503
po njegovih potovanjih in popisuje zlasti njegovo delo za ubogi irski narod. Obeta nam nadaljevanje o zadnji ddbi Burke-ovega delovanja in oceno njegove zgovornosti.
Juri baron Vega, slovenski junak in uenjak. ivljenjepis. Ob stopetdesetletnici njegovega rojstva spisal profesor Makso Pirnat v Idriji. Ponatis iz koledarja drube sv. Mohorja za 1. 1905. Izdala in zaloila druba sv. Mohorja v Celovcu. Celovec 1906. Mala 8, 51 strani, Cena 30 vin. Dom in Svet" je prinesel 1. 1904. v 3. t. sestavek Ob 150letnici Vegovega rojstva", v katerem je pregledno razloeno, kdo se je v teku stoletja zanimal za Vega in kdo je kaj pisal o njem. Ondi natetim publikacijam je treba dodati e prof. Maksa Pirnata spis, ki smo ga zgoraj zaznamovali s polnim naslovom. Ker ujemo, da se bo letos odkril v Moravah Vegov spomenik, se nam zdi umestno, da opozorimo slovensko obinstvo na to poljudno in gladko pisano knjiico, ki ima namen, posebno pri mladini zbujati zanimanje za velikega naega rojaka in za njegove vrline. Kar je Vega dosegel, vse to je dosegel le s svojo jekleno, neutrudljivo pridnostjo". P.
Grand hotel Union v Ljubljani je naslov jako lini knjiici, ki je izla v slovenskem, nemkem in francoskem jeziku. Njen namen je reklama za tujski promet v Kranjski deeli. Izborne slike nam ne kaejo le krasnih, z vsem modernim komfortom opremljenih prostorov hotela Union", na katerega je lahko Ljubljana po pravici ponosna, ker mu dale naokoli ni enakega, ampak tudi slike Ljubljane, Postojnske jame, Bleda, gradu Predjama, Bohinjskega jezera, Vintgarja, Triglava, Perinika i. t. d. s primernim popisom. elimo, da se knjiica raziri zlasti med potniki.
Vojska na Daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Larap. V Ljubljani, 1906. Zaloba Dom in Sveta". Tisk Katol. Tiskarne". Str. 374. To delo, ki je prielo izhajati e
poetkom rusko-japonske vojske, je dokonano s 24. polo, ki je nedavno izla. Seveda izpo-etka ni nihe mislil na to, da se bo vojska za Ruse tako alostno konala, in iz splonega zanimanja za vojne dogodke je izel sklep, da se zaenja izdajati to delo. Urednik je rabil, kakor se vidi najbolje vire, zlasti poivljajo opis vojnih dogodkov mnogotevilni dopisi ruskih vojakov z bojia, ki jih je nabral iz ruskih dnevnikov. K sklepu opozarjamo na kratko, a temeljito razpravo o poetkih in vzrokih ruske revolucije. Knjiga je jako bogato ilustrirana in ima trajno vrednost. Saj je pa tudi doslej edina te vrste v naem slovstvu.
F. D.
urnal ministerstva narodnago pro-sveenija (Maj 1906. Novaja serija. ast III.) prinaa izpod peresa prof. Zabolotskega, ki nam je znan izza odkritja Preernovega spomenika v Ljubljani, kratko oceno Vesel-Aker-eve Ruske antologije". Po mnenju Zobo-lotskega se odlikuje slovenska antologija pred drugimi inozemskimi, ruskimi antologijami s svojo bogato in vsestransko vsebino in po dobrih prevodih, med katerimi se odlikujejo posebno prevodi Akerevi. Interesantna je ocena Zabolotskega tem bolj, ker podaja tudi kratke literarne rtice o prevodih glavnih prevajateljev Vesela in Akerca in dobro oznauje posebno duh in nazore Akereve. Nazadnje priporoa za bodoe nekatere ruske antologije in zbirke pesmi, ki so popolneje in bogateje kakor ona zbirka, ki jo je uporabljal Akerc in drugi; zato pogreamo v nai Ruski antologiji" imena in pesmi nekaterih boljih ruskih pesnikov, ki bi jih priakovali. Pod naslovom 0 nekotorvh novyh izdanijah Slovinskoj Maticv" opozarja N. Petrovskij uene Ruse na knjige Matice Slovenske" in na ^asopis za zgodovino in narodopis". Pohvalno omenja zlasti Ileievo obelodanjenje Murevih pisem in opozarja na nekatere nedostatke v Simonievi Sloven-ski bibliografiji", ki jih je poudarjal e v istem urnalu" 1906. I. t. pod naslovom Slove-nica". /. M.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si