Leto L
Ljubljana, torek 9. septembra 1919.
Posamezna Številka 16 vin. ~~ NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 196.
Cea»e po poSfl: zi relo leto . H
za pol leta . H ZO*— zb četrt leta. ti 10-za 1 mesec.. H 2*50
Za Ljobljano meseEno 3 S
Urednico in npresn: Bopifarj^s hIIoš! št. 0
Bredli, telefon Eter. 58
Posamezna Številka 16 vin.
Vsa Istra italijanska, Reka svobodna Dalmacija naša.
EDU Spfit, 7. septembra. (DDU) Ir poročajo iz zelo zanesljivega vira: Tlije zavezniki so se nastopno zedinili
majhnim teritorijem svobodno mesto. Vsa Dalmacija pripade Jugoslaviji, Vis pa Italiji, za Zader pa se je našla forma avtono-
podipiše mirovno pogodbo. Protest je bil sprejet soglasno. Za podpis mirovne pogodbe je bilo oddanih 97 glasov proti 23.
™ nastopno zedinili:	nji,	za z,aaer pa s
« *k »Stra pripade Italiji. Reka bo z zelo j mije ali garancije.
Nemška Avstrija podpiše.
_ EPP Dunaj, 7. sept. V današnji seji *tupščine je bil da-. Renner s pro-proti kršitvi prava samoodločbe HO naravni pogodbi poverjen, da
Ministrska kriza rešena.
(Naše telefonsko poročilo.)
m	7.	septembra,	»Pravda« piše:
nt-i* *? Pristal na to, da postane Nesto-nunister za notranje stvari. Sedaj se P^jajo o agrarni reformi. Protič fornv7n- ^ bil minister za agrarno re-DraŠk	vlada	pa	želi, da ostane
minister za promet, medtem ko noviča ,rariikalci ta portfelj za Jova-Radikalci ne zahtevajo predsed-
o	^ ^jevu, ampak tri člane v vladi.
601 tem je demokratski klub že skle-
^?• septembra. »Politika« po-£/71 predsednik vlade Ljuba Davi-faf,,. . °bširno obvestil svoj klub o poteku v poslednjih dneh. k^j ®*Jgr«d, 7. septembra. Min. predsed-«ri	P°zva*	danes	ob 10.
e ^ sebt načelnike vseh strank, v parlamentu. Verjetno je, da danes ali najpozneje jutri do popol-®P°ra*uma med posameznimi skupi-“a bo sestavljen koncentracijski MŽ* y P°d predsedstvom Ljube Davido-fej««. jno,w v^di bi imeli radikalci 5 porl-* demokrati skupno s socialisti pa 10, bojj, Ppde do sporazuma z Narodnim klu-jjfcnj dgoslovanskim klubom in neodvisni,, ,,»_** kalci. bi te tri parlamentarne ^kjP»n« dobile po 1 portfelj v vladi. V po-, krogih se govori, da bi ostali v vi? , binetu še nadalje Ljuba Davido-
P«*l	bladžič kot vojni minister, ter
bert	Hnkovič, dr. Edo Lukinič, dr. Al-
^ j^ raxner in socialisti Bukšeg, Kristan jj-i “"^č. Od radikalcev bi prišli v poštev tu*j,?OV* ministri Stojan Protič za konsti-Vodia radikalcev v Vojvodini dr.
5’. v°dja radikalcev v Bosni in Her-Srskič, Velizar Jankovič in jv. r* ^rird^ovlč. Danes ali najdalje jutri *e b aV^0v*^ sestavil novo vlado, tako da ft-.i 0 Predstavil koncentracijski kabinet ^Umentu v torek.
r°Č»- V?tadl sePlcmbi"a- »Politika« po-4«; * eral dopoldne so se končno raz-ttlojtrafSovori z Narodnim klubom, ker de-tfovju	. iaiednica ni mogla sprejeti nje-
ppj	zahtev radi bana. Trdi se, da se je
Hje razfiovorih z Narodnim klubom čutila Sg ®°Va želja, da se ustvari stanje od mc-Zjjj, °ktobra 1. 1918. Razen tega je klub a* eva' poverjenika za finance, ki bi bil fifi»°s°ren Samo banu v Zagrebu, ne pa čnemu ministru. Kar se tiče kandi-i^olr ** bansko stolico v Zagrebu, so de-a v ra" privolili, da bodi ban izven strank, ®*°ani klub bi dobil mesto podbana. Seg j ^žrad, 8. septembra. Ker se je do-kajj.. met^ demokratsko zajednico in radi-Pred- sP°Fazum» bi se danes ministrski
rOŠpSC moral razgovarjati z dr. Ko-Pa an?,racB vstopa v vlado. Dr. Korošec s0 ai “d v Belgradu. »Politika poroča, da dr E.arlanientarni krogi prepričani, da bo di-Ij r.°^ec vstopil v vlado in prevzel pod-
» Poroča,	8. septembra. »Politika« po-
daš/ Parlamcntarnih krogih se razširja Muh°^T\ ministrska lista:	predsedstvo
id*ea ,avidovič, podpredsedstvo dr. Ko-^vaC-\Tk°nstiluan{a Protič, notranje bi? ^ , esf°rovič, zunanje stvari dr. Trum-bovi?°)na £eneral Hadžič, finance dr. Velj-ider ’ Pravosodje Marinkovič ali dr. Kra-»ič 'Prosveta Pribičevič, promet Draško-rgovina Ninčič, zdravje Miletič, soci-
alna politika Srskič, verstvo Alaupovič, pošta Lukinič, šume in rude Trifunovič, javna dela Vulovič, agrarna reforma Timo-tijevič ali Avramovič, kmetijstvo Korač, prehrana Bukšeg,
Belgrad, 8. septembra, »Tribuna« piše: Delegati Narodnega kluba so demokratski zajednici razjasnili, da stoji Hrvatska v vrstah Narodnega kluba. Večina hrvatskega sabora, na katero se sklicuje hrvatsko-srpska koalicija, je bila stvarno imenovana po velikih županih, ki pa niso bili izvoljeni od naroda. Vsled tega zahteva Narodni klub izpremembo uprave na Hrvat-skem in sicer vztraja tembolj na tej svoji zahtevi, ker je razsulo v Hrvatski doseglo žalostne razmere. Upravna nesposobnost ministra Pribičeviča je v vseh delih države doživela polom. Narodni, klub zahteva tudi to, da se v delovnem programu glavnih delov javne uprave doseže sporazum-Belgrad, 8. septembra. »Tribuna« piše: Ker vladi ni uspelo, da reši krizo in sestavi novo vlado, ki bi mogla uspešno voditi posle in rešiti neodložljive naloge, je prišlo do položaja, ki se nikakor ne da ohraniti z neskončnimi razgovori. Vlada ni niti sposobna in niti nima avtoritete, da reši krizo. Ako se v zadnjem trenutku, za kar pa ni nade, ne pojavi nepričakovan preobrat, bi morala vlada odstopiti ali pa pasti v seji parlamenta. Da se niso pogajanja uspešno nadaljevala, je kriva zaslepljenost demokratske zajednice, ki je s sestavo Davido-vičevc vlade navidezno dobila vso oblast v svoje roke in vsled tega izgubila merilo za stvarnost. Neresno je, ako demokratska zajednica misli na liliputanske strankarske frakcije, katere se slučajno nahajajo v vrstah njene večine, a da bi klubi kakor so Narodni, Jugoslovanski, neodvisni demokrati in radikalci pa bili v vladi samo pod pogoji, katere bi podpisala demokratska zajednica. Ta smešna domišljavost je glavna ovira vsakemu sporazumu. Demokratska zajednica hoče krčevito ohraniti oblast, ali v tem jo opozicijonalne strank^ ne morejo podpirati.
LDU Belgrad, 9. sept. Po pogajanjih, ki so se vodila tekom včerajšnjega in prejšnjih dni, je končno uspelo prekoračiti vse zapreke in končno rešiti krizo. Danes je padla odločitev in je bila sestavljena Irita novega kabineta. Lista kabineta še ni objavljena, ker se morajo rešiti še nekatex-a osebna vprašanja. Kolikor se doznava i* političnih krogov, bo vlada sestavljena takole: Ministrski predsednik; Ljuba Davi-dovič, podpredsednik: dr. Korošec, minister za konstituanto: Stojan Protič, minister za notranje stvari: Josa Nestorovič, minister za zunanje stvari: dr. Ante Trum-bič, minister za vojno: general Števo Hadžič, finančni minister: dr. Voja Veljkovič, minister za pravosodje: dr. Pavio Marinkovič ali dr. Albert Kramer, minister za promet: Milodar Draškovič, minister za trgovino in industrijo: dr. Momčilo Ninčič, minister za narodno zdravje: dr. Slavko Miletič, minister za socialno politiko: Anton Kristan, minister za verstvo: dr. Tu-gomir Alaupovič, minister za pošto in brzojavi dr. Edo Lukinič, minister za šume in rude še ni določen, minister za javna dela: Miloš Kaoetanovič, minister za agrarno reformo: Kosta Timotijevič ali movič, minister za kmetijstvo Vitomir Ko-rač, minister za prehrano: Viljem Bukseg.
Varstvo manjšin.
(Naše telefonsko poročilo.)
Belgrad, 7. se ptembra. Danes ob 10. 1 opozicijskih strank, da vladi izjavijo svoje
1	D°z/ar.j k ministrski seji načelniki ‘ mnenje glede nekaterih določb v medna-
rodni pogodbi radi varstva manjšin. Prišli so Stojan Protič, dr. Korošec, dr. Laginja in za zbornico dr. Draža Pavlovič. Najbolj nevaren del pogodbe je člen 51, ki pravi med drugim, da država SHS usvaia odredbe, ki jih velesile spoznavajo kot potrebne za varstvo narodnih in verskih manjšin v naši državi. Stojan Protič je izjavil v imenu opozicije, da naj delegati pogodbe s takimi pogoji ne podpišejo. Zlasti se je izreke! proti členu 51 in izjavil, da se take določbe ne morejo sklepati brez naše udeležbe, da se mora varstvo manjšin postaviti na mednarodno podlago, kar naj velja ravno tako za Italijo, Francosko in Angleško. Varstvo manjšin ne sme iti tako daleč, da bi lahko draga nacionalno sorodna država izrabljala manjšine proti njihovim lastnim državam.
Belgrad, 7. »Pravda« poroča, da je vlada imela včeraj sejo in rešila vprašanje glede podpisa miru z Avstrijo. Odposlale so se instrukcije naši mirovni delegaciji v Pariz.
Belgrad, 8. septembra. V sredo naj se podpiše mirovna pogodba z Avstrijo. Ali jo bo podpisala tudi naša delegacija? Kitajska ni podpisala pogodbe z Nemčijo, o Ru-muniji pravijo, da ne bo podpisala pogodbe z Avstrijo. Naša javnost prazaprav ne ve, zakaj gre. Poročali smo- že na kratko, da so k ministrski seji povabljene opozicijonalne skupine svetovale vladi, da naj ne podpiše mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo radi člena 51., ki se glasi takole: »Država SHS pristaje in usvaja odredbe, katere bodo sporazumno zavezniške in pridružene sile smatrale za potrebne za varstvo onih državljanov v kraljestvu SHS, ki se od večine prebivalstva razlikujejo po plemenu, jeziku ali veri,«
In kaj zahtevajo velesile od nas? V svojem osnutku pogodbe z našo državo zahtevajo, da mora naša država v svojo ustavo sprejeti določbo, katero ne bi smela z nobenim zakonom, nobeno naredbo in nobenim uradnim dejanjem izpremeniti. Ta določba bi bila v bistvenem nastopna: Vsi prebivalci brez ozira rojstva, narodnosti, plemena in vere imajo popolno varstvo življenja in svobode. Svobodno sme vsak svojo vero izpovedovati in verske vaje vršiti, tako doma kakor tudi v javnosti. Brez vsake formalnosti sprejme naša država za svoje državljane s polnimi pravicami državljane avstrijske, ogrske in bolgarske državljane, ki imajo svoj domicil (bivališče) ali indiganati na ozemlju, ki po pogodbi z Avstrijo ali Ogrsko pripade naši državi. Te osebe pa imajo, če so stare 18 let, pravico optirati državljanstvo vsake druge držaje. Če se poslužijo opcije, se morajo tekom enega leta po opciji izseliti. Obdržati pa smejo-pri nas nepremično premoženje, a premično smejo svobodno brez vsakih taks odpeljati. Naša država mora priznati za državljane s polnimi pravicami brez vsakih formalnosti tudi tiste osebe, rojene na ozemlju bivše Avstrije, Ogrske in Bolgarske od starišev, ki imajo na tem ozemlju svoje bivališče, čeprav bi od dne-va, ko bi ta pogodba stopila v veljavo, ne bi tam stanovali. Te osebe se tudi tekom
2	let lahko odpovedo našemu državlj. Na ša država jih pri izvrševanju opcijske pravice ne sme ovirati. Vsaka oseba, ki se ne m°re sklicevati na kako drugo državljan-stv°, pridobi naše državljanstvo že z golim dejstvom rojstva na našem ozemlju.
Vsi državljani naše države so enaki pred zakonom. Imeti morajo enake ritžarijanske in politične pravice brez ozira na vero, pleme in jezik. Vse to jih ne sme ovijati, da ne bi imeli enakih pravic za državno službo, razne javne poklice, časti in °brti. Omejiti se jim ne sme njihov jezik, njti v zasebnem, niti v trgovskem občevanju, niti pri veroizpovedi, niti v časopisju, n|ti v knjigah, niti na javnih shodih. Glede občevanja z uradi in javnimi oblastmi bo-00 te narodnosti dobile primerne olajšave. Narodne in verske manjšin* morajo imeti jste pravice in jamstva pri ustanavljanju m nadzorovanju starih in novih dobrodelnih, verskih in socialnih ustanov prava pri vzf>oievališčih, v katerih bodo svobodno rabili svoj jezik in vero, V krajih z znatno narodno ali versko manjšino jim bo naša država dala olajšave, da se bodo otroci lahko učili v svojem jeziku. V krajih, kjer so te manjšine v znatni meri, bodo dobili
Dr. Friderik Naumann,
vodja nemške demokratične stranke, član narodne zbornice, je pred kratkim v 59. letu svoje starosti umrl.
Rojen je bil na Saškem, sprva pastor, nato pisatelj in politik, 1. 1907 je bil izvoljen za poslanca v državno zbornico. Izdajal je »Hilfe«; osnoval je bil načrt za združeno srednjo Evropo, potom katerega je postal znan v najširših krogih. S polomom italijanskega imperijalizma je tudi njegova srednja Evropa izpuhtela v nič.
tudi pravičen del javnih dohodkov za ta namen.
Družinska in osebna prava muslima* nov se bodo urejevala po njihovih verskih običajih in vlada se bo potrudila da dobe svojega verskega poglavarja (reis-ulema). pod posebnim varstvom bodo džamije, grobovi in druge muslimanske ustanove.
To so bistveni ukazi velesil za našo notranjo politiko napram narodnim in verskim manjšinam. Ali še nekaj zahtevajo velesile. Naša država mora priznati, da so te obveznosti mednarodnega značaja in da bodo postavljene pod varstvo zveze narodov. Brez dovoljenja večine v zvezi narodov naša država teh določb ne bi smela izpremeniti. Še bolj trda pa je določba, da moramo vsakemu članu zveze narodov priznati pravico, da sme zvezo. narodov opozoriti na vsako kršitev ali nevarnost kršitve ene teh odredb. Zveza narodov ima pravico storiti vse korake in navodila, ki bodo primerna in učinkovita. Naša država mora priznati, da bodo vsaka različna naziranja v stvarnih in upravnih vprašanjih teh odredb priznala kot spor mednarodnega značaja, ki se mora predložiti stalnemu mednarodnemu razsodišču, ki bo razsodilo brez priziva.
Belgrajska »Politika«, ki je prva opozorila na zloglasni člen51, pravi, da ne moremo podpisati mirovne pogodbe s tako določbo kot je člen 51. iz nastopnih razlogov: Pogodba ne daje naši državi pravico, da bi se smela zavzeti za svoje rojake n. pr. v Italiji, ki je podjarmila čez pol milijona naših ljudi, pač pa bi imela Italija pravico, vsak dogodek v naši notranji politiki spraviti pred zvezo narodov in Italija bi gotovo radevolje »varovala ne samo Italijane, ampak tudi Amavte in zlasti Nemce
v naši državi.« Mi smo v svoji zakonodaji sami od sebe priznali manjšinam potrebne enakopravnosti, za kar je najboljši dokaz novi volilni zakon za ustavotvomo skupščino s proporcem, ki omogoča verskim in narodnim manjšinam, da pridejo v parlament. Rumunija ima v svojih starih mejah tudi proporcijonalni volilni sistem, a v novih pokrajinah je uvedla večinski volilni sistem z očitno tendenco, da zapre narodnim manjšinam vhod v bukareški parlament. Mi bi morali podpisati to pogodbo, Rumunija pa se bo menda te obveznosti ubranila na ta način, da bi? se obvezala to podpisati šele z Mažarsko, če bi kdaj prišlo do podpisa med njima. Dalje piše list, da sta Poljska in Čehoslovaška res sprejeli te obveznosti, toda to sta dve novi državi, pri katerih se državna suverenost šele ustvarja, dočim se s tako pogodbo Srbija krši in spravlja v dvomljiv položaj in sicer ne radi onih, ki naj bi dobili tako varstvo, ampak v interesu onih znanih sil. ki hočejo pod imenom lige narodov nadaljevati tisto, kar so doslej delale samo v svojem imenu in še to taino. »Politika poroča, da sta 4 t. m. Pašič in Trumbič predložila novo formulo in obenem izjavo, da naša država ne more sprejeti odredb, ki se ji usi-ljujejo enostransko.
Stran 2
•»Večerni list«, <lne 9. septembra 1919,
Štev, 196.
Mi pristavljamo samo: Pristati bi mogli samo pod pogojem, da 1) naši rojikijv Italiji dobe iste pravice, 2) da sme naša država tudi nje vzeti v svoje varstvo,
*
Iz Lyoha poročajo 8, t. m,- Vrhovni svet je sklican za pondeljek dopoldne. Bržkone ss bo bavil z nemškim odgovorom na noto s 1. septembra in nadaljeval proučavanje pogodb z novimi državami, ki so predvidene v mirovnih pogojih z Avstrijo. S temi pogodbami hočejo zagotoviti varstvo na-rdnih in verskih manjšin, posebno v Ru-rnunijo in Jugoslavijo,
Fotografija demokratskega „ro-doifubja".
Med »državotvornimi« ministri, na katere je »demokratska« stranka posebno ponosna, je tudi dr, Franjo Poljak. Dokaz njegovega »požrtvovalnega dela« za sebe prinaša zagrebška »Narodna Politika« v st, 205, List objavlja besedilo dogovora, ki sta ga v imenu hrv,-slav, gospodarskega društva podpisala grof Kulmer in dr. Fr, Poljak z zastopnikom »Prve hrvatske šte-dionice« in tvornice likerjev Otonom Sternom,
Po tem dogovoru ima dobiti gospodarsko društvo dovoljenje za osnovanje osrednje tvornice špirita pod svojim imenom, toda na račun tvornice likerjev in Otona Sterna in sicer za okraje Zagreb, Stubica, Sv. Ivan Zelina, Novi Marof, Kostajnica, za občini Sunja in Samobor. Posle upravlja izvršilni odbor, sestoječ iz dr. Poljaka, Jos. Kolenca ter iz židov R. Leibenfrosta, Jakoba Reissa in Otona Sterna. Temu odboru je pridržana odločitev v »vseh« stvareh, v kolikor niso prepuščene J. Reissu in Otonu Sternu, ki bi opravljala tehnično, trgovsko in uradno poslovanje, torej vse. Čisti dobiček, ki bi obstojal v iznosu popusta na davku za kuhanje žganja, ki bi ga podelila vlada, bi se razdelil na tri dele; en del bi dobilo gospodarsko društvo, drugi Prva hrvatska štedionica, a tretji Jakob Reiss in Oto Stem, toda predvsem dobe od tega dobička 25 %' nagrade člani izvršilnega odbora. Ta dogovor naj bi veljal — 20 let in za toliko časa naj bi se dr. Poljaku zajamčil »čisti dobiček«. Dogovor pravi nadalje v čl, 11-: Dve tretjini proizvodov žganjarn, ki spadajo v okoliš tega udruže-nja, pripadati tvornici likerjev in Otonu Sternu za proizvodno ceno, a tretja tretjina, ako jo gospodarsko društvo do konca septembra ne optira. Od teh dveh tretjin in eventuelno tudi tretje tretjine sta uživala Jakob Reiss in Oton Štern velikansk dobiček, ker se je od kmetov prevzemalo blago, slive in drugo, za maksimalno ceno, kateri so imeli prišteti samo še stroške proizvajanja, da so dobili proizvodno ceno, za katero sta J. Reiss in Oton Stem blago odkupila ter potem prodala za tržno ceno, kar se je nameravalo nadaljevati celih — 20 let.
Na čistem dobičku, ki ni v dogovoru omenjen, je dr. Poljak zaslužil milijone. Ta dobičkanosni posel je mogel opravljati le z uporabo Gospodarskega društva na račun ljudstva, ki je moralo svoje blago prodajati po določenih cenah, da so dr, Poljak in tovariši mogli imeti neomejene dobičke. Tako je delal v tem slučaju, a enako tudi v centrali za izvoz prešičev in pozneje živine. Dr. Poljak, sedanji minister in član demokratske zajednice, se je za časa vojne družil s kapitalisti v centralah,^ podpiranih od mažarske vlade, da se je izžemalo ljudstvo. In celih 20 let so mislili delati po tem načinu!
Kaj pravijo k temu nasprotniki kapitalizma — Korač, Kristan in tovariši, sedanji vladni tovariši dr. Poljaka?
Danes je dr. Poljak minister za agrarno reformo. S kakim zaupanjem se more pričakovati, da bo to reformo izvajal v interesu naroda, ko je v omenjeni družbi dokazal, koliko mu je na tem, da ima ljudstvo od svojega dela in trpljenja dobiček, ki jc potom central sipal narodni dobiček v kapitalistične vreče in črpal iz njih s polnimi rokami,	_________
Politične novice.
-j- Moderni proletarci Med sociali stično »Radničko štamparijo« v Zagrebu in neko belgrajsko tvrdko se vrše pogajanja za prenos tiskarne v Belgrad. Tam naj bi tiskarno prevzel poseben konzorcij z Vinkom Leiterjem in poslancem Slavkom Hen-čem na čelu. Akcionarji »Radničke štam-parije« so imeli v tej zadevi sejo v okrožni blagajni; med njimi se svetijo trle moderni »proletarci«; baron Kalman rfeifer, Ju-Hus Pfeifer, ravnatelj Sorgcr, ravnatelj »Zemaljske banke« Oskar Weismauer, »Zemaljska banka« in še nekaj podobnih. Ti akcionarji — ki precej diše po judih — sedaj, ko gre zato, da napravijo dober »kšeft«, nič ne mislijo na škodo, ki bi jo ob tem imeli pravi proletarci, marveč edi-no-le na svoj dobiček. So pač povsod m vselej enaki pa naj tudi »delaio« pod socialistično firmo.
4- Ne vedo, čemu so. Odkar so se demokratom zmajala tla pod nogami in so zaslutili, da za vlado niso rojeni, so oči-vidno izgubili buzolo svoje politike. Doslej je vsak tepec med njimi lahko vedel, za kaj gre: za vlado pač. Ampak zdaj?! Vse pametne in koristne ideje imajo v svojih programih že druge stranke, staro geslo »svobodomiselstva« je postalo dolgočasno in nikogar več niti ne vleče niti ne vznemirja — — kaj torej hočejo demokrati s svojo zajednico?? To je veliko vprašanje, ki tlači demokrate. Da bi ti svoji notranji razdvojenosti odoleli in sebe ter ostali svet prepričali o potrebi svojega bistvo-vanja, njihova glasila neprestano pišejo o »pravcu« in nalogah Demokratske zajednice. Tako zopet naglaša »Riječ« v uvodniku 5. t. m.: »Mi moramo razumeti svojo poglavitno nalogo: da smo čvrst odpor proti vsakemu poizkusu konservativnih sil, da tirajo naše narodne mase v plemensko razcepljenost in da jih zadrže v podrejenem predvojnem socialnem položaju in da smo element, ki stremi za ureditvijo naše narodne države po zahtevah resničnega narodnega življenja.« Konservativnih sil, ki bi ljudske mase rade zadržale v predvojnem socialnem položaju, je največ v Demokratski zajednici in kako malo je tista ureditev države, ki jo hočejo demokrati, v soglasju z resničnimi potrebami narodnega življenja, kaže dejstvo, da je morala demokratska vlada izvajati svoj režim s pomočjo policije in bajonetov. Še se bodo ubijale demokratske glave, predno najdejo svoj pravec in spoznajo svojo nalogo.
+ Mežiška dolina, (Slab z a g o -v o r,) »Naprej« je odgovoril na članek v »Večernem listu« zaradi likvidacije »Miess-taler Wirtschaftsvereina« in tolaži člane, da ne bodo trpeli nobene škode, ker so priskočile socijalnodemokraške organizacije na pomoč, in da je prišlo omenjeno društvo v zadrego vsled predragega nakupovanja pri aprovizaciji. Mi si usojamo na to sledeča vprašanja: 1, Ako pomagajo so-cialnoderaokraške organizacije, da člani ne bodo trpeli škode, zakaj se pa v likvidaciji v »Uradnem listu« glasi:	»Upniki	se	naj
oglasijo«? 2. Ako je aprovizacija predrago nakupila mast, zakaj se ne išče primanjkljaj pri aprovizaciji, 3. Če so bili nastav-ljenci v prodajalni po prevzetju društva zmožni, zakaj so pa po preteku treh mesecev prišli izvežbani korniji od drugod, domačini pa so morali zopet na delo?
Dom® novke.
— Kralj Peter, ki se nahaja točasno v Arangjelovcu, pride v Belgrad koncem tega meseca. Stanoval bo v vili na Topči-derskem griču, dokler ne bo Dvor poprav-Ijen.
— Škofja Loka, Začetek šole v dekliškem zavodu pri uršulinkah — ljudska in meščanska šola ter učiteljišč:; -- bo dne 23. septembra |! nvk) s sv. mašo ob 9. uri. Oglasiti se je v svrho vpisovanja dan poprej, 22. septembra pri samostanskem predstojništvu.
— V ministrstvu za prehrano se dela z veliko vnemo na reorganizaciji, ki naj usposobi ministrstvo, da bo odgovarjalo svojemu namenu. Eden glavnih razlogov za njegov obstoj je boj proti draginji in korupciji. Dosedaj se je ta borba vodila z manjšo energijo, kakor bi to zahtevala korist naroda in države. To se vidi na temu, da cene še vedno rastejo, namesto da bi padale. Reorganizacija bo izvedena v najkrajšem času. (LDU.)
— Železniška nesreča, V soboto dopoldne sta pri Palanki trčila dva vlaka skupaj. Razen nekoliko lahko poškodovanih ni bilo žrtev.
— Zadavila je svoje 76-letno mater Nežo Goli v noči od 4. do 5. septembra v Pečicah škocijanske župnije na Dolenjskem 43-letna samska hči Marija. Vzrok: Domače razprtije. Morilka je zločin priznala. Priznala je pa tudi nek požig iz prejšnjih let. Zločinko so odvedli začasno v sodnij-ske zapore v Mokronogu.
— Knjigoveznico in trgovino knjig, slik itd. M. Levec v Radovljici je prevzel g. Fr. Lerch, katerega vsem prav toplo priporočamo.
  Ženitev v Ameriki. V San Franciscu sta se poročila Jakob Pajmič in Jožefa Gorše. Ženin je doma iz Loškega potoka, nevesta pa iz Hrasta pri Dragatušu.
  Za regulacijo Save pri Zagrebu so
se začeli zanimati Francozi, ki so poslali te dni na lice mesta posebno komisijo. Komisija je izjavila, da bi sc moralo delati z veliko večjim kapitalom, ako naj se reka v doglednem času uredi za plovbo. Osnoval se bo, če treba, poseben konsorcdj z velikim kapitalom, ki bo vzel regulacijo popolnoma v svoje roke. ___________________
Vilma de Thiery. Vstopnice se dobe v trafiki v Prešernovi ulici št. 54.
Ij »Dnevi našega življenja« v dramskem gledališču. V soboto se je pri otvoritvi sezone v dramskem gledališču vršila premijera drame »Dnevi našega življenja«, ki jo je spisal ruski pisatelj Leonid Andrejev. Snov drame je vzeta iz nižin življenja in nam odkriva neizmerno tragične strani tega. Na odru smo videli po večini same nove igralske moči, katerih nekateri obetajo lepo prihodnjost naše drame, če ji ostanejo zvesti. Pavlinovo in Martinčeviča smo videli že v »Ženi — vrag«; to pot sicer nista bila tako sijajna, a zadovoljiva vendarle. Pregarceva je na nekaterih mestih dosegla polno višino, kot jo je zahtevala njena vloga. Rogos in Osipovič sta bila dobra, isto lahko trdimo o Gabrščiku, da se ne spuščamo na manjše vloge. V splošnem je bila predstava igre povoljna, milje igre zadet; režijo igre moramo pohvaliti,
lj Stanovanjska beda v Ljubljani. Sestala se je in uraduje od 1, septembra v Ljubljani državna stanovanjska komisija. Ali bo ona kos ogromni nalogi, ki jo čaka? AH bo ona imela dovolj odločne volje, poskrbeti streho stotinam družin, U o jih poglavarji služijo koristim domovine? Ali bo imela dovolj odločnosti, poskrbeti za to, da se iz Ljubljane čimprej umaknejo stotine in stotine strank, ki lahko žive na deželi ne da bi bili s tem ogroženi njih živ-Ijenski pogoji in ne da bi s tem škodili javnim koristim? Brezstanovanjci hočejo pokazati, da jih mineva potrpežljivost in so odločeni javno pokazali na pot, ki jo hočejo nastopiti, ako bi bili primorani ostati čez zimo brez stanovanja. V ta namen sklicujejo javen shod, ki se vrši v petek dne 12. septembra ob 19.30 uri v Mestnem domu. Komur je stanovanjska kriza mari, naj se shoda udeleži!
lj Stanovanjska komisija v Ljubljani. Ker so dospele pritožbe, da so nepoklicane osebe pregledovale stanovanja, opozarja stanovanjska komisija občinstvo, da se bodo stanovanja odpovedovala in nakazovala le potom pismenega ukrepa komisije. Poizvedovanja o stanovanjih in pregledovanju istih se vršijo le po uniformiranih stražnikih ali pa civilnih organih, kateri se morajo izkazati s pooblastilom stanovanjske komisije. V izogib zlorab naj stranke od civilnih organov vedno zahtevajo, da se pri vstopu v stanovanje legitimirajo.
$šsrod^o gledišče.
Drama.
V torek, dne 9. septembra zaprto,
V sredo, dne 10. septembra, »Dnevi našega življenja«, D-l.
V četrtek, dne 11. septembra, »Oče«, abonement C-l.
V petek, dne 12. septembra, zaprto.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
o Na ahodu upokojenega tobačnega
delavstva v Ljubljani dne 7. septembra, na katerem so poročali Simončič Ana, Bahar Valentin in Mihael Moškerc, se je soglasno izrekla zahvala Jugoslovanskemu klubu, imenom pa g. poslancu dr. Korošcu in Gostinčarju, ker se ic izposlovalo upokojenemu tobačnemu delavstvu izboljšanje njegovih prejemkov. Na predlog Habjanove je shod, ki je bil prav dobro obiskan, ogorčeno obsodil Škandal v Kropi in Kamnigo-rici. Shod zahteva, da se zagotovi delavstvu v Kamnigorici in Kropi obstoj.
novice.
r Krompirjev kralj. Anglež Willia®
Denis je stopil v zasebno življenje ter j« prodal svojo tvrdko za več kot 2 milijona funtov. Denis je imel čez 10.000 oralov zemlje, na kateri je sadil krompir. Fo vsej deželi je imel pradaiainice, Denisova kariera je jako romantična. Začel je. kot čistilec krompirja, na majhni farmi
r Kako so nastali »Komedianti«. »FV garo« poroča, kako je nastala opera »Ko* median ti«, ki je prinesla avtorju svetovno slavo. Leoncavallo se jo tedaj imenoval še Leone Cavallo ter je pisal pesmi za najbolj obiskovane pariške kabarete. »Eldoradof je imelo torej vsako soboto novo premier? Cavallovc pesmi, Na ulici ga ni bilo video drugače nego s črnim usnjatim zavoje® pod pazduho. Zavoj se jc debelil od do* do dne, in Cavallov: prijatelji so si belili glavo, kaj neki pevec nosi v njem. On p* jc molčal kakor grob. a zavoj jte čuval kakor oko. Samo, kadar je našel kje Ot samem prost trenutek, in naj je to bil® kjerkoli, je potegnil iz zavoja note ter pi* sal. In tako so nastali Leoncavallovi »IvO* medianti«.	..A
r Angleške brke ginejo. V »Dailf Mail« piš? Rolf Harold Brethertoo, da M .Angleži hitro poslavljajo od tipičnih kfltff kih brk. Pričakovalo se je, da si bodo pfl povratku s fronte mnogi pustili rasti brk$ ali prišlo je ravno narobe, Že na fronti s0 dosegli, da je bila razveljavljena prepoved britja zgornje ustnice, ki je bila doslej f veljavi v angleški armadi. Vrhovni povelj* nik je moral priznati, da so brke nehigije* nične in nadležne in je razveljavil prepoved, Navado, obraz briti popolnoma, pri? nesejo vojaki v občansko življenje, tako da bo obličje brez brk kmalu postala angl®f ška moda. Podoba je, da je k razširjenj nove mode dosti pripomogla želja, da bi bili možje vsaj na oči kolikor mogoča mladi. Znano je vendar iz vsakdanje i#! kušnje, da je mnoge mož v »najboljših 1®* lih« sprejelo ameriško modo gladkeg* obličja v dobi, ko so zapazili, da jim, za* čenjajo brke naglo siveti. A dandanes noče biti nihče star.	■:
       ..........................
Žšpa ali mrtoa?
Prevedel F.
Novela, spisal Rabindranat Tagore.
{Dalje.J
B.
Uubllanske novice.
lj »Glasbena Matica«. Koncert, v katerem nastopi slovenski klavirski virtuoz g. Ciril Ličar se vrši v petek 12^ t, m, v Unionski dvorani. Pri koncertu Cirila Ličarja bo tudi sodelovala odlična hrvatska koncertna in operna pevka altistinja gdč.
m.
Obleka se je s prijemala od blata, radi čudnih misli in tavanja skozi noč je dobil njen obraz izraz blaznosti; respičoo, njena zunanjost je bila taka, da bi se jo bil lahko kdo bal, otroci bi jo bili kamenjali ali bi bili bežali pred njo. K sreči je bil prvi, ki jo je videl, nek potnik. Stopil jc k nji in je dejal: »Mati, ti si videti častitljiva žena. Kam greš tako sama in v ti cbleki?«
Kadambini, ki ni mogla zbrati svojih misli, je molče strmela vanj.^ Ni si mogla misliti, da je še vedno v stiku s svetom, da je podobna častitljivi ženi in da jo potnik vpraša po čem.
In zopet je dejal mož:	»Pojdi,	žena.,
peljal te bom domov. Povej, kje stanuješ?«
Kadambini je preudarila. Da bi se vrnila v hišo svojega tasta, bi bilo blazno, očetove hiše pa nd imela. Spomnila se je na neko prijateljico iz svoje mladosti-Jogmaje ni videla že od mladih dni, le od časa do časa sta si pisali pisma. Svoje-časno se je bil razvnel med njima prepirček; Kadambini se jc trudila, da dokaže, kako neskončna je njena ljubezen do Jogmaje, medtem ko je njena prijateljica tožila, da ji Kadambini ne vrača ljubezni, k} bi bila enaka njeni. Prepričani pa sta bili obe, da se, če se zopet vidita, ne bosta ločili nikoli več.
Kadambini je dejala potniku: »V Sri-patijevo hišo v Nizindapurju bi rada šla.«
Ker je šel potnik proti Kalkuti, jc ležal Nizindapur, četudi ne blizu, ob njegovi poti. Tako jc peljal Kadambino k Sri-patijevi hiši in prijateljici sta se zopet videli- Prvi hip se nista spoznali, polagoma sta razbrali poteze iz svoje mladosti.
»Kaka sreča!« je dejala Jogmaja, »Niti sanjala nisem, da te bom še kdaj videla. Toda kako si prišla setn, sestra? Ljudje tvojega svaka bi te gotovo ne pustili na
pol?«	,	,	,	-1
Kadambini jc o ostala kot nema m de-
iala končno:	»Sestra, ne vprašuj me po
mojem tastu. Daj mi kotiček v svoji hiši b*
obdrži me za deklo: opravljala bom tvoj* dela-«	.	.	e
»Paj?« je vzkliknila Jogmaja. »Te?8 da hi imela za deklo! Ti si moja najveČj* prijateljica, ti si moja —•« in tako dali* in tako dalje.	_
Ravno v tem hipu ;c vstopil Sripa. Kadambini je strmela nekaj časa to se je počasi odstranila. Glavo je pustila odkrito in ni kazala niti najmanj®8 slamežljivosti, niti spoštovanja. Jogmaja 1 začela iz strahu, da ne bi si njen mož ** mislil o njeni prijateljici, pripovedovati j* mišljeno povest. Teda Sripati, ki je ra . volje pritrdil vsemu, kar je dejala Jog®a1~ ji je presekal besedo in vsekal neprije*® čustvo njenemu srcu.	_	*
Kadambini je prišla, toda ni bila s svojo prijateljico: smrt je bila med ®, tna. Ni mogla občutiti zaupanja do drugi tako dolgo, kot si ni bila na jasnem o nem bistvu in jo je glodala ta zavesi K* dambinj je strmela pogosto v Jogmajo razglabljala sama pri sebi. Mislila je: ima svojega moža in svoje delo, živi v sjUj tu, ki je oddaljen od mojega. Ona 0 svojo ljubezen in svoje dolžnosti z ljud^j, jaz sem prazna senca, ona je med žrv®* jaz sem v večnosti.«
Jogmaja je občutila neugodno čus ^ ni pa vedela, zakaj. Ženske ne . ukfl skrivnosti; in čcthdi sc neznano ^ ^ izpremeni v poezijo, v junaštvo, v učen se vendar ne da postaviti v račun za & spodinjstvo. Zato, če ženska česa ne ume, razdere in pozabi ali pa izobUc* ^ novo po svojem okusu in potrebi; gi* ji pa ne posreči ena teh dveh poti, i® JA,, jarjena nad tem. Večja ko je bila binina raztresenost, bolj nestrpna te “e, jogmaja ž njo in se je začudena vpra vaia, kaka bolest teži njeno dušo,
(Ualie.l J
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Tiska -Jugoslovanska tiskarna« v Ljubije**