovražnikove lotalske napade. Naj ne mislijo tisti, ki tako sprašujejo, da držimo križem roke; gotovo pa je. da tistega, kar na pristojnih mestih v zvezi s tem pripravljajo, ne morejo kar, tako pripovedovati ljudstvu, ne da bi pri tem spravljali v hudo nevarnost izid priprav in dejanj ki bodo za pripravami prišla. Včasih zadostuje ena sama beseda, da se z njo razloži podrobno in tehtno delo cele vrste mesecev.«
»Toda« — pripominja dalje minister — »molčali je odločna nujnost za vse, ki raznašajo poročila, in za vsakdanje kritike. Gotovo je, da na
svetu ni nihče nezmotljiv. In tako niso nezmotjive niti vlade ali glavni stani. Toda primerjajmo ma-I<) naše zmote s sovražnikovimi. Videli bomo, na katero stran se bo nagnila skledica na tehtnici. Razlika med nemškim in angleškim narodom je v lem, da je angleški narod vedno, ob kakršni
združene blokade po bombniških letalih in po nastopu pomorskih sil. Vrh tega je Pantelle.ria zelo majhen otok, ki je trpel pomanjkanje vo‘de. Izpostavljen je bil enemu najsilovitejših bombardiraj, kar jih pomni vojaška zgodovina. V takšnih okoliščinah bi se bila po 20 dneh boja vdala pač 6eherna posadka. Torej ni nobenega razloga za dvom o italijanski morali.
koli priliki pripravljen odpustiti in pozabiti na vse napake svoje vlade. Nemški narod pa je mnogo bolj občutljiv glede tega in ga je zlasti razvadila cela vrsta hitrih bojnih nastopov in naglih zmag. Zalo uspehov, ki se dosegajo tudi danes, — na primer na vzhodu — ne ocenjuje po vsem njihovem pomenu. Ti uspehi so nam daii možnost razširiti in obogatili našo bojno silo, tako da dane« iahko z mirnim zaupanjem gledamo na bližnji spopad vojnega materiala na zahodu.
»Sicer p«« — končuje minister dr. Goebbels evoja izvajanja — »kdor So ni crrošil. naj prvi vrže kamen! Kdor je prisiljen, oa mora včasih v enem samem trenutku narediti do sto naglih odločitev, ne more, — če gledamo po človeško — da ne bi zabredel v tako ali tako zmoto. Po drugi strani pa je v kočljiveme položaju treba kaki pomoli dajati prednost pred popolno nedelavnostjo.«
Nemška sodba o uspešnosti zavezniških letalskih napadov na nemška industrijska središča
Berlin, 18. junija, s. Zaradi nasilniškega napada, ki so ga Angleži in Amerikanci izvedli predsnočnjim na mesto kiiln, pravi vojaški sotrudnik nemške uradne poročevalske družbe, da je zdaj treba |>ogledati, koliko resnice je v nasprotnikovi trditvi, ki hoče dokazovati, (lit se je letalskim napadom na industrijska središča Nemči je, zlasti na Porur je, . posrečilo znatno oslabiti nemško vojno silo. Nedavno potovanje po bombardiranih pokrajinah je jasno pokazalo, da so nasprotnikove bombe zade-
Angleško delavstvo ne mara komunistov v svojih vrstah
Stockholm, 18. junija, s. »Ne,« ki so ga izrekli zastopniki Angleške na svojem letnem kongresu v Londonu in ki odklanja prošnje komunistične stranke, da bi smela kot stranka stopiti v delavsko stranko, je glavni predmet razgovor v angleških političnih krogih. Proti vstopu komunistične stranke v delavsko stranko je glasovalo 1,950.000, za vstop pa 710.000. Minister Morrisson, ki končno zapušča vodstvo stranke, je v svojem poslovilnem govoru močno napadel vztrajnost komunistov, ki bi se radi združili. Dejal je, da to kaže njihov namen, da bi se mešali v zadeve med angleško in sovjetsko vlado. Ideje in programi komunistov so znani. Ne dopuščajo nikakih utvar, čeprav je Moskva razpustila kominterno. S tem je Morrisson naravnost obsodil boljševizem in uradne angleške kroge, ki se zdaj boje, da jih bodo sovjeti zaradi tega napadli.	.
Lisbona, 17. junija, s. Kongres angleške delav-
ske stranke se je spet bavil z zahtevo angleške komunistične stranke, naj bi se delavska stranka spojila s komunistično stranko. Za to zahtevo brez dvoma stoji Moskva, ki je razpustila kominterno in je hotela s tem pokazati, da je razpust prišel nenadno, dočim dokumenti, odkriti v Franciji, in najnovejše izjave nekega blebetavega ruskega uradnika v Stockholmu kažejo, da so ta korak dolgo pripravljali ter da je le vabljiva zvijača, ki naj prevara ■ nevedne ljudi. Angleška delavska stranka bi z drugimi besedami morala sprejeti v svoje vrste trojanskega konja mednarodnega komunizma pod nedolžno in zlagano kožo notranjega gibanja. Zahteva za združitev je bila z veliko večino odbita, kar kaže, da niti angleška delavska stranka ne verjame v odkritost moskovskega sklepa in vidi v angleški komunistični stranki organizacijo, ki je neposredno odvisna od ruskega boljševizma.
Angleško nezadovoljstvo zaradi sporov med zavezniškimi Francozi
Lisbona, 18. junija, s. Politične razlike med De Gaulleom in Giraudjem razlaga londonski »Evening Star«, razpravljajo pa o njih tudi drugi listi. Pod rislovom »Sporazumita se!« piše »Star«; »Zaradi Sredozemskega morja, ki stoji pred velikimi dogodki, tesno povezanimi z usodo Francije, je obžalovanja vredno, da generala De Gaulle in Gi-raud nista sposobna premagati svojega osebnega nasprotja. V tej razpravi o največjih koristih Francije ne bi smela nobena druga stvar biti važnejša od tega. Na mrtvi točki, do katere so prišli zdaj, bi bilo treba brez oklevanja najti rešitev, da bi
začeli s popolno novo oborožitvijo francoskih sil za veliko nalogo bodočnosti.
Karikaturist Low priobčuje v listu »Evening« risbo treh zavezniških vojakov, ki čakajo pred vrati cerkve, kjer bi morala biti poroka med De faaulleom in Giraudjem, toda na vratih cerkve visi opozorilo »Odloženo«. Eden izmed voiakov sprašuje: »Kako je z vojno?« Drugi odgovarja: »S katero vojno?« Karikaturist Stube priobčuje v »Dai!y Ekspresu« 12 risb, ki kažejo Giraudja in De Gaul-lca kot petelina za boj, ki se drug druge
no!« m mm	. 1 —JI 1 ' * i	*
zavezniki lahko sprejeli novo francosko vlado kot J bližujeta, potem pa spet oddaljujeta. Podfrisbami Popolno zaveznico, ii dali peirebno priznanje ter I je napis: »Cas beži.«
vale skoraj izključno stanovanjske predele ter umetniško in kulturno , pomembne spomenike. Tisto, k«ir bi moralo .biti nasprotnikov poglavitni cilj, ni bilo nikdar doseženo, in sicer zgolj zaradi tega, ker so manjkali pogoji za ustvaritev tega namena.
Pisec poudarja, da je treba samo prelistati dnevnike in tehnična poročila, pn si ustvarimo sodilo o pravem položaju, četudi se nemška poveljstva iz razumljivih razlogov vzdržujejo objav o škodi, ki so jo trpele posamezne, za vojno važne naprave. Posebno poudarjajo, da je nemška industrija ■opustila osredotočanje tovarn za strelivo in orožje no enem mestu in da je izdelavo razdelila na številne manjše kraje, posejane po vsem nemškem ozemlju. Bazen tega pa so velika podjetja nemške vojne industrije, katerih rastoči razvoj je že večkrat poudaril minister Speer, skrita tako, da jih nasprotnikovi letalski oddelki ne morejo zaslediti, ter delajo v predelih, ki so za angleške in ameriške bombnike dejansko nedosegljivi.
Tudi če drži, da so industrija pridobivanja premoga, določene naprave v težki industriji stalnega značaja, je vendar po drugi strani resnično, da se premog koplje pod zemljo, zaradi česar je to delo skoraj neranljivo za letalske napade. Nemška industrija pa je izvedla razne ukrepe, ki znatno zmanjšujejo uspešnost nasprotnikovih nastopov.
Iz vsega tega je torej razvidno, da so cilji nasprotnikovega divjanja gosto naseljena mesta po zahodni Nemčiji in to zaradi upanja, da bo moči oslabiti morale nemškega ljudstva. A že zdaj se lahjio trdi, da je ta cilj nedosegljiv, zakaj doživeli smo, da prav prebivalci, ki žive po najlKilj prizadetih krajih, ne marajo zapustiti svojega delovnega mesta, četudi imajo obsežne možnosti za to. Ti podatki o dejstvih in o ukrepih zn povečanje obrambne sile v prizadetih krajih kažejo konec koncev tud i, da so uspehi nasprotnikovih letalskih napadbv na nemška industrijska središča daleč od tisi kar si obetajo Angleži in Amerikanci.
stega,*
Bogastvo in oblast: pravi namen svetovnega judovstva
Ankara, 18. junija, s. V prvem trimesečju letos so v Palestini ustanovili 309 novih judovskih trgovskih družb s skupnim kapitalonj 670 000 funtov šterlingov, dočim je 45 drugih delniških družb, ki so seveda tudi vse judovske, zvišalo svoje kapitale na pol milijonov funtov. To je primer, ki jasno kaže, kako je judovstvo zmeraj znalo izkoristiti vojne, da bi obogatelo. Brez vojn mu dobički usi-
bo ta njihova prevara privedla do tega, da ImmIo spremenili svoje vojne načrte? Ali bodo opustili misel na vdor na italijanski polotok?
Novo bolgarsko narodno gibanje
Sofija, 18. junija, s. Predsednik bolgarske vlade l'ilov je poslanski večini poročal o podrobnostih glede ustanovitve velikega narodnega gibanja, ki ne bo imelo videza in pomena kake stranke, temveč’ se Imi imenovalo »Bolgarska narodna zveza«. Giban je* bo združevalo vse zdrave in plodne sile, bodisi skupno, bodisi posamič, da se organizira obramba državnih in narodnih koristi. Predsednikov predlog so poslanci sprejeli enoglasno. V kratkem bodo objavljena pravila in pa podrobnosti o organizaciji tega gibanja.
Srbski voditelji kličejo ljudstvo k pametni politiki
Beograd, (8. junija, s. O binkoštih so nekateri člani srbske vlade govorili velikim ljudskim množicam po raznih podeželskih krajih. Minister za narodno gospodarstvo Nedeljkovič je pred množico 6000 ljudi v Nišu imel govor, v katerem je svoje rojake spodbujal, naj se ne vdajajo angleškemu in boljševiškemu laskanju ter naj ne delajo nič, kar bi bilo v nasprotju s koristmi lastne dežele. Dejal je, da je korist srbskega naroda v tem, da hodi po poti sprave in sc bliža osnim silam v okviru organizacije za novi red. V Jakovini je govoril pravosodni minister, ki je dejal, da se mora Srbija oprijeti politike miru za svoj narodni blagor. Srbija je izgubila vojno, je zaključil, in zdaj mora paziti, da ne bo povrh vsega izgubila še mir.
Za nepomembne sovražne letalske polete nad Nemčijo ne bo alarma
Berlin, 18. junija, s. Izdano je bilo naslednje
sporočilo:
Snoči je bil v nemški prestolnici dan alarm za letalski napad. Ni moči poročati o ničemer važnem. Ni bilo nič škode in med prebivalstvom nič žrlev. V liodoče ne l>o objavljeno nobpno uradno s|>oročilo o alarmih, za katerimi ni prišlo nič takega, da bi bilo vredno omenjati.
Strašne razmere v ameriški industriji
Buenos Aires, 18. junija, s. Ameriško ministrstvo za delo je poročalo o nesrečah pri delu, ki so se pripetile od meseca julija 1540. pa do januarja leta 1943. v Združenih državah ter zahtevale življenje 48.500 delavcev. Ta številka presega število ameriških vojakov, padlih na raznih bojiščih. Poleg tega si je 258.300 delavcev okvarilo oči, prste, roke in noge. Od 5 milijonov delavcev je bil vsak ob povprečno tri delavne tedne. Zaradi nesreč je tako šlo . v izgubo 110 milijard delovnih dni. Če pomislimo, da so izgube ameriških vojnih sil v prvih 18 mesecih vojne znašale 12.123 mrtvih, 15.042 ranjenih, 40.435 pogrešanih in 15.028 ujetnikov, je jasno, da kljub toliko hvaljenim tehničnim napredkom niso prav nič skrbeli za varnost in pomoč delavcem. Superkapitalizem, ki je ustvaril ogromna podjetja, v katerih je človek le še delec strojev, glede na delavske množice kakor na silo, ki jo je treba izkoristiti ter oceniti le po tem, koliko dobičkov prinašajo. Na vse ukrepe proti delovnim nezgodam, ki so zanje poskrbeli po tolikih državah, se v ameriškem industrijskem Babelu niso ozirali. Poteg tega se je v Združenih državah močno razvil alkoholizem, kar je še povečalo odstotek delovnih nesreč. Ob zaključku poročila je ministrstvo za delo jasno izpovedalo, da bi se večini teh nesreč zlasti v vojni industriji lahko ognili. Toda niti ministrstvo za delo niti kaka druga vladna oblast nista ukrenili ničesar, da bi se zmanjšala ali vsaj zajezila vznemirljiva nevarnost.
Vesti 18. junija
Madriska protikomunistična razstava »Takšni so bili rdeči«, ki je bila včeraj uradno zaprta, bo za teden dni podaljšana zaradi velikega navala.
Mornariški minister Združenih dlv.av je dal pod državno nadzorstvo ladjedelnico ilo\varth v , I-iladelphiji, ker je izdelovala premalo ladij.
Proti Rooseveltovemu odloku, da se vpokličejo novi ljudje v vojsko, so vložili protest zastopniki industrije in kmetijstva, ki jih skrbi vedno večje pomanjkanje ročnih delavcev. Začasno je bil izdan ukrep o razširjenju obveznega dela tudi na druge /sloje, zlasti dijake, dijakinje in privatne uradnike.
Jorge Vargas, predsednik filipinske vlade, jo
poslal japonskemu ministrskemu predsedniku brzojav, v katerem se mu zahvaljuje v imenu svoje dežele za izjavo, v kateri jo obljubil, (la bodo Filipini še letos postali neodvisni. V istem brzojavil je Vargas prisegel na sodelovanje z Japonsko za nadaljevanje vojne proti skupnemu nasprotni-v	za ustvarjanje velike Vzhodne Azije.
V Madrid je prispel visoki komisar iz španskega Maroka, general Orgaz. General se bo udeležil seje španskega vrhovnega vojaškega sveta.
hajo, zato se Judje venomer prizadevajo, da bi zanetili nove spopade med narodi. Ta vojna je »njihova vojna«, vojna, ki so jo skrbno pripravili in ki naj bi jim prinesla najvišjo oblast po vsem svetu.
•?.z?lere v Poslini so samo majhna slika, prvi cilj in namen judovstva pa jo, da bi kakor vampir sesal življenjske sile vsega sveta.
Župniku Nahtigalu in kaptaa Švara za obletnico smrti
Ob zadnjem komunističnem napadu na št. Rupert v dneh od 1. do 3. maja je večja zločinska skupina vdrla v cerkev sv. Frančiška na Veseli gori. Zažgali so stranska vrata, zgorela je zraven še ena klop pod korom; pokradli so v cerkvi rdečo preprogo, prt z velikega oltarja, 12 humeralov, 4 purifikatorije, 5 prtičev za umivanje, 2 brisači in 64 sveč; na grobu pa, kjer so pokopani g. župnik Nahtigal, g. kaplan Cvar in bogoslovec g. Hočevar so vse razmetali, raztrgali slike tam pokopanih in pokradli celo nageljne z groba, ki so jih nato nosile njihove vlačuge v laseh. Še celo koščke raztrganih slik so nečastneži popisali z različnimi sramotilnimi napisi na ranjke; pač naj lepši dokaz, da njihovo sovraštvo do duhovnika sega celo preko groba. Iz src dobrih šentruperskih faranov pa njihovih slik ni60 mogli iztrgati in jih tudi nikoli ne bodo!
Prva žrtev komunističnega nasilja v šent-ruperski fari je bila Zavodnikova družina rx Bistrice v začetku maja lanskega leta. Dober teden nato so zažgali občino. Od tedaj naprej se je stalno držala v tem kraju Prlekova četa in grozila ljudem. Posebno fantje in dekleta K A so dan za dnem dobivali grozilna pisma — nekatere so tudi odvlekli v hosto, jih »zasliševali« in zverinsko pretepali. Dne 29. maja «o prvič odpeljali v hosto g. kaplana Cvara, ko je šel obhajat na Okrog. Čeprav so ga že dva dni nato spustili, so se po fari vedno bolj širile govorice, da bosta v kratkem oba z župnikom ubita. Tako je partizanska zaščita pripravljala farane na umor. V noči od 12. na 13. junija je prišla pa-trola ponovno iskat gospoda Cvara. Ob 1.. ponoči so ga hoteli izvabiti na obhajilo. Prejšnje popoldne so namreč v Prijateljevi gostilni v Tržišču morilci sklenili, da mora to noč pasti. Zaenkrat pa se jim to še ni posrečilo.
G. Cvar je videl, da gre zdaj žare«. Sklenil je pripraviti se na smrt. V nedeljo, 14. junija, je odšel v škrljevo delat duhovne vnje. Pred odhodom je znancem povedal: >Ta teden bomo pa šli!« Ko so ga vprašali, kako more kaj takega trditi, je razložil: »Ponoči se mi je sanjalo, da so prišli k meni ranjka mati, me prijeli za roko in rekli: Francelj, zdaj pa greva! — Boste videli, da bo res!c
Prvi dnevi naslednjega tedna so potekali še dokaj mirno. V sredo, 17. junija, pa je sredi popoldneva pridrlo kakih 20 do 30 komunistov v Št. Rupert, med njimi je bilo precej domačinov. Kakih dvanajst jih je obkolilo župnišče, kjer so dobili župnika in drugega kaplana. Vlekli so ju skozi Št. Rupert in Drago v hosto pod Mačkom, kjer je imel takrat Prlek svoj logor. Ta jima je povedal, da so vsi trije šent-ruperfiki gospodje obsojeni na smrt in da ima povelje vse tri ustreliti. Rekel pa je, da ne bo nobenega streljal, ampak bo vse skupaj poslal na štab bataljona, pa naj se tam zgovorijo, kakor vedo in znajo. Precej nato so ju čez Škrljevo, Št. Rupert, Vrh in Mali Cirnik odpeljali v logor pod Veliki Cirnik. še isti večer so ju prvič »zaslišali«. Drugo zasliševanje je bilo naslednji dan 18. junija dopoldne. Zasliševal in sodil je Majcen Nace, politični komisar^2. bat. dolenjskega odreda, sin mokronoškega župana, za smrtno obsodbo pa se je posebno prizadeval Maks Bizjak, uslužben na prehranjevalnem uradu v Št. Rupertu — ki ga je Kompartija iz Ljubljane poslala v št. Rupert organizirat komum-
šimnovec Jože, žrtev komunističnega nasilja, odkopan
Ljubljana, 18. junija.
Prihodnji tedf»n 24. junija bo že leto dni, odkar so komunistični zločinci ^odpeljali zastopnika Vzajemne zavarovalnice Jožefa Šimnovca in pa naslednji dan, 25. junija, po groznem mučenju umorili na Debelem hribu na Brezjem pri Dobrovi. Pred dnevi so našli draveljski fantje njegov grob in danes so izkopali njegovo truplo ter ga pripeljali v Dravlje. Ostanke muceniškega trupla bodo položili v blagoslovljeno zemljo v nedeljo, dne 20. junija ob treh popoldne.
zem. Črni naklep se mu je posrečil: G. župnik je bil obsojen na smrt iu okrog poldneva istega dne umorjen.
Popoldne so šli komunisti še po g. Cvara, ki je bil do takrat še v škrljevem. Tisti dan je ravno končal duhovne vaje. Tudi on je bil zaslišan, sojen in obsojen ter umorjen od istih ljudi ter na istem kraju 18. junija zvečer.
Čeprav so komunisti že skoraj en mesec prej napovedali, kaj nameravajo napraviti v st. Rupertu, ljudje le niso mogli verjeti, ko so zvedeli, kaj se je zgodilo, šele ko so objavili 'smrt obeh gospodov in še II drugih oseb z letaki, so morali verjeti. Dobre farane je pretresla ta vest v dno duše. Istočasno z g. žup-
nikom je bil ubit tudi Jakoš Alojzij, posestnik na Roženberku št. 4 — odločen in dober krščanski mož in oče 12 otrok.
Grobove so že drugi dan našli, ker so se morilci že zvečer 18. junija od tam preselili. Čeprav so komunisti grozili in nekajkrat celo streljali na ljudi, ki so prišli molit na grobove, se za naprej niso dali več oplašiti: prinašali so sveče, cvetlice in vence na grobove. Zlasti veliko obiskovalcev je prišlo na grobove ob nedeljah popoldne.
Zakaj sta gospoda morala pasti? Zaradi politike? Komunisti sami so na to vprašanje odgovorili na svojih letakih. Gospod župnik je bil obsojen zaradi tega, ker je bil prvi duhovnik, ki nas je napadel na prižnici in ker je vodil Katoliško akcijo. Za g. Cvara pa je Majcen izjavil, da so mu dali na izbiro naj gre z župnikom ali pa z njimi. Pa je gospod odgovoril: »Z vami ne morem!«
Tako so umirali mučeniki, njihova kri pa je rodila sadove, zato so nam njihovi grobovi sveti!
Obnovitvena (Sela v cerkvi pri božjem grobu
v stepanji vasi
n ji
Ljubljana, 18. junija. Komaj dve leti je tega, odkar so se v Štepa-vasi naselili oo. kapucini in prevzeli skrbstvo nad lepo baročno zgodovinsko cerkvico, katere zgodovina je povezana tudi s ljubljansko kroniko. Duhovno življenje je po njihovem prihodu še bolj oživelo in danes prihaja dan za dnem v to svetišče, kjer so redne službe božje in razne pobožnosti, vedno več častilcev sv. Štefana, zlasti pa obiskovalci božjega groba. O njem najdemo v Valvazorju na strani 690. v 11. knjigi med drugim zgodovinske vrstice, ki pričajo o postanku te cerkve in kapelice nekdaj tako obiskovanega božjega groba, ki ga je dal postaviti leta 1653 Janez Andrej pl. Stemberg, prošt ljubljanski s prečudovitimi podobami, predstavljajočimi trpljenje Jezusa Kristusa. Pred ta božji grob so romali številni Ljubljančani in okoličani ob petkih.
Sedaj ko so oo. kapucini prikupno cerkvico spet lepo uredili in imajo v njej redno službo božjo, prihaja semkaj spet mnogo ljudstva. Naj navedemo samo to, da je bila v cerkvici v Stepanji vasi letos posebna posvetitev Mariji, dalje da je bilo na spravni dan okrog 000 sv. obhajil, na dan spokorne procesije pa se je pridružila veliki verski prireditvi na Rakovniku tudi posebna procesija iz Stepanje vasi.
‘ Zato so Stepanje! in vsi obiskovalci cerkvice sv. Stefana in pokopališča zelo veseli, da so se za-
čela prav te dni na pobudo oo. kapucinov obnovitvena dela v notranjščini svetišča, ki je znamenito po svojih freskah in umetniških sohah na starih oltarjih (gora Oljka, Kalvarija).
Cerkev je trpela zaradi vlage, zato je odpadal omet in je bila zlasti v notranjščini kljub vsej pestrosti zaradi odpadanja stenskih oblok v slabem stanju. Konzervatorski urad Visokega komisariata je pod vodstvom vseučiliškega profesorja g. Mesesnela najprej izvedel izsušenje temeljnih zi('ov, sedaj pa so pričeli tudi že z obnovitvenimi deli v notranjščini cerkve. Vso cerkev bodo obnovili, vse znamenite slikarije pa bodo ostale, kakor tudi kipi, ki jih bodo prečistili. Rezbarska dela je prevzel rezbarski strokovnjak gosp. Slivec, slikarska g. Železnik iz Most, zidarska pa zidarski mojster g. Curk.
Tako bo v kratkem času cerkvica sv. Štefana
spet lepša in bo privabila še več Ljubljančanov, da jo obiščejo, ko jo tolikokrat mahnejo mimo na sprehod v lepo okolico v štepanjo vas in proti Fužinam.
Javnost bo brez dvoma zanimala tudi novica, j da so oo. kapucini začeli z začetnimi deli za gradnjo novega samostana v Stepanji vasi. Načrt zanj je napravil inž. Valentinčič in ga je oblast že odobrila. Te dni bodo začeli že z izkopom parcele tik cerkve, tako, da je to prvi korak k uresničenju načrta, o katerem smo že lani napisali nekaj vrst.
Nova razvrstitev visi in določitev njih cen
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za umestno, da se nalično z določbami, ki veljajo v drugih pokrajinah Kraljevine, predpiše razvrstitev vin in njih cen, odreja:
Člen 1. Zaradi maksimiranja prodajne cene se vina domače proizvodnje in uvožena iz drugih pokrajin Kraljevine, namenjena potrošnji, razvrščajo takole:
A. NaTadna Tina.
I. vrsta: bela in rdeča vina, ki imajo vsaj 11“ alkohola. — II. vrsta: rdeča vina, ki imajo vsaj 9° in ne več ko	11°	alkohola. — III.	rrstii:
bela vina, ki imajo	vsaj 8° in	ne več	ko 11°
alkohola. '
Za navadna vina,	za	katera	ostane v	veljavi
cena za pridelovalca	po	21 lir	za vsako	hekto-
litersko stopnjo (vštevši nastajajoči alkohol v razmerju sladkor — alkohol (1 :0.6), se določajo sledeče potrošne cene: I. vrsla 7.G0, II. vrsta 7.15, III. vrsta 6.0 lir za liter.
Navadna vina se smejo dajati v potrošnjo le v odprtih posodah.
B.'Boljša vina.
I. vrsta: nad tri leta stara vina dobrega domačega slovesa, vpeljana v trgovini kot stara vina znanih tvrdk.	!
II. vrsta: razdeljena v prvo in drugo skupino. Vina, ki spadajo v to skupino, so navedena v priloženi razpredelnici A.
III. vrsta: tudi razdeljena na dve skupini in navedena v'priloženi razpredelnici B.
Prodajne cene za boljša vina se določajo:
I. vrsta: za buteljko (renslca. bordojska ali druga podobna enake velikosti. 31.40 lir.
II. vrsta: za vina Barolo, Barbaresco, S. Mad-dalena 10.80; za vina iz prve skupine 10.10; za vina iz druge skupine 0.20 lir za liter.
III. vrsta: prva skupina 9.20; druga skupina 8.30 lir za liter.
Pri vinih druge skupine III. vrste je dovoljen pribitek 0.10 lire za vsako 'A stopnje po-čenši od 10° pa do tiste najnižje stopnje, ki je določena v priloženi razpredelnici za vsak tip vina.
Boljša vina se morajo dati v potrošnjo:
I. vrsta: izključno v izvirnih zaprtih buteljkah. Na vsaki buteljki mora biti v razločnem tisku letnik proizvodnje.
II. vrsta: izključno v buteljkah, steklenicah
ali oplelenkah (polnjenih pri proizvajalcu ali pri razprodajalcu).
III.	vrsta: izključno v odprtih posodah. Za tipe, ki so označeni v priloženi razpredelnici z eno zvezdico, je dovoljeno tudi polnjenje v buteljke, steklenice in opletenke. Tipi drugo skupine, ki so označeni v priloženi razpredelnici z dvema zvezdicama, se smejo dajati v potrošnjo samo v buteljkah, steklenicah in opletenkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu.
C.	Posebna vina.
Posebna vina se delijo na 6 vrst:
I. vrsta: vertnut in aperitivna viha: prva skupina bela, druga skupina rd®ča.
II. vrsta: maršala, prva skupina: tip S. 0. M., ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 18° alkohola;
druga skupina: sladki tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 17° alkohola;
tretja skupina: normalni tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 16.5° alkohola.
III. vrsta: likerska vina; prva skupina, kvalificirana vina: a) krema maršala z vsaj 17.5“ alkohola in 10" Beaumeja; b) aromatska vina iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in malvazija) z vsaj 18° alkohola; c) druga vina iz suhega grozdja, vina »santic in aromatična vina, ki niso iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in malvazije) s skupno vsaj 16° alkohola;. Druga skupina: nekvalificirana vina s skupno vsaj 18° alkohola.
IV. vrsta: močna kiselkasta vina (sardinska Vernarcia, sardinska malvazija in sirakuški Al-banelo z vsaj 18° alkohola.
V. vrst«: Sumeča in kipeča vina: prva skupina: šumeča in kipeča vina po naravnem vrenju; prvovrstna: lesketajoča se šumeča ali kipeča vina brez droži, ki se dele na sledeča: a) šumeča vina iz polsuhega grozdja in rezerve v buteljkah s kapico in žico; b) šumeči asti v buteljkah s kapico in živo; c) druga šumeča vina v buteljkah s kapico in žico; d) kipeča in pršeča vina v buteljkah, brez kapice in žice. Drugovrstna: kipeča ali pršeča vina z drožmi v buteljkah brez kapice in žice (izvzemši Lambrusco iz Sorbare). Druga skupina:	šumeča	vina z umetno dodano
ogljikovo kislino, čista in brez droži.
VI. vrsta: bela in rdeča sladka aromatična vina (muškati, malvazije, aleatična vina in Bra-chetto) s skupno vsaj 11° alkohola.
Cene za boljša vina se določajo takole: I. vr-
sta, prva skupina L. 24.70; druga skupina L.22.C0 za liter; II. vrsta, prva skupina, za tipično niar-salsko buteljko L. 27.50; druga skupina L. 22.90; tretja skupina L 20.60 za liter; III. vrsta, prva skupina a) L. 27.50, h) L. 25 20. c) L. 21.70 za liter; druga skupina L. 16 za liter; IV. vrsta: za buteljko 0.7 litra L. 25.20 za liter; V. vrsta, prva skupina, prvovrstna: a) za celo buteljko L. 50.50, b) za celo buteljko L 35.50; c) za celo buteljko L. 33.20; d) za celo buteljko L. 29.S0 za iiter; drugovrstna: za celo buteljko L. 22.90; druga skupina, za celo buteljko L. 20.60; VI. vrsta L. 12.60 za liter.
Posebena vina se morajo dati v potrošnjo:
I. vrsta tako v odprtih posodah kakor tudi v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu;
II. vrsta — prva skupina izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu, druga in tretja skupina tako v odprtih posodah kakor v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali raz-prorjajalcu;
III.	vrsta tako v odprtih posodah kakor v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu;
IV. vrsta izključno v buteljkah poljnjenih pri
proizvajalcu ali razprodajalcu;
V. vrsta, prva skupina — prvovrstna izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu — drugovrstna izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu ali pri razprodajalcu; druga skupina izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu. Na etiketi mora biti v dobro razločni barvi in z vsaj on centimeter visokimi Črkami natisnjeno besedilo: »Umetno dodana ogljikova kislina«.
VI. vrsta samo v odprtih posodah. K prodajni ceni boljših in posebnih vin se smejo pribiti kot stroški za posodo ih, stroški za polnjenje: za buteljko L. 2.20, za malo buteljko L. 2. za steklenico z oljem L. 1.90. za stojno zamašeno steklenico L. 2.10. za steklenico 1 litra, strojno zamašeno L. 1.90, za m»lo pollitrsko steklenico, strojno zamašeno L. 1.60, za oplet^ko L. 38.—. Za vrnjeno ali ne s seboj vzeto posodo ima kupec pravico do naslednjega naimanišegN povračila: ra buteljko L. 1.50. za malo huleliko L. 1.30. za steklenico L. 1.—. za opletenko L. 25vse ceno po tem členu so navedene brez državne^n občinske trošarine.
Člen 2. Gostilniški obrati in kavarne smejo pr* prodaji vin v odprtih posodah izvzemši posebna vina, pribijati cenam. n.avedenim v prednjem členu, naslednje zn(*eke: obrati posebne kategorije in prve kategorije L. 5.50 pri litru, obrati druge kategorije L. 4.50 pri litru, obrati treti« in četrte kategorije L. 4.— pri litru; za boljša in posebna vina v steklenicah in buteljkah; obrati posebne kategorije 70%, obral' prve kategorija 60%, obrati druge kategorije 50%, obrati tretjo in četrte kategorije 40%.
Trgovci, ki prodajajo vino na drobno v izvirnih steklenicah v prodajalnah, smejo pribijati k cenam iz prednjega člena po#15%.
Prodaja mesa na odrezek »K«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod^ sporoča, da bodo v soboto 10. junija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti obveznemu odrezku »K« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani, .100 gr govejega mesa. — Delitev se bo pričela ob 7 zjutraj.
Mali gospodarji bodo zborovali
V nedeljo, dne 20. t. m., bo imela ob 8.30 dopoldne v dvorani Nabavljalne zadruge železničarjev na Cesti soške divizije (bivše Ma-sarykove) št. 15 občni zbor Žegoza, ki je postala v zadnjem času važna ustanova vseh malih gospodarjev v Ljubljani in pokrajini.
^egoza je svoječasno delovala le med železničarji, pozneje pa je pritegnila v svoje vrste vse male gospodarje in ima danes izredno visoko število članov.
Spričo tega in pa ker je Žegoza danes izredno važen gospodarski činitelj ne samo za rejce malih živali, nego za vse malo gospodarstvo in za splošnost, opozarjamo javnost na nedeljski občni zbor z željo, da bi se na njem zbrali številni zadrugarji in uspeli urediti vse, kar je potrebno, da se pomembna gospodarska ustanova razvije še bolj.
Da se bodo lahko mali gospodarji udeležili občnega zbora, odpadejo to nedeljo vsa strokovna predavanja, ki se sicer prirejajo v društvenih prostorih.
šport
S. K. Mladika vabi igralce I. in rezervnega moštva na sestanek v Petek °')	8 zvečer
v društvenih prostorih v Mladinskem domu. Juniorji so vabljeni na sestanek v soboto o Vi 8 zvečer.
■. m. VAS DISBi
KRIMINALISTI ROMAŠ
»Da, seveda sem...« je odvrnil Vanče in ga malomarno pogledal. »Niste preveč bister, Hani. Prav tak ste kakor noj, o katerem pravijo, da skrije svojo glavo v pesek, kadar je v nevarnosti. Vi pa ste jo skrili v škatlico od opija-«
»Vanče effendi je preveč učen za moje malo bistre
m°Ž»Nenavadno zbadljiv ste, Hani.« Vanče se je obrnil in odšel čisto v ozadje sobe. »Izvolite oditi.«
V tem trenutku so se zaslišali neki glasovi pri glavnih hišnih vratih, nemirni glasovi, ki so se počasi približevali po hodniku. Postajali so vedno močnejši in slednjič se je pojavil pri vratih zajtrkovalnice Snitkin, ki je držal dr. Blissa za roko.
Doktor, ki je bil popolnoma oblečen in je imel tudi klobuk
,Dob,o. dob,... je pritrdil Hoa.k. .Tod« » .oj m J.	|	™'We»	d»
jedilno »odo... >	.”e“k.ko'
na
glavi, je nekaj živahno ugovarjal. Njegov obraz je bil bled, J pozneje.«
ljudi-«
Markham je pomignil Snitkinu.
»Pustite gospoda doktorja, naj gre na sprehod « Potem se je obrnil k Blissu in mu dejal: »Bodite tako ljubeznivi, gospod doktor, in se čez kakšne pol ure vrnite. Radi bi vas zaslišali.«
»Še prej bom nazaj... Rad bi šel malo v park.« Bliss je bil videti precej nemiren. »Slabo se počutim, zraka mi manjka. Po ušesih mi strašno šutni.<
»In stavim tudi,« je pripomnil Vanče, »da ste bili nenavadno
žejni.«
Doktor ga je začudeno pogledal.
Pravkar sem popil v svoji sobi najmanj liter vode. Upam, da se me ne prijemlje malarija...«
»Upajmo, da ne. Mislim, da se boste v kratkem odlično počutili.«
Bliss se je na pragu sobe za trenutek zamislil.
»Ni nič novega?« je potem vprašal.
»O, mnogo, zelo mnogo!« Vanče je spregovoril te besede brez kakšnega posebnega navdušenja. »A pogovorili se bomo o tem
oči pa so se preplašeno ozirale naokrog.
»Kaj pomeni vse to?« je začudeno vprašal, a nikomur ni posvetil kakšne posebne pozornosti. »Hotel sem iti od doma malo na svež zrak, a tale zverina me je zgrabila in privedla sem..-«
Snitkin se je ozrl na Markhama.
»Gospod narednik ^leath mi je naročil, da ne smem nikogar spustiti iz hiše, a tale možakar se je hotel malo poigrati z nami. In precej močan je tudi... Kaj naj storim z njim?«
»Ne najdem razloga, zakaj doktor ne bi smel iti malo na svež
Bliss je namršil obrvi in je že nameraval vprašati nekaj drugega, a se je premislil, se priklonil in odšel, Snitkin pa mu je precej slabe volje sledil.
XIII. POGLAVJE
Poslušen beg
Petek, 13. julija, ob 15.45. Po Blissovem odhodu je bil Hani tisti, ki je pretrgal molk. »Ali želite, da odidem, effendi?« je vprašal Vanceja tako
2rak « ie dejal Vancc Markhamu. »Veš, njega bomo zaslišali šele, spoštljivo, da se mi je zdelo kar malo pretirano, pozneje enkrat-«	>Da...	da-<	Vancc	je	postal	nekam raztresen, zamišljen.
« iUv-i »v. ui, uči fcu	ai	J	~	_	• 1 •	_
v žepih in se zazrl v samovar. »L ojdite zgo » de... in premišljujte... Bodite \ se smem tako izraziti. Opravljajte malo duhovne vaje. pravi Shakespeare v... kje že, v Richardu III., ne < j B »Da, effendi... v tretjem dejanju. Latesby tako pravi liuc
jeT r« "nekaj »en.v.dneg.l, so je »M« V.ne. ,» pazljivo motril Egipčana. »Nisem mislil, da more kak Egipčan
tako dobro poznati klasike.«	.	'
»Kolikokrat sem jih ure in ure bral Meryt-Amen, ko je
bila še dekle...«	,	,	„	,,, ..
»A, res?« Vanče potem ni več govoril o tem. »Poklicali vas
bomo, ko vas bomo spet potrebovali. Med tem časom pa počakajte
svoji sobi.«	_	.
Hani se je priklonil in odšel na hodniK.
»Ne dajte, da bi vas navideznost zapeljala, effendi
« Je
svečano pripomnil, ko je odprl vrata- »Ne razumem dobro vseh teh stvari, ki so se pripetile danes v tej hiši, toda neP°Lz“ V,
• »Neizmerna hvala.« Vanče je zamahnil z roko. kaKor 01 mu hotel reči, naj odide. »Vsaj tega ne bom pozabil, da vara je
ime Anupu.«	.
liani ga je postrani pogledal in odšel iz soD Markham je postajal vedno nestrpnejši.
»Vse se mi tako zdi, kakor da smo zdaj tam, kjer smo bill,< je dejal z obžalovanjem. »Vsakdo bi bil lahko natresel opija v kavo. Torej vidiš, da smo zdaj na istem, kakor smo bili tedaj, ko smo prišli sem... Toda povej mi vendar, kje misliš, da je Hani našel opij?«
»Ah, saj res. Prav gotovo ga je našel v balvetrovi sobi. Stvar je čisto enostuvna.«
»V tej svoji domnevi pa res ne vidim nič tako enostavnega' Zakaj naj bi bil Salvetcr pustil opij^ v svoji šobiš«,
Dal 7 al 21 glugno vengono emesse due serle di
BUONI DEL TESORO OUNOUENNAU 5 A PREMI
di L. S miliardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni Imposfa presenie e futura
PREZZO di emissione: L. 97 per opni cento lire di eapilale nominale, oltre interes«! 3% dal 19 giugno fino al piomo del versamento; per le soHoscriztont eseguite dal 7 al 14 giuguo veugono tu vete cornsposu at sottoscrnion gli interessi 5% dal giorno Jel versumtuto tiuu o tutto it 14 giugno detto.
Le sottoscrizioni vengono eseguiie aolo in coniantL ma vengono accetiafe come coniante le cedole ammesse tn sottoscriziono.
PHEMIt ciascuna Berie di L. 3 miliardi di Buoni coocorre annualmenie a n. 10- premi per uo ammontare complessivo di L. 10.000.000 mediaDte estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni ai ricevono presso tutte le Filiali dei seguenfi Enti e Istituti cbe fanno parte del Consorzio di emissione, presieduio dalla Baura dltalia.
Banca d ltalia — Cassa Depasitl e Prestitl — Istitulo Nazionale delle Asslcnrozlonl — Istituto Nazionale Fasclsta della Prevldenza Sociale
— Istituto Nazlonale Fasclsta per 1'Assicura/lune contro tiI« Inlortuni sul luvoro — Bauco dl Napuli — Uauco di Sicilia — Banca Nazlunale del Iavoro — Istituto di S. Puolo di I urinu — Molite dei 1'asclii di Siena — Banca Commerciale Italmna — Uredilo Italiunn — Banco di Umna — Federuzione Nazionale Fasclsta delle Casse di Kisparinio — Islilulu di Credito per le Cas«e di Uisparmio Italiane — Cassa di Uisparrniu delle Provincie Lombarde — Istitutn Centrale delle Banclie e Bnnchierl — Istituto Centrale delle Banche Pojiolarl — Banca d America e d llnlia — Banca Popolare d( Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale deli Agricollura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo špirita — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellinzashi. Milano — Banca C atlolica del Veneti*. Vlcenza — Banca di Chiavari e della Riviera Figure — Banca Agricola Milanese — Banca Inscana — Banca Provinciale Lombarda. Bergamo — Credito Romagnolo. Bologna — Banca S. Paolo. Brescia — SocietJ Itnlinna per le Strade Ferrnte Me.ridionali — Assicurazioni Generali I rieste — Compagnia di Assicurnrionl di Milano — Societii Reale Mutua Asslcuraziani Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Triesle — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanzioria degll Agenti di Cambio del Regno, lionia;
Banca Vonvvflter — Credito Industriale, Venezia — Ranca Lombarda di 1)D. & CC. — Banco S. Geminlnno e Š. Prospero — Banca dl t egnnno
— Banca Unione, Milano — Societa Itnlinna di Credito, Milano — Banco l.ariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Rcggio Emilia — Banca Piccoln Credito Bergninasco — Banca del Friuli — Banca Oaodenzio Sella & C-. Biella — Banca Mutua Popolare Bergamo
— Banca Popolare, Lecro — Banca A. Grnsso e L igli«*, lorino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito
Savonese — Banco Cesare Ponli. Milano — Banca Privnta Finanzioria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Indostriale Cinllnratese _
Banca Allo Milanese — Banca di Cnlnhria — Bancn Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare. Podova — Banca Mutua Popolare. Verot\a
— Banca Mutna Popolare Agricola. I.odi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Banca Popolare di Intrn — Banca Popolare di Modena — Banca
Popolare, Čremona — Banca Mutua Popnlnre Aretina — Bancn Popolare. Šondrio — Banca Piccolo Čreditn Vnltellinese — R operativa. Rnvpnnn — .^n,nr* Cir,.’*n Mantnvana — Ranca Popolare dl Credito, Bologna —. Banca Pppolare, Vicenza — Con
operativa................................................ —	   -
stiti per Commercio e Indnsiria. isnlznno — Banca Popolare Pcsnrese.
nnca Popolare C'«»-Consorzio Ris p. e Pre-
Tntte le altre Banche. Bancliierl, e Banche PopolarL noncbč tutti gli Agenti di Cambio rnppresentati nclla firma dell'a((o cnnsnrtlle dagli Istituti e dalla Compagnia Finnnziaria sopra nicazionatL
Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji
5 LET« 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje En bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od t5. junija	do dneva	vplačita;	za vpisovanja	od 7. do
14 junija pripudajo vpisnikom 3% obresti od dneva vplačila do vključno 14 junija.
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
PREMIJEi No vsako serijo 3 milijard lir Bonov odpade le.tno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir. ki se žrebajo vsakib Sest mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov io zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca altalia.
Banca d'Kalia — Cassa Depositl e Prestitl — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fasclsta della Previdenza Sociale
— Istituto Nazionale Fasclsta per LAssicurazione contro gli Inlortuni sul luvoro — Banco dl Napuli — Banco di Sicilia — Bunca Nazihnale del 1 avoro — istituto di S. Paolo di Torino — Morite det Puschi di Siena — Bunca Commerriale Italiuna — Credito italiano — Bunco di Roma — Federazione Nnzionule Fasclsta delle Casse di Kispurmio — Istituto di Credito per le Cnsse di Rispormio Italiane — Cassa di Kisparmin delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Bnnchieri — Istituto Centrale delle Bnnrtie Popolnrt — Banca d .Amertca e d Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale deli'Agricoltura — Bunca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Vuresino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellinzachi. Milano — Banca Cnttnlira del Venelo^ Vlcenza — Banca di Chiavari e della Riviera I igure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombardo Bergamo — Credito Romngnolo. Bologno — Banca S. Paolo, Brescia — Societii Italiana per le Strade Ferrnte Meridionnji — Assicurazioni Generali Triesle — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societii Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtu, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanzioria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma;
Banca Vonvviller — Credito Indostriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco SJ. Geminiano e S.	Prospero — Ranca dl	I egnano
  Banca Unione, Milano — Societii Itnlinna di Credito, Milano — Banco Lnriano — Credito Agrario	BresCiano	—	Bancn	Agricola Commerciale,
Re.>gio Emilia — Banca Piccolo Credito Beraamasco — Banca del Friuli — Bancn Gaudcnzio Sella & (_ Biella — Banca Motna Popolare. Bergamo
— rBanca Popolare, I ecco — Banca A, Grasso e Figlio, lorino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banra Cesare Pontl. Milano — Banca Privata Finanzioria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Indostriale Gnllnrolese — Banca Alto Milanese — Banco di Calahria — Bnnca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare. Podova — Banra Mutna Popolare. Verona
  Bancn Mutna Popolare Agricola, l.odi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Banca Popolare di Intra — Bnnca Popolare di Modena — Banca
Popolare. Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banra Popolare. Sondrio — Bnnca Piccolo C redita Vnltellinese — Bnnca Popolare C o. operativa. Rnvenna — Banra Agricola Mantnvana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Bancn Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Pre-stiti per Commercio e Industrin. Bolzano — Bnnca Popolare Pcsnrese.
Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi mcnjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finnnziaria«.
Nov rezervoar na Tivolskem hribu
že dolgo mestna občina ljubljanska občuti Irebo po novem rezervoarju ter je ze vcc let el a tudi načrte zanj, da prebivalstvu v vseh merih zagotovi dosti zdrave vode. loda tega mena doslej ui bilo mogoče uresničiti zaradi ančnih težkoč. Zato bodo pa Ljubljančani z seljem pozdravili vest. da so v sobotni stevil-»Službenega lista«, kj izide 12. junija, že
razpisana težaška, zidarska in železobetonska dela za-novi rezervoar na Tivolskem hribu v skrajšanem roku. Tako je treba ponudbe vložiti-pri mestnem vodovodu že do 23. junija do 11 dopoldne, nato bo jia takoj odpiranje ponudb, da se dela čimprej prično in končajo.
Novi rezervoar bo na Tivolskem hribu blizu^ sedanjega rezervoarja ter bo držal 2000 kubičnih metrov vode. Ker sedanji rezervoar hrani 3030 kubičnih metrov vode, bo z novim re-
zervoarjem stalna zaloga zdrave vode skoraj podvojena ter je mestni vodovod zato tako dopolnjen, da ima Ljubljana s svojo okolico popolno jamstvo za redno preskrbo z zdravo vodo. Gradnja novega rezervoarja je prav veliko javno delo, saj bo dogotovljeni rezervoar veljal okrog 2 milijona lir, kar pomeni, da je mestna oličina z. razpisom del poskrbela tudi za prav izdaten vir zaslužka raznim obrtnikom in delavcem.
LJUBLJANA
Koled »r
Petek, 17. rožnika: Kvatre; Mark in Marce-lijan, mučenca.
Sobota, 19. rožnika: Kvatre; Julijana Fal-konieri. devica in ustanoviteljica reda; Mihelina, vdova.
Obvestilu
— Preizkušnja alarmnih siren. Zaradi večjih popravil ljubljanskih alarmnih siren bodo sirene v ponedeljek 21. t, m, ob 10 preizkušene na »alarm«, v torek 22. t. m. tudi ob 10 pa na znamenje za prenehanje nevarnosti. — Opozarjamo prebivalstvo na to preizkušnjo, da se ne bo razburjalo po nepotrebnem.
Glasbena akademija v Ljubljani. Prva sklepna produkcija se bo vršila v petek, 18. t. in., ob 19.13 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so poleg komorne glasbe točke zn petje, klavir, violončelo in klarinet. Predprodaja sporedov (po 3 in 1 liro) v knjigarni Glasbene Ma-tice.	j
šola Glasbene Matice »je priredila v tekočem šolskem letu deset produkcij, na katerih so nastopali večinoma gojenci instrumentalnega oddelka- Spored XI. sklepne produkcije, pa obsega zgolj solistične in zborovske točke. Poleg dveh solistov: sopranistke Drage Vidmarjeve in basista Lndka Korošca, bo nastopil mladinski /bor kot uvod v produkcijo, sklepne točke pa bo imel šolski zbor. Oba zbora vodi v tekočem šolskem letu ravnatelj Mirko Polič. Kot spremljevalci bodo sodelovali člani Matičnega učiteljskega zbora, in sicer: Sancinova (šolski in mladinski zbor), llrašovčeva (Korošec) in Bizjakova (Vidmar) Produkcija bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob t ričet rt na 10 v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored je na razpolago v knjiganvi Glasbene Matice.
Udeležba pri cepljenju zoner tifus, ki «e je ta teden pričelo v mestnem fizikatu z zaščitnimi tabletami, je tako dobra, da lahko pohvalimo perice ter lastnike in uslužbence obratovalnic z. živili za njihovo skrb za lastno kakor tudi za splošno zdravje. Ker pa lastnikov in uslužbencev gostiln, i/kuliov, restavracij, mlekarn, mesarij, branjarij, pekarn, slaščičarn in podobnih obratov ter peric prihaja vsako jutro več k cepljenju, je skoraj nemogoče, da bi ta teden prišli vsi na vrsto, saj cepljenje traja vsak dan od 7 do 9. nre. Zato bo cepljenje zoper tifus tudi še prve dni prihodnjega tedna ter opozarjamo, naj moški pridejo po zaščitne tablete v ambulatorij v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. ženske pa v mestni fizikat v II. nadstropje Mestnega doma. Tako velika udeležba nam je tudi dokaz, da je popolnoma premagan strah pred zaščitnimi tabletami, ker se je že prejšnja leta toliko tisoč cepljencev jirepri-čalo, da uživanje zaščitnih tablet ne povzroča nobenih težav in nobene renkciie, pač pa tako cepljenje za več mesecev nudi varstvo pred obolenjem zn to nevarno boleznijo. Pripominjamo tudi, da je treba tablete uživati na tošče, ker drugače tablete ne učinkujejo.
Sklepne produkcije. Glasbena akademija priredi prvo sklepno produkcijo v petek, 18. t. m„ ob 19.15 v filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe domačih in tujih skladnteliev. Posebej ojMizarjamo na godalni kvartet S. Premrla v D-duru. Sporedi po 3 lire in 1 liro so v prodaji knjigarne Glasbene Matice.
Diplomski klavirski koncert. Spored, ki ga bo izvajala absolventka Glasbene akademije gdčna. Ogrin Ksenija, obsega skladbe skladateljev Scarlnttijn, Bacha, Beethovna. Chopina, J. Ravnika, Suka in Rahmaninova. Ta nadarjena pianistka zasluži vso pozornost našega kneert-nega občinstva. Sporedi no 3 in 1 liro se bodo prodajali v knjigarni Glasbene Matiee.
Ljitltljansko fflcclaliStV
Drama:
Petek, 18. junija: Zaprto.
Sobota, 19. junija ob 18.30: »Jesen«. Red B. Nedelja, 20. junija ob 18.30: »Veliki mož«. Tz-
ven. Zadnjikrat v sezoni. Znižane orne od
15 lir navzdol.
Opera:
Petek, 18, junija: Zaprto.
Sobota, 19. junija ob 18: »Madame Butterfly«.
Izven. Cene od 2.8 lir navzdol.
Nedelja, 20. junija ob 17: »Prodana nevesta«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Z Gorenjskega
Novi grobovi. Na Golniku sta umrla Jožefa Jelarjeva in Fric Lis. V št. Vidu: Matilda Arharjeva in Katarina Lapajnetova. V Šenčurju: Štefka Krošljevu, Ciril Jenko, Marija Kladiv* čeva, Terezija Hudobivnikova in Franc Rabič. Na Brezjah: Jožef Šušteršič in Marija Karu, v Medvodan pa Matilda Kiiferjeva, Rudolf Černe, Franc Jamnik in Julka Hočevarjeva.
Z Ježice
Iz zadružnega registra." Pri Hranilnici in posojilnici na Ježici, zadrugi z neomejenim jamstvom, so bili z-hrisant člani upravnega odbora: Strah Franc, Presetnik Janez in Lenarčič Simon. Vpisani pa novi člani! Rotar Jože, profesor, Ježica, Dovč Franc, posestnik, Stožice in Žitko Janez, posestnik, Savlje,
Kolumb odkriva Ameriko
Kolumb je odločil, da krenejo v fisto reko in dn odpošljejo kralju tega ozemlja sla s pismom katoliške kraljevske dvojice, j V ta namen je izbral mornarja, ki je bil že na Gvineji v enaki' službi in mu dal zn spremstvo nekaj Indijancev z Guanahnnijn, ki so se stavili za to delo na razpolago pod pogojem, da jih bodo na povratku po končanem potovanju odložili iia njihovem rodnem otoku.	|
Po Kolumbovih opažanjih so se tedaj nahajali na 21. stopinji severne širine. Napisal je, da se pripravlja, da bo skušal priti do velikega kana, katerega misli najti nekje v okolici ali pa v mestu Kataio, ki je pripadalo temu vladarju in je bilo zelo veliko, kakor so mu bili pred odhodom iz Španije pač zatrjevali.
Vsa tn dežela je nizka in lepa, pa tudi morje je globoko.
Sreda, 31. oktobru. —. Vso noč je Kolumb počasi vozil dnlje in odkril reko, v katero sicer ni mogel zapluti, ker je bilo njeno ustje preplitvo, Indijanci pn so mislili, dn bi ladje lahko zavile vanjo, kakor so sami s svojimi čolniči. Tako so krenili dalje in našli rtič, ki se je precej globoko zajedal v morje,! okrog njega pa so bile plitvine. Potem so zapazili vodni zaliv, v katerega bi mogle manjše ladje, toda sami niso mogli vanj, ker je začel pihati močan severnik, obrežje pa se je raztezalo od severo-severozahodn proti jugovzhodu. Kmalu so opazili nov rtič, ki sc je zajedal v morje še globlje kot prvi. Zavoljo tega in zato, ker je nebo obetalo vihar, je bil Kolumb prisiljen, da se je umaknil nazaj v Morsko reko.	I
Četrtek, 1. novembra. — Ko je posijalo jutranje sonce, je Kolumb poslal čolne nu obalo, od tam pa posadke proti kočam, ki so tam stale, in so dognali, da so vsi stanovalci pobegnili. Čez čus se je pojuvil nek mož. Kolumb je ukazal, nuj tega domačina puste v miru, dn bi na tu način vzbudili v njem zaupanje in ga privabili k čolnom.
Po obedu je poslal na kopno enega od Indijancev, ki jih je imel s seboj. Ko je slednji zagledal tistega domačina, mu je začel vpiti od daleč, naj se nikar ne boji, kajti ti tujci so plemeniti ljudje, ki prav nikomur ne store nič hudega, ker’ niso podaniki velikega kana, pač pn so nasprotno obdarili prebivulce mnogih otokov, katere so obiskali. Tedaj se je Indijanec vrgel v vodo in s plavanjem prispel do obrežja. Dva domačina, ki sta se tedaj prikazala, sta ga prijela pod roko in ga povedla v eno izmed koč, kjer sta zahtevala in dobila od njega vse podatke. In ko so sc ti Indijanci prepričali, da jim nihče ne želi hudega, so se pomirili, postali zaupljivi in se vkrcali v velikem številu na šestnajst čolničev ali kanoj in vzeli s seboj bombažno predivo in druge reči. Glede teh reči je bil Kolumb strogo zapovedal, da se jih nihče ne sme dotakniti. Vsem je dal vedeti, da ne išče nič drugega kakor zlato, katero domačini nazivljejo nukai.
Tako so ves dan domačini prihajali in odhajali s kopnega na ladje in z Indij na suho. pa tudi več kristjanov je popolnomn varno stopilo na suho. Kolumb ni opazil, dn bi Indijanci nosili zlato, pristavlja pa, da je videl, da je le eden med njimi nosil v nosnem protinu obdelan srebrn predmet. To ga je privedlo do mnenja, da utegne biti na tem ozemlju več srebrn.
Domačini so dali s kretnjami razumeti, dn so pred tremi dnevi prispeli številni prekupčevalci iz notranjosti, da bi nakupili
izdelke, katere so pripeljali kristjani. In ti došleci bi utegnili duti kakšne podatke o vladarju te dežele (kakor se je dalo razumeti iz njihovih kretenj, je tn kralj bival okrog štiri dni hoda od tega krajo). Nekaj teh došlecev so poslali na mestne ulice, da bi naznanili prihod španskega admirala.
»Ta rod,« tako pravi Kolumb, »je iste vrste in navnd..kakor ostali, ki smo jih doslej našli. Kakor se mi zdi, niina nobene vere. Prav do danes nisem opazil, da bi moji Indijanci redno molili, pač pa znajo un glas moliti .zdravomarljo*. Znajo roke stegovati proti nebu, kakor smo jih bili mi naučili. Narediti pn umejo tudi znamenje križa.«
»Ti Indijanci govore en sam in isti jezik, med seboj so si prijatelji in so skoraj brez izjeme vs^' goli. Mislim, da so te zemlje sumi otoki, ki so v vojnem stanju z velikim kanom, kateremu so dali ime ,knvila‘. Svoji deželi so vzdeli ime ,Basan\«
Kolumb pristavlja, dn je reka precej globoka, dn v njenem ustju lahko pristanejo tik ob bregu. Sladke vode tukaj ni, pač pa se dobi v notranjosti, eno miljo noter, in je zelo sladka. »Gotovo je,« pravi dalje, »da prifeka tn reka iz celine in da se nahajam pred Zailo in Quinsajem (to sta dve kitajski mesti, ki ju navaja Marko Polo: Zniton in Quinsai. To Kolumbovo zatrdilo pn je v očitnem nasprotju s prejšnjo trditvijo, da te dežele niso nič drugega kakor sami otoki. Verjetno je, da je to napako zagrešil prepisovalec Kolumbovega dnevnika zgodovinar Las Ca-sns), ki sta si nekako sto milj oddaljeni drugo od drugega. To potrjuje tudi morje, čigar tokovi se prelivajo v drugačno smer, kukor pn smo bili vajeni doslej. In včernj, ko sem plul proti severozahodu, sem opazil, da postaja inorje hladnejše.«
C
Jr;
*%mazic
23 euintJks
:arjE;
[ 16.
Od silnih žgočih in pekočih bolečin 'je vstal, stegnil ročici| o zrak in temo, jokal, iskal brala ter ju prosil:
»Kje sta, brata moja, da vaju ne vidim? Pomagajta mi, ker moje oči me pečejo, bolijo, kot bi bile 'v lesnem lugu, ne pa v mojih solzah, Nič več ne vidim! Pomagajta mi, brata moja, sicer bom oslepel, oslepel zares!«.
Njegove oči pa so ugašale in ugasnile o ognju, .
1?.
r"As»*
Str*
v*,	•*	•	•	*	1*	•	«
1
Izza lipovega debla pa sta se starejša | brata norčevala.
»Končno se te bova le znebila, tebe, no-| raka! Sama pojdeoa n svet in s'seboj vzameva oba najina hlebca, ker ju ti itak ne I boš več potreboval! Čim prej umreš, tem [ bolje zateI« je sikal starejši.
Srednji pa je dodal:
»Kaj bi nori slepec in slepi norak na /eni svetu? Zanj je smrt največje veselje, ki ga\ še čuka!«
18.
Zakaj je morala pasti Pantellerija ?
Tehtni odgovori na vprašanja, ki bi si jih utegnil kdo zastaviti v zvezi
s padcem tega otoka
Marc Antonio Bragadin je napisal za torinsko »Stampo< zanimiv člajiek pod naslovom,
»Zakaj je padla Pantellerija«. V njem piše:
»Povedali smo že, da je naša vojna bila in je v bistvu še vojna za oblast na Sredozemskem morju, za oblast, ki bi jo sovražnik moral imeti, če hoče spet odpreti pomorsko pot od Gibraltarja na vzhod in če si hoče ustvariti trdno podlago za izvedbo svojega načrta, za napad na Evropo. Boj za Sredozemsko morje pa je bil do zdaj vendarle izključno le
boj za posest Sicilskega preliva
ki je žarišče in gospodovalna točka za vse pomorske poti po Sredozemlju. Tri leta so naše letalske in mornariške sile tako trdno zapirale ta prehod, da je bil sovražnik prisiljen, — če se je hotel približati temu pomorskemu prelivu — zavzeti prej vso sredozemsko Afriko. Prišel je z dveh oddaljenih točk, iz Gibraltarja in Aleksandrije v Egiptu in je za osvojitev Severne Afrike moral uporabiti ogromno število vojaštva in orožja.
Z.zasedbo Tunizije je sovražniku uspelo odpreti v neki meri svojemu ladjevju pot skozi sicilski preliv. A to še ni zadostovalo, da bi skozenj lahko prevažal z ladjami svoje čete in da bi ladijski sprevodi lahko brez nevarnosti pluli tod mimo, ne da bi jim grozile hude izgube, zakaj pot mimo rtiča Bon so še vedno nadzorovala naša letala in napadala sovražne ladje. Spričo tega je smatral sovražnik za nujno potrebno zavzeti tudi ta, v vojaškem oziru tako važni prehod na ta način, da se je "polastil tudi Pan-tellerije. ta
»odbijač« ob sicilski morski cesti
kakor so ga imenovali.
Lagali bi svojim bravcem, če bi trdili, da si sovražnik s tem , da je zavzel Pantellerijo, ni odprl svoji mornarici poti skozi Sicilski preliv. Sicer še vedno lahko oviramo plovbo skozi ta prehod in napadamo sovražnikove ladje, a povsem zapreti te poti s svojimi silami ne moremo. Spričo te znatne spremembe položaja lahko pričakujemo pomembnih bodočih vojnih dogodkov.
Vse to kaže, kako tudi dogodek s Pantellerijo stopa v okvir boja za Sredozemlje, za vojno prizorišče, ki je bi Jo vse od začetka spopada in I je tudi še zda j bistvenega pomena za izid vojne, fz vsega tega pa se tudi vidi. kako srdito se je sovražnik, zaganjal v Pantellerijo in pri tem uporabil tako močne sile. da se zdi, da niso bile v nobenem razmerju s ciljem, ki ga je napadel. [Mimogrede omenimo, da je uporaba _ tako [ogromnih sil samo dokaz, kako zagrizeno in junaško so se borili branilci tega otoka.
Utegnil bi kdo vprašati, če se sovražnik morda ni polastil tega otoka samo z namenom, da bi tako dobil
novo oDorišče za napad na Italijo?
Ne moremo izključiti možnosti, da je sovražnik tudi v tem smislu nekaj dosegel, a ta korist je tako neznatna, da v primeri z zgoraj omenjenimi razlogi naravnost zbledi. Pantellerija v resnici nima nobenega pristanišča, čeprav sovražna propaganda skuša ta otok prikazati kot drugo Malto. Pantellerija ima le majhen pristan, kamor se lahko zateče le kak protipod-morniški čoln in še to le tedaj, kadar je lepo
vreme. Na Pantelleriji pa je veliko letališče, ki pa je preveč izpostavljeno in preblizu letališčem na Siciliji, da bi na njem moglo biti kakšno večje število letal. S tem da so Angleži in Amerikanci zavzeli Pantellerijo, si pač niso prisvojili oporišča, ki bi se ga bilo mogoče posluževati za kakšne napadalne namene, pač pa je važen zanje le v tem smislu, ker bodo laže stražili pot mimo rtiča Bon, kakor je bil obratno važen za nas po angleški zusedbi Tunizije.
Zakaj niso prihitele na pomoč ladje ?
Nekdo nas je vprašal, zakaj vendar ni bilo mogoče, da bi otoku prihitele na pomoč primerne pomorske sile, ladje. Velja pojasniti razloge temu tudi zato, ker so bili prav takšni kakor tisti, ki so v zadnjih dneh nitke za Tunizijo onemogočali, da bi naše ladjevje prišlo v Sicilski preliv. Ne bomo razodeli nobene vojaške tajnosti, če povemo, da sovražnikovi letalski napadi na Sicilijo niso dovoljevali, da bi naše ladje ostale v sicilskih pristaniščih, in je bilo zato treba te ladje razkropiti po drugih, bolj oddaljenih italijanskih pristaniščih.
Sovražnik pa je nasprotno lahko razpolagal in še razpolaga s pristanišči v Boni in na Malti, ki so razmeroma blizu in iz njih se njegove ladje lahko ponoči in ob prvem jutranjem svitu po nekaj urah vožnje nenadno pojavijo v Sicilskem prelivu. Premalo časa je trajala ta njihova vožnja, da bi naše ladje lahko pravočasno posegle vmes ali sovražnika vsaj prestregle, V> se je že vračal. Da bi bila pecimo kakšna križarka stalno v vedah okoli Pantellerije, je prvič nemogoče že zato, ker ne bi razpolagala z ogromnimi sredstvi, ki bi ji bila potrebna, na drugi strani pa bi bilo to tudi brez haska, zakaj sovražnik bi vsekakor lahko prežal na to križarko in vsaj za nekaj časa onemogočil njen nastop. Poleg tega pa je treba računati tudi na veliko nevarnost, v katero bi ladje pri takšnih njihovih nastopih spravila sovražna letala in zahrbtna sredstva.
Sicilski preliv — labirint min 1
Pa tudi če bi bilo mogoče vse te težave premagati, je vendarle treba upoštevati tudi dejstvo, da je Sicilski preliv bil in je še pozorišče srdite vojne z minami, ki smo jih neprenehoma polagali v te vode mi in tudi sovražnik, zlasti v dobi boja za Tunizijo. Njegove vode so torej danes postale eno samo ogromno minsko polje, preko katerega gre le nekaj ozkih varnih poti, ki jih je vsak od vojskujočih se taborov utrl skozi te vode in jih ljubosumno skriva pred svojim nasprotnikom. Sicilski preliv je nekak velikanski labirint, ob čigar stenah preži na vsakem koraku smrt.
Medtem ko je tehnično izvedljivo hitro prepluti te varne steze po Sicilskem prelivu, recimo tako, kakor so storili Angleži, ko so napadli Pantellerijo, je na draigi strani povsem nemogoče vprizoriti v teh vodah kakšno večjo pomorsko bitko, ker se ni mogoče z ladjami svobodno gibati in jih pošiljati brez nevarnosti
v boi-
To trditev dokazuje v obratnem smislu dejstvo — to zdaj že lahko povemo —. da so naše lahke ladjice tudi v trenutku, ko je sovražnik najtesneje oblegal Pantellerijo. lahko pripeljale skoruj vsako noč na otok nekaj živil in dru-
gih potrebnih stvari in potem spet odplule, ne _ da bi se jim med potjo zaradi min kaj hudega* zgodilo. C elo majhni in počasni ladji cisterni se je zadnje dni posrečilo pripeljati na otok svoj dragoceni tovor in se potem spet vrniti skozi labirint min. Angleške ladje so se ji ponoči sicer približale, niso je pa mogle napasti, ker so se morale preveč izogibati min.
Zakaj niso otoka bolje oskrbeli?
Potem bi utegnil kdo vprašati, zakaj vendar niso otoka Pantellerije tako oskrbeli z vsem potrebnim, da bi se še lahko branil. Razlog za to je enostaven in smo ga omenili že zgoraj: Pantellerija je imela en sam majhen pristan, ki so ga sovražnikova letala seveda razdejala in oncs|M)sobila že pri svojih prvih napadih.
Pa tudi če bi vsako noč priplulo k panfelle-rijski obali sto ladij in ne bi upoštevali neprestanih sovražnikovih letalskih napadov (kakor se na primer na to niso ozirale majhne in junaške edinice, ki so branile otok), ne bi bilo mogoče stovoriti v eni noči več ko le nekaj ton vode in drugih stvari.
Pa tudi to ne bi bilo moglo več pomagati posadki na Pantelleriji, zakaj v zadnjih desetih dneh je sovražnikovo letalstvo vsako cesto na otoku nepopravljivo razdejalo in uničilo vsa prevozna sredstva. Zato tistega blaga, ki so ga iztovorili, ni bito na noben način mogoče razdeliti na druge kraje izven razvalin majhnega pristanišča.
EIAR — Radio Ljubljana
Petek. 18. julija. 8 Nappved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.50 Poročilu v slovenščini — 12.43 Lahka glasba — 13 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Petra-lia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi chrigent D. M. šijance. Orkestralna glasba — 15 Poročila v slovenščini
— 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert tria »Emona« — 17.55 Koncert sopranistke Lidije Orsini — 19 »ttovorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Statvo 'Leben _ 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napovej časa. — Poročila v italijanščini   20.20 Radio družino — 21 05 Orkester vodi dirigent Petram __________
21.35 Belo in črno. Orkester »Armonia« vpdi dirigent Segurini — 22.05 Predavanje v slovenščini — 22.15 G. PETI IN Al O: Bersaglicresca. — fantazija — 22.45 Poročila v italijanščini.
Sobota, 19. junija. 7.30 Pesmi in napevi — Napoved časa. Poročila v italijanščini — 11.50 Pol ure za vojake — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valčki — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 15.12 Orkester vodi dirigent Gallino —• 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec
— sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Andrej Jarc — operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert čelista Cende Šedlbauerja — pri klavirju Marijan Lipovšek — 17.45 Pisana glasba
— 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini
— 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 PICK-MANG1AGALL1: Nokturno _	21.55	Operetno glasbo vodi dirigent
Gallino — 22.20 Orkester »Armonia« vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini.
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini iz prve svetovne vojni
Najmlajši brat ju je še vedno prosil in | rotil:
»Ne pustita me zdaj samega slepca! Brata moja! Ne vesta li več, da moramo hoditi skupno, če hočemo biti srečni? Da si moramo drug drugemu pomagati? O, brata moja, če bi to j oče vedel!«
Toda kot kamen trdosrčna brata sta po-1 brala osuk svoj hlebec in svojo sekiro drva-l rico ter odšla; najstarejši po spodnji poli,\ srednji po srednji stezi, oba proti dolini.
»SLOVENSKI DO M«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljud i sko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefpn 40-01 do 40-05. Mesečna nuročnina 11 lir. za tujino 20 lir. — | Posamezna številka'50 cent« *
Zanke na puloverju.
Dobil sem Diega Bakerja, ko je I zalival rože v ljubkem vrtu, ki obdaja njegovo malo vilo v Lecht-Uvorthu. Preteklo je že petnajst/let, kar nisem videl tega dragega tovariša. Zdaj sem ga zagledal v opankah, v, delovni obleki in v ogrorn-I nem slamniku.
A pred petnajstimi letil	!
Poslednjič sva se videla v Edin-burghu, in sicer v salonu lorda R-W. La 11 gej 14. Tovariš je tedaj nosil I frak in celo naočnik.
»Ali se spominjaš tistih časov?«
I sem vprašal Bakerja ter ga mahnil po rami.
Baker je nekaj časa molčal, se zazrl nekam v daljo, nazadnje pa je zašepetal:
»Tistih lepih in strahotnih dni pač ni moči pozabiti!«
Lepi in strahotni dnevi, prav-res! Tedaj je divjala vojna. Diego Baker in jaz sva bila zaposlena v I vohunski službi.
Čez nekaj časa sem dejal: _ »Iščem spet stare tovariše in za-I čel sem pri tebi.«
Prijatelj je pustil škropilnico, naglo dvignil glavo ter me prese-| nečeno pogledal:
»Ali sem morda spet vpoklican?« »Ne, ne,« sem pdgovoril naglo in I se nasmehnil. »Gre za stvar, ki sem I jo začel čisto sam od sebe. Rad bi Ispet videl nekdanje tovariše. To se pravi, tiste, ki se mi jih bo posrečilo izvohati. Rad bi jih spet po-I zdravil ter jih tudi kaj povprašal. Mislim, da mi bodo vsi lahko pripovedovali zanimive reči in te bi I jaz rad napisal.«
Prijatelj je zamrmral:
»Čudna misel... Saj za naše I zgodbe vendar veš...«
»Ne docela, dragi. Tvoja zgodba I mi je na primer neznana. To se pravi, da prav zatrdno ne vem ničesar o tvojih poslednjih dogodivščinah. Videl sem te leta 1917., potem si izginil. Slišal sem, da si potoval v Palestino. Slišal sem tudi o nekakem boju, ki si ga imel z neko ženščino iz sovražnikove vohunske službe. Zdaj sem te pa poiskal I in.. •<	1
j Diego Baker je vzel iz žepa pipico, jo zelo skrbno nabasal ter rta-1 žgal. Nekaj časa je zamišljeno opn-| zoval dim, ki je vstajal iz pipe, po-I tem pa me je povabil, naj se grem |z njim sprehajat po vrtu.
»Tvoj predlog je nekam čuden, prijatelj. Sicer pa tudi ni skoraj ničesar več takega, da bi bilo vredno zdaj praviti. Prav zares. Tisto potovanje v Palestino ni bilo nič zanimivega, zakaj ondi je bil La-vvrence, ki je vse delal sam. Toda potem sem se vrnil v London in tedaj se je primerilo tisto, čemur
Iiraviš ti boj z žensko iz sovražni-:ove vohunske službe. Prav za prav ne moremo govoriti o boju. Gre za docela preprost primer, zelo, zelo preprost primer, ki se skoraj ne bi splačalo obujati spomina nanj, če.. .<
*
»Komaj sem se 'dobro vrnil iz Palestine mi je polkovnik Mc Kean naložil, naj izvoham, kako in kaj je kaj z neko gospodično, ki je prebivala v razkošnem hotelu zahodne londonske četrti. Gospodična! Kje neki! Skoraj bi moral reči deklica: stvarca, ki so je bili sami plavi lasje in sam ogenj. Prišla je bila pred dvajsetimi dnevi v London z majhnim psom, z dvema loparjema za tenis in s sedmimi kovčegi. Njena izknzila so bila v redu. Bila je Amerikanka, Amerikanka in pol, domu na severu in je imela rejen tekoči račun v banki.
Zakaj neki je to lepo dekle pri- * šlo sem, v London, sredi najhujše vojne, ko se je pa v njeni domovini vendar dalo tuko lepo in prijetno živeti, tega ni vedela živa duša. Polkovnik Mc Kean je govoril, da je to reč treba preiskovati, zakaj zdi se mu, da je v njej nekaj sumljivega. Saj veš da je naš polkovnik imel voh za devet drugih... Razen tega so nam pa naši zaupniki iz Anverse poslali sliko sumljivega dekleta in zdelo sc je, da je slika male Amerikanke.
Da ne bom pravil na dolgo in na široko, naselil sem se v prav tistem hotelu, kjer je prebivala dražestna osumljenka. Čez dva dni sem se spoprijateljil z njenim psičkom in na večer četrtega dne sem imel čast, da sem se s svojo nad-zorovanko trikrat zavrtel pri valčku. In naposled... Pred petnajstimi leti sem jih imel zu ušesom in sein znal govoriti, ko da bi rožce sadil. Najbrž sem tudi bil flcten fant. Zaradi tega sem se na večer po plesu prepričal, da tudi skrivnostne Amerikanke cenijo romantične sprehode v mesečini po parkih razkošnih hotelov,
Toda pretekli so dnevi in dnevi, 1 ne da bi se mi bilo posrečilo zavohati . tudi najmanjši drobec česa sumljivega o tej kar se da fletni ženski, ki ji je bilo ime Clara Cro-wel. Seveda sem skrbno prebrskal njeno prtljago in njeno skopo pošto smo budno nadzorovali. A uspeha ni bilo prav nobenega. Zaradi tega sem že mislil, da zapravljum drugo-^ ceni čas.
Tedaj sem pa nepričakovano do- I bil pomoč. Pomagali so mi »Zeppelini«. Neko noč smo zaslišali pre-plašujoči glas tovarniških piščali in tudi naš hotel je bil ves pokonci. V nekaj trenutkih so-se odprla vrata vseh sob in hodnikov. Moški in ženske v precej spodrecanih oblačilih so bežali v podzemeljska zavetišča.
Moja soba je bila blizu Clarine. Tako se je naključilo, da sem stopil na hodnik, pa zapazil Amerikanko, ki je tudi bežala proti stopnicam. Na sebi je imela pižamo. Tisti trenutek se mi je rodila misel, da bi zmešnjavo zaradi »Zeppelinov« izkoristil ter dekletovo soho še enkrat preiskal.
Komaj sem stopil v Clarino-sobo, sem z osuplostjo ugotovil, da je postelja nedotaknjena, četudi je bilo že pozno ponoči. Pač pa je bila na mizici v kotu prižgana svetilka, nu stolu poleg nje pa je bito vrženo pletenje. V začetem pulo^ verju je tičala pletilka, druga, tej enaka, pa se je blestela na tleh.
Moram priznati, da se mi je ob pogledu na pulover vzbudilo nežno čustvo do male Amerikanke, ki zatrdno ni mogla ponoči spati, pa je dolge nočne ure preganjala s tem, da je mlela. In kako plela! In kaj plela! Bil je moški pulover za golf, temno olivnaste barve in res lep. Amerikanka je torej plela za naše vojake in to celo ponoči! Torej je tudi mala Clara morda imela kakega svojega vrlega Tommyja kje v bojnih črtali. Morda celo brata..« Polkovnik Mc Kean jo je pa sumničil... Kakšna polomija!
Mislim, da so se mi pri tej priči ovlažile oči... A prav tedaj, Ko sem še enkrat vzdignil nedolžni pulover za golf, je nekaj belega padlo iz niega na tla.
»Bil je kos popisanega papirja. Prav zatrdno zaljubljeno sporočilce! Kaj drugega bi tudi moglo bi-1 ti...
Bral sem tisti listek znova in znova, vsaj desetkrat povrsti, potem me je pa obšla zona. Na listku je bil z zelo drobnimi črkami napisanih polno stavkov, podobnih temule: .Prevoz čet po progi, ki drži na zahod: šest zank na lice, štiri narobe: prevoz vagonov s pehoto na vzhodno bojišče: sedem na lice, devet narobe; desna rama, levi rokav' ...
Ti rnzbojnica! Pulover, pulover za golf in zanke v njem, vse to je služilo za skrivna sporočilni To nepričakovano odkritje me je zmedlo in zbudilo v meni tudi grenak občutek. Že vedno sem pregledoval skrivnostni listič, tedaj sem Pa ?a-slišal, da je šklepnila ključavnica v vratih, ki sem jih bil pustil priprta...
V skoku sem bil Pn vratih, a bila so zaprta in tičal sem v pasti. Zvonil sem. toda nihče se ni oglasil ali prišel. Najbrž, je tudi vse osebje bilo po kleteh.	.
Moral sem tako čakati dobre P?1 ure, šele potem je prišel nekdo in me rešil.	„
,Kje je gospodična Clara v ro-vvelova?' sem vprašaK hotelskega ravnatelja takoj nato.
.Ameriška gospodična iz, sobe št. 15? Odšla je, komaj minuto je^ od tega!' je malomarno odvrnil možak.
V pižami morda?! .Kje neki! Drobni ženski gost se je okoristil s tem, da so ostale °b preplahu vse sobe odprte in si je kaj lahko pomagal z obleko drugih gostov . • •«
*
»In je nisi potem več videl?« sem vprašal Diega Bakerja, ko sem si bil malo opomogel od smeha, ki me je lomil.	.
»Med vojno nič več,« mi je odgovoril- »Potem pa! In sicer 1- to.19, v Parizu, pa čisto po naključju. Bilo je na sprejemu v hiši moje stare tete. Bila je še vedno ista: drobcena, sinjih oči, bil jo je sam ogenj in...«	.	'	... ,
Ta trenutek se je za lišnl po pesku lahkoten korak. Drobna, plavolasa, sinjeoka g°sPa su nam je bližala.
»Dovoli, do te seznanim s svojo ženo!« je vzkliknil Diego Baker s čudnim smehljajem.
Potem se je obrnil h gospe in
pristavil:
»Clara, to je gospod Keller, do-
1 1__: i