Ktttolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr.t za pol leta 2 gH. 40 kr„ za četert leta 1 gld V tiskaruici sprejemana za leto 4 g"ld., za p«>l leta 2 gld.. za Tetert leta 1 gl; ako zadene na ta dali praznik, izide Danica dan p
Tečaj XXVIII.	V Ljubljani 13. velikega serpana 1875.	List
Koledar za naslednji teden.
Veliki serpan. — Avgust.
15. Nedelja XIII po binkoštih. EvaDgelij: „Jezus ozdravi deset gobovih m6ž. (Luk. 17.)
God in praznik vnebovzetja Marije Device. (Glej Danico lansk. 1. List 32.)
IG. Ponedeljek. Sv. Rok, spoz. in pomočnik v kužni bolezni, t 1360.
17.	Torek. Sv. Liberat opat in njegovi tovarši sprič. so prejeli mučeniško krono 483. leta, ko so Van-dali v Afriki razgrajali.
18.	Sreda. Sv. Agapit, mladeneč sprič., je bil 18. včl. serp. 275. 1. ob glavo djan.
Sv. Helena, cesarica, mati pervega keršanskega cesarja Konstantina Včlicega, je bila rojena na Angleškem. Dasiravno je bila v malikovavstvu izrejena, je vender le prav pošteno, sramožljivo in čisto živela, kar je bilo za tisti čas kaj posebnega in nenavadnega. Ko je bila devica odrastla, se je omožila s Konštancijem Klorom, s poštenim in hrabrim ter junaškim vojaškim poveljnikom iz rodovine cesarja Klavdija II. Heiena je svojega možA Konštancija razveselila s sinom, kteremu sta dala ime Konstantin.
Tisti čas sta dva cesarja, Dioklecijan in Maksimi-jan, vladala v nezmernem rimskem cesarstvu, ki se je razširjala skorej po vesoljnem tadaj znanem svetu. Da bi pa mnogotere ljudstva in narode ložej v redu, miru in pokoršini ohranila, sta si izvolila dva namestnika, ki sta se cezarja imenovala. Dioklecijan si je izvolil Galerija, Maksimijan pa Konštancija Klora, in mu jc izročil (I. 293) vladarstvo na Spanjskem, Francoskem in Angleškem, toda s to pogojo, da naj da slovo svoji ženi Heleni, in vzame za ženo njegovo po poli sestro Teodoro. To se je zgodilo. Taki nered je bil pri neverni-kih! Helena je bila odslej kakor vdova, in živela je skupaj s svojim sinom Konštantinom. Ko je bil Konstantin 18 Ičt star, ga je cesar Dioklecijan vzel na svoj cesarski dvor. Konstantinov oče Konštancij Klor pa je umeri že 1. 30 \ Konstantin je bil njegov naslednik in vladar v imenovanih deželah. Svojo mater, ktere ni mogel pozabiti, je precej k sebi vzel. Dasiravno je bil še malikovavec, je vender po svojih deželah razglasil povelje, da naj se kristjanom zavoljo njih vere nič več ne dela nobena nadlega.
Pozneje je bil Konštantin oklican od svoje armade za cesarja, Maksencij pa se je vojskoval zoper njega. Konstantin je bil v veliki stiski, ker je bila njegova armada veliko manjši od Maksencijeve; in v tej stiski
se je obernil k edinemu pravemu Bogu, kterega je že njegov oče spoznaval iz vstvarjenja sveta. Ni pa zastonj zdihoval k živemu Bogu. Nek popoldan, ki je šel s svojo vojsko skozi francosko deželo, je vidil nad solncem svetel križ z napisom: „In hoc signo vinces", to je: „V tem znamnji boš zmagal". Groza je obhajala njega in vso njegovo armado. Konštantin premišljuje, kaj bi utegnila pomeniti ta prikazen na nebu. V naslednji noči se mu prikaže Kristus s tistim križem in mu zapove, naj enako podobo naredi na vojaško bandero za brambo zoper svojega nasprotnika. Konštantin dd veličastno drago bandero narediti, ter ga na drog (štango) s križem pripeti, in pred vojaki v boj nesti. Maksencij je bil premagan, in Konštantin je bil sam vladar. Križ, ki je bil dosihmal znamnje sramote, je bil posihtnal znamnje zmage in časti.
Helena, mati Konštantinova, je bila med pervimi, ki se je k keršanstvu spreocernila, in je bila v 04. letu svoje starosti keršena. Odslej do svoje smerti je bila Helena zvesta in goreča nasledovavka svojega križanega Zveličarja. Svet je pervikrat vidil svojo cesarico - — v priprosti obleki — med drugim ljudstvom — pred svojim križanira Gospodom klečati in moliti. Svoje obilne zaklade je obračala Bogu v čast, v lepšanje cerkvi in ubogim v podporo.
S svojo milo materino besedo je gasila le prehitro plameči ogenj v svojem cesarskem sinu. Zavoljo mnozih nepristojnost na cesarskem dvoru, ki so prebadale njeno materno serce, se je v 79. letu svojega življenja podala v Sveto deželo iskat tolažbe in pomoči v svoji dušni britkosti. Nje sin jo je previdil z obilnimi zakladi. V Jeruzalemu je v spodbudo vernega ljudstva svete kraje z vso mogočo pobožnostjo obiskovala, Bogu posvečene device k sebi vabila in jim stregla, ubogim pa obilno milošnjo delila. Po njeni skerbi je bil najden na gori Kalvariji zakopani Gospodov križ. (Beri lansko Danico 3. velikega travna.) Po njeni volji so bile zidane velikanske cerkve na Božjem grobu na gori Kalvariji, v Betlehemu in na Oljski gori. Po dokončanem pobožnem opravilu se je vsa utolažena vernila k svojemu sinu, ter mu je prinesla v veliko veselje en del svetega križa. Po tem je kmalo zbolela; vsa vdana v Božjo voljo je na smertni postelji za roko prijela svojega sina, ter mu poslednje nauke dajala, mu svoj materin blagoslov podelila, Boga zanj milosti prosila, in je v Gospodu zaspala v 80. i. svojega življenja 18. vel. serp. 327. Bog je svojo zvesto služabnico z mnozimi čudeži poveličal.
Vodilo sv. Helene cesarice: ,,Ako h«.češ po svoji lastni skušnji zvediti, kako zveličavna in tolažijiva je sveta vera v vsih okolišiuah tega življenja, moraš po nji živeti". — Jezus Kristus sam pravi: „Kdor se hoče prepričati, če je moj nauk od Boga, naj po njem živi".
Vsi svetniki Božji so iz spolnjevanja Jezusovega nauka občutili tudi v svojem terpljenji toliko sladkost, da je vse druge posvetne sladkosti in veselice presegala. Tudi mi bomo okušali, kako sladek je Gospod, če bomo po njegovem svetem uku živeli. „Pokusite in glejte, kako sladek je Gospod". (Pa. 33, 9.)
l«j. ( ftertek. Sv. Ljndovik, škof v Tolozi na Francoskem, kraljeve rodovine. t 19. vel. serp. 1297.
20.	Petek. Sv. Bernard, opat in cerkveni učenik. t 20. vel. serp. 115*.
21.	Sabota. Sv. Johana Frančiška, rojena Fre-miotova, omožena Santalnva, vd»va in začetnica reda Marijinega obiskovanja za postrežb-« bolnikov in pod-učevanje otrok, t 1 1. grudna 1041 v 70. letu svoje starosti.
X Jezika — peklenski agent.
V nekih bukvah se bere to-le: Pri veliki lakoti volk strahotno tuli, potem se zberejo volkovi, gredo v tr<>pah na lov in s silo celo v samotne hiše vlomijo. Neki samostan v gozdu je bil «> hudi zimi vsako noč od trume lačnih volkov obdajati. Neko noč so pustili vrata odperte in so mertvega konja vergli pred samostan. Kmali so prišli volkovi. S skritimi vervmi pa so konja pogasi vlekli do sredi klošterskega dvoriša. Dolgo so pomišljali volkovi, če naj bi šli skoz vrata za svojem zalogljejera. Poslednjtč se prcderzne star volk in se splazi v dvorišč. Pustili so ga nekoliko časa mirno jesti, in poslednjič pridejo vsi drugi za njim. Nato so hitro vrata za njim zapahnili in samostanski hlapci gredo oboroženi nad volkove. Ko so volkovi vidili, da so vjeti, so najpervo stergali starega volka, ki jih je zapeljal, potem so se dali pobiti brez kake brambe.
Kavno tam je pridjan uaslednji nauk: Ako so že divje živali po svo.eno naravnem nagonu svojega zape-Ijivea kaznovale, kako bi Bog, ki je zverim ta nagon dal, človeške zapeljivem i o pohujšljivce pustil brez kaznovanja. Sej nas je tako resno svaril pred pohujšanjem, rekoč: Gorje človeku, ki da pohujšanje; bolje bi mu bilo, da bi se mu mlinski kamen ibesil na vrat in bi ga potopili v g'obočino morja. K sercu si vzemite te besede, vi odraseni. . posebno vi starši, duhovni, učitelji, mojstri in gospodarji. Pohujšanje vlači ljudi k satanu, m-ri p jih duše in jih oropa večnega življenja." (Beisp. und Erziihl., P. Fr. Ehmig Regensb. 1S67.)
l'«» naj velja ?.a vvoi k naslednjemu podučnemu spisu, ki nuni ga je te dni poslal neki mUdeneč s počitnic
Čeravno se je Z' per pohujšanje že dosti pisalo in se piše, naj bo vendar tudi ineiii dovoljeno nastopiti javnost in priobčiti Danici malo čertic zoper to veliko pregreho. Svarjenja zoper to hudobijo je tako potreba, zlasti v sedanjosti, kakor vsakdanjega kruha. Razliva se kakor potok č<*z vse č oveštvo, pri mladih in starih, pri olikanih in priprostih. Naj bolj obžalovanja vredno, se ve, da j", ker še ljudje, ki so v okolišinah ali stanovih. ali pa se nanje pripravljajo, kjer naj bi delali v dušni in tesani blagor našega naroda. Misl m pa tukaj zlasti p hujšanje z jezikom na vse strani, bodi si zoper vero ali sicer zoper čednost, čistost itd. So ljudje, ki klatajo in kintVjo brez premislika, kakošna jim gre iz ust, ne premislivši, ali so pričo starih ali mladih, da le svojemu strastnemu gobezdanju strežejo. Naj bi premislil tak klatač, da je morda pri njem blaga duša, kateri težje de ena njegovih zasedenih besedi, kakor ko bi jo še tako živo ranil, katera se tudi čuti primorano se ga ogibati, kak >r strupene kače. Naj bi se bal s svojim umazanim jezikom pričujočim jemati, krasti in pleniti
čustvo za lepo in sveto; naj bi jih ne vlekel seboj v blato in ne poniževal pod živino, ki pameti uima. Naj bi ne zametaval dušnih prednost, ki mu jih je Bog podelil, da naj z njimi gospoduje čez poželenje mesa, Čez poželenje oči in napuh življenja, in čez vse, kar človeka k sramoti vabi in vleče. Naj bi premislil, da se sam globoko pod žival zaverže, ker ima tolike duhovne darove in med temi tudi dar sramožljivosti, katere nam je Bog kakor naj lepši biser v ssrce vsadil, da nam naj sveti, kaj je pošteno in kaj ne; ker ima toliko zgledov, kam taka gerda vdanost človeka zapelje — v naj veči dušno in telesno ali časno nesrečo; ker sliši in vidi, kako je Bog ta greh kaznoval in ga še kaznuje; ker ve, kako je Jezus take obsodil, ki eo umazani in ki pohujšanje dajejo. Pa vse to pusti v nemar, se ne zmeni ne za opominjevanje spovednikovo, ne za podučevanje v cerkvi, ne za lepe zglede, kakoršni se vedno nahajajo, — da le svoji strasti vstreže. Pohujšljivec ne pomisli, da s svojim jezikom in umazanim govorjenjem oneča-stuje človeški r. d, ki je v toliko dostojnost in čast po-vzdignjen in ima doseči tako imeniten cilj in konec. Namen človekov je namreč z jezikom per»ič častiti in hvaliti Boga, drugič pa ga rabiti v korist svojemu bližnjemu. Ta korist pa je dvojna, dušna in telesna. Da mora biti skerb za dušo pred telesuo, se razvidi že is velike cene in imenitnosti človeške duše. Zato ima človek dolžnost z vsacim le to govoriti, kar obrača njegovega duha na to, kar je spodobno, pošteno, lepo, sveto, kar lepša in povzdiguje njegovo čustvo, kar bistri njegov um in naoeljuje n jegove misli na to, kar je človeka vredno. Z jezikom, s tem preimenitnim udom, moramo eden druzega podpirati v dušnih io telesnih zadevah, moramo si med seboj pomagati na poti k zveličanju. V nesreči se moramo med seboj tolažiti, v nevednosti podučevati, serce blažiti itd. Z jezikom so torej dopu-sene in zapovedane le opravila, ki so v časno in večno srečo bližnjega; vse napčno govorjenje je že samo po sebi sojeno.
Kakor imenitem je jezik, tako imenitna je njegova naloga, zato bo težek odgovor od napčnega, kaj še le od zapeljivega in pohujšljivega govorjenja. Sodba je že v besedah: r,Kdor pohujša kterega teh malih, ki v mč verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morjak<. Klafač, ki si s svojim oskrunjenim govorjenjem pohuj-šal nedolžno dušo, ne veš, kako velik greh si storil, v koliko nesrečo si pripravil te, ki so te poslušali! Duša po tebi zapeljana zgubljuje čustvo za lepo, zgubijuje veselje nad tem, kar je božjega in človeku svetega, v pregrehi, ki si jih ti trosi', se vaija, čedalje huje umaže, in tako umazana jame svojo nesnago še na druge razlivati, to je: ona postane še sama pohujsljivka in zapeljivka, kakor si ti, ali pa morebiti še hujši. In ta greh, glej, je sad tvojega greha, na tvoji vesti tedaj leži kakor strašno težek kamen, in kolikor več pohujšljivcev obrodi, toliko več iu težej bo tvoj odgovor. Povem ti pa, da ta odgovor ne bo lahak. Dušo, ki si jo pohujšal, bo Gospod od tebe tirjal, in ti sam revež, ves zadolžen, boš stal pred Sodnikom, strahu in groze trepetaje , se ne boš mogel nič odgovoriti in opravičiti. Duša pa, kakor veš, je odkupljena s ceno presv. rešnje Kervi, zato bo tvoj odgovor toliko težej, obsodba toliko hujši, ker si storil, da je tako draga cena zgubljena nad to ali uno dušo. Pri tem pa te bo še pogubljena duša tožila in nad teboj se hudovala, da bi te v svojem serdu razter-gala in semlela, ko bi bilo mogoče. Po zaslišani Sodnikovi obsodbi boš šel ves preplašen v kraj večne jeze, v zaverženje, v pogubljenje. Tukaj te od tebe zapeljana duša ne bo več smehljaje poslušala, ampak bo celo več nost divjala nad teboj in ie v svojem serdu klela, te
želela v nič djati. Ta nesrečna duša bo v večnosti tvoja sovražna tovaršica.
Kaj pa misliš, da se oni pohujšaoi duši dozdeva o tebi, ki se verne zopet na pravo pot, od katere si jo bil ti odvernil s svojim pohujšanjem? Ona spozna, da si nje) naj veči sovražnik, ker si ji bil predragi in prelepi zaklad nedolžnosti zakopal, červ vesti jo noč in dan grize in peče, da ga prenesti ne more, boji se te, ko gada in strahovitega zmaja ; s strahom se spominja tistega trenutka, ko si jo ti s svojim priliznjenim govorjenjem spravil v zanke satanove. Celo njeno življenje je stok in jok, žalovanje in grenko kesanje ter zdiho-vanje po tem neprecenljivem zakladu. Vediti moraš, da v nedolžnosti je bila angelju podobna, in z velikim trudom in ojstrim zatajevanjem si prizadeva priti na pot, po kateri bi biia pred grehom lahko hodila, pa je zdaj v prešnji lepoti nikakor doječi ne more. Za tako nesrečo si odgovoren ti, nesrečni pohujšljirec! Poprej je imela mirno in dobro vest, veselega in jasnega obraza je bila, koder je hodila: in zdaj — kako se je spremenil beli dan v černo in strahovito noč!
Takšen sad tedaj rodi tvoj umazani jezik. Mesto da bi ti, kot ud velikega človeškega rodu delal in skerbel za splošno srečo in si prizadeval za to, kar je namen vsih ljudi, si pa tak, ko okužena ovca, katera mora iz cede, da se jih več ne spridi; mesto, da bi bil drugim v podporo, spodbudo in veselje, se te mora pa vsak ogibati, ko kužne bolezni. In tisti prijatelji, kijih morebiti zarad svojega strupenega jezika še imaš, že veš, kakšni prijatelji ti bodo v večnosti! Ako si pa še tako nesrečen, kar Bog obvari! da ti že ni sveta nobena reč in že ni nobenega nadnaravnega nagona, ki bi te odvračal od tacega pohujšanje; opusti ga pa saj iz tako čislanega „humanizma", človekoljubja, da svojega bližnjega ne boš tako hudo in tako očitno žalil in svetega pokoja ne odnesel. iSploh pa te prosim, predragi, opusti vender to pregreho, in če se tako slabega čutiš, pa serčno Boga prosi, naj ti dobrotno podeli milost, da bos premagal; tako uči sv. Avguštin. Gospoduj ti čez svoje meso in nikar ne poslušaj svojega hudega nagnjenja, da si ne boš želel prepozno: O, da bi se mi bil takrat jezik posušil in prilepil na nebo, da bi bil obmolknil in ne govoril! Toraj prijatelj, nastopi pot poboljšanja, dokler je še čas, ko še ni vee zamujeno, ko se še da veliko popraviti, olajšati butara in zmanjšati dolg, ki si si ga nakopal; da, še svetnik lahko postaneš, toda biti mora brez odloga, dokler je še čas, ker ura pride, ob kateri ne bo mogoče delati.
Ogled po Slovenskem in (lopi*!.
Iz Ljubljane. (Za sv. leto.) List škofijskega v. č. na* mestništva od 20 julija je prinesel nektere pojasnila v oziru na sveto leto.
Odpustek za sveto leto zamorejo verniki zase in za duše v vicah ob enem zadobiti. Tako so sv. Oče 25. malega travna t. 1. na neko posebno vprašanje pojasnili. V. č. kapitelsko namestništvo je torej dušne pastirje opomnilo, naj vernike poduče, da odpustek sv. leta zamorejo v oboji namen zadobiti, akoravno za odpustek predpisane dobre dela le en samkrat opravijo. Naj torej pri tem namen store, da želijo odpustek zadobiti za-se in za duše v vicah.
Ker so v oziru na obiskovanje cerkvA od več strani prišle vprašanja, je treba vernike opomniti, 1. da se morajo cerkve v 15 razločnih dnevih obiskati, vse eno, če so ti dnevi zaporedoma eden za drugim, ali pa ne; 2. da se morajo o vsakem tistih dni vse zaznamnjane
cerkve obiskati; ti dnevi se smejo šteti ali po svetni stetvi od polnoči do polnoči, ali pa po cerkveni štetvi od večera enega dnč do mraka prihodnjega dne; 3. kjer je manj kot štiri cerkve odločenih, se mora ena ali druga en dan več kot enkrat obiskati, ker bi ne veljalo za odpustek , ako bi se dotični dan opravilo manj kot stirojno cerkveno obiskovanje. Kjer tedaj je n. pr. le ena sama cerkev, ni sicer potreba ob štirih raznih časih dneva posebej od doma iti, dosti je, da se k drugemu, tretjemu, četertemu obiskanju za malo časa cerkev zapustil in se zopet obiše. (V ta namen verniki navadno gred6 okrog cerkve.)
Dalje velevajo v. č. gosp. kapiteljski vikarij, da naj se v tem svetem lftu v vsaki duhovniji opravijo dvakrat po tri procesije, da se jih v miki ložej vdele-tijo. Kjer so n. pr. tri procesije že opravili, naj se jeseni še enkrat vse tri opravijo. Enkratna procesija velja deležnikom za pet dni cerkvenih obiskovanj; z vdeleženjem pri treh procesijah je torej veim cerkvenim obiskanjem zadosteno.
Posebne pravice spovednikov veljajo le samo za tisto spoved, ki se opravi za sv. leto, tedaj le enkrat za vsacega spovedenca, in le ,,pro foro interno". Te pravice so določene in naštete tudi njih izjeme. Kteri so zaderžani od obiikanja cerkev, jih zamorejo spovedniki obiskanja rešiti in jim za to kaj druzega naložiti.
V novo je zaterjeno, da naj se opravlja molitev za sv. Očeta, zapovedana 1. 18»9, ki se je sem ter t je opusala. Duhovni torej v sv. maši privzemajo molitev ,,pro Papa", in v vsaki farni in klošterski cerkvi se po sv. mati z blagoslovom in popoldan po litanijah, ko se odmoli navadnih 5 očenašev, pristavi molitev: „Vsemogočni večni Bog, usmili se svojega služabnika" itd. s tremi očenasi in češ.
Zadnji trenutki rajnega o. Janeza Ya]ja?ec-a, misijonarja 1S dražbe Jeiusove *) Omenil sem v čerticah iz njegovega življenja, in 6icer v 29. listu ,.Zgodnje Da-nice'*, da je rajni o. Valjavec v sredi svojega apostol j-skega delovanja nanagloma umeri ter svojo blago dušo izročil v roke Očeta nebeškega. Kako se je pač to godilo, je utegnil marsikdo vprašati, bravši to verstoV Zakaj tega ni obširniše popisal pisatelj iz Češkega? Evo, obširniši popis njegovih zadnjih trenutkov, kakor sem jih bral v pismu o. Krištofa \Viiheltu a, kteri |e bil poslan k pogrebu iz Sent-Anderža v Celovec, in potem p: ročuje o ti žalostni dogodbi preč. o. provincialu nekako tako-le: Povedati pa še moram popred svojim bravcem, da je o. Veljavec imel slovenske .Smarnice v uršulinski cerkvi, pri sv. Duhu, kamor so ga poklicali, ako to prav vem, mil. gosp. knezoškof kerški sami. Delal je že rajni pater osem dni na leči in v spoved-niči s prav dobrim vspehom. Poslušalcev je imel vse polno; glava pri glavi jih jf bilo navz čih, in kaj pazljivo so poslušali njegove sicer priproste, pa globoko v serce segajoče govore. Devetega dne meseca ma;nika tedaj, to je, G nedeljo po veliki noči, tako poročuje omenjeno pismo, je zjutraj vstal o. Valjavec po navadi, pa bolela ga je glava in nenavadno močno tolklo^ mu je serce; bolezen, ktera ga je že par lčt popred v Šent-Anderžu, kjer je delal svoje osemdnevne duhovne vaje, tako bila zgrabila, da so očetje šent-anderški mislili, da bo zdaj zdaj po njem. Eden tih očetov, izveden zdravnik in dohtar zdravništva, P. Kungaldier po imenu, mu je pomagal hidropatično (zdravljenje z vodo), da je kmalo
Akoravno so bili zadnji trenutki popisani že v dopisu z Zaliloga, vender tudi ta dopis ima posebno veljavo, ker marsikaj še bolj natanko naznanuje in je tudi iz eisto zanesljive roke, ki pa noče imenovana biti.	Vred.
spet k sebi prišel in okreval. Tožil je o Valjavec 9. maja zjutraj nunskemu gosp. duhovnemu očetu, pri kte-rem je stanoval za ča3 Šmarnic, da ga glava boli, da mu slabo prihaja, in da mu serce prav zelo tolče. Nunski duhovni gosp. oče ga ne puste k altarju, da bi ma-ševal in tudi ne v spovednico, kamor je hotel iti v svoji gorečnosti, kakor po navadi. Pokličejo svojo sestro strežnico, da naj berž naredi kak obiiž (flajšter), ali kaj, da •pet odleže. Strežnica pride, o. Valjavec je med tem že bljuval in rekla mu je, da hoče precej priti z obližem nazaj, da si ga položi na serce iu ga tako pomiri. Za-pustivsi sobo se ie ozre proti patru in vidi ga, kako z obema rokama zakrije svoj obraz, kakor da bi hotel potolažiti bolečine v glavi. Ko čez kak četert ure z obližem nazaj pride, ne vidi več patra stoječega v sredi sobe, ampak slonečega, ali prav za prav čez posteljo počez ležečega. Mislila si je: no, zdaj je že gotovo nekoliko odleglo in dobri pater počiva. Ni ga hotla precej begati iu cukati, da bi mu dala obiiž, temuč čaka nekoliko časa, da se pater sam spet sklone po koncu. Toda strežnica čaka in čaka, pater se le ne gane. Čudno Be ji d< zdeva, da se nič ne gane, in ne vpraša po obližu. Ker že dosti dolgo čaka, se vendar približa in ga pocuka — ali pater ne da nobenega zuamnja, da ga je volja vzeti obiiž. Strežnica gre se bližej, vzdigne lahno njegovo glavo in o groza — zdaj vidi, da pater je mer-tev. Vsa prestrašena in zbegana teče k gosp. očetu in jim pove, da je o. misijonar že umeri. Oba kar hipoma spet pritečeta v patrovo sobo in vidita zares patra mert-vega. Perva pot pelje duhovnega gosp. t četa v škofijo oznanit mil. gosp. knezoškofu prežalostno novico, ktera jih je prav hudo osupnila. In ko nunski gosp. oče pri popoldanski službi Božji stopijo na lečo in obilno zbranemu ljudstvu povedo, da Smarnice morajo zdaj nehati, ker s>> o. misijonar nanagloma umerli, je na9tal tak hrup in jok po cerkvi, da ni popisati.
Ko je r. pater ležal na parah spr-dej v sobi, so ljudje od vsih strani kar vreli v duhovno hišo vidit in kropit ljubljenega misijonarja. Nič se ni spremenil na obrazu in nekteri so celo djali : saj niso raertvi, ker se pote; p«"»tne kaplje namreč so bile viditi na obrazu; ali na dau pogreba, ko so patra položili v trugo, se je vidilo, da ni bil na videz, ampak zares mertev. Berzo-javili so menda nunski gosp. oče na Kranjsko, ker k pogrebu so prišli: nj-gova duhovna mati, njegova teta, in brat njegov, ki so bili vsi neizrečeno žalostni viditi patra na mertvaškem odru. Sla je ta žalostna novica hitro daleč po Slovenskem in hodili so kropit rajnega v obilnem številu.
Mars.kteri se j«? zjokal kleče pred parami, ker se je spominjal lepih naukov in duhovnih dobrot, ktere je prejel od r. patra v sp<<vednici in na leči. Na dan po kopa, 11. maja, je zelo deževalo, ali vendar se je zbralo toliko ljudi iz Celovca in njegove okolice, da je postala dol«;« rajda pogrebcev iu bil velik kondukt. Slovesnost pogreba pa so naj bo!j povikiali mil. gosp. knezoškot Celovški sami, ker so prišli spremljani od enega gosp. korar<a in dveh drugih gospodov pred nunski samostan in so blagoslovili sami r. misijonarja. Spremili so potem patra gosp. korar v pluvijalu in dva duhovna v levitih na nunsko pokopališče, ga pokopali tamkej blizo nunskih gr<»bov, kjer počiva od svojih preobilnih del in čaka vatijenj i. Njegov grob je vedno okinčan z raznimi cvetlicami in venci: pogosto ga obiskujejo dobri hvaležni Celovčani in drugi, ki so ga poznali, in kakor bem zvedil, celo mil. gosp. knezoškot ga večkrat pridejo obiskat in molit na njegovem grobu. V naglici narejen spominek s slovenskim napisom zaznamuje kraj, kjer počiva blagi o. Janez Valjavec, misijonar slovenski iz družbe Jezusove. — K. I. P.
Z Dolenskega, 8. avgusta. — M. T. — (Blagoslov-Ijevanje velikega altarja v Semiču.) Naj oznani „Danica" lepo slovesnost velike Semiške fare, ki se je obhajala preteklo nedeljo. —
Glasno streljanje in veselo zvonenje mi je že od daleč, ko sem po opravljeni službi Božji sel v Semič, naznanjalo, da se ima tam obhajati posebna in veličastna slovesnost. — Veličasten mlaj pred vso prenovljeno cerkvijo se je dvigal visoko nad vse poslopja z veliko zastavo; z zvonika vihrajoče zastave in vsa mnogotera okinčava zunaj in znotraj cerkve je razodevala posebno veselje in imenitno slovesnost. Zbrane so bilo tu velike množice slovenskega naroda, ki ljubi Boga in lepoto njegove hiše.
Kadar vidi človek kaj takega, mu serce veselja poskakuje in rad bi poklical novošegne brezvernike, ki se tako radi hvalijo z narodnostjo, pa vender tako malo spoštujejo, kar narod slovenski tolikanj ljubi. Blago-slovljal se je ta dan novi veliki altar, posvečen sv. Štefanu, pervemu mučeniku. -— Ta oltar so si verni in goreči Semicani na prizadevanje svojega na vse strani delavnega in skerbnega dušnega pastirja, preč. gosp. fajmoštra in dekana Antona Aleša preteklo leto naročili.
o y210 so preč. g. dekan novi prekrasni altar blagoslovili pričo neštevilne množice domačih in tujih vernikov, kterim se je zbujal enoglasni zdihljej ginjenja in občudovanja.
Po blagoslovJjenji je pridigoval občespoštovani gvardijan novomeškega samostana preč. o. Bernard Vovk, ter je s čversto in navdušeno besedo razlagal pomen vsega, kar vidijo na novem altarju. Kazal je sloveči govornik na prelepo podobo sv. Štefana, ki kakor da bi bil živ stermi v goreči molitvi v nebo in prosi za mo-rivce svoje.
Pojasnil je, kaj pomenijo tudi druge podobe svetnikov, kaj ljubeznjivo lepa angela pred zalim pozlačenim tabernakeljnom, kaj goreče sveče itd., ginljivo je pričujoče opominjal, da naj bojo podobni novemu prelepemu altarju, naj skerbijo, da v svojem sercu Bogu všeč altar postavijo, iu očitno je bilo, da so besede go-vornikove vernim globoko v aerce segale in pomnili jih bodo Semičani. Po pridigi so pri novem altarju pervo daritev sv. maše opravljali med obilnim spremstvom Metliški prošt g. Daniel Terček. Med opravilom je bilo dorovanje za novi altar, kterega se je skorej vse nešte-vilno ljudstvo vdeležilo.
Umetni izdelovalec novega altarja je podobar in zlatar Metliški Jernej Jereb, kteri se je v malo letih tako izuril, da se smč staviti v versto verlih umetnih mož. Naredil je tu in tam že več altarjev prav lično in okusno, vender je zdaj cn glas, da novi Semiški veliki altar je krona vseh njegovih del; zato ga smem po vrednosti in pravici priporočiti vsem, kteri enakega dela potrebujejo.
Slava preč. domačemu dekanu in verlim Semiča-nom, kteri so tako pokazali svojo vero, svojo gorečnost za povikšanje Božje časti in olepšanje Božje hiše.
Serčna hvala preč. g. proštu in drugim gg., ki so slovesnost povzdignili, kakor tudi posebej verlemu g. učitelju Silerju, ki je s svojimi izverstnimi pevkinjami slovesnost tako ginljivo poživljal.
Bog daj, da bi mašniki pri novem prekrasnem altarju mnoga mnoga leta prav vredno opravljali daritev sv. maše sebi in drugim v prid! Usmiljeni Bog naj usliši molitve njihove ter prošnje vsih vernih in gorečih Semičanov na priprošnjo Marije Device in sv. Štefana.
lz I8ter8kega, 7. vel. serp. Evo, ako je drago,*) sadnje okrožnice — slovo našega mil. škofa do svojega duhovstva. (Okrožnica poslovenjena nasleduje malo dalje. Vr.) — Te dni se bode škof Dobrila iz Poreča preselil na svoje novo mestovTerst. Duhovstvo porečko-puljsko žaluje za njim itd. Gospod dopisnik nadalje omenja, kako so ga nekteri nehvaležniki neotesano žalili, zlasti v umazanih časnikih proti njemu divjali in lagali. Ti ljudje bi 8e veselili, ako bi v Poreč prišel kaki gari-baldovec za škofa; sej oni raji gledajo tje čez morje, kot proti Beču ...
Okrožnica do čast. duhovstva se glasi:
Častiti bratje!
Po imenovanji Njih ces. kralj, veličanstva našega cesarja Frančiška Jožefa I 29. maja t. 1. so me Njih Svetost papež Pij IX v konzistoriji 5. t. m. rešili zveze b Poreško-Puljsko škofijo, s ktero sem do zdaj bil po cerkveno zvezan, in razglasili so moj prestop k zedinje-nima cerkvama Teržaški in Koparski. Ker sem o tej reči po apostoljskem danes prejetem pismu zagotovljen, Vam s tim naznanujem, častiti Bratje, da duhovna zveza, ki je bila čez 17 let med Vami in menoj, je z današnjim dnevom postavno razrešena.
Z naj globokejši priserčnostjo Vam torej izrekam hvalo za vsaktero dobro, s čimur ste me v tem dolgem času razveseljevali; Bog Vam povračuj vse v naj obil-niši meri!
Posebno Vam naznanujem naj veči zahvalo za zaupanje, pokoršino, pobožno molitev in hvalno gorečnost, s čimur ste me podpirali v mojem pretežkem pastirskem opravilu. Da sem v vsih in vsakih svojih naredbah iskal in pospešiti si prizadeval zgolj blagor vernikov, to mi priča moja vest. Oe pa so me vender kterikrat misli okanile, ali če sem iz človeške slabosti kterega krivično razžalil, ali do kterega izmed Vas se preveč ojstro obnašal, prosim prizanesite, predragi Bratje, kakor tudi jest odkritoserčno odpustim vsakemu, kteri me je kakor koli, radovoljno ali neradovoljno razžalil, in kakor mi bo odpustil tudi Bog, kar upam od njegovega neskončnega usmiljenja.
Rečem Vam: zdravo! pa le za malo časa; sej imamo naj sladkejše upanje, da se zopet vidimo pri Bogu, za čigar čast smo z zedinjenimi močmi v tem majhnem njegovem vinogradu vsak po svojih okolišinah delali. To nam milostno dodeli vaegamogočni in usmiljeni Bog: Oče in Sin in sv. Duh. Amen. V Poreču 18. mal. serp. 1875.
Juri 1. r., škof.
Marijino vnebovzetje.
Strune angeljske donite Vzvisani Kraljici zdaj! Vrata se nebes odprite In raduj se celi raj! Svojo sprejmite Kraljico, Mater Božjega Sinu, Sveto, čisto vso devico, Slavo zvoljen'ga rodu!
Zvoljenih verste neštete Naj Kraljico vse slave, Duše naj pravičnih svčte Matere se vesele;
*) Sa svim milo i drago, a još inilije, da se opetujc više putah.	Vred.
Celi zbor nebeške slave Naj sprejeti njo hiti,
V	rajske pelje jo višave K Jezusu, kot si želi.
Kori angeljski vzemite Vi Kraljico vseh nebes,
V	vzvisani jo dom peljite, Kjer so trume brez teies, Svetih duš kjer brez števila Gledati njo hrepeni,
Ki je Jezusa rodila, Kralja slave in časti.
Zraven sebe ji pripravi Jezus sedež vse časti,
V	neizmerjeni da slavi Se pri tebi veseli; Venčaj jo, nebes Kraljico, Da jo hvalijo stvari
Vse, ter jo devic Devico Zemlja in nebo slavi!
O Marija, iz višave Ti nebeške se ozn,
V	revnega sveta nižave K nam obračaj še oči. Evinih otr6k se usmili, Prosi za nje Jezusa, Pomočnica bodi v sili, Up ti revnega svetd
O, podaj nam roko svojo, Vodi nas življenja čas, Da pod brambo varno tvojo Ne zadene hudo nas. O Marija, Mati mila! Cuj otrok ti svojih glas; Ce nas bodeš ti vodila. Bomo srečni slednji čas.
Pelji nas v življenje večno, Kadar gremo iz sveta.
V	domovino rajsko srečno, Kamor si pred nami šla, Da te, o nebes Kraljica! Tam častimo večno vsi,
Ki si bila nam vodnica Našega življenja dni.
Razgled po svetil.
Laško Garibaldi se že delj časa napenja, kako da bode popravil in pozdravil rimske poljane. Kako pa da se pečd ta sovražnik ravno za 42.<wX) hektarov slabih rimskih poljan, ko je po vradnih preiskavah po vsem Laškem čez 485.000 hektarov poljan treba popravljati, je prašanje? Ni začel popravljati polja na Kozjeku, kjer je bival, ne v Sardiniji, od koder je prišel, in ne po tolikih druzih krajih, temuč na Rimskem bi starec popravljal? Drugod bi boje ne mogel nevednih hujskati zoper papeže, kakor v Rimu; najberže pa tudi ne milijonov za to po parlamentu iz dežele izžuliti! Ob Rimu so papeži že silo polja popravili, je bilo v popravljanji, in bi se popravilo brez Garibalda in brez zadegovanja toliko milijonov, ako bi tujci ne bili papežu njegove lastine vzeli. Poslanec Lacava je zbornici 29. maj. 1875 izročil pisanje, v kterem pripoveduje, da naj obširoi&i
ravnine in doline so ob tirenskem, jonskem in jadranskem morji, ki so več ali manj nezdrave in pustotne, ter jih je treba vravnati in popravljati, l^acava še celo pravi: ,,Koder se je svoje dni po naših očetih razodevala tolika marljiva delavnost in bogastvo, so zdaj zgolj kužljive mlakuže, pa slabotno in bolehno prebivavstvo."
—	Samo v torinskem okraju je 1680 hektarov take zemlje, ki jo je treba popravljati, in Sardinarji so šli na tuje
—	na Rimsko, ne da bi se domd poprave lotili, in tuje posestvo pri miru pustili! „Svindel" čez „švindel!u
Nemško■ (Viljem Kmanvel pl. Ketteler, jubilarni ikoj.) Pred 27 leti mesca kimovca leta 184S, med tem ko so bile prekucije po vseh nemških deželah, zbralo se je mnogo ljudi na pokopališču v Frankobrodu ob Majni. Bil je pogreb katoliškega kneza Lihnovskega in protestantovskega generala pl. Auerswalda, katera sta bila umorjena pri rogovilatvu v Frankobrodu 18. kim., bila sta od zverinskih ljudi raztergana in razmesarjena. V pričo teh razmesarjenih trupel in v pričo udov takratne nemške narodne zbornice imel je grobni govor duhoven iz Vestfalskega, kterega so bili domačini v zbornici v Frankobrod poslali, v kateri je kmalo visoko stopinjo dosegel. Posebno znamenit oddelek tega govora se glasi:
„Pri teh grobih pa se mi v duši snuje misel, katero moram k koncu, moji katoliški bratje, še razodeti. Na svetu vidim dve stranki. Na eni strani vidim silno borjenje, gnanje iu hrepenenje po naj viših dobrotah, katere je človeška duša zmožna zap< pasti; na drugi strani pa vidim kaliti tako zaničljive strasti, kakoršnih je bilo komej kdaj najti pri ljudeh. — Slišim glas, kateri želi mir — kdo bi veselo k temu ne priterdil? — in vidim pa tudi, da se ljudje vedno bolj in bolj prepirajo, ločijo, razdevajo, sin od očeta, brat od sestre, prijatelj od prijatelja. — Slišim glas za enakopravnost med ljudmi, kateri nam že več ko 1000 let nauk zve-ličanja oznanujejo, vidim pa neumno hrepenenje nektc-rih, kateri se hočejo eden nad druzega povzdigniti. Slišim prelepi, vzvišeni glas po bratovstvu in ljubezni, ka teri je prav glas z nebes, in vidim pa sovraštvo, obrekovanje in laž čedalje bolj se razširjati med ljudmi. — Slišim klic na pomoč za naše terpeče uboge brate, in kdo, ki si ni obeh očes iztaknil, more tajiti, da je sila med njimi velika? In kdo, ki si ni serca iz pers izter-eal, ne kliče zedinjen is cele duše s tem vpitjem? — In vidim lakomnost in skopost vedno bolj rasti, pože-Ijivost vedno hu|e se množiti, vidim ljudi, kateri se imenujejo može ljudstva, pa nič druzega ne delajo, kakor da silo množijo, veselje do dela podkopujeja in svoje ub< >ge zapeljane sobrate hujskajo v premoženje svojega bližnjega, ko pa sami ne mislijo na to, da bi svoj žep ubogim odperli. Vidim, da se tepta nauk keršanstva, ki veleva, da naj človek sam s svojo lastino pričenja dobro delati, ki uči: „Ako hočeš biti popolnoma, prodaj, kar imaš, in daj ubogim. — Slišim glas po prostosti, pa vidim tu umorjenih ljudi, kateri so poskusili prosto besedo spregovoriti; slišim glas po edinosti, pa vidim, kako je narod z narodom v slepem, neodpustljivem prepiru. Slišim glas po človečnosti, vidim pa neusmiljenost, katera me z grozo napolnuje. O pač da, verjamem v resnico vseh visokih prizadevanj, ki zdaj svet tako pre tresajo; nobena mi ni previsoka za ljudi; menim, da je treba jih izpolniti. Ljubim čas, kateri se tako silovito po njih žene, kakor koli daleč je od njih cilja. Toda vse to doseči, je samo eno sredstvo, namreč da se zopet obernerao k Njemu, ki je vse te visoke misli na svet prinesel, k Sinu Božjemu, Jezusu Kristusu. Kristus nam je oznanil tiste nauke, katere ljudje, ki so od njega odpadli in ga zasramujejo, nam sedaj za svoje delo, sa svoje uke sklicujejo. On jih pa ni samo učil, ampak
jih je tudi spolnoval v svojem življenji... Oa je pot, resnica in življenje; brez njega je zmotnjava, laž, in smert. Po njem človeški rod vse premore, naj vikši in blagši, brez njega pa nič ne. Po njem, po resnici, ki jo je učil, po poti, katero je pokazal, zamoremo zemljo v raj spremeniti, zamoremo solze svojih ubogih, terpečih bratov obrisati, zamoremo ljubezen, edinost in bratov-stvo, pravo človekoljubnost popolnoma vstanoviti, zamoremo — to terdim z naj globokejšim prepričanjem svoje duše — zamoremo celo občinstvo dobrčt in večni mir vtemeliti in ob enem naj svobodniši družbinske in de-želske vravnave napraviti; — brez Njega pa bomo pobito, žalostno in revno poginili kakor šepot in sramota za svoje mlajše. To je resnica, katera nam iz teh grobov nasproti doni, in katero zgodovina poterjuje. Vzemimo si jo k serce!"
Te besede so program, pa tudi obris življenja škofa Ketteler-ja. Z redko določljivostjo, z neomejeno darež-Ijivostjo se odlikuje škof Ketteler, katerega ves ker-šanski svet, posebno pa keršanska Nemčija visoko spoštuje,
(Konec nasl.)
Amerikaosko. „Amerika<( piše: Kobilice so pred nekimi dnevi popustile Kanzas in Missuri, in so se podale, kara? — To se ne v6. Zdaj se nam pa iz Tort-Oary a v Manitobi-u naznanja: Kobilice lazijo palec na debelo, pod oddejo, v celo hišo, vse hiše v Tort Giry u so polne tega merčesa. Stranske pota so na nekaterih krajih po tri čevlje na debelo s tem merčesom pokrite, pešči se vdirajo do kolena v mertve kobilice. Nihče si zdaj ne more misliti, kako je v Tort-Gary-u, in bati se je, da ne bi pol prebivalcev za kužno boleznijo pomerlo, katero bolezen dela slaba voda in smrad poginjenih kobilic. Verh tega pismo naznanuje še nekoliko primerlje-jev, kako hitro vse zelenje in trava zgine, kamor koli se te požrešne živali vsedejo.
Drobne novice. Ruski car je ukazal napraviti novo vseučiliše v Polocku. — Kanonik Kozmijan je bil po šesttedenski ječi zopet na premso in spraševanje djan, pa zopet v ječo peljan, ker je odbil prisego v zadevi izobčenja Kikovega. To je prusaška „Gewi8sensfreiheit!u — Iz Berlina naznanujejo, da neki Dunin, bivši zapert v Krakovem kakor sumljiv zakletve zoper Bizmarkovo življenje, hoče tožiti cesarsko kancelarijo, to je Bizmarka, ter iše zadostovanja za škodo, ki jo je terpel na poštenji in druzih koristih. Dunin je bil namreč od sodnij nedolžen spoznan. Tako bi ta preganjavec človeštva tudi sam poskusil, kako sladko je na zatoženi klopi sedeti! Sej, kakor pravi „Unita", so nemške sodnije šest mescev imele odveč opravka s pravdami zarad njega, kterib mno^e pa so se spodersnile. Sreča za Bizmarka, da Durina vsi zatoženi ne posnemajo, sicer bi on sam imel silo pravd na herbtu. — Sv. Oče v pi«rau do gorečega škofa Dupanloup-a določujejo, v kakošnem pomenu katoličani v svojih klicih po svobodi terpe tudi svobodo zmote, in hvalijo obnašanje škofovo v poganjanji za učno svobodo. — Stan prerojenega ali liberalnega Kima je dan na dan bolj žalosten, zmeraj se slišijo nove hudobije in gerdobije. '20. julija je nek nov Kajn zaklal svojega lastnega brata. Bratje in prodajavci sadja Peter, Gaspar in Andrej so se bili namreč na večer v kerčmi med seboj sperli pri deljenji dobička in razdraženost je tako narastla, da je Andrej dolg nož zasadil v trebuh svojemu bratu Petru in ga je tako ranil, da se dvomi nad ozdravljenjem. — „Secolo" piše 31. jul., da dva 14— ldletna poba v Milanu sta se za prazen nič med seboj tako razkačila, da eden nju, neki A. M., potegne nož in rani tovarša Napoleona Monte tako, da so ga mogli v bolnišnico nesti. — Bogoskrunski rimski pro-stomišljaki so med drugim oskrunili Koloseum, posvečen
s kervijo stotisočerih mučencev, ker so križev pot v njem zaterli, 8 svetnikov kervj6 okropljeno perst iz Ko-loseja odpravili, zraven tega pa se okolico okužili, da zdaj ljudje za merzlico holehajo. Rijejo in kopljejo namreč v tla v Koloseju, in ker je tam vse močimo, je jame in narejene votline voda napolnija, ktera se v vročini pari, usmraja in zrak okužuje. Ze tako je po leti nezdravo v Rimu, se huje je potlej s takim kuženjem. — »Amerika" naznanuje, da v južnih deržavah severno-amerikanske zveznice je pšenična žetev naj bogatejši, ki se je kdaj tam dosegla. Tudi je ta pšenica veliko bolji, kakor pa po severnih krajih. Južna moka se pošilja v Brazilijo, večerno in srednjo Ameriko v zameno za kavo in sladkor. — Ripon, čigar spreobernjenje na Angleškem je bilo nedavno tolik potres napravilo, je 17. rožnika pervikrat govoril očitno v katoliškem shodu v „št. James Hall i" v Londonu. Razvil je svoje načela o pervotn°m poduku in izreji. Dokazoval je nekdanji fraoiasonski veliki mojster tehtno in obširno, da pervotni poduk po posvetnih učenikih brez verskega upliva nikoli ne more imeti dobrega teka. Se hoče mar otrokom orožje v roke dati in ne učiti jih poprej, kako je treba taisto prav rabiti, in kako se zlorabe varovati? — Iz Petro-grada naznanjajo mnoge požiganja gozdov ob enem času, ki se pripisujejo sovražnim skrivnim društvom. — Kar listi so pregnali iz Navare in Guipuskoe več sovražnih batalijonov, ki so žetve požigali. — K 25 letnici mogun-škega škofa Kettelerja se je bilo sošlo silo poslanstev iz cele Nemčije; procesija, ki je šla memo škofa, je terpela dve uri. Mil. gosp. Ketteler je z leče, ki je bila nalaš postavljena, imel prelčp ogovor. Do 50.000 ljudi je bilo pričujočih. 27. jul. popoldne so se slovesnosti sklenile. Mil. gosp. Ketteler, raogunški škof, ki je une dni obhajal svojo škofovsko 251etnico, je bil rojen 1. 1811 in izhaja iz stare vesfalske družine. Izšolal se je pri jezuitih v Brigu na Valleškem. Od Pija IX je bil 1. 1850 izvoljen za mogunškega škof« in 25. jul. istega leta posvečen. — V novem Jorku je odpovedala plačevanja tovaršija Duncan Sherman. Primanjklej bode 6—7 milijonov dolarov. — Kolera v Siriji pojenjuje. — Laški poslanec De Luca v Napolju je trdovratno odbijal na smertni postelji 83. zakramente; mesto je imelo torej prežalosten pogreb brez duhovnov iu sploh brez Cerkve, pospremil pa ga je prefekt, mestni sodeč in poslanci. Pač vesel je rogati poglavar večnih temnic naprej tčkel!
—	Turški sultan je obljubil odločiti vsako leto 8400 lir za železnico v Bagdad. — Goropadni Prus je bil škofu Konradu Martinu ukazal, da ne sme Weael a zapustiti; škof pa je posvetni gosposki naznanil, da dolžna skt-rb za razdjano zdravje, še najbolj pa delavnost za njegovo skotijo ga je vezala kraj svojega pripertja zapustiti in se podati v krai, kjer bode zmožen te dolžnosti bolj spolnovati. — V Levovu je umeri gališki namestnik gr. Goluhovski tederalist in začetnik oktoberskega diploma.
—	V Ercegovini strahotno buči boj in teče keršanska in turška kri. Bati se je, da se pridervi turka kakor listja in trave in bodo iztrebili keršansko prebivavatvo. Morebiti naj bolje za zdaj bi bilo, ako bi velike vlade zahtevale od Turka, da osvobodi kristjane, jim dopusti kriatjanake vradnije itd
Vrei in sati zrerte muiiiee.
Zahvala. S hvaležnim sercem naznanjamo, da smo na prošnjo Naše ljube Gospe pomoč zadobile v raznih okoljšinah; posebno ko bo nam bili draga mati za *mtrt zboleli, je bila zavoljo visoke starosti toliko večja nevarnost. Prosile smo jo z vsem zaupanjem, naj jim ona zdravje zadobi; precej drugi dan se jim je ve-
liko zboljšalo, da se je vsaki čudil, kdor jih je vidil, in zdaj so popolnoma zdravi. Tudi v dveh druzih brit-kostih nam je te dni pomagala. Zato kličemo vsim ter-pečim: Pridite vsi k Naši ljubi Gospej presvetega Serca, prosite jo z zaupanjem, ona vam bo gotovo pomagala.
V Ljubljani, 7. vel. serpana 1875.
C. A. AL
Iz Goriškega. (Zahvala.) Že vekrat mi je pomagala v raznih nevarnostih, dušnih in telesnih, pri-prošnja naše mile in ljube Gospe presvetega Jezusovega Serca. Ni dolgo tega pak, imel sem doveršiti neko delo, na ktero je bilo zastavljeno vse moje prihodnje življenje. V tej zadregi pritečem zopet k Naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Serca, pričnem njej v ča$t devet -dnevnico s terdnim zaupanjem na Marijno pomoč in s obljubo, ako bom uslišan, da hočem to v Danici razglasiti. In res, Marija mi je pomagala še več, kot sem upal; zategadelj serčna hvala Naši ljubi Gospej presv. Serca!	A".
Listek za raznoterosti.
Občutki popotnikovi na Kumu. iii.
B<žji uk povsodi znani Po deželi se lepo; Bistra, drugi samostani Vede, umetnost širijo. Pošlje Benečan bogati Rudokopov čez morje, Zemlje drob zakladov dati Nudi, kdor na sled jim gre. Premoženje napreduje, Kmal' zavidnost se užge, Kneza s Cela se ubrauuje, Turk pa sili čez meje. Let* za letom je nadloga; Vitez, kmet ino meščan — To kerščanska b'la je sloga Turku v kljub, deželi v bran. Vera, cesar, domovina! Klic razlega se povsod, Sliši hrib ga in dolina, Ko proti sovražni rod. Lenkovič, Andrej Turjaški, Jurišič in drugih več — Vodi vse le duh junaški, Da spodi se Turčin p reč. Hrabre skliče,o možake, Pešci z njimi grejo v boj, Koujke, v jekii oklepnjake Pošljejo nad turški roj. Tam pri Siska se oznani, Kaj p -gum slovenski zna, Ostri meč deželo ubraui, Kranjska hrabrost zmago da.
V	šent-Gotardu in pri Budi, Dušman križa — mahmudau
V	bitvi hrabri, grozno hudi,
Je premagan, v beg zagnan. — Kjer kolj Avstrija sklicuje. Dviga se pogum za njo, Slave sin se oserčuje, Brani z lastno jo kervjo.
Evgen, Lavdon sta častila Serčni duh dežele tč, — Hrabrosti glavč odkrila Sta Radecki, d' Asper še. — Ne junakost pa le sama Znak je kranjskega sinu; Je modrost, in vernost znana, Kinč slovenskega rodu. Krivoverski uk se vriva, Iz Nemčije je vpeljan; Malo vspeha pridobiva, Le pohotnik mu je vdan. Tam odpadnik na terdnjavi Kliče lutrovce v svoj grad, Ljudstvo sili veri pravi Bogoskrunsko slovo dat'. Težko kmet 6e sili ubrani, — Verolomstvu se ne vdd, Se poštenega obrani, Ce terpeti tudi ima. Dušne borbe dokončuje Škof Tomaž — „katoličan", Službo Božjo obnovljuje, Kranjsko čedo volka ubran'.
IV.
Mnogo vidil sem še v sanji, Kar naš verni rod terpi; Res gffdilo se je v djanji — Pa le sanja mi se zdi!
V.
Zvon zbudi me in sklicuje, Božja služba se začne, Spovednik pa odvezuje Spokcrjene množice. „Sveto, Sveto" zdaj pojejo Romarji Ti, večni Bog! Bogoljubno še sprejmejo Rešenika vsi okrog. Je za serce veselica, Ki ]o vernikom Bog d&: To pojasni le solzica, Zrazit' jezik je ne znd.
VI.
Ogledujem še višave,
V	daljne kraje se ozrem,
V	lepe kliknem pa nižave, Preden doli s Kuraa grem: „0 preljuba domovina, Krasna mi nad druge vse! Zvestost ti nikdar ne zginja, Ko za vero, carja gre!"
J. gf. Barbo.
Iz Rima je včeraj prišlo dokončno poterjenje novega milgosp. škofa ljubljanskega in 5. kim. bode menda slovesno posvečcvanje in vmestovanje.
Poslan poziv. Glasbena matica je dobila od mnozih skladateljev cerkvenih napevov, katerih bi radi na svitlo spravili največ kar se da, da bi zopet nekoliko pripomogli k povzdigi slovenskega cerkvenega petja.
Potreba je res, da se našim organistom in pevcem dobri napevi preskcrbč, ter se s časom odpravijo nepri-
stojne melodije, ki se še gostokrat po deželi slišijo in Božji službi nikakor ne pristujejo.
Prosimo torej častite gospode duhovne in organiste, kakor tudi druge prijatelje cerkvenega petja, naj hitro in obilno pristopajo k našemu društvu, da izvemo, koliko iztfsov bo treba preskerbeti.
V Ljubljani 4. avgusta 1875.
Odbor glasbene matice.
SerČnO zahvalo jzrekujem vsim, ki so mojega ranj. moža Jan. Ne p. Stefe-ta 9. t. m. v tako obilnem številu k pokopu spremili, kakor tudi posebej pogrebnemu oskerbništvu stolne cerkve in vsim, ki so k do-stojn'sti pogreba pripomogli.
Mina Stefe.
Milgosp. škof Str08majer bode 8. kimovca obhajal 251etnico svojega višega pastirovanja. V Djakovski stolnici 8e zato veršijo velike pripravljanja.
Verli gosp. Andrej flaruiič je imenovan za profesorja v verouku za vse gimnaz. razrede v Gorici.
Daniela O Connell-a, ki je bil pred 100 leti rojen, sedaj preslavlja vesoljni svet. Obhajala se je skoz 3 dni z največimi slovesnostmi lOOletnica tega velikana in osvoboditelja uboge, od protestanske Anglije tako neusmiljeno in krivično tlačene in terpinčene Irske dežele. O' Connell je bil tudi pisatelj; sostavil je obravnavo o sv. Rešnjem telesu, in branil je v posebnem pisanji avtentičnost (polnoveroost) vulgate zoper krivover-ske sanjarije metodistov.
Vdeleženje krivoverske službe božje. Londonski Lord Mayor (veliki župan) je bil une dni povabil mnogo županov iz daljnih krajev na pojedino. O tej priliki, pravi „Unit&", so župani včlikih laških mest storili silo veliko pohujšanje, ker so se v Londonu vdeležili protestanske duhovske službe v protestanškem tempeljnu. Francoski župani pa so se v tej reči obnašali bolj pošteno in moško, ker se tega krivoverskega opravila niso vdeležili. Povabila jih je bila k temu opravilu lord-majorka, in da bi se ne zamerili ženi, so se Peruzzi, Rignon in Venturi raji Bogu zamerili. „Unita" imenuje to vdeleženje „atto di apostasia". Ako je morebiti ▼ Ljubljani komu do tega, kaj te besede pomenijo, naj vzame v roke italijanski besednjak.
Iz Carigrada naznanujejo, da sultan bode dal splošno pomilostenje vsim pri uporu vdeleženim. („Unita".)
Duhorske spremembe.
V Ljubljanski škofiji: Č. g. Jož. Hafner, fajmošter v pokoji, je v Loki 22. u. m. umeri. — Č. g. Rajmund Kalan se je fari Robski odpovedal in gre za administratorja na Verh. — Č. g. Lomberger Jož., lok. v Tujnicab, postane glavarjev benefic. v Komendi; Tujnice so razpisane 12. avgusta.
JDobroini darovi*
Za novo napravo bolehnih v Ljubljani: Gosp. Tom. Pirnat 25 gld. a. v. - Od sv. Katarine pri Topolu po č. g. fajm. 10 gl. — Č. g. J. Krašovic 30 gl. v srebru in pap.
. Za sv. Očeta: Z Verhnike č. g. J. Z. 2 gld. sr. — Č. g. J. Krašovic 1 ces. cekin in 1 križavec za 2 gld. 12 kr. st. d.: da bi Bog čase skušnje in nadloge prikrajšal.
(Drugi dar. prih.)
^BSBsaassasaaaaBBSBBaasBM
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.