PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXL Št. 233 (9235) TRST, sreda, 8. oktobra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VLflPNIH SPOROČILIH 0 DOKONČNI UREDITVI MEJNIH VPRAŠANJ Senat bo danes razpravljal o sporazumu z Jugoslavijo v Ze jutri zvečer zaključno glasovanje - Izjava vatikanskega glasnika - Včeraj se je senat ukvarjal z državnim proračunom za leto 1976 PJ.^' 7. — V senatu se bo jutri začela razprava o vladnih sporočilih glede italijansko - jugoslovanskega sporazuma o dokončni ureditvi mejnih vprašanj med obema državama. Po predvidevanjih bi fiorala razprava trajati dva dni ter se zaključiti z glasovanjem že tutri zvečer. Rezultat glasovanja po splošni oceni ne bo prinesel presenečenj: tudi senatorji, kot že poslanci, bodo z ogromno večino 0 asov (proti bodo glasovali samo fašisti in morda maloštevilni posamezniki) pooblastili vlado, da zaključi pogajanja in formalno podpiše sporazum, do česar bi moralo priti v kratkem. Pozneje se bosta morali obe zbornici ponovno ukvarjati z italijansko - jugoslovanskim sporazumom, tokrat pa le za njegovo formalno ratifikacijo. . ^ zvezi s pogajanji med Italijo m Jugoslavijo o dokončni ureditvi mejnih vprašanj moramo beležiti u“i izjavo vatikanskega glasnika Prof. Alessandrinija, ki je zanikal, ® bi bila nedavna odstranitev trža-s e0a škofa Santina v kakršnikoli Povezavi z omenjenimi pogajanji. «Glede na večkratne zahteve — Pravi vatikanska izjava — temelječe na pastoralnih razlogih, da bi spremenili cerkvene meje na ozemlju tržaške in koprske škofije, in sicer na podlagi novega položaja, ki je nastal na tem območju kot posledica zadnjega evropskega konflikta, se je Sveta stolica držala tradicionalne Enotno stališče deželnega sveta o sodelovanju z Jugoslavijo Deželni svet je včeraj z edino misovskimi nasprotnimi glasovi odobril poročilo predsednika deželnega odbora o pogodbah med Italijo in Jugoslavijo. V obsežni razpravi so spregovorili predstavniki vseh strank, ki so pod-ičrtailf važnost sporazuma za bo-dqijlost Trsta m eelohlftia»področja dežele Furlanije - Julijske krajine. Govor je bil tudi o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. pri čemer ni bito nobenih omejevanj ne glede ravni zaščite in — kar je še posebej važno — «e glede področja in je torej tudi deželni svet potrdil veljavnost zaščite za celotno področje, kjer Slovenci žive. Danes bo o sporazumu razpravljal tržaški občinski svet. munistične mladinske federacije. Delegaciji sta vodila vsedržavna tajnika obeh mladinskih organizacij Jean Michel Calale in Renzo Imbeni. V poročilu, ki so ga objavili danes v Rimu, je med drugim rečeno, da sta obe delegaciji «v o-bičajnem vzdušju bratskega prijateljstva» obravnavali vsa vprašanja skupnega interesa na nacionalni, mednarodni in regionalni ravni in da sta zabeležili «splošno konvergenco mnenj». Predstavniki mladinskih organizacij KPI in KPF so tudi izrazili nabjolj odločno obsodbo frankističnih zločinov ter soglašali o zgodovinskem pomenu najširšega enotnega gibanja solidarnosti in boja mladine, narodov, vlad ih držav Evrope za svobodo Španije. obolelega premiera Čuenlaja. Bije-dič je kitajske sobesednike seznanil z značilnostmi jugoslovanske zunanje politike in z mednarodnim položajem Jugoslavije kot neuvrščene socialistične države. Razložil je tudi jugoslovanska stališča do razmer v svetu in do kriznih žarišč. Medvladni pogovori se bodo še nadaljevali. RIM, 7. — Obrambni minister Forlani je danes sprejel na vljudnostnem obisku admirala Turnerja, novega vrhovnega poveljnika sil atlantskega pakta v južni Evropi. Prakse v takih primerih (to je, čakati dokler niso mejna vprašanja najprej rešena med državami) in v i-em konkretnem primeru tudi obvez-izhajajoče iz konkordata med Italijo in sveto stolico.» benat bo torej jutri začel razpra-y° v° bivši «coni B», medtem ko se • e danes ukvarjal z gospodarskim ln fipančnim položajem v državi ter 0 državnem proračunu za leto 1976. '-i tem sta danes v palači Madama Poročala ministra za proračun Andreotti in za zaklad Colombo, razprava o njunih poročilih pa se bo začela šele prihodnji teden. Andreot- 1 je dal dokaj negativno in zaskrb-Jujočo podobo sedanjega položaja: Poudaril je, da je kriza mednarod- ega značaja in da prav zaradi tega obstajajo omejene možnosti raz-raaha italijanskega izvoza, ki se bo v Prihodnjem letu po proračunskih Predvidevanjih povečal le za 4 odstotke, in še to samo . v primeru oživitve svetovne trgovine. Padec inve-sticij bi se utegnil nadaljevati tudi v Prvih mesecih prihodnjega leta, medtem ko bo Tudi potek prihod-hjih sindikalnih pogajanj znatno vplival na produktivnost in torej na konkurenčnost italijanske proizvodnje na tujih trgih. Vlada, je nadaljeval Andreotti, namerava vztrajati na poti, na katero Je stopila že lani ter bo na razne • aC1ine zavirala uporabo petrolejskih izdelkov in drugih velikih pasivnih komponent trgovinske bilance. Družine bo treba preusmerjati k alterna- ivni potrošnji, ki terja manjši uvoz h manjše izdatke. Proračun predvi-loi?' ^ se k° proizvodnja v letu Wb povečala samo za 2 do 2,5 odst., ar pomeni, da italijanski gospodar-ki sistem ne bo mogel absorbirati ove delovne sile. še posebno pa je ndreotti poudaril, da se cena dela ne bo smela zvišati, kajti to bi privedlo do inflacije. Prav tako črnogled je bil tudi mi-ister Colombo, ki je orisal nemogoč Položaj državnih blagajn, in to bodisi zaradi premajhnih davčnih pre-J mkov, kot tudi zaradi prevelikih stroškov krajevnih uprav in sektorja socialnega skrbstva. Glede slednjega je zgovoren podatek, da INPS lil jldevf za letošnje leto 350 mi-jard deficita, medtem ko bo pri-nodnje leto deficit znašal kar 2.000 milijard. Razgovori med mladinskima federacijama SPI in KPF RIM, 7. — V preteklih dneh je Voditelji KPI in PLI sprejeli delegacijo sindikalne federacije RIM, 7. — Delegacija federacije CGIL, CISL in UIL pod vodstvom tajnikov Lame, Stortija in Vannija, se je danes zvečer sestala s predstavništvom KPI, v katerem so poleg generalnega tajnika Rerlinguer-ja bili še Napolitano, Natta, Di Giulia in druge Poročilo ' o poteku srečanja bodo objavili jutfi. Še prej pa se je sindikalna federacija sestala s tajnikom PLI Bi-gnardijem in z njegovim namestnikom odv. Canizzom. Med srečanjem so preučili gospodarski položaj v državi ter predloge za izhod iz sedanje krize. Pojutrišnjem se bo sindikalna delegacija sestala s predstavniki KD. V pričakovanju tega srečanja je imel danes poslanec Piccoli, po naročilu tajnika Zaccagni-nija, ki je še vedno bolan, sestanek s člani demokrščanske delegacije, ki se bo sestala s sindikalisti. Jugoslovansko-kitajski razgovori v Pekingu PEKING, 7. — Danes so se začeli uradni jugoslovansko - kitajski pogovori. Vladni delegaciji sta vodila predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, ki je včeraj dopotoval na šestdnevni uradni in prijateljski obisk v Ljudsko republiko Kitajsko, in prvi podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping, ki nadomešča Tito sprejel LjuMčica BEOGRAD, 7, — Vrhovni poveljnik jugoslovanskih oboroženih sil Maršal Tito je danes na Brionih sprejel zveznega tajnika za ljudsko obrambo armadnega generala Nikolo Ljubičida in skupino visokih funkcionarjev iz oboroženih sil. Med običajnim poročanjem in v pogovoru, ki je nato stekel, so zvezni tajnik in njegovi sodelavci — kot poroča Tanjug — seznanili maršala Tita z dosežki v obrambnih pripravah sploh ter z uspehi na področju modernizacije oboroženih sil. Kljub nasprotovanju koroških Slovencev V Avstriji ustanovili komisijo za pripravo ugotavljanja manjšine DUNAJ, 7. — Avstrijska vlada vztraja pri nameravanem preštevanju Slovencev. Kot poroča agencija ANSA v dopisu z Dunaja, so se namreč danes dogovorili o imenovanju pravne komisije, ki naj pripravi zakonski osnutek o «ljudskem štetju posebne vrste». Do dogovora je prišlo na medstrankarskem sestanku, ki ga je vodil kancler Kreisky in ki so se ga udeležili zunanji minister Bielka, vodja koroške deželne vlade, socialdemokrat Wagner, posl. svobodnjaške stranke Scrinzi (ki je znan zaradi svojih protislovenskih izpadov), predstavnik ljudske stranke in drugi, medtem ko ni bilo zraven predstavnika koroških Slovencev. Agencija ANSA dodaja, da bodo pripravili tudi zakonski osnutek o pobudah v korist manjšine, ki naj bi bil prvi pogoj za izvedbo ljudskega štetja. Kreisky je na omenjenem sestanku dejal, da morata biti oba zakona «paralelna» in tesno povezana med sabo. RIM, 7. — Italijanska vlada je danes dala formalno privolitev v imenovanje Borisa Joviča za novega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu. RIM, 7. — Ministrski predsednik Irske Lian Cosgrave je dopotoval danes na kratek obisk v Rim v spremstvu žene in hčerke. V nedeljo se bo v baziliki sv. Petra udeležil svečanosti ob kanonizaciji irskega svetnika Olivera Plunketta. SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE Italijanska država mora izpolniti vse obveznosti do Slovencev v deželi Uvodna beseda predsednika Borisa Raceta o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje in izčrpna razprava o raznih aspektih tega sporazuma Glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je na svoji tretji letošnji seji v ponedeljek, 6. t, m. razpravljal o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi mejnih vprašanj na osnovi uvodnega poročila predsednika Borisa Raceta in preučil sporazum v njegovi celoti na osnovi doslej znanih podatkov, kot izhajajo iz poročila zunanjega ministra Rumorja v poslanski zbornici in zunanjega ministra Minica na skupni seji zborov jugoslovanske skupščine. Poročilo predsednika Raceta, ki je bilo v zadnjem delu izpopolnjeno s predlogi, ki so jih dalj v razpravi člani glavnega odbora se glasi: Pri ocenjevanju doseženega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bi rešil odprta vprašanja med obema državama in ki z dodatnimi dogovori odpira sodelovanje na višji ravni, si je treba zastaviti nekaj vprašanj: — kaj pomeni sporazum z vidika odstranjevanja vsega, kar je o-vira za utrjevanje miru, — kaj prinaša sporazum nam Slovencem, — kaj pomeni sporazum za obe državi in za njune medsebojne odnose, — kaj prinaša za obmejne pokrajine in za njene prebivalce. Prva in osnovna utemeljitev sporazuma med obema državama, ki sta jo izrekla jugoslovanski in italijanski zunanji minister, Miniò in Rumor, je prav to, da pomeni pomemben prispevek k utrditvi miru. Enake misli so izrekle vse resne politične sile in javnost v Italiji, enako oceno je dala najširša mednarodna javnost. Ta akt pomeni potrditev danes edino možnega načina urejanja odprtih vprašanj med dvema državama in ki mu praj:imo sporazumevanje. S tem se uresničuje vizija najnaprednejših sodobnih tokov človeške družbe glede sožitja med narodi in državami, ki mu je sredstvo mirno urejanje nesoglasij in odpoved sili. Zgolj dvoumno interpretacija meje med obema državama bi mogla v bodočnosti nuditi povod za ščuvanje, naj se upoarbi sila za poravnavanje «vprašanj». ..............................................................■■■lini, OB ZADNJEM ZLOČINU ČILSKE FAŠISTIČNE HUNTE Soglasna obsodba podlega atentata proti iilskemu izgnancu Leigbtonu Zdravstveno stanje starega protifašističnega borca in njegove žene je zadovoljivo Je atentator prišel iz Madrida? Dvoumna izjava čilske krščanske demokracije RIM, 7. — Rimski zdravniki so Murilla, odgovornega urednika re- danes zjutraj operirali Bernarda Leightona in po operaciji je. njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Zdravniki so morali poseči nekoliko globlje, kot je bilo predvidevati po preučitvi rentgenskih posnetkov. Zaradi visoke hitrosti krogle, ki mu jo je neznani morilec izstrelil v lobanjo, je bilo, poleg kosti, poškodovano tudi živčno tkivo, še zlasti tisti del možganov, od katerega je odvisna zmožnost govorjenja. Ranjenec je vsekakor zelo dobro reagiral na operacijo in v tednu dni bosta tako Leighton kot njegova žena, ki ji je krogla zdrobila 7. vratno vretence ter povzročila delno ohromitev, zunaj nevarnosti, še več, preiskovalci ju bodo lahko zaslišali že čez dva dni, kar bo vsekakor velik prispevek k prizadevanjem za odkritje zločinca. Policijski funkcionarji so mnenja, da je na Leightona in na njegovo ženo streljal profesionalni morilec, o čemer naj bi pričal predvsem tip samokresa, katerega se je poslužil in pa dejstvo, da je po svojem gnusnem zločinu mirno odšel. Policija je danes zaslišala najožje sodelavce ranjenega Leightona, se pravi bivšega čilskega veleposlanika v Koreji vije «Cile America» ter bivšega predsednika čilske demokristjanske mladine Luisa Badillo. Oba sta potrdila mnenje, da so atentat na bivšega čilskega senatorja organizirali zato, da bi likvidirali enega najdoslednejših nasprotnikov Pinochetovih fašistov. Murillo je dejal, da je Leighton bil vedno proti vsakemu kompromisu s čilskimi fašističnimi oblastmi. Zaradi tega je imel več sporov z drugimi voditelji čilske krščanske demokracije Aylwinom in Freiem, ki sta po padcu demokracije skušala najti možnost kompromisa. V borbi proti Pinochetovemu režimu je Leighton bil najuglednejši zagovornik sporazuma med vsemi opozicijskimi političnimi silami, vključno s komunisti. S svoje strani pa je Badilla potrdil, da se čilska diktatura nahaja v hudi politični, gospodarski in kulturni krizi. Zato je sklenila likvidirati edini osebnosti, ki sta ji bili še na poti. Potem ko so fašisti umorili generala Pratsa, je Pinochet skušal likvidirati tudi Bernarda Leightona, čigar dosledno protifašistično stališče je bilo jasno od prvega dneva fašistične diktature. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ii||||i||||||||||fini|iiiiiimiil|||||||l||||l||||im||||||,,||,|||,|f||,|||||||||||| IZJAVE PORTUGALSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA MELA MTUNESA Pomoč EGS Portugalski bo prispevala k utrditvi pluralistične demokracije Evropska deveterica zavrnila vsako nadaljnje pogajanje s lašistično Španijo LUKSEMBURG, 7. - Zunanji ministri evropske deveterice, ki so se včeraj sestali v Luksemburgu, so imeli danes . daljše srečanje s portugalskim zunanjim ministrom Melom Antunesom in z ministrom za zunanjo trgovino Jorgejem Cam-pinosom. Pogovor je trajal več kot eno uro, ob koncu pa sta italijanski zunanji minister Rumor, ki je sedaj začasni predsednik evropskega sveta in Melo Antunes imela tiskovno konferenco, na kateri sta obnovila potek portugalsko - evropskih pogovorov. Antunes je dejal, da gre za temeljno etapo v odnosih med Portugalsko in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Obrazložil je, kateri so elementi, ki prispevajo k hudi družbeni in gospodarski krizi, ki tare Portugalsko (brezposelnost primanjkljaj v plačilni bilanci; padec naložb, inflacija ter nenazadnje tudi povratek pol milijona Portugalcev iz Angole). V tem položaju je gospodarsko in finančno sodelovanje z ima luksemburški sestanek za Lizbono velik pomen, prav tak pomen pa ima tudi za Evropsko gospodarsko skupnost, saj sta politično ravnovesje in mir odločilna dejavnika za napredek, Evropska pomoč, je tudi dejal šef portugalske diplomacije, bo prispevala k utrditvi demokratičnih ustanov na Portugalskem. S svoje strani je italijanski zunanji minister Rumor poudaril, da je namen evropske deveterice prispevati h gospodarski obnovitvi Portugalske in pripomoči, k njeni u-vrstitvi med demokratične države. Zunanji ministri evropske deveterice pa so na svoji včerajšnji seji zavrnili sleherno možnost obnovitve pogajanj s fašistično Španijo. V resoluciji, ki so jo odobrili, je rečeno, da so človekove pravice skupna dobrina vseh narodov Evrope. Spričo tega so ponovno izrazili svoje negodovanje ob zadnjih u-smrtitvah, do katerih je prišlo po sodnih postopkih, med katerimi t .. —’ » pictcitiui t_:nen je EGS bistvenega pomena še zlasti v ___________________ c_____....., _____ _________ le0 Y. Benetkah srečanje med de- perspektivi utrditve pluralistične de- bila kršena vsa pravna načela, še gacijama gibanja komunistične , mokracije v Portugalski. Melo An- | zlasti tista, ki zadevajo pravico do adone Francije in italijanske ko- i tunes je ob koncu tudi poudaril, da I obrambe. Poleg tega je španska vla- da ostala gluha za vse pozive k milosti, ki so jih nanjo naslovili tako posamezni pripadniki raznih narodov kot vlade evropskih držav. Ob upoštevanju vsega tega izražajo zunanji ministri evropske deveterice željo, da bi demokratična Španija kaj kmalu našla svoj prostor med evropskimi državami. Svet zunanjih ministrov je tudi razpravljal o odnosih z državami Magreba, se pravi Alžirijo, Tunizijo in Marokom in dodelil posojilo 26 milijonov obračunskih enot Malti. Kar zadeva dialog med državami potrošnicami in državami proizvajalkami nafte je evropski svet ponovno proučil to vprašanje pred obnov ivijo pripravljalne faze za plenarno konferenca o energiji, ki se bo začela v ponedeljek v Parizu. Največje vprašanje je stališče Velike Britanije, ki bi hotela biti prisotna ne samo kot potrošnica temveč tudi kot proizvajalka. To pa bi pomenilo razbitje enotne ev ropske fronte in bi obenem preprečilo. da bi se EGS predstavila kot kompaktna skupina. Prevladuje vsekakor mnenje, da bodo do ponedeljka to težavo premostili. Badilla in Murillo sta podčrtala nekatere okoliščine, ki so prispevale po njunem mnenju k atentatu. Pred nekaj tedni je n. pr. prišel v Rim znani čilski fašist Jiian Bulnes Ossa. Gre za isto osebo, sta dodala, ki je bila v Argentini nekaj tednov preden so umorili generala Pratsa. Jaime Estevez, eden vidnih predstavnikov čilskega gibanja «Unidad Popular» v Rimu, je izjavil, da je gotov, čeprav nima nobenih dokazov, da je ukaz o usmrtitvi Leightona prišel iz Santiaga preko Madrida. Tudi tukaj je treba omeniti, da je pred kratkim prišel v Madrid kot vojaški ataše pri španski vladi Pe-dro Eving, ki je po čudnem naključju bil v Argentini neposredno pred umorom generala Pratsa. V rimsko bolnišnico «San Giovanni», kamor so Leightona prepeljali so prihajali vso noč čilski izgnanci, ki so hoteli vedeti, kako je z de-mokristjanskim voditeljem. V bolniški oddelek za lobanjske poškodbe ni bilo mogoče priti, saj sta bila pri vratih dva policijska agenta, ki sta dovoljevala samo zdravniškemu osebju dostop k ranjencu. Predstavniki vseh strank ustavnega loka so objavili ostre izjave ob zadnjem zločinu čilske fašistične hunte. Vsedržavno časnikarsko združenje FNSI je izrazilo ogorčenje i-talijanskih časnikarjev spričo novega podlega fašističnega atentata proti Bernardu Leigbtonu, vodji čilske krščanske demokracije v izgnanstvu ter zagovorniku zavezništva med vsemi čilskimi demokratičnimi silami. FNSI izraža svojo solidarnost vsem, ki se borijo za svobodo v Čilu in v državah, v katero so se morali zateči, da bi zbežali pred fašističnim terorjem. Tudi sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je obsodila zločinski atentat ter vojaško hunto, ki je na oblasti v Santiago in ki je poslala svoje zločince, da bi zadušila glas demokratičnih Čilencev. Federacija CGIL, CISL, UIL zahteva od italijanske vlade, naj sprejme vse potrebne mere, da bi zagotovila varnost čilskih izgnancev, ki bivajo v Italiji ter da bi jim omogočila prosto politično iniciativo. Socialistična stranka pravi v svoji izjavi, da je atentat, katerega žrtvi sta postala senator Leighton in njegova žena, poskus Pinochetove hunte, osamljene tako v Čilu kot v tujini, da likvidira svoje nasprotnike. Italijanski socialisti izražajo svoje globoko ogorčenje ob podlem atentatu ter ponovno zagotavljajo svojo solidarnost čilskemu ljudstvu, ki se bori za svobodo. Tajnik in predsednik KPI Berlinguer in Longo sta poslala Leigh-tonu solidarnostno brzojavko, v kateri pravita, da gre za fašistični atentat, katerega namen je zadušiti protifašistično opozicijo. V zaključku izražata željo, da bi Čile kaj kmalu postal spet svoboden in da bi v njem zavladala demokracija. V Santiagu so objavili izjavo čilske krščanske demokracije, ki jo je podpisal predsednik stranke Olguin in v kateri zelo splošno obsojajo nasilje, ne da bi pri tem kakorkoli izrazili obsodbo za Pinochetov režim, ki je v Čilu zadušil svobodo. V istem slogu je tudi solidarnostna izjava bivšega čilskega predsednika in enega najvidnejših predstavnikov krščanske demokracije Eduar-da Freia. Tajnik italijanske KD Zaccagnini je ostro obsodil atentat, katerega žrtev sta postala Bernardo in Anita Leighton. Jasno je, pravi Zac cagnini, da gre za fašistični zločin, ki žali italijansko demokracijo in katerega krivce je treba čim-prej odkriti, da bi jim preprečili morebitne druge naklepe. V senatu se bo danes začela razprava o italijansko-jugoslovan-skem sporazumu za dokončno ureditev vseh mejnih vprašanj. Razprava se bo zaključila že jutri z glasovanjem, s katerim bodo tudi senatorji, podobno kot poslanci, z ogromno večino glasov pooblastili vlado, da podpise sporazum z Jugoslavijo. Včeraj pa se je senat ukvarjal z državnim proračunom za leto 1976 in s kočljivim gospodarskim in finančnim položajem, o čemer sta poročala ministra Andreotti in Colombo. Oba sta podala dokaj zaskrbljujočo sliko položaja ter poudarila, da bo izhod iz gospodarske krize težaven in počasen. Še najbolj zaskrbljujoča so predvidevanja o zastoju proizvodnje, ki naj bi se v prihodnjem letu povečala le za 2 do 2,5 odst., kar pomeni, da italijanski gospodarski sistem še dolgo ne bo sposoben absorbirati nove delovne sile. Fašistični atentat na čilskega demokristjanskega senatorja v izgnanstvu Bernarda Leightona in na njegovo ženo Anito je povzročil veliko ogorčenje v vsej italijanski demokratični javnosti. Solidarnostne brzojavke in izjave so si sledile druga za drugo, vse pa so soglasno obsodile zadnji poskus Pinochetove fašistične hunte, da likvidira enega najdoslednejših borcev za čilsko svobodo. Po operaciji se je zdravstveno stanje Leightona vidno izboljšalo in zdravniki so mnenja, da bo v nekaj dneh izven nevarnosti. Že pojutrišnjem bosta Leighton in njegova žena lahko odgovarjala na vprašanja preiskovalcev. Zunanji ministri evropske deveterice so odobrili posojilo Portugalski in to sporočili šefu portugalske diplomacije Melu An-tunesu. Obenem so zavrnili možnost slehernega nadaljnjega pogajanja s fašistično Španijo. Nasprotovanje sporazumevanju je torej lahko le skrajno reakcionarno. Ne samo zaradi tega, ker se reakcionarne sile pri nas tako zaganjajo v doseženi dogovor o sporazumu, ampak predvsem zato, ker s tem pada vzrok za meddržavne napetosti, ki reakcionarne sile krepi, kakor jih je doslej, in ker pade možnost, da bi se računi poravnali s silo, ki je edino sredstvo teh sil. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo pomeni tudi, da sta obe državi na pravi poti, kar daje večjo gotovost, da bosta tudi izvajanje in interpretacija samega sporazuma dosledna tej smeri. Da se bodo torej sedaj dogovorjena načela in obveznosti reševale ne samo v črki, ampak predvsem v duhu sporazumov. Čeprav je na lestvici vrednot vprašanje, kaj lahko pričakujemo Slovenci od doseženega sporazuma, na drugem mestu, je morda prav, da ga obravnavamo nazadnje, ker bodo odgovori na ostala vprašanja dopolnjevali odgovor na to vprašanje, ki nas še prav posebno zanima. Če so med dvema državama odstranjeni nesporazumi in povodi za kakršno koli sumničenje, potem mora že samo to dejstvo vplivati na izboljšanje medsebojnih odnosov. Ker pa je še posebej poudarjena volja, da je treba tudi zavestno delati na tem, da se bodo v bodočnosti odnosi izboljšali, potem je sporazum tudi v tem pogledu pozitiven. Sicer pa je v samih dogovorih nekaj takih pobud, katerih uresničitev bo pomenila nadaljnje zbližanje in večje povezovanje. Tu bi bilo treba omeniti sporazum o ustanovitvi stalne mešane komisije za vodnogospodarske zadeve, povezave avtocest pri Gorici, Fernetičih in Hrpeljah - Kozini, sporazum o stalnem sodelovanju severnoja-dranskih luk, sporazum za sodelovanje pri zaščiti Jadranskega morja. Posebno je pri tem važen ■*l9dnì°- ki pram. da bosta obe drža- sporazum o dolgoročnem razvoju industrije, kooperacije in sodelovanja, tudi prek mešanih družb na področju elektroindustrije, tekočih in plinskih virov energije, rudnih nahajališč kovin in nekovin, lesa, celuloze in drugo. Sodelovanje v produkciji, v tehnologiji in združevanje finančnih kapacitet, je poudaril minister Rumor, bo lahko pospešilo prodor na druga tržišča. Vidimo torej, da gre za velike in dolgoročne programe, katerih uresničevanje bo koristilo obema državama. Koristi obmejnih območij in njunih prebivalcev so seveda že delno vsebovane v zgoraj naštete gospodarskih dogovorih. Poleg le-teh je na prvem mestu dogovor o svobodni industrijski coni na območju Fernetiči - Sežana na obeh straneh meje, v katerih bodo delovala jugoslovanska in italijanska podjetja in bodo lahko zaposleni državljani o-beh držav. Zamisel je res svojska, ker bo njena realizacija pomenila ustvaritev povezovanja interesov območij z obeh strani meje na višji in zato trajnejši ravni za razliko od dosedanjega, vsega upoštevanja vrednega drobno trgovinskega in turističnega značaja povezave. S tem v zvezi bo treba v nadaljevanju tega pregleda zastaviti važno vprašanje, ki je v tesni povezanosti z interesi slovenske narodnostne skupnosti. Nadaljnji dogovor, ki zadeva obmejno območje, je ustanovitev stalne mešane komisije za vodnogospodarske zadeve, ureditev voda porečij Soče, Idrijce in Timavq ter njihovo uporabo za elektroenergetske, namakalne in druge namene v korist obeh območij. Omenjena je tudi možnost zajezitve Glinščice, ki bi služila tržaškemu gospodarstvu. Predvideno je tudi skupno preučevanje ukrepov za izboljšanje gospodarskega sodelovanja na obmejnem območju. Sedaj veljavni sporazumi o maloobmejnem prometu o-seb in blago bodo ne samo veljali naprej, ampak sta obe strani izrazili 'pripravljenost, da se izboljšajo, zaradi česar lahko pričakujemo še bolj odprto mejo. Vidimo torej, da sporazum posebej upošteva interese obmejnega prebivalstva in nakazuje rešitve, ki bodo gospodarske in človeške vezi poglobile in ustvarile take odnose, razmere in klimo na teh območjih, kakršnih verjetno nikoli še ni bilo. Prva skrb nas Slovencev je, kakšna bo po teh sporazumih bodočnost naše narodnostne skupnosti. Po besedah obeh zunanjih ministrov, je vprašanje narodnostnih manjšin bilo važen predmet pogajanj in je tudi v dogovorih dobilo ustrezno mesto. Naj v zvezi s tem navedem besede jugoslovanskega zunanjega ministro Miniča: «Sklenjeno je, da bo pogodba vsebovala obveznost, da ostanejo v veljavi notranji ukrepi ,ki so jih doslej sprejeli v zvezi z uresničevanjem posebnega statuta, kot tudi obveznost obeh strani, da v okviru svoje notranje zakonodaje zagoto- vita tisto raven zaščite, ki je predvidena v določilih posebnega statuta. Poleg tega sta se obe strani dogovorili, da bosta poudarili, da izhaja iz načel spoštovanja pravic jugoslovanskih oziroma italijanske narodne manjšine na svojem o-zemlju in da bosta v okviru svoje suverenosti uredili položaj narodnostnih manjšin s svojo zakonodajo. Obe strani bosta tudi potrdili privrženost načelu največje možne zaščite državljanov pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih ustav, in njunega notranjega prava in ki ju vsaka stran uresničuje po avtonomni poti, upoštevaje pri tem načela ustanovne listine OZN, splošne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju vseh o-blik rasne diskriminacije in splošnih konvencij o človekovih pravicah. Izhajamo tudi iz tega — pravi Miniò — da se bosta pri zaščiti državljanov, pripadnikov narodnostnih manjšin, obe strani ravnali tudi po načelih zaključnega dokumenta konference o evropski varnosti in so-delovanju v Helsinkih. Dejstvo, da bo vsaka od obeh držav te ukrepe uresničevala avtonomno pri opravljanju suverenosti, je po našem mnenju povsem naravno. Obveznost v zvezi z njihovim uresničevanjem pa je nedvomno mednarodna obveznost obeh držav.» Zagotovila v zvezi z izvajanjem Posebnega statuta so bila potrebna, ker je na drugem mestu obrazložitve sporazuma rečeno, da z u-veljavitvijo novih sporazumov londonska Spomenica o soglasju z a-neksi preneha obstajati. Sporazum določa torej, da ostane v veljavi vse, kar je bilo iz Posebnega statuta doslej uresničenega in da bodo tudi zakoni in ukrepi, ki bodo v bodočnosti sprejeti, segali do ravni zaščite, ki jo določa Posebni statut. Če to obveznost povežemo z na- vi v okviru svoje suverenosti uredili položaj narodnih manjšin s svojo zakonodajo in potrdili privrženost načelu največje možne zaščite državljanov pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih ustav in notranjega prava, potem pomeni to načelo obveznost, da bodo morale biti porušene pregrade, ki v zvezi z uživanjem pravic ločujejo tržaške in goriške Slovence ter Slovence v videmski pokrajini. Po tej mednarodni obveznosti, katere moč bo učinkovitejša, če jo bo ratificiral parlament, ne bodo mogoči teritorialno omejeni ukrepi in zakonodaja. Mednarodna obveznost bo tudi čimprej izvajati tista določila Posebnega statuta, ki se še ne, ali pomanjkljivo izpolnjujejo. V zvezi s tem je naravno, da bodo ostali v veljavi, oziroma da bo prišlo do poglobitve in teritorialne razširitve vseh dosedanjih dogovorov glede šolstva. Nujna je izročitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu sve-toivanskim Slovencem, ki se zavlačuje že več kot 20 let. Za nas je posebne važnosti obveznost, po kateri se bosta obe državi čimprej dogovorili o priznanju univerzitetnih diplom. Napovedana mešana svobodna industrijska cona na Krasu bo poleg koristi, ki so bile že naštete, dala Slovencem možnost uveljavitve, ker bodo lahko igrali tu vlogo povezovalnega člena. Ne moremo pa pozabiti še na neko drugo vprašanje. Za to cono bodo potrebne velike površine in Slovenci na tej strani branimo zemljo pred odtujitvijo, zato nam ni vseeno, kolikšno površino bo cona prekrivala na tej strani meje. Vsekakor bo najboljša rešitev, če bo velika večina površine segala na jugoslovansko stran. Izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in iz ustave v odnosu do naše narodnostne skupnosti, ni nekaj avtomatičnega. Ustavo imamo od leta 1948, Posebni statut pa iz leta 1954. Do danes še niso bila uresničena niti ustavna določila, niti vsi členi Posebnega statuta. Če ni politične volje in splošne klime, tudi najbolj precizna določila ostanejo mrtva točka. Sodimo, da so doseženi sporazumi o mejah,, o zaščiti narodnih manjšin, o tesnejšem gospodarskem sodelovanju med državama in obmejnimi področji že sami ustvarili u-godne pogoje za uresničevanje vseh dogovorov, posebno obveznosti do naše narodnostne skupnosti. Prav tako je v zadnjih letih, posebno pa pa zadnjih volitvah, nastalo v notranjem življenju Italije novo razmerje sil. Konservativne sile, ki so doslej nasprotovale takim sporazumom z Jugoslavijo in so bile Slovencem nenaklonjene, so bile tudi na notranji fronti poražene. Najzgovornejša je v tem pregledu razporeditev političnih sil, ki je nastala po prvih časopisnih vesteh in ob razpravi v rimskem parlamentu o sporazumih med obema državama. Na eni strani neofašisti z revanši-stičnimi skupinami in posamezniki. (Nadaljevanje na 6. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI CELODNEVNI SEJI DEŽELNEGA SVETA FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Vsi svetovalci ustavnega loka deželne skupščine so odobrili sporazum med Italijo in Jugoslavijo Predsednik odbora Comelli potrdil obveznosti zaščite slovenske narodnostne skupnosti na celotnem področju naše dežele - Svetovalska skupina MSI povsem osamljena Deželni svet je posvetil včerajšnjo sejo, ki je trajala neprekinjeno od 9.30 do 18. ure, razpravi o vladnih ukrepih za dokončno ureditev mejnega in drugih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik deželnega odbora A. Comelli je podal o teh vprašanjih daljšo izjavo, ki jo je skupščina po predložitvi ustrezne resolucije potrdila z najširšo večino: vladne ukrepe za ureditev vseh odprtih vprašanj s sosedno Jugoslavijo so soglasno odobrili svetovalci PSI, KPI, KD, PSDI, Slovenske skupnosti, PRI, Furlanskega gibanja in PLI; proti so glasovali le štirje člani povsem osamljene skupine MSI, demokristjana Del Colleja, ki je med razpravo zavzel odklonilno stališče do napovedane u-reditve odnosov s SFRJ, pa med glasovanjem ni bilo v dvorani. Odbornik Volpe (PSI), ki je moral pred zaključkom seje odpotovati v Rim, je izročil predsedniku deželnega sveta Pittoniju posebno izjavo o svojem soglasju s Comellijevo izjavo. V svojem govoru je Comelli najprej poudaril, da je deželna uprava v številnih dokumentih zavzela stališče, po katerem je eden izmed glavnih pogojev za vsestranski razvoj Furlanije - Julijske krajine, in v njenem okviru predvsem Trsta in Gorice, pozitivno utrjevanje miru in sodelovanja med narodi v sred-njevzhodni Evropi in še posebej med jadranskima sosedoma. Prav zato se je deželna uprava že od vsega začetka zavzemala za utrjevanje in razvoj dobrososedskih odnosov s sosednimi republikami, pri čemer je njena prizadevanja podpirala ogromna večina deželnega prebivalstva. Danes je pred nami globalen sporazum, dosežen med italijansko in jugoslovansko vlado, je nadaljeval Comelli, ki nedvomno odpira novo obdobje v odnosih med sosednima republikama. Gre za sporazum, ki odpravlja vsa možna žarišča medsebojnih trenj in ki hkrati odpira nove možnosti za uresničitev vrste skupnih pobud vzdolž meje. Gre tudi za sporazum, ki nalaga določeno žrtev in bolečo odpoved, vendar se je treba zavedati dejstva, da se je u-soda «cone B» dopolnila že pred davnimi leti, ob podpisu Londonske spomenice o soglasju iz leta 1954. V poznejših 21 letih je vprašanje medsebojnih odnosov na našem področju dozorelo do take mere, da bi bilo praktično nemogoče še naprej odrekati Jugoslaviji priznanje take suverenosti nad «cono B», kakršno Sna Italija nad bivšo «cono A» neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja. K temu je treba dodati, je še nadaljeval predsednik Comelli, da bi, zlasti po konferenci v Helsinkih, nobena država, pa čeprav naša zaveznica, ne mogla podpreti morebitnih italijanskih zahtev po priznanju neke povsem teoretske pravice nad «cono B». Mi se zavedamo, da sporazum nalaga novo žrtev, žrtev dokončne odpovedi, delu tukajšnjega prebivalstva, kakor se zavedamo žrtev, ki jih je od vsega deželnega prebivalstva zahtevala fašistična vojna, za katero so tukajšnja področja plačala neprimerno večji davek kakor ostala Italija. Vendar ni mogočo stopicati na mestu: treba je gledati naprej, misliti na prihodnost in delovati v smeri, da bo ta prihodnost drugačna in boljša od preteklosti. Prav zato obsojamo špekulacije, ki jih skrajno desničarski krogi uprizarjajo na račun prizadetega prebivalstva. Prihodnost pa je v tesnejšem sodelovanju s sosedi, v u-trjevanju mednarodne povezovalne vloge Furlanije - Julijske krajine, v uresničevanju vseh postavk novega dogovora med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik Comelli je nato navedel posamezne točke dogovora, med temi tudi postavko o zaščiti narodnostnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, «ki bo še naprej zagotovljena in uresničena z notranjimi ukrepi obeh držav in ki ne bo manjša od zaščite, ki jo predvideva posebni statut, priložen Londonski spomenici o soglasju». Ocena, Ki jo daje Furlanija - Julijska krajina o novem dogovoru, je dejal Comelli, je globalno pozitivna. Zato se bo deželna uprava v Rimu zavzela za to, da bi pristojni državni organi čim prej in z največjo prizadevnostjo ukrenili vse potrebno za uresničitev vseh postavk novega italijansko - jugoslovanskega dogovora. Toda tudi sama dežela bo morala napeti vse sile, da bi se čim prej uresničile predvidene skupne pobude. Pri tem gre namreč za vprašanja, ki zadevajo neposredno deželo Furlanijo - Julijsko krajino in ki nalagajo še z večjo nujnostjo u-reditev odnosov med deželo in državo. V tej zvezi je Comelli posebej poudaril, da predvideva člen 47 posebnega statuta Furlanije - Julijske krajine predhodno posvetovanje z njenimi predstavniki, ko gre za sklepanje trgovinskih sporazumov s tujimi državami, ki zadevajo mejni promet in blagovni tranzit čez tržaško pristanišče. V razpravo, ki je bila mestoma tudi precej živahna, so posegli po vrsti svetovalci S. Bertoli (PRI), Morelli (MSI), Del Conte (KD), Boschi (MSI), Štoka (Slovenska skupnost), Lonza (PSDI), De Ferra (M SI), Trauner (PLI), Parigi (MSI), Zanfagnini (PSI), Cuffaro (KPI) in Ginaldi (KD). Razen fašistov in demokristjana Del Colleja, ki se je kakor rečeno izrekel proti «odpovedi dela državnega ozemlja», so vsi poudarili nujnost dokončne ureditve vseh odprtih vprašanj in vzpostavitve novih odnosov s sosedno republiko, in sicer tudi v duhu novih teženj za krepitev vsestranskega mednarodnega sodelovanja v evrop- skem merilu. Predstavnik Slovenske skupnosti dr. D. Štoka je v svojem posegu naglasil, da je nerešeno vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo doslej zaviralo hitrejše izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo in s tem tudi reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V novem vzdušju se bo tudi položaj slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini lahko občutno izboljšal, saj bodo med drugim odpadle vse politične in juridične pregrade med Slovenci, ki žive v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Pravice, kj izhajajo iz Spomenice o soglasju, je treba zdaj izpopolniti in raztegniti na vse pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Tu živi enotna manjšina, ki mora biti povsod deležna istih pravic. Predsednik Comelli je danes potrdil, je še dejal Štoka, da bo naši skupnosti še na- prej zajamčena vsaj tolikšna zaščita, kakršno določa Posebni statut. V tej zvezi Slovenska skupnost zahteva od države in od dežele, naj bodo . naši manjšini brez vsakega nadaljnjega oklevanja priznane vse pravice, ki ji pritičejo. Pri tem izražamo upanje, je zaključil govornik, da ,nas deželna uprava v tem novem položaju, ki ji med drugim nalaga tudi nove naloge, ne bo razočarala. V glasovalni izjavi pa je Štoka izrazil soglasje Slovenske skupnosti s Comellijevo izjavo. Pričakovanje, da bo slovenska manjišina v okviru novih odnosov laže dosegla globalno zaščito, je nato naglasil tudi socialist Zanfagnini, ki je v svojem posegu opozoril zlasti na gospodarske in družbene komponente novega sporazuma. V zvezi s slovensko manjšino je nato komunistični svetovalec Cuffaro omenil, da bo s podpisom novega dogovora zapadla veljavnost London- ske spomenice o soglasju in posebnega statuta. Toda status slovenske manjšine ne sme biti odvisen od mednarodnih sporazumov, je naglasil Cuffaro, temveč je to stvar italijanske notranje demokracije. Zato bo KPI odločno zahtevala, naj se vlada čim prej loti razprave o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v Nadiških dolinah. SR Slovenija in SR Hrvatska sta s svoje strani že vnesli v ustavne spremembe nove prijeme v korist italijanske narodnostne skupnosti v Istri in na Reki. O slovenski manjšini je v svojem govoru spregovoril tudi svetovalec KD Ginaldi, ki je poudaril, da bo, Krščanske demokracija izyedla politični pritisk za polno priznanje manjšinskih pravic, za nemoten kulturni razvoj Slovencem v Furlaniji - Julijski krajini in za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med večino in manjšino. liiliiiiiiiiiiiiiiiiillllilillllllilllllllllilllliilimniiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiilllliiiiifiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiliiiiiililiiiillill NAPOVEDI FAŠISTIČNIH PROVOKACIJ Enotna fronta strank ustavnega loka za današnjo sejo občinskega sveta Za četrtek je napovedano zborovanje neofašista Almiranleja na Trgu sv. Antona Novega Danes bo zasedal tržaški občinski svet v ozračju enotnosti vseh demokratičnih sil, ki se je včeraj u-trdilo v deželnem svetu, kjer so proti sporazumu med Italijo in Jugoslavijo glasovali samo fašisti. Zasedal pa bo tudi v nekoliko razgretem ozračju histeričnih napadov neofašistov, nekaterih organizacij istrskih beguncev, drugih iredentističnih združenj ter zlasti krajevnega italijanskega dnevnika. Že v ponedeljek so poskušali s prirejanjem man festacije pred spomenikom Na-zaria Saura vžgati tržaško občinstvo in danes se že govori o izgredih, do katerih naj bi prišlo pred občinsko palačo, ko bodo v njej razpravljali o sporazumih med Italijo in Jugoslavijo. Vse to pa naj bi bil nekak uvod za četrtkovo zborovanje misov-skega prvaka Alnuranteja katerega že napoveduje včerajšnji II Piccolo in ki namerava govoriti ob 19. uri nan Trgu sv. Antona Novega. ; Seveda pa spadajo govorice o manifestacijah in izgredih tudi v okvir ustvarjanja ozračja, da bi danes v občinskem svetu prišlo do razkola v strankah večine in zlasti pri demokristjanih, republikancih in socialistih. Vendar pa je malo verjetno, da se bo zgodilo kaj resnejšega, saj je, na primer, v deželnem svetu predstavnik istrskih beguncev Del Conte sicer govoril proti sporazumu, toda pri glasovanju Pa to — kot se je neuradno izvedelo — ga je stranka že prijavila nadzorni komisiji in mu groze z izključitvijo. Govori se tudi o bolezni socialističnega podžupana Giuricina, za katerega je znano, da je nameraval glasovati proti sporazumu in za katerega so vsi odgovorni predstavniki stranke jasno povedali, da v takem primeru ni mesta v socialističnih vrstah. To so tudi potrdili s pismom, ki se nanaša na resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnjem zasedanju pokrajinskega in deželnega vodstva in ki je po statutu, stranke obvezna za vse člane ter, seveda, še zlasti za izvoljene predstavnike. Zaostruje pa se položaj pri republikancih, ki so zasedali pozno v noč in razpravljali na pritisk znanega sindikalnega predstavnika Fabrfc-cija, ki . je izrazito desničarsko, protislovensko in nacionalistično u-smerjen. s Za ddnašnjo^šejo tržaškega občinskega sveta torej obstaja posebno zanimanje, vendar- pa je treba istočasno - tudi - podčrtati,! i da je bistveni politični rezultat že znan, saj bodo vse stranke ustavnega loka predložile skupno resolucijo, ki bo dosegla v občinskem svetu plebiscitarni glas. Pristaniški delavci FILP - CGIL, CISL, UILTATEP in UIL so poslali vladnemu generalnemu komisarju De Lorenzu telegram, v katerem opozarjajo na provokacijsko zboro- se je umaknil iz dvorane. Pa še za iiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiuiuuiiiimiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiHHiii*n|u|iii,|i|» Lastniki sklenili likvidacijo SAIFAC vanje fašista Almiranteja, ubijalca partizanov in zahtevajo, da se prepreči žalitev Trsta, mesta odlikovanega z zlato medaljo odporništva in mesta, kjer je ohranjeno nacistično uničevalno taborišče. Prista-niščniki zahtevajo takojšen razgovor. Pokrajinsko tajništvo «Lotta Continua» zahteva, da oblasti prepovedo četrtkovo zborovanje Almiranteja, saj je žalitev antifašističnih vrednot in napad na enotnost Italijanov in Slovencev. Istočasno so tudi sporočili kvesturi, da bodo na Trgu Goldoni priredili v četrtek ob 18. uri zborovanje. Svet delegatov srednje šole Duca d’Aosta je obsodil napad na dva študenta, ki spada v ozračje napetosti, ki ga skuša v Trstu ustvariti desnica in zahteva, da se ne dovoli nobene fašistične manifestacije. Zato poziva antifašistični odbor, da posreduje pri oblasteh, da manifestacijo prepovedo. Deželni tajnik KD Tonutti je za soboto, 11. oktobra, sklical zasedanje deželnega vodstva KD, da se bodo pogovorili o političnem položaju v zvezi s predlogom PSI, da se prične politično preverjanje na deželni ravni. Ob koncu seje je predsednik deželne skupščine A. Pittoni v zaključnem posegu poudaril pomen dejstva, da so bila prizadevanja o-srednjih organov za dokončno ureditev vprašanj s sosedno Jugoslavijo deležna tako širokega odobravanja v najvišjem izvoljenem telesu Furlanije - Julijske krajine. Ureditev tega dolgotrajnega vprašanja odpravlja občutljiv problem na ravni italijanske republike in v evropskem ravnovesju. Zdaj bo treba napeti vse sile, da se bo vsebina sporazuma dejansko uresničila v korist obeh strani, še posebej pa bo treba poskrbeti, da bo z avtonomnimi zakonskimi posegi zajamčena zaščita slovenske manjšine v naši deželi in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Italijansko - jugoslovanski sporazum, je zaključil Pittoni, predstavlja modro in realistično rešitev, ki 'bo prispevala k utrditvi miru in sodelovanja med narodi v Evropi. V krožku «P. Tomažič» Sindikalist Vatovec o gospodarskem stanju Krožek za družbene in politične vede «P. Tomažič» priredi drevi ob 20. uri v prostorih sedeža KPI na Stari mitnici (Barriera Vecchia 11-H. nadstr.) predavanje na temo: «Gospodarsko stanje pri nas in delavski boji». Uvodno besedo bo imel sindikalist Oskar Vatovec. Sledila bo razprava. Stegovanje rok... v fašistični pozdrav Tiskarski škrat ali sramežljivost zaradi obupne osamljenosti? Ne vemo. čemu pripisati «napačno» di-daskalijo k zgovorni sliki, ki jo je objavil včerajšnji «Piccolo» na tržaški strani. Gre za zaključno fazo spodletele iredentistične manifestacije, ki naj bi se začela z nedolžnim polaganjem cvetja k spomeniku na nabrežju, končala pa se je s tem, da je volk slekel ovčje runo in pokazal, kam moli svojo taco. Tržaški italijanski dnevnik je, resnici na ljubo, napisal v didaskaliji, da so demonstranti stegovali svoje roke k razobešeni državni zastavi, bralcem pa je bilo jasno, da so jo stegovali v fašistični pozdrav. Če so s tem pozdravom mislili državno trobojnico, tedaj gre kar za dvojni prekršek: apologijo fašizma in žalitev simbola republike. Slika je dokaz, ki ga tudi «zgrešena» di-daskalija ne more zbrisati. Morda pa namerava Alessijev dnevnik na ta način pripraviti vzdušje za skorajšnji prihod Almiranteja, kateremu revanšisti zaupajo zadnji poskus, da bi zbral tisto množico, ki so si jo zaman dvakrat obetali? Danes seja konzult Danes se sestaneta dve rajonski konzulti: ob 20.30 bo konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje v Ul. S. Ermacora 3 razpravljala o lo-tizaciji zemljišča Zuculin, pol ure kasneje pa se bo sestala konzulta za Novo mesto in Novo mitnico; seja bo v Ul. Battisti 14. GLASBENA MATICA -PODRUŽNICA NABREŽINA obvešča, da se pričnejo vaje mladinskega pevskega zbora «Kraški slavček» danes, 8. oktobra, ob 15. uri. Včeraj-danes Danes, SREDA. 8. oktobra SIMEON Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.34. — Dolžina dneva 11.23. — Luna vzide ob 10.13 in zatone ob 19.42. Jutri, ČETRTEK, 9. 'oktobra ABRAHAM Vreme včeraj: naj višja temperatura 21,4 stopinje, najnižja 14,3, ob 19. uri 18,3 stopinje, zračni pritisk 1019,3 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo 10/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. oktobra 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 72-letna Maria Gerzel vd. Rosai, 11-letna Eleonora Loser, 81-letna Rosalia Cavallini, 73-letni Umberto Scodellare, 64-letni Francesco Zmak, 81-letna Antonia Grozich vd. Denardo, 86-letni Marco Macillis, 67-letni Fedenco Scori, 55-letna Elena Cignolini por. Morandini, 89-letna Maria lakomin vd. Giacomini, 59-letni Giorgio Dionis, 89-letni Giuseppe Petelin in 67-letni Guglielmo Zangrando. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, UL Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. 3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 682,50 Funt šterling 1395.-- Švicarski frank 253,50 Francoski frank 153,25 Nemška marka 261,75 Avstrijski šiling 36,80 Dinar: debeli 33,50 drobni 33,50 Prijava ENPA zaradi poginov na proseški železniški postaji Vsedržavna ustanova za zaščito živali ENPA je poslala tržaškemu državnemu pravdništvu prijavo, v kateri opisuje izredno slabo stanje na proseški železniški postaji, kjer je od 29. septembra do 30. oktobra poginilo 225 glav živine. Proseška postaja je namreč sorazmeroma majhna in lahko odpremi dnevno največ do 150 vagonov živine. V omenjenih dneh pa so podjetja, ki delujejo na udaril tudi zato, ker očitno odbor območju omenjene postaje uvozila - - poprečno po 400 vagonov živine dnevno. Jasno je, da bi morali živino, ki jo uvažajo iz Romunije, Bolgarije in Jugoslavije, takoj napojiti in nakrmiti, kajti po štirih ali petih dneh vožnje je sestradana in še predvsem žejna. To pa je bilo, zaradi pomanjkljivih naprav na proseški postaji, nemogoče. ENPA se torej sprašuje, ali je bilo mogoče to preprečiti in v prijavi navaja zahtevo, naj sodna oblast ugotovi morebitne odgovornosti. Fašistični pobalini zopet za rešetkami Trije zrfani tržaški fašistični pretepači, Gianpaolo Scarpa, F. Smoi-lis in D. Nolich, so zopet za rešetkami. Vsi trije so bili pred časom obsojeni zaradi poskusa umora 17-letnega levičarja v Viareggiu, a so vložili priziv. Sodnik jih je tedaj izpustil na začasno svobodo, kot kaže pa je napačno tolmačil zakonske predpise in zato je sodna oblast ponovno izdala nalog za aretacijo, ki so jo včeraj izvršili tržaški karabinjerji. imiimiiHuitititiiiMiiiiiMiiiiiiiimiiiiJuiiiiiiiiiuiiiriummuiiiiiiimiminimiiiniiiumiiiiiiiiimuiiiiimii VPRAŠANJE NOVEGA SLOVENSKEGA VRTCA Starsi openskih otrok pri odbornici Bennijevi 0 možnih rešitvah bo odločal občinski odbor MENJALNICA vseh tujih valut V ponedeljek zvečer je odbornica za šolstvo pri tržaški občini, Luciana Benni, z voditeljem odborni-štva dr. Gerinom, sprejela odposlanstvo openskih staršev, ki zahtevajo odprtje nove slovenske sekcije v otroškem vrtcu na Opčinah, kjer so izločili 15 otrok. Odposlanstvo so spremljali občinski svetovalci KPI Dolfi Wilhelm, Stojan in Bruna Spetič, srečanja pa se je udeležil tudi odbornik Rafko Dolhar (SS), ki je poudaril, da je treba to vprašanje vsekakor rešiti na zadovoljiv način. To je po- Delničarji SAIFAC so sklenili likvidirati podjetje, ki so ga delavci zasedli pred dvema tednoma. Sklep bodo formalizirali v petek, vendar je delavce o tem obvestil glasnik deželnega odborništva za industrijo, ki jim je zagotovil, da bo dežela iskala možnosti, da bi podjetje prevzel nov lastnik. Tudi zato, ker je delo tovarne kovinskih vrat in oken družbenega pomena, kot poudarja — na primer — župan iz Gradišča Fabris, ki mu je SAIFAC zgradila okna in vrata za občinske šole in vrtce. Tiskovna konferenca ACLI o razpustu ustanov za socialno skrbstvo Drevi bo predsednik tržaške ACLI na tiskovni konferenci orisal predlog o zakonski peticiji parlamentu za razpust vseh socialnoskrbstvenih ustanov in njihov prehod v deželne okvire. llllllllllimiUIIIIIIIIIIIIllllllllllllllUlUlllllllllllMIIIIIIIMlIUIIIlIlIlIflllllllllllMIIHIItllllllllllllllllllllllllltnlll NENAVADNA TATVINA V UL UNIVERSITÀ S parfumom je omamila žensko nato pa ukradla 400 tisoč Kr Žrtev je 30-letna Egipčanka Abd el Megid Nawal por. Hassan Dogodek, ki se je včeraj pripetil 30Jetni Egipčanki Abd el Megid Nawal por. Hassan, ki stanuje v Ulici Università 12, sodi po svoji nenavadnosti na filmska platna. Včeraj popoldne je namreč Hassanovo obiskala kakih 30 let stara, visoka, temnopolta, črnolasa krošnjarka, oblečena v črne hlače in belo majico, ki ji je v italijanščini z beneškim naglasom ponujala raznovrstne pralne praške in lepotilna sredstva. Med temi je bila tudi steklenička «parfuma», ki ga je krošnjarka zelo hvalila in vztrajala, naj se Hassanova prepriča o dobrem vonju. Brž ko ga je ta približala nosnicam se je nezavestna zgrudila na tla. Tako jo je našla njena 10-letna hčerka Gi-han, ki se je kmalu nato vrnila domov. Poklicala je očeta, Solimana M. Hassana, ki je agent v podjetju Martrans v Ul. Roma 28. Ko je prišel domov, se je žena že osvestila in skupno sta pregledala stanovanje ter odkrila, da je «krošnjarka», u-kradla 400.000 Tir v gotovini. O tem sta nemudoma obvestila policijo, ki je pregledala vse bližnje ulice, a o tatici ni bilo ne duha ne sluha. niča za šolstvo ni doumela vsebine tega vprašanja in ga mestoma zmanjševala. Tako je bilo očitno, da na strani odborništva za javno vzgojo ni še jasne volje za takojšnjo načelno rešitev vprašanja z u-stanovitvijo nove slovenske sekcije in morebitno preureditvijo razpolož-Ijivosti prostorov. Nekoliko večja je bila razpoložljivost za razpravo o tem, ali je mogoče okoli novega leta urediti to sekcijo v prostorih vrtca v Čampu Romanu, ki je trenutno last begunske ustanove, bo pa tedaj prešel v občinsko upravo. Starši so poudarili, da bi v tem primeru morali poiskati tudi zasilno rešitev, morda z najemom sobe v Marjanišču ali kje drugje. Kljub tehničnim izgovorom na neustrezne higienske naprave tudi tega predloga niso odbili. Vsekakor pa bo o obeh možnih rešitvah (Campo Romano ali soba v Marjanišču) moral razpravljati občinski odbor, ki bo — po besedah odbornice Bennijeve — moral predvsem ugotoviti «obstoj problema». Odbornica je omenila tudi možnost splošne preureditve sedanje razpoložljivosti vrtcev in šol na Opčinah, ko bo občinska uprava z razpustom ONAIRC lahko samostojno ukrepala. Pri tem je o-menila prostore, last države, iz katerih se bodo italijanski otroci preselili v novo šolsko poslopje v Villa Carsia. Vendar tudi ti prostori niso zagotovo na razpolago občini, ker jih baje namerava državna uprava spremeniti v stanovanje. Kakorkoli že, besedo ima občinski odbor. • V okviru prve razstave gob bo drevi ob 19.30 v sejni dvorani liceja «Dante Alighieri» v Ul. Giustiniano prof. Arturo Cerutti predaval o pomenu gob za človekovo prehrano in o njihovi važnosti pri skrbi za o-hranjevanje okolja. • šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasni deski razobešena lestvica profesorjev dodatnih šolskih predmetov. • ACEGAT sporoča, da bodo zaradi del v Ulici Ciamician, preusmerili vožnje avtobusov št. 30 po Drevoredu III. Armade in Ulici Combi. STALNO SLOVENSKO fiLEDALlSCE V 1RST1I razpisuje ABONMA VRSTA Red A Red B Red Red Red Red Red Red Red Red za jubilejno sezono 1975 - 1976 ABONMAJEV V TRSTU (premierski) (prva sobota po premieri) (prva nedelja po premieri) (mladinski v sredo) (mladinski v četrtek) (sindikalni — druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski) (mladinski) (mladinski) premiera 16.J00 lir 12.500 lir 4.000 li- ponovitve 8.000 lir 8.000 lir -■.OOO lir CENE ZA .«BONENTE: Parter I. (sredinski sedeži) Parter H. (ostali sedeži) Balkon SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družin ski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk ’ osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italiianskem stalnem gledališču Furlanije Julijske krajine v Trstu. VPISOVANJE ABONENTOV V KULTURNEM DOMU OD 8, DO 14 URE, TEL. 734-265 • V Ljudski knjižnici v Ul. Teatro Romano 7 bo od 11. oktobra odprta bibliografska razstava ob 500-letnici rojstva Michelangela Buonarrotija. §1 Strokovni sindikat CGIL je protestiral za sklep Konzorcija za tehnično izobrr/.-vanje v Trstu, ki je odpustil vse osebje prav v trenutku, ko bi moralo preiti v deželne in občinske organike. Danes prva razstava Marjana Kravosa Danes, ob 18.30 bo v galeriji «Corsia Stadion», v Ul. Cesare Battisti 14 odprl svojo prvo osebno razstavo v Trstu mladi tržaški slovenski slikar Marjan Kravos, ki je letos končal šolanje na ljubljanski akademiji in dobil že v samem začetku veliko priznanje, da sta bili dve njegovi deli vključeni v letošnji enajsti mednarodni bienale grajike v Ljubljani. Gledališča VERDI V petek ob 21. uri bo tretji koncert jesenskega simfoničnega ciklusa. Protagonista bosta mlada nadobudna glasbenika: dirigent Marco Erede in pianist Massimo Gon. Na sporedu so Rossinijeva simfonija «L’assedio di Corinto», Tretji koncert za klavir in orkester Rachmaninoffa ter Brahmsova Druga simfonija. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Kino Ariston 16.00 «La piazza vuota». Grattacielo 16.30 «Le malizie di Venere». Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Rollerball», barvni film, prepovedan mladim pod 14. letom. Excelsior 16,00 «Qui comincia l’avventura». Claudia Cardinale, Monica Vitti. Barvni film. Nazionale 14.30 «Il padrino». H. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Mio padre Monsignore», barvni film, igra Giancarlo Giannini. Ritz 16 00 «I quattro del! apocalisse». Fabio Testi, Tomas Milian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Mark il poliziotto». Capitol 16.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film. Cristollo 16.30 «Roma violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Silvestro contro Gonzales», barvna risanka. Filodrammatico 16.30—22.00 «I desideri di Emmanuelle». Barvni film. Pre-povedaijo mladini pod 18. letom. Ideale - Danes zaprto, jutri: ob 16.00 «Ne onore ne gloria», barvni film, igajo A. Delon, A. Quinn, C. Cardinale. Vittorio Veneto 16.45 «Profumo di donna». Vittorio Gasman, Agostina Belli. Barvni film. Astra 16.00 «007: Dalla Russia con amore», barvni film, igrata Sean Connery in Daniela Bianchi. Abbazia 16.30 «L’inno di battaglia», barvni film, igrata Rock Hudson in Marta Hier. Radio 16.30 «Il giorno dello sciacallo», barvni film. Volta - Milje 16.00 «Cippy Cippy Bang Bang», barvni film, igra Dick Van Dyke. SPD Igo Gruden — Nabrežina bo ob priliki 30. obletnice obnovitve društva priredilo decembra -razstavo o svojem delovanju. Vse : člane in prijatelje društva, ki imajo kaj materiala za razstavo (fotografije, pokale, razne dokumente in podobno) in bi ga mogli posoditi društvu ob tej priliki, prosimo, da to čimprej sporočijo predsedniku Stanku Devetaku ali odbornikom. Razstave V galeriji «Tribbio 2» na Starem trgu razstavlja Silva Fonda. Razstava bo trajala do 17. oktobra. V galeriji «Forum» je odprl razstavo svojih del Hans Hartung, ki bo razstavljal v Trstu do 19. oktobra. V galeriji «Cartesius» so odprli po-stumno razstavo del Paola Bellija. Razstava bo trajala do 15. oktobra. V galeriji «Torbandena» so odprli razstavo del italijanskega slikarja Vianija, Izleti PD Ivan Grbec iz škednja priredi v nedeljo, 26. oktobra, izlet v Buzet, Mo-tovun, Pazin in Novigrad. Odhod bo ob 7. uri izpred škedenjske cerkve. Prijave sprejemamo v društvenih prostorih ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 17. t.m. od 17. do 19. ure. Prispevki Tiskarji ZTT darujejo 55.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta Karla in Riko 3.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na pok. Milkota Regenta in na Marijo Daneu daruje Eda Gorup 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel, Ob smrti dragega prijatelja ANDRA ČOKA izrekata svojcem globoko sožalje dni zini Igorja Grudna in Danila Magajne. Ob bridki in prerani smrti ANDRA ČOKA izreka prosvetno društvo «Slavko škam perle» svojemu bivšemu predsedniku in sedanjemu članu nadzornega odbora inž. Andreju Čoku, užaloščeni materi in ženi ter vsem sorodnikom globoko in občuteno sožalje. Ob prerani smrti prof. ing. Andra Čoka izreka odbor Sindikata slovenske šole gospe vdovi, otrokoma, staršem in sestri svoje globoko sožalje. Nesreča v Štivanu V tržiški bolnišnici so pridržali na zdravljenju za 10 dni 15-letnega Maurizia Pahorja iz štivana. Padel je z mopeda zaradi trčenja z avtomobilom. Včeraj malo po 14. uri se je na proseški železniški postaji 45-letni delavec Valentino Franchi s Proseka št. 59 ponesrečil na delu. Pri raztovarjanju živine iz vagonov si je namreč huje poškodoval peto desne noge, zaradi česar se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice 30 dni. Sinoči je v svojem stanovanju v Ul. Lazzaretto vecchio 9 padla 52-letna upokojenka Tatjana Vesel. Žensko je okoli 17.30 našla njena hišna pomočnica Giuseppina Jelic por. Luin, ki je poklicala reševalce Rdečega križa. V bolnišnici so jo j sprejeli na nevrokirurškem oddelku zaradi pretresa možganov, udarcev v glavo in udarcev po nogah s -strogo pridržano prognozo. I žrtev avtomobilske nesreče, je po dolgi muki v soboto, 4. t.m„ zvečer, umrl v kliniki v bolnici v Ljubljani naš ljubi in preljubi ANDRÒ ČOK prof. dr. inženir Objokujejo ga žena Marjuča s hčerkico Nado, mati Milica in oče Andrej, brat Leo in sestra Vera z družinama, tašča Francka, svak Franc ter drugi sorodniki in prijatelji. Zahvaljujemo se tem potom zdravnikom in strežnemu osebju v Celju ter kliničnega centra CET v Ljubljani za težke zdravniške posege in negovanje našega ljubljenega. Pogreb bo izpred katinarske cerkve na tamkajšnje pokopališče jutri, v četrtek, 9. 10. 1975, ob 10.30, ŽALUJOČE DRUŽINE Trst, 8. oktobra 1975 NOVE POBUDE V OKVIRU SOZ EDEN REDKIH UGODNIH GOSPODARSKIH POKAZATELJEV SLOM bo temeljito preučil stanje Vvoi mesa po krajevnem sporazumu slovenskega obrtništva na Tržaškem Nadaljnje izpopolnjevanje obrtniške sekcije - Ploden razgovor o delovanju združenja v prihodnje Predstavnike podprli pri njihovem delu in jih pozvali, naj nadaljujejo Po začrtani poti. Predsednik SGZ S. Bole je nato Prisotne seznanil še z eno pobudo združenja pri Deželni ustanovi za razvoj obrtništva - ESA, naj čimprej Poskrbi, da bo revija omenjene u-stanove, ki izhaja trimesečno, pričela objavljati tudi slovenski prevod člankov, kot jih sedaj objavlja v raznih drugih jezikih. Prav tako se je SGZ zavzelo, da bi ESA tudi ostale tehnične publikacije izdajala v slovenščini, ker bodo tako slovenskim obrtnikom laže dojemljive, la pobuda je že dala svoje pozitivne sadove, saj je predsedstvo ESA ze zagotovilo svoje posredovanje za rešite* * * * v nakazanih problemov. Ob zaključku tega zanimivega sestanka je bil govor še o struk- teži tudi čedalje več članov in somišljenikov, ki prinašajo novo problematiko. Večina obrtnikov je namreč premalo osveščena na vseh področjih svojega delovanja, tako glede uradnih obveznosti, kakor tudi glede pravic ali olajšav, ki jih zakon zanje predvideva. Pri tem je seveda treba upoštevati zelo veliko razčlenjenost posameznih obrtniških dejavnosti, ki gredo od zidarstva do čevljarstva, kamnoseštva, itd. Poznavanje celotne problematike je zelo težko tudi glede na široko področje, na katerem so ta podjetja raztresena. Zato je obrtniška sekcija SGZ z veseljem sprejela vest, da namerava Slovenski raziskovalni inštitut izvesti obsežno študijo o stanju slovenskega obrtništva na Tržaškem. ^GZ je seveda dalo na razpolago SLORI ves potreben material in podatke. Prvi del, tako imenovani .uradniški del, je bil dokončan, drugi del, ki obstaja v zbiranju podatkov direktno pri posameznih podjetjih, pa bi se moral začeti v kratkem. V ta namen je obrtniška sekcija SGZ sklicala širši sestanek elanov, na katerem so predstavniki SLORI dr. šiškovič in P. Stranj ler V. Širca obrazložili pomen študije, ter vprašalnik, ki bo predstavljen podjetnikom. Svoje pripombe so dali prisotni ter člani vodstva obrtniške sekcije Renar in prgič, ter Klobas in Bole, tako da je iz diskusije prišlo še nekaj dobrih predlogov in popravkov za yprašalnik. Tako bo na podlagi prejetih odgovorov mogoče imeti jasno sliko o stanju in perspektivah slovenskega obrtništva na Tržaškem. Prisotni obrtniki so pokazali za študijo živo zanimanje, hkrati pa so nanizali celo vrsto problemov, ki Jih tarejo in katerim ne vedo rešitve. Vodstvo obrtniške sekcije in SGZ sploh je zato vzelo na znanje najbolj pereča vprašanja in zagotovilo svojo pomoč. Talco bo v kratkem Prišlo do preučitve problema čebe-«rjev, za katero je dal pobudo Bernard žuljan, ker slednji še ne vedo, v katero stroko pravzaprav spadajo. Prav tako bi moralo priti do preučitve problema kamnosekov v Repnu, ki imajo pri svojem delu Precejšnje težave, ter še raznih dru- SjU etrnlr. fu*i_katerih io prtetj zanimanja za pobude ESA, za posojila in za razne upravne zadeve. Izvoljeni predstavniki SGZ v pokrajinsko komisijo za obrtništvo so nato prisotnim objasnili stanje v omenjeni komisiji, priziv, ki ga je SGZ vložilo na Deželno upravno sodišče in stališče, ki so ga predstavniki zavzeli do drugih sorodnih organizacij in diskriminacijskega stališča dežele. Obrtniki so svoje sporedu seminar za člane in odbornike. Namen tega naj bi bi! popolnejše informiranje o dejavnostih krožka, razglabljanje o njegovi vlogi in o njegovem pomenu ter za-črtanje podrobnega programa za prihodnost. Kulturno društvo «REČAN» DIESA - GRMEK vabi pa SEJAM BENEŠKE PJESMI ki bo na Ljesah, pri telovadnici, v nedeljo, 12. t.m., ob 14.30. Pevci bodo zapeli 9 novih pesmi domačih skladateljev ob spremljavi «The New Diamonts». Sledi humoristični skeč «Tinac an Matevs». ŠD Grmek organizira «SPREHOD NA KOSTANJE» netekmovalni 10-kilometrski pohod. Odhod s športnega igrišča ob 9. uri. llllllllllIllllflllllllll||l||l||I||||||||||||||||||I||||||||||||IIIIIIIimui,ll,lll,limil|,||„U||||,|I||.|1I|)|||||Ill,|||||in|l Na pobudo barkovljanskega antifašističnega odbora Odkritje spominske plošče Mariju Matjašiču-Milanu Svečanost bo v soboto ob 17. uri v Ul. Boveto Enotni antifašistični odbor v Bar-kovljah bo ta teden odkril spominsko ploščo v počastitev junaškega antifašističnega borca Marija Matjašiča - Milana, ki so ga umorili fašisti. Odkritje bo v soboto, 11. oktobra, ob 17. uri v Ul. Boveto v Barkov-Ijah (pred delavnico Tlustos), kjer je tovariš Milan padel. Govorila bosta Arturo Calabria, pokrajinski predsednik in član vsedržavnega sveta partizanskega združenja ANPI, in Stanko Pertot, predsednik Enotnega antifašističnega odbora v Barkovljah. Predsedovala bo Jelka Gerbec, tajnica pokrajinskega antifašističnega odbora. Nastopil bo moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom prof. Svetka Grgiča. šolsko skrbništvo v Trstu ali na tajništva posameznih šol. ugodno vplival na poletno trgovino Naraščanje brezposelnosti ter težave pri zaposlovanju mladine Ttidma uiedtiidtmi Padnške ženske na obisku v Gonarsu V okviru proslavljanja mednarodnega leta žensk, so se padriške ženske v nedeljo poklonile padlim pred grobnico v Gonarsu. Pred grobnico so položile venec ter zapele žalo-stinko «Žrtvam». Ob tej priložnosti je spregovorila Ivanka Grgič. Med drugim je dejala: «Ko se zbiramo na tem kraju, ki nam priča o velikem krvavem deležu našega ljudstva, se ne zbiramo samo zato, da bi obujali spomine na hude čase pred 30 leti, ko so umirali naši najboljši sinovi in bratje, temveč tudi zato, da bi potrdili svojo navezanost na tiste plemenite ideale in vrednote, za katere so oni trpeli in umirali.»V svojem govoru je Ivanka Grgič omenila tudi žrtve, ki jih v današnjem času terja boj za svobodo, pri čemer je izrazila ogorčenje .nad umorom petih španskih anitifašistov in rodoljubov. ® Zdiuženjc tržaških trgovcev skli-J ^ Jutn zvečer, ob 20.30, v se- Razpisan natečaj za solske štipendije Šolsko skrbništvo v Trstu je na podlagi ministrskega odloka razpisalo drugi turnus pokrajinskega natečaja za dodelitev letnih in večletnih šolskih štipendij zaslužnim dijakom, ki živijo - težjih finančnih razmerah. Pri tem pridejo v poštev razni razredi višjih srednjih šol in med temi tudi IL, III., IV. in V. razred slovenskega znanstvenega liceja «Fr. Prešeren» ter V. gimnazija in I. ter II. klasični licej. Prošnje za udeležbo na natečaju mora oddati dijakov oče ali njegov namestnik najkasneje do 15. oktobra, letos. Zmagovalci natečaja bodo morali v teku dvajsetih dni od objave izida predložiti na tajništvo šole ustrezno predpisano dokumentacijo. Pismena naloga natečaja bo 20. oktobra, ob 8.30 na posameznih šolah. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na Nova šola v Slivnem Starši osnovnošolskih otrok in prebivalci iz Slivna v zvezi s skoro dokončanimi deli nove šolske stavbe na žalost ugotavljajo, da šola kot taka ne bo odgovarjala potrebam šoloobveznih otrok te vasi. Stavba, narejena z vsemi modernimi kriteriji, ima samo eno učilnico, v kateri bi se moralo učiti vseh pet razredov, ki menimo, da je v nasprotju z novimi pedagoškimi kriteriji. V stavbi sami, ki stane nemalo milijonov, upoštevajoč vso o premo, ni predvideno še tako skromno stanovanje ali vsaj ena soba za šolsko sluginjo. V zvezi z zgoraj navedenimi ugotovitvami smo povabili občinske svetovalce, da si stavbo ogledajo, in prišli smo do soglasnega zaključka, da je neobhodno potrebno v tako moderni stavbi in z razvojem same vasi, vsaj še ena učilnica. Zato zahtevamo od zainteresiranih o-blasti, da vnesejo v načrt potrebno preureditev. Starši in vaščani VESTI Z ONSTRAN MEJE V Pridvoru proslava BO-ictnke osvoboditve V Pridvoru pri Kopru je bila v nedeljo ena izmed pomembnejših prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve. Vaščani Pridvora in o-koliških vasi so namreč slavili krajevni praznik v spomin na odpor in na žrtve proti okupatorjevemu divjanju v oktobrskih dneh leta 1943. Najprej so položili vence pred spomenik padlim borcem in se s krajšo komemoracijo poklonili njihovim žrtvam, nato pa je bila večja prireditev v prenovljenem Kulturnem domu. Osrednji govor je imel domačin dr. Rado Bordon. Poudaril je, da se rad vrača v svoj rodni kraj, kjer vidi vedno nekaj novega, hkrati pa tudi vedno najde vaščane pripravljene požrtvovalno delati za skupno stvar. Bordon je govoril tudi o pomenu sporazuma o meji,' ki odpira novo poglavje v dobrem sosed-stvu in sodelovanju dveh jadranskih dežel. Na slovesnosti so izrekli priznanje za sodelovanje s krajevno skupnostjo Pridvor dr. Bordonu in osnovni šoli Janka Premrla - Vojka iz Kopra. V kulturnem delu programa pa so nastopili pevski zbori «Primorec» iz Trebč, učenci osnovne šole Janka Premrla - Vojka, lovski pevski zbor iz Dekanov ter domači pevski zbor in godba na pihala. L. O. Med letošnjim razmeroma slabim potekom trgovine v poletnih mesecih zaradi odsotnosti občanov, ki so bili na počitnicah, velja kot pomembno novpst omeniti izreden obseg menjave po krajevnem sporazumu, ki je zabeležila uvoz za 319 milijonov lir ter izvoz za okoli 200 milijonov. V pretežni meri gre za uvoz mesa po ugodnih cenah ter sprostitev sredstev, kar je jugoslovanskim uvoznikom omogočalo takojšnjo uporabo ustvarjenih sredstev. Gospodarski operaterji vidijo v novem sporazumu, ki ga sklepata obe strani v zvezi z mejo, velike možnosti za uvoz živine ter možnosti za predelavo mesa. Poudarjajo pa, da bi morali naši dejavniki zagotoviti utrezno mesto Gorice pri tem trgovanju. Medtem se splošni gospodarski položaj ni dosti spremenil ter postaja vedno bolj kočljivo vprašanje zaposlovanja. S krizo v podjetju Adani in v podjetju Lacego se je v Gorici zmanjšalo število delovnih mest. Še bolj kot odrasli imajo težave z zaposlovanjem mladi. Vedno več je takšnih, ki ne dobijo zaposlitve primerne svoji izobrazbi, ali pa se morajo poprijeti vsakega dela ter se zadovoljiti tudi z nepopolnim urnikom. V takšnih razmerah se vedno več mladih ljudi odloča za študij na vseučilišču, toda ali je takšna rešitev najbolj smotrna, če pa je že sedaj preveč univerzitetno izobraženih, zlasti v nekaterih strokah. Vsaj kar zadeva Gorico ni na voljo toliko delovnih mest, da bi se doma zaposlili vsi tisti mladi, ki so dokončali visokošolski študij. Reševanje tega vprašanja ne sodi v krajevni okvir, ampak je potrebno zdravilo poiskati na višjih ravneh, prav gotovo pa so pri nas vedno bolj zaznavne posledice sedanje gospodarske krize. V četrtek v Sovodnjah ne bo pitne vode Vzhodnofurlanski vodovodni konzorcij (CAFU) sporoča, da v četrtek, 9. oktobra, ne bo dobavljal vode tistim hišam v Sovodnjah, ki so severno od avtoceste. reda je potrebno enako število otrok kot za odprtje razreda večinskega naroda) ter ugotavlja, da je takšna odločitev škodljiva za goriške Slovence,- ki so temeljne važnosti za pomiritev ob meji ter za dobre italijansko - jugoslovanske odnose. Občinska uprava v Sovodnjah je resolucijo poslala tudi šolskemu skrbniku, pristojnemu deželnemu u-radu ter strankam ustavnega loka. Razdeljevanje bonov za sladkor in kavo Goriška trgovinska zbornica obvešča, da so te dni začeli razdeljevati nakazila za nakup sladkorja in kave po znižani ceni. Kot vedno veljajo nakazila samo za prebivalce goriške in sovodenjske občine. Nadaljevanje akcije za športno halo Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so sklenili, da bo seja občinskega sveta v petek ob 18.30. Odborniki so se nadalje seznanili z novimi elementi o tem vprašanju ter so ocenili tudi izid srečanja, ki ga je odbornik za javna dela Zucalli imel v Rimu s predstavniki vsedržavnega olimpijskega odbora (CONI), da bi zagotovil finančni prispevek za izgradnjo tega objekta. Občinski odborniki bodo vprašanje osvetlili iz različnih strani ter bodo zbrali tudi mnenja rajonskih skupščin še preden bodo celotno vprašanje dali v razpravo občinskemu svetu in predlagali ustrezno rešitev. ŠPORTNO DRUŠTVO «JUVENTINA» v Štandrežu vabi člane in vaščane na 22. REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 9. oktobra, ob 20-30 na društvenem sedežu v Štandrežu. OBISK PRI JOŽETU PAHORJU-SMOLETU V JAMU AH Na doberdobskem Krasu je premalo vinogradnikov Kraška vina bi bilo treba ovrednotiti s sodelovanjem na razstavah Jože Pahor pri stiskalnici na domačiji v Jamljah iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia IZ GORIŠKIH SODNIH DVORAN Na zatožni klopi štirje mladeniči kise obtoženi številnih vlomov Gre za Giannija Franca, Gilberta Sorgata, Diega Paccagnello in Feliceja Maniera Protest Sovodenj zaradi ukinitve nadaljevalnega tečaja Župan občine Sovodnje Jožef če-ščut je poslal generalnemu ravnateljstvu za poklicno vzgojo pri prosvetnem ministrstvu resolucijo, ki jo je občinski svet v Sovodnjah soglasno odobril na zadnji seji, v kateri nasprotuje kriterijem, ki jih je šolska oblast uporabila v slovenski šoli (za odprtje slovenskega raz- llllllliliiliiiiiiillillil)llliliiil!i uni lil iiiiliiili n mi iiuui n n «um n mi imi ululili |,|||l||,|l,l|,|||||||||||||(|||||| OBČINSKA SEJA V KRMINU Soglasna podpora sporazumu o dokončnosti državne meje Obsodba fašističnih zločinov v Španiji Na goriškem sodišču (predsednik dr. Mancuso, stranska sodnika dr. Bassi in dr. Mancone, javni tožilec dr. Pascoli, zapisnikarja Marra in Barile) so včeraj zjutraj pričeli razpravo proti štirim mladeničem, ki so obtoženi, da so 26. februarja letos vlamljali v goriška stanovanja ter v razne avtomobile in se polastili velikega števila dragocenih predmetov za več desetin milijonov lir. Poleg tega so obtoženi zaradi združevanja z namenom, da bi kradli, zaradi nedovoljenega posestva orožja ter prodaje ukradenega blaga. Četverica mladeničev se bo morala zagovarjati tudi, ker so pred aretacijo pri Ferrari skušali z avtomobilom povoziti agente karabinjerjev. Obtoženci so 32-letni Gianni Franco iz Padove, Ul. Livorno 12, 22-letni Gilberto Sorgalo iz San Angelo di Piove di Sacco (Padova), Ul. Caselle 15, 22-letni Diego Paccagnella iz Brugine (Padova), Ul. Ardoneghe 31 ter 21-letni Felice Maniero iz kraja Pernumia (Padova), Ul. Moseralia 60. Obtožence brani osem odvetnikov, med katerimi je tudi odvetnik Sotgiu iz Rima, eden najznamenitejših pravnikov v MALA SPLOŠNA ENCIKLOPEDIJA DZS V TREH KNJIGAH Pravkar je izšel 2. zvezek od H do O velikega znanstvenega dela z obsežnimi dopolnili iz slovenskega področja. Prosimo naročnike, naj se oglasijo pri nas. TRŽAŠKA KNJIGARNA, UL. SV. FRANČIŠKA 20 TELEFON 73-24-87 Občinski svet v Krminu je na svoji zadnji seji soglasno sprejel dve resoluciji: prva se je nanašala na fašistično ubijanje španskih rodoljubov, druga pa na sklenitev sporazuma o meji. Ker v krmin-skem občinskem svetu fašisti nimajo svojega predstavnika, je razprava o obeh vprašanjih potekala v znaku omike, realizma ter skrbi za napredek te občine ob vznožju Brd, ki že dolgo časa vzdržuje z občino Nova Gorica prijateljske stike, saj imata obe občini tudi več skupnih vprašanj. Občinski svet v Krminu obsoja fašistični režim v Španiji, ki je u-bil pet mladih borcev za svobodo in neodvisnost, ter izraža prepričanje, da bodo ta zločin obsodile vse demokratične vlade ter da bodo o-samile Španijo, ki je žarišče napetosti v Evropi in v svetu. Kar pa zadeva sklenitev sporazuma o ureditvi meje, resolucija ugotavlja, da takšna odločitev ustreza koristim italijanskega in slovenskega prebivals va. Ta sporazum zaklju-čujf eno poglavje, ki ga je odprl fašizem z vojno, ter predstavlja pomemben prispevek Italije in Jugoslavije k izgradnji drugačne Evrope. Obenem omogoča sporazum nadaljnji razvoj odnosov med obema državama ter med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. Goriško SPD prisostvovalo otvoritvi vertikale Tudi delegacija Slovenskega planinskega društva Gorica se je ude- Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 12. oktobra, družinski avtobusni izlet. Vpisovanje, ki se bo zaključilo jutri, 9. oktobra, sprejemajo na sedežu društva v Ulici Malta 2. SPD vabi svoje člane, naj se udeležijo propagandnega pohoda ob zaključku 14. SŠI, ki bo v nedeljo, 12. t.m., v Nabrežini. Zbirališče za pO-hod ob 9. uri na igrišču ŠD «Sokol», i ležila nedeljske otvoritve «vertikale», to je planinske poti, ki je speljana po vseh treh pokrajinah, kjer prebiva naša narodnostna skupnost. Svečanosti, kateri so prisostvovali predstavniki planinskih društev v zamejstvu in v domovini, je bila na Peči, ob tromeji, v Kanalski dolini. Vertikala, ki je označena s sinjo barvo, ‘obsega na Goriškem Krmin-sko goro, Števerjan, Vrh, Dober-dobsko jezero ter se pri Grmadi narl-VHiie na tržaškem Krasu. Italiji (slednji je branil Bozzana, ki je bil obtožen umora hčerke znanega industrijca Milene Sutter). Giannija Franca branita odvetnika Castellani in Franz iz Vidma, Sorgata odvetnika Zecchini in Antonelli iz Padove, Paccagnella odvetnika De Castello iz Padove ter Gianin iz Benetk, Maniera pa odvetnika Sotgiu in Pascoli iz Gorice. Kot zanimivost lahko navedemo, da obsega obtožnica kar 34 točk. V začetku jutranje razprave so prekinili sodno obravnavo za približno pol ure, v kolikor so branilci zahtevali, da se kot priče (teh je vsega skupaj 45) zaslišijo tudi nekateri sorodniki obtožencev. Sledilo je zasliševanje štirih mladeničev, ki so odločno zanikali .obtožbe. Gianni Franco, denimo, je povedal, da ni izvršil nobene tatvine in da sploh ni poznal ostalih treh mladeničev. Dodal je še, da je bil 26. februarja prvič v Gorici (preiskovalci namreč menijo, da je ista skupina mladeničev vlamljala v stanovanja tudi v nedeljo, 23. februarja), ko je pričel iskat ženo. Ob povratku domov pa je v avtomobil vzel s seboj ostale tri mladeniče, ki so štopali. Glede obtožbe, da je skušal z avtomobilom povoziti karabinjerje, ki so bili v izvidnici blizu Ferrare, je poudaril, da to ni res. Gilberto Sorgalo je dejal, da ni bil nikoli v Gorici in da tisto noč, ko so neznanci vlamljali v goriška stanovanja, je bil v nekem padovskem hotelu s svojo prijateljico. Diego Paccagnella je prav tako zanikal obtožbo in dodal, da je bil tistega dne v Padovi. Kar se tiče Feliceja Maniera, je ta bil 26. februarja pri svojem stricu v Padovi. Poleg tega je dejal, da ni poznal ostalih treh. Pričevanja štirih obtožencev pa so bila večkrat navzkriž. Trije od mladeničev, Sorgalo, Paccagnella in Maniero, so pritrdili, da niso nikoli bili v Gorici, ko pa so agenti preiskali njihova stanovanja, so v njih našli veliko predmetov ukradenih v goriških stanovanjih. Maniero je najprej povedal, da mu je nekatere zlate predmete podaril stric, potem pa je spremenil verzijo in dejal, da so mu jih dali njegovi prijatelji iz Padove. Skratka lahko ŠUrje mladeniči, ki so obtoženi, da so februarja letos vlamljali v goriška stanovanja in proti katerim se je včeraj pričela sodna obravnava: (od leve proti desni) Gianni Franco, Gilberto Sorgato, Diego Paccagnella in Felice Maniero rečemo, da so bila pričevanja štirih obtožencev iz trte izvita, kot je to poudaril sam javni tožilec. V jutranjem delu razprave so zaslišali nekatere priče, ki so v glavnem sami oškodovanci. Zanimivo je bilo pričevanje trgovca Rodolfa Ag-guzzonija, ki je 26. februarja videl mladeniča, ki sta vlamljala, v porsche, last Tullia Illicherja. Policija je kasneje, na podlagi pričevanj, u-gotovila, da gre za isti avtomobil, v katerem so očividci videli štiri obtožence, ki so potem zbežali. Pričevanje drugih prič pa je izpodbilo tezo štirih obtožencev, češ da niso bili nikoli v Gorici. Nekatere priče so namreč 26. februarja videli obtožence v alfi romeo s padovsko registrsko tablico ter tudi navedli njeno številko: PD 200367. Popoldanski del razprave so namenili v celoti zasliševanju številnih prič. Najprej je sodišče zaslišalo karabinjerje izvidnice, ki je mladeniče aretirala pri Ferrari. Iz njihovega pričevanja je prišlo na dan, da se mladeniči v začetku niso hoteli ustaviti, in da so hoteli agente podreti. Dodali so tudi, da so se obtoženci s silo protivili karabinjerjem preden so jim ti nataknili lisice. Zanimivo je bilo tudi pričevanje oškodovanca Marca Škorjanca, iz Ul. Petrogalli, kj je potrdil, da je 26. februarja videl pred svojo hišo Giannija Franca. Na vrsto so nato prišle priče, ki so jih zahtevali branilci. Lastnik lokala v Padovi je povedal, da se je 26. februarja zvečer Felice Maniero mudil v njegovem baru. Po pričevanju Manie-rovega strica, naj bi ta v popoldanskih urah delal na njegovi kmetiji. Francova žena Adelina Favaro, je dejala, da predmete, ki so jih preiskovalci našli v moževem stanovanju, so njena last. Po zadnjih pričevanjih je vzrojil javni tožilec, ki je dejal, da je to farsa, ker hočejo odvetniki na tak način dobiti alibi za svoje varovance. Pričevanja, je nadaljeval dr. Pascoli, pa ne slonijo na trdni podlagi. Prvi del razprave, ki je obsegal pričevanja številnih prič, se je zaključil okoli 19.30. Zaradj pozne u-re je goriško sodišče sklenilo, da bo razpravo nadaljevalo v torek, 14. oktobra, ob 15. uri. Čeprav je letošnja trgatev že mimo, je vendar marsikateri vinogradnik začel trgati z nekajdnevno zamudo, da bi izkoristil sončne dneve, tako da je grozdje lepše dozorelo. Običaj je, da ko govorimo o vinogradništvu, mislimo predvsem na Brda. Tokrat pa smo se namenili v Jamlje, kjer se s tem poslom ukvarja Jože Pahor, po domače Smole. Našli smo ga, ko je ravno delal pri stiskalnici. Pahor je povedal, da je bila letina tokrat še kar zadovoljiva, vsaj v njegovem vinogradu, kjer ima približno 600 trt. Kot nam je sam povedal, je količina grozdnega sladkorja tako pri belem kot pri črnem vinu precej visoka, kar je zagotovilo, da bo letošnji pridelek dober. Pri tem nam je opisal razne tehnične pripomočke, ki jih viograd-nik mora pri tem delu poznati, kot so pravilna uporaba škropil in gnojil. «Vinogradništvo mi vzame veliko časa», se nam je pritožil, «saj moram poleg tega misliti še na kmetijo in na živino. Sinovi so se že poročili in to delo opravljava sedaj jaz in žena in jasno je, da pri 57 letih ni vsakdanja stvar pridelati 20 hektolitrov vina.» Naš sogovornik je izrazil zaskrbljenost, ker se mladina na doberdobskem premalo posveča vinogradništvu, saj je sedaj v Jamljah o-stalo pet vinogradnikov. Izrazil je željo, da bi se v doberdobski občini vinogradništvo uveljavilo, zaradi česar pa bi bilo potrebno, da bi se vinogradniki bolje organizirali ter svoje vino pošiljali na razne vinske razstave, da bi ovrednotili kraško kapljico. K. F. Kino Prispevki Namesto cvetja na grob Draga Černeta iz Tomaja darujeta Anka in Miladin Čeme 15.000 lir, za slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Vampira». D. Niven in T. Graves. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Colpisci ancora Joe». D. Martin. Barvni film. MODERNISSIMO 16.40-22.00 «D gruppo musicale degli Jes». Barvni film. CENTRALE 17.15-21.30 «La battaglia di Fort Artur». P. Williams. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Schiave nell'isola del piacere». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 «L’Ussignolo e la lodola», v barvah. PRINCIPE 17.30-22.00 «Daj papà... sei una forza», v barvah. Aoro Gorica SOČA «Steza slonov», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. S\ OBODA «Mož, ki je ljubil Cat Dancing», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Bivši prijatelj Kid», ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in oonoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv, Frančiška, tel. 21-24. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V IRSTll razpisuje ABONMA ZA GORICO za jubilejno srz^no 1975 - 1976 Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slo-vensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovenjko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E M A C ) Vpisovanje abonentov do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, UL Malta 2 tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedež* m stane prav tako 4.000 Lir. STARI IN VSAKO LETO TEŽJI PROBLEM Nevzdržni pogoji na učiteljišču zaradi pomanjkanja prostorov V učilnice so morali zasilno usposobiti skrajno neprimerne prostore ■ Občina se je obvezala, da bo v kratkem rešila ta problem Prvi koraki novega šolskega leta, ki bi morali biti lahki in sproščeni, so že na samem začetku naleteli na hude in zaskrbljujoče ovire. Prva in glavna ovira je utesnjenost šolskih prostorov. Šolarji in dijaki so marsikje kot «sardine v škatli», drugod so se že sprijaznili z neprijetno perspektivo popoldanskih izmen z umevnimi negativnimi posledicami tako za dijake, kot za šolnike. Povsod si pomagajo kot pač morejo in znajo. Problem pa ostaja in z njim vsiljujoče vprašanje, kaj si pravzaprav ob vsem tem mislijo pristojne oblasti, ki nosijo največjo odgovornost. Kot najzgovornejši primer in vzorec nevzdržne utesnjenosti na šolah lahko jemljemo slovensko u-čiteljišče «A.M. Slomšek» pri Sv. Ivanu. Tu je položaj naravnost nesprejemljiv. Vsak razsoden človek se kar zgrozi ob spoznanju, da razpolaga šola, ki šteje devet razredov s 167 dijaki, le s petimi učilnicami. Nezadovoljstvo je na šoli zaradi tega tolikšno, da je med di-jaštvom že resno tekla beseda o protestni stavki. Od tega jih je odvrnila le obljuba občinskih oblasti, da bo v enem mesecu rešila to vprašanje. Kaj bo v tem kratkem roku ukrenila, potem ko na triletne pritiske ni bila sposobna niti za ped premakniti neznosnega položaja, je bilo do včeraj še popolna skrivnost. Ostaja pa še vedno nekaj upanja in v tem upanju je ravnateljstvo šole za silo skrpucalo skupaj potrebne prostore. V zasilne učilnice je usposobilo vežo pred telovadnico in celo brezzračno klet in v ta namen je moralo žrtvovati en kabinetni prostor, četrto zasilno u-čilnico pa je pridobilo že v lanskem šolskem letu, ko je pregradilo nekoliko večjo učilnico pri stranišču. Tako sta prav preprosto nastali dve, od katerih ena meri 2,5 za 5 metrov. V tej pravi pravcati «jetniški celici», kjer je bilo lani 7 dijakov, so jih letos zgnetli 15. Takšne prestižne igre pridobivanja prostorov, kjer jih ni, bi ne bil zmožen niti čarodej, ki ti iz malega cilindra potegne celo kopico zajcev! In vendar to, kar se dogaja na slovenskem učiteljišču, ni optična prevara. Prej bi rekli, da je to prevara drugačne sorte. Začela se je pred osmimi leti, ko je učiteljišče, ki. je takrat štelo malo dijakov, odstopilo nekaj svojih prostorov slovenskemu in italijanskemu otroškemu vrtcu. S tem je razbremenilo sosednjo italijan- sko šolo «Filzi», kjer sta bila prej vrtca doma, ter ji omogočilo, da se je izognila popoldanskim izmenam. Za vse je bila to tedaj le začasna rešitev, toda, kot se običajno dogaja, je začasnost postala stalnost. brezmejnemu naraščanju učite-Ijiščnikov navkljub. Podatki govorijo jasno. Medtem ko je bilo pred petimi leti na učiteljišču le 37 dijakov, je v naslednjih letih to število občutno naraščalo. V šolskem letu 1973/74 jih je bilo že 79, lani, ko so uvedli še šolo za vrtnarice, je število poskočilo na 121 s 7 razredi. Letos je, kot rečeno, kar 9 razredov s 167 dijaki in prihodnje leto bo vprašanje prostorov postalo še kritičnejše, ker bo 11 razredov. Iz vsega tega je torej razvidno, da učiteljišče «A.M. Slomšek» drago plačuje uslugo, ki jo je bilo izpolnilo pred 8 leti italijanski šoli. Cena pa je tokrat previsoka, da bi mogli še naprej ravnodušno prenašati čezmerno imobilnost občinskih oblasti v tem pogledu ali pa polovičarsko ali «začasno» reševanje. Prav tako ne more držati nobeno opravičilo ob neverjetnem dejstvu, da razpolaga na primer italijanska osnovna šola pri Sv. Ivanu samo z dvema šolskima poslopjema («Grego» in «Filzi»), ki so ju postavili še oblastveniki Franca Jožefa za takratne potrebe. Prebivalstvo svetoivanskega področja, ki je v tistih davnih časih štelo 2.000 duš, pa je danes narastlo na 30.000. Človek se včasih celo sprašuje, ali je krajevna oblast v 30 letih sploh kdaj pomislila na demografski razvoj in z njim povezane probleme raznih mestnih predelov, ki jih upravlja. Pristojno odborništvo se razburi, če kdo postavlja takšne dvome, vendar, kot dokazuje ravno primer slovenskega učiteljišča, za katerega se z vso »nemo že tri leta zavzema ravnateljstvo šole s konkretnimi in uresničljivimi predlogi in v zadnjem času tudi izvoljeni šolski svet (širša slovenska javnost in njene organizacije, žal, nekoliko manj), ne ukrepa, ali pa ukrepa prepočasi in neučinkovito. Kaže da bo, kot svečano obljublja, rešilo problem učiteljišča in otroških vrtcev, res v teku enegg meseca. V'ta namen so sporazumno z krajevno Konzulto sprejeli sklep za nabavo montažnih učilnic, ki jih lahko postavijo v dveh tednih in stanejo sorazmerno malo. Otroški vrtec bo s tem pridobil nove prostore in nevzdržen položaj se bo nekoliko sprostil, čeprav ne bo s tem širši problem šolskih prostorov še rešen. ZARES POZITIVEN EKONOMSKI 08RAČUN Vzhodna Nemčija je včeraj slavila svoj mali jubilej Iz zaostalega predela nekdanje velike Nemčije se je razvila v bogato deželo ■ Neverjetni rezultati na kmetijskem področju učilnico služi tudi tesen p rostor, ki kabi netu namenjen nekemu BERLIN, 7. — Danes slavi Vzhodna Nemčija ali uradno Demokratična republika Nemčija svoj 26. «rojstni dan», kajti pred 26 leti je bila ustanovljena kot samostojna država, ko so sovjetske oblasti izročile vso oblast Nemcem v roke, v odgovor na podobno potezo zahodnih zaveznikov, ki so 1949 tudi formalno izročili zahodni del Nemčije, Zvezno republiko Nemčijo, tedanjemu kanclerju Adenauerju in njegovim. Današnji državni praznik je prav gotovo najprimernejši dan, da se pove, kaj je Vzhodna Nemčija v četrt stoletju dosegla, kje jo morda čevelj žuli in kakšne načrte ima za bodočnost. Vodja vzhodnonemške delavske stranke Erich Honnecker si je «naložil» prav gotovo prijetno nalogo, ustvarili sliko današnje Vzhodne Nemčije in to v okviru socialistične skupnosti, v okviru Erope in, če hočemo, tudi v svetovnem okviru. Nemški državnik se je imel s čim pohvaliti. Kot je znano,- je bila v nekdanji, veliki Nemčiji Vzhodna Nemčija zaostali predel z razmeroma malo industrije in zaostalim kmetijstvom, nekakšen italijanski jug v Nemčiji. Po zru-šenju nacizma je velik del njenih niiiii[iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiii|imnimm„„|imi,„l||,ni|„„|„II|„|ll,|1,|„„|,||,|ll„lu„|,llllllll|llgl|l[||l|III||J NIGERIJA ČETRT! IZVOZNIK NAFTE NA SVETU Bogastvo še ni bogastvo če ga ne znaš uporabiti V pristanišču in na odprtem morju na stotine ladij, ki ne morejo izkrcati tovora ■ Govon ni znal krotiti korupcije ■ Veliko bogastvo, toda za koga? Biti siromašen, ni prijetno. Toda tudi preveliko bogastvo včasih duši.. To doživlja afriška dežela Nigerija, ki je 5 let po državljanski vojni . ostala četrti iz-vqznik. nafte, na svetu in trenutno najbogatejša pa čeprav ne najbolj razvita država črne Afrike. Toda kaj ji je to bogastvo prineslo razen tega, da se sleherni dan v Lagosu registrira 2.000 novih avtomobilov? Klaus Flenker vodi agencijo «Woermann» v lagoškem pristanišču. «Vprašujete za hamburško ladjo «Nordwind»? Čaka zunaj, na morju na razkladanje. To je 177 ladja s cementom. Na vrsto bo V skrajno utesnjenem prostoru, ki so ga dobili z razdelitvijo ene učilnice v dve, se dijaki prav gotovo ne morejo kdove kako udobno počutiti. Isto velja tudi za učno osebje učilnico telovadnico prišla čez približno tri leta». Z ladjo «Nordwind» čaka na razkladanje še 327 ladij. To je prav gotovo največja mirnodobska zbirka ladij na svetu. Lagos je glavno mesto hkrati največje pristaniško mesto v Nigeriji. Nigerija pa je najbogatejša dežela črne A-frike in danes četrti izvoznik nafte na svetu, večji od Libije in v zadnjem času tudi od Kuvajta. Nigerija ima zato veliko denarja in uvaža vse, do česar more priti. Njeno pristanišče, ki razpolaga z razmeroma majhno dolžino pomolov in bankin, že zdavnaj ne zmore navala. Že omenjeni Klaus Flenker bi mogel o tem marsikaj povedati. Kdor se hoče z njim po-razgovoriti, mora k njemu v pisarno, kajti njegov telefon ne deluje. «Deset tisoč priključkov je že več mesecev izključenih v pristaniški četrti. V mestu jih ne deluje še najmanj tri tisoč. Ko se je začela doba dežja, se je pokvarila tudi teleprinterska zveza letalskih linij,» pravi. «In kaj počno vaše stranke?» «Velike družbe imajo lastne zveze in to več ali manj legalne. Drugi pa si pomagajo ilegalno. Kdor ne premore tega, pa mora počasi ali kakorkoli k meni.» «Pa tudi to ni tako lahko. Z avtomobilom porabiš najmanj poldrugo uro za 8 km poti iz pristanišča v središče. Šofer, ki se mu to posreči, pa je kar zadovoljen. Pred državnim udarom, ko je vladal Govon, je za teh 8 km šofer potreboval dvakrat več časa. Sedaj pa je mesto zaprto tovornjakom od sedme zjutraj do enajste zvečer. Na križišču pa so povsod vojaki.» Ti vojaki pa niso tu, da bi zaščitili novo vlado pred kakim novim državnim udarom, vlado, ki je pred dvema mesecema prišla na oblast brez krvi. Nigerija je velika država, seveda v zemljepisnih merilih. Lahko bi jo primerjali, po površini seveda, štirim Zahodnim Nemčijam. Šteje okoli 70 milijonov ljudi, kar pa ni malo, vendar pa tudi ne veliko za tolikšen obseg. Iz njenih vrelcev privre na dan en milijon 800 tisoč sodov nafte. Za to Nigerija dobi sleherni dan 20 milijonov dolarjev. Zato je čez noč postala najbolj bogata država v črni Afriki. To pa ji je omogočilo, da je postala tudi najbolj močna vojaška država črne celine. Pred osmimi leti se je bivša britanska kolonija tako rekoč že razkrajala. Desetmilijonski narod Ibo je proglasil ustanovitev lastne države Biafre. V državljanski vojni, ki je temu sledila in trajala dve leti in pol, je padlo na desettisoče ljudi, na stotisoče o-trok pa je umrlo od lakote. Kdo se ne spominja onih tragičnih dni, ko je kri tako rekoč tekla v potokih in ko je lakota pobrala vso otročad. Konec 1970. leta pa je narod Ibo klonil in Biafro so spremenili v eno od dvanajstih zveznih držav Nigerije. Šefu nigerijske vlade je tedaj uspelo, da ni prišlo do maščevanja in generalu Govonu je to čestital ves svet. Toda pet let in pol pozneje, letos 29. julija je generala Govona zrušil njegov nekdanji soborec general Mortala Mohamed. In spet se je v tej afriški deželi zgodil čudež. Novi šef države ni dovolil nikakršnega napada na svoje bivše nasprotnike. Res je, bencinske črpalke v nekdanji Biafri varujejo sedaj vojaki, povsod srečuješ vojaške patrulje, vendar so te bolj zato tu, da bi varovale prebivalstvo pred ropi, kot pa za to, da bi novo oblast varovali pred kakim drugim državnim u-darom. Dr. Eric Agu je bil v času državljanske vojne predsednik odbora za pomoč Biafri. Danes pravi: «Če bo nova vlada nadaljevala tako, kot je začela, bomo zadovoljni. Naš bivši guverner je bil sicer iz plemena Ibo, vendar je le kradel in ni za našo deželo napravil prav nič. Novi guverner ni iz plemena Ibo, nima velikih govorov, pač pa se pomenkuje s kmeti in skrbi za to, da se popravljajo ceste. On ne krade, on si ne polni žepov. Čeprav črpa Nigerija ogromne količine nafte, na bencinskih črpalkah v večjih mestih pogosto zmanjka goriva. V vsej Nigeriji je le ena sama in edina čistilnica nafte, ki ne more kriti povpraševanja, ki se naglo veča. Z železnico in tovornjaki se podeželje ne more oskrbovati. Pristanišče pa je brezupno zatlačeno, zamašeno. Kdor ima veliko sredstev, si nabavlja potrebno iz tujine z letalom. Tako prihaja pivo iz ZDA, sukno iz Velike Britanije, meso iz Argentine, stroji in avtomobili iz Zahodne Nemčije. Itd. Ker pa prevoz z letalom veliko stane, cene potrošnemu blagu skačejo. Zato si tolikšno razkošje privoščijo le izbrani krogi. Nekoč, še pred nedavnim, se je Nigerija sama prehranjevala. Prehrambno blago je bilo ceneno. Danes se uvaža skoraj vse, začenši z mlekom in pivom pa vse do sladkorja, moke in mesa. Veliki dohodki so povečali tudi apetit. Trgovci, visoki uradniki in častniki veliko služijo in si lahko privoščijo. Toda množica, velika množica preprostih delavcev in celo nekvalificiranih težakov ne zasluži toliko, da bi si privoščila to bogastvo. Nigerija enostavno ni sposobna izkoristiti bogastva, ki se ji je nakopičilo sedaj, ko so začeli vrelci nafte dajati toliko «črnega zlata». Dobiček od nafte pa ostaja v glavnem mestu, za prebivalstvo na podeželju — 80 odstotkov vseh ljudi — ne ostane ničesar, šef vrhovnega poveljstva Nigerija Obasanijo v zvezi s tem pravi : «Nigerija se mora čimprej modernizirati, da bi vsi ljudje imeli korist od bogastva naše dežele». To je lepo rečeno in baje se že začenjajo prvi ukrepi, kajti oblasti so že odpovedale nekatere prireditve, ki ne dajo nič, le veliko stanejo. Namesto razmetavanja denarja v zabave, se sredstva preusmerjajo v gradnjo cest, konkretno na primer v gradnjo obvozne poti, ki bo osvobodila glavno mesto in pripeljala v pristanišče. In glej, v Nigeriji ga ni človeka, ki bi dvomil v dobro voljo novih oblasti. To zatrjuje tudi zrušeni predsednik Gavon, ki je odšel v Veliko Britanijo, da bi nadaljeval šolanje. Toda vprašanje je, ali bodo nove oblasti znale pri tem vztrajati, kolikor bo to potrebno, oziroma koliko časa bodo to dopuščale tiste sile «od zunaj», ki so državnemu udaru botrovale. strokovnih moči zapustil deželo in se «preselil» na Zahod. Skratka Vzhodna Nemčija ni imela niti materialne osnove za nagel razvoj, kot tudi ne ustreznih strokovnih moči. Kljub temu se je Vzhodna Nemčija naglo razvila in posebno zadnja leta je njen razvoj še hitrejši. Leta 1970 je njen nacionalni dohodek znašal 108 milijard mark, letošnji bo znašal 140 milijard in s tem bo ta razmeroma majhna država zavzela že sedmo mesto v Evropi. Evropa pa že ni več zadosten okvir za zadevne primerjave in Honnecker išče primerjave v svetovnem merilu: Nemška dmokra-tična republika zavzema po vrednosti nacionalnega dohodka že deseto mesto na svetu. Njena industrijska proizvodnja pa se je tako razvila, da je štirikrat večja od svetovnega povprečja na prebivalca. Osnovo gospodarstva nemške demokratične republike predstavlja industrija. Toda Vzhodna Nemčija je «socialistična država delavcev in kmetov», potemtakem se upoštevajo tudi rezultati v kmetijstvu. Čeprav prebivalstvo Vzhodne Nemčije (17 milijonov) predstavlja šibkega pol odstotka vsega svetovnega prebivalstva, njeno socialistično kmetijstvo sodeluje, po besedah Ericka Honneckerja, v svetovni proizvodnji krompirja s 4,3 odst., masla s 4 odst., slad kome pese s 3 odst., mleka z 2 odst., žitaric pa 0,7 odst. Toliko je bilo rečeno o vseh uspehih, s katerimi se Vzhodna Nemčija primerja z ostalo Evropo in s svetom. Kaj pa v okviru socialističnega sveta, v okviru SEV? «ZnačOna poteza našega razvoja — je dobesedno rekel Honnecker — je, da je DR Nemčija v času od 1971. do 1974. izvozila v države SEV raznega blaga v vrednosti 70 milijard deviznih mark, kar je 69 odstotkov vsega njenega izvoza. Delež DR Nemčije v celotni zunanjetrgovinski izmenjavi držav članic SEV znaša 16 odst., pri čemer Vzhodna Nemčija zavzema drugo mesto, takoj za Sovjetsko zvezo. Poleg teh podatkov je bil omenjen še eden, ki je za odnose med DR Nemčijo in SEV morda še najbolj značilen: Stroji, naprave, prometna sredstva in drugo industrijsko blago predstavljajo nič manj kot 77 odstotkov celotnega izvoza DR Nemčije v dežele socialističnega sveta. Ta podatek bolj kot kateri koli drugi priča o razvitosti Vzhodne Nemčije in o nieni industrijski moči v okviru SEV. , Najmočnejši zunanjetrgovinski partner Vzhodne Nemčije je na zahodu Zvezna republika Nemčija. Celotna vrednost izmenjave med obema Nemčijama je lani dosegla velikansko vsoto skoraj petih milijard mark, oziroma 1500 milijard lir, od česar je DR Nemčija izvozila v Zahodno Nemčijo blaga za 2,2 milijarde, uvozila pa za 2,7 milijarde mark. Gornje številke sicer navajajo na to, da ima DR Nemčija deficit v svoji trgovinski izmenjavi z ZR Nemčijo, toda njena celotna trgovinska plačilna bilanca z Zahodno Nemčijo je pozitivna, kajti Zahodna Nemčija mora Vzhodni Nemčiji vebko odšteti na račun izkoriščanja «relacij» skozi Vzhodno Nemčijo v zahodni Berlin. In ti stroški Zahodne Nemčije niso majhni, pa čeprav ne ena ne druga Nemčija doslej še ni objavila konkretnih podatkov, kolikor jo to stane, oziroma koliko od tega dobi. Zanimiv je podatek, da je Demokratična republika Nemčija v lanskem letu. imela samo z zahodnim Berlinom trgovinskega prometa v vrednosti obilne milijarde mark, to pa je več kot je znašal njen trgovinski promet s Francijo, oziroma z Italijo. Značilno je pri tem, da je Vzhodna Nemčija izvozila v zahodni Berlin blaga v vrednosti 860 milijonov mark, uvozila pa je iz istega Berlina le za 320 milijonov mark. Za Zahodno Nemčijo je največji zahodni trgovinski partner Vzhodne Nemčije Holandska. Na približno isti ravni je tudi Velika Britanija s približno eno milijardo 600 milijonov mark letnega prometa. Največja industrijska sila zahoda ZDA pa je na seznamu vzhodnonemških trgovinskih partnerjev zahoda zelo, zelo nizko, . Obračun Vzhodne Nemčije ob njenem malem jubileju je vsekakor pozitiven. 21.45 22.45 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 SREDA, 8. OKTOBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.20 Poljudna znanost 12.55 Človek in priroda: Kraljestvo jaguarja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše, risani film 17.30 ZGODBA JAJCA Češkoslovaški risani film 17.45 Program za mladino: Rally London - Montecarlo 18.10 Ljudje in kraji: Vprašanje hrane 18.45 Poljudna znanost: JAZZ V ITALIJI Ital. kronike, Kronike dela in Vremenska slika 20.03 DNEVNIK 20.40 BESEDA, DEJSTVO: BIROKRACIJA Scenarij sta pripravila Giuliana Berlinguer in Lucio Mandarà. Oddaja Beseda, dejstvo se nadaljuje z nadaljevanjem, ki je posvečeno birokraciji. Oddaja namerava razsvetliti nekatere izraze, ki so v splošni rabi. Tudi ta oddaja, kot prejšnja, ki je obravnavala anarhijo, je plod raziskovanja Giuliane Berlinguer, ki bo v treh kratkih prizorih skušala prikazati, kaj hoče povedati. En prizor je iz leta 1908, drugi iz davnega leta 1568 iz Francije in tretji je današnji dogodek. Tudi tokrat bodo nastopili igralci, ki so nastopili pretekli teden športna sreda: Kronike glavnih športnih dogodkov DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL ŠPORTNI DNEVNIK Dobri in hudobni: ODDAJA O HUMORJU Oddajo vodita Cochi in Renato VEČERNI KONCERT Simfonični orkester iz New Yerseja bo pod vodstvom Henryja Lewisa in ob sodelovanju Alicie de Larrocha izvajal Maurica Ravela Koncert za klavir in orkester DNEVNIK Trenutki italijanske kinematografije: ACCATTONE Pier Paolo Pasolini je prav gotovo eden najbolj plodnih umetniških ljudi v Italiji. Njegova ustvarjalnost pa je še tembolj zanimiva, ker se uveljavlja na najrazličnejših področjih, in sicer kot pesnik, romanopisec, gledališki človek, režiser itd. itd. Česarkoli pa se loti, vedno vzbuja polemiko. Na eni strani ga poveličujejo, na drugi pa ga grajajo. Film L’accattone je njegov prvi film, ker se je PPP šele tedaj začasno ločil od svojega slovstvenega ustvarjanja in se za nekaj časa posvetil filmskemu. PPP je film L’accattone režiral leta 1961 in se tedaj lotil povsem svojega načina filmskega izražanja. Zato mu je ta film najbolj pri srcu. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00 TV ŠOLA: Voda v rastlinah, Naša obala, Aluminij, TV vrtec, Slovenica, Predšolska vzgoja, Risanke itd. 17.25 J. Verne: V 80 DNEH OKOLI SVETA Vožnja z vlakom preko ZDA se nadaljuje. V vlaku je tudi o-ficir - južnjak, ki se je zameril Foggu. Zato nujno pride do dvoboja in dve pištoli počita, vendar pa ne njuni. Passpartout odklopi lokomotivo in reši situacijo. Lokomotiva se je «utrudila», zato s pomočjo sani na veter nadaljujejo pot proti vzhodu. V New Yorku najamejo ladjo, da jih pripelje v Liverpool. Ko stopijo na kopno Fix aretira Fogga Obzornik MLADI ZA MLADE VTISI IZ DEŽELE PIRAMID Reportaža bo pokazala nekatere najvidnejše kulturne in zgodovinske spomenike Egipta, vendar pa ne z željo po obširnejši obrazložitvi, pač pa le kot nekakšno impresijo, kakršno lahko doživi popotnik v bežnem srečanju s to deželo DNEVNIK VOLK KRVOLOK ; Film je režiral Tolomus Okejev-leta 1973 in igrajo v njem Suje Sujmenkul Čokmorov, K. Valijev, Karagandaj Batajev Zgodba govori o malem dečku sredi kazahstanske divjine na prelomu stoletja. Živi v revščini skupaj s stricem, revnim kmetom, ki ga hoče s trdo vzgojo razviti v nepopustljivega, odpornega moža. Dečkov stric nekoč ubije volkuljo, mladička pa vzame fantič, misleč, da ga bo udomačil. Toda narava je kruta, noče idealizirati — tudi film ne. Iz mladiča zraste volk, ki se pridruži čredi, postane celo najbolj krvoločen med njimi. Deček je zaradi tega nesrečen. Poskus, da bi ga spet udomačil, bi kmalu plačal z glavo. V zvrsti filmov o živalih in otrokih je Volk - krvolok izjemno delo, predvsem zaradi treznega — prav nič sentimentalnega prikaza, tako pogostega v večini takšnih filmov 21.40 Miniature: Mihael Stroj 21.50 DNEVNIK 22.35 športni pregled KOPRSKA bARVNA TELEVIZIJA 19.55 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 VSI ALI NIHČE, dokumentarni film 21.00 Slovenski rock: Domiceli 17.50 18.05 18.40 19.30 20.05 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.65 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba: Pisan glasbeni spored. 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Kako in zakaj se je zrušil mladino; 18.15 Umetnost in pri- Kolosej; 22.45 Kitara, reditve; 18.30 Koncert; 18.55 Bava Quartet; 19.10 Avtor in knjiga; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.10 Filmska glasba. KOPER 6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 17.30. II. PROGRAM 7.30. 8.30. 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?: 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Skupen program; 18.30, 20.30 Poročila; e’is’ Glasba 13'35 Dva komika: 14-00 Plošče; 15.00' Neapeljske popevke; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Pio- RePortaža; 17.50 Alto gradimento; 18.40 Radijske plošče; 20.00 Sestanek petih: 21.30 Dva komika. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19-00 za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; F35 Operni zbori in baleti; šče; 10.10 Otroški kotiček: Kako se otrok rodi; 10.35 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.45 Ansambel Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 La Vera Romagna; 15.30 Zbor Glasbena matineja; 9.05 Ža mlade «Mariella»; 15.45 V svetu znanosti; 16.10 Poskočne; 16.45 Poje Majda Sepe; 17.00 Po samouprav- radovedneže; 9.25 Mladinski zbor; 9.40 Samoupravljanje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.05 fi- ni poti; 17.10 Glasbena šola Šem- rednikov dnevnik; 12.10 Opoldan- peter; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz Rigoletta in Turandot; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Zbori v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Beethovnova Sedma simfonija. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Zabavna glasba; 11.30 Izbran spored; 12.10 ski koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13-36 Priporočajo vam...; 14 10 Folklorna glasba; 15.45 «Loto vrtiljak»; 16.45 J. Trdina: «Iz mojega življenja»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora: 18.05 Naš razgovor; 18.35 Instrumenti v ritmu; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noe, otroci!; 20.00 Koncert; 22.20 S fe' stivalov jazza; 23.05 Ameriška ---— , ^ v, v*, j.vs uvivuiv/v j cr z, cr , Četrti program; 14.05 Folklorni črnska poezija; 23.15 Jug. Pevc) spored; 14.40 Nadaljevanka: 15.10 zabavne glasbe. Horoskop .................................................................... rja nimajo osnove. Neka kritika vam bo pomagala. _ , STRELEC (od 23.11. do 21.12-t Uspeh, ki ga ooste dosegli n strokovnem področju, za vas n bo bistvenega pomena. Preho^ srčne tegobe. KOZOROG (od 22.12. &> 20.1-) Odložen bo na Kasneje neki žen sestanek. Zaupajte oset,’:|n vam bo prinesla neko spm"0 VODNAR (od 21.1. do 19-2-) ^ bo kaže v zvezi z nekim nacr ' ki se zanj navdušujete. Zanimiva izpoved ljubljene osebe. , RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dob OVEN (od 21.3. do 20.4.) Trmasto vztrajanje na nekem stališču, ki se je že preživelo, je nepriporočljivo. Motnje v čustvenih odnosih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zadeli boste natančno sredi cilja, kakor ste se bili namenili. Srečanje z nekim tekmecem v ljubezni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vmjem vam bo dolg, ki ste ga že bili izbrisali. Menite se za to, kar vam bo povedala draga oseba. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dobre zveze z nekim partnerjem vam bodo odprle novo pot. Dvignil se vam bo družabni ugled. LEV (od 23.7. do 23.8.) Nenadno poslabšanje odnosov z enim vaših sodelavcev. Odnosi v družini se bodo še utrdili. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nujni so delni popravki v vašem najnovejšem delovnem programu. Ne vmešavajte se v vprašanja, ki se vas ne tičejo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.11.) Naloge, ki vam je bila naložena, se lotite previdno. Zaostritev v prijateljskem krogu. ŠKORPIJON (do 23.10. do 22.11.) Nekatere obljube vašega partne- boste finančna sredstva, ki st:® zanje potegovah. Spodbudna na delovnem področju. PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT S. oktobra 1975 BOKS V ZAGREBU Tudi John Griffin podlegel Parlovu To je bila že šesta profesionalna zmaga jugoslovanskega boksarja ZAGREB, 7. — Jugoslovanski wksar srednjetežke kategorije Mate Parlov je sinoči v Zagrebu premagal Amerikanca Johna Griffina. Ta ie namreč po petem krogu odstopil. Dvoboj je bil določen na osem krogov. Po prvotnih napovedih bi moral predstavljati Griffin za Parlova težko oviro. Izkazalo pa se je da predvidevanja strokovnjakov niso, ob-veljala. Oba nasprotnika sta boksala uravnovešeno le v prvem in delno drugem ^ krogu, ko sta drug drugega proučevala. Nato pa jè Parlov vedno bolj prevzemal pobudo, v tretjem delu srečanja je Amerikanca spravil v hude težave, v četrtem Pa že ni bito več dvoma o tem, kdo bo zmagovalec. Ostalo je le se vprašanje, do kdaj bo Griffin zdržal silovite udarce svojega jugoslovanskega nasprotnika. Peti kr°g je predstavljal zadnje dejanje tega srečanja. Parlov je silovito obdeloval Griffina z levimi in desni-011 udarci in ga je tik pred kon-cem tega dela dvoboja celo vrgel skozi vrvi iz ringa. Griffin je bil Po petem krogu že tako zdelan, da-s® y šestem ni več zmogel boriti in j® odstopil. To je bilo že šesto Parlovovo sre-čanje v njegovi profesionalni ka-neri in je v njem izbojeval že svojo šesto zmago, katero je 9.000 gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili povsem razprodano zagrebško športno dvorano, z nav-uusenjem pozdravilo. KOŠARKA Drevi v Trstu Marinijeva četa proti Caserti Po nedeljskem porazu v Genovi io Pallacanestro Trieste v 2. kolu A-2 lige igral proti ekipi Juve Ca-Ser*'a’ ki je v nedeljo nepričakovano, a zasluženo premagala favorita Alee iz Bologne. Drevišnje srečanje P o. 0P 20. uri v tržaški športni palaci. Goriška Patriarca, ki je v nedeljo prepričljivo premagala Scavoli-?1Pesara, pa bo drevi igrala pro-i Alcu v Bologni. Varovanci trenerja Nikoliča bodo seveda startali na zmago, kajti še en neuspeh bi jih ahko drago stal. Alco je- namreč lavorit za osvojitev enega od prvih dveh mest in za prestop v skupino najboljših. Pari drevišnjega, 2. kola Alco Bologna - Patriarca Gorica, Pallacanestro Trieste - Juve Caser-Brindisi - Ausonia, Duco Mestre ‘ Pintinox, PAG Neapelj - Lazio, Scavolini - Canon. Snaidero — Cinzano v Vidmu Y 2. kolu A-l lige pa bo videmski Snaidero drevi, ob 20. uri, spre-jel v goste pomlajeno peterko Cin-zana, ki je v nedeljo zanesljivo odpravila Sapori iz Siene. Videmčani Pa so bili v Bologni proti Sinudyne-Ju poraženi. Pari drevišnjega, 2. kola -,^orst - Chinamartini, Jolly - Si-nudyne, Mobilquattro - Brina, IBP «im . Mobilgirgi, Sapori - Brili, Snaidero - Cinzano. srečanje nedvomno koristno za naše zastopnice, predvsem pa zato, da se ponovno vzpostavijo prijateljski stiki z društvom iz Izole. Ne gre namreč pozabiti, da sta se Bor in Izola pred leti stalno srečavala v prijateljskih tekmah. Ob 20. uri prav tako na «1. maju» pa se bosta spoprijeli moški vrsti. Varovanci trenerja Neubauerja se pripravljajo že več časa, saj so medtem opravili že več nastopov na raznih turnirjih, odigrali so vrsto prijateljskih in tudi zahtevnih tekem. Drevišnja preizkušnja bo zato za naše fante izredno koristna. ŠPORT NA TV RIM, 7. — Tiskovni urad RAI je sporočil, da bodo jutri, v sredo, ob 18.15 na drugem televizijskem sporedu prenašali kolesarsko dirko za pokal Agostoni. V okviru oddaje «športna sreda» pa bodo zvečer na prvem sporedu prenašali boksarsko srečanje Traversare -Cornetti, veljavno za naslov italijanskega prvaka srednjetežke kategorije. V soboto bodo na prvem sporedu ob 15.00 prenašali zaključni del kolesarske dirke po Lombardiji. NOGOMET V MLADINSKEM PRVENSTVU Borov mednarodni mladjnski košarkarski turnir v Dolini Primorec in Vesna iztržila ves izkupiček Breg in Primorje osvojila po eno točko Neuspeh naših začetniških ekip - Med naraščajniki zmaga Sovodenj MLADINCI Domjo — Primorec 0:2 PRIMOREC: Grgič, Angel Milkovič, Križmančič, Mauro Kralj, Igor Kralj, Valter Milkovič, Marko Kralj, Edvin Kralj, Stojkovič, Darko Kralj, Malalan, 12 Bat, 13 Robert Kralj. STRELCA: v 20. min. p.p. Darko Kralj, v 33. min. p.p. Stojkovič. V nedeljski tekmi si je Primorec, čeprav je igral na tujem igrišču, zagotovil ves izkupiček. Tekma sama ni bila preveč zanimiva. Enajsterica Domja se je izkazala kot precej hitra ekipa ter ni bila Trebencem kos, čeprav so vsi igrali skoraj vso tekmo v desetih (zaradi izključitve Malalana). Tudi Trebenci niso povsem zadovoljili. Ekipa je pokazala precej počasno igro, med vsemi pa sta se najbolj izkazala branilca Angel Milkovič in Križmančič. Že v uvodnih minutah so Trebenci potisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor, toda resnih priložnosti za gol ni bilo. Čakati je bito treba do 20. min. igre, da je Primorec povedel. Valter Milkovič je močno streljal prosti strel proti vratom, vratar pa je žogo odbil. Žoge se je polastil Darko Kralj in jo potisnil v mrežo. Tri minute kasneje pa je Marko Kralj zadel vratnico. V 33. min. je Primorec podvojil. Marko Kralj je po desni strani ušel branilcu, lepo predložil žogo v sredino kazenskega prostora, kjer je Stojkovič lepo poslal žogo vratarju za hrbet. V drugem polčasu se rezultat ni več spremenil in tako je Primorec že tretjič zaporedoma odšel z igrišča kot zmagovalec. Kralj - Cibic Vesna — Rosandra 4:2 (1:0) VESNA: Eva I. (Degrassi), Košuta, Švab, Ferluga, Zucca II., Eva II., Guštin, Pipan (Slatič), Russignan, Zucca L, Biagi. ROSANDRA: Guarniero, Mauri, Autiere, Mihelčič, Boiadzia, Tedeschi, Corbatti, Botteri, Brazzah, Piccinino, Cecchini. STRELCI: Biagi (3) in Russignan za Vesno; Botteri in Piccinino za Ro-sandro. KOTI: 5:3. GLEDALCEV: približno 50. V četrtem kolu mladinskega prvenstva se je Vesna nekako «prebudila» in je z lepo zmago nad Rosandro osvojila dve dragoceni točki. V prvem polčasu je Vesna takoj začela napadati z nevarnimi streli Zucce in Biagija. Mnogo je bito neizkoriščenih priložnosti, a sredi pr- NAMIZNI TENIS 12. BALKANSKE IGRE Jugoslovanskim igralcem vseh devet možnih kolajn Stipančic zanesljivo prvak med posamezniki Drevi na Proseku Kras-lzola odbojka Drevi na «1. maju» Borovk« in borovci proti boli dv^rev* t30?*'3 na stadionu «1. maj» me, zanimivi odbojkarski srečanji med Borom in Izolo. «V?*3 ur3 se bosta spoprijeli žen-hna V1tS^ °beh društev. Medtem ko mi °k °^anke nastopile s članica-. bodo borovke igrale skoraj iz-spJUkn° z ■'nladinsko postavo. Čeprav čp! j žensk0 Prvenstvo C lige za-0 dokaj kasno, pa bo drevišnje SOFIJA, 7. — Nikdar prej ni Jugoslavija žela toliko zlatih kolajn na Balkanskih igrah, kot tokrat v Sofiji, ko so1 «plavi» osvojili vseh devet možnih zlatih kolajn. Čeprav je moška postava nastopila brez šurbeka, ki je igral na pokalu prvakov v Hagnu, pa je bila vseeno zelo uspešna predvsem po zaslugi Antuna Stipančiča, ki je v velikem finalu odpravil Romuna Do-bosija in osvojil zlato. Med posameznicami pa je bil finale za prvo mesto jugoslovanska štvari RalatinuščVa jé! : 1 namreč i-grala proti Fabrijevi in po ogorčenem boju zmagala s 3:2. Izidi 12. BI v Sofiji MOŠKI POSAMEZNO: Stipančič (Jug.) -Dobosi (Romunija) 3:0 (13, 7, 12). DVOJICE: Stipančič, Klinger (Jug.) - Priftis, Diakakis (Grčija) 3:0 (10, 11, 16). EKIPNO: 1. Jugoslavija, 2. Bolga rija, 3. Romunija. Namiznoteniško tekmovanje za Tržaško, v okviru 14. slovenskih športnih iger, ki ga prireja športni krožek Kras v prostorih osnovne šole v Zgoniku, bo na sporedu danes in jutri. Kot je bilo že javljeno se bodo pomerili le posamezniki v raznih starostnih kategorijah na podlagi določil namiznoteniške zveze. Drevi bo tekmovanje v vseh ženskih kategorijah. Naraščaj-nice, rojene leta 1961 ali mlajše, bodo nastopile ob 19. uri. Mladinke, rojene v obdobju 1958 - 1960 bodo igrale ob 20. uri, medtem ko bodo članice stopile za zeleno mizo ob 21.00. Jutri bo na sporedu moški del tekmovanja. Naraščajniki bodo nastopili ob 19. uri, mladinci ob 20.00 in člani ob 21.00. Vsi tekmovalci se morajo javiti na tekmovalnem prostoru četrt ure pred začetkom tekmovanja v popolni športni o-premi, .sicer ne bodo pripušče-ni k tekmovanju. ŽENSKE POSAMEZNO: Palatinuš, Fabri (Jug.) 3:2 (13, -19, 17, —21, 19), DVOJICE: Palatinuš, Fabri (Jug.) -Mihut, Zaharija (Romunija) 3:2 (-15, -13, 11, 11, 17). EKIPNO: 1. Jugoslavija, 2. Romunija, 3. Bolgarija. MEŠANE DVOJICE: Stipančič, Palatinuš (Jug.) - Klinger, Korpa (Jug.) 3:0 (12, 11, 17). PRVAK PRVAKOV Šnrbck šele sedmi HAGEN. 7. — V tem mestu je bil velik turni?'" «osmerice» najboljših evropskih1 "'namiznoteniških i-gralcev. Prvo mesto je osvojil Šved Stellan Bengtsson, ki je povsem zasluženo dobil naslov prvaka, saj je igral daleč najbolje. Jugoslovanski zastopnik šurbek se je uvrstil šele na sedmo mesto. Naj omenimo, da je zmagovalec Bengtsson v vsem tekmovanju izgubil le dva seta proti Orlowskemu in Jonyerju. Končni vrstni red 1. Bengtsson, 2. Johansson, 3. Lieck, 4. Jonyer, 5. Gergely, 6. Or-lowski, 7. Šurbek, 8. Tasaka. BISSONE, 7. — Jutri bo na sporedu tradicionalno kolesarsko tekmovanje za 29. pokal Agostoni. Proga bo merila 218 km. Med 120 tekmovalci so prijavljeni tudi Gimondi, Merckx, Thevenet, De Vlaeminck in drugi. PRAGA, 7. — Jutri bo prispela v Italijo, kjer bo opravila več prijateljskih nastopov, češkoslovaška moška odbojkarska reprezentanca. Čehoslovaki bodo trenirali skupno z italijanskimi reprezentanti, prav do odhoda na evropsko prvenstvo v Kraljevo, kjer bo od 18. do 21. oktobra kvalifikacijski del tega prvenstva. Danes bo ob 20.30 na proseškem igrišču prijateljska nogometna tekma med moštvom Krasa ter močno enajsterico Izole, ki je trenutno na drugem mestu v slovenski ligi, takoj za Mariborom. Za Kras je to zadnja tekma pred prvenstvom. Od gostov pričakujemo kakovostno, igro, zato organizatorji pričakujejo, da si bodo ljubitelji nogometa tekmo o-gledali v čim večjem številu. Turnir v igri med dvema ognjema KOŠARKA NA TURNIRJU V AJDOVŠČINI v Gorici LONG BEACH, 7. — Japonec Kunec Murakami je osvojil naslov svetovnega prvaka v karateju. V finalu je premagal svojega rojaka Juničira Hamaguča. Športno združenje DOM in Sln-venski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici prirejata jutri, 9. oktobra ob 14.30 na odprtem igrišču v dijaškem domu turnir v igri med dvema ognjema, ki sodi v okvir 14. slovenskih športnih i-ger. Ekipe naj se prijavijo na sedežu ŠPZ v Ul. Malta ali pa četrt ure pred pričetkem turnirja na i-grišču. KOTALKANJE Odbor kotalkarskc sekcije Poleta organizira jutri, 9. t.m. tekmovanje v kotalkanju. Tekmovanje bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, s pričetkom ob 14. uri. Tekmujejo- začetniški tečaj, začetniki oz. začetnice, naraščajniki in naraščajnice, mladinci in mladinke. OBVESTILA ŠD BREG sporoča, da so se začeli treningi za minibasket. Vsi, ki bi radi gojili to športno panogo (letniki 1964 in mlajši) se lahko vpišejo kar pred treningi, ki so vsak torek in četrtek od 14.30 do 16 00 v dolinski občinski telovadnici. » * 4» ŠZ BOR sporoča, da so treningi za najmlajše odbojkarice ob ponedeljkih in sredah od 14. do 16. ure na stadionu «1. maj». Vabljena so posebno tista dekleta, ki doslej še niso gojila odbojke. Borovci šele četrti K. Ražem nagrajen Slovan iz Ljubljane je osvojil prvo mesto Borovi košarkarji so se udeležili košarkarskega turnirja v Ajdovščini, v okviru proslav 30-letnice osvoboditve. Na tem turnirju so poleg Bora nastopile še ekipe domačega Fructala, Slovana in Ilirije iz Ljubljane. V hudi konkurenci so bili borovci četrti, t.j. zadnji. V obeh tekmah so namreč doživeli težak poraz. Lep uspeh pa je dosegel mladi Borov center Karel Ražem, ki je dobil nagrado za najbolj športnega igralca. IZLOČILNI TEKMI Fructal - Bor 109:70 (55:23) FRUCTAL AJDOVŠČINA: štran-car 12, Sager 8, Rakovec 10, Fišer 22, Zorn 4, Likar 16, Slokar 8, Gra-hovac 4, Soban 6, Ciglič 9, Jurišič 10. BOR TRST: Guštin 12, Kralj 2, Žerjal 12, Fabjan 8, Ražem 5, Francia, Pertot 3, Vatovec 18, Ba-razzutti 4, Lisjak 4. Sodnika: Kovačič (N. Gorica) in Bavčar (Ajdovščina). Prosti meti; Fructal 5:10, Bor 12:22. Fructal je bil s Fišerjem, bivšim Olimpijinim igralcem, premočan za naše košarkarje, ki so nostopili v okrnjeni postavi. V Borovih vrstah je bil najboljši Vatovec. Slovan - Ilirija 110:79 (59:45) Slovan je zaigral izredno dobro in je premagal močno Ilirijo. V Slovanovih vrstah je bil Papič najboljši. FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Ilirija - Bor 97:47 (52:18) ILIRIJA LJUBLJANA: Tomaže- vič, Naveršnik 2, Dakič 15, Babnik 18, Oblak 4, Smola 26, Mišič, Mencin 4, Lukovac, Verbinc 10, Tratnik 18. BOR TRST: Guštin 10, Kralj 7, Žerjal 2, Fabjan 6, Ražem 4, Fran- V nedeljo vsi na POHOD ob zaključku 14. slovenskih športnih iger -h 9. url v Nabrežini. eia 4, Pertot 8, Vatovec 4, Baraz-zutti, Lisjak 2. Sodnika: Kovačič (N. Gorica) in Bavčar (Ajdovščina). Prosti meti: Dirija 11:12, Bor 7:12. Utrujeni borovci so bili proti močnim košarkarjem Ilirije brez moči. Smola, Tratnik, Babnik in Dakič so dosegli koše od vsepovsod, tako da je bil vsak odpor naših zaman. FINALE ZA 1. IN 2. MESTO Slovan - Fructal 78:74 (36:40) V izredno zanimivi in izenačeni tekmi so zmagali bolj izkušeni .Ljubljančani, ki pa so si zmago in s tem tudi prvo mesto na turnirju zagotovili šele. V poslednjih Ošfe-kundah. Po končanem turnirju so razdelili pokale in kolajne. Posebne nagrade pa so dobili še naslednji košarkarji: Fišer (Fructal) — najboljši igralec turnirja Slokar (Fructal) — najbolj požrtvovalen Ražem (Bor) — najbolj športen. edko YOKOHAMA,! 7. — Filipinec Salavaria je ohranil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka mušje teže. Po točkah je v 15 krogih premagal izzivalca Japonca Managato. Mladi Bregov nogometaš Miran Žerjal vega polčasa je Russignan izkoristil lepo predloženo žogo in prvič zatresel mrežo. Sledil je lep strel Zucce, ki pa je zadel vratnico. V drugem polčasu je lepo zaigrala sredina igrišča, ki je dajala Biagiju (ki je bil najboljši strelec na igrišču) lepe predložke, katere je spretno in hitro levo krito izkoristilo in kar trikrat se je žoga znašla v mreži gostov. Nasprotniki so se proti koncu drugega polčasa nekoliko o-pogumili in s pomočjo vetra dosegli dva lepa zadetka; kriva pa je bila nepazljiva obramba domačinov, ki je sem pa tja puščala «bele» v kazenski prostor. Vsekakor je domača enajsterica zadovoljila in je pokazala malo več resnosti ter požrtvovalnosti kot v prejšnjih tekmah. P. K. Primorje — S. Sergio 3:3 (0:3) PRIMORJE: Adamič, Bezin, Ter-čič, Čok, Kralj, Timeus, Trobec, Persi, Albi, Milič, Batič. S. SERGIO: Dudine, Panarella, Dl Monte, Oalino, Marinelli, Maraspin, Biloslao, Piccar, Baricenich, Citta, Pagnut. Prosečani so tudi v nedeljo izbojevali nepričakovan remi, če računamo, da so po prvem polčasu zapustili igrišče s tremi goli v lastni mreži. Vsekakor moramo upoštevati, da so mladinci Primorja igrali v prvem polčasu proti burji, predvsem pa da je nezanesljivi Adamič v začetku zakrivil dve napaki in s tem dal možnost gostom, da so dvakrat zadeli v črno. Kljub vsemu temu pa mladinci Primorja niso popustili in njihov trud je bil popla-, čan v nadaljevanju tekme, ko jim : je burja pihala v hrbet. V 16. min. je Albi znižal stanje, nato je Milič z lepo osebno akcijo drugič pretresel mrežo gostov, nakar je 12 minut pred koncem Persi z lepim golom izenačil. Kmalu nato pa je sodnik izključil Persija in kljub temu da so «rdeče - rumeni» igrali v desetih, so prevladovali in pritiskali do konca, vendar rezultat se ni več spremenil. V vrstah Primorja sta se tokrat izkazala napadalec Albi, ki je bil stalno trn v peti obrambe S. Sergija, in režiser Milič, čeprav se je večkrat spuščal v nepotrebne drib-linge. Šibka točka pa je bila obramba, ki je bila dokaj nezanesljiva in tudi premalo odločna. CGS — Breg 1:1 (0:1) BRÉG: Mauri, Crevatin, Kuret, Grzonič, Žerjal, Klun (Klabjan), Kr-ntéc, Peroša. Novello, Košuta, Lovrečič, ' 13 ' Klabjan. CGS: Puingertar, Dalle Aste, Le Rose, Chinnici, Brandmayr, Sideri-ni, Burba, Škabar, Abrami, Sartori. STRELCI: v 13. min. Novello (B), v 65. min. Kuret - avtogol (B). Srečanje so odigrali Brežani v gosteh na žaveljskem igrišču; to je zelo izpostavljeno burji, ki je bila pravi protagonist srečanja. Brežani so bili ves čas v rahli premeči, toda te prednosti niso znali izkoristiti, ker so premalo streljali na vrata, zlasti v prvem polčasu, ko so imeli burjo za zaveznika. Do prvega zadetka je prišlo po naključju, ko je Novello poslal iz kota dolg predložek v kazenski prostor, burja pa je pomagala, da se je znašla žoga v mreži. Zaradi zadrževanja žoge na sredini i-grišča, so bili «plavi» večkrat ob žogo, saj bi z nekoliko bolj premišljeno igro lahko izdatno spravili rezultat na varno že v prvem polčasu. Po zamenjavi igrišča je tudi CGS večkrat pritisnil, vendar brez uspeha. Ko je že izgledalo, da so «plavi» ukrotili nasprotnika, je Kuret lahkomiselno in nespretno preusmeril v lastna vrata visoko žogo. Brežani so reagirali, toda preveč neurejeno. Deset minut pred koncem je imel Kr-mec na nogi krasno priložnost za gol, toda ni bil dovolj spreten in tako so Brežani po nepotrebnem zapravili še eno točko. JOLO ZAČETNIKI Rosandra — Breg 1:0 (1:0) BREG: šavron, Kofol, Albertini, Smotlak, Zonta, Pavletič, Kuret, Ra-potec. Bandi, Scheriani, Merlak. ROSANDRA: Espositto, De Grassi, Perlangeli, Posar, Dorso, Basia-co, Cociancich, Cusatelli, Pinesich, Dragan, Calabrese. Rosandra je zasluženo premagala «plave» ter je pokazala bolj zrelo in urejeno igro. Zlasti je izstopal Calabrese, na katerega se je oslanjala celotna igra. Pri Brežanih smo več pričakovali od sredine igrišča. Tam sta odpovedala Zonta in Pavletič, ki se nista počutila dobro. Napadalni vrsti pa manjka predvsem izkušenosti, saj je sestavljena iz samih novincev, ki imajo dobre možnosti za bodočnost. Proti koncu srečanja je imel tokrat kar dobri Rapotec lepo priložnost za izenačenje, toda ni imel dovolj moči, da bi žogo poslal za belo črto. JOLO Primorje — Portuale 0:4 (0:3) PRIMORJE: Sardoč, Petruzzi, Sedmak, Rustja, Sue, Metelko, Briščik, Verša, Perco, Bukavec, Ferluga. PORTUALE: Piovesan, Bencina, Petrina, Montesion, Maio, M. Zac-chingnia, Spazapan, Di Stano, Cosle-vaz, P. Zacchingnia. Tudi v tretji tekmi začetniškega prvenstva je mlada enajsterica Primorja doživela visok poraz (tretji zaporedni). Srečanje, kot sam izid kaže, da je bilo praktično samogovor gostov, ki so visoko povedli že v prvem delu igre, ko jim je burja, ki je znatno ovirala reden potek tekme, pihala v hrbet. Gostje so namreč z lepo organizirano igro spravili na kolena domačine, ki niso bili kos spretnim Tržačanom, saj so že v prvem polčasu spravili tri žoge za hrbet Sardoča. V nadaljevanju, ko je burja pihala v hrbet «rdeče-rumenim», so slednji zaigrali bolje, vendar je bila razlika v golih previsoka, da bi se lahko izognili porazu. Omeniti vsekakor velja, da po štirih letih Primorje letos drugič nastopa na prvenstvu začetnikov in zato je povsem razumljivo, da je ekipa neizkušena. Voditelji Primorja se trudijo, da bi zbrali čim več mladine in s tem dali možnost vsem, da lahko igrajo, saj rezultat ne sme biti sam sebi namen, posebno pri mladincih. Vsekakor je prav mladince treba dobro pripraviti in učiti osnovne pojme nogometa, jim posvetiti več pozornosti, kajti bodočnost društva je mladina. Zato mislimo, da bi vodstvo Primorja moralo poskrbeti tudi mladinskim ekipam sposobnega in izkušenega trenerja. Rezultati prav gotovo ne bi izostali. NARAŠČAJNIKI Cormonese — Sovodnje 1:2 (0:2) SOVODNJE: Dottori, Uršič, Čeu-dek, Bernardis, Cotič, F. Dottori, B. Cotič, M^nti, Petejan, Konstantin, Marson, Mozetič. Gola za Sovodnje je dal Rudi Petejan. San Marco — Kras 5:0 (2:0) SAN MARCO: Marchesan, Pado-van, Spech, Soldanich, Lonza, Stradi, Moratto, Scubini, Cortese, Fili-paz, Rossini. KRAS: Trampuž, Balzano, D. Škabar, Legiša, Majcen, Purič, Kocjančič, Okretič (Bertolino), Bozjak, S. Škabar in Lauzana. STRELCI: v 13. min. p.p. Moratto, v 20. min. Filipaz, v 15. in v 30. min. d.p. Rossini, v 25. min. Soldanich. Krasovi mladinci so utrpel: tudi tokrat visok poraz. Ekipa San Marco je bila boljša, bodisi med posamezniki, kakor tudi v skupni igri. Gostje so vložili v tekmo vse svoje sile, toda pomanjkljivosti na njihovi strani so še prevelike, da bi lahko resneje ogrožali vrata nasprotnikov. Nezadostno je predvsem obvladanje žoge, podaje ter streli so premalo premišljeni in zato pogosto netočni. Potrebni bi bili treningi na pravem nogometnem igrišču. Do sedaj so namreč Krasovi mladinci vadili sko-ro izključno na zgoniškem odbojkarskem igrišču. Rešitev tega problema bo nedvomno precej pripomogla k izboljšanju učinkovitosti ekipe. Kljub vsemu temu je moštvo Krasa imelo dobro priložnost, da doseže svoj prvi gol z Okretičem, ki je s prostim strelom zadel prečko. O. G. U P Maj v deželi Sovjetov 34. ODKRITJE SREDNJE AZIJE ;;; , Za ta dan je bilo zares dovolj vtisov in lepot Samar-anda. Ko sem se utrujen proti večeru vračal v hotel, sem Pomislil na vso to lepoto in na vtise španskega poslanika t avija, ki je bil obiskal Timurjevo prestolnico 1404. leta vVv Presenečen nad bogastvom in živahnostjo mesta. olik vtis sta nanj naredili tudi naglica in energija, s ka-^enma so prenavljali Samarkand. Zavoljo koristi čedalje «U naraščajoč6 trgovine so skozi vse mesto takrat prebili roko ulico, na katere obeh straneh so bile razmeščene ^.pjnice trgovcev. «Ulico so speljali široko,» je zapisal Cla-Jy, «in na obeh straneh so postavili stojnice. Pred sleherno oj.mco so bile visoke klopce, pokrite z belimi, kamni. Vse 50 dvojne, povrhu pa je bila ulica prekrita z okom z okenci, skozi katere je prihajala svetloba.» beveda tega in takšnega Samarkanda že zdavnaj ni več. me je malce kasneje moja biološka ura vendar opozorila, da je pri nas komaj tri zjutraj, kajti med Ljubljano in Samarkandom je «samo» štiri ure časovne razlike. Tudi sin je vstal, čeprav zaenkrat zgodnje vstajanje ni še njegova odlika. Stopil je na balkon najine sobe v hotelu «Samarkand» v sedmem nadstropju in se čez čas vrnil v sobo ves navdušen. «Stopi na balkon, boš videl čudež,» mi je navdušeno rekel in me skoraj potegnil na balkon. In res, daleč spodaj je pred nama ležal Samarkand ves obžarjen z jutranjo svetlobo, nebo je bilo modro kot turkiz ali akvamarin in nekje desno spodaj se je v prvih sončnih žarkih blestela kot dragulj velika sinja kupola. Sončni žarki so se kar vsi beli odbijali od lazurja kupole Talk enf, sreda, 7. SAMARKAND moja sk sedmih sem se prebudil v razkošno samarkand- ° jutro, počutil som se še kar nekam svežega, čepi a v' Sainarkaud: Begisian in se kot zajčki blesteče vračali nazaj v tvoje oko. To je kupola Gur Emirja, Timurjeve grobnice, sem takoj pomislil. Svojo domnevo sem pojasnil tudi sinu, pogledala sva na zemljevid Samarkanda in domneva je bila nesporno potrjena. V načrtu zadnjega dne bivanja v Samarkandu je bil tudi ogled Gur Emirja. To remek delo srednjeveškega graditeljstva so zgradili v začetku petnajstega stoletja. V njegovi arhitekturi dominira ogromna rebrasta kupola, ki nekolikanj sili čez visoki, cilindrični podstavek. Spodnji del mavzoleja predstavlja osmerokotnik, ki je zdaj skoraj ves skrit med množico kasnejših prizidav. Na sever mavzoleja pa je obrnjen manjši portal. Proporci gradnje so takšni, da prihaja na kupolo in njen podstavek več kot polovica višine celotnega mavzoleja. Kupola je prekrita z okraski iz sinjih in modrih vzorcev,, kar barvno prav tako odlikuje to prečudovito rebrasto obliko. Na podstavku kupole so z velikanskimi črkami izdelani napisi, ki vsebujejo zahvalo Alahu. Stene osmerokotnika so okrašene z belimi in turkiznimi vzorci na podlagi neglazirane opeke. Monumentalni in veličastni kompoziciji barvnih arhitekturnih gmot je ustrezala razkošna rešitev notranjosti. Dobro o-svetljen z okni se križu podoben podkupolni prostor zdi večji in višji, čeprav je v bistvu višina notranje kupole za deset metrov nižja od najvišje točke na zunanji strehi kupole. Stene so spodaj okrašene z marmornatim panelom z vložki iz zelenega kačnika in frizi zbrušenih napisov, zgoraj pa so obarvani s sinjo barvo in zlatom. Reliefne majhne rozete na stropu kupole posnemajo zvezdno nebo. Dekorativno okrasitev so dopolnjevale rešetke v oknih in marmornata porozna ograja okrog nagrobne plošče, ki jo je bil postavil Ulugbek. Š svojo lepoto in strogostjo se odlikuje tudi Timurjev nagrobnik, narejen iz dveh večjih ko- sov temnozelenega nefrita. Izreden okras mavzoleja so prav tako tudi polirana dvokrilna vrata. Zelo bogati vzorci v dveh planih prekrivajo njihovo površino. Na drobnem, čipkastem rastlinskem ornamentu, kot na podlagi, je nameščena velika risba, ki prikazuje vitko vazo, iz katere se dviga kvišku stilizirani grm, ki se zaključuje s šopkom rož. Detajli vzorca so inkrustirani z raznobarvnim lesom slonovo kostjo in kovino. Imamo poročila, da je bil mavzo-Icj prva leta po pokopu Timurja bogato okrašen s preprogami in dragocenimi predmeti, orožjem in drugimi potrebščinami. V nasprotju z vsem tem razkošjem pa je hladna m skoraj surova, križu podobna grobnica, prekrita s skoraj ploskim, konstruktivno drzno rešenim stropom. Arhitekturo mavzoleja odlikuje torej svojevrstnost oblik pronicljivost sorazmerij in popolnost konstrukcije. Zato Gur Emir zavzema posebno mesto v zgodovini arhitekture Srednjega vzhoda. Nikakor ga ne moremo prištevati k tipu portalnih zgradb niti k stolpičastim mavzolejem. V arhitekturi Gur Emira je posplošena izkušnja ustvarjalnih iskanj številnih pokolenj gradbenikov Srednjega Vzhoda. Hkrati s tem je oblika mavzoleja še posebej močno in v popolnosti izražala umetniške tendence svojega časa: zmagoslavno monumentalnost in dekorativno predstavitev. Tako smo torej občudovali to «piramido» Srednje Azije občudovali njeno zares izredno veliko, veličastno in sinje rebrasto kupolo, za katero je ljudsko izročilo upravičeno dejalo, da ce bi izginilo nebo, bi ga zagotovo zlahka nadomestila kupola Gur Emirja. V tihi zbranosti smo stali v polmraku pod ogromno kupolo in občudovali zares razmeroma skromen Timurjev nagrobnik. Vendar pa je Timur v resnici pokopan še mnogo globlje, v kripti pod nagrobnikom. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnapref: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. oktobra 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljane, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali opravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l« _ . . Izdaja in tiska P' ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel __________'_____’_______ RAZKOL V VRSTAH PORTUGALSKE VOJSKE Hud odpor levičarskih vojakov proti ukrepom adm. De Azevedo Levičarji k vedno držijo v svojih rokah vojašnico težkega topništva v Oportu - Proglasi socialistov LIZBONA, 7. — Portugalske oborožene sile so hudo razklane. Po zadnjih vesteh so pripadnild topniškega polka (RAP) v Oportu prejeli okrepitev 500 vojakov, ki predstavljajo petnajst enot, v mestu samem in v pokrajini. Včeraj zvečer je bila pred vojašnico, kjer so vojaki oporečniškega polka, množič,!a manifestacija deset tisočev ljudi, ki so protestirali proti nameravani razpustitvi te vojaške enote, kjer prevladujejo levičarji pod vodstvom organizacije «SUV» (združeni vojaki bodo zmagali). Še danes pozno popoldne so ti vojaki, skupaj z drugimi, ki so jim prišli na pomoč, še vedno vztrajali v vojašnici na levem obrežju reke Duero. Kot pogoj, da bi se vrnili v svoje vojašnice, so vojaki zahtevali odstop generala Piresa Velosa, ki je poveljnik severne vojaške oblasti ter ponovno odprtje transportnega središča, ki ga je ta general zaprl prejšnji petek. Danes popoldne je še stotina drugih vojakov prišla na pomoč svojim tovarišem v vojašnici težkega topništva. Med njimi so baje tudi pripadniki enot iz mesta Chaves, ki je oddaljeno 200 km severno od Oporta. Davi so člani neke enote Crpcon (vojaška policija) p”iš!i v popolni bojni opremi pred vojašnico. Zdi se, da je obstajala nevarnost kakega spopada. Kakšni so resnični nameni levičarskih sil na severu države (konkretno v Oportu) se še ne ve. Nekateri K!?!$TSJS KGZMflVT? Nikar ne jemljite tega naslova za bogokletnega, saj ni naše maslo, pač pa jedro pridige dveh ameriških «nebesnih kurirjev», ki, sta prepričala o-krog dvajset ljudi, naj jima sledijo na «potovanje v večnost». Ta dva sta z biblijo v rokah in s citati iz evangelijev med drugim dokazovala, da so tudi Kristus in njegovi preroki vzleteli v nebo z letečimi stroji, a niso bili le izkušeni kozmonavti, pač pa tudi radijski izvedenci in strokovnjaki za telepatijo. A vrnimo se k dejstvom. V "VJaldportu, majhnem obmorskem .mestecu v Oregonu je skrivnostno izginilo 20 ljudi. Po pričevanju znancev in prijateljev, naj bi se odpovedali vsem posvetnim dobrinam, da bi sledili srednje staremu zakonskemu paru na «potovanje v večnost». Šerif Ron Sutton se je znašel v zagati. «Ni v moji pristojnosti — pravi — da bi ugibal, če gre za veliko goljufijo, za naključja ali za neidentificirane leteče objekte, moja dolžnost je le pojasniti, zakaj so vs' ti ljudje zginili.» Kaj več od preiskovalcev ni bilo mogoče zvedeti, a krajevni list, ki je poslal v Waldport številne kroniste, trdi, da je policija odkrila istovetnost šestih ljudi, ki so sledili skrivnostnemu paru nekam v Kolorado, od koder naj bi se začelo «potovanje v večnost». Neka ženska, ki se je kot drugi radovedneži udeležila srečanja z zakoncema v nekem motelu pravi, da sta bila mirna in prepričljiva. Na prvi pogled bi ju imel za človeka srednjih let, trdila pa sta, da nosita na plečih že nekaj milijonov let. Poudarila sta tudi, da sta «nebesna kurirja», sinova velikega očeta in sta prišla na zemljo, da bi pomagala človeštvu do resnice in do večnosti. Govorila sta o telepatiji in radijskih valovih in sta bila zelo prepričljiva, če jima je 20 ljudi sledilo kar na vrat na nos ter zapustilo vse svoje imetje. Med izginulimi sta 25-ietni narednik ameriške vojske Mike Kely ih njenova 23 letna zaročenka Jan Hutton, neki 33-letni kmet in težak, ki je zapustil družino, in 23-letna Anh Miller, ki se je odpovedala mastni dediščini. Zadeva je še zelo nejasna in težko je reči, kako se bo stvar iztekla. Ko pa razmišljamo o tem primeru in številnih podobnih, ki so skoraj na dnevnem redu v ZDA, se vprašujemo, kako so lahko «yankies» postali svetovna velesila. trdijo, da te sile skušajo ustvariti v Oportu samem in predvsem v vojašnici polka težkega topništva nekakšno središče v boju proti osrednji vladi v Lizboni. Stanje je še vedno zelo resno. Vojaki omenjene vojašnice še vedno sedijo na zunanjih zidovih ter so dvignili veliko rdečo zastavo ter pojasnjevali občinstvu svoje zahteve. Med govori so vzklikali: «Vojaki so vedno na strani ljudstva», «reakcionarji ven iz vojašnic». Do 18. ure general Pires Veloso še ni odgovoril na to oporečniško akcijo. Dogodke v Oportu je treba seveda povezati z drugimi dogajanji v vrstah portugalske vojske. Predvsem s tistimi do katerih je prišlo v vojašnici Cicap (tudi v Oportu) ter v vojašnici Ralis v Lizboni. Gre za dve vojaški enoti, ki jih vlada namerava razpustiti. Kdo bo zmagal v tem boju med dvema vojaškima strankama? Pritisk levičarskih vojakov in častnikov je zelo močan, toda vlada admirala De Azeveda razpolaga s precejšnjimi silami. Med drugimi je tudi polk komandosov v vojašnici Amadora, ki so doslej stali ob strani ter izvrševali izključno ukaze, ki so jim prihajali od zgoraj. Gre za polk, ki je prestal vse kolonialne boje in ki pravzaprav predstavlja udarno moč admirala De Azeveda, ki ga podpirajo socialisti. Medtem je socialistična stranka lizbonske pokrajine objavila proglas portugalskemu ljudstvu, delavcem in množičnim organizacijam, tako sindikalnim kot političnim. Vse poziva, naj onemogočijo vse manevre, ki bi zoperstavili delavce proti delavcem in vojake proti vojakom. Portugalski socialisti pravijo, da so sedanji trenutki težki in odločilni. Politični položaj se slabša in nadaljevanje dejavnosti, ki cepijo politične in sindikalne organizacije delavskega razreda odpira na nevaren način vrata reakciji, ki se znotraj in zunaj države skuša utrditi.. V poročilu socialistične stranke lizbonskega področja je rečeno: «Rekli smo že in to še ponavljamo, da ne bo mogoče ustvariti socializma samo s socialistično stranko, toda ne bo ga mogoče ustvariti proti ^ socialistični stranki.» Ta proglas je bil naslovljen posebno vojakom polka Ralis, kjer je baje več socialistov, ki jih vodstvo poziva, naj ohranijo mirno in hladno kri. Tudi osrednje vodstvo socialistične stranke je z več proglasi pozvalo prebivalstvo in vojsko, naj preprečita razkol. V tem trenutku je še nemogoče oceniti celoten položaj na Portugalskem. Postavlja pa se vprašanje, zakaj je svet ministrov deveterice EGS v Bruslju odobril posojilo portugalski vladi v znesku 120 milijard lir? Ali morda zato, ker je deveterica prepričana, da bo v bitki na Portugalskem zmagala De Azevedo-va vlada in z njo socialisti v duhu pluralistične politične ureditve v tej deželi? Skupščina sindikalnih uredniških odborov Prizadevanje za uveljavitev sredstev javnega obveščanja kot družbeno storitev RIM, 7. — V rimskem hotelu «Parco dei principi» se je danes zjutraj začela vsedržavna konferenca sindikalnih uredniških odborov, ki jo vsako leto prireja italijanski časnikarski sindikat. Letos prisostvujejo pomembnemu srečanju, ki je posvečeno krizi dnevnega časopisja in izvajanju določil zakona o tisku, predstavniki političnih strank in sindikalnih organizacij tiskarskih delavcev. Po kratkem uvodnem posegu predsednika časnikarskega združenja Murialdija je povzel besedo tajnik Luciano Ceschia, ki je poudaril, da mora skupščina sindikalnih odborov pripraviti ustrezen odgovor novi fazi krize dnevnega časopisja, za katero je značilno strašenje založnikov s pasivi založniških družb, pasivi, za katere so v največji meri krivi sami. Novi zakon o založništvu — je nadaljeval Ceschia — je sicer pomemben zaradi gmotnih prispevkov podjetjem, vendar pa ne prispeva k prepotrebni preosnovi strukture sredstev javnega obveščanja, k čemur ne teži niti posebna komisija za vprašanja tiska. To je v skladu z dosedanjo linijo italijanskih založnikov, ki so vselej pojmovali sredstva javnega obveščanja le v hlapčevski podrejenosti oblastnikom v zameno za gospodarsko pomoč. Po mnenju tajnika časnikarskega združenja si mora sindikat prizadevati, da zlomi tesno vez med javnimi občili in oblastniki ter da u-veljavi sredstva javnega obveščanja kot družbeno storitev, hkrati pa se mora odločno upreti kakršnikoli lo-tizaciji. Ob koncu današnjega zasedanja je skupščina poslala brzojavko parlamentarni nadzorni komisiji za radio in televizijo ter jo pozvala, naj napne vse sile za dejansko izvajanje reforme RAI, ki je bila odobrena pred 6 meseci, a je ostala le mrtva točka. Patricia Hearst aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ROPARSKI IZPAD SLABOUMNEGA FANTA V NEW Y0RKU Zahteval je osvoboditev Patrieie Hearst v zameno za življenje 10 talcev: aretiran Bandit Ray Olson se je zabarikadiral s taki v neki banki v središču mesta ■ Patricia izdala pajdaše, da bi si izprosila pomilostitev sodišča ? NEW YORK, 7. — Danes dopoldne se je zaključil brez prelivanja krvi poskus izsiljevanja slaboumnega fanta, ki je včeraj zajel deset talcev v neki banki v središču New Yorka in zahteval deset milijonov dolarjev odkupnine, osvoboditev Pa-tricie Hearst in ostalih pripadnikov simbioniške osvobodilne fronte. Policija je vlomila v banko in onesposobila roparja, preden je ta lahko segel po orožju. Bandit, 23-letni Ray Olson, ki je imel že nekajkrat opravka s pravico zaradi tihotapljenja in razpečevanja marijuane, je vlomil v banko snoči in zajel deset talcev. Policiji, ki je nemudoma obkolila po- slopje, je sporočil, da zahteva mastno odkupnino in letalo za beg v zameno za življenja talcev. V šest-urnih pogajanjih je Olson ravnal zelo muhavo in večkrat spremenil svoje zahteve: očiten dokaz, da je psihično zelo labilen človek. Najprej je zahteval 40 milijonov dolarjev odkupnine, nato pa skrčil svojo zahtevo na deset milijonov ter na osvoboditev pripadnikov simbioniške o-svobodilne fronte, predvsem pa Pa-tricie Hearst, hčerke enega največjih ameriških založnikov, ki je bila ugrabljena pred enim letom in ki se je nato pridružila svojim ugrabiteljem. V znak «pripravljenosti na poga- iiiiiiiiiiimiiiitiiiiuuiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiJiiiiiiiiiiiiuiinimiiniiriiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiHiHiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimimrrimiiiiiiimmiiui TRI DNI PO ATENTATU Požar m milanskem sodišču: preiskava v slepi ulici Doslej ni bilo še ugotovljeno, ob kateri uri je izbruhnil požar MILAN, 7. — Vsaj mesec dni bo I je bil mnenja, potreben za dokončen obračun ško-1 prestrogi. da so bili sodniki de, ki jo je v noči od sobote na nedeljo povzročil požar. v drugem odseku milanskega porotnega sodišča. šef tajništva Michele Papa je zahteval pomožno osebje, da bo lahko v najkrajšem času pripravil seznam vsega gradiva, ki ga je o-genj uničil. Medtem ko si sodnij-ski funkcionarji mrzlično prizadevajo, da bi iz pogorišča rešili kar največ sodnih aktov, je danes zjutraj nekdo, čigar istovetnosti preiskovalci še niso ugotovili, nagrmadil vse izgoreline z nevarnostjo, da uniči izvide, ki so še med pepelom. Dejstvo vzbuja marsikateri dvom in pomislek, zlasti še ker je skoraj nepojmljivo, da bi šlo za malomarnost čistilk ali funkcionarjev, ki že dva dni brskajo med pepe Po izjavah milanskih sodnikov kaže, da bo lahko popolnoma obnovljen tudi zajetni sveženj sodnih aktov, ki zadevajo proces proti fašistoma Loiu in Murelliju, zlasti še, ker jo preiskovalni sodnik Frasche-relli obdržal dober del gradiva za dodatno preiskavo proti misovskima poslancema ServeUu in Petroniu. Oba sta obtožena, da sta podžigala fašistične pretepače k izgredom, ki so zahtevali smrt agenta Marina, in da sta se udeležila prevratniškega shoda. Kar zadeva sodno preiskavo o atentatu je namestnik državnega pravdnika dr, Viola danes naročil skupini izvedencev, naj skušajo u-gotoviti, kdaj in kako je izbruhnil lom in izgorelinami, da bi Y,..r : požar. To bo verjetne izhodišče za resni_____. ,____ , ■ .____—in preostalo gradivo. Po drugi strani pa je tudi malo verjetno, da bi se požigalec (ali požigalci) prelevil v brezvestnega pometača, da bi zavrl preiskavo in delo funkcionarjev. Kakorkoli že, tudi ta sicer postranski dogodek kaže pojasniti, saj je v atentatu v milanski palači že preveč skrivnosti. Medtem se je zvedelo, da je odvetnik brigadista Roberta Ognibene-ja že izročil sodnikom del gradiva, ki ga je imel na razpolago in je obljubil, da bo še v nadalje sodeloval pri obnavljanju aktov procesa. V pogovoru s časnikarji je pouda- preiskavo, ki bo verjetno dolga in zapletena, saj imajo preiskovalci le malo elementov, ki bi jim kazali sled za teroristom. Vzporedno s kazensko preiskavo poteka tudi u-pravna preiskava. V tem okviru se je zvedelo, da je posebni nadzornik i pravosodnega ministrstva zaslišal ; karabinjerskega stotnika Tornabe-neja, ki poveljuje oddelku, ki straži sodišče, in nekatere sodnijske funkcionarje. O rezultatu teh zasliševanj ni bilo mogoče zvedeti ničesar. O terorističnem izpadu je na današnji seji razpravljal tudi milanski odsek «demokratičnega sodri!, da je o svojem sklepu obvesti! | stva», levičarske struje v združe-svojega klienta in njegovega očeta nju sodnikov, ki je poudaril, da in da sta oba privolila v ta korak, spada požig v okvir strategije na-Roberto Ognibene je bil pred ne-. petesti in poskusa obrekovanja mi-davnim obsojen na 28 let zapora lanskih sodnikov, ki so veliko pri-zaradi umora karabinjerskega ood spevali k razkrivanju prevratniške častnika Feliceja Maritana. Proti , «črne mreže». O atentatu bo v razsodbi je vložil priziv javni to- kratkem razpravljal tudi milanski žilec, ki je zahteval obsodbo na j odsek vsedržavnega združenja sod-dosmrtno ječo kot tudi branilec, ki i nikov. Nezaslišano: rimski sodnik bojkotiral protifrankistišni shod RIM, 7. — Socialistični senator Viviani, ki predseduje pravosodni komisiji senata, je naslovil pravosodnemu ministru pismeno vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o dogodku, ki se je pripetil na 2. Odseku rimskega kazenskega sodišča med sodno obravnavo. «Predsednik sodnega zbora —- pojasnjuje sen. Viviani — je zavrnil zahtevo branilca (kateremu se je- pridružil tudi tožilec), naj bi prekinili obravnavo za četrt ure, da bi se lahko vsi prisotni udeležili protestnega zborovanja proti fašističnim zločinom v Španiji, ki se je pravkar začelo v vhodu sodne palače. V znak protesta proti sodnikovemu nezaslišanemu ravnanju je tožilec zapustiT dvorano in sporočil, da se odpravlja na protestno zborovanje in prav tako je ravnal prisedni sodnik.» «Ko je sprevidel — nadaljuje sen. Viviani — da mu je naklep spodletel, je predsednik sodnega zbora odložil za nedoločen čas vse procese tistega dne in se s tem pregrešil proti kazenskemu zakoniku (odložil je proces s hitrim postopkom) in krivično ravnal do obtožencev, ker je dejansko podaljšal preventivni zapor za nedoločen čas. Krivda je še večja, ker je predsednik dobro vedel, da bi morali biti obtoženci osvobojeni tudi v skoraj neverjetnem primeru, da bi jih sodišče spoznalo za krive.» Po uvodnem pojasnilu senator Viviani sprašuje pravosodnega ministra, ali se mu ne zdi potrebno ugotoviti, kaj se je točno zgodilo na rimskem sodišču in nato primerno ukrepati ter prijaviti omenjenega sodnika višjemu sodnemu svetu». To je brez dvoma odlična priložnost — zaključuje senator — da višji sodni svet potrdi, da mora biti italijanski sodnik demokrat in antifašist kot predpisuje ustava., janja» je bandit v šesfih .urah osvobodil kar sedem talcev. Policija pa mu je medtem pripravila past. Medtem ko ga je načelnik zvabil na telefon na daljši razgovor, so agenti vdrli v banko po stranskem vhodu in ga onesposobili preden je lahko segel po orožju. Kljub Olsonovi zahtevi po osvoboditvi simbionitov, so preiskovalci prepričani, da roparskemu izpadu ne gre iskati nobenega političnega ozadja. Kljub temu pa je podvig v ameriški banki znova vzbudil zanimanje za primer Patrieie Hearst, ki je bila aretirana pred dvema tednoma in za katero je sodnik odredil psihiatrični pregled. Kaže, da se dekle, ki se je izdajalo za zagrizeno revolucionarko, sedaj otepa svoje stare druščine in se skuša rešiti zapora tudi za ceno izdajstva. Po pisanju dobro obveščenega lista «Washington Post», naj bi Patri-ciin odvetnik ponudil sodstvu izčrpno pričevanje dekleta v zameno za njeno pomilostitev. Patricia naj bi se že «spovedala» psihiatrom, ki jo pregledujejo in naj bi priznala vrsto kaznivih dejanj, zatožila naj bi celo pajdaše, ki so ji večkrat pomagali na begu. Tega pričevanja pa sodna oblast nikakor ne more uporabiti za dokazno gradivo, saj ameriški zakon predpisuje, da je merodajno le javno pričevanje pred porotniki. Iz zgolj sodnega pa to vprašanje postaja tudi politično, ker bi morebitna pomilostitev mlade Patri-cie Hearst sprožila val zelo ostrih polemik, predvsem pa bi dalo novega zagona cinizmu, ki razjeda temelje ameriške družbene ureditve. Le pred nekaj dnevi je namreč neki sodnik obsodil na 30 mesecev ječe dekle, ki je bilo ugrabljeno in prisiljeno sodelovati pri roparskem napadu na neko banko. Očitno je torej, da bi bilo do omenjenega dekleta morebitna pomilostitev Patrieie huda krivica. Zakaj v Latini preiskava o smrti Rosarie Lopez? RIM, 7. — Davi je pomočnik rimskega državnega pravdnika dr. Vecchione poslal državnemu pravdništvu v Latini vse akte, ki zadevajo sod-nijsko preiskavo o umoru Rosarie Lopez do katerega je prišlo, kot je znano, v neki vili pri Circeu. Akte so prepeljali v Latino pod strogim nadzorstvom karabinjerjev. Državni pravdnik v Latini dr. Bevicchio je imenoval svojega namestnika Giampietra za uradnega preiskovalca v zvezi s strahotnim zločinom. Ni še znano, kdaj si bodo preiskovalci ogledali vilo pri Circeu. Sklep rimskega tožilstva je neprijetno prizadel odvetnika Mario Cau-sarano in Angela Tomassinija, ki zastopata koristi prizadetih strank, to je sorodnikov Rosarie Lopez. Odvetnika menita, da premestitev preiskave iz Rima v Latino ni pravno u-pravičena, ker so se zaključna kriminalna dejanja obtožencev odigrala v Rimu ter spadajo zato pod pristojnost rimskega sodišča. RAZPRAVA NA SEJI GLAVNEGA ODBORA SKGZ Sporazum odpira nove možnosti za razvoj vsestranskih odnosov Sporazum sprejemamo kot trdno obvezo Italije glede naših pravic in od države zahtevamo, da to obvezo tudi izpolni - Poročilo o deželni slovenski televiziji in radiu Trst A v luči novega zakona ter poročilo o ustanovitvi televizijske agencije Alpe-Adria (Nadaljevanje s 1. strani) na drugi pa ves ustavni lok in najširše javno mnenje. Vse to pomeni, da je klima že ustvarjena, da torej ni več ovir za uresničevanje obveznosti. Prepričani smo torej, da po doseženem sporazumu ni več časa za kakršnokoli odlašanje. Vse, kar je mogoče storiti takoj, se mora storiti brez odlašanja, in kar je za nas najbolj važno, resno je treba takoj pristopiti k programiranemu in globalnemu reševanju vseh naših vprašanj. Rimski parlament naj končno vzame v pretres predložene osnutke zaščitnega zakona v korist slovenske narodnostne skupnosti, v svojem tekočem zakonodajnem delu naj z večjo pozornostjo upošteva interese slovenske skupnosti. Dežela Furlanija - Julijska krajina naj ne sprejme nobenega zakona, ki v kakršnemkoli aspektu zadeva Slovence, ne da bi upošteval narodnostno mešanega o-zemlja in pri tem Slovencev in njihovih interesov. Pokrajine in občine, v katerih živijo Slovenci, ne samo naj. ne pozabijo m njihovo prisotnost, ampak je treba besede o tem, da morajo Slovenci uživati vse narodnostne pravice, spremeniti v dejanja. Ob ocenjevanju sporazumov med Italijo in Jugoslavijo v pozitivnem in negativnem smislu, je bilo v italijanskih političnih krogih mnogo govora o žrtvah, ki naj bi prizadele samo eno stran. Vse to gre seveda mimo dejstva, da je tudi s tem sporazumom ostal velik del Slovencev izven matične domovine. To danes poudarjamo brez namena, da bi odpirali novo vprašanje, ampak zato da bi opozorili na to, da ne moremo sprejeti miselnosti, po kateri naj bi Slovenci bili navajeni potrpeti in da zato ni treba niti pomisliti na njihove občutke. Sporazum, kakor katerikoli sporazum, je kompromis, ki ne zadeva ene same strani, ampak terja žrtve obeh. Sporazum med obema državama pozdravljamo, ker ga presojamo kot korak naprej v mednarodnih odnosih, v gospodarskem sodelovanju med državami z različno družbeno ureditvijo in v spreminjanju meje iz črte ločnice v povezovalni element. Sporazum ocenjujemo tudi kot novo obveznost italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem poudarjamo, da bo zaživel, če se bodo izpolnjevale vse obveznosti, ki jih vsebuje, da torej ne bo delov sporazuma, ki bi imeli prednost pred drugimi. Posebej ne bomo Slovenci pristali na to, da bi italijanska država uresničevanje obveznosti v zvezi z našimi pravicami zavlačevala, kot se je zgodilo s posebnim statutom, zato ne bomo odnehali od zahtev, da mora sedanji sporazum pomeniti prelomnico dosedanje prakse in ponavljamo, da bo v svojem bistvenem delu zaživel le v primeru, če se bodo pozitivno premikale stvari v zvezi z nami. Glavni odbor je predsednikovo poročilo vključno s predlogi, ki so izšli iz razprave odobril, prav tako pa je odobril tudi izjavi izvršnega odbora SKGZ o tem vprašanju z dne 26. 9. t.l. in 1. 10. t.l. V razpravi so se oglasili Stanislav Renko, Stanislav Oblak, Samo Pahor, Stanislav Bole, Lucijan Volk, Stojan . Spetič, Bogo Samsa, Karel Šiškovič, Franc Škerlj in dr. Karlo Primožič. Vsi diskutanti so soglašali z oceno, da predstavlja sporazum med Italijo in Jugoslavijo o dokončni potrditvi meje, pomemben korak v odnosih med obema državama in za nadaljnjo utrditev miroljubnega sožitja, kakor tudi možnost za nadaljnjo okrepitev gospodarskega in drugega sodelovanja. Posebno zavzeto pa so diskutanti z različnih zornih kotov razpravljali o tistem delu sporazuma, ki nas kot narodnostno skupnost še posebej zadeva glede na dejstvo, ki izhaja iz poročil obeh zunanjih ministrov, da s sporazumom preneha veljati posebni statut londonskega memoranduma. V tej zvezi so diskutanti menili, da sicer ni mogoče izreči neke dokončne sodbe, kar bo možno šele potem, ko bo sporazum objavljen in ratificiran, da pa je glede na slabe izkušnje z izpolnjevanjem raznih sprejetih obvez s strani italijanske vlade, umestna zadržanost in da se je treba dobro pripraviti in usposobiti za nadaljnji boj za naše narodnostne pravice v novih pogojih, ki jih ustvarja novi sporazum med obema državama . To pa ne velja samo za SKGZ in vanjo včlanjene organizacije, marveč za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji tako v tržaški in goriški kot v videmski pokrajini, ki bi morala poslej bolj enotno nastopati za dosego globalne zaščite naše narodnostne skupnosti, STANISLAV RENKO je v svojem posegu poudaril zlasti nujnost nadaljnjega boja za pravico uporabe slovenščine na sodiščih in v drugih javnih in oblastvenih forumih, za dosledno uveljavljanje dvojezičnosti ter še zlasti za pravico beneških Slovencev do lastnih slovenskih šol. STANISLAV OBLAK je opozoril na večje pristojnosti, ki bi jih morala imeti poslej dežela glede naših spe- cifičnih vprašanj, poudaril je, da se je treba še nadalje odločno u-pirati ustanovitvi kraških rezervatov in z vsemi silami podpirati gorske skupnosti, ki bi morale i-meti največjo možnost ščititi slovenske gospodarske in narodne interese. Pri tem je opozoril na nevarnost novega naseljevanja in na spreminjanje etničnega značaja našega ozemlja, čemur je takoj treba najti protiutež. Podpisati je treba vse gospodarske pobude zadružnega značaja na Krasu, vse slovenske občine pa bi morale slediti zgledu zgoniške in repentabrske glede to-ponomastike, poslužujoč se člena 133 ustanove. SAMO PAHOR je govoril o slabih izkušnjah, ki jih i-mamo Slovenci s pravico do uporabe svojega jezika v odnosih z oblastmi. Kot je treba pozdraviti sporazum kar zadeva dokončno formalno potrditev obstoječe meje in gospodarskih možnosti, ki jih nakazuje, tako je potrebna previdnost v zvezi z našim položajem narodnostne skupnosti. STANISLAV BOLE je poudaril, da smo tudi mi kot narodnostna skupnost in kot SKGZ in njene članice mnogo prispevali, da se je pri nas ustvarilo ozračje, v katerem je lahko prišlo do sporazuma med sosednima državama. Ta sporazum je bil nujen in izredno važen je tudi njegov gospodarski del, kajti brez dolgoročne politike (ki se sedaj odpira) tudi ni mogoč smotern gospodarski razvoj, med državama so se vedno odrazili tudi v slabih odnosih do nas. Ko je govoril o ravni zaščite naše narodnostne skupnosti, kot izhaja iz izjav Rumorja in Miniča, je dejal, da je mogoče govoriti o štirih ravneh: 1. obe državi zagotavljata manjšinama to, kar že imata na osnovi posebnega statuta londonskega sporazuma; 2. obema manjšinama se zagotavljajo tiste pravice iz posebnega statuta, ki še niso bile u-resničene; 3. globalna zaščita: 4. Jugoslavija po svoji ustavi skrbi za usodo svojih manjšin izven meja Jugoslavije. To je inštrument, ki se lahko aktivira za našo manjšino, če se naše pravice ne bi spoštovale. Sam dokument z vsemi svojimi členi še ni jamstvo, da bomo v naših pravicah zaščiteni in nivo naše zaščite bo odvisen od interesa države, da nas zaščiti, to pa pomeni od politične volje. FRANC ŠKERLJ je dejal, da je treba sedaj z vso jasnostjo in odločnostjo postaviti naše zahteve in da bo odziv nanje preizkusni kamen za resnično politično voljo države. Dr. KAREL PRIMOŽIČ je menil, da sporazum ne prinaša noben novi pravni vir za naše pravice, da pa predstavlja dragocen akt za dobro vzdušje med o-bema državama, kar nam bo v našem narodnostnem boju samo v korist. Zdaj je čas, da se pritisne na parlament, da začne razpravo o predloženih zakonskih osnutkih za globalno zaščito. Predsednik RACE je v svojem Predsednik SKGZ Boris Race med podajanjem uvodnega poročila niso mogoče investicije itd. SKGZ in druge naše specializirane ustanove se bodo morale bolj poglobiti v gospodarske probleme, jasno pa je, da bo tudi prihodnost odvisna v prvi vrsti od politične volje države in od našega lastnega boja. LUCIJAN VOLK je menil, da je zelo pomembna široka demokratična fronta, ki se je v državi in pri nas ustvarila ob tem sporazumu z izolacijo desnice s čimer se je u-stvarila tudi nova situacija za našo narodnostno skupnost. To pa ne pomeni, da ne bo sedaj potrebna še večja budnost, še večja učinkovitost in usposobljenost, da bomo kos nalogam, ki ne bodo lahke in katerih uresničitev bo v veliki meri odvisna od nas samih. Soglašal je z mnenji o veliki važnosti gorskih skupnosti spričo njenih pristojnosti STOJAN SPETIČ je najprej poudaril, da ne smemo pozabiti, da smo tudi Slovenci s sporazumom o dokončni razmejitvi nekaj izgubili in da je treba zato z vso odločnostjo zavračati namige, ki jih je že slišati, češ naj zdaj, ko «smo dobili cono B», mirujemo in ne postavljamo zahtev. Nadaljevati moramo bitko za dvojezičnost in zlasti za globalno zaščito. To je prvenstvena naloga v tem trenutku. V tej zvezi je Spetič menil, da bi bilo treba čimprej nastopiti enotno pri parlamentarnih skupinah. Ko je govoril o novih gospodarskih perspektivah, zlasti v zvezi s prosto industrijsko cono, je dejal, da se moramo pripraviti na preventivno zaščito. Prosta industrijska cona prinaša koristi, pa tudi nevarnosti v zvezi z razlaščanjem, možnostjo novih naselij itd. Zaposlovanje na področju cone bo zahtevalo kvalificirane kadre, to ' pa spet odpira vprašanje naše nepopolne šolske strukture. Na vse to se je treba začeti pripravljati že sedaj. BOGO SAMSA je menil, da je bila s sporazumom dobljena pomembna strateška bitka, taktična bitka pa še daleč ni dobljena in bo treba še veliko naporov in premagovanja nevarnosti. Za dokončno izdelavo stališča bo treba še počakati, za sedaj pa je potrebna opreznost in predvsem enotnost vseh Slovencev. KAREL ŠIŠKOVIČ je dejal, da je osnovno vprašanje dokončno definiranje meje in da je v dialektiki meddržavnih odnosov pogojeno tudi naše mesto v Italiji. Slabi odnosi kratkem povzetku diskusije dejal, da bo končno oceno o vsebini sporazuma res mogoče dati, ko bo objavljena, da pa glede na izčrpnosti informacij, ki jih je dal minister Rumor v parlamentu, ni pričakovati, da bo besedilo bistveno drugačno. Sporazum je, kot lahko razberemo iz dosedanjih izjav, globalen in programski. Ko bo objavljen, ga bo treba podrobno preučiti in si izdelati program, kaj bomo morali narediti, vendar pa mora SKGZ na osnovi znanih informacij že sedaj usmeriti svojo dejavnost. Sporazum sprejemamo kot trdno obvezo Italije glede naših pravic in od države moramo zahtevati, da to obvezo tudi izpolni. V ta okvir sodi tudi dogovarjanje za skupne akcije. V drugi točki dnevnega reda je načelnik komisije za javna občila Benedetič podal poročilo o problematiki slovenske deželne televizije in slovenske radijske postaje v luči novega zakona, izglasovanega 14. aprila 1975. Izhajajoč iz resolucije SKGZ z dne 14. julija letos, v kateri je izvršni odbor podrobno prej učil vso problematiko, je Benedetič povzel že izdelana izhodišča in pou' daril, kako so problemi in zahteve do danes ostali brez odgovora. Glavni odbor SKGZ je izrazil veliko zaskrbljenost v zvezi z vsemi vprašanji, še posebno kar zadeva avtonomijo in demokratizacijo slovenske tržaške radijske postaie_1 avtonomijo bodoče slovenske deželne televizije je glavni odbor ponovi zahtevo SKGZ, da bodo v dezeim komisiji pravično zastopani Slovenc • V zvezi z ustanovitvijo agenti® Alpe-Adria je Benedetič posredov glavnemu odboru informacijo o pravljenem delu izvršnih organ zveze. Nato je spregovoril direktor aže^ cije Bogo Samsa, ki je orisal ne smernice delovanja agencije, je bila ustanovljena, da zapolni zel, ki obsta:a na tem podroc-JU t_ samo za Slovence, temveč za c no prebivalstvo dežele. Agencij J že pričela z delom in se bori z e katerimi začetnimi težavami, ka pa premaguje z dobro voljo v ki se neposredno ukvarjajo s to P blematiko, kot tudi ob venske in italijanske javnosti, sa je očrtal bodoči program vanja agencije, ki obsega vs krajine naše dežele in tudi za ne j še delo.