KRANJ, petek, 8.1.1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik, v. d. Jože Košnjek St. 2 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zdrav, bel, mrzel zimski dan. Narava se spravlja k nočitku Pn trošniški čas odmerja ritem živečim. Misli, ti neumljfvi produkti možganov, bežijo čez prostranstvo znanega: Vojna t^preteklost Poljska daleč, sreča še ne družica vsem živečim preteklost, Misel si zaželi mediteranske sproščenosti in že je v muzeiu Prado. Vabi jo ritem kastanjet in rjovenje bikov. Pomendran" toreador hrope. Množica kriči: ole, ole! umenarani Picassova Guernica. Vse v meni obnemi. Spomladi 1937, v času španske državljanske vojne so se nad majhnim baskovskim mestom Guernico pojavila Francovnh\ so jih pilotirali nemški piloti. Smrtonosnimi,ITsZspadale ko preproga - prvi izum krvnika Goringa, rušijo in ub" jafo |e isto leto Picasso slika svoj protest zoper vsakršno nasilje Pretresen zrem v raztrgana bitja. Žalostni ' ptič naznania nesrečo. Apokaliptični konj - simbol strahot, rjove o koncu sveta Iznakažena ženska bitja so antisimbol antične popolnost? Ž govedjo masko pokriti barbar, z najnovejšo ubiialsko t^hJli^ nadal/uje delo svojih davnih prednikov. Rim'res ni napravSan? a zgodovina se vseeno ponavlja. p avi slram> Spet sem v Poljanah. Nobene vrste, nikjer uglajenega lakaia Sam zrem v Ivetovo Vstajo, to pesem upora in vere v novo ki mora' mora priti. Spredaj je Jernej, s puško v roki in bombo za pasom ne prosi, ampak terja svobodo in revolucijo. Poljanci bijejo boi Duh i* Rožne doline jih spaja. Nikjer ni čutiti malodušja in ponižnosti nikjer slišati otožne pesmi\ Spredaj je Ona - slovenska mati, s hlebcem pod pazduho m trobojnico v levici. »Bijte, fantje! Iz mene ste rojeni in moj jezik govorite BiitP bijte! Naš čas je prihodnost!« 3 sovorite. Kijte, Še bolj oglati so postali borcev obrazi, roke še trdneje grabijo orožje, besede zaprisege se gromko kotalijo skozi stisnjene zobe Tebi, umetnina, ne bo treba v izgnanstvo. Tu boš nemo pričala prihodnjim rodovom o ljudeh, ki so zaustavili plaz narodovega uničenja. * Sneg j'e za trenutek pordečil in postalo mi je toplo. Bil sem srečen. Hotel sem svojo srečo deliti s Poljaki, Palestinci Cilenci... bilo jih je na milijone, a jaz sem bil sam. Kdaj bomo srečni v večini? Kdaj...? Viktor ŽAKELJ Slovesnost ob prazniku V počastitev 9. januarja, praznika občine Skofja Loka, ki ga praznujejo v spomin na decembrsko poljansko vstajo in znamenito januarsko bitko v Dražgo&ah. se že ves mesec vrstijo Številne Športne in kulturne prireditve. Osrednja slovesnost pa bo jutri, 9. januarja, ob 9. uri v dvorani kina Sora Skofja Loka. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupSčine Viktor Zakeli Brez so vlaganj a ne bo premoga Kreditni odbor Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske je na svoji zadnji decembrski seji odobril kredit Merkurju za sovlaganje v bosanske premogovnike — Premoga bo več, toda Se vedno ne dovolj Kranj - Huda energetska kriza, ki nas z omejevanjem uvoza nafte in plina pesti vse bolj, nas usmerja k domači proizvodnji energije, v prvi vrsti v večje izkoriščanje rudnikov in odkrivanje novih kopov. Gorenjska se danes greje polovico iz slovenskih rudnikov, polovico pa iz bosanskih. Letošnje potrebe za široko potrošnjo bodo blizu 120.000 ton, predvidevajo pri Merkurju. Lani smo potrebovali 100.000 ton, potrebe pa rastejo približno po 20 odstotkov na leto. Ze dolgo ugotavljamo, da brez so-vlaganj v rudnike ne bo šlo. Da bomo iz njih izvlekli več, pa je potrebno preskrbeti moderno mehanizacijo. Pri Merkurju so se odločili, da bodo sovlagali v sedem bosanskih rudnikov: v zeniška rudnika črnega premoga Stara Jama in Abid Lolič Bila, v tuzlanska rudnika lignita Dobrnja-Lukavac in Kreko ter v rudnike črnega premoga Djudjevik, Breza in Banoviči. S petimi imajo že podpisan samoupravni sporazum, le Djudjevik in Banoviči še nista dala dokončnega odgovora. Za zdaj je kreditni odbor Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske odobril Merkurju kredit v višini 75 milijonov dinarjev, s katerim bo Merkur od imenovanih rudnikov do leta 1985 dobival poprečno nekaj nad 30.000 ton premoga letno. Denar bodo rudniki porabili za odpi- Pomoč rojakov svojcem ponesrečenih KRANJ - Ob hudi letalski nesreči na Korziki v začetku decembra lani tudi naši delavci na začasnem delu v tujini niso ostali neprizadeti. Žalostna vest je pretresla tudi člane slovenskega kluba Triglav v Stuttgartu. Ko so se 13. decembra lani zbrali na novoletni prireditvi, so namenili 4S3 nemlkih mark za člane ponesrečenih družin. Predvsem so mislili na najmlajše, ki so ostali sami. Na razširjeni seji upravnega odbora kluba Triglav in svetov staršev oddelkov dopolnilnega pouka dva dni zatem pa so zbrali še 247 mark. Prispevek 700 nemikih mark so nakazali na žiro račun Republiškega odbora Rdečega križa in ob tem pripisali, da je pomoč sicer skromna, a je dokaz skupne misli in skrbi za sočloveka v težavah, nitka, ki jih povezuje s prizadetimi rojaki tudi ob tej nesreči. ranje novih kopov, za nabavo nove, boljše opreme, ki bo omogočila večji in varnejši izkop premoga, ter za zboljšanje družbenega standarda rudarjev. V pogovoru z Ivanom Klanjškom, direktorjem TOZD Maloprodaja Merkur Kranj, smo izvedeli, da bo tudi ta rešitev le prehodna. Do leta 1985 bodo bosanski rudniki dajali Gorenjski letno okrog 34.000 ton. kar bo še vedno polovico manj premoga, kot bi ga potrebovali. Poleg denarnega sovlaganja zahtevajo tudi devize, ki jih bodo potrebovali za uvoz moderne rudniške opreme. Teh Merkur seveda nima in jih bo treba dobiti iz republiških deviznih sredstev. Edina rešitev bo spet uvoz, in to iz vzhodnonemških rudnikov in tokrat za ugodnejši kliring. ne za konvertibilno valuto. Pri nas primanjkuje predvsem kvalitetnega premoga. Moderna mehanizacija sicer nakoplje več, toda več je tudi premogovega prahu in manj kock kot pri ročnem kopanju. Prav zaradi tega v Tuzli in Zenici resno razmišljajo o briketarni, ki hi dala iz premogovega zdroba in smole odlično gorivo. Toda spet bodo potrebna devizna sredstva in sovlaganja. V domačih rudnikih slabo kaže. Kotredešješe vedno zalit, iz velenjskega premogovnika namenjajo le malo lignita za široko potrošnjo. Vse po vrsti pa je treba obnoviti, modernizirati, poiskati nove kope. Tudi tu bo morala prispevati svoje široka potrošnja. Zaenkrat grob izračun pravi, da bi moral vsak potrošnik pri nakupu tone premoga prispevati okrog 270 dinarjev. Cena premoga se danes vrti že od 2.000 do 3.500 dinarjev za tono, pričakovati pa je še podražitve. Brez teh, napovedujejo rudarji, naše premogovništvo ne bo zmoglo količin, kakršne od njih zahtevajo. D. Dolenc ■ Danes v Glasu: V današnji številki Glasa smo pripravili obilo zanimivega branja. Več pozornosti pa v današnjem Glasu namenjamo prazniku Škofje Loke. Objavljamo tudi nagrado skandinavsko križanko na 12. strani. Krvodajalska akcija v Kranju Kranj — Prve dni januarja že vrsto let poteka krvodajalska akcija v kranjski občini. Prizadevni aktivisti Rdečega križa so že v decembru obiskali kranjske krvodajalce, da bi se prijavili za odvzem krvi na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, prav tako pa so povabili na odvzem tudi občane, med njimi tudi precej mladih, ki še niso doslej nikoli darovali kri, da se pridružijo akciji. Na občinskem odboru Rdečega križa Kranj so povedali, da se je za letošnjo krvodajalsko akcijo Erijavilo kar 4000 krvodajalcev iz ranjske občine. Kranjski krvodajalci bodo lahko kri a so bile cene za 1.1 odstotka višje kot novembra. Največ so se podražili kmetijski pridelki in sicer za 3,2 odstotka, predvsem na račun višjih cen zelenjave. Zgledna povezanost z družbenimi dejavniki Radovljica — Društvo invalidov Radovljica je sicer navzven dokaj neopazno, po svojem delu in rezultatih pa se bržkone odlikuje bolj kot katerokoli drugo. Res je tudi. da je maloštevilčno. saj jih od 2000 invalidov v občini združuje le kakih TIM). Posebno zadnje leto je bilo uspešno, saj so se tvorno vključili v družbeno življenje občine in s tem štrli prenekateri trd oreh. ki ga zastavlja invalidska problematika. Veliko pozornosti je društvo posvetilo invalidskim upokojencem; spomnilo se jih je predvsem / obiski Več dogovarjanja Kranj — Upravni odbor Planinskega društva Kranj je na zadnji lanski seji obravnaval program Planinske zveze Slovenije in menil, da so predlogi gorenjskih planincev in njihovih organizacij premalo upoštevani. Beseda gorenjskih planincev bi morala biti bolj cenjena, so menili na seji v Kranju, saj je na našem območju konec koncev 18 planinskih društev z okrog 19.000 člani, na Gorenjskem se prav tako odvija največ dejavnosti in je zaradi tega na tem območju tudi največ praktičnih izkušenj. Članarina po sodbi Kranjčanov še vedno ni dobro urejena, saj gre prevelik delež na osrednjo organizacijo, društvom pa premalo ostaja. Stroške delovanja osrednje organizacije bi kazalo zmanjševati in se ob posebnih akcijah posebej dogovarjati in sporazumevati. -jk na domu Jn posredovalo njihove težave pristojnim strokovnim službam. Posebno pereč je za težko pokretne stanovanjski problem, saj zanje vsako stanovanje ni primerno, poaehej se. će si morajo pomagati z invalidskim vozičkom. Stanovanjska skupnost v Radovljici je pokazala dovolj posluha za prizadete, saj dosledno izvaja zakonske normative, ki zahtevajo gradnjo brez arhitektonskih ovir. Pred časom so uspešno adaptirali tudi stanovanjsko hišo. v kateri živi telesno teže prizadet krajan. Zanj so se več let borili predstavniki krajevne skupnosti in pri radovljiškem Alpdomu dosegli, da je po posebnih predpisih pomagal pri ureditvi udobnega življenjskega prostorčka zanj. Za delovne invalide društvo skrbi že od vsega začetka, temeljno skrb zanje pa je poverilo aktivom zaposlenim invalidov, ki so doslej ustanovljeni v Verigi. Plamenu. LIP. Suknu in Kemični tovarni v Pod-nartu. Aktivi se borijo za uveljavitev pravic, ki jih tem ljudem zagotavlja zakon, niso pa še storili vsega za ureditev statusa invalidnosti v nekaterih okoljih. Povezanost invalidov z društvom je kar zadovoljiva, zlasti v delovnih organizacijah, medtem ko invalide v krajevnih skupnostih obiskuje v glavnem poverjenik. Se vedno več kot polovica invalidov v občini ni zajeta v društvo, kar jih pri uveljavljanju njihovih zakonskih pravic pušča ob strani. Zato so prihodnja prizadevanja namenjena tistim, ki životarijo v oddaljenih krajevnih skupnostih in si sami ne znajo pomagati. I). Z. Maloštevilni, a učinkoviti Rateče - Pred nedavnim je bila v Ratečah letna konferenca tamkajšnje Gorske reševalne službe. Razen članov rateške postaje GRS so se je udeležili tudi član komisije za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije dr. Andrej Robič, V združenem delu prebili zid Aktiv invalidov tudi v Gorenjskih oblačilih - V ospredju zanimanja Društva invalidov problematika zaposlenih invalidov Kranj — Leto dni stara naloga Društva invalidov o ustanovitvi aktivov delovnih invalidov v vseh tekstilnih tovarnah se začenja uresničevati. Nedavno je aktiv zaživel v Tekstilindusu,' prejšnji teden v Gorenjskih oblačilih, zdaj pa še v Konfekciji Triglav. Asfalt na ulicah in cestah Radovljica - Na minuli seji sveta krajevne skupnosti Radovljica so med drugim presojali tudi uresničevanje letošnjega programa urejanja in asfaltiranja cest in ulic na območju krajevne skupnosti. Zaradi dobre organizacije pripravljalnih del, skrajnega varčevanja in racionalizacije, nabave asfalta ter uporabe strojev, ne nazadnje pa tudi dobrega nadzora del, so plan v celoti dosegli in celo presegli. Letos so asfaltirali in uredili del Gradnikove ceste, razširili Kranjsko cesto, asfaltirali dele Kolodvorske in Gubčeve ceste, Jurčičevo in del Kranjske ceste do vrtca ter peš pot pod gostilno Kunstelj do železniške postaje. Letos je bilo asfaltirano skupaj 4.700 kvadratnih metrov površin, za kar so porabili 692 tone bitodrobirja in 365 ton asfalt betona. Za letos ni bilo v planu asfaltiranje Jurčičeve, dela Gubčeve, ceste do vrtca in peš poti pod gostilno. Celotni stroški opravljenih del so znašali 2 milijona 499.000 dinarjev. Od tega so prispevale radovljiške delovne organizacije in občani s samoprispevkom skupaj milijon 626.000 dinarjev, 873.000 dinarjev pa je prispevala krajevna skupnost iz svojega proračuna za letošnje leto. JR V Gorenjskih oblačilih je bilo varstvo invalidov dokaj dobro urejeno prek kadrovske službe. Spomnimo se ie akcije prezaposlitve invalidov Mladega rodu, ki so jih Gorenjska oblačila največ sprejela v delovno razmerje. Vendar pa brez formalne organiziranosti ne morejo razvozlja-ti nekaterih težjih vprašanj, kot so trenutno brezstatusni invalidi — delavci, ki delajo nepoln delovni čas. posebne ambulante za invalide in podobno. Ko so se vsi člani Društva invalidov sestali na letnem delovnem srečanju, so ocenili poseg v združeno delo kot uspešen. Se do nedavnega so se namreč organizacije združenega dela ustanavljanju aktivov upirale, saj se jim je to zdelo spričo zgledne sindikalne organiziranosti in pristojnosti socialnih služb docela odveč. Tako je bil delovnemu invalidu lahko zakonodajalec vsakdo, saj ni bilo formalne institucije, ki bi se zanj zavzela v okviru organizacije združenega dela. Posebno težavo je predstavljala tekstilna industrija, kjer nastaja največ delovnih invalidov, ki jim je težko olajšati delo. Z drobci iz podobnih delovnih organizacij, ki zaposlujejo večje število invalidov, so polagoma sestavili popoln mozaik. Občni zbor je znova dokazal, da je problematika invalidnosti neizčrpna, saj so ugotovili še celo vrsto odprtih vprašanj. Fino od njih, ki ga je obravnavala tretja konferenca sindikatov, so tudi invalidske delavnice. Združeno delo jim za zdaj Še ni pritrdilo, čeprav naj bi imelo glavno besedo pri njihovi ustanovitvi. Ob tako razčlenjeni problematiki invalidov iz dela so druga vprašanja videti nekako obrobna. Prihodnje leto se bo bolj pririnilo v ospredje vprašanje upokojenih invalidov in njihove organiziranosti v krajevni skupnosti predstavniki postaj GRS iz jeseniške občine in družbenopolitični delavci iz krajevne skupnosti Rateče-Plani- ca. Med 16 postajami GRS v Sloveniji je rateška najmanjša po številu Članstva, vendar ni zato nič manj učinkovita od drugih. Med 15 člani sta 2 častna člana in 3 pripravniki. Poprečna starost članov je 35 let, zato bi radi obnovili svoje vrste z mlajšim kadrom. Tega pa je v Ratečah malo, saj ni pravega zanimanja za alpinistično in reševalno dejavnost. Rateški reševalci so letos sodelovali v štirih reševalnih akcijah, za kar so žrtvovali 179 ur. Bili so tudi na tridnevnem tečaju na Vršiču, na tečaju za pripravnike v Vratih, na tečaju za letalce-reševalce v Lescah in na raznih drugih akcijah. Svoje znanje o reševanju so izpopolnili, težave pa imajo z zastarelo opremo. Večino opreme, tudi radijske postaje, kar potrebujejo za uspešno reševanje v steni, je namreč treba uvoziti. Za načelnika rateške postaje GRS so ponovno izvolili Jožeta Robiča, ki je med najbolj požrtvovalnimi gorskimi reševalci in je letos izdelal tudi nekatere tehnične izboljšave na reševalni opremi. S programom dela za prihodnje leto so si zadali več nalog. Ob ugodnih snežnih razmerah bodo izvedli zimski tečaj za reševanje, tridnevni reševalni tečaj bodo pripravili ob začetku letne sezone, vzgajali bodo pripravnike in sodelovali na reševalnih akcijah, še naprej pa bodo tudi vodili izlete pri domačem planinskem društvu. A. Kerštan Obvestilo krajanom Britofa Svet krajevne skupnosti Britof obvešča krajane Britofa in bližnje okolice, da se lahko dne 10. 1. 1982 od 10. do 12. ure v prostorih kulturnega doma »Andreja Kmeta« Britof naknadno prijavijo za telefonski priključek. Prijave se bodo sprejemale samo ta dan. Vse informacije v zvezi s tem se bodo dobile na tem mestu. D. Zh Ustanovitelji Glasa občinske konference 8ZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skorja Loka in Trtic - Isdaja Casopi« podjetje Giaa Kram - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kosnjek - Novinarji: Leopoldi OLAS ,B,ai^pX«n- Bo«.Ui. IMnic. Hu-er. Helen. Mg**. U» £#£^,5^^ Čve4«nfcapU*»ik, Andrej Žalar In Danic. " _ ultilkrn^ od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 1»M kot valel: Lo/£j^.ve* Tojaa* Gruden. ^££«*jg ^gSlIk ob aratah in sobotah, od julij. It74 p. ob torkih poltodBik, «< ^-'fT.0:, IL zffliki iwkV3«sni. Nnalov uredništva in uprave lista: Kranj, inprfkJb. " *^J5E5Stt^>Sl-W direktor in glavni urednik 28-4*3 MoJTHMejjl - Tekoči raeun f ^_ SSSSfi S&kMMtSua, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, j^J^ mn;Bju421-l/72P Po.letn« naro, NAŠ SOGOVORNIK Dušan KOREN Iz počitniških stanovanjski naselji Trti6 — Tržiška občina je zaradi ugodnih naravnih danosti u\< privlačna za graditelje počitniških hišic. Doslej jih je zraslo že okrofir 250, največ v podljubeljski in lomski dolini, precej pa jih je natresel tudi po južnih obronkih pobočij Dobrče in Kriške gore. Po izgledu in namenu se hišice precej razlikujejo. Cim dlje so «i urejenih poti in naselij, bolj skromne so in bolj služijo le oddihu, m«) tem ko so hiše ob robovih vasi razkošnejše in vedno pogosteje posUji jo, nekatere so že, druga stanovanja lastnikov. Na to vrsto počitniških hišic se nanaša predlog za spremembo m membnosti zemljišča, ki je trenutno v javni razpravi. Lastniki hi* i Sebenjah in na Visočah namreč želijo, da naselji namesto počitnic dobita stanovanjski značaj. Podobno pobudo izvršni svet skupšfim občine Tržič pričakuje tudi iz Podljubelja. »Načrtovanje prostora je v naii občini ie dokaj dol« prisotno, vendar pa nemembnost ob sprejemanju prrft urbanističnih dokumentov ni bila dolgoročno določena,« je po vedal Dušan Koren, predsednik komiteja za urejanje prostora in vir stvo okolja pri skupščini občine Tržič. »Z razvojem načrtovanji * prostoru, ki upošteva različne omejitvene elemente, predvaja varovanje kmetijske zemlje in pitne vode, se je stanovanjih gradnja hote ali nehote umikala tudi na območja ob naseljih, ki so bila namenjena za postavitev počitniških hišic« Prostorsko torej niso tako osamljena, da bi sprememba n«. membnosti kogarkoli motila. Celo nasprotno; nekateri občani, ki so * podajali v gradnjo stanovanjskih hiš, pa takrat niso dobili primernih parcel, so se odločali za nakup zemlje na »počitniškem« območju ir tam že oziroma nameravajo stalno živeti. »Obe krajevni skupnosti sta pobudo lastnikov hiš podprli« je povedal Dušan Koren. »8 spremembo namembnosti se strinjajo tudi načrtovalci prostora in izvršni svet, saj se po sprejeta prostorskem delu družbenega plana trtiške občine obe na*|, tesno približat« odroma celo zlijeta s stanovanjsko gradnjo razen tega pa je v obeh krajih komunalna opremljenost taka, d*1 ne ovira vsakodnevnega bivanja.« H. Jelovčan Delegatski vprašaj t Zakaj ni črnega kruh« j: V jeseniški in v radovljiki občini kupci pogrešajo črn krni n Precejšnja potrošnja črnega kruha na Gorenjskem in tudi v j v veniji Jesenice, Radovljica — V jeseniški in v radovljiški občini zadnje čase po trgovinah domala ni črnega kruha. Obe občini s kruhom in pecivom preskrbuje Žito Lesce, zato so delegati jeseniške občinske skupščine tudi posredovali delegatsko vprašanje, zakaj na policah ni črnega kruha. Sprašujejo se, če črn kruh trgovine premalo naročajo, obenem pa ugotavljajo, da bi se morali odločati prav za to vrsto kruha, saj bi tako prispevali k zmanjšanju uvoza pšenice. Povpraševanje po tem kruhu je vse večje tudi zaradi rasti življenjskih stroškov, in družine z nižjimi dohodki so najbolj prizadete. . Na delegatsko vprašanje so v leškem Žitu odgovorili takole: »Ekonomska prisila jugoslovanski mlinski industriji ob sedanjih cenah ne dovoljuje proizvajati več črnih vrst moke. Sprostitev mletja pred nekaj leti in sprememba tipov moke omogoča mlinarjem mletje skoraj brez črne moke, kar je izredno ugodno za ostale republike — po-trošnice belega kruha, medtem ko je Slovenija z visokim odstotkom potrošnje črnega kruha prizadeta. Krivdo je treba iskati v togi politiki cen in prepočasnem dogovarjanju pri iskanju motnosti varčevanja žitnega fonda, skromni žitni letini in p«* '■i kanju deviz za uvoz pšeak*} kakor ni sprejemljivo sprt* mletje le 70 do 71-odstotaiU dogovori o ^ predpisanem nj\ 78 do M odstotkov pa pot«] te dva meseca. \ r Kritična situacija nam j« 1 znana že julija, zato smo ml T sili izvršne svete goreai f občin, da dovolijo začasno M ti blagovne rezerve črnih J| g ker smo bili prepričani, da nB zresni organi uskladili potrebe ter preprečili nw vanje žitnega fonda. Ker pa \ blem še do danes ni bili prisiljeni začasno še sni sati proizvodnjo črnega k} na račun belega, da nam bo7* omogočeno do konca leta pol primanjkljaj pri blagovnih ij vah. Iz tega sledi, da krlvoV kakor ne gre iskati pri tm ali peku in tudi ne pri mlinarji Preskrba bo delno bolja* J ko bodo urejene porabl>B«\ govne rezerve, dokonča«' tedaj, ko bo določen miti. isplen mok z zveznim predpjj Kot nam je znano, je Wt izvršni svet zadolžil say•' d.kJ Zadovoljni z novoletnimi prireditvami Cerklje — Novo leto in dedek Mraz sta sicer za nami, nekaj besed in kratko oceno pa vseeno velja dati ob minulem praznovanju novega leta. Morda bodo izkušnje narekovale priprave na prihodnja praznovanja in spodbudile kako novo misel prirediteljem. Društvo prijateljev mladine iz Cerkelj pripravlja prireditve že več kot 15 let. Sprva so bile skromne, saj so zanje prispevale le krajevne skupnosti pod Krvavcem. Zadnja tri leta pa so dedku Mrazu pomagali iz sredstev, združenih pri SZDL občine Kranj. Tako je bil z radodarne je odmerjenimi sredstvi zagotovljen res kvaliteten novoletni program. Kljub slabemu vremenu je uspelo prirediteljem zadnjega novoletnega praznovanja v Cerkljah privabiti veliko število malčkov k popoldanskim prireditvam. 27. decembra je dedek Mraz s spremstvom obiskal predšolske otroke v 21 va-*\ Krvavcem in jih obdaril s h slavjem. Povsod so ga mni pričakali, prisostvovali kultr programu. malčki so bili deleži drobnih daril. Marsikateri izkazal s pesmico. Posebno nav popoldanska prireditev je bila žično obiskana. Pri vrtcu Ki; Hobi v Cerkljah je stala prV vas, ki jo je vsako popoldne i dedek Mraz na saneh. V jpajj sla sodelovala Kulturno ntnq društvo osnovne Sole in K1'P sovo. Prirediteljem gre zahval«, j otroke tudi letos razveselili i hajajočem letu. Vendar neb vsem prijetnim uricam m moti: vanrlalizem. ki je a novoletno veselje. Nekaj iinv-novoletnih jelkah je bilo pokra) in posredovati so morali v.W organi. PETEK. 8 JANUARJA GOSPODARSTVO 3.STRAN GLAS Konfekcija Triglav brez olajšav V konfekciji Triglav v Kranju imajo na tri zdrave delavce zaposlenega enega invalida - Kljub taki sestavi presenetljivi delovni rezultati - Malenkostna olajšava le pri davku na dohodek -K številnim problemom ie neustrezni prostori - Nova naložba ali rešitev v okviru obstoječih zmogljivosti Kranj — Vrsta problemov, ki v no vseh zaposlenih v delovni organi-Konfekciji Triglav ostajajo nerazre- zaci ji, s tem odstotkom pa zal ne fteni že nekaj let. je pritegnila pozor- izpolnjujejo normativov za invalid nost občinskega in medobčinskega sko delavnico, tako da Številnih ob-sindikata. Preo novim letom so po- veznih dajatev niso več oproščeni vabili na obisk v to delovno organizacijo sindikalno delegacijo /. Vinkom Hafnerjem in je imela prilož nost spoznati vso nakopičeno problematiko Sedanji problemi Konfekcije Triglav so dediščina časov, ko je bila Se delovna enota Tekstilindusa. Ta je zaposlovala pretežno invalide in je veljala za invalidsko delavnico S 40 odstotki zaposlenih invalidov je bila deležna tudi nekaterih olajšav Da nes pa invalidi predstavljajo četrti To seveda poraja težave, saj je zaradi kadrovske sestave teže delati, pa tudi odstotek bolezenskih izostankov z dela je precejšen. Konfekciji Triglav so zmanjšali davek na dohodek za en sam odstotek. Se vedno plačujejo najvišji prispevek za nerazvite (čeprav so tudi sami nerazviti). Položaj četrtine invalidov je urejen, zaposlenih pa je tudi nekaj ta kih, ki nimajo statusa invalidnosti in jim zaradi tega niso priznane pra- Trgovci prepogosto nemočni Delavci Mercatorjeve temeljne organizacije Preskrba v Tržiču se trudijo kupcem čimbolj ustreči, vendar so zaradi slabe zalo-ženosti trga z nekaterimi izdelki vse prevečkrat nemočni — Skromna rast dohodka ogroža tudi naložbene načrte — Letos novi trgovini Mercatorja v Kranju in na Brezjah pri Tržiču, preurejena na Ravnah ter začetek gradnje diskonta v Bistrici Tržič - Težave, ki posebno v zadnjem letu pestijo domala vse trgovske organizacije, se niso ognile niti Mercatorjeve Preskrbe v Tržiču. Številke sicer vedno ne dajejo prave slike, kljub temu pa veliko pove podatek, da se je v Mercatorjevih prodajalnah v lanskih devetih mesecih dohodek povečal komaj za enajst odstotkov v primerjavi z letom poprej. Skromna rast dohodka je predvsem posledica upadanja kupne moči prebivalstva in prodaje industrijskega blaga na potrošniška posojila, nekaj pa so k temu dodale Se nižje razlike v ceni, ki so od prejšnjega leta zdrsnile za dober odstotek. Največji problem tržiških trgovcev, ki se trudijo, da bi bile police njihovih prodajaln čim bolie založene, je prav slaba preskrbljenost trga z nekaterimi izdelki. Trenutno v živilskih trgovinah primanjkuje več vrst moke, margarine, skromna je izbira in kakovost južnega sadja in zelenjave, svežega in pakiranega mesa. Piščancev, na primer, dobivajo le deset, petnajst odstotkov od naročenih količin. Dosti bolje tudi ni z nekaterimi industrijskimi izdelki. Se vedno manjka gradbenega in vodoinšta-lacijskega materiala. Posebno problematična pa je oskrba s premogom in drvmi. Na boljše vrste premoga morajo kupci čakati skoraj leto dni. razen tega pa dobavitelji sploh ne upoštevajo reklamacij zaradi neprimerne kvalitete. Tudi drv, za katere 'bodo v Mercatorju začeli sprejemati NA DELOVNEM MESTU Med tistimi poklici, ki nujno terjajo veliko nočnega dela kljub sodobni tehnologiji in kljub prizadevanjem, da bi nočno delo omilili ali ukinili, je nedvomno tudi pekovski poklic. Peki delajo izredno veliko ponoči, saj potrošniki zahtevamo, da imamo svež kruh že zjutraj na mizi ali ob malici v jedilnici. V pekarni leškega Žita so proizvodnjo kruha in peciva precej modernizirali, a delo je Se vedno precej naporno. Res je, da se kruha od moke tja do Struce danes peki Se dotaknejo ne, a vendarle morajo biti nenehno prisotni in pozorni. ■ Marjan Tavčar iz Radovljice opravlja svoj poklic že 34 let: »V začetku je bilo seveda vse se huje,« pravi, »saj je bilo veliko ročnega dela. Danes je bolje, a kljub temu te nenehno nočno delo utruja. Teden dni delam zjutraj in teden dni ponoči, tako že 34 let. Za poklic sem se odločil in v njem tudi ostal, čeprav menim, da v primerjavi z drugimi kvalificiranimi delavci peki nismo primerno nagrajevani. Vilji osebni dohodek imamo zato, ker delamo ob vseh praznikih in nedeljah naročila sredi januarja, letos po vsej verjetnosti spet ne bo dovolj. Prizadevanja Mercatorjevih delavcev, na katere neupravičeno leti kritika potrošnikov zaradi pomanjkljive založenosti, so vse prevečkrat neuspešna. Splošne razmere na trgu. kreditne omejitve in padec življenjskega standarda jim še ne obetajo boljših časov. Zaskrbljeni so, kako bo z njihovim srednjeročnim naložbenim načrtom. Lani jim je uspelo v Pristavi in Križah iz klasičnih trgovin napraviti samopostrežni, medtem ko se nameravajo letos lotiti gradnje samopostrežnice na Planini v Kranju, trgovine na Brezjah pri Tržiču in preureditve trgovine na Ravnah. Caka pa jih tudi začetek gradnje diskonta in skladišča blagovnih rezerv v Bistrici. Ena od možnosti, da bi dohodek vendarle nekoliko hitreje naraščal, hkrati pa kupci ne bi bili prikrajšani, je vsekakor deljen delovni čas v trgovinah s tehničnim blagom. Akcija v okviru gorenjske gospodarske zbornice že teče, vendar pa bo pred odločitvijo potrebno temeljito premisliti, kam usmeriti odvečne prodajalce, kako zagotoviti varstvo za otroke delavk in še kaj. Osebni dohodki Mercatorjevih delavcev v Tržiču so znatno pod republiškim in občinskim povprečjem. Lani so dosegli le 9253 dinarjev. Tudi ta podatek je potrdilo, da trgovina kot podaljšana roka proizvodnje še nima njej enakovrednega mesta. H. Jelovčan vice kot razvrščenim invalidom. Ker je v tekstilni industriji težko najti lahko delovno mesto človeku z zmanjšano delovno sposobnostjo, je večina prisiljena delati na normi ranih delih, kjer pa le s težavo izpolnjujejo obveznosti. Od dohodka, ki bi ga invalid dosegel s 25-od-stotnim izpolnjevanjem norme, bi težko živel. Nadomestilo, ki ga je de ležen do minimalnega osebnega dohodka, pa prizadene ostale delavce. Zato ni nič čudnega, če se v vseh delovnih organizacijah otepajo zaposlovanja invalidov, v Konfekciji Triglav pa še posebej, saj je delovna organizacija kljub visokemu odstotku zaposlenih invalidov obremenjena kot vse druge. K tem nezavidljivim razmeram pa Hodijo še neustrezni prostori, ki nikakor niso zgled primernega in varnega delovnega okolja. Proizvodna hala, ki meri 1500 kvadratnih metrov in v njej dela večina delavcev, nima nosilnega stebra, čeprav so prostori nad njo močno obremenje ni. Na podstrešju sta namreč robil-nica in precej založeno skladišče, katerih nosilnost znaša 1()0 kg na kvadratni meter. Ze ta podatek lahko vsakogar prepriča o nujnosti drugačne ureditve prostorov, vendar doslej pri odgovornih ni bilo pravega posluha, čeprav se je nad razmerami zamislila tudi republiška inšpekcija za varstvo pri delu. Načrtovati novo gradnjo v današnjem gospodarskem trenutku ni realno, zato zdaj razmišljajo o možnosti rešitve v obstoječih prostorih obrata II. Tekstilindusa. Seveda za to potrebujejo ne le pristanek družbenopolitične skupnosti, pač pa tudi razumevanje s strani Tekstilindusa. Kljub številnim problemom pa je poslovanje Konfekcije Triglav vse bolj uspešno. Na domačem trgu ima modna konfekcija zaradi padanja kupne moči sicer manj kupcev, zato pa se veča povpraševanje na tujem tržišču. Kar polovica proizvodnih zmogljivosti je namenjena izvozu (za zdaj so si utrli pot na Dansko in v zahodno Nemčijo). Kar zadeva dohodek na zaposlenega, se Konfekcija Triglav uvršča na 4. mesto v Jugoslaviji, v akumulaciji so celo na prvem mestu. Razlogi za uspeh so v specializiranem proizvodnem programu (omejili so ga na žensko modno konfekcijo in garniture robcev), v razvoju novih izdelkov, ki sledijo modnim zapovedim in zahtevam tržišča, v organizaciji, tudi kadrovski sestavi (pretežni del zaposlenih je vendarle širokega profila) in povezovanju s sorodnimi delovnimi organizacijami. Kljub mestu, ki si ga je Konfekcija Triglav zagotovila v tekstilni industriji, pa uspeh grenijo vse naštete težave. Le.-te namreč dokazujejo, kako malo pomeni ekonomski uspeh, če delavec ni zadovoljen. I) Zlebir »Dela ponoči se ne navadiš« ter ponoči, drugače pa ne zaslužimo tako kot v drugih poklicih. Naše delo bi morali bolje vrednotiti in ne bi smeli pri nagrajevanju zaostajati. Mlajši se domala ne odločajo za pekovski poklic in večina delavcev je priučenih.« kruha ostaja in mora v predelavo. Z belim kruhom še gre, a črnega pokrmijo živini. Prava potrata, ki je ne hi smeli dopustiti!« Robert Uric je vodja izmene in 26 let pri Žitu: »V šestindvajsetih letih sem furav gotovo tri četrtine de ovnega časa preživel v nočnih izmenah. Nekateri so mnenja, da se nočnega dela navadiš, a mislim, da ni tako. Nočnega dela se ne navadiš, le bolj utrujen postajaš z leti, kajti nenehno delo ponoči ni zdravo. V Žitu, v peka rij i. delamo vsi zjutraj in ponoči, največ dela pa je pred prazniki in v poletni sezoni. Pred letošnjimi novoletnimi prazniki smo poslali na trg znatno več kruha, a prav-osupljlvo je, da imamo zdaj na »rampi« zunaj kar tri tone starega, ki so nam ga trgovine vrnile. Res je, da ga bomo predelali v drob ti-ne, a domala nerazumljivo je, da ob vsem varčevanju toliko Mira Pristov je doma z Jesenic in se že dvajset let vozi na delovno mesto kontrolorke končnih izdelkov: »Že vsa ta leta delam v dopoldanski in nočni izmeni, kajti poklic je tak, da zahteva nočno delo. Kot kontrolorka moram s sodelavkami skrbeti za kvaliteto, težo in količino, ki odhaja iz pekarne. Mislim, da pečemo dober kruh in da je le stvar okusa posameznika, za katero vrsto kruha ali pekarijo se odloči. Sprememba je vedno dobrodošla, zato nekateri potrošniki tako hvalijo kruh iz drugih pekarn. Kar pa se tiče kvalitete, ki jo nadzorujem, moram reči, da je dobra, da izločimo le malo slabega kruha. Izredno redko zaide na tržišče slaba kvaliteta, a zgodi se vendarle, kar je pri takšni količini - 12 ton dnevno — povsem razumljivo.« I). Kuralt Premalo elektrike Poraba električne energije je v Sloveniji te dni tolikšna, da bi je potrebovali vsak dan okoli 28 milijonov kilovatnih ur. Vse naše vodne in termoelektrarne pa dnevno pridobijo največ 23 milijonov kilovatnih ur. kar pomeni, da nam vsak dan manjka okoli 5 milijonov kilovatnih ur električne energije Manjkajočo energijo nadomeščamo z dobavami iz drugih republik in z uvozom. Slovenski elektrogospodarstveniki dobro poznajo kritične razmere v državi in nekaj več »domače« pomoči si ta mesec obetajo iz Srbije, saj imajo le tam nekaj presežkov energije. Pri reševanju sedanjega težavnega položaja pa se bo treba opreti na sosednja elektroenergetska sistema v Italiji in Avstriji. Računajo, da se bodo lahko dogovorili za kompenzacijski posel, da bi uvoženo električno energijo vračali v pomladanskih mesecih. Zal pa je tedaj tudi za naši sosedi manj vredna kot v mrzlih zimskih dneh. Pomeni, da bomo morali vrniti več energije, kot jo bomo pozimi uvozili. Devize bi torej potrebovali le, če vse električne energije ne bi mogli vrniti. Oskrba z električno energijo bo januarja šepala predvsem zaradi tega, ker so jedrsko elektrarno v Krškem drugega januarja izključili z električnega omrežja. Skupaj z dobaviteljem opreme - ameriško firmo VVestinghouse — so povedali, da so začeli temeljit pregled obeh parnih generatorjev. Trajal naj bi štirideset dni in tako se bo izključitev nuklearke poznala še v februarju. Povemo naj še, da so jedrsko elektrarno v zadnjih dneh minulega leta obremenili z močjo približno 300 megavatov. Težave pri oskrbi z električno energijo pa povzroča tudi slaba kakovost premoga v naših termoelektrarnah. V njem je preveč jalovine, peska in blata, kar preobremenjuje transportne naprave, dodeljevalce premoga, mline in naprave za odpepeljevanje. Zgovoren je podatek, da morajo zdaj vzdrževalci obnavljati mline za mletje premoga na 400 ur, namesto da bi, kot so bili navajeni, ob dobrem premogu mlini zdržali tisoč obratovalnih ur. V termoelektrarnah zatrjujejo, da so tako slab premog, kot ga morajo zdaj kuriti, rudarji svoje čase puščali v jamah. Zato morajo vzdrževalci vse sobote in nedelje prebiti ob dodatnih vzdrževalnih delih Ob pohvalnih rezultatih naših rudarjev bo torej treba posvetiti pozornost tudi kakovosti premoga, saj iz jalovine, ki nima toplotne vrednosti, ni mogoče proizvajati električne energije. Dispečerji v elektro gospodarstvu so postregli s podatkom, da bi termoelektrarne v Šoštanju in Trbovljah ter ljubljanske toplarne lahko ob dobri kakovosti premoga pridobile dnevno 19,5 milijona kilovatnih ur električne energije, dejansko pa te dni zmorejo proizvesti nekaj več kot 16.5 milijona kilovatnih ur dnevno. J Gorenjska za razvoj ribištva Ljubljanska banka — Temeljna 15 milijonov dinarjev za razvoj 1981-1985 Kranj - Kot kmetijstvo velja v tekočem srednjeročnem obdobju tudi ribištvo za prednostno dejavnost pri nas. Vemo, da je naš ulov vsako leto nizek zaradi pomanjkanja modernih ribiških ladij, čeprav rib v našem morju ne manjka. Droga Portorož predvideva, da bi svoj ulov povečala od 4.500 na 13.000 ton rib. če bi dobila vsaj štiri nove ladje za ulov. Stale bi približno 300 milijonov dinarjev. Predlagajo, da bi dali sami 120 milijonov lastne udeležbe, 180 milijonov pa naj bi dale banke. Zadnje dni decembra je o tem predlogu razpravljal tudi izvršilni odbor Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske in sprejel sklep, da bo Temeljna banka Corenjske so banka Gorenjske bo prispevala slovenskega ribištva v razdobju delovala v tem projektu s 15 milijoni dinarjev: 10 milijonov bi prispevali v letu 1982, 5 milijonov pa v letu 1983. Poleg naše banke naj bi v ,tem projektu sodelovale Gospodarska banka Ljubljana s 60 milijoni. Splošna banka Celje z 20 milijoni. Kreditna banka Maribor s 25 milijoni in Splošna banka Koper s 60 milijoni dinarjev. Tako bi bila pokrita vsa potrošniška področja. HP Droga pa se obvezuje, da bo sklenila s SIS za preskrbo mesta Ljubljane in Celja ter z ustreznimi organizacijami v potrošniških območjih temeljne banke Kranj in Maribor dogovore, s katerimi bo zagotavljala trajno oskrbo z ribami. D. D V Kamniku se odločajo za plin V Kamniku snujejo gradnjo skupne toplarne, ki bo dajala toploto tovarnam in stanovanjskim soseskam — Kot osnovni energetski vir je predviden zemeljski plin — Program je dolgoročen in enoten sistem ogrevanja bodo zgradili postopoma sistema ogrevanja predvideva tudi Kamnik - V skladu s prizadevanji naše celotne družbe po racionalni izrabi energije v kamniški občini snujejo enoten sistem ogrevanja mesta. Zgraditi nameravajo skupno toplarno, ki bo s cevmi povezala tovarne, Sole, zdravstveni dom. stanovanjske soseske. Bistvena prednost takega sistema ogrevanja je možnost izkoriščanja industrijskih viškov toplote, izenačevanje konje porabe, skupno komunalno in industrijsko ogrevanje pa seveda pomeni tudi skrb za čistejše okolje. Študija, ki jo je pripravilo Stanovanjsko komunalno gospodarstvo, podprla jo je samoupravna komunalna skupnost, pristop k racionalnejšemu izkoriščanju energije pa so vključili tudi v letošnjo občinsko resolucijo, predvideva kot osnovni energetski vir zemeljski plin. Tudi do Kamnika je zgrajen plinovodski priključek, ki ustreza bodočim potrebam do leta 2000. Petrol iz Ljubljane, ki je program enotnega ogrevanja Kamnika visoko ocenil, je pripravljen dobavljati potrehne količine plina od ogrevalne sezone 1984/8.r) naprej. Trasa cevovoda je predvidena ob industrijskem kanalu od tovarne Stol do jezu na reki Bistrici, nato ob novi obvoznici do starega železnega mostu, dalje po Tomšičevi ulici in Poti na Poljane do železniške proge in ob njej nazaj z manjšimi odstopanji do Korenove ceste na Duplici, ob novi obvoznici spet do tovarne Stol. oziroma toplarne, kjer bi se prstan zaključil. Skupna toplarna je torej predvidena blizu stare Bonačeve elektrarne na industrijskem kanalu. Ogrevalni sistem bi povezal vse večje kotlovnice delovnih organizacij, o čemer že tečejo razgovori. Z viški svojih zmogljivosti bodo pripomogle k boljšemu izkoristku in večji zanesljivosti cevne mre*e Hograditev oskrbo delovnih organizacij s tehnološko paro in pridobivanje električne energije ob upadu toplotne porabe. Gre torej za organiziran pristop, kako oskrbeti pretežni del industrije in prebivalstva kamniškega mesta z energijo, ki rešuje tudi vprašanje energetske oskrbe objektov, ki jih nameravajo zgraditi na področju Novega trga. Rešitev ustreza tudi nekaterim delovnim organizacijam, ki bi morale zaradi iztrošenosti zgraditi nove kotlovnice. Program, ki je seveda denarno zahteven, predvideva postopno izgradnjo enotnega sistema ogrevanja. Prva faza, h kateri naj bi pristopili že letos, predvideva izgradnjo toplarne z dvema termoblokoma in vro-čevodnim omrežjem od tovarne Stol do Novega trga, vključno z delovnimi organizacijami Svit. Trival. Alprem. Titan in Svilanit ter obstoječe stanovanjske soseske ob njem. Zaključena naj bi bila do ogrevalne sezone 1984/85. Druga faza predvideva razširitev sistema ob novi obvoznici do starega mestnega jedra, vključno z delovnimi organizacijami Alprem. (Jtok, Meso. vključitev zdravstva in šolstva ter oskrbo industrije s tehnološko paro. Tretja faza pa sklenitev cevnega prstana, kar bo omogočilo vključitev vseh ostalih potencialnih porabnikov, seveda ob ustrezno povečani moči toplarne z možnostjo pridobivanja električne energije in sežiga lesnih in komunalnih odpadkov. Investicijska vrednost prve faze znaša 105 milijonov dinarjev. Industrija naj bi porabila 70 odstotkov, stanovanjske soseske pa 30 odstotkov toplote, temu ustrezna ho tudi struktura stroškov izgradnje. M. Volčjak GLASi STRAN GLASOVA OKROGLA MIZA O ZAPOSLOVANJU PETEK, 8 JAKUAMA1K Strokovnjaki dlje čakajo na delo Program gospodarske stabilizacije, sprejeli smo ga leta l9Ht), med drugim zat>strujc tudi vprašanje zaposlovanja. Ptulohno stanji- smo imeli Že leta Iftfin ah gospodarski reformi. Značilnost obeh sprememb V družbenem dogajanju pa je med drugim tudi ta. da se končuje razmeroma dolgo obdobje ekstenzivnega :af>oslovanja. ko je delavcev na vseh kontih primanjkovalo. V novih razmerah pa so se vrata zaposlenosti če priprla, iščemo notranje rez ene. taste število tistih, ki iščejo prvo zaposlitev in tudi dlje časa čakajo nanjo. O tem in o drugih aktualnih vprašanjih zaposlovanja in zaposlenosti na Gorenjskem je tekla beseda na razgovoru, ki ga je organiziralo naše uredništvo. Vabilu so se od zvali: loži Puhat: sekretarka občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj. Franc Cop iz leske Verige, sieer pa predsednik lO skupnosti za zaposlovanje Radovljica. Darko Truden iz tržiškega Tria. sicer pa član H) skupščine za izva jartje štipendijske politike v SRS. Franc Belčič. vodja skupine za poklicno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje Kranj. Ratomir Kafol. vodja skupine za plan in analize pri skupnosti za zapčinske resolucije. Zaradi tega je bilo potrebno usklajevanje, ki pa še ni končano. Delavci strokovne službe skupnosti za zaposlovanje so se koncem lanskega leta dogovarjali o zmanjšanju in uskladitvi z resolucij-skimi merili v več kot 200 organizacijah združenega dela na Gorenjskem, rezultate usklajevanja pa bodo ugotavljali delegati v skupščinah skupnosti za zaposlovanje. Medtem ko republiška resolucija o družbenem razvoju za letošnje leto predvideva rast zaposlenosti 0,5 odstotka, pa gorenjske občinske resolucije precej odstopajo in sicer navzgor. Zakaj? KAFOL: Večina gorenjskih občin je v resolucije H2 zapisala višjo stopnjo od republiške: kranjska predvideva 1 odstotno rast zaposlenosti, škofjeloška in radovljiška do enega odstotka, tržiška 0.7. jeseniška pa 0,5 odstotka Čeprav sicer tudi velika večina drugih slo venskih občin — okoli 90 odstotkov - predvideva višjo stopnjo zaposlenosti v letu 1982, pa gorenjske občine takšno zaposlenost predvidevajo na račun višje produktivnosti, kar je seveda opravičljiv razlog. To pa pomeni, da bomo na Gorenjskem letos lahko zaposlili 8(K) novih delaveev. k temu pa je treba prišteti še okoli 1000 delavcev /.a nadomestne zaposlitve, to je za nadomestilo delavcev, ki gredo v pokoj; vendar pa to niso dokončne številke, saj usklajevanje še traja. Usmerjamo se torej v produktivno zaposlovanje, kar pomeni, da si s skromnejšim povečevanjem števila zaposlenih ob večji produktivnosti povečujemo dohodek: ali so sedanja prizadevanja že dala kakšne rezultate? KALAN: Seveda, na Gorenjskem je v desetih mesecih lani zaposlenost porasla le za odstotek glede na december 1980. v gospodarstvu celo samo za 0.0 odstotka: primerjava desetih mesecev lani z enakim obdobjem leto poprej pa je še bolj značilna, saj se je zaposlenost povečala le /.a 0.4 odstotka, v gospodarstvu pa se je celo zmanjšala za 0.1 odstotka, kar je približni* 80 delavcev manj. Takšna stagnacija v zaposlovanju pa seveda dobi na svojem pomenu ob podatku, da je dohodek v enakem obdobju v gospodarstvu porastel za več kot 30 odstotkov. Zaključek je lahko tak. da je združeno delo doseglo namen — produk-tivneje. uspešneje je gospodarilo. PUHAR: Ob tem pa je treba takoj povedati, da se struktura zaposlenih na Gorenjskem ni izboljšala, ostala je pravzaprav enaka: to pomeni tudi. da struktura gospodarstva ostaja v glavnem nespremenjena, saj lani ni bilo pomembnejših investicij, zato večje produktivnosti ne gre pripisati kapitalni intenzivnosti, pač pa zgolj iskanju in izkoriščanju notranjih rezerv v združenem delu. boljši organizaciji dela. odpravljanju zastojev v proizvodnji itd. Takoj pa se velja vprašati, če smo za te cilje, namreč za večjo produktivnost, pripravljeni plačati tudi določeno ceno, saj vemo, da se takoj, ko se gospodarstvo odloči za intenzivno zaposlovanje namesto ekstenzivnega, počasi začne daljšati tudi vrsta Čakajočih na zaposlitev. ČOP: Za delovne organizacije, kot jr na primer Veriga i/. Lesc. je sedanji trenutek lak. da s«' resoluciji glede zaposlovanja ne moremo piihližati velik tlel naše proizvodnje je vezan na izvoz, zato bo treba celo zaposlovati nove delavce v drugi in tretji izmeni in verjetno je kje i ako. Kaže. da bo prav uvajanje novih izmen v proizvodnem procesu v tem letu poslala dodatna možnost za nove zaposlitve. Vendar pa na Gorenjskem zadnje meneče brezposelnost sicer počasi, a vztrajno raste. Konec novembra je bilo nezaposlenih po podatkih skupnosti za zaposlovanje 828 oseb, od tega več kot polovico žensk. To je približno en odstotek vseh zaposlenih na Gorenjskem; številka sama po sebi nas ne bi smela preveč skrbeti, če bi vedeli zagotovo, da ne bo več naraščala. KALAN: Bolj kot samo število nezaposlenih, ki trenutno res ni veliko, pa je skrb vzbujajoča struktura vseh čakajočih na delo: ta je namreč dokaj visoka, celo višja kot je v republiki. Tudi v bodoče še ne kaže. da bi strokovni kadri med nezaposlenimi kaj hitreje prihajali do zaposlitve V začetku tega leta se bo število delavcev, ki čakajo na zaposlitev, še povečalo, saj se vrnejo fantje iz -ILA. Za sedaj še nima preskrbljenega dela IH7 fantov, ki jim bo to prva zaposlitev: med njimi je največ gimnazijcev — IVA. ekonomskih tehnikov je 12. 19 strojnih tehnikov. 10 kemijskih tehnikov. 9 lesarskih tehnikov itd. Najdlje bodo verjetno morali čakati na primerno delo gimnazijski maturanti: trenutno jih je brez dela <>4. i/ •ILA pa se jih vrne še :\'.\. Prejšnje klasične zaposlitve /a maturante v bankah, zavarovalnicah, na poštah, v SDK i|xl. so zdaj zaprte. Verjetno bo treba poseči po prekvalifikacijah. Težava pa je v tem. ker ne vemo. kam jih preusmeriti, saj ni programov iz organizacij združenega dela. da bi mlade lahko usmerjali na enostavnejša dela. _ Ena tretjina brezposelnih na Gorenjskem je iskalcev prve zaposlitve, mladih, to je do starosti 26 let pa dobra polovica. Medtem ko je v ostalih občinah delež nezaposlenosti med delavci z višjo in visoko izobrazbo med 3 in 4 odstotki, pa je v kranjski občini skupni delež z višjo in visoko izobrazbo skupaj kar 13 odstotkov. Ali to pomeni, da se bo kader zaposloval tudi na delovnih mestih, ki zanje ne ustrezajo? BKLCIC: Vsi skupaj smo se znašli v situaciji, ki je pravzaprav obrnjena na glavo. Se pred kratkim so bili dolgi seznami poklicev deficitarni, vladala je prava lakota po novih delavcih, danes pa se srečujemo s popolnoma drugačno situacijo. Na to teoretično nismo bili pripravljeni, zato tudi ni modela, po katerem bi lahko razreševali takšna vprašanja — ali zaposlovati delavce z višjo izobrazbo na delovnih opravilih z zahtevano nižjo izobrazbo. V skupnosti za zaposlovanje je delegat iz kranjske Save menil, naj ima prednost pri zaposlitvi delavec, ki bo pripravljen vsaj začasno sprejeti tudi delavčevi izobrazbi neustrezno delo. Verjetno bo prihajalo do tega. eni bodo prijeli za vsako delo. drugi bodo raje čakali njihovim kvalifikacijam ustrezno, za kar so se med šolanjem tudi pripravljali. Največje težave bodo pri tehnikih, ki so bili pri nas v drugačnem položaju, kot je to sicer v svetu: praktično smo težko našli tehnika v neposredni proizvodnji, zdaj pa bo verjetno le treba tja — vendar k zahtevnim strojem, ki lahko s takim strokovnim kadrom dajo od sebe največ. Ali bo takšna situacija pripomogla k hitrejšemu menjanju predstave o delu v proizvodnji in delu v režiji, ki je vse doslej vodilo mladino pri izbiri študija in tudi zaposlovanja? TRUDEN: Se vedno sicer obstaja beg iz proizvodnje, vendar menim, da ga je vsi' manj: tudi mladi zdaj že vedo.' da je delo v proizvodnji že boljše ovrednoteno. V pisarni je morda delo lepše, iažje. denarja pa ni. PUH AH: V nekaterih organizacijah združenega dela so sicer že začeli bolje vrednotiti delo v proizvodnji, medtem ko ponekje fte vedno ostaja vrednotenje dela v pisarnah nad proizvodnim: kakšnih velikih premikov glede tega torej še ni. BELCIC': Mladina je občutljiv barometer: samo v zadnjih dveh letih se je znala bolj prilagoditi razmeram, kot bi si mislili. Mladi dobro vedo, da belega kruha ni več toliko v neproizvodnih panogah, kot ga je bilo, in to se kaže že v spremembah vpisa v šolo. V tem šolskem letu je vpis že drugačen kot prejšnja leta — sieer jih je k temu delno prisilila že spremenjena šolska mreža: v upravno administrativne šole se jih je vpisalo za polovico manj kot v prejšnjem šolskem letu. velik upad je za blagovno denarno smer. skokovit porast pa za agroživilstvo — pozna se. da prednost dajemo pridelovanju hrane. Se pred štirimi leti so bile take usmeritve le proklamacije in želje, saj smo sicer na široko govorili, kako imamo preveč administracije, nov administrativni kader pa smo hoteli zaposlovati vsak dan. Mladina pa je začutila, da imajo sedanja usmerjanja v proizvodne poklice oziroma v dejavnosti, ki smo jim v srednjeročnih planih razvoja dali prioriteto, vendarle realno osnovo — in rezultati so že. Seveda pa ne trkamo s tem le na zrelost mladine, pač pa to dobro vedo njihovi starši. Pa tudi štipendije so približale namere mladine potrebam gospodarstva. o tem ni dvoma, saj so štipendije še vedno pomenile doslej tudi garancijo za kasnejšo zaposlitev. PUHAR: Zdi se mi. da ko govorimo o administraciji, preveč poenostavljamo: nikakor ni vse. kar ni delo za strojem, že tudi režija, administracija, pač pa imamo nujne obproiz-vodne. razvojne dejavnosti. ("'OP: Resnično delamo včasih veliko škodo, ko -enostransko prikazujemo režijo kot strošek: ne more biti razvojni oddelek v neki tovarni strošek. Menim, da bi lahko začeli govoriti drugače če ostanem pri razvojni dejavnosti - razvojni program je še kako velik kapital, ki ga ustvarja prav la režija. Kako drag pa je lahko ta kapital, si' Me zavemo, če na primer kak razvojni program kupimo v tu j ini. Skopali smo si- pravzaprav na skupno vrečo in mešamo administracijo in stroko. V leto 1982 vstopamo z zavestjo, da bo to tudi leto večje produktivnosti, prizadevanja za večjo zaposlenost že zaposlenib — tudi z boljšim nagrajevanjem po delu, boljšim vrednotenjem proizvodnega dela Iknko Truden Franc lielrič Ratomir Kafol in deficitarnih poklicev in inovacij. \\ dar pa vse občinske resolucije ne presleni»sti kot en od\! tek. polna zaposlenost ni zagotovljena. 1 BKLCH*': Analize so pokazale, da \m še velike rezerve za zaposlovanje predvv mladih — na račun sedanjega dela prekop nega delovnega časa, tega je okoli 30 an kov, pa v omejevanju zaposlovanja up j' jencev in omejevanju pogodbenega dela. } KALAN: Mehanskega priliva delavi?\ drugih regij in republik bo še nekaj, vem manj kot prejšnja leta. Zato pa bodo ostaj) dela in naloge, ki jih domači delavci m niso kdovekako cenili, zdaj pa bodo veri*}1 sprejemali tudi taka dela: takšna dekvalili cija. kot pravimo temu pojavu, je obenem velik pospeševalnik tehnološkega razvoj« ob tem nastajajo v večji meri tehnološke inembe — inovacije. Letos bodo lahko zaposlovale -. delavcev le OZD, ki so se usmerile v m tiste, ki bodo zmanjševale uvoz in p) vsem OZD, v katerih bo nadpovpni porastel dohodek na zaposlenega -nost pa bodo imeli štipendisti, priprt ki. Zahtevne naloge pa imajo tudi nosti za zaposlovanje in njihove m kovne službe. Ali so te službe sposofl hitro zbrati podatke, potrebne za sptw določenih ukrepov? KALAN: Mnogo je odvisno od izpolni uja planov, ki smo jih zapisali v resnimi/ razvoju za letošnje leto. Vse spremembe\'i inh. nednseganje in odkloni, se bodo odijl tudi na zaposlovanju: lahko seveda mM I uskladimo potreb«- gospodarstva po z»JJ vanju in resolucijo, spremenjeni ukrepi)' mimske politike pa seveda tudi plane um vanja iahk«» povsem spremene. Skupna zaposlovanje je seveda mesto usklajevan,, dogovarjanja «» zaposlovanju: strokovna 1 ba skupnosti pa vse do sedaj ni hila ti opremljena, da bi lahko dajala nW podatke o zaposlenosti, to bo rnoginV f posebno računalniško obdelavo. L. Mencin.pi i PETEK. 8 JANUARJA 1982 KULTURA 5.STRAN O L/AS Loški oder dobil oder V soboto. 9. januarja, ob 18. uri bodo slovesno odprli prenovljeno loško gledališče — Povsem dotrajano poslopje so temeljito prenovili z denarjem samoprispevka in kulturne skupnosti in ftkofjeloftko mesto je dobilo čudovito gledališko dvorano - Žal je zaradi akustike manj primerna /a koncerte Skofja Loka - Jutri, v soboto, H januarja, uh 1H tiri bodo > priložnostnim kulturnim sporedom preda -li namenu prenovljeno loško gledali š4*e na Spodnjem trgu \ Skofji Loki Prenovo je vodil grakII>oi za i/.vedbo sjnnoporis|m'vka pri. krajevni skupnosti Skofja Loka m njegov predstavnik Imi slovesno presti /gradl>e Takoj oli vhodu je kadilnica, naprej pa garderoba, kjel bo<|o gledal« i ikIIožiIi plašče m šli imi siopni« ah mimo sanitarij v dvorano, ki ima 2<»1 sedež Dvorana torej m Večja kol j«- bila. čeprav nima več balkona (Mer i«- opremi jen > s,,doh no tehniko, pod njun pa s«i garde ioIm- za igralce Poleg prelepe dvorane s prostornim odrom, bodo g|«-.» mnenju občinstva kot strokovni' r*# Sinje. m w- Kulturni koledar BOHINJSKA BISTRICA - I>revi ob 19..M) bo domače DPI) Svoboda po premieri prvič p<»-n ovil o k omeni j o Fadila Hadži ('a: Žensko vprašanje. BREZJE - Gledališka sku pina KUD Brezje bo v soboto. 9. januarja, ob 19. uri premierno uprizorila Levstikov« Kastel-ko. Prva ponovitev bo v nedeljo. 10. januarja, ob 16. uri. KRANJ - V Prešernovi hiši si lahko ogledate dela slikarja Marjana Belca z naslovom Letni časi. V kletnih prostorih pa se s figuralnimi objekti iz gume predstavlja Gustav Jati uš. V vseh galerijskih prostorih Mestne hiše je na ogled razstava Razvojne poti slovenske fotografije 1945-1981, ki jo je ob desetletnici ustanovitve pripravil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Razstave so tako kot stalne muzejske zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 18. do 18. ure. ob sob«>tah in nedeljah od 10. do 12. ure. ob imnedeljkih so zaprte. SKOFJA LOKA - V knjižnici Ivan Tavčar bodo v pone deljek. 11 januarja, ob 18. uri odprli likovno razstavo, ki jo bo pripravil Donit iz Medvod. V torek. 12. januarja, ob 17. uri bo v uri pravljic Tinka Štukl najmlajšim pripovedovala gozdne zgodbe. V sredo. bi. januarja. «»n 18. uri pa bo na sporedu predavanje z diapozitivi z naslovom Francija, ki ga bo vodil Franc Pisanec. TRZIC - V paviljonu NOB si lahko še do 12. januarja ogledate razstavo likovnih del Jake Kepica. Galerija je odprta vsak dan od 16. do 18. ure. ob ponedeljkih je zaprta. duhovita povezovalca sporeda, člana Prešernovega gledališča, nagelj na tej sladki torti pa so pomenila dekleta i/, plesne skupine Modrina. Inventivnih prebliskov ni bilo. toda ljub temu se je vse skupaj («>b vidni improvizaciji i dobro izteklo in izpolnilo svoj namen. Najboljši so prejeli nagrade. Miran Potočnik je bil najboljši tako po mnenju občin stva kot strokovne žirije. Pravila tekmovanja so predvidevala tudi takšno možnost. Tako je Miran prejel samo nagrado strokovne žirije - telefonski aparat, ki ga je name mla Tovarna telefonskih elementov in aparatov. Prvo nagrado žirije občinstva, vrtalni stroj, pa so prejeli vojaki iz kasarne Stane Žagar. Kazimir Mohar ko m> \ skofji Loki prav / zamislijo o prenovi gledališke dvorane spodbudili samopris|m'vek Vendar je kasneje /rasla zamisel <> družbenem «-«•111 n i na Mestnem trgu in gledališče na Spodniein trgu je stalo ob strani Pred iztekom samoprispevka pa s«' je i/kazalo, da /a ureditev družb«-nega centra denarja ne bo dovolj in padla je odločitev <> prelio vi -tarega gledališča Septembra M »so «.«> tako začeli / obnovitvenimi deli m po dobrem letu ima lak« škofjeloško mesto dvorano, ki bo morala oživeti gledališko dejavnost. Delo Loškega odra je v zadnjih treh letih povsem zamrlo. Gledalcev v staro, ledeno mrzlo dvorano ni bilo več. Ko so pred tremi leti za premi-erno predstavo prodali le 17 vstopni«, kar je bila prava katastrofa m nekdaj tako gledališko živahno mesto. )«• upravni odbor Loškega odra Sprejel odločitev, ki sn jn podprli vsi člani, da v takšnih pogojih ne bodo več delali. Izhod je bila iorej le prenova gledališča. Zdaj. k<> ima Loški iHRT spel oder. bod«) morali spel postaviti na noge svoje tlelo. Leta molka s<> opravila svoje in začeti bo treba povsem na novo. pri čemer bo drago«ena poino« režiserjev m igralcev, ki so nekdaj oblikovali škofjeloško gledališko podobo Prvo prireditev bodo pripravili ob kulturnem prazniku, dotlej pa bodo opravili vs«- potrebno, da bo prenovljeno gledališče prešlo v upravljanje Loškega odra. Začrtali so tudi že spored prireditev v tekoči sezoni in vanj vključili Več glasbenih koncertov. Zal pa dvorana zanje nima najboljše akustike. zato že razmišljajo, kako bi i<> izboljšali. Prenovljena dvorana i«- kol nalašč /a gledališke predstave, manj primerna za glasbene koncerte V jem trenutku to dejstvo predstavlja oviro, da bi prenovljeno dvorano hitio napolnili s prireditvami Glas beni h skupin, ki bi rade nastopile je dovoli, gledališke skupine bodo po premoru šele začele / delom \1 Volčjak S francoskih knjižnih polic Ljubljana - V Cankarjevem domu v Ljubljani je Francoski kulturni center iz Ljubljane s sodelovanjem francoskih založnikov in francoskega Ministrstva za zunanje zadeve pripravil razstavo S FRANCOSKIH " KNJIŽNIH POLIC. Odprli so jo minulo sredo, ogledate pa si jo lahko do Iti. januarja, vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 9. do I.L ure v Zgornjem preddverju Cankarjevega doma. »Kaj se piše danes v francoski književnosti?« je prireditelj vprašal nekaj francoskih založnikov in odgovorili so mu z izborom svojih novejših publikacij, ki jih žele predstaviti slovenskemu občinstvu. S tem so pokazali svojo pripravljenost za sodelovanje pri prikazu francoske knjige v tujini v trenutku, ko si je nova francoska vlada kot temeljni cilj naravnan«)sti svoje kulturne politike izbrala knjigo. Razstava knjig je obogatena s slikovnim gradivom založbe Galli-mard o Sartru. sodobni poeziji in Sodobnih francoskih avtorjih. Privlačna posebnost pa so literarne oddaje »Apostrophes« fra moške televizijske mreže Antenne 2. ki jih predvajajo vsak dan od 11 do 12.30 m od 15. do 16,30. Razstavo spremljajo pogovori o francoski književni ustvarjalnosti. Nekaj se jih je že zvrstilo v minulih dneh. v torek, 12. januarja, ob 19. uri bo v sejni dvorani 1 tekel pogovor o tokovih sodobne francoske književnosti, kritike in knjižne politike, v katerem ho sodeloval francoski pisatelj in kritik .Jacques Bens. vodila pa ga bo Marie-Claude Vo-grič. V sredo. 13. januarja, ob 17. uri. bo pogovor na temo Ženski naslov vodila Kapa Suklje. v četrtek. 14. januarja, ob 17. uri pa Aleš Ber-ger na temo Samuel Beckett. »Mal vil mal dit« Dvajset let pionirske knjižnice Kranj - Pred dvajsetimi leti. natančno 4. januarja 1962, je bila za otroke prvič odprta Pionirska knjižnica v Kranju. Razpolagala je z. nekaj nad 4 tišin" knjigami. Otrokom je postala tako domača in priljubljena, da je bilo ob koncu leta včlanjenih že skoraj tisoč otrok. Za predšolske otroke so že tedaj prirejali ure »živih slikanic«, posnetih na magnetofonske trakove, vsak teden dvakrat pa so otroci gledali televizijske oddaje za najmlajše, tekmovali ob literarnih ugankah in za bralno značko. Deset let, od maja 1902 naprej, je pri pionirski knjižnici deloval tudi Razpis festivala narečnih popevk Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora razpisuje javni natečaj za popevko Vesele jeseni 82. ki bo septembra 1982 v Mariboru. Udeležijo se ga lahko vsi ustvarjalci zabavne glasb«' s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnele. Vabljeni so tudi zamejski rojaki. Posamezni avtorji bodo na prireditvi lahko nastopili le z dvema popevkama, izvedenih pa bo 10 popevk z narečnimi besedili, zato naj sklada telji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih slovenskih narečnih območij v glasbi in besedilu. Skladbe bo društvo Harmonija sprejemalo do konca februarja. Izbrane skladbe se bodo potegovale za Zlati klopotec. nagrado za najboljšo narečno popevko, za tri nagrade občinstva, za tri nagrade za najboljše narečno l>esedilo ter za najboljši aranžma. Center za estetsko vzgojo mladine. Prirejali so likovni, lutkovni in literarni krožek. Danes šteje knjižni sklad v pionirski knjižnici blizu 35 tisoč enot. na leto izposodijo že več kot 100 tisoč knjig. Za najmlajše prirejajo ure pravljic, sprejemajo obiske iz vrtcev in šol, organizirajo nagradne knjižne uganke, sprečanja z znanimi literarnimi ustvarjalci in pripravljajo razstave. Ob svoji dvajsetletnici so pripravili razstavo »Otroci ilustrirajo«. Razstavljene so otroške risbice, ki so jih otroci narisali ob poslušanju pravljic. Lutke, ki jim služijo kot pripomoček na uri pravljic, so izde lali otroci na osnovni šoli v Žirovnici pod vodstvom likovne pedagoginje A ne Cehove. V. K Glasbeni kabaret v Cankarjevem domu Ljubljana - V ponedeljek, 11. januarja, ob 21. uri ho SKUC-FORUM pripravil v okrogli dvorani Cankarjevega doma glasbeni kabaret »Pozor note«, ki ga bo izvedel Janko Jezovšek, Jugoslovan, ki se je v tujini močno uveljavil kot dirigent, pianist, organist in koreograf. Predstava glasbenega kabareta je v njegovem komponiranju in izvajanju nekaj novega za poslušalce in gledalce, ustvarila bo izjemno ustvarjalno razpoloženje. Cena vstopnice je 1 (K) dinarjev. Teden slovenske drame '82 Od 9. do 19. februarja bo Prešernovo gledališče organiziralo pregled dosežkov slovenskih gledališč — Vsako leto uprizorjenih več slovenskih dramskih besedil — Zanimanje občinstva presega zmožnosti gledališke ponudbe Februarja let«is b<> Prešernovo gledališč«1 kot stalni organizator Tedna slovenske drame skupaj s slovenskimi gledališči ž«' dvanajsti«' zapore«! pripravilo pomembno slovensko gledališko manifesta« ijo. ki j«-v zadnjih letih skokovito pridobivala na pomenu ter odmevu tako pri občinstvu, kot tudi pri gledaliških delavcih. Ts kranjski in slovenski gledališki praznik se i«- v dobrih desetih letih tiho in brez zunanjega pompa kvalitetno in kvantitetnn močno razširil, poglobil ter celotno gledališče tako močno populariziral, da resnično lahko govorilni« o izjemni republiški kulturno politični manifestaciji, ki s«- je v Kranju bržčas premalo zavedamo. Za to gre nedvomna zasluga številčno skromnemu delovnemu kolektivu Prešernovega gledališča ter seveda predvsem vsem tistim gledališkim kolektivom, ki s svojimi predstavami pravzaprav omogočajo ta festival!.Števil« slovenskih uprizoritev se j«- v slabih desetih letih izjemno pomnožilo. In «"«• j«- bil problem pred leti napolniti celoten teden s predstavami, je danes problem v desetih dneh predstaviti pregled slovenske gledališke misli, saj v preteklem letu (teležimn preko trideset različnih slovenskih predstav. Nujno s«- je moral organizator TSD ž<- pred leti odločiti za izbor, kar je seveda samo podčrtalo vsebinski naslov Tedna Izbor je za letošnji PSI) H> pripravila drainatuigmja Mestnega gledališča ljubljanskega Mojca Kreft, njeno utemeljitev in izbor pa je /«• potrdil Cmetniški svet Prešernovega gledališča Na letošnjem TS1) M2 se bodo predstavila praktično vsa slovenska gledališča: Primorsko dramsko gledališče Nova Gori« a z dramo M. Kmecla: LEVSTIKOVA SMRT. Ljubljanska Drama in Lutkovno gledališče »Jože Pengov« Ljubljana s skupno uprizoritvijo drame I) Zajca: MLADA BREDA. Mariborska Drama /. grotesko K: Kilipčiča: KEGLER 6 in Seligovo dramo: SVATBA. Lutkovno gledališči' Ljubljana t, adaptacij« Jurčičeve: KOZJE SODBE V VIŠNJI GORL Mestno gledališče ljubljansko s Partljičevo komedijo: NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Prešernovo gledališče Kranj z lutkovno uprizoritvijo M. Logarja. KVIK. ZABE RIG in dramo R Šelige. SVATBA. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo M. Kleca. 1 OLKA Slovensko stalno gledališče iz Trsta z dramo F K«>zaka: 1 UN( KA in Eksperimentalno gledališče Glej z igro Z. Duše: JASLIC G ter v spremljevalnih manifestacijah z izvedbo dramskega projekta R. Šelige in T. Hribarja: 0 SMRTI IN NlCT.O BITI IN BOGU. Mojca Kreft je predlagala, da TSD povabi tudi uprizoritev drame A. Hienga: ZAKLADI GOSPE BERTE. Umetniški svet pa je poleg omenjene ped stave med jugoslovanskimi uprizoritvami predlagal zagrebško uprizoritev I). .Jovaiiovic'a: KAKAMAZOVI. Prešernovo gledališče bo skušalo povabiti eno od obeh jugoslovanskih predstav, vse pa j«- odvisno od finančnih sredstev, Zveza kulturnih organizacij je predlagala v izbor za TSD amatersko uprizoritev Gledališča pod kozolcem: BLIŽINA ČLOVEKA. Repertoar i«- brez dvoma pester in zanimiv ter skuša v vseh pogledih podati objektivno sliko sodobnega trenutka izvirnega slovenskega gledališkega ustvarjanja Ob repertoarju naj opozorimo še na spremljevalne manifestacije: razstavo slovenskega gledališkega plakata ter na podelitev: »Nagrad«-Slavka G ruma* za najboljše dramsko besedilo preteklega leta ter »Grtin-Filipičevo priznanje«, ki se vsake tri leta podeljuje posamezni dramaturški ekipi tistega slovenskega gledališča, ki najplodneje uveljavlja izvirno slovensko dramaturgijo. Na dan svečane otvoritve TSD 82 ho Prešernovo gledališče premiersko predstavilo krstno uprizoritev drame Vitomila Zupana STVAR JURIJA TRAJBASA. Organizator TSD 82 se bo skupaj z gledališči pol rudil. da bo večina predstav v matični hiši. kljub skromnosti kranjskega odra. Gledalce že sedaj opozarjamo, da si pravočasno zagotove vstopnice, saj jih glede na zanimanje pred začetkom samega festivala vedno zmanjka. V naslednjih številkah Glasa bomo na kulturni strani podrobneje im-dstavili vse sodelujoče ansamble ter njihov«- predstave. 1 ML. Prešernovo gledališče v Ljubljani Kranjska uprizoritev komedije. F. Hadžica »Glavnik« v Mestnem gledališču ljubljanskem - Odlični delovni rezultati v preteklem letu Uveljavljanje kranjskega gledališča izven kranjske občine se nadaljuje. Po uspešnih gostovanjih v Beogradu, Zagrebu, v Avstriji ter številnih gostovanjih v preteklem letu. bo prvo predstavo v letošnjem letu Prešernovo gledališče odigralo na gostovanju v Ljubljani. Na sobotno (9.1.82) gostovanje ga je povabilo Mestno gledališče iz Ljubljane. Ljubljanskemu občinstvu se ho kranjsko gledališče predstavilo s komedijo »Glavnik«, ki je pri publiki naletela na odličen sprejem, za kritiko pa ostaja predstava slej ko prej sporna. Kranjska uprizoritev »Svatbe« v Zagrebu Pred časom so v Centru za kulturo pri Radničkom i narodnom sveučilištu Moša Pijade v Zagrebu odprli novo gledališko žarišče, ki naj bi presegalo zaprtost mesta Zagreb znotraj posameznih gledališč. Med pobudniki in ustanovitelji so znana jugoslovanska gledališka imena, med drugimi omenimo Radeta Ser-bedžijo in Ljubiš«! Rističa. ki s«> večkrat uspešno posegla v jugoslovanski kulturni prostor, ki ne bi smel biti zaprt v republiške meje. Novoustanovljeno gledališče bo seveda samo uprizarjalo predstave, predvsem pa želi Zagreb povabiti najzanimivejše in najizrazitejše gledališke dosežke iz celotne Jugoslavije. Tako je kranjsko Prešernovo gledališče tudi uradno dobilo povabilo na gostovanje v tem »jugoslovanskem repertoarju«, kar seveda pomeni priznanje kranjskemu gledališču in kulturi. Prešernovo gle-dalisče je tako 20. decembra v Zagrebu dvakrat uprizorilo najizrazitejši dosežek lanske sezone, dramo Rudija Šelige: Svatba. V preteklem letu je kranjsko gledališče doseglo zavidljive delovne uspehe. Naj tokrat le bežno opozorimo na statistiko predstav: po načrtih naj bi kranjsko gledališče odigralo 139 ponovitev lastnih pred stav. realiziralo jih je kar 100. Med gostovalnimi predstavami je bilo predvidenih 40 ponovitev, realiziranih je 49 ponovitev. Vseh predstav je bilo tako 215. Gledališče je tako preseglo predvideni plan za 20 '<. ob dejstvu, da je bilo v letu še 54 drugih različnih prireditev lahko hitro ugotovimo, da je bil urnik kranjs ga gledališča dobesedno natt' Skrajna požrtvovalnost ter d' nost vseh. ki delovno in ustvarj. oblikujejo kranjsko gledališko piljenje je v prvi vrsti omogočila tak delovne rezultate. Ob teh številkah, ki jih dosega poipoklicna kulturna ustanova bi se veljalo zamisliti ter se vprašati kdaj bomo resnično nagrajevali kulturne institucije po de' Ne samo posameznikov, tudi celotne delovne kolektive bi morali stimu lirati. sicer ni zastonj bojazen, da bo današnji kranjski gledališki utrip splahnel. ML Podelitev Groharjeve nagrade Skofja Loka - Združenje umetnikov iz Škofje Loke bo v petek, 8. januarja, ob 18. uri v galeriji na loškem gradu pripravilo slovesnost, na kateri bodo podelili letošnjo Groharjevo nagrado ter Groharjevo štipendijo. Prireditev bodo obogatili s predstavijo dela članov združenja: likovniki se bodo predstavili s svojimi deli. v sporedu prireditve bodo nastopili glasbeniki in literati. 6.STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 8 JANUARJA II Pozabljen partizanski grob Ko sva lansko leto / očetom hodi la po širnih gozdovih Menim- plani ne. nu je žarel pripovedovati o grobu nekega mladega partizana Naprosil sem ga: »Oče. pojdiva t ia • 1'oslušal me je. Pot naju |e vodila v strm grič. Ko sva stopila v temen gozd. se je plaha srna prestrašila in stekla. »Kje je ti sti grob'.'« sem vprašal. »Še malo. pa bova pri njeni.<• j«- odgovoril oče. Prišla sva do nek«- iase. »Tam je.« je rekel. Stekel sem. a nisem našel groba. Oče mi ga je pokazal Kes je bil to grob in pred njim iz vej nare jen majhen križ »Kdo je tukaj padel'.'« nem ga vprašal. Pa mi ie začel pripovedovati »Veš. to je bilo že proti koncu vojne, ko sva z bratom na tej jasi pasla govedo. Brat je našel partizana. Zelo sva se prestrašila in tekla domov povedat, kaj sva našla. Oče in stari oče sta šla z. nama. da bi videla, kaj se je zgodilo. Pokazala sva jima mrtvega partizana. Stari ata je rekel .Pokopati ga bo treba.* .Samo kani?" je za- skrbelo očeta A Volkov«) jamo ga bomo vrgli.' i«* odločil stari ata Nesla sta ga do jam«-. Tam so včasih lovili srn«-, zajce pa tudi medvede, ki so v asov ah pri ovcah. Partizana so položili noter m nanj nametali listja in vej. Z bratom sVa naredila križ iz v«-j... Od tedaj oče nerad zahaja na tisto jaso. kjer sta z bratom našla mrtvega partizana. Pozneje s«- je zvedelo, da so Nenui v zasedi pričakali dva partizana. Knega so ubili, drugi pa i«-ušel. Nemci so še tisti dan požgali očetov doni. tako da so s«- morali preseliti v vas Bočna. Po vojni so hiš«) obnovili in se vrnili nazai pod Menino planino. Partizanom, ki so padli za svobodo, smo dolžni prižgati svečko. Tudi jaz. sem jo prižgal na grobu neznane-ga partizana, (torela mu je v zahvalo za lepo svobodo Robi Slapnik, 6. a r. osn. šole Komenda-Moste .\oioletni praznik, so hitro minili m do 25. ,anuar,a. ko se bmfa šolska vrata zaprta za tri tt-,hu; ho treba sv vvhko presedeti prvd knjigami in zvezki, (ta spričevala ne h,,do prvvi-r »žalostna«. Kljub napornim dnevom m vse bolj skopi snežni odeji pa si otroci najdejo čas tudi za '^P^mnosti Takole so se v torek s kepami obmetavali kran/ski tietjesolci. V cliko skakanja, smeha in vika je bi/o pa šc kakšna soha /c kanila vmes. če /v kepa priletela na »nepravo« mesto. - H -lelocčan Zakaj nimam mame? r Če bi bil dedek Mraz ... bi hodil po celem svetu in raznašal darila otrokom. — Marko . . . hi pomagal tistim otrokom, ki nimajo staršev in jih spravljal v dobro voljo. — Sefik ... bi vsem otrokom, ki imajo težko življenj«-, krajšala čas in jih zabavala. - Cvetka ...bi vsak dan sprejemal otroška pisma in izpolnjeval njihove želj«-. - Hasani ...bi obiskal vse osamljene otroke in se z njimi pogovarjal. Pod novoletno jelko bi jim nastavil darila. — Beno . . . bi pomagaj siromašnim otrokom, jim nudil hrano in obleko. — Slavko ... bi hodila k otrokom in jim pripovedovala pravljice. — Tatjana ... bi imel veliko skladišče igrač za revne otroke. — Ivo Učenci 7. c r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor, gojenci Vzgojnega zavoda Jok. Crna kolona žal«>sti s«- vije v neskončnost. Smrt. Ne jokajte, prosim vas! Majda je odšla. Pustila je m«>ža. hčerkici, mater in očeta. Dve ljubki deklici: eno že pravo navihanko. drugo, mah rožnati »štrukelj«, ki mu je bilo življenje podarjeno pred Bili smo v gledališču V četrtek smo šli v gledališče gledat igrico Pekarna Mišmaš. Nestrpno smo čakali, da so bo začela. Najbolj všeč so nam bili: Mišmaš. Jedert in mačka. Zadovoljno smo jim ploskali. Potem je sledilo še presenečenje: obisk dedka Mraza. Ta nam je podaril okusne Mišmaševe preste. Radi bi šli še kdaj v gledališče. Učenci 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj nekaj dnevi. Takrat, ko je Majdi ugasnilo . . . Prst pade na krsto, ovenčano s cvetjem. Pred očmi se mi prepletajo podobe Majde, ko je bila še živa in skušala sem si predstavljati komaj rojeno hčerkico, ki so jo poimenovali po mami. Majdi. Prvič sem jo videla, ko je bila stara štiri tedne. Majhna, čisto drobcena, je jokala in bivala z noricami. Stegovala je roke in me gledala z hleščečimi očkami. Bila sem sama z njo. ki nikdar n«' bo mogla reči: »Mamica moja. kako rada te imam.« Nežno sem jo stisnila k sebi. Srce mi je napolnila bolečina. Zakaj ne bo vedela, kakšna je bila njena mati, ne bo občutila njene tople roke? Nikoli tudi ne bo zvedela, koliko solza je bilo prelitih tistega dne. ko je njena mamica darovala zanjo življenje. Mateja Mohorič, 8. a r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor Zaslužil sem denar Ko sem s<- v soboto zjutraj dil. s«'in premišljeval, kaj mr čaka Najprej moram pospraviti* novanje. nato pa bomo lagali skladali drva za zimo in še bi našteval, kajti pri naši hiši nik zmanjka dela. Kaj bi razmišljal, sem -i Vstal sem. pozajtrkoval. nato |m delo. Posesal sem sobo. |x>i> I prah. postlal postelje, zakuril pri Potem sem prižgal televizor lic sen) risanko, film Jelenček inidifj Nihče kakor jaz. A kmalu me j«' poklical rti moral sem nositi drva. ki jih je lani Trajalo je kakšni dve uri. Zatem* se lotil domače naloge in učtftj) ponedeljek. Utrujen sem se vrgel kavč in prebral nekaj stri|x>\ I kalo me je na vas. kjer smo * ot roki igrali. Popoldne, ko je mami prišla iniiv, sem ji povedal, kaj sem mf vil. Dala mi je dva tisočaka. Bil* vesel, da s«'in zaslužil vsaj malnv narja. Sandi Bogataj. 6. c r. osn. šole Cvetko Golar Skofja Loka Kupili smo ptičnico Zima je prišla v deželo, otroci smo se je razveselili, ker zdaj ho spet veselo, po snegu hotno se podih. Ta vzel ho smučke, drugi sanke in tretji si drsalke dal ho na opanke. Vsi skupaj pa smo obljubili, da tudi ptic ne bomo pozabili Smo ptičnico kupili in vanjo zrnja natrosili. Pridno hodimo vsak dan fto tMf da hi ptičkom bolj bilo veseh. da zadosti hrane bi imeli. r da bi zimo preživeli. K I Urška Krišelj, 3. b r. osn. šol« d Matija Valjavec Preddvor t i i r Organizacija gospodinjskega dela Med osnovami za uspešno gospodinjenje je tudi dobra organizacija gospodinjskih del. Vsako gospodinjstvo pa ima svoje razmere, ki jih mora organizacija upoštevati. Odločilni so prejemki, ki nas silijo, da čim več naredimo sami. ali dopuščajo, da si pomagamo s kupljenimi uslugami. V starem stanovanju moramo opravljati še razna dela. ki v sodobnih in modernih popolnoma odpadejo. Tu nas ogreva centralna kurjava, na razpolago so vedno topla voda. elektrika, plin. kopalnica in Še marsikaj. Drugače živi družina z majhnimi otroki kot družina odraslih. Vse to in še stvari, ki tu niso posebej naštete, vplivajo na organizacijo gospodinjskega dela v družini Med najmočnejše vplive sodi vsekakor poklicna zaposlenost gospodinje. V taki družini je nujno, da je organizacija deia popolnoma drugačna kot tam, kjer je žena samo doma. Zaposlena žena ima za gospodinjstvo na razpolago le nekaj ur in še to na škodo svojega počitka. V teh urah morajo biti postorjene vse osnovne naloge, ki jih zahtevata družinsko življenje in gospodinjstvo. DELOVNI NACRT Podlaga organizaciji je načrt dela. Vsebovati mora vsa dela. ki se vsak dan ponavljajo, kot so kuhanje, nakupovanje, pospravljanje, kot tudi občasna dela. ki so Zamisel, ki jo velja posnemati Foto temnica v kopalnici Moderna stanovanja so majhna, zato je tu konjičke, kot je na primer fotografija, kaj težko razvijati. Do pametne ideje je prišel ta nemški fotoamater, ki si je s posebno desko iz letvic pridobil dodaten prostor za sv«)jega konjička. Letvice je zbil tako na dolgo in široko, da pokrijejo kopalno kad v kopalnici in na tej delovni površini razstavi svoje inštrumente, ko hoče izdelovati slike. Ko svoje delo opravi, jo postavi pokonci, tako da ne zavzame skoraj nič prostora. Pa tudi zaradi svetlobe, ki je je prav v kopalnici navadno najmanj ali pa sploh nič, je ta prostor kot nalašč za foto laboratorij. Pa ne samo to. Taka deska pride zelo prav tudi takrat, ko je pri hiši dojenček. V ta namen letvice zbijemo tako, da so do polovice goste, ena pri drugi, na drugi polovici pa redke; na prvem delu otroka previjamo, na drugem kopljemo in voda sproti odteka v kad. Ce imamo tako »delovno mizo« v kopalnici, nas bo tudi manj bolel hrbet, ko bomo previjale otroka (in če ga previjamo v kopalnici ni treba nositi »usrarik« po vsem stanovanju) ali prale |>erilo na roke. v glavnem namenjena vzdrževanju reda in snage v stanovanju. Delovnega načrta gospodinja ne dela zato. da bi z njim priganjala sama sebe. temveč zato. da bi bilo delo bolj načrtno, da bi ga družina spoznala in se vživela v delovni ritem ter čutila soodgovornost za izpolnjevanje načrta. Izvajanje gospodinjskih del po načrtu daje tudi ženi gospodinji več možnosti za počitek in razvedrilo. Načrt naj tudi strogo določi, katera dela morajo biti narejena in za katera želimo, da bi jih opravili. Gospodinja, ki bo znala potegniti črto med obema skupinama, bo prav tu našla možnost za svoj počitek in razvedrilo. Pri izvrševanju del po načrtu skuša jmo uveljaviti čim več načel racionalizi-ranega dela in pravilnih tehnoloških postopkov, predvsem pa naj gospodinja oziroma družina razmišljaj) svojem domačem delu in1 tako bo ugotovila, kako bi še izboljšala delo v domačem gospodinjstvu. Čeprav je gospodinjstvo delo nizko produktivno in ga ni mogoče meriti po načelih industrije, ni nezahtevno in zgolj rutinsko. Ker je tako sestavljeno, da teče več del hkrati (kuhanje — pospravljanje: nega otroka — likanje), zahteva stalno umsko zbranost. To velja za današnje gospodinjstvo še mnogo bolj. ker le načrtnost, preudarnost, dobro poznavanje načel racionalizacije in tehnoloških postopkov omogoča izvrševanje osnovnih gospodinjskih del. ki jih danes še moramo opravljati. Pa tudi v bodoče, ko bodo gospodinjstva še bolj mehanizirana in bo servisna služba bolj razvita, bo ta umska komponenta še vedno pogoj za dobro organizacijo gospodinjskega dela doma in tudi izven doma (izkoriščenje uslug). (Prihodnjič o delitvi dela v družini, o pomoči industrije, servisov.» centralna oskrba s toplo vodo lokalna oskrba s toplo vodo Segrevanje vode v bojlerju Z elektriko b«>ste varčevali, če boste primerno segrevali v Iti hi 11 k • ;i iN o |» utidn ini f lile .. an ie b| m* nji w in ^ išla Petindvajsetič Po poteh partizanske Jelovice Dražgoše so pripravljene ŠKOFJA LOKA - Partizanske DrHžgnše mi priprav liene na nedeljske prireditve, ki \hh\<* v |>oća*titev štirideseti' obletnice legendarne lutk«- Cankar |e\eKH hatahona Hkrati » teini Aptirtllillli in rekreaii\nuni tekmovanji rti |M>hodi lx> in /akliuček praznovanja "ti letošnjem olMinskeni prazniku Škofje Loke (Mi |>elindva|seti itibileim prireditvi I'« poteh partizanske -Jelovice se lunin v nedeljo v Dražgošah vrstila številna š|Mirtna tekmovanja Prvi bodo svoje (ekrnovanie začeli pripadniki TO Slovenije, ki IhkIo imeti enaisto natrolno sinu carsko prvenstvu enot TO. Tekmovanje, na katerem bodo nastopili tudi pa-trulie enot JI,A in milite organizira Pokrajinski štali TO /.a (iiirenjskn |xid |x>kmvitel|stvimi KŠ TO Slovenije in se lx> pričelo ob h uri Smučarski klud Triglav t m » organizator dveh tekaških tekmovanj OI> HM) Imi na Mirkovi skali tekmovanje za -Jugoslovanski smučarski |Mikal v teku na 15 km. oh H, uri pa hti •ilart množičnega rekreativnega teka na I "> km Stan tega teka li<> pod Bičkovo skaln Športno društvu Železniki ie organizator *ankaškega tekmovanja na progi Dražgoška gora-Ričkova skala—lelenšce I/ Krope hudo »h !» uri \ l)raž|?oše krenile patrole ZRVS in /SMS T<> tekmovanje, v katerega |e v kiju čeuo tudi streljanje organizira ŠI) Plamen in republiška konferenc« ŽHVS in /.SMS Slovenije. ( uibanke m cicibani bodo svoje slalomsko tekmovanje v ne-ffelin imeli na Slemenu v Dražgošah V nedeljo ImkIo na svoj račun prišli tudi pohodmki \ množičnih rekreatn mh |xihi>dih Ze v soboto ob 2 V Ml bo |>ohod pripadnikov .JI.A. TO. članov /.RVS. ZSMS. ZZB. tabornikov m drugih od Pasje ravni do Dražgos. Ta pohod organizira PI) Škofja Loka V bohinjski Soteski l*> ob 7 uri v nedeljo pohod Po stezah ()rvih parti/.am>\ V Organizaciji //B Jesenice m Radovljice. l'l) .Jese-nice m Garniziie Bohitnska Bela se bodo [»oboda udeležili člani planinskih društev pripadniki JI,A. TO, člani /.KVS. ZZB. ZSMS. Imrci. taborniki in obča« ni jeseniške in radovljiške občine Knak |>ohod bo tudi od Škofje Loke in Krizne gore do Dražgos Organizator tega loškega pohoda je ol)činska konferenca /SMS ob |m>mooi štaba škofjeloškega odreda TO in oln'inskega štaba Odbor ZZH NOV Selca l>o organizator pohoda Po |xiti Otona Vrhuiu a-Blaza ohod ored spomenikom v l)rnžgošah. Po kulturnem |>rogram(i lm slavnostni govornik predsednik ZZB NOV Slovenije Jane/ Vipotnik i). Ilumer Pričetek iger ŠŠD usmerjenega izobraževanja nazija) 27,5; štafeta ni. 4x25: 1. Gimnazija 1.15,6, 2. ŠC za blagovni promet 1.42,3; Štafeta m. 4x25: 1. Gimnazija 51,9. 2. Gimnazija II 52.9. 3. Gimnazija III 54,5. Kranj - Na posvetu mentorjev SŠD usmerjenega izobraževanja je bilo dogovorjeno in sprejeto, da se tudi za srednje tole organizirajo občinska tekmovanja. Dijaki in dijakinje bodo tekmovale ili v plavanju, malem nogometu, košarki, iahu, rokometu, namiznem tenisu, streljanju, odbojki in atletiki, skupni zmagovalec I Športnih iger SSD pa bo prejel Uprehodni pokal. i \ Ze prvo tekmovanje v plavanju je prineslo prva presenečenja med posamezniki, izstopali pa so dijaki in dijakinje kranjske Gimnazije, saj imajo v svojih vrstah Darjana Peuiča, Tatjano Bra-. Solidaika, Karmen Berioinik, Matjaža ir Kozela. A rana Jociča, Igorja Veličkoviča m le nekatere bivše plavalce in plavalke Triglava. K oliki na je bila premoč __£imna»je nam povejo rezultati štafete X 26 m pri moških, saj so prva tri mesta pripadla omenjenemu SSD. Rezultati in vrstni red najboljših: --ipnao i. 50 m: 1. Tatjana Bradaška /Gimnazija) 41,7, 2. Nina Pajntar (Gimnazija) 44,8, 3. Marija Gale (CSC za Blagovni promet) 54,6; prsno m 50 m: 1. \ran Jocič (Gimnazija) 35,4, 2. Rok Kosino k (Gimnazija) 38,4, 3. Matjaž Rakove« (Gimnazija) 40,2; hrbtno 2 M m: 1. Karmen Berložnik (Gimnazija) 16,4, 2. Sonja Peterka (SC za Blagovni jromet) 53,5, 3. Vesna Florjančič (SC za >lagov m promet) 55,9; hrbtno m 50 m: I. Igor Veličkovič (Gimnazija) 33,0, 2 kDarko Zupanič (Gimnazija) 33,9, 3. Darko Bešter (Iskra) 34.7; kravi * 50 m: , Mir jam Polka (Gimnazija) 35.8, 2. Tatjana Pretnar SC za Blagovni promet) 18.6, 3. Mojca Pogačnik (SC za Blagovni aromet) 40,2; kravi m. 50 m: 1. Matjaž Cozelj (Gimnazija) 26,9, 2. Darjan Petrič Gimnazija) 27,1, 3. Mitja Kadoič (Gim- lila] da i »datnj tanini Mati lutaj •ram« k'adm IStiM', b hI; i hm (j Jutri Štucinov kronometer KRANJ - Športno društvo (teknška sekcija) Jakob fltucin H rastje-Prebace vo bo jutri, v soboto 9. januarja, organiziralo že drugi tekaški smučarski kronometer Vsi tekmovalci v devetih kategorijah bodo nastopili na 1200 m dolgi progi. Na lanskem prvem tekmovanju je bil najhitrejši Maks Jelene. To 1200 metrov dolgo progo je pretekel v času 2:59.80. Proge za vseh devet kategorij so eri pravljen«* in ni skrbi, da bi ta ronometer odpadel. Prijave sprejemajo v gostilni Gaber. Start bo od 13. do 16. ure naaproti gostilne Gaber. Pravico starta imajo vsi netmgorizirani in kategorizirani tekmovalci in tekmovalke. -dh Za skupni vratni red SSD je povedla Gimnazija, ki je na prvem tekmovanju zbrala 60 točk, Poklicni šolski center je zbral 34 točk, SC za blagovni promet je na tretjem mestu in je zbral 30 točk, na četrtem mestu v skupnem seštevku 26 točk pa je SSD Iskra. Milan Cadež Tečaja plavanja in drsanja Kranj - V ponedeljek, 11. 1. 1982, se bo pričel plavalni tečaj za odrasle v novi osnovni šoli na Planini. Vsak, ki se želi naučiti prvih veščin v vodi, se lahko še prijavi po telefonu 21-176 (Cadež). Prispevek posameznika je 650 din, ki ga poravna na prvi dan tečaja pred pričetkom. Zbor prijavljenih kandidatov bo v ponedeljek 11. 1. 1982 ob 17.00 uri v novi dvorani na Planini (vhod pri parkirnem prostoru ). Kranj — ZTKO Kranj še vedno sprejema prijave za začetne in nadaljevalne tečaje drsanja za predšolsko in šolsko mladino. Prijave z vplačilom prijavnine v višini 450 din sprejemajo vsak ponedeljek, torek in petek od 7.00 do 9.00 ure, v sredah pa od 14.00 do 15.00 ure v pisarni C. Staneta Žagarja 27 v Kranju do 20. 1. 82. Tečaj drsanja se bo pričel v ponedeljek 25. I. 1982 ob 9.00 uri in bo trajal do vključno 30. 1. 82 med zimskimi počitnicami. V kolikor bo zanimanje za učenje drsanja večje, bo tečaj tudi drugi teden |xx?itnic. Informacije dobite |x> telefonu 21-176 (Cadež). Milan Cadež Namizni tenis Gorenjsko mladinsko prvenstvo Kranj - NTK Triglav je v telovadnici osnovne šole Simona Jenka v Kranju priredil zadnje gorenjsko prvenstvo za mladince, na katerem je igralo 44 igralcev. Tekmovanje je bilo obenem tudi polfinale Slovenije. Tekmovanje je pokazalo, da imamo na Gorenjskem veliko izenačenih igralcev Presenetil je Košič (Triglav), ki je premagal favoriziranega Jeraša. pri mladinkah pa je bila najuspešnejša Tadeja Bajžetj, ki je premagala med drugim tudi člansko prvakinjo Svetinovo. Pri mladincih je zmagal Veber (Jesenice) pred Matiiaševičem (Triglav) in Prelovškom ter M. Bukovškom (Triglav). Pri mladinkah je zmagala Bajžljeva (Sava) pred Zalokarjevo (Jesenice), Svetinovo (Sava) in Frelihovo (Triglav). Tri-glavana Matijaševič in Prelovšek sta zmagala med moškimi dvojicami, Bajžljeva in Svetinova pa sta zmagali pri mladinkah. V mešanih dvojicah sta slavila Jeraša in Bajželj (Sava! •"„'..* * . '■■'r' . S Hokej na Jedu Zmaga Triglava Kranj - Hokejisti kranjskega Triglava so v tem kolu premagali Bled s 6:2, v prihodnjem kolu pa igrajo s Stavbarjem iz Maribora. Alpsko smučanje Dvojni uspeh Kuralta v Franciji COUBCHIVIL - Pred nadaljeva njem moškega svetovnega alpskega pokala so naši smučarji nastopili na dveh veleslalomih v Franciji. V obeh nastopih so največ uspeha imeli Jugoslovani, saj je član loškega Alpetoura Jože K ara It v obeh nastopih zmagal. Veleslaloma sta bila tokrat v Cour-chevelu v skoraj nemogočih pogojih. V obeh nastopih je pihal močan veter, bilo je veliko novega snega in s tem so bile mehke proge. Vseeno pa so naši Kurah in Benedik ter Franko na teh dveh mednarodnih veleslalomih krepko izboljšali svoje FIS veleslalomske točke. Vratni rad — I. veleslalom - 1 Kurah (Jugoslavija) 2:42,0, 2. Navillod 2:43,28, 3. Fonta in (oba Francija) 2:44.00. 5. Benedik (Jugoslavija) 2:45,21: II. veleslalom - 1. Kuralt (Jugoala vija) 2:48.04, 2 Lamotte (Francija) 2:49,36. 3 Franko 2:49.51, 4 Križaj 249,98. 5. Strel 2:49.81. 9. Benedik (vsi Jugoslavija) 2:51,21. Jugoslovanska moška vrsta bo v nedeljo v Morzinu (Francija) nastopila v tekmi veleslaloma za točke v svetovnem pokalu, v torek pa še v Bad Wiessee (ZRN) v dveh slalomih. dh VELESLALOM ZA CICIBANE Smučarski klub Alpetour iz Sk. Loke je v nedeljo priredil tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke zahodne regije Na zelo dobro pripravljeni progi, kljub pomanjkanju snega, je nastopilo 40 cicibank in 90 cicibanov iz 14 klubov s področja Gorenjske, Primorske in Kamni- Pri cicibankah je zmagala Plajbes Petra iz škofjeloškega Alpetoura. ki je dosegla tudi najboljši čas proge, pri cicibanih pa je bil zmagovalec Krampi Miloš IZ kranjskega Triglava Smučarski skoki Škerjanc in Šmid prvaka Jesenice — Letošnje gorenjsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirje so priredili delavci občinske zveze smučarskih organizacij jeseniške občine. Kljub odjugi je bila skakalnica v Begunjah dobro pripravljena, saj ni bilo niti enega padca. Tekmovalo je 25 mlajših in 14 starejših pionirjev iz Tržiča. Kranja, 2irov in Jesenic oziroma Žirovnice. Med starejšimi pionirji so največ pokazali Kranjčani in Zirovci, med mlajšimi pionirji pa -Jeseničani. Pri mlajših pionirjih so prva štiri mesta osvojili tekmovalci Jesenic oziroma Žirovnice Šmid, Marianovič. Kaltenekar in Košelnik. Sledijo Kešar (Triglav). Kna-felj (Jesenice-Zirovnica), Dobnikar (Triglav), Gašperin (Jesenice-Zirovnica), Rančigaj in Remie (Triglav) itd. Med starejšimi pionirji |>a |e zmagal .Škerjanc (Triglav) pred Murom (Ziri), .Justinom (Triglav). Balonom (Jesenice-Zirovnica). Dolencem (Ziri) itd M G. Smučarski tečaj na Krvavcu Zveza telesnokulturnih organizacij v Kranju bo tudi letos pripravila smučarski tečaj za začetnike in za boljše smučarje na Krvavcu od 7. do 13. februarja. Tečaja se lahko udeležijo odrasli in otroci, ki že obvladajo osnovne veščine smučanja ali so še začetniki. Glavni namen smučarskega tečaja je strokovno izpopolnjevanje v smučarskih veščinah, tečajniki pa bodo preživeli teden dni v prijetnem vzdušju. V ceno tečaja je vključen poleg učenja smučanja tudi poln penzion, prevoz i žičnicami, turistična taksa in organizacijski stroški. Interesenti se lahko prijavijo Zvezi telesnokulturnih organizacij Kranj. Vabilo na tečaj Kranj — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj obvešča člane, da bo seminar za zamudnike 9. januarja na Krvavcu. Zbor udeležencev je ob 8.30 na spodnji postaji žičnice. BEGUNJE - ZAHVALA ELANA NA9IM NAJBOLJŠIM SMUČARJEM - V prisrčnem snidenju v tovarni Elan je direktor Dolfe Vojsk na&im najboljšim smučarjem dejal, da so veseli vsakega trenut ha. ki ga reprezentantje najdejo za obisk te delovne organizacije. Sprejem je bil res prisrčen in slovesen. Po ogledu proizvodnih pro štorov (M bili naSi reprezentantje deležni vse pozornosti. V gostilni Kunstel so bile prijetne urice. Vse alpinee in goste so zabavali Andrej Sifrer. Rifle in Tof. Za uspehe v pretekli sezoni so naši reprezentantje od kolektiva Elan dobili umetniške slike. (Tekst in foto: - dh) Jakopičev memorial Gorje - TVD Partizan Gorje je priredil trinajsto mednarodno nočno tekmovanje v smučarskih tekih za memorial Marjana Jakopiča. Pokrovitelj tekmovanja je bil tako kot vsa leta nazaj LIP z Bleda. Marjan Jakopič, rojen leta 1947. je bil nadarjen tekač IZ Gori j in delavec LIP Bled. Tragično je umrl v prometni nesreči. Marjan Jakopič je bil član mladinske državne reprezentance in je dosegal velike uspehe. Bil ie eden od učencev Lovra Zemve Osemdeset tekmovalcev je sodelovalo na memorialu, med njimi tudi tekmovalci iz sosednje Koroške. Proga je bila dobro pripravljena in razsvetljena z baklami Med pionirji je zmagal Martin Stand-mann (Rosenbach), med pionirkami Irma Nagode (Gorje), med mlajšimi mladinci Michael Standmann (Rosenbach), med mlajšimi mladinkami Andreja Smolnikar (Dol), med starejšimi mladinci Jani Krši-nar (Olimpija), med starejšimi mladinkami Tatjana Smolnikar (Dol), med članicami Jeli Jelovčan (Triglav), med člani pa Jože Klemenčič (Dol). Starši, bratje in sestra pokojnega Marjana Jakopiča se za organizacijo tekmovanja zahvaljujejo TVD Partizan Gorje in pokrovitelju LIP Bled. J. Ambrožič Marjan Jakopič (desno) s klubskim tovarišem Pavlom Kobilico. Komentiramo Poprečna ocena za naše KRANJ - Manfred Deckert. reprezentant NDR, je zmagovalec letošnje jubilejne tridesete skakalne smučarske turneje Intersport. Na vseh Štirih skakalnicah (v Oberstdorfu, Gamischu. Innsbrucku in Bischofshofnu) je bil v ospredju in za njim sta na drugem mestu Norvežana Roger Ruud in Berg Berguud Tako imajo Vzhodni Nemci po petih letih spet zmagovalca v skupni razvrstitvi. To zanimivo tekmovanje je vsako leto v ospredju mednarodnih skakalnih prire ditev. Naši fantje so zaslužili povprečno oceno, saj je le Miranu Tepeiu uspelo, da se je v skupni razvrstitvi uvrstil med prvo petindvajsterico. Letošnja turneja je pokazala, da se skakalni vrh širi. V tej mednarodni druščini je sedaj trideset skakalcev, ki znajo presenetiti na vsaki tekmi. Vsak od teh skakalcev namreč zna in lahko zmaga. Med to trideseterico skakalcev lahko uvrstimo tudi dva naša. Primož Vlago in Miran Tepeš sta taka tekmovalca, ki lahko krepko mešata štrene favoritom za vrh. To je s sedmim mestom dokazal Primož Vlaga na prvi tekmi v Oberstdorfu. To je bila hkrati tudi najboljša jugo slovanska uvrstitev na tej turneji. Za naša Oaree sta poleg Vlage in Tepe&a skakala še Va.s>o Raje m Rajko Lotrif Odrezalo pa sta se slabše kot smo ^^Naštftirje fantje torej na tej Intersport skakalni turneji niso uspeli doseči tistega, kar smo od njih pričakovali Načrt je bil, da vsi štirje skačejo med tisto petdeseterico, ki bo obračunavala za najboljša mesta Toda vedno smo na vseh Utirih skakalnicah med to petdeseterico imeh le dva. med prvo dvajseterico pa l 'laga in Tepeša. Načrt se torej ni uresničil. Kje so vzroki za povprečni vtis, ki so ga zapustili naši. V prvi vrsti gre nu račun slabših priprav pred začetkom turneje. V Planici je bilo v času zaključnih priprav preveč snega. Vendar so s pomočjo vojakov kranjske garnizije uspeli pripraviti 90-m skakalnico. Naši fantje so le opravili nekaj skokov. A vse to je bilo premalo za to naporno turnejo. Pred začetkom sezone so si naši skakalci zadali prezahtevno nalogo. Moto je bil, da se vsaj dva uvrstita med petnajsterico, ki osvaja točke v svetovnem pokalu. Ostala dva pa med prvih petdest. Naredijo samo pa razen tega le po en dober skok. Hitro skopni njihova psihološka prednost in konec je upov za boljše uvrstitve kot so jih sposobni doseči. Ko bodo še to zboljšah, bodo res dobri skakalci. H. Humer KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE — n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD TRGOVINA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE čestitajo občanom, kupcem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Škofje Loke. Gostinsko silvestrovanje Minuli torek je bilo v blejski Kazini veselo gostinsko silvestrovanje — Domala pretesna dvorana in veliko veselje ob nastopu gostov »moped šova« in Andreja Šifrerja Skozi silvestrovo smo se »pretolkli«, vsak po svoje; doma, v hotelu, pri prijateljih in znancih, v zasebnih gostiščih. Naravno je, da se zdaj, po Silvestrovem večeru, na vsa usta hvalimo, kako odlično da smo se imeli, čeprav bi marsikdo ta večer najraje kar pozabil, ker ga je tako ali drugače zvilo. Zanesljivo pa se z zadnjimi uricami zadnjega večera v starem letu ne morejo pohvaliti gostinci, saj so domala vsi delali. Gostišča in hoteli niti niso bili tako slabo zasedeni, kot si mislimo tisti, ki smo bili stabilizacijsko doma. Marsikdo si še lahko in si tudi privošči drago, celo najdražje veselje za slovo od starega in nasploh slabega leta in lahko odšteje lepe denarce, da v hotelu odpoje in odpleše v srečnejši novoletni dan. Večje ko je veselje in boljše ko je razpoloženje, hitreje se morajo vrteti gostinci. Ni čudno, da v jutranjih urah popadajo v postelje in si srčno želijo, da bi novo leto kar opustili. In zato so se že pred leti domenili, da bodo organizirali svoje silvestrovanje. Ne na novega leta dan, temveč kasneje, ko so gostje že praznih denarnic in lepo doma zbirajo prazne steklenice, da jih v trgovinah zamenjajo za živila. Letošnje gostinsko silvestrovanje je bilo v organizaciji Park hotela z Bleda v blejski Kazini, ki je sprejela več kot tristo gostov. Bilo je pravo silvestrovanje, z odličnimi ženskimi »toaletami«, moškimi metuljčki in »ta boljšimi« kravatami ter seveda z odličnim nastopom priljubljenega radijskega »moped šova« ter Andreja Šifrerja. Za »moped šov« se je »kalil« improvizacijsko domala nedosegljivi Rifle nekaj časa v Ameriki in tam sedaj najbrž milo prosi za dolarje, ki nam bi še kako prav prišli. A četudi je umanjkal, je bilo nadvse zabavno in bilo je jasno, da, kadar se zabavajo gostinci, se zavleče vsa stvar tja do jutranjih ur. Pri mizah so sedele naše družbene in zasebne gostinske hiše z vodstvom in personalom, se poskušali vživeti v silvestrsko noč in si opolnoči tudi nazdravili. Andrej Sifrer, ki uživa zares izjemno popularnost med starimi in mladimi, je bil spet odlično razpoložen in dovtipen, prav tako Tof in ostali. Gostinci Marinška, Lectarja in Teksasa so uživali v medsebojnem tekmovanju in si navdse srčno želeli, da bi kot zmagovalci lahko pogostili ekipo »moped šova« ter nastopili v naslednji oddaji. Silvestrovanje gostincev je družabna zadeva, ki dokazuje, da se gostinski delavci znajo nadvse dobro zabavati. To silvestrovanje je priljubljeno že nekaj let in prav je, da se nadaljuje, saj se gostinci ne morejo udeležiti domala nobenih prazničnih prireditev in zabav. D.Kuralt Red mora biti Red mora biti, pritrjuje Nadja Pahor, podpredsednica mladinske organizacije v dijaškem domu Ivo Lola Ribar v Kranju - Vzgojitelji pomagajo pri učenju in interesnih dejavnostih Kranj — Dijaški dom Ivo Lola Ribar, ki ima v novem in starem poslopju 477 mest za študente in učence, je bil ob začetku tega šolskega leta povsem napolnjen. Zdaj je približno 25 postelj praznih; nekateri srednješolci, ki jim je učna snov povzročala preveč preglavic, so se vrnili v domače kraje, nekaj študentov pa se je odločilo za stanovanje pri zasebnikih. Oskrbnina, ki že od lanskega marca ni bila popravljena, znaša 3120 dinarjev na mesec. Tisoč dinarjev stane postelja, večji del vsote pa pobere prehrana. Ta je precej dražja od 42 dinarjev, kolikor naj bi vsak dan dobil oskrbovanec na krožniku. Jedilniki so zato postali nekoliko skromnejši; le po sestavi hrane, ne pa tudi po njeni vrednosti. Kljub temu cena ne bo več dolgo zdržala. Študenti, teh je v domu šestdeset, flačajo za stanovanje 1380 dinarjev, majo namreč precej več ugodnosti kot srednješolci. V čajnih kuhinjah si lahko sami pripravljajo obroke, študirati smejo tudi ponoči, lahko se vsak dan kopajo, in to seveda stane več, razen tega prihajajo in odhajajo kadar jih je volja, sprejemajo obiske, kadijo, oproščeni so pomoči v kuhinji, pri čiščenju in podobnih Hi 'Mm& mm te opravilih. Kljub temu : ■ svojega mentorja, ki skikifi^ za materialno in ne tolik k plat, so namreč že odraL^ si sami uravnavajo Studi'™ ljenje. T Dosti strožji je urnik ar Njihovo bivanje v domu jt >l^2 začrtano od jutra, ko *L zvonec za zajtrk, obveznik .L pri katerih jim pomagajo ija pa tja do večera, ko se obfv-,l>r< pozimi in pol ure k>n%8i zaprejo vrata doma ter i ^ pogasijo luči v sobah. ' Tudi sicer učenci niiwiha, svobode kot študenti. KiLj^' prepovedano, kopalnice s^V( visokih stroškov za ofrev«Le, odprejo le trikrat na teden j^, po sobah ni, televizije j zadnjega lahko gledajo le nL^ tedna., ^ »Prav je, da je tak red M vem, kaj bi bilo,« a? je^r podpredsednica mladinske ^ cije v domu Nadja Pahor, »fj^ problemov z disciplino jjg, Najhuje je, ker nekaterinl^ odnos do skupne in zasebne le Dom oskrbovancev Albina Drolca v Potočah Življenja s 60 leti še ni konec Grad Turn v Potočah nad Preddvorom nažira zob časa. Tudi dvoje sključenih postav, ki zlagoma meri grajsko dvoriče, ima za sabo kar celo zgodovino. Tesnobni vtis, ki ga puščata v človeku grajsko poslopje in njegovo ime, med ljudmi znano kot »dom onemoglih«, češ da se tu iztekajo življenja, pa se kmalu razblini. Optimizem namreč vlivajo obnovljeni prostori in k soncu obrnjena zgradba nove, pred leti zgrajene depandanse. Dom oskrbovancev Albina Drolca v Potočah je eden prvih povojnih zavodov. Graščina, ki ji je njega dni vladala tumograjska gospoda, že 34 let daje zatočišče ostarelim. Se do nedavnega življenje med grajskimi zidovi ni bilo prav nič domače. V velikih obokanih dvoranah, kjer je skozi razpore sikal veter, je bilo tudi po 20 postelj. Lesene stropne nosilce so vztrajno glodali črvi in grozilo je, da se bo slabo podprt strop zdaj zdaj podrl. Večletni boj za zagotovitev spodobnih življenjskih pogojev ostarelim je bil dobljen 1975. leta, ko so začeli sanirati grajsko poslopje in postavljati temelje za novo stavbo. Jeseni so 115 tedanjih oskrbovancev preselili na Šmarjetno goro, na zimo prihodnjega leta pa so se že vrnili v lepše in toplejše prostore. V staro stavbo so vnesli več udobja, v sobe (sedaj imajo največ 5 postelj) so napeljali vodo in centralno ogrevanje. Tam ima zdaj postelje 60 oskrbovancev, 70 ležišč pa je v novem domu. Čeprav so z novimi bivalnimi razmerami zadovoljni, pa gradnje še ni konec. S pokritim prehodom so pred časom povezali staro in novo stavbo, uredili cesto, trenutno v novi stavbi širijo tudi jedilnico, ki se je izkazala za pretesno. ZAVOD NI DOM UMIRANJA Zavodu so včasih rekli »dom onemoglih« in marsikateri človek v letih je šel s tesnobo v srcu tja gor, misleč, da je za svojce takorekoč že pokojnik. A zavod za ostarele prav gotovo ni »začasno odlagališče«, kjer naj ostareli čakajo na miren konec, kakor večina zmotno razmišlja. »Dom sprejema starejše v oskrbo, da bi jim zagotovil prijetno in brezskrbno preživljanje življenjske jeseni,« pravi Franc Bezovšek, upravnik doma v Potočah. »Med oskrbovanci je res večina onemoglih, ostarelih, streho pa nudimo tudi mlajšim. Med njimi so invalidi, duševno prizadeti, za katere v drugih zavodih ni prostora.« Da se zavoda drži tako temačen sloves, je bržkone kriva visoka umrljivost oskrbovancev. Pred leti je umrlo 19 oskrbovancev letno, lani pa 42, torej kar tretjina zavodskih prebivalcev. »Nekdaj so svojci radi dali ostarele v dom, saj so tako težko in zamudno ukvarjanje z betežnimi starši preložili na druga ramena. Tudi denarja jim ni bilo žal. Danes pa starostnikova pokojnina bistveno pripomore k družinskemu standardu; nič zato, če je treba zanjo s starimi nekoliko potrpeti. Zato ostarele do zadnjega zadržujejo doma in jih sami negujejo, v dom pa ga pošljejo že skrajno betežnega. Od tod naša žalostna bilanca,« pravi Franc Bezovšek. Zavod v Potočah nima veliko možnosti obogatiti življenja ostarelim, le udobje, prijetno in redno življenje jim lahko nudi. Pozornosti, ki jo svojci prevečkrat odrekajo, ne more nadomestiti, pa so nekateri osamljeni. A življenje v domu ni le tesnoba in osamljenost, med te štiri stene se naselijo kdaj pa kdaj tudi praznik (čar praznikov zdaj že rahlo pojenju-je), veselje, pesem in smeh ... INTENZIVNA ZDRAVSTVENA OSKRBA V ceno oskrbnega dne (le-ta šteje od 195,00 do 264,40 dinarjev) je všteta tudi redna intenzivna zdravstvena nega, ostarelim še bolj nujna kot ostalim. Dvakrat tedensko dom obišče zdravnica, ki v pičlih šestih urah komaj zmore delo, posebej še spomladi in jeseni, ko zbole še tako zdravi. Pred leti je zavod sam kril stroške zdravstvenega varstva oskrbovancev, zdaj pa vse materialne stroške zdravljenja pripišejo regionalni zdravstveni skupnosti. Nekateri, ki so priklenjeni na posteljo odvisni od tuje nege, morajo odšteti nekaj več. vendar Franc BEZOVSEK, upravnik doma čah izdatek krijejo iz dodatka za tujo nego, ki ga dobivajo k pokojnini. Za prijeten občutek pa le zdravje nu^ trdijo najbolj hudomušni. Tudi kil\\i namreč prav pride, pa naj ostane od ,^ nine ali od žepnine, ki so jo v PotorM enotno odmerili. Čeprav vsaka obfiiji^ koder so oskrbovanci, po svoje kroji m| odmerek denarja, so se v tem zavodu A kar za kranjsko mero, ki je najbolj radoJ'St Pravijo, da Katarina Potočnik ni posebno družabna, a to ji zaradi marljivosti in čudo vitih klekljanih čipk radi odpustijo. Veselje do klekljanja ji je vsadila ie mama, pa je kljub poznim letom še ni minilo. V sobi poleg njene živi sestra. Ta nenehoma tiči v knjigah. Se sreča, da ie knjižnica, ki izposoja vsak pone deljek. dobro založena! Mekateri ie čili oskrbovanci radi pomore j o osebju. Ce jih roke ie niso izdale, je dobro došla njihova pomoč v šivalnici. OskrboiKin ka StaretoiTje. Sicer pa na športnem in kul-urnem področju tesno sodelujemo z i 'ojaki iz kranjske kasarne. Kul- Iurna dejavnost je posebno pestra. >elata dramska skupina, foto kro-«k, vsaka dva tedna imamo kino »redstave, dvakrat na leto izdamo da sil o Plameni, ukvarjamo se z •očnimi deli, le likovni krožek je itevilčno nekoliko boli skromen, dejnopolitično usposabljanje zaje-na razna predavanja, komisija za abavo prireja nekajkrat na leto abavna srečanja in vsakih štirinajst Ini v dvorani starega doma odpre lise o . . .« Interesne dejavnosti, ki jih vodijo 'zgojitelji, so torej bogate. Ob njih ivljenje v domu izgubi nekaj lokvirjene strogosti. fli H.Jelovčan Mozvov ata »Bo pa že državo, da sem bolj pri ta starih Gorjancih.« pravi danes Mozvov ata iz Spodnjih Gorij, ki pri svojih 84 letih bolj težko hodi, ker je bil ranjen v nogo že med prvo svetovno vojno v Italiji, drugače pa je še vedno čil in zdrav. Pravi, da ga zadnja leta spomin zapušča, vendar pa še vedno živo spremlja domače in svetovne dogodke. Mozvov ata zna zanimivo pripovedovati, prav nič betežno in starčevsko. Življenje je Mozvovega ata veliko naučilo in vse »sorte je moral dati skozi«. Se danes je mnenja, da morajo biti otroci trdo vzgojeni, da morajo delati, da bodo kot odrasli znali ceniti delo in vse tisto, kar so si trdo pridobili. Da se danes premalo in vse manj dela. ve tudi Mozvov ata, in prav zato gre marsikaj hudo narobe Vse življenje je kmetoval. leta 1938 pa sta si z ženo kupila še trgovino V njej se je pošteno delalo, tako kot na poljih in travnikih Mozvovih. da so lahko preživeli. Najhuje je bilo med zadnjo vojno. Se danes, pravi, skorajda ne more verjeti, da so vse tisto »skozi djali* in kljub temu ostali živi. V »hiši« so sedeli Nemci za hišo so odpirali kuhinjska vrata aktivisti in partizani, med njimi tudi vsi Zvanovi, kajti z njimi so si tesni sosedje. Nič kolikokrat je potrkal na vrata Zvanov Boris, nič kolikokrat so prišli po živila drugi partizani in aktivisti, kajti vrata so bila vedno odprta Sokličev ata je bil zadnje dni vojne tudi zaprt, skupaj z dr. Rusom sta se morala zaradi svoje prevelike naklonjenosti boju in partizanom zagovarjati v radovljiških in begunjskih zaporih. Mozvov ata je moral preživljati vse strahote obeh" svetovnih vojn. a najhuje je bilo, ko so zadaj za hišo ustrelili talce. Danes pa mu je hudo. da se pozidava naj rodovitne jša zemlja. In zdi se mu prav žalostno, da imamo v Sremu in v Vojvodini tako obsežna rodovitna Kolja, a kupujemo žito v tujini . Premalo je delovne vneme, varčevanja, lozvov ata ne reče stabilizacija, a vedno znova poudarja, da bi morali bolj »šparati«, pa bi nedvomno lahko imeli več. Kar srce ga boli. kako smo v današnji družbi potratni tam, kjer ne bi bilo prav nič treba. A ostali so mu tudi lepi spomini na fantovska leta. na mlade dni, ki so jih nekdaj preživljali veliko manj hlastno in živčno kot danes. Ob delu. ob navezanosti na zemljo, ob ljubezni do zemlje so se znali tudi poveseliti. naravno in zdravo. In velika resnica je v besedah Mozvovega ata. ko pravi, da je za visoko starost nujno zdravo življenje . . I) Kuralt V. VLASTJASIMONClC Zaoral je ledine Kar je sejal, zdaj žanje. Bogata je njegova žetev. Bogata in prostrana. Težko je zaobjeti vse njegovo delo. Življenje mu je naštelo enajst poklicev. Se zdaj, ko stopa v osmo desetletje, je težko reči, da je seznam dokončen. Kdo ve, če ne bo našel še kaj... Vendar lahko izluščimo zrna, ki so najbogateje obrodila. Zaoral je ledine slovenske časnikarske fotografije, medicinske fotografije in filma, fotografske vzgoje mladega rodu. Vlastja. Tako mu pravijo vsi Preprosto Vlastja. Malokdo ve, da se piše Simončič. Malokdo tudi ve da je utrl pot slovenske časnikarske fotografije. Še manj jih ve, da je posnel kar 71 medicinskih filmov, ki svetu kažejo sposobnosti naših zdravnikov. Najbolj je danes javnosti poznano njegovo vzgajanje mladega fotografskega rodu. Pred desetimi leti je prišel iz Ljubljane v Poljansko dolino, v Gorenjo vas. Največ dni danes prebije v svojem Mihevku Hišico je poimenoval po potoku, ki teče Ce bomo vsi L"! 31-letni Ivan Markič, doma iz ^uStrahinja pri Kranju, se je priženil v prjuBašelj. V Tržiču se je izučil za j Mmesarja, delal potem v škofjeloškem |>odjetju, zdaj pa je že sedem let v delovni organizaciji Samopostrežna restavracija Kranj. »Doma smo bili štirje otroci in vsi smo se podali na kmetije. Še danes mi ni prav nič žal, da sem se tako odločil. Sicer pa smo tudi doma bili Otroci navajeni kmetovanja . . .« Ivan se je z ženo odločil za jsmerjeno kmetijo. Danes ima doma okrog 25 glav živine in oddaja vsak lan mleko. Z ženo in njenimi starši io si uredili hišo, hlev, nabavili ootrebno mehanizacijo; imajo okrog J hektarov zemlje oziroma t ravnico v in nekaj gozda. Obdržali ste poklic mesarja?! »Žena ni zaposlena, odločil pa sem ie za kmetijo. Tako obadva veva, da •em jaz redno zaposlen, ona pa ikrbi, da je doma vse v redu. Sicer pa e tako, da tu v hribovskih predelih ie vedno ni vsega, da bi se lahko lkvarjal in gospodaril zgolj s imetijo. Poklic mi še kako pride jrav, služba pa tudi.« Kako pa zmorete službo in delo na imetij i? m\ »Vsi smo se odločili za skupni cilj. w)Kenina oče in mati sta za to, da "Smamo živino in oddajamo mleko, ^{ako zmorem? Delati je treba, zjutraj vstajamo ob 4 ali ob pol »tih. zvečer pa gremo (poleti -*kl5e je treba) tudi ob polnoči spat.« Z ženo imata tri otroke. Hčerka hodi v drugi razred v osnovno šolo v Preddvor, sin pa v prvi razred — najmlajši — štiriletni pa ima najraje živali. »Nikogar od otrok ne mislim siliti v takšno delo, kot je moje; čutim pa, da tudi otroci ne bodo mogli mimo narave. Slišal sem za misel, kaj bi želel otroku za popotnico? Po moje velja tisto; poklic in narava ...« Ivan meni: Ce bomo v skupnosti zares vsi skrbeli za to, za kar smo si zadali cilj, potem nas tudi v prihodnje ne sme skrbeti za program, ki se mu reče Hrana. »Na tem področju smo pri nas že veliko naredili, veliko pa nas še čaka!« mimo nje. Tam doživlja v stiku z naravo največja doživetja svojega življenja.' Snega je nasulo v Mihevku, ko sem ga obiskala. Ozka gaz je vodila do hišice, ki jo je debela snežna odeja naredila še manjšo. Sinički sta v žlebu lovili nežne zimske sončne žarke. Prav nič plašljivi nista bili, radovedno sta zrli vame, ko sem trkala na vrata. Čeprav sta mi bili na dosegu roke, nista odleteli. Prijatelji smo, mi je smeje dejal Vlastja. Narava se odpre le človeku, ki ji zna prisluhniti, ki zna živeti v sozvočju z njo. Človeku, ki mu je pogovor s preprostimi ljudmi osebna sreča. Človeku, ki zna široko razprtim očem malega nadobudne-ža odgovoriti, kaj je tam zadaj za luno. Z Vlastjo se je moč pogovarjati karkoli. Pogovarjati dolgo, dolgo. In potešiti žejo po človeškem pogovoru, ki ga je v današnji naglici življenja in hlastanju po materialnih dobrinah vse bolj težko najti. Vse njegovo bitje je prežeto z dinamiko. Je v njej vir njegove sivolase mladostnosti? Nenehno je v gibanju. Nemir, ki ga nosi v sebi je nemir nepoboljšljivega idealista. Idealizem, ki mu je v življenju prinesel .tudi veliko gorja. Velikih bolečin. Zdravilo zanje mu je bilo delo. Kaj vse je bil. Vojak, ilegalec, diplomat, slikar, fotoreporter, publicist, pedagog, televizijski snemalec, medicinski strokovnjak, filmski producent, mednarodni mojster fotografije. Zaoral je ledino slovenske časnikarske fotografije. Dobrih deset let je delal pri reviji Tovariš, v prvih povojnih letih edini na Slovenskem. Kasneje je prenehala izhajati, pestile so jo denarne težave. Mnogi se je gotovo še spomnite. Ljudje so jo imeli zelo radi. Zavoljo tega, ker je bila v nenehnih stikih z ljudmi. Dobršen delež je k temu s svojimi fotoreportažami prispeval Vlastja. Leta 1946 se je prvič podpisal foto Vlastja. S svojimi fotografijami je dajal utrip Tovarišu. Fotografije, ki so nastajale med ljudmi, kmeti, rudarji, izobraženci ... Ogromno je tedaj delal, v nenehni naglici, ki je mejila že na nervozo. Zdaj je bil v Idriji med rudarji, že naslednji trenutek na sprejemu v vili Bled. Najrazličnejši stiki z ljudmi so mu širili obzorja. Takšno je pač časnikarsko delo. Tudi njemu je dalo pečat za vse življenje, preželo ga je z nenehnim gibanjem. Toda ne le pri Tovarišu, tudi drogod je utiral pot fotoreportaži. Dal je pobudo za jugoslovanske Filmske novosti. Skupaj s Steva-nom Labudovičem, ki ga je kasneje fotoreportersko delo zaneslo med borce za svobodo v Alžiriji, sta zasidrala fotoreportažo v .Filmskih novostih. Poznali so ga kot odličnega fotografa, kar je dr. Franca Novaka napotilo, da ga je poklical k sebi, v porodniško kliniko. Vlastja je zaoral novo ledino. Utrl je pot medicinski dokumentaciji na sodobnih osnovah, medicinski fotografiji in filmu. Četrt stoletja je Vlastja pomemben steber slovenske medicine, kar je javnosti malo znano. Razvil je medicinsko dokumentacijo, sodeloval pri snovanju pedagoškega dela na Kliničnem centru, postavili so televizijo za nazorni pouk. Usposobil je šest strokovnjakov, na katerih danes sloni fotodokumentacij-ska služba Kliničnega centra. »Vaši filmi so vzbujali pozornost medicinskega sveta,« mu je v čestitki k sedemdesetletnici življenja napisal dr. Novak. Besede velikega medicinskega strokovnjaka povedo vse. Začelo se je, ko je Vlastja leta 1958 filmsko zabeležil Novakovo metodo operacije VVertheim. S tem filmom je dr. Novak odpotoval na ginekološki kongres v Moskvo, kjer je z njim doživel velik uspeh. V Moskvi so ga spraševali, kako je pri nas organizirana služba za filmsko snemanje. In kaj je odgovoril dr. Novak? Da vse to dela en sam človek. Človek, ki to delo ljubi. Kopijo tega filma so nato odkupile Štiri ameriške univerze. Vsul se je plaz . .. Vsi strokovnjaki so uvideli pomembnost filmske dokumentacije. Vlastja je snemal najzahtevnejše kirurške operacije, med njimi tudi srčne operacije svetovno znanega kirurga de Backeya. Seznam njegovih medicinskih filmov ima kar 71 naslovov V tujini Vlastjo ne poznajo le kot avtorja medicinskih filmov in mednarodno priznanega mojstra fotografije. Poznajo ga tudi po izvirni metodi otroške fotografske vzgoje, ki je leta 1972 dobila tudi uradni naziv jugoslovanski model. Po njem otroci v igri odkrivajo skrivnosti fotografije. Model še danes dopolnjuje, seveda v Gorenji vasi, kamor prihajajo tudi strokovnjaki otroške fotografije iz tujine. Gorenja vas je pod njegovim mentorstvom postala pravo žarišče tehnične vzgoje mladega rodu. Novo ledino, ki jo je zaoral, seme, ki ga je vsejal, je bogato obrodilo. Ne le v Gorenji vasi, tudi v Zireh; v Železnikih in v Skofji Loki so zrasli pod njegovim vodstvom fotoklubi, ki zbirajo množice mladih. Vlastja je v Mihevku, ob svoji hišici zasadil drevesa: bor, smreko... Rad jim ima. Počasi se ozre in pogled mu zdrsi na drevesa. "»Drevo sem tudi jaz. S koreninami sem obstal na tej slovenski zemlji in s sadom svojega dela ustvaril pogoje za rast novih dreves.« Po zasneženem bregu mimo Mihevka pridrsi Janez. »Nasulo ga je« pozdravi Vlastjo, ki odmetava sneg do hiše. »Si na lovu,« mu odvrne Vlastja. »Čudovit dan je, dva filma sem poklofal,« zadihan pravi Janez . . . M. Volčjak Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije in pedagog, že petindvajset let snema medicinske filme, ki kažejo svetu sposobnosti medicinskih strokovnjakov. GLASIO. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 8 JANUARJA 1813 TOZD TRGOVSKA MREŽA Obveščamo cenjene kupce, da bo prodajalna II, Prešernova ul. 3 v Kranju od predvidoma 6.1. 1982 zaprta. OBSTOJEČE PROSTORE NAMERAVAMO V TREH MESECIH POPOLNOMA OBNOVITI IN POSODOBITI. Začasno poslujemo na Titovem trgu 12 (nasproti cerkve) 1STRM -i :> O TITO V Tft$ V NOVA 1 I Kljub zmanjšanim prodajnim površinam se bomo trudili da vam tudi v teh začasnih prostorih nudimo naš celovit program civilne in adidaš obutve, istočasno vse obveščamo, da imamo v vseh naših trgovinah sezonsko znižanje od 4. 1.1982 DALJE r NOV OPTIČNI SERVIS V KRANJU na Cesti JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez PREGLED VIDA ponedeljek, torek, sreda, petek od 13. do 15. ure četrtek od 8. do 10. ure. ODPRTO: vsak dan od 7.:M)do 1<>. ure, oh sobotah do 12. ure TELEFON: 22-19« Priporoča se OCE8NA OPTIKA MARIBOR DELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN UPRAVNIH ORGANOV OBČINE ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta dela in naloge: knjigovodje proračuna in ostalih računov Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. knjigovodje delovnih skupnosti Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Dela in naloge se objavljajo za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: UMma Skofja Loka - sekretariat za občo upravo in proračun, Skorja Loka, Poljanska 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku veljavnosti objave. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽISNIKA Skofja Loka Stara Loka 31 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PREDDELAVCA V OBRATU STRUGARNE ALI KVALIFICIRANEGA STRUGARJA Kandidati morajo za opravljanje navedenih del in nalog poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: VK strugar in 2 leti delovnih izkušenj ali KV strugar in 1 leto delovnih izkušen j Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, ftkofja Loka. Q izbiri bodo kandidati obveščeni v 30dneh po objavi. DOM DR. JANKA BENEDIKA p. o. RADOVLJICA Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: da imajo najmanj višjo ali visoko izobrazbo socialne smeri, da imajo 5 let prakse na delih in opravilih s posebnimi odgovornostmi v družbenih dejavnostih, da so moralno in politično neoporečni. da predložijo program razvoja Doma. Navedena dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 15 dni po objavi razpisna komisija Doma dr. -Janka Benedika Radovljica, Ser-cer jeva «$5. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju. PETEK, 8 JANUARJA 1982 RADIO 11.STRAN C L AS RADIJSKI SPORED SOBOTA, 9. jan. Prvi program 4 .V) Jutranji program - 8.05 Pionirski tednik 9(kT> Glasbena matineja - JMfi Zapoj-mo pesem - Meftani zbor »Blaž Arnič« - -Jesenice -10.05 Panorama lahke glasbe 10.40 P<> republikah in pokrajinah -U.(V) Pojo ama terski zbori -11..H) Pogovor s poslušalci -12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - F z naših krajev - Iz naših sporedov -1.120 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.06 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Mladi mladim -19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer . 2100 Oddaja za Slovence na tujem 23.05 Lirični utrinki 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Na levem in desnem kanalu - glasba, tema dneva •OMovek in prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in Se kaj - 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Sport in glasba - 21.18 Pol ure za chanson - 21.45 SOS - V soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva -22..55 Glasba za konec programa NEDELJA, 10. jan. Prvi program 5.00 -Jutranji program glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Žarko Petan: Pet pepelk - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna - W. Dietrich Schunurre: Junakinja - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 List iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Colin Tucker: Henry med slavci -19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Poročila - Iz naftih sporedov - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRTV - Sarajevo - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Na levem in desnem kanalu - ftport. glasba in se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Jazz - klub - Gost kluba: Goio Bremec - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 11. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7 30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Glasbena matineia 10.06 Rezervirano za...-- 11.05 Ali poznate 11.35 S |>esmijo po -Jugosla vi ji 12 10 Veliki revijski or kestri - I2.:W) Kmetijski na sveti - 12.40 Pihalne gc*lbe na koncertnem odni 13.00 Danes do 13.00 1/ naftih krajev 1/. naftih s|x>redov 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radij kih postaj - 14.25 Nafti po-sluftalci čestitajo in pozdrav Ijajo - 15 30 Obvestila in zabavna glasba 15 50 Radio danes, radio jutri 18.00 Vrtiljak 17.00 Studio >b 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba neuvrftčenih dežel (21 - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke - 2105 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemftči-ni in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22 M) Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 30 Ponedeljek na valu 202 13.00 Na levem in desnem kanalu - glasba, tema dneva -»Znanost in tehnika« - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu Eddie Barris Dollar Brand 20.30 Popu larnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 12. jan. Prvi program 4.30 -Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska ftola za srednjo stopnjo - Po poteh revolucije - Prva oborožena vstaja na Kosovu - 8.35 Iz glasbenih ftol - Glasbena ftola Novo mesto II. del - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Nafte pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasa - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri • 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studi ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra Henrvk Bardijevvski: Pange-ja - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov 22.30 Vodomet melodij 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.:$0 Torek na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -glasba, tema dneva »Na obisku v . « - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Spekter -22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza - I. del -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 13. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti - RADIO TRIGLAV JESENICE Ponedeljek: 18.00 Domače aktualnosti obvestila - 16. V) Ponedeljko\ športni pregled - Morda vas rxi zanimalo - 17 20 Nafti odmevi - čestitke ali Izbor do mare glasbe Torek: 18.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo 17.20 Delegati sprašujejo Oddaja o NNNP - Čestitke Sreda: 18.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16..30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo - Čestitke Četrtek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Nafte zrcalo -Morda vas bo zanimalo 17.20 Po domače za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 18.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.(X) Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam pred stavlja - Morda vas ho zanimalo - 17 30 Naši odmevi Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas bo zanimalo 8.06 Pisan svet pravi ne m zgodb - M.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 (ilasbena matineja 10.06 Rezervirano za 10.40 Lokalne radijske |Kistaje se vključujejo - 11 <>5 Ali poznate - 11 35 S pesmijo |*> Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12 40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture An-gleSka liudska glasba 13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev Iz naSih sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.06 Razmiftljamo. ugotavljamo - 14.26 Nafti po-sluftalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Obvestila in zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 1H.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost - 18.30 Srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije I del - 19.25 Ob vestila in zabavna glasba 19,'15 Lahko no«', otroci -19.45 Minute / ansamblom Nika Zajca 20.00 Naj narodi pojo - 20.30 Franz Liszt: Sonata v h-molu -21.05 Jules Massenet: Odlomki iz opere »Don Kihot« - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini -22.26 Iz naftih sporedov -22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Orkester Stan Kenton - 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in se kaj - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poftti 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec- programa ČETRTEK, 14. jan. Prvi program 4.30 -Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti 8.05 Radijska ftola za višjo stopnjo - 24 sličic v sekundi -8.35 Mladina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -11.06 Ali poznate -11.35 Nafte pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12..'10 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Enajsta ftola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Schumann: Otroški prizori - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 -18.(X) Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lokalne radijske jMistaje se vključujejo - 18.36 Samospevi Marjana Kozine - Milka Evtimova - alt, Olga Jež - sopran - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarsi-ča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer — Humor z vsega sveta - VIII -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Mozaik lahke glasbe -00.06 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Na levem in desnem kanalu - glasba, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov tazza 22 Mednarodni festival lazza Ljubljana-'H I 11 oddam Hlake-Daftek II David Schnitter II 22.46 Zrcalo dneva 22.55 Glasba /;i konec programa PETEK, 15. jan. Prvi program t to Jutranji program glas ha 7 30 Z radiom na poti 8.05 Radijska ftola za nižjo stopnjo Rad imam dela Antona Ingoliča 8.36 Otroške igre - H.48 NaSi umetniki mladim }>osluSalcem 9.05 Glasbena matineia 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali po/natc - 11.36 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12 40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Pri|x>ročajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 »Gozdovi pojejo...« -simfonična pesnitev, op. 27 Blaža Amiča - 14.25 Nafti |x>-sluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16(X) Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.26 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci -19.45 Minute s Kamniškim kvintetom - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Radi ste jih posluftali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program glasba Drugi program 7,30 Petek na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in Se kaj - 14,30 Iz naftih sporedov - 19.26 Stereorama -20.00 Stop pops 20 - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Popularna countrv glasba 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Obrtna zadruga za prevozne in stroj nog rad beri c storitve PREVOZNIK GORENJSKE p.o. Kranj, Likozarjeva 1 Na podlagi sklepa Zadružnega sveta razpisujemo prosta dela in naloge računovodje za opravljanje računovodskih in administrativnih poslov Pogoji: srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali administrativne pravne smeri. Kandidati za vsa zgoraj navedena dela in naloge naj poiliejo ponudbe z dokazili v 8 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. Kanidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju FRANC GORJANC roj. 1914 SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj občanom občine škof j a loka čestitamo za praznik Dotrpela je naša mama, stara mama in prababica ALOJZIJA JEKAVEC Pogreb bo v soboto, 9. januarja 1982, ob 15. uri na pokopališča v Predosljah. Do pogreba leži vPredosljah št. 108 ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V četrtek. 24. decembra, smo se poslovili od naftega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, bratranca in nečaka ANTONA ŠTIRNA z Zg. -Jezerskega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaftčanom, organizacijam ZB, KS Jezersko, sodelavcem CP Kranj, GG Kranj TOZD DŠSS in GGTM. Jelovica DO Preddvor in Iskra Kranj TOZD Stikala. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju. zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, organizatorjem pogreba, godbi iz Kranja, praporščakom, govornikom za ganljive besede in pevcem za žalostinke. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje, za Številna izrečena sožalja in nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za spremstvo na zadnji poti ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi z družinami, hčerka s sinom, brata in sestre ter drugo sorodstvo Zg. Jezersko, 24. decembra 1981 ZAHVALA Ob nenadni izgubi MIRKA VIDICA z Rečice pri Bledu se za požrtvovalnost in izkazano pomoč toplo zahvaljujemo Postaji milice Bled in reševalcem Gorske reševalne službe iz Radovljice Starši in delavci hotela Lovec z Bleda GL,AS12.STRAN KRIŽANKA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 8 JAKUAJUA 19C NAGRADNA KRIŽANKA Reftitev nagradne k risanke x dne 25. decembra: madagaskar. ane»te/iiu. rala. lasatl. Mr lil' k". |M.ikrt-t. ene nrn. slicnimt. rr/ka. kamnina -um. im. »kanila, ara. lani mnr lar ■ mik h>. man/ii. tik\a. itbam, u nm. adro.i naslada, aura. k letiierin. ne ainau-r InH« n-\ .iln. i.inark.- ada ahlen. nia- Prejeli umu 353 reftitev. Izžrebani »o bili: i nagrada l.'.'m ilnii preime Bori« Kimelj HnM.> brani. >. nagrad«. i I.Vidin i prejme Milo* Grajzer Kram l'iplarjcva .'. i nagrad« J121» •»»•j Marjana Kegina. .Šenčur. I'arli/anska ii. ostalih 7 nagrad p«, i KNidini prt-|nieji> MaUjki K»a» KKlnčevH Kroni, Oton Zazvonil Tržič. Trg svutmric .'n I. Francka Kodri* T«nnniV»» ' Kram Viktor Bizjak. Šenčur. Stefet...« Jliii, Tončka Jakelj. Kranjska gora. Smeri nit- i Jofco Kugale Kuni Zupan, i.V\a •_». /lata SuAterftir I'rešenim/ t Kram Nagnale brnim imtff piliti Za reševalce nagradne nagrad, in sicer: l nagradn '-•*><• din - nagrado I•"><» din ! nagrarlti 120 din 7 nagrad iwi 1« m »din Kršil\v oošljite do sred«-. ianuarja naslov: (T (Slas Kranj. Mošt- 1'ijadeJH kuverto napišite IM\ A/NlC'N A križanke razpisujemo deset ISJ. (In 9. Uit- n;i lacleiH i. 64000 Kranj. Na KRIŽANKA - *januar TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 40 do 50 din. .špinata 60 din. cvetača 60 din, korenček 40 din. česen 120 din, čebula od 20 do 25 din, fižol h in., is. m 20. uri 14. janitamt premiem domove han: nlush KiiriHiiiH- Sl.l\ OV SOK nh IH. is m JO. uri KRANJ STOR2IC H. januarja anu 1 bare. CS puni film UVRAR 7. JAMAJKE »b IH.. IH. m jo.itn ft, ianuarja amer. ban akcij, film IME Ml •IE (IATOR ah IH in IS uri. amer. ban. krmi film OCIVIDEt nh 20. un Ur januarja amer. ban fanl film VE ROMSKA POSTAJA ST I »b II m IH uri. amer han Inih film SLADKE AV.\\TI RE nh Iti. uri. premimi hnnt: buri filma SI PER PRIJEM ah 20. uri ll. tn 12. januarja hongk. ban /ilm st PER PRIJEM ah IH.. IS. in 2» uri Ll. januar/a amer ban rtih kriminalku VISOKA TARČA <>b IH.. is. m 2o. uri N jaauarja amer htm fanl. film VE ROMSKA POSTAJA RT. I »h in. /s (/, *o. uri TR2IC V. januar/a premieru amer. bari. risanki TOMM) V SKOK - JERRV V JOK ,,b IH uri. amer ban Inth film SLADKE AVA.\TIRE ah IS in 20. uri. premiera h„n#k ban filma St PER PRIJEM „h 22. uri in. januarja amer. barv. pust. film Xil SAR '/. JAMAJKE, nh /.» uri. amer. ban: k hm. film OC IVI DEC ab 17. in IV uri. pn-mtera dama fena han ulasb filma SLIVOV SOK <>h 21. uri 11. januarja amer. hh ti. m IH. un Ll. januarja amer. han: film VE ROMSKA POSTAJA ŠT. I ah 17. m /v uri N. /anuar/n hanflk. ban film SI 'PER PRIJEM oh 17. m 1». un KAMNIK DOM H. januarja amer ban fanl. film VE ROMSKA POSTAJA ŠT. I ah IH. uri. anul han pust film VELIKI ROP ZLATEdA VLAKA oh IH. m 20. uri. premiera an//l. han: filma VAMPIRJEVE MVBIMKE ob 22. uri 10. ianuarja amer. han: risani film TX)MMY V SKOK - JERRV V JOK oh /•>. un. nem. han: erol. knm. film SPIM S SVO/IM MORILCEM ob 17 m P*, uri. kongk ban film IH KOMOR ŠAOIISA ob JI ur, It januarja amer. bari l/itb. drami, SLA OKE A \ A STl RE oh IH. m JO. un I J. ianuarja amer. han. pust. film ('I.O VEK - PAJEK PROTI ZMAJEM ob IS ni JO u n II ianuarja amer. ban pust. film (HSAR Z JAMAJKE oh IH. uri. amer. ban pust film ČLOVEK PAJEK PROTI »ZMAJEM* ob JO. uri N. januarja frane. htm emt, film Po CEST MCA ob IH in ju uri DUPLICA H. januarja (ingl. ban. nrnljicka VAMPIR JEVE Ml 'BIMKE ah Jo. uri 10. ianuarja honuk ban: akti/, film -IH KOMOR RAOLINA oh 15. in 17. itn. frant: han en>t. film POCESTNICA ob 1U. un Ll. lununna amer. ban: l/iih. film SLA DKE A \ A STl RE ob jo. uri 11 ianuarja amer. ban: klim, film OČ'1 \ I DEC ob jo uri KOMENDA VE s ianuarja amer ban: fant. film SOh/SKA POSTAJA ŠT I oh /H uri H. ianuarja amer. bare nrslcrn film ZA KOS SOVRAŠTVA oh tU, mi ĆE8NJICA H. ianuarja nem. ban: erot. krim. film SPIM S SVOJIM MORILCEM ob jo. uri RADOVLJICA H. januarja amer han risani film ROHIS HOOD ob IH uri. amer. ban krim film ČLOVEK Z HOOARTOVIM ORRAZOM oh JO. un V. januarja nem. ban: nest. film SKRl\ SOST INDIJANSKEGA ZLATA oh IH.un. hanflk han: knm film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ,>b 20. un 10. ianuarja htmf>k han: film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob IH.un. amer han. krim. film ČLOVEK Z RO OARTOVIM OBRAZOM ah 20. uri 11. in 12. ianuarja nem. han: nest. film SKRIVNOSTI INDIJANSKEGA ZLATA oh 20. uri II. januarja fmne. han /ilm MLADOST NOROST ah 20 uri N. januarja nem han: erol. film BElilS KE oh jo. uri BLED H. januarja amer. han film MAC K A 17. VESOMA ah 20. uri «. januarja amer. ban: fant. film MAČKA IZ VESOMA oh IH. uri. amer han /»/» L A m A SMRTI ah 20. un 10. januarju ital. han: film PAR , SE PAR oh IH.un. amer. han: pati nI* BA RAC C DA ah 20 un 11. januarja hongk. han: film D/NAŠI TA R JONSON oh 20. uri 12. januarja hanj(k. ban: film ZkUU PROTI TIHOTAPCEM MAMIL oh SI«, Ll. iiinuaria amer han: pust film VEll\ IZ IV oh IH. uri, nem. ban: filmŠKRlV\iis' INDIJANSKEGA ZLATA ob JO, „n N /iiniior/ii amer. ban: knm. film Čl O VEK Z BOGARTOVIM OBRAZOM JO. uri BOHINJ - BOHINJSKA BISTRICA H. lanuar/a ital. bari. pust. film l'\H \EPAR„b20 un ft. januarja filip. honuk ban f,/n, m SAMITAR JONSON oh 20. un 10. januarja amer. han: fant. film MAČKU IZ VESOMA ob IH.un. amer han i,!m LADI A SMRTI oh JO. uri 14. januarja amer. htm pust. film VEJ IK! IZZIV ob jo uri skoki a joka soka ft. m to januarja hongk ban film SPEC\ PEST oh is m 20 un 2ELEZNIKI OBZORJE *> januar/a nem dmma BEGI NKE ,il> JO. uri 10. ianuarja amer glasb film GLASU NIKOLI KONCA oh IH uri. nem htm /,/■ BEGI NKE oh JO uri JESENICE RADIO W. m 10. januarja h t mg htm film ČRM PANTER ob 17. m IH. uri ..{'.. 12. januarja bni;ii. en*, tirnim DAMA V A VTOBVSCob 17. m Ifr. un 11. januarja amer. glas. film STA I \\ DEKLICA oh 17 m /« uri JESENICE PLAV2 H. in 10. januarja hrani eng. ilmrn.i DAMA V A VTOBVSl' oh IH. in 20. un II. in 12. januarja hongk. han: film ČHSI PANTER oh IH. m20. un N. januarja amer. glasb komedira STAI NA DEKLICA oh I H. in 20. uri KRANJSKA GORA m. januarja franc. han: emt. film EROT SKE PUSTOLOVŠČINE oh 20. uri Ll. januarja bratil. entt film DAMA l AVTOBVSC ohJO.un DOVJE V. Januarja angl. ban film TESSA - TA Z EN A oh IH.tOuri 10. januarja frant: emt. film EROTSKE Pl 'STOLOVSCINE dnos do razvijanja samoupravnih odnosov, da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje, vodenje in organizacijo, kar je razvidno iz dosedanjega dela, mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice, s pripisom, »za razpisno komisijo TOZD Gorenjka Jesenice«, in sicer v 16 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu delavskega sveta TOZD. ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. učitelja kemije 2. učitelja biologije Prosta dela in naloge se objavljajo: pod 1.: za določen čas s polno delovno obveznostjo, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu za čas od 15. 2. 1982 do 30 f> 1982; pod 2.: za določen čas s polovičnim delovnim časom, delavke na porodniškem dopustu, za čas od 30. 6. 1982 nadomeščanje 15. 2. 1982 do Pogoji za objavljena prosta dela in naloge po zakonu o usmerjenem izobraževanju. Prijave pošljite na naslov: Šolski center Radovljica. Komisija za delovna razmerja v 8 dneh po objavi. KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ pristava 80 v skladu s Statutom delovne organizacije in sklepom I)S DO razpisna komisija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: — Poleg z Zakonom določenih pogojev mora izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri. 5 let delovnih izkušenj, ixi tega najmanj 3 leta na odgovornih delih in nalogah v gospodarski dejavnosti, — da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je izkazal pri dosedanjem delu. — da ima ustrezne moralno politične kvalitete, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki SO Tržič Dela in naloge IPO razpisujemo za 4 letni mandat. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Nepopolnih prijav razpisna komisija ne bo upoštevala. Podrobnejša pojasnila o organiziranosti DO in vsebini dela so na voljo v splošnem sdektorju DO v Pristavi 80. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na DS DO. Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE Železniki, Otoki 13 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in haloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na PS Dražgoše - COS - za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 15. 2. 1982 dalje Stanovanje v šoli. Prošnje z dokazili ter kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po razpisu. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 8.1. do 16.1. 82 Za občini Kranj in Trtic TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 za občino Skofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 Za občini Radovljica in Jesenice URH Janez, dipl. vet., tel. 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. TOZD Elektrarna Moste Delavski svet ponovno objavlja prosta dela in naloge obratovnega ključavničarja III Pogoji: KV kovinarske smeri, brez delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo. Zaposliti želimo mlajšega delavca, lahko je tudi začetnik. Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogoja naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica, delavski svet. Kandidati bodo izbrani v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Osnovna šola ANTONA TOMAŽA LINHARTA Radovljica Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA GOSPODINJSTVA za določen delovni čas od 15. 2.1982 do 30. 6.1982 (nadomestovanje porodniškega dopusta) Pogoj: učitelj gospodinjstva ali predmetni učitelj s kombinacijo biologije Zaposlitev je s skrajšanim delovnim časom. Pismene prijave sprejema komisija za delovna razmerja osnovne šole Anton Tomaž Linhart Radovljica. 15 dni po objavi. OPRAVIČUJEMO se za neljubo pomoto v oglasu slovenskih proizvajalcev obutve, objavljenem v prejšnji številki Glasa Kmetijsko živilski kombinat Kranj Delavski svet TOZD Trgovine na drobno - n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 7, v skladu z 41. členom 7 odst. in 49. členom Statuta TOZD razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih izrabljenih osnovnih sredstev: TEHTNICA, STROJ ZA DROBLJENJE LEDU, STROJ ZA REZANJE SLANINE, TEHTNICA ZA TEHTANJE TELET, STROJ ZA MEŠANJE ME8A IN POLNILKA ZA MESO. Javna dražba bo v torek, 12. 1. 1982, ob 13. uri v prostorih TOZD trgovina na drobno (skladišče pri kegljišču nad Klavnico), Kranj, Savska cesta 6. GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj, n. sol. o. TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj n. sol. o. Kranj, Staneta Žagarja 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. mehanikarska dela - 3 kandidate 2. Čiščenje prostorov - l kandidat Pogoji: pod 1.: poklicna šola avtomehanikarske smeri in H mesecev delovnih izkušeni, 2 kandidata bosta sprejeta za nedoločen čas 1 kandidat pa za določen čas: pod 2.: osemletka in 1 mesec delovnih izkušenj, kandidat bo sprejet za določen čas. Za dela in naloge pod 1. je predvideno poskusno delo 30 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje objavljenih prostih del in nalog sprejemamo 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SOZD ALPETOUR Skofja Loka objavlja na podlagi sklepov komisij /a delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj 1. planerja 2. konstrukterja 3. ključavničarja — več delavcev 4. varilca — več delavcev 5. strugarja — več delavcev 6. kovinarskega delavca — več delavcev Zahtevani pogoji: in 3 leta delovnih 3 mesece delovnih in 1 leto delovnih polnim delovnim 1. Srednja tehnična šola strojne smeri izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. 2. Srednja tehnična šola strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali Delovodska šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. ;{ _5. Poklicna šola kovinarske stroke in izkušenj ali priučen kovinarski delavec izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. K. NK delavec. Poskusno delo 1 mesec. Za vsa dela se zahteva odslužen vojaški rok. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas časom. TOZD Gostinstvo Kranj — blagajnika v bifeju Zahtevani pogoji: Priučen gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov nim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. C LAS 14.STRAN OBVESTILA. OGLASI IN OR.iax/c PETEK, 8. JANUARJA 1K Minilo i«- leto, ikJkar smo izguh.li našega lira*«*« .noža. očeta] šina in l,n„;, /„.«, „l, OBLETNICI smrti JOŽETA POGAČNIKA vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob. mu prižigate svečke m prinašate cvetje ali se ga kakorkoli spominjat*-, še '-nkrat hvala Nisi se poslovil, tiho si odšel od nas. zato nikoli ne bomo verjeli, da le ni ver. Tvoj lik. Ivoj smeh dobra volja je še vedno med nami živa. le tvoj tihi grob je nema priča, da si nas za vedno zapus mlećin v naših srcih in mislih, ki so vedno ob tebi. Ne čutiš I in lil. NIKOLI TE NE BOMO POZABILI VSI TVOJI Koknea, Mlaka in Čirče ZAHVALA V bolečini vam sporočamo, da je dotrpel v 74. letu starosti naš dragi, nepozabni, skrbni mož. oče. stari oče. hrat. stric, tast in svak JANEZ DRINOVEC p. d. Kajžev ata iz Strahinja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, posebno vsem Carmanovim, sosedom, zvonarjem, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr Petru Stulerju za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin v najtežjih dneh Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in obiske v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem za žalostinke. Za izrečeno sožalje in darovano cvetje se iskreno zahvaljujemo kolektivom in sodelavcem TOZD Preskrba Mercator Tržič, Iskra — Stikala in Savi Kranj in direktorju KZ Naklo Valentinu Cankarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi •Janezu Moharju in Anici Gašperček za vso pomoč. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti VSI NJEGOVI Strahinj, Cegelnica, Pivka, Suha Strahinj, 4. januarja 1982 ZAHVALA Ob smrt i našega očeti ANDREJA LIPARJA se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoć, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in zvonarjem ter g. župniku za pogrebni obred. Hvaležni smo bolniškemu osebju Doma Petra l'/.arja i/ Bistrice pri Tržiču za nego pri njegovi težki bolezni. Hvala sodelavcem Alpetoura za venca in spremstvo. Tekstilindusu - obratu II. in GD Sp. Brnik - Vopovl je za venec. Še enkrat iskrena hvala vsem. ki ste ga spremili na zadnj VSI NJEGOVI i poti Cerklje, 4. januarja 1982 ZAHVALA Ob strašni letalski nesreči, ki je bila usodna tudi za naše najdražje TOMAŽKA, BRANKA, JANO IN ANDREJA ZORMAN se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam v težkih dneh pomagali in bili z nami. Enako zahvalo smo dolžni sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje in vence ter vsem ki so darovali v Pogačnikov sklad. Nadalje se zahvaljujemo govornikom ob odprtem grobu, pevcem okteta Sava za lepe žalostinke. Avto moto društvoma Donit in Šenčur, delovni organizaciji KANU in drugim delovnim organizacijam ter častiti duhovščini, posebno g. župniku Slahetu za pogrebni obred VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJIHOVI Šenčur, Ljubljana, Domžale, 31. decembra 1981 telefon 27-960 (nasproti porodnišnice) C. JLA16 uprava komerciala 28-463 iPRODAM Prodam 200 kg TEŽKEGA PRAŠIČA domače reje Lotrič Ludvik. DražgoAe 60, Železniki 52 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih od 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12. Skofja Loka 40 Prodam 200-litrski HLADILNIK Rade Končar v dobrem stanju Telefon 28-847 5)1 Prodam suhe smrekove notranje in zunanje OBLOGE (pobjon), širine 75 mm, I. in II. klase. Informacije vsak delavnik od 7. do 19 ure. Kos Tine. C. talcev 1. Skofja Loka 54 Prodam traktorsko ŠKROPILNICO, še v dobrem stanju. Miklavčič. Mlaka 22. Kranj 55 Prodam močne SANI Naslov v oglasnem oddelku. 56 Prodam bukova DRVA Naslov v oglasnem oddelku. 57 Prodam eno leto staro TELICO po iz biri. Kokra 4, Preddvor 58 Prodam dobro ohranjeno .300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO in črnobel TELEVIZOR gorenje 900. Hraše 31, Lesce 59 Prodam polovico PRAŠIČA. Velesovo 21, Cerklje 60 Jalovo KRAVO menjam za brejo. Sa-jovic, Kranj, Struževo 13 61 Prodam dva BIKCA, stara 14 dni. za rejo. Visoko 31, Šenčur 62 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Sr. Bitnje 28, Zabnica 63 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ in 300 kg težko TELICO. Adergas 27, Cerklje 64 Prodam odlično ohranjen starejši TRAKTOR, 30 KM, z deutz motorjem. Kavčič, Retljeva 15, Cirče — Kranj, telefon 28-146 65 Prodam modulno PEC - INFRA. Korošec, Orehovlje 18, Kranj 66 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2 kW. Tupalice 61 67 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom, domač »ŠPEH u boh« in suha bukova DRVA. Ljubno 25. Podnart 68 Prodam termoakumulacijsko PEČ elind 4, cena 6.500 din, rabljeno dve sezoni. Mlakar Miro, Velesovo 34, Cerklje 69 Prodam dva bas ZVOČNIKA 75 W. Roblek Matevž, Baftelj 15, Preddvor 70 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 25-803 71 Prodam 13 let starega KONJA, težkega 500 kg, zelo mirnega. Šenčur, Pipanova 40 72 Prodam lepo KRAVO simentalko za zakol ali za nadaljno rejo. Lahovče 32, Cerklje 73 Ugodno prodam nov KAVČ in dva FOTELJA. Roblek Ivan, Mlaka 14, Kranj 74 Prodam PRAŠIČKE, težke po 30 kg. Virmaše 42, Skofja Loka * 78 Prodam KRAVO s teletom. Štupar Franc, Mlaka 1, Komenda 79 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Jan-har Franc, HraŠe 46, Smlednik 80 Prodam razstavljivo PRIKOLICO, primerno za kampiranje s šotorom ter SURF. Telefon 74-519 81 Prodam TELIČKO simentalko. staro 10 dni. Pavlin Anton. Malo Naklo 3. Naklo 82 Prodam dvodelno OMARO za v dnevno sobo. Kajtne Drago, Sorlijeva 31, Kranj 83 PRAŠIČE, težke 50 kg. KRAVO za zakol in nerjaveče VEZI za kmečko peč, prodam. Hraše 5, Smlednik 84 Prodam hidrirano APNO v vrečah. Informacije po tel. 22-701 od 18. do 20. ure 85 Prodam štiri mlade breje KRAVE, eno brejo TELICO in eno TELIČKO, vse čiste frizifske pasme. Sp. Brnik 3, Cerklje 86 Prodam dve KOBILI, ena breja 5 mesecev, težki 500 kg, sposobni vseh kmečkih del. Kapus, Zagoriška 16 Bled 87 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA Šumi, Struževo 20, Kranj 88 Prodam 80-basno HARMONIKO melodija, malo rabljeno. Telefon 064-62-328 89 Poceni prodam barvno TELEVIZIJO gorenje. Telefon 25-597 90 Prodam dve KRAVI, po teletu. Lesce, Alpska 86 91 Oddam PSE. Lahovče 66. Cerklje 92 Prodam dva PRAŠIČA, 1.30 in 150 kg težka, krmljena z domačo krmo. Kurato-va 28, Kokrica, tel. 25-247 93 Prodam KRAVO, ki bo januarja tele-tila. Jakopič Janez, Lipce 52. Blejska Dobrava 94 Prodam TRAKTOR t orno vinkovič 731. nov, s hidravličnim volanom. Nastran, Rudno 11, Železniki 95 Prodam 6 prm suhih bukovih DRV, 80 kn težkega PRAŠIČA m PRALNI STROJ gorenje. Leše 7. Tržič Mi Prodani novo torzijsko OS za prikolico, nosilnost 700 kg. Telefon 27-792 97 Prodam otroške dekliške DRSALKE. iit. 30 ali zamenjam za št. 33. Tel 24-558 od 20. do 21. ure 98 Prodam novo PEČ kuppersbusch. v garanciji. Nadiževei. Strahinj 27. Naklo 99 ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elektrika) in otroško STAJICO, ugodno prodam Pin-tar. Podlubnik 244. Skofja Loka HX> Prodam 2 mesnata PRAŠIČA za zakol Koroška 55 - cesta na Struževo. Kranj Prodam MESO od enega prašiču * Bitnje 21, Zabnica Prodam PESO za krmo Sp l hipne- I Prodam mlado jalovo KRAVO TROSI I.EC za umetni gnoj Zg Bitni* U Prodam nov malo rabljen STEDI NIK kUpppershusch Pavec. C. na Kili* 9. Kranj Prodani mesnatega PRAŠIČA za ui m TELETA Sr. Bitnje 24 Prodam ženski siv ZIMSKI PLA$f 42—44. Ogled popoldan, cena ugocb1 Majda Zupin. Zlato polje 3/B. Kranj P 20 't ceneje nujno prodam novo. nefl' Meno PEČ za centralno ogrevan ie ff term. 30.000 do 35.000 c.cal. Tel *J l> Prodani KRAVO po prvem teleiti zakol in KRAVO z drugim teličkom i simentalki. Sp. Brnik 21. Cerklje Prodam PRAŠIČA. Luže 9. Šenčur Prodam dobro ohranjen vzidljiv kw biniran ŠTEDILNIK na drva in elekrr ko. Informacije popoldan po tel. 4Mi Prodam dva PRAŠIČKA, težka i kg. Pivka 14. Naklo Prodam KUHINJSKE ELEMENTE |>omivalnim koritom, nerjaveče in Hi; DILNIK zoppas Križnar Viktor I Bitnje 268, Zabnica Ugodno prodam dve TELIC1 In." pred telit vi jo (iz A kontrole). Nova v* Preddvor Prodani 6 tednov staro TELIČKO pleme ali menjam za bikca. Tel 40-W teletom. Moti*"11 i Prodam KRAVO 2. Preddvor Prodam manjšo KOSILNICO not! traktorski OBRAČALNIK sip Sempet' Meglic, Lom. Grahovše 19, Tržič H Prodam 160 kg težkega PRAMH Strahinj 68, Naklo Prodam OVCO z jagnjetom. FoIku ' Naklo U Prodam BIKCA simentalca. starep tednov. Sp. Bmik 17, Cerklje Poceni prodam rabljen električni ŠTF DILNIK in HLADILNIK. Tel. 28-477 Prodam JABOLKA: voščenke in br> novce. Strahinj 65, Naklo 8 POSEBNA UGODNOST! Takoj pn dam drobni GOSTINSKI INVENTAF ekspres stroj za pomivanje posode in rin ge gostinske stroje. Telefon 064-75-6611 n Prodam 8 tednov starega BIKCA h stal 19, Skofja Loka Prodam TRAKTOR 18 KM tonio ur kovic, v dobrem stanju. Zeleznik, Bw: niča 15, Skofja Loka B Prodam 10 gramov ZLATA za zoN Telefon 064-60-603 Hi Prodam KRAVO, pet mesecev (tretji) brejo. Mače 3, Preddvor Prodam 7 mesecev brejo TELICO ii mentalko. Okroglo 6, Naklo IV Prodam KRAVO, križano frizijko, ki t* v kratkem teletila Jerič. Tatinec I, Prte dvor K Prodam dva PRAŠIČA za zakol Bm 14, Preddvor Iv Prodam OVCO. Hraše 23, Lesce 0 Prodam mesnatega PRAŠIČA SI up Grad 5, Cerklje W Prodam 8 mesecev brejo KRAVO Zf Brnik 100, Cerklje M Prodam PRAŠIČE, težke po 40 k* r ŠTEDILNIK kuppersbusch. cena Ul din Grad 43, Cerklje Prodam 7 tednov starega BIKCA 9n turška gora 21, Cerklje 1$ Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA i 15-colski GUMI VOZ. Cerkljanska dobra va 5, Cerklje h? Prodam PRAŠIČA za zakol. Stiska m 10. Cerklje 10 Prodam dva PRAŠIČA, težka po IS kg. za zakol. Voklo 12, Šenčur \f Prodam dva BIKCA simentalca. tfji po 14 dni in manjšo SLAMOREZNICO-puhalnikom. Lahovče 17, Cerklje Mi Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšenioi polica 8, Cerklje K) Prodam KRAVO, ki bo tretjič teieii in TRAKTOR MF 65, starejši ter JU STAVO 101, v nevoznem stanju. Ojrf« možen vsak dan od 15. ure dalje. Strahi: 59, Naklo Prodani dva PRAŠIČA, težka od 1304 200 kg. Zalog 49, Cerklje Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA ili zamenjam za mlado KRAVO za zak. Vidic Franc. Zg. Brnik 74, Cerklje 1" Prodam belo POROČNO OBLEKO klobukom, št. 38 Po želji prekrojim. Te lefon 064-23-636 Prodani mladega K OŠTRU NA za a kol. cena 90 din za kg Cernilec. Loka.-Tržič Prodam neka i PRAŠIČEV za zak. težkih od 130 do 150 kg. Zg. Lipnici Kamna gorica Prodam smrekov »POBJON« -PUŠČ c,rarj 4.) 0,^,, |fl Prodam TRAKTOR TV 730. letal 1980, 240 ur. lahko razširjen in s prikliuv kom za standardni kardan Franc N, stran. Selca 32 |" KUPIM Prodam plinsko PEČ in električni MOTOR, trofazni. 2 KM in PEČ stadler. 30 KM. Zg. Brnik 136 126 Prodam mesnate PRAŠIČE. Luže 31. Šenčur 127 Prodam hrastove PLOHE in >KLA-FTRO« DRV. Zalog 11. Cerklje 12H Prodam 10 tednov stare rjave JAR-ČKE in 3 mesece stare PRAŠIČKE. Sta-nnnik. Lok 9, Skofja Loka 129 Kupim TRANSFORMATOR od M TV panorama. Naslov v oglasnem v delku V Kupim starejši TRAKTOR stever KM in samonakladalno PRIKOLICO 20 kub. m Oboje lahko v okvari. Ponudk po tel. 061-772-314 Kupim kromirana VRATCA za kn> peč. Rozman Julka, Sp. Duplje 29 M Kupim ŠIVALNI STROJ hvs^ Mestni trg 10, Skofja Loka KINO AVTO-PROJEKTOR mod« (BI FILM), 16 mm in 9,5 mm. Kdor posodi ali proda omenjeni KIN0PR JEKTOR naj pokliče po tel. 21 rit* Kranj Kupim mizarski SKOBELNI STHO - kombinirko Voklo 44. Šenčur, tek fon 49-129 Prenosni črnobel TELEVIZOR. IsN v okvari, kupim. Telefon 25-550 popolai Uf* Kupim novejšo PRIKOLICI; (4 + Naslov v oglasnem oddelku. Kupim rabljene dekliške DRSAlk' št. 39. Telefon 27-(X)4 - Kranj PETEK. B JANUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE Kupim rabljeno STRESNO OPEKO HOO kosov toza markovič-v kikinda. dimenzije 41x25 cm. Cenjene |>onudbe / »kvimo ceno posilite na naslov: Kcnlrič. Pot v Bitnje 9. Kranj ali dopoldan t*' tel 22-221 - int 2360 I7H TRAKTORSKI OBRAČALNIK 220 sip za seno. kupim Telefon I In I 722-480 V02ILA Ugodno prodam R-12. letnik 1974 Plačilo možno s kreditom. 1'kova 4 a Jesenice, tel 81-676 Dopoldan 1H7 Prodam osebni avto \VAKTBURG. neregistriran, v voznem stanju Novak. Cerklje 4.1 110 Prodam karamboliran PEUGEOT 204 Telefon 064-4.5-368 111 Prodam NSU 1200. po delih ali komplet Cuderman lože. Bašeli 40, Preddvor 112 Prodam OPEL ASCONO 1200. letnik november 1972. z veliko rezervnih delov Hodič Zdravko, Stara cesta 27. Kranj 113 Novo ZASTAVO 750. zamenjam za rabljen TRAKTOR, do 40 KM z doplači l«>m Telefon 061 .348-404 od 14 do 19 ure 114 Prodam osebni avto R 4. letnik 1980 Informacije jx> tel 76-206 od 18. ure dalje 115 Prodam eno leto staro sportu - ŠKO-I K). Jezerska c 92. Kranj 116 Prodam osebni avto OPEL REKORD c aravan. 1969. ter KABINO za TAM 5500 - 6500. Bevčič Mitja. Grad 53. Cerklje na Oorenjskem 117 Prodam 126-P. letnik 1977. registriran do julija 1982. Informacije |x> telefonu OK4-23-058 po 15. uri 118 ZASTAVO 101. letnik 1974. dobn. ohra njeno, ugodno prodam Ponudbe |>od 3 S M Tavčarjeva 8, Skofja Loka 119 Prodam FURGON FIAT 1500. registriran leta 1977 Reševa 10. Kranj, telefon 25-887 120 Prodam R-4 export. letnik 1974 in komplet nove prage za R-4 Ponjavič Marko, Titova 71. Jesenice 121 Ugodno prodam TAM 5000. v odličnem stanju, motor 50.000 km. Smolei. Kovor 43. Tržič 122 Prodam avto SAAB 99, letnik 1970. dobro ohranjen, stroj in menjalnik po generalni. Ogled od 15. ure dalje Krzen. Ceš- 123 letnik 124 delih. 125 1974. 180 igle«] nljica 3, Železniki Prodam avto ZASTAVA 1974. Struževo 20. Kranj Prodam NSU 1200. celega ali p< Mlakarjeva 59. Šenčur Prodam ZASTAVO 750. letnik V(>povlje 11, Cerklje Prodam MOTOR APN 4 T. cena 15.000 din. Eržen. Kidričeva 10. Kranj 181 Prodam FIAT 850. letnik 1971. celega ali po delih. Telefon 49-037 182 Za 7,5 SM prodam dve leti in pol staro ZASTAVO 7.50 LC. Britof 331 183 Prodam ZASTAVO 125-P. brez motorja, letnik 1975. ali kupim motor zanjo. Kuri, C. talcev 57. Kranj 184 Prodam novo man jfto TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto Resman. Zgofta 2.». Begunje 185 Prodam R-4 TLS. Sp. Besnita 147 186 Za NSU 1200 C, poceni Drodam razne nadomestne dele. Rant. MoAa Pijade 3. Kranj, tel 25-730. Prodam tudi DIAPRO-JEKTOR in eno leto star akomulator 12 V 222 ZASTAVO 750, prodam za 1.7 SM. Opreftnikova 49. K ran i 223 Prodam TERENSKO VOZILO ARO, letnik 1974, brezhiben, cena 4.500 din . ttpoftlitn. Skofja Loka. tel 60-922 205 ORODJARJA - ročnega ali Mrojnega. zh|Kislim OD 15.0011 din in dogovor škof ia Loka. tel 60-922 Sprejmem KV PLESKARJA. Naslov v oglasnem oddelku 207 Iščem upokojenko za |Mi|xildansk<> PO MOC V CVETLIČARNI Cvetličarna na tržnici Kranj Informacije v lokalu 208 15.STRAN G LAS OBVESTILA Sprejemam naročila za BKTONSKF .STEBRE za kozolce Dobava maja 1982 Organiziran prevoz in |H>stavitev 'Telefon 47-144 209 PLKTILSKA ah Si VI USKA dela sprejmem na dom. Naslov v oglasnem od delku • 210 Izdelujem NAPELIAVK CENTRAL NE KURJAVE. Informacije |>o tel. 22-761 od 18 do 20. ure 211 Osnovne šole, mladina, društva, DO Prevzamem pouk v PLESNIH TECA JIH. Kličite po tel 21 608- Krani 212 = PRIREDITVE = Športno društvo Brezje, priredi v nedeljo. 10. I 1982 MNOŽIČEN SMUŠKI TEK na 10 in 15 km s skupnim startom oh 9.30. Prijavite se na dan tekmovanja od 7. do 9 ure v Domu družbenih organizacij na Bledu 213 Ansambel TRGOVCI obvešča, da v soboto v Železnikih plesa ne bo. Vsako nedeljo pa je ples na Primskovem. ČESTITKA FRANCKI DREMPETIC iz Britofa za !1J.e^,;.ri"s1"1 fla» »knm čestitajo K A I.AINUVI 214 POZNANSTVA Želim spoznati fante z Bleda črnolase rojene leta 19.50. Naslov v oglasnem oddelku 21H IZGUBLJENO 31. 12. 1981 sem izgubila ŽENSKO URO v Skofji Loki. Poštenega najditelja prosim, da mi sporoči po tel. 61-944 popoldan 215 Nagrado dobi najditelj OCAL. ki sem jih izgubil na trgu Revolucije pred Globusom v sredo ob 20. uri Informacije po tel.23-168 216 6. januarja 1982 se je izgubil JARC na Kokrici. Kdor bi kaj vedel o njem naj si>oroči na naslov: Pokopališka 14. Kranj 217 OSTALO Vljudno prosim moškega, ki je 31 decembra med 11. in 12. uro pri triov ini na Klancu videl vozmka avtomobil? ki s^e zaletel v moj avto. znamke Aveuger ze lene barve (haie si je zapomnil registrsko številkol. da se oglasi po tel 26-466 -Kranj ali osebno na Jezerski < 8. Kranj INSTRUIRAM osnovnošolsko, srednješolsko in višješolsko matematiko in fiziko Uranič. Ul. Mladinskih brigad 5. Kranj. tel. 064-24-446 219 Opazovano osebo, ki ie v noči od |>one-deljka na torek ukradla sprednje desno kolo od avtomobila 126-P (818-8.il. zahtevam, da ga takoj vrne na isto mesto, sicer ga bom sodno preganjala 22<> DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. januarja, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi Šenčur, Diskont Vino Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček - Duplje, Krvavec - Cerklje, Hrib - Preddvor, K očna -Zg. Jezersko, Na Klancu. Opreftnikova 84, Kranj. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure In sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur. PC Britof, PC Vodovodni stolp. M.Pijade 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec. Likozarjeva 16. SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec. Cerklje, Naklo v Naklem. Na vasi - Šenčur. JESENICE Delikatesa, Kasta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa - poslov. 2. Titova 58 RADOVLJICA Špecerija, samopostrežba, Kranjska 11, Radovljica BOHINJ Ljubljanske mlekarne - Oskrba - Bohinjska Bistrica BLED Špecerija - samopostrežba - Prešernova 48, Bled. Živila - Center 1. Ljubljanska cesta, Bled GORJE Živila - Market Zg. Gorje LESCE Murka 3, Lesce SREDNJA LESARSKA ŠOLA bkotja Loka, Kidričeva 59 l«.br.iuje » potrebe le.ar.tva osrednje S.ovenije: 76 učencev 174 učencev 1 po skrajšanih programih: — za obdelovalca lesa 2. po srednjih programih: — za lesarja — za lesarja — široki profil — za lesarja — tehnika 3. po zakonu o srednjem šolstvu v 2. in 3. letnik: 393 učencev — za mizarja — za pohištvenega mizarja — za stavbnega mizarja — parketarja Šola ima za proizvodno delo v delovnih organizacijah urejeno za vse učence. Prvi letniki SR programa imajo pouk v Centru »B. Ziherl«, vsi ostali učenci imajo pouk na matični Soli. Učenci in delavci Sole želimo vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku veliko delovnih uspehov. Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama in stara mama JANA ŠUBIC roj. Nardoni Pogreb bo danes, 8. januarja 1982, ob 15.30 na pokopališču v Lipici — Skofja Loka VSI NJENI Skofja Loka, Martina Ferry (ZDA) ZAHVALA Ob boleči izgubi naš«' dragi- mame FRANČIŠKE SLIVNIK roj. Priatov se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sle nam v težkih trenutkih pomagali. / nami sočustvovali, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje. Hvala pevcem iz Zasipa in g. župniku za obred VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: hči Francka, poročena Jensterle z družino in drugo sorodstvo Bled, 6. januarja 1982 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moza. očeta, starega očeta, tasta in st rica IVANA BERČIČA se iskrenmo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki so nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali, izrazili sožalje. darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni dr. Jovanu iz Psihiatrične bolnišnice Be-gunie. Enako se zahvaljujemo KO ZZB Ljubno. KS in DPO Ljubno. OOS Žito TOZD Triglav - Gorenjka Lesce. Instrumenti Iskra Otoče. govorniku tov. Eberlu. nosilcem praporov, pevcem iz Podnarta in duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala' VSI NJEGOVI Otoče, 28. decembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in sina VLADIMIRJA KOLARJA BRAC0TA novinarja-publicista se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti z Gorjuft na Koprivnik. Iskrena hvala organizacijam in posameznikom, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. hvala vsem, ki so njegovo zadnje bivaliftče zasuli s cvetjem. Se posebno hvala vsem sosedom, ki so nam v teh žalostnih dneh nesebično pomagali. Hvala predstavnikom Smučarske zveze Slovenije in Jugoslavije ter njihovemu predstavniku Sveti Dragoviču za poslovilne besede ob gTobu. Prav tako hvala krajevni skupnosti in organizaciji ZB Kopravnik-Gorjuše in GG Bled TOZD Avtopark. Žena Vjera, sin Cedo in mama Muca Gorjuse nad Boh. Bistrico, 28. decembra 1981 Ob nenadni smrti naftega predragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in zeta STANISLAVA MAROLTA p. d. Goričkovega z B režij it. 56 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in patru Urbanu za lep cerkveni obred. ŽALUJOČI: žena Antonija, otroci Tonček, Stane in Marija z družinama ter drugo sorodstvo Brezje, Lesce, Bled ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta in tasta JANEZA PRETNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, va-ščanom in sodelavcem Železarne Jesenice, Knjigoveznice Radovljica in Integrala - SOZD Park hotel Bled, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala krajevnemu odboru ZZB NOV Gorje. Društvu upokojencev, zdravstvenemu domu Bled. Internemu oddelku jeseniške bolnišnice za zdravljenje med kratkotrajno boleznijo, govorniku Vinku Repe za lepe poslovilne besede in gorjanski godbi na pihala. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA ZENA MARIJA Z DRUŽINO Sp. Gorje, 2. januarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JOŽETA FENDETA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam vsestransko pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem in sodelavkam kolektivov Iskra, Planika in Jelovica, g. župniku za opravljen pogrebni obred, praporščakom in govorniku GD Gorice. Golnik, Trstenik ter pevcem bratov Zupan za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorice, 26. decembra 1981 Usklajen pristop daje več Za večjo varnost na gorenjskih cestah je območna zavarovalna skupnost Triglav lani namenila 675.000 dinarjev — Denar razporejajo občinski sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu na osnovi usklajenih programov akcij Kranj - V prizadevanja, da bi Celotna zavarovalna skupnost Tri- bilo na naših cestah čim manj prometnih nesreč, se ie vrsto let vključuje tudi gorenjska območna zavarovalna skupnost Triglav iz Kranja. Dejavna je zlasti po letu 1977, odkar za vzgojo in preventivo v cestnem prometu oblikuje namenska sredstva. Lani, na primer, je za najrazličnejše akcije v vseh gorenjskih občinah prispevala 675.000 dinarjev, razen tega pa združuje denar tudi na republiškem nivoju. glav je tako lani zbrala 3.7 milijona dinarjev. Na Gorenjskem že drugo leto zapored prispevajo sredstva občinskim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. S sveti, ki v svoje programe akcij z dogovori vključujejo tudi vsa avto-moto društva, šole in nekatere druge ustanove, zavarovalna skupnost vseskozi tesno sodeluje; v kranjskem ima celo svojega predstavnika. Poseben republiški davek Skupščina SR Slovenije je zadnje dni decembra lani sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev. Zakon velja od 1. januarja letos. Z zakonom so med drugim povečane stopnje posebnega republiškega davka od prometa nekaterih Železniki praznujejo Hkrati z občino Skofja Loka praznuje svoj praznik tudi krajevna skupnost Železniki. Letos, ob 40. obletnici dražgoške bitke, so pripravili še posebno obsežen program športnih in kulturnih prireditev. Osrednja slovesnost no danes popoldne, ko se bodo ob 17. uri zbrali na slavnostni seji člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. L. B. v__:_, proizvodov, uveden je posebej republiški davek od plačil za določene storitve ter predpisane nekatere dodatne oprostitve. S 1. januarjem so se zato ustrezno povečale maloprodajne cene. Tako velja posebni republiški davek od prometa koles, koles z motorjem in motornih koles, pri katerih delovna prostornina motorja ne presega 100 ccm; pri teh se poveča od 4,5 odstotka na 8,5 odstotka. Povečale so se stopnje posebnega republiškega davka od prometa alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotki domačih surovin: od naravnega vina, vina tipa »biser« od 0,30 na 1 dinar od litra, prav tako od vinsko sadnih pijač, od penečega vina od 0,60 dinarja na 2 dinarja, v odstotku pa od piva od 6 odstotkov na 8 odstotkov, od naravnega žganja in vinjaka od 8 odstotkov na 10 odstotkov in od drugih alkoholnih pijač od 10 odstotkov na 15 odstotkov. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 odstotki iz domačih surovin, pa od 10 na 20 odstotkov. Povečana je stopnja posebnega republiškega davka od prometa alkohola od 0,90 na 1,50 od hektolitrske stopnje čistega alkohola ter od denaturiranega alkohola za gorivo od 0,90 nc 1 dinar. D. K. Več cest v prvi kategoriji Kamnik — Po predlogu, ki ga je pripravila komisija za kategorizacijo občinskih cest, bodo v kamniški občini imeli poslej 14,14 kilometra več občinskih cest v prvi kategoriji, 23,4 kilometra cest več v drugi kategoriji, v tretjo pa bodo uvrstili še 7,29 kilometra cest in ulic. Komisija je spremembe pripravila glede na pomembnost cest, upoštevala je predloge, ki so jih dale krajevne skupnosti Tunjice, Srednja vas in Vranja peč, končala je razgovore s predstavniki krajevnih skupnosti in si na terenu ogledala nekatere ceste in ulice. V prvi kategoriji bodo poslej tudi este od Tunjiške Mlade do Sidraža. Zakaj prosjačiti? Za reševanje invalidske pro blematike namenja združeni, delo precej sredstev samouprav mm interesnim skupnostim, tudi invalidska društva in ostale hu manitame organizacije so delež ne zadostnih sredstev iz raznih dotacij. Res pa je, da za vso dejavnost, za vse želje, potrebe in obsežne programe navadno zmanjka namenskih sredstev in se društva rešujejo iz zadreg z raznimi dodatnimi prošnjami. Vendar to ni prav. V medna rodnem letu invalidov naj bi humanitarne organizacije dokazale, da so enakopravne pri delu in odločanju, da je invalid sestavni del družbe, ne pa izločena oseba, ki ji mora izkazovati ostala družba sočutje. Letos naj organizacije nehajo »beračiti« za dodatna sredstva. Naj jih vodi misel, da jim je namenjenega nekaj denarja in da po samoupravni poti lahko vplivajo na večji odmerek teh sredstev v prihodnje. Nekaj invalidov v društvenih vrstah je socialno ogroženih, toda le-ti spadajo pod pristojnost socialne službe in drugih organov. Invalidi, združeni v humani tarnih organizacijah in društvih, naj se zavedajo svojega dostojanstva. S prosjačenjem po delov nih organizacijah izničujejo vse kar so v tolikih letih dosegli i družbi in se prostovoljno postav Ijajo v položaj »reveža«. D. Z. —- J od Vranje peci do Velike Lasne, od Sel nad Kamnikom do Sovinje peči, od Most mimo Suhadol do Topol in Steletova ulica v Kamniku. V drugi kategoriji pa ceste Sovinja peč —Poljane, Jank —Kosirnik, Okrog —Me-nina planina. Podlom —Kališe — Kranjski rak, Nova reber —Slape, Klemenčevo —Slevo, Bistričica — Okroglo, Zadružna ulica v Komendi, Pot na Jeranovo in cesta Zg. Pa-lovče —Trobelno. Na nedavni seji občinskega izvršnega sveta, so predstavniki občinske komunalne skupnosti povedali, da je takšen predlog dober, saj pravilno vrednoti nekatere ceste, ki bodo poslej razvrščene v višje kategorije. Opozorili pa so na denarne zadrege, ki jih bo predlog povzročil. Pri komunalni skupnosti se zbira denar za vzdrževanje občinskih cest prve kategorije, za vzdrževanje cest druge kategorije pa daje samo del denarja. Tega namreč prihodnje leto ne bo več, kar pomeni, da bo vzdrževanje cest ob povečanju dela osiromašeno. M. V. Zazidalni načrt Vrbnje Radovljica - Zazidalni načrt Vrbnje so v radovljiški občini izdelali že pred sedmimi leti na osnovi urbanističnega načrta Radovljica -Lesce-Begunje in za gradnjo montažnih hiš. Julija lani so spet začeli z akcijo, da bi zasebniki v Vrbnjah lahko gradili. Vendar so se odločili za klasično gradnjo in 80 jo tudi sprejeli. Prej so načrtovali 48 montažnih hiš in predvidevali tri tipe, ki so se razlikovali le po velikosti, velikosti parcel pa so bile od 420 do 530 kvadratnih metrov. S klasično gradnjo pa naj bi dosegli večjo gostoto objektov, zgradili bi 60 zasebnih hišic, velikost parcel pa bi bila manjša, povprečno 350 kvadratnih metrov. Hiše so nanizane v gruče kot dvojčki, ki se stikajo z garažami in so na stikih mestoma zamaknjene. Objekti so zamišljeni kot enodružinske hiše. Ogrevanje je predvideno s skupno kotlovnico Na osnovi pripomb občanov, mnenj krajevne skupnosti Radovljica, stanovanjske zadruge Dom Radovljica in inšpekcij je sprejemljivejša varianta s klasično vrstno gradnjo, ker ponuja vrsto prednosti. Taka vrsta gradnje je projektirana sodobneje in se prilagaja prostoru. Tudi izraba prostora je racionalnejša, kar kaže tudi število objektov. D. K. Tako usklajeni programi ponujajo veliko več možnosti za načrtno delo in trošenje denarja. Vsebujejo najrazličnejše vzgojno preventivne tečaje, kakršen je, na primer, tečaj za traktoriste, izpite za kolesarje in kvize V osnovnih šolah, nakup literature, odsevnih trakov za otroke in podobne akcije. Zavarovalna skupnost razen tega sodeluje tudi pri zagotavljanju varnosti na raznih množičnih prireditvah, kot je motokros v Tržiču. Med prizadevanji zavarovalne skupnosti oziroma občinskih svetov za vzgojo in preventivo v cestnem prometu velja posebej omeniti pionirske prometne službe v osnovnih šolah. Lani so zaživele še v škofjeloški občini, letos pa bodo napori usmerjeni predvsem v njihovo poenotenje v okviru cele Gorenjske. Uspešno so stekla tudi preventivna predavanja za bodoče voznike motornih vozil. Na tečajih iz cestno-prometnih predpisov, ki jih prirejajo avto-moto društva, se delavci zavarovalne skupnosti Triglav vključujejo z nasveti, kaj mora voznik storiti v primeru prometne nesreče oziroma škode. Zal so se doslej predavanja te vrste uveljavila le v kranjski občini. Četudi vsota, ki jo zavarovalna skupnost namenja za vzgojo in preventivo, iz leta v leto narašča, je še vedno preskromna za pomembnejše naložbe. Pomaga lahko le pri nakupu raznih naprav, na primer, ogledal, ki zagotavljajo večjo varnost na cesti. Ob usklajenih prizadevanjih in načrtnem delu v okviru občinskih svetov pa bo postopno vsekakor moč napraviti še nove pomembne korake v prid udeležencev v prometu. H. J. Prvi sneg ni presenetil Gorje — Ob močnem sneženju so bile poti in ceste na območju krajevne skupnosti Gorje zelo dobro splužene in prevozne. Pri pluženju ste se izkazala prizadevna zasebnika Janko Slivnik iz Zgornjih Gorij in Boris Kunšič iz Pernikov nad Radovno. Ta zasebnika sta pogodbeno vezana s krajevno skupnostjo Gorje, da ob sneženju poženeta svoje stroje. Tudi prve poledice so bile kaj hitro »onemogočene«, kajti krajevna skupnost je poskrbela za vse poti in ceste. Letos so prvič na določenih mestih občani »cestarji« postavili lesene zaboje, v katerih je vedno suh pesek za posipanje. To je zelo pametno in učinkovito, kajti v minulih letih so bili za taka dela zadolženi blejski komunalci, ki so dokaj slabo opravljalia delo. Jože Ambrožič Sprejem Predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler in sekretarka komiteja občinske konference ZKS Kristina Kobal sta pozvala na novoletni sprejem novinarje. Težko bi bilo našteti takšne in drugačne številne sprejeme, ki so bili lani oziroma ob koncu minulega leta y delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in drugih sredinah. Kranjski sprejem za novinarje je bil letos morda na pogled skromen, sicer pa bogat. Takšnih sprejemov bi bil vsak novinar kot aktiven družbenopolitični delavec nedvomno vesel. Veliko je bilo povedanega, izmenjanega o pomenu in vlogi sredstev javnega obveščanja, veliko dorečenega pa morda tudi nedorečenega ob pregledu letnega dogajanja. Ob kopici nalog in obveznosti smo morda marsikaj spregledali. Skušali smo popravljati, delali smo napake, eno pa je nedvomno gotovo: vsi smo se vsak na. svojem področju spopadali s težavami, ki smo jih poimenovali z besedo stabilizacija. Leto, na katerega prag smo pravkar stopili, nedvomno ne bo drugačno. Tudi letos nas čaka spoznanje, da z lopato ne moremo segati v skledo in da prevelika žlica ni vedno najboljša. Kranjski sprejem za novinarje osrednjih in glasil delovnih organizacij ter radia in televizije je izzvenel v tem tonu .. . Vsi, na vseh področjih in na vseh ravneh, si moramo prizadevati; predstavniki tistega dela, ki se mu reče javno obveščanje, za še tem bolj. To pa je naloga, ki jo moramo v sredstvih javnega obveščanja dosledno spoštovati in uresničevati. Nedavni sprejem je bil tako v marsičem ocena, hkrati pa tudi dogovor: srečanja naj bodo delovna srečanja! i Stara cena, nova cena Kar navadili smo se že, da se domala sleherni dan kaj podraži. Cene so hudo poskočil?, a ne le v primerjavi z nekaj meseci lani. temveč včasih tudi v primerjavi z nekaj minulimi dnevi. Potrošniki komaj da jim še sledimo, veliko pa je podražitev, ki gredo domala neopazno mimo. Pred novim letom so nam obljubili, da bodo cene zamrznjene, a kaj, ko je nekaj dni pred novim letom začel veljati posebni republiški davek, s katerim4 so cene nekaterih artiklov v trgovini višje. Ta zakon velja od 1. januarja, zato so imeli trgovci poleg novoletnega navala in običajnih novoletnih inventur še male »inventure«, ki jih razumljivo niso bili veseli. Se posebej, če pomislimo, da so delali pred prazniki po vse dneve, tudi žene in matere, povrh vsega pa so se morali z novimi cenami pripraviti na prve dni novega leta. Povprašali smo nekaj poslo-vodkinj, kako kupci spremljajo nenehne podražitve, kaj je z novimi cenami in kaj v trgovinah potrošniki najbolj pogrešajo? maran če, banane, grasefrs, Dnevno sprašujem, kdaj H mo dobili kaj sadja, a je I odgovor vedno negativen,! slim, da se kupei, kadu k napovedane podražitve ilU ie kar veljajo nove cene, ij vznemirjajo več, tako to i navadili, da se vedno kaj *, draži SI. decembra lani n dobili nove cene nekatat artiklov; podražilo se je yW a le za nekaj par, vendar n morali ponovno popisati «] zalogo. Menim, da se osno živila ne bi smela tako ' dražiti.« I Minka Trček je poslovodki-nja trgovine Špecerija v Radovljici, v trgovini pa zaposlena že dvajset let: »Res ni bilo niti najmanj prijetno, ko smo dobili 31. decembra nove cene, ki naj bi veljale s 1. januarjem, saj smo imeli obilo drugega dela. Olje se je podražilo za 8 dinarjev in zdaj liter stane 58,85 dinarjev, kajti ukinili so regres. Moti me tudi to, da so se podražili nekateri artikli 1« za nekaj par, denimo vino, in tako je bilo treba vse popraviti. Kave smo imeli pred novoletnimi prazniki dovolj, kupci pa bi zelo radi imeli na policah več južnega sadja. Zdaj ni ne banan in ne pomaranč, po katerih je tudi največje povpraševanje. Slišati pa je, da je južnega sadja v obmorskih trgovinah dovolj.« Magda Zemva je poslovodki-nja Murkine trgovine s sadjem in živili v Lescah, v trgovini pa dela 15 let: »S sadjem smo že vso zimo izredno slabo založeni, z izjemo domačega sadja, vendar bi potrošniki radi kupili po- LovaciC je poslov* na Bledu, v trgovijA Vera Kovačič kinja Živil 24 let: »Letos pozimi bi radi dajali južno sadje. Pol bilo med tujci precej po\ sevanja po prašku, ki' pa spet ni bilo. Tuji gostje Bledu ne povprašujejo kavi, bolj si jo želijo doma*! pred prazniki smo jo h Potrošniki so se kar nek navodili na podražitve in domala kar začudeni, če kdaj za cenejšo, akcijsko dajo. Nam, trgovcem, pa s« kakor ne zdi prav, da so dan starega leta po> republiški davek in tako morali ob obilo drugega za tistih nekaj par takoj p^t sati vso zalogo. V trgovijA so zaposlene predvsem ženA matere, ki morajo trdo deli ti posebej pred prazniki, A naj bi v prihodnje pomiijl tudi nanje in jih tako ne bil dodatno obremenjevali.! v D. Kural, Večina kršitev ima objektiven razlog Kranj — V devetih mesecih leta 1981 so organizacije združenega dela v kranjski občini razporedile za bruto osebne dohodke 30,5 odstotka več sredstev kot v enakem razdobju leta 1980; glede na rast dohodka, ki je bila 37-odstotna, pa bi lahko razporedile po dogovoru o družbeni usmeritvi razporejanje dohodka 31,2 odstotka. Vendar pa takšno previdno razporejanje dohodka velja sicer za vse gospodarstvo, s tem pa še ni rečeno, da so se tako obnašale tudi vse delovne organizacije. Komite za družbeno planiranje je namreč ugotovil, da bolj ali manj odstopa od dogovora o razporejanju dohodka deset organizacij združenega dela, ki so za osebne dohodke razporedile več sredstev, prav tako pa je med kršitelji dogovora dogovora tudi devet samoupravnih organizacij in skupnosti. Ko je o tem razpravljal tudi kranjski izvršni svet, se je sicer strinjal z večino obrazložitev, ki so jih posredovale kršiteljice dogovora. V večini organizacij združenega dela so namreč kršitve dogovora nastale zaradi objektivnih razlogov, predvsem zaradi visoke rasti dohodka in drugje spet zaradi prenizke rasti, povečanega števila zaposlenih, investicij, visoke produktivnosti in podobno. Večina organizacij združenega dela je sicer v obrazložitvah zapisala, da računajo z uskladitvijo rasti bruto osebnih dohodkov do konca leta in s tem prilagoditev določilom dogovora. Člani izvršnega sveta pa so v razpravi podvomili, da bo pri vseh posebno še pri nekaterih kJ zacijah s področja družbenih i? nosti, saj so ponekje zmai\|; števila zaposlenih izkoristil razdelitev sredstev namenjeni osebne dohodke na manjfc « zaposlenih, pri tem pa prav ;A niso upoštevali še drugih nef so na primer večja kvanteta V Razlike so občutne pr^dvaM nekaterih šolskih centrih usnW ga izobraževanja, ki so mon% glede na sistem izobraŽevanj^, nekje zmanjšati, drugje pa < povečati število zaposlenih. dodatnih obrazložitev pa Ml svet pričakuje tudi odgovo^ vprašanje ali obstaja neDos* zveza med številom zaposleni osebnimi dohodki na šolah. \ Delavec zdrsnil s strehi Bled — V sredo, 6. januari na stavbi Živil na Cesti svoboS Bledu klepar Albin Pinatar, sij let, doma iz Radovljice, strešni žleb. Ker ni bil pri vrvjo ali kako drugače za mu je na mokri strehi iz sa Elošč spodrsnilo in je padel i akih treh metrov. Hudo ran (dobil je poškodbe na glavi) se odpeljali v jeseniško bolnišnico. ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE 17.STRAN. G L, A S Skofja Loka, dolini in reki, ki se strneta ob srednjeveškem mestu na koncu, je pred osmimi leti praznovala 1000 let kar je bila prvič omenjena v zgodovinskih virih. Kajti leta 973 je 'nemški cesar Oton II. daroval pretežni del Sorskega polja in vzhodni del Poljanske doline Freiseinskim škofom v fevd. Ti so kasneje meje svojega gospostva razširili skoraj na celotno območje današnje občine m sklenili v svoje gospostvo. Življenje se je skozi stoletja spreminjalo In z njim vred se je spreminjala podoba krajev, le Skofja Loka je ostala do dandanašnjih dni takšna kot je bila in je ohranila svojo srednjeveško podobo v starem delu, ob njem pa so na vseh koncih zrasla nova stanovanjska naselja. Življenje se ne spreminja le skozi desetletja in stoletja. Tudi vsako leto prinese spremembe, srečo in nesrečo: posameznikom, skupnostim, spreminja podobo krajev in ljudi včasih bolj kot so nekdaj zmogla desetletja. Kaj je leto, ki se je pravkar izteklo, prineslo občanom Škofje Loke? Kaj se je v tem razgibanem in težkem času zgodilo. Da ne bi govorili le na splošno, najprej kratki opis škofjeloške občine. Statistik bi zapisal približno takole: občina Skofja Loka leži v severovzhodnem delu Slovenije in meri približno 512 kvadratnih kilometrov. Gozd pokriva 33.000 ha ozemlja, za kmetijstvo je na voljo 17.200 ha zemljišč. Gozdne površine se širijo, delež aktivnih kmečkih gospodarstev pa se manjša. Občina ima 35.000 prebivalcev, kar predstavlja 1,8 odstotka prebivalstva Slovenije. Krajani so povezani v 23 krajevnih skupnosti in živijo v 184 naseljih. Največja oddaljenost med naselji in občinskim središčem je 35 km. Najmanjša krajevna skupnost je Dav-ča, ki ima nekaj več kot 260 prebivalcev, največja pa Žiri, v kateri živi 4.355 ljudi. Po razvitosti sodi Skofja Loka na 13. mesto v republiki in ustvarja približno 2 odstotka družbenega proizvoda. Zaposlenih je 15 000 prebivalcev, od tega 12 700 v gospodarstvu in 1.300 v negospodarstvu Obrtnikov je 196. 102 avtoprevozni-ka m 42 gostincev Obrtne dejavnosti kot postranski poklic opravlja 243 občanov Lam je bilo nezaposlenih nekaj več kot 100 občanov. Pred približno desetimi leti je bila nezaposlenost v škofjeloški občini velik problem, v orugi polovici desetletja pa se je problem obrnil, saj je bilo nemogoče doma dobiti dovolj delavcev. V zadnjem času pa se problem nezaposlenosti ponovno pojavlja. Vendar le za določene izobrazbene stopnje. Industrija še vedno išče predvsem priučene delavce, medtem ko iz srednjih šol prihaja vedno več mladih. S problemom zaposlovanja mladine se bodo morali najbrž že letos resno spoprijeti. Delež kmečkega prebivalstva še vedno upada, čeprav je v zadnjem času spet opaziti večje zanimanje za obdelovanje zemlje. Mladi kmetje niso več tako redki in tudi v hribovitih področjih se mladi fantje že odločajo za prevzem kmetije. Deloma temu pripomore tudi slabša možnost zaposlitve, predvsem pa večji poudarek na pridelovanju hrane. Zasebnih kmetov je v občini 2574, od tega jih je 1.760 združenih v dveh kmetijskih zadrugah. Osnovne kmetijske kulture so krmne rastline, krompir, žito in živinoreja Največje tržne viške imajo pri mleku, živinoreji in pridelavi krompirja. Tako so lani prek Kmetijske zadruge Skofja Loka prodali 5,5 milijona litrov mleka. 1500 ton govedi in 4600 ton krompirja. To je velike več, kot porabijo prebivalci domače občine. Tradicionalna lesna, kovinska in čevljarska industrija zaposluje polovico delavcev škofjeloške občine in ustvarja dve tretjini družbenega proizvoda. Največje so Alpina, LTH, Alples. Iskra, Termika, Gorenjska predilnica, Alpetour in Tehnik, vseh organizacij združenega dela pa je v škofjeloškem gospodarstvu 88, v negospodarstvu pa 46. Z lanskimi gospodarskimi dosežki so v škofjeloški občini lahko zadovoljni, saj kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja ni delovnih organizacij z izgubo. Velike probleme pa so čez leto imeli v nekaterih kolektivih zaradi slabe preskrbe s surovinami in sestavnimi deli, kar je povzročalo zastoje v proizvodnji in končno tudi manjši dohodek in izvoz, kot bi ga lahko dosegli, če bi delo potekalo nemoteno. Izvozna usmerjenost škofjeloškega gospodarstva se je lani samo še potrdila. Podatki za deset mesecev potrjujejo, da so z doseženimi količinskimi rezultati lahko zadovoljni, slabša pa je kvalitativna sestava izvoza, saj še vedno v večini primerov izvoz ni dohodkovno uspešen. V tem času je škofjeloško gospodarstvo izvozilo za 75,6 milijona dolarjev blaga in storitev, od tega na konvertibilno področje za 48,4 milijona dolarjev oziroma dobrih 64 odstotkov, na klirinško področje pa 21,2 milijona dolarjev ali 28 odstotkov, v dežele v razvoju pa le 5,9 milijona dolarjev ali 7,8 odstotka celotnega izvoza. V tem je uvozilo s konvertibilnega področja za 37,4 ali 91,7 odstotka vsega uvoženega blaga in opreme ter iz klirinškega področja za 3,3 milijona dolarjev ali 8,3 odstotka uvoza. Za uvoz surovin in repromateriala je šlo 87,5 odstotka uvoza, investicijska oprema pa je predstavljala 12,5 odstotka uvoza. Pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem področju je 147,6 odstotno, na klirinškem 577,9 odstotno, skupno pokritje pa znaša 186,6 odstotka. Po ocenah (končnih izračunov še ni) so do konca leta lani tako pokritje obdržali in izvozili za 80 milijonov dolarjev blaga in storitev, uvozili pa za 58 milijonov blaga in opreme. Za letos škofjeloško gospodarstvo ne predvideva tako velikega povečanja izvoza, kot v obdobju 1980 na 1981, ker so lani prek 20 odstotkov občinskega izvoza ustvarili v Jelovici in Gradisu. Tako menijo, da je realno pričakovati povečanje izvoza na konvertibilno področje za 13,1 odstotka, v dežele v razvoju za 10 odstotkov in celoti za 6 odstotkov. Katere so lanske najpomembnejše pridobitve? Če le na kratko preletimo objekte in naprave, ki so bile predane namenu lani, nikakor ne moremo mimo največje — to je Iskre Železniki. Ta prizadevni kolektiv je petinštiridesetletnico "kovinarstva in 1. maj v Železnikih proslavil z odprtjem nove proizvodne hale, s površino 9.000 kvadratnih metrov in najsodobnejšo opremo za proizvodnjo elektromotorjev. Večina proizvodnje te Iskrine tovarne je namenjena izvozu in brez povečanja števila zaposlenih se je produktivnost povečala skoraj za tretjino. Žal pa so se letos srečevali z izrednimi problemi preskrbe s surovinami in sestavnimi deli, katerim so piko na i dodale še administrativne omejitve uvoza od letošnjega septembra dalje. Vse to jim je prineslo manjšo proizvodnjo, manjši izvoz in seveda tudi manjši dohodek. Jelovica — tozd Jelobor v Gorenji vasi je ob dnevu republike odprl novo proizvodno skladiščno dvorano, ki omogoča povečanje proizvodnje oken in vrat, katerim so se odprle možnosti za izvoz v Zvezno republiko Nemčijo in še na nekatera druga področja Hkrati so v Gorenji vasi, ki je dolgo časa capljala za razvojem celotne občine, odprli tudi nov zdravstveni dom z lekarno in novi vodovod od Trebije do Todraža, ki krije potrebe po vodi vaščanom in novemu rudniku urana Žirovski vrh, ki bo predvidoma začel redno obratovati v drugi polovici prihodnjega leta. Na Trati so ob začetku šolskega leta odprli prizidek k vrtcu, ki pa žal ni polno zaseden. Če je bil še nekaj let nazaj velik problem dobiti mesto v vrtcu, sedaj ostajajo mesta prazna. Ne gre, da ob naštevanju novih pridobitev ne bi omenili izgradnje telefonije v podblegoških vaseh in v krajevnih skupnostih Javorje in Poljane. Z izredno prizadevnostjo posameznikov in veliko pripravljenostjo domačinov, ki so bili pripravljeni seči globoko v žep in veliko narediti sami, so telefon napeljali v najvišje vasi, kamor so nekaj let prej potegnili tudi ceste. Investicije so skupaj znesle več deset milijonov dinarjev in so jih lahko uresničili le tako, da so krajani znali k sodelovanju pritegniti tudi združeno delo, interesne skupnosti in druge organizacije in seveda PTT podjetje iz Kranja, ki se je zelo zavzelo, da so bile akcije v vseh treh krajevnih skupnostih uresničene i Jeseni so odprli prenovljeno planinsko kočo na Starem vrhu (n tako dopolnili ponudbo v tem smučarskem središču. Vse to je le :kratek vpogled v nekatera letošnja dogajanja v škofjeloški občini\;,n njihove dosežke. Ob tem nikakor ne gre pozabiti, da se že uspešno uresničuje program občinskega samoprispevka, saj je šola v Selcih, ki je bila prva v programu, že pod streho. Naj bo dovolj. Začenja se novo leto in končalo se je prvo leto novega srednjeročnega' obdobja, ki je prineslo težave in uspehe. Zato še enkrat iskrene Aestitke vsem delovnim ljudem in občanom ob 9. januarju, prazniku oLćine Skofja Loka. L. Bogataj JELOVICA Bogati sadovi sodelovanja Jelovica se lahko pohvali z izrednimi izvozni dosežki, ki so rezultat skupnega nastopa s s sednjim Gradisom v Italiji in Iraku Za Jelovico je bilo lansko leto uspešno. Več so naredili so planirali, ustvarili več dohodka in več izvozili. Uspehi sc zultat dobre poslovne politike in izrednih naporov za uvelja* na tujem trgu. Tako se je obseg proizvodnje povečal za 10 odstotkov^ kot so planirali, prodaja je bila za 9 odstotkov nad planom, (fcj dek je bil v primerjavi s planom večji za petino, v primerjavi z lej 1980 pa kar za 60 odstotkov. Dohodek je znašal 602 milijona1 narjev, akumulacija pa 225 milijonov in je bila za 61 odslej večja od planirane in za 225 odstotkov večja od akumulacije, ii jo dosegli leta 1980. Ob teh uspehih velja še posebej omeniti, da se je prodni nost dvignila za 7 odstotkov in to predvsem zaradi boljše ok zacije dela. Ko v Jelovici ocenjujejo lanske dosežke, predvsem n. likšen porast proizvodnje, menijo, da imajo največjo vlog^ njih izboljšana tehnologija in večja delovna disciplina. Zam« so nekatere ključne stroje in rekonstruirali proizvodnjo okjj Gorenji vasi. Največ pa je bilo narejenega pri montažnih objr oziroma proizvodnji montažnih hiš. Kot je znano, je Jelovica J nekaj leti zgradila sodobno tovarno za proizvodnjo monti hiš, katere zmogljivost je bila 1000 hiš letno. Tolikšne zmogljj' seveda morejo razprodati doma, zato so se usmerili na tuje trge'1 V izvozne posle so se vključili skupaj s sosednjim Gradi Uspeli so namreč izpeljati delitev dela, kar je omogočilo, 4» celo prekoračili predvidene zmogljivosti nove tovarne montj hiš. Samo za izvoz so naredili čez 2000 montažnih hiš ožit 140.000 kvadratnih metrov montažnih objektov. Vsak od; partnerjev dela tisto, za kar je tehnološko in kadrovsko if sobljen. Kljub tako velikemu povečanju proizvodnje lani v Jel, niso imeli težav zaradi preskrbe s surovinami in repromat^ Zaradi močno preseženega plana izvoza so namreč imeli i nost uvoziti surovine. Iz Sovjetske zveze in Avstrije so uvozi liko lesa, da zaloge omogočajo normalno proizvodnjo. Tutf GG Kranj so lani dobili planirano količino lesa, medtem koso obveznosti članic GLG do Jelovice izpolnjene 78 odstotno dar so hkrati uspeli lani vzpostaviti kooperacijske odnose J Bled, Alplesom in Zlitom iz Tržiča. Lani je Jelovica na italijanskih gradbiščih postavila si z Gradisom 100.000 kvadratnih metrov montažnih objektf vrednosti 23,5 milijard lir. V Iraku pa so postavili približno i kvadratnih metrov začasnih stanovanjskih objektov za nasw delavcev v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Razen tega som v Zvezno republiko Nemčijo za 2 milijona mark vrat in nekajf tažnih objektov. Tako so izvozni plan nekajkrat presegli. Na«' planiranih 78 milijonov dinarjev so na tujih trgih iztržili kar m lijonov dinarjev. Kako v letu 1982 I Za letos predvideva srednjeročni plan Jelovice 140 milit dinarjev izvoza. Vendar v Jelovici tudi za letos računajo nair I dosežke. Hkrati z izvozom stavbno mizarskih izdelkov v ZR \ pripravljajo predvsem na izvoz začasnih in stalnih mom objektov na potresno območje v južni Italiji, kjer računajo, da do konca leta postavili 40.000 kvadratnih metrov montaw Drugo področje,v katero se intenzivno vključujejo,je gradnja novanjskih objektov za potrebe gradbene operative zlasti v i Nigeriji, Libiji in Alžiriji. Za ta področja že imajo, prav tako kcf skupaj z Gradisom, sklenjenih pogodb za 30.000 kvadratnih nv objektov. Poleg tega pripravljajo ponudbo tudi za stalno | časno stanovanjsko naselje, ki bo služilo za nastanitev dela ki bodo delali pri gradnji plinskih postaj in drugih delih p| peljavi plinovoda v Sovjetski zvezi. Vrednost teh del je oA*' na 60 milijonov klirinških dolarjev. Jelovica se bo tudi v prihodnje še tesneje povezala z beno operativo Slovenije in Jugoslavije, za kar ima prili proizvodni program. Skupaj z Gradisom — tozd LIO lahk kompletno ponudbo od izgradnje infrastrukture do izgra. opreme objektov. Zato menijo, da so upravičena pričaku da bodo v takšni povezanosti tudi dolgoročno dosegali povprečne izvozne rezultate. Delavci Jelovice ob občinskem prazniku čestitajo v: delovnim ljudem in občanom Škofje Loke in jim želijo ob delovnih uspehov v letu 1982! PETEK. 8 JANUARJA 1982 ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE 19.STRAN GLAS GRADIŠ Veliki uspehi v tujini Gradiš lahko le polovico zmogljivosti proda doma, za drugo polovico pa ima že sklenjene pogodbe za delo v tujini —- Izreden porast dohodka Temeljna organizacija LIO Gradiš zaposluje 300 delavcev in ima 3 glavne in eno stransko dejavnost: primarna predelava lesa, lesno stavbarstvo in mizarstvo ter vzdrževanje Vsa proizvodnja je namenjena znanim kupcem kar pomeni, da delajo po naročilu. Avtomati in roboti za industrijo V Kladivarju, ki je član Združenih podjetih strojegradnje, intenzivno razvijajo programe namenjene avtomatizaciji v industriji Žirovski Kladivar se s svojimi hidravličnimi elementi in komponentami, sistemi strege in industrijske robotike ter sodelovanjem s tujimi firmami pri uvajanju najnovejših dosežkov tehnike v pro-zvodnjo, uspešno vključuje v slovensko in jugoslovansko strojegradnjo, ki v zadnjem času dobiva še večji pomen oziroma se ji v družbi priznava mesto, ki ji v hitrem industrijskem razvoju gre. V tekočem srednjeročnem obdobju imajo v Kladivarju namen razvijati tri proizvodne programe: hidravlične elemente in komponente, drugi program predstavljajo vibracijski dodajalniki, sistemi strege in industrijske robotike in tretjega dolgoročne proizvodne kooperacije z inozemskimi firmami. Na žagi razrežejo letno okoli 45.000 kubičnih metrov hlodovine. Program lesnega stavbarstva pa v polovici zavzema proizvodnja montažnih objektov, 35 odstotkov predstavljajo najrazličnejše konstrukcije in opaži za potrebe gradbeništva in 15 odstotkov so izdelki iz manjvrednega in ostankov, predvsem je to najrazličnejša lesena embalaža. Tako izkoristijo vsak konček lesa. Mizarji izdelujejo stavbno mizarske objekte za potrebe gradbene operative in za potrebe domačega tozda oziroma dejavnosti lesno stavbarstvo, ki jih vgradi v montažne objekte. To naj bi bila kratka osebna izkaznica škofjeloškega Gradisa. Naprej pa o gospodarjenju: lani so po ocenah, ker dokončnega obračuna seveda ob novem letu še ni, naredili za 850 milijonov dinarjev in ustvarili so 430 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je skoraj še enkrat več kot leta 1980. Tedaj so namreč imeli 430 milijonov dinarjev celotnega prihodka in so ga za lani planirali 560 milijonov, ustvarili pa veliko več. Vzrok za tako velik porast celotnega prihodka je izredno povečanje izvoza, ki so ga pripravili skupaj s sosednjo Jelovico in sicer gre za izvoz montažnih objektov v Italijo in druga konvertibilna tržišča. Tako velik izvoz so lahko dosegli z veliko večjo proizvodnjo in s pomočjo najrazličnejših kooperantov. Nastop na tujem trgu skupaj z Jelovico so uredili s posebnim samoupravnim sporazumom, dela pa so delili pol na pol. Pri tem so se skušali kar najbolj približati doslednemu uveljavljanju dohodkovnih odnosov. To so dosegli tako, da so pred začetkom del določili kalkulativne osnove za materialne stroške in potem izdelali kalkulacije za posamezne sestavne elemente in na podlagi teh dveh dokumentov in specializacije vseh sestavnih elementov pripravili delitev obvez pri izdelavi. Vse druge stroške, ki so nastajali ob delu pa so delili v enakih deležih. Tudi za prihodnje leto ne vidijo dovolj dela doma. Računajo, da bi na domačem trgu zaposlili lahko približno polovico zmogljivosti. Zato so se že vse leto pripravljali in se organizirali na nastop na tujih trgih. Imajo že podpisane pogodbe za 20.000 kvadratnih metrov montažnih objektov v Iraku, katerih gradnja se je začela že konec preteklega leta. V zaključnem delu pa so pogovori za prevzem nadaljnjih 40.000 kvadratnih metrov montažnih objektov v Iraku, nadalje računajo, da bodo do sredine leta začeli z gradnjo naselja v Sovjetski zvezi, ki bo zraslo hkrati z gradnjo plinovoda, precejšnji izgledi so tudi, da dobijo v gradnjo večje stanovanjsko naselje v Nigeriji itd. S tem so vse Gradisove zmogljivosti razprodane. Vrednost izvoza letos naj bi predstavljala 60 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje, ki naj bi znašala 920 milijonov dinarjev. Tudi letos bodo izvažali skupno z Jelovico. Kolektiv škofjeloškega Gradisa — tozda LIO čestita vsem občanom in delovnim ljudem ob prazniku občine Skofja Loka in jim želi v letu 1982 veliko delovnih uspehov! Čeprav programi niso v medsebojni odvisnosti, se dopolnjujejo na področju uporabe, saj so vsi namenjeni avtomatizaciji v industriji. To so proizvodni programi, ki kot posamezni elementi, sklopi in sistemi omogočajo projektiranje in izdelavo kompleksnih sistemov in naprav v avtomatizaciji proizvodnih procesov. Za vse je značilno, da spadajo v razvojno intenzivno zvrst proizvodnje, kar pomeni, da je v njih vgrajen velik delež razvojno raziskovalnega dela in znanja. V procesu prestrukturiranja slovenskega gospodarstva bodo morali take vrste programi zavzemati pomembno mesto, kot spremljajoč proces in v mnogih primerih celo osnovni pogoj za vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo dela. Hidravlični elementi in komponente V to skupino prištevamo razen komponent za hidravliko in tudi elektromagnete, hidravlične agregate in hidravlične stiskalnice in druge izdelke. To je najobsežnejši program Kladivarja, v katerega so bila vložena vsa dosedanja vlaganja v investicije in razvoj. Trenutno ima ta program največjo rast in naj bi v naslednjih letih dosegel vrednost proizvodnje najmanj 300 milijonov dinarjev. Roboti za industrijo S tem programom se Kladivar vključuje v proces avtomatizacije v industriji, predvsem z reševanjem problema strežnih funkcij (posluževanje raznih strojev in naprav). Z avtomatizacijo teh funkcij skušajo osvoboditi ljudi pred monotonijo, težavnim in zdravju škodljivim delom ter doseči prihranke pri izdelavnih stroških in boljši izkoristek dragih obdelovalnih strojev. Nadaljnji razvoj tega programa je povezan z razvojem raznih orodij, vpenjalnih naprav in v končni fazi v povezavi z elektroniko in proizvodnjo industrijske robotike. Kooperacije Predmet sodelovanja s firmo Festo Pneumatic je proizvodnja pnevmohidravličnih sistemov, s čimer dopolnjujejo prejšnja dva programa s ciljem kompletne ponudbe na področju reševanja problemov avtomatizacije. Razen razvojno-komercialnih učinkov si s to kooperacijo omogočajo neposreden prenos znanja in tehnologije in si zagotavljajo potrebna devizna sredstva. Takšen program seveda omogoča Kladivarju dolgoročne možnosti razvoja in tudi najhitrejše širjenje proizvodnih zmogljivosti na žirovskem koncu. Ob prazniku občine Skofja Loka delavci Kladivarja čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem in v letu 1982 želijo veliko delovnih uspehov! O L* A S 20.STRAN /- "v Skofja Loka n. sol. o. Vsem občanom občine Skofja Loka čestitamo za občinski praznik in v novem letu želimo veliko delovnih uspehov Kidričeva cesta 75 PROIZVAJA IN PRIPOROČA TEKSTILNI INDUSTRIJI: . — volnene, sintetične in mešane preje, visokokvalitetno OE bombažno prejo ter preje, prirejene za pletilnice, — jersev pletenine za konfekcije. TRGOVINI IN POTROŠNIKOM: — modne pletenine »LOKA JERSEY« iz sintetike in mešanic za vse letne čase in prilike, — prejo za ročno pletenje »LOKA« v modnih barvah, izdelano iz preizkušenih mešanic, v sodelovanju s svetovno znano firmo BAYER. — Priporočamo se za nakup v naši prodajalni v Skofji Loki. KUPUJTE KVALITETNE IZDELKE GORENJSKE PREDILNICE ETIKETA ŽIRI proizvodnja etiket in tiskarske storitve p o. 64226 ŽIRI, Dobračeva 212 telefon (064) 69270, 69285 telegram Etiketa Žiri telex 34610 YU ETIKET etiketa žiri ,Znadobavortlk,e IZ naŠG9a pr°grama Vam "90^'iamo kvalitetno kreacijo, izvedbo Vsem občanom, družbenopolitičnim organizacijam, delovnim kolektivom in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in srečno novo leto 1982 PROIZVODNJA: — kartonske etikete v rolah, — etipres termolepne etikete, — etikete na traku, tekstilu in papirju, — samolepilne etikete in emblemi, — štartne številke, zastavice, tiskovine 64228 Železniki, N ••» plavžu 7 7 PROIZVODNO MIZARSTVO IN MIZARSKE STORITVE DOM OPREMA 64228 ŽELEZNIKI, Na plavžu', Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke Izdelujemo notranjo in gradbeno opremo individualni del in uslužnostna dela lesne stroke za potrebe družbenega sektorja in občanov. poliks z i r i podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke n. sub. o. Stara vas 37, 64226 ZlRI TOZD KOVINARSTVO o. sub. o., Stara vas 37,; tel. 69-320 TOZD LAHKA OBUTEV o. sub. o., Žiri 17, Žiri tel. 69-223 DSSS, Stara vas 37, Žiri tel. 69-312 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijatelje^ čestitamo za občinski praznik Škofje Loke, srečno in uspeha polno novo leto 1982 L piccadi piccadi piccadi piccadi piccadi lly lly lly lly lly J piccadilh'— piccadilh — piccadilly-— piccadilh— piccadilh —pivcu Tovarna klobukov Šešir Skofja Loka piccadilly — piccadilh — piccadilly — piccadilly —piccadilh —piccadi priporoča svoje izdelke in čestita vsem Doslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke tli TERMIKA j i n Višja stopnja predelave in visokokvalitetni izdelki so cilj razvoja Ko so pred nekaj ve6 kot dvema desetletjema zakurili prvo peč za proizvodnjo kamene volne, nihče ni mogel napovedovati, da bo ta material postal tako iskan. Nemogoče je namreč bilo trositi velik denar za drago toplotno izolacijo, ko je liter nafte, goriva, ki je prav tedaj osvajalo našega potrošnika, veljal manj kot liter radenske. Ker pa je zlata doba črnega zlata mimo, ker je iz dneva v dan toplota iz nafte, mazuta, premoga in tudi drv vse dražja, povpraševanje po kameni volni, tervolu, iz leta v leto narašča in Termika komaj uspe zadovoljiti povpraševanju tako na domačem kot tujem trgu. Seveda je v tem času zrasla iz napol lesenih delavnic v Bodoveljski grapi v sodobno tovarno na Trati in v Poljanah in kolektiv se je nekajkrat povečal. Hkrati je Termika postala nepogrešljiv del škofjeloškega gospodarstva in razvoja. Čeprav je v minulih letih naredila velike razvojne korake si je tudi za sedanje srednjeročno obdobje škofjeloška Termika zastavila zahtevne razvojne cilje. Proizvodni program nameravajo razširiti in zaokrožiti ponudbo kamene volne na domačem in zunanjem trgu z novim proizvodom — lahko volno. Hkrati bodo nadomestili tehnološko zastarelo in dotrajano proizvodnjo v Bo-dovljah in rešili problem odvoza in deponiranje tehnoloških odpadkov. V ta namen škofjeloška Termika oziroma TOZD* Proizvodnja načrtuje investicijo v visoko avtomatizirani proizvodni liniji III in IV na Trati. Osnovni cilj omenjene investicije je ekološka sanacija. To pomeni, da bodo hkrati odstranjeni viri onesnaževanja okolja na sedanjih proizvodnih napravah. To je izrednega pomena za ljudi, ki žive v okolici tovarne, saj jih prah in plini iz Termike ne bodo več ogrožali. Obnovili bodo tudi starejši linijo za proizvodnjo Tervola na Trati. Med nalogami srednjeročnega razvoja velja poudariti tudi pospešeno raziskovalno dejavnost in prenos tehnično-tehnoloških in organizacijskih spoznanj pri nas in v svetu v proizvodnjo. Znanja, pridobljena z lastno proizvodnjo in razvojem pa bodo posredovali na druga področja Jugoslavije in v tujino. V tem okviru je Termika načrtovala investiciji v razvojno napravo — elektro peč ter v zagotovitev pogojev za proizvodnjo strojne opreme in rezervnih delov za proizvodnjo kamene volne. Razširili bodo tudi proizvodni program in povečali proizvodnjo elastičnih in termoplastičnih kitov. Vsi načrtovani razvojni programi predstavljajo zaokroženo celoto, njihov družbenoekonomski pomen pa je v prispevku k zmanjšanju pprabe energije ter s tem k izboljšanju devizno-pla-čilne bilance SFRJ. Razvojne usmeritve so potrjene z družbe- nim dogovorom o temeljih plana občine Skofja Loka za 1981—85, v katerem Termika — tozd Proizvodnja predstavlja enega od nosilcev razvoja gospodarstva Kaj so naredili lani V Termiki se dobro zavedajo posledic, ki bi jih imelo odstopanje od razvojnih programov za uresničitev srednjeročnega načrta tako Termike kot občine Skofja Loka, zato so že lani dogovorjeno začeli uresničevati. Tako je bila obnovljena starejša proizvodna linija na Trati, velik del uvožene opreme pa nadomeščen z doma načrtovanimi in izdelanimi stroji in linijami. S proizvodnjo pridobljeno znanje je tozd posredovala pri izgradnji obrata kamene volne v Novem Marofu, uspešno opravljena rekonstrukcija na Trati pa je zagotovilo, da Termika lahko začne z novo dejavnostjo — prenosom tehnologije in znanja. Termika združuje sredstva za izgradnjo tovarne steklene volne v Krki pri Novem mestu, razen tega pa je prevzela tehnološki inženiring. V Galeniki Surdulica že nastopa s kompletno ponudbo — tehnološkim inženiringom, projektiranje in izdelavo specialne opreme. Termika prevzema tudi strokovno usposabljanje kadrov za tovrstno proizvodnjo. Prav tako že poteka investicija v elektro peč in bo končana letos. S tem bodo podane možnosti za osvajanje tehnologije zahtevnejših termoizolacijskih materialov. Na osnovi najnovejših spoznanj o tehničnih rešitvah za zmanjševanje vpliva proizvodnje kamene volne na okolje, predvsem pri varstvu zraka, so ob obnovi starejše linije na Trati namestili filter nad takoimenovano trdilno komoro in novo kupolko z vsemi potrebnimi priključki na čistilno napravo dimnih plinov, postavljen pa je bil tudi nov filter za odpraševanje razreza plošč. Raziskave, ki so privedle do spremembe veziva, prav tako zmanjšujejo kvarni vpliv na okolje. Z uvedbo tekočega kisika v proces taljenja se zmanjšuje poraba koksa ter kurilnega olja s tem pa onesnaženost okolja z ostanki izgorevanja. Predračunska vrednost ekološke sanacije Termike, ki med drugim predvideva mokro čiščenje in sežiganje dimnih plinov kupolk, 'čiščenje dimnih plinov trdilne komore, odvod vseh filtriranih plinov in zraka v skupni tovarniški dimnik, znaša 102 milijona dinarjev. Delavski svet tozd je že aprila lani prejel investicijski program in določil, da morajo biti dela končana do 31. marca 1982. Strokovne službe so začele načrtovati opremo, iskati naj-" boljše ponudnike za izvedbo del. Ljubljanska banka pa je podlagi investicijskega programa odobrila garancijo na lastna sredstva TOZD, sklenjene pa so tudi kreditne pogodbe z izvajalci. Julija lani sprejeti zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za investicije, je uresničevanje programa zavrl. Republiška komisija, ki so ji bili predloženi podatki, je investicijo obravnavala. Ker pa razvojni kriteriji iz dogovora o temeljih družbenega plana SRS takšnih investicij ne obravnavajo, komisija doslej še ni dala mnenja o investiciji. Na vsak način je naložba nujna, saj z njeno uresničitvijo šele lahko v polni meri začnejo delovati tudi naprave, ki so jih zaradi varovanja okolja vgradili pri obnovi starejše linije. Letos so tudi delno modernizirali proizvodnjo tesnilnih mas, kar je omogočilo povečanje proizvodnje, večjo produktivnost, izboljšali so se delovni pogoji in razširili so proizvodni program z akrilnimi kiti. Spremenjeni pogoji gospodarjenja zahtevajo prilagoditev srednjeročnega načrta Največja naloga, ki so si jo s srednjeročnim načrtom zadali delavci Termike — tozd Proizvodnja, je investicija v proizvodni liniji III in IV. Čas, ki je pretekel od odločitve za investicijo novembra 1979 pa do danes in je bil porabljen za razprave ob pridobivanju potrebnih soglasij, je prinesel bistveno spremenjene pogoje gospodarjenja. Investicija se je podražila za več kot 100 odstotkov in lastna sredstva je inflacija povsem razvrednotila. Zaradi odloga nadomestitve zastarele proizvodnje v Bodovljah je bila leta 1981 Termika celo prisiljena delno sanirati delovne pogoje, vendar je lahko problem le začasno odložila. Zaradi omenjenih razlogov je potrebno prilagoditi srednjeročni načrt razvoja. Namesto načrtovane investicije v proizvodni liniji III in IV, je tozd našel rešitve, ki bodo še vedno vodile k prvotno načrtovanim ekonomskim ciljem. Tehnološki napredek na področju kamene volne v svetu in zaradi ohranitve konkurenčne sposobnosti tozd na domačem, predvsem pa na tujem trgu zahteva takojšno izvedbo načrta takoimenovane lahke volne. Pri presoji več rešitev je bilo ugotovljeno, da bi lahko tehnologijo lahke volne ob najmanjših vlaganjih uresničili z rekonstrukcijo in prilagoditvijo obstoječih proizvodnih prostorov in naprav linije II in konfekcijske hale. S tem je povezana takojšnja preselitev in razširitev vzdrževalnih delavnic ter izgradnja prostorov za predelavo in oplemenitenje tervola na lokacijo prvotno predvidene razširitve. Novi proizvod bo zaradi velikega volumna zahteval tudi dodatna skladišča ter podaljšanja industrijskih tirov, posebej zato, ker se odprema čedalje bolj preusmerja s cestnega na železniški prevoz. Lahka volna pa poleg tega zahteva kvalitetnejšo pripravo in skladiščenje surovin, zato bo potrebno izpopolniti razkladalno napravo. Z rekonstrukcijo obstoječe linije za potrebe tehnologije lahke volne, bo tozd delno uresničil načrte, ki si jih je zadal v prvotnem programu. Prilagojen srednjeročni načrt namreč pomeni zmanjšanje načrtovane proizvodnje na tej lokaciji. Trenutno nerešena pa bo ostala predelava tehnološkega odpada in nadomestitev zastarele proizvodnje v delovni enoti Bodovlje. Rešitev problema predelave tehnološkega odpada je bila predvideva z investicijo v linijo IV, sedaj pa iščejo nove rešitve. Vse doslej poznane so izvedljive v prostoru sprejetega zazidalnega načrta. Izdelki z višjo stopnjo predelave, novi ter visokokvalitetni materiali ter izdelava specialne opreme s področja kamene volne pa še naprej ostajajo temeljni cilji razvoja tozda. Bistvena prednost razmeram prilagojenega srednjeročnega načrta investicij bo postopno uresničevanje. Delavci Termike čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Skofja Loka ob prazniku in jim želijo veliko delovnih uspehov v letu 1982! G L* AS22.STRAN ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE PETEK, 8. JANUARJA lipi ALPINA Več kot polovica čevljev v Izvoz V žirovski Alpini so lani izvozili polovico izdela/* obutve, letos pa jo bodo še za dobrih 5 odstotk^ več — Izpopolnitve smučarskega programa j Alpina je uradni dobavitelj smučarskih čevljev^ zimske olimpijske igre v Sarajevu Žirovska Alpina zaposluje 1750 delavcev. Proizvodnja^ obratih v Žireh, v Gorenji vasi in na Colu. Na vsem področju goslavije so oblikovali lastno prodajno mrežo, ki ima 63 proa> in letno proda 2,5 milijona parov obutve. Vrednost proizvodnje je letos presegla milijardo dina^ Izvozijo skoraj polovico proizvedene obutve. Na konvertit' področje izvažajo predvsem zimskošportno obutev, na klinnjr področje pa poleg zimskošportne tudi žensko modno oby Od držav s konvertibilnega področja so njihov največji kujf Združene države Amerike, v Evropi pa je največji kupec $v,| Razen v države Severne Amerike in Zahodne Evrope izvafl smučarske čevlje tudi na Japonsko, v Avstralijo, Novo Zessv jo in Južno Ameriko. Od vzhodnoevropskih držav največ pnx| v Sovjetsko zvezo, Nemško demokratično republiko in Češkt 1 vaško. Planirali so, da bodo lani prodali na konvertibilno tržiš 6,5 milijona dolarjev. Dosegli so 92 odstotkov plana. Izvoz približno enake količine kot leta 1980. Vzrok za manjši izv planiranega so splošno neugodne razmere na svetovnem pri smučarski obutvi pa nekaj izredno slabih zim v največjem! vertibilnem tržišču — Združenih državah Amerike. Izvoz na klirinško področje bo večji od planiranega. V za so zapisali, da bodo izvozili za 12 milijonov dolarjev obutve,* dar so predvidene količine presegli in bo tako skupni izvoz] sežen. Prav tako so dosegli planiran fizični obseg proizvodnje.1 dar je ob tem treba povedati, da so se srečevali z velikimi tež pri oskrbi. Težave so imeli z nerednimi dobavami domačih materialov. Pri naravnih materialih je velik problem pomanjl kož — proizvajalci usnja inamreč lahko dobe doma koma lovico potrebnih količin in so imeli velike težave zaradi uv omejitev. Posledice so seveda čutili tudi v Alpini. Tudi z oskrbo z nekaterimi uvoženimi materiali so nekaj težav, predvsem od septembra dalje, ko je bila uvoza in jih tako niso mogli uvoziti. Posledica slabe oskrbe so bili občasni manjši zastoji v izvodnji in število čakalnih ur se je v primerjavi z letom 1< večalo za 3 do 4 krat. Dohodek je bil lani primeren obsegu proizvodnje, predvsem zaradi dokaj velike domače prodaje in izvoza ruf rinško področje. Prav zaradi slabe oskrbe z repromateriali so se v Alprn odločili opustiti proizvodnjo poliuretanskih podplatov. Ves! terial je namreč iz uvoza, ker pa je znano, da bo uvoz vse visen od ustvarjenih deviz vsega gospodarstva, se oskrba $| materiali lahko v prihodnjih letih še poslabša. Zato so v ' nehali proizvajati te vrste podplatov in jih pri svoji obutvi meščajo z drugimi oziroma jih kupujejo pri drugih proizvajl SO delavcev, ki so izdelovali poliuretan podplate ^so pren na druga delovna mesta. Lani so v Alpini uvedli nekaj novosti v proizvodnjo, da je največji korak naprej narejen v smučarskem program^ kolekcija je izpopolnjena, vrh pa predstavlja novi tekmovalni V letošnji sezoni že precejšnje število jugoslovanskih repJ tantov v alpskem smučanju tekmuje v čevljih Alpina. V mo); reprezentanci naj omenimo Grega Benedika in Tomaža čjfcll v mladinski reprezentanci pa Saša Robiča. Tem tekmovi/j sledijo številni mladi talenti, ki so se odločili kreniti svojo sati pot v Alpina čevljih. Vzporedno v Alpini gradijo tekmovali servisno službo, ki tekmovalcem zagotavlja servis, kakrf vrhunski tekmovalci potrebujejo. Alpina je tudi uradni dobavitelj alpskih smučarskih \ za zimske olimpijske igre Sarajevo 84. To pomeni hkrati rvJM uveljavitve, pa tudi velike obveznosti. V Alpini se zavedaj! bodo to priložnost lahko izkoristili le z nadaljnjim razvojertV carskega programa na vseh področjih. Lani so v Alpini zgradili tovarno na Colu in decembra njej začeli poskusno proizvodnjo. Obrat na Colu je Alpina qj že pred približno desetimi leti, ker so tam ženske težko delo, Alpini pa je primanjkovalo spretnih rok za šivanje zg,] delov. Trenutno dela v novi tovarni 140 delavcev, možnoiv imajo zaposliti še vsaj 100 novih delavcev. Nova tovarna ima\ kvadratnih metrov delovnih površin in potrebne pomožne prosta Investicija na Colu ne pomeni povečanja proizvodnje c^mn temveč zmanjševanje primanjkljaja zgornjih delov ter mo|«» zaposlitve delavcem s tega gospodarsko pasivnega področja. ' a* Tudi letos bo količinski obseg proizvodnje ostal pnh enak. Glavna naloga pa bo povečan izvoz na konvertibilnoj dročje, kamor naj bi izvozili tretjino proizvedene obutve, m z izvozom na klirinško področje pa bodo v tujino prodali (jI 55 odstotkov proizvodnje. V Alpini menijo, da bodo plan _ _ i.___.__l : i_ : i_____i___« • ._____: x : i • __:_____i i _ a _ T na konvertibilno področje uresničili, saj zadnje pol leta ImL intezivno delajo na povečanju izvoza smučarskega progt\** Pri tem jim gre na roko tudi »dobra« lanska in tudi letošnja i Hkrati pa je Alpina med tistimi proizvajalci smučarske obute ji je uspelo »obstati« v vse hujši mednarodni konkurenci, mAjp ko so konkurenti v Avstriji in Italiji zabredli v hude težave ali| v stečaj. Pri tem upravičeno pričakujejo, da jim bodo kot velil izvozniku šli na roko ukrepi ekonomske politike, predvsel. upajo, da bo tudi politika tečaja dinarja ugodna za izvoznike. Proizvodnjo bodo letos povečali le toliko^olikor bodo dosegli s produktivnostjo^pač pa predvidevajo letos in v naslj letih večjo specializacijo proizvodnje. Tudi večjih investicij za letos ne načrtujejo, več pa bodoi v modernizacijo opreme. Ob prazniku občine Skofja Loka delavci Alpine čestitanj vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo velite] delovnih uspehov v letu 1982! ALPLES Kvaliteta in poslovnost zagotavljata prodajo Lani so v Alplesu izvozili za polovico več kot leta 1980, letos naj bi izvoz povečali še za polovico — Domačim kupcem nudijo vse širšo izbiro — Pohištvo, kredit, nasvet arhitekta in morebitne dopolnitve in spremembe V Alplesu Železniki, ki je eden največjih proizvajalcev pohištva pri nas, se dobro zavedajo, da bo letošnje leto še »bolj stabilizacijsko«, kot je bilo lansko in pričakujejo, da se bo potrošnja še zmanjševala. To pa seveda prizadene tudi njihovo proizvodnjo, saj je prodaja neposredno odvisna od kupne moči prebivalstva. Zato so načrt proizvodnje za letos nekoliko spremenili in je nekoliko drugačen od načrtov preteklih let. Tako proizvodnje sistemskega pohištva ne povečujejo in bodo vse povečanje proizvodnje usmerili v izvoz in v dela po naročilu. Ker ima lesna oziroma pohištvena ponoga že težave s prodajo, se v Alplesu lahko pohvalijo, da so se zalogam izognili s pametno poslovno politiko. Lani so namreč zelo povečali izvoz, hkrati pa so zelo razširili asortiman ponudbe za domači trg. Letos so v Alplesu pripravili za domače kupce sistem pohištva »Triglav« v moderni in masivni izvedbi, sistemski program »Ljubljana« v beli in rustikalni izvedbi in mladinski in predsobni program »Drava«. Ponudbo dopolnjuje takoimenovani kosovni program kot so klubske mize, razne letve in karnise. Skratka program so dopolnili tako, da lahko opremijo vse bivalne prostore, razen kuhinj. Vendar s tem ponudba še ni sklenjena. Tako letos še nadalje širijo inženiring — prevzemajo dela po naročilu. Tovrstno ponudbo bodo širili v dve smeri: Na eni strani bodo širili takoimenovani hišni inženiring, s katerim želijo ustreči kupcu v tem smislu, da mu nudijo kompletno ponudbo opreme stanovanja — svoj program pohištva in dodatno opremo, potrošniški kredit, nasvet arhitekta, pohištvo pripeljejo na dom, ga sestavijo in nudijo tudi ustrezen servis, ki obsega nekatere predelave standardnih dimenzij Alplesovega pohištva. Ugotavljajo namreč, da želijo kupci svoj bivalni prostor čimbolje izkoristiti in to možnost jim skušajo pripraviti v okviru svoje ponudbe, ki je naravnana tako, da ustreže najrazličnejšim zahtevam potrošnikov. Drugi del inženiringa je prevzemanje večjih del po naročilu. Tako so konec lanskega leta prevzeli celotno opremo nove stavbe Ljubljanske banke v Beogradu. Tudi drugače predstavlja oprema poslovnih prostorov, dvoran, hotelov, dijaških domov in podobnih objektov del stalne Alplesove ponudbe. Hkrati se pogovarjajo o prevzemu takšnih del v inozemstvu predvsem v Kuvveitu in Iraku. Tako bodo dopolnili svoj program na tujem trgu, kamor že izvažajo pohištvo. Velik napredek v izvozu Lani so v Alplesu zelo povečali izvoz in sicer so prodali v tujino kar za polovico več kot leta 1980 in za 10 odstotkov več kot so planirali. Kljub tem dosežkom pa menijo, da bodo morali še več pohištva prodati v tujino in so že sredi lanskega leta začeli z akcijo za povečanje izvoza in sedaj v letošnji plan zapisali, da ga bodo še enkrat povečali za polovico in bodo izvozili na tuje za 250 milijonov dinarjev pohištva in storitev. Izvažajo na vsa tržišča, na vzhod, zahod in v dežele v razvoju. Izredno v zadnjem času povečujejo izvoz v ZDA. Tam gredo skupaj s Slovenijalesom v sovlagajanje za oblikovanja poseone firme, katere naloga bo prodajati naše pohištvo na ameriškem tržišču. Že letos naj bi prek te firme prodali za 2 milijona dolarjev izdelkov. Hkrati se zelo prizadevajo, da bi povečali prodajo tudi na evropskem trgu in sicer v Švici in deželah Beneluksa. Konkurenca je izredna, vendar letos računajo na iztržek nekaj milijonov mark. Za zahodnoevropsko tržišče proizvajajo dva programa iz smre-kovine, ker je v teh deželah tr.enutno največja moda pohištvo iz smreke in bora. Tretje področje, kamor usmerjajo izvozna prizadevanja, so arabske dežele. Tja so začeli izvažati redni standardni program — sistem Drava in Triglav in sicer bodo letos iztržili 90 milijonov dinarjev. Prednost izvoza v arabske dežele je v tem, da lahko izvažajo redni program. Začeli so izvažati tudi v Sovjetsko zvezo in sicer redni program Ljubljana, vendar pa trenutno še ne planirajo večjih količin za prodajo na tem trgu. Uvoza le 8 do 9 odstotkov Lesna industrija in s tem tudi Alples ima dobre možnosti razvoja in precejšnje prednosti pred drugo industrijo, ker ima surovino doma. Uvoz namreč predstavlja le 8 do 9 odstotkov strukture celotne nabave. Uvažajo samo nekatere površinske materiale, lepila in PVC mikrofolijo. Zato je tudi Alplesova zunanjetrgovinska bilanca pozitivna. Od 250 milijonov dinarjev izvoza so imeli 50 milijonov dinarjev uvoza. Lani so imeli precej težav z redno preskrbo s surovinami in za letos ne računajo na boljše čase, ker se preveč spodbuja izvoz za vsako ceno in s tem tudi izvoz surovin in repromaterialov, saj je stimuliran enako kot izvoz finalnih izdelkov. Vendar pa v Alplesu menijo, da bodo ž dolgoročnimi povezavami s stalnimi dobavitelji uspeli zagotoviti ustrezne količine surovin in repromaterialov za normalen potek proizvodnje. Razen tega skušajo dobaviteljem pomagati z deviznimi sredstvi iz skupnega prihodka. Tako se dogovarjajo s Heliosom, ki mora 90 odstotkov surovin uvažati, podobno s proizvajalcem lepil INA Lendava in Mitalom Sežana. Ob vseh teh sporazumih pa Alples priznava nobenih popravkov cen, ker tudi sami ne morejo pričakovati nobenih "popravkov cen. To je tudi v skladu z družbenim nadzorom cen. Ne le pohištvo, tudi stroji iz Alplesa Letos bodo zelo povečali proizvodnjo v temeljni organizaciji Kovinska predelava in to kar za polovico. V Jugoslaviji je namreč veliko tovarn pohištva in nobene tovarne, ki bi izdelovala stroje za lesno industrijo. Zato so se v Alplesu lotili te naloge. Uvoz opreme je omejen, zato je njihova proizvodnja še kako dobrodošla. Stalno zasledujejo razvoj tehnologije v "svetu in jo s pomočjo strojnih naprav vnašajo v lesno industrijo in bodo še naprej razvijali naslednji program: vse vrste znanih internih transportov, vertikalno razrezovalko ivernih plošč v ročni in avtomatski izvedbi in v kooperaciji razvijajo tudi »mozličarke« — vrtalne stroje za lesno industrijo. V nadaljnjem razvoju Alplesa pripravljajo s skupnimi močmi delovne organizacije še hitrejši razvoj te temeljne organizacije, ker imajo zato vse pogoje od kadrov do tehnologije in dolgoročnih povezav s proizvajalci hidravlike, pnevmatike in podobno. Krediti slabšajo likvidnost Pohištvo se povsod, ne le pri nas, prodaja na kredit. Zato mora Alples razmeroma velik del likvidnostnih sredstev oziroma velik del ustvarjene akumulacije nameniti za potrošniške kredite svojih kupcev. To povzroča težak položaj zaradi slabe likvidnosti. Vendar ni problem le v tem. Alples je v neenakopravnem položaju s proizvajalci pohištva iz drugih republik, ki dobijo kreditna sredstva v banki. Zato zahtevajo, da naj se vsi krediti prenesejo v banko in bodo tako vsi proizvajalci v enakem položaju. Delavci Alplesa ob prazniku občine Skofja Loka čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo veliko uspehov v letu 1982! SBP TEHNIK SKORJA LOKA STARA CESTA 2 S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela "V i 1. Gradbeništvo 2. Komunalne službe 3. Projektivni biro 4. Delovna skupnost skupnih služb Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih gradenj, izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzdržuje vodovod in kanalizacijo. Čestitamo vsem občanom za občinski praznik Škofje Loke REMONT GRADNJA ŽIRi IZVAJA GRADBENA IN KOMUNALNA DELA Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in srečno novo leto 1982 LOKAINVEST KkoTja loka |TJTLT LOKAINVES Iškom a loka ruTr LOKAINVES ISkofja loka|! TJTJ" LOKAINVES LOKAINVEST Skofja Loka, Titov trg 3 a Organizacija za investitorski inženiring, strokovno nadzorstvo, svetovanje in posredovanje pri gradnji kompletnih gospodarskih in drugih objektov Vsem delovnim ljudem in družbenopolitičnim organizacijam na območju občine Skofja Loka čestitamo za občinski praznik Mizarsko podjetje Žiri Vsem občanom na območju občine Skofja Loka čestita za občinski praznik ■ ■ i aananaaacaBaaaanaaai izdeluje: vse vrste stavbnega pohištva opremo za poslovne lokale po načrtih in standardno solidna izdelava — garancija r TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA s svojo temeljno organizacijo združenega dela k — k VELEBLAGOVNICA [nI nama Skofja Loka čestita VSEM OBČANOM — POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE modna konfekcija Občanom in delovnim organizacija občine Skofja Loka w ob občinskem prazniku iskreno čestitamo. »KROJ« ŠKOFJA LOKA kovinarsko podjetje Železniki Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo'ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Skofja Loka in krajevnega praznika Železniki vam nudi: vse vrste mehanizmov za reg.stratorje, brzoveze za mape papirne sponke m risalne žebljičke,.palične sponke za pTsarne lesno tapetniško, obutveno in druge industrije ter termine obdelanih trakov, vsi izdelki podjetja »NIKO« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu ŠKOFJA LOKA, Blaževa 3 i Podjetje za gradbeno obrtne storitve p. o. z obrs mizarstvo, parketarstvo, pečarstvo, keramičarsK steklarstvo, plastičarstvo, trgovina z gradbenim« materialom in kooperacija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kolektiv podjetja čestita za občinski praznik Škofje Loke Kemična čistilnica in pralni