Leto XXn., št. 125 Ljubljana, sreda j. 1942-XX Cena cent. .78 Uptavoiscvo 1 Te Liuoiiaoa. Huccimjeva olia J. releioo fe. ^ 1-22. »1-23. 51-24 laser iuu oddelek: Liubliana. Puccinijeva nll> e» 5 — Telefon fe 51-25 31-26 Podružnica Nove mesto t Liublianska cesta 42 Safunt: za Liubljansko pokra uno pn poštno-fekovaem zavoda 5«. 17.749 za ostale kraje Inliif Servino Tonfi Cor» Post No 11-5118 IZKi J OCM» IOPS1 Vo ta oglase (taiije in inozemstva una Oninr>» °iihhltcifà Italiana 8, \. MILANO Izhaja »lik dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno Ur 12.—% za inozemstvo pa Lil 22.80 (Jtedaiitf «t L tubila na. Puconiteva alici tee». J. telefon feev- 31-22. 31-23. >1-24_ Rokopis« se ne mili« CONCESSIONAK1A ESCLUSIVA pei la puly blidtà di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Disfatta ilei nemico a Got el Ualeb Oltre 2900 prigionieri e 70 cani armati, so cannoni ed nn centinaio di automezzi catturati— Nuovi successi aere$ 11 Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 giugno il seguente bollettino di guerra n. 732: La tenace resistenza dei reparti nemici accerchiati in Marmarica, nella regione di Got el Aaleb, è stata ieri infranta dalla convergente azione delle truppe italiane e germaniche. Abbiamo preso oltre 2000 prigionieri, catturato 70 carri armati, 50 cannoni, un centinaio di automezzi. Una forte puntata avversaria sostenuta da mezzi blindati è stata respinta. Altra grossa colonna meccanizzata che tentava di agire sulle nostre retrovie era impetuosamente e reiteratamente attaccata dagli aviatori dell'Asse e costretta a ripiegare dopo aver subito delle perdite. L'arma aerea ha battuto senza tregua i centri delle comunicazioni avversarie e distrutto in combattimento dieci apparecchi britannici. Due altri, colpiti dal tiro delle batterie da unità terrestri, precipitavano al suolo. Sono proseguite le operazioni contro le basi aeronautiche e navali di Malta, risultano centrate le installazioni di Hai Far. Cacciatori tedeschi hanno abbattuto uno «Spitfire». Nel Mediterraneo orientale un nostro velivolo ha silurato un mercantile di medio tonnellaggio. Alcune bombe sganciate la notte scorsa su Augusta non hanno causato vittime. Nei pressi di Licata era costretto ad atterrare un aereo inglese il cui equipaggio veniva catturato. Poraz sovražnih sil v Got el Ualebu Nad S&30 ujetnikov ter 70 tankov, so topov in okrog sto motornih vozil zaplenjenih — Novi letalski uspehi Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 2. junija naslednje vojno poročilo: Na področju okrog Got el Ualeba so rčersj italijanske in nemške čete s sredo-težnimi cpcracijanii strle trdovratni odpor v Marmariki obkoljenih sovražnih oddelkov. Ujetih je bilo nad 2000 ljudi, zaplenjenih 70 tankov, 50 topov in okrog 100 motornih vozil. Odbit je bil močan sovražnikov sunek, ki so ga podpirali» oklopna vozila. Osna letela so močno in ponovno napadla drugo veliko mehanizirano kolono, ki je skušala prodreti v naše zaledje in so jo prisilila, A se je spričo izgub takoj umaknila. Letalske sile so neprestano napadale sovražna prometna središča in so v spopadih uničila 10 britanskih letal. Dve nadaljnji letali so zadele baterije oddelkov vojske ln sta padli na tla. Nadaljevale so se operacije proti letalskim in pomorskim oporiščem na Malti. Izkazalo se je, da so bile zadete naprave v Hal Faru. Nemški lovci so sestrelili 1 Spitfire. Na vzhodnem Sredozemskem morja je naše letalo torpediralo tovorni parnik slednje tonaže. V pretekli noči je bilo odvrženih nekaj bomb na Augusto, kjer pa žrtev ni bilo. V bližini Licate je bilo angleško letalo prisiljeno pristati in je bila njegova posadka ujeta. Dsscs sprejel tišje novinarje Rim, 2. junija, s. Duce je sprejel v prisotnosti ministra za ljudsko kulturo in generalnega ravnatelja za inozemski tisk poslanika Rocca. Upravnj odbor združenja inozemskega tiska v Italiji, v katerem so kot predsednik zastopnik agencije DNB Bernchard Schäffer, kot podpredsednik poročevalec lista »Tokio Niči Niči« Šičiro Ono kot blagajnik poročevalec lista »Münchener Nachrichten« Egon Haymann, kot tajnik poročevalec švicarske brzojavne agencije Antonio Scanziani in kot odborniki poročevalec švedskih listov »Handels-tidningen« in »Svenska Dagbladet« Kun-heli Bergh, poročevalec madžarske brzojavne agencije Ladislav Babicz in poročevalec madridskega lista »Arriba« Luis Leon y Garcia. Predsednik združenja je Duceju izrazil udanost inozemskih novinarjev, Duce se mu je zahvalil in se je nato prisrčno razgovarjal z vodilnimi tujimi novinarji, ter jim je naročil, naj v njegovem imenu pozdravijo vse tuje novinarje v Italiji in jim izrazijo njegovo zadovoljstvo z njihovim delom. Napad japonskih podmornic na Sydney Veliko razburfenfe v avstralski Javnosti Bern. 2. jun. Agencija Reuter je objavila vest iz Mcjbourna, v kateri navaja dolg komunike, da so japonske podmornice napadle Sydney. Pri tem napadu so sodelovale tri prav majhne podmornice. V drugi vesti iz Sydneys befleži angleška polslužbena agencija: Zavezniški glavni stan v Avstraliji pravi, da so tokrat podmornice prvič napadle Avstralijo. Akcijski radij takih majhnih podmornic je neznaten in zaradi tega je malo verjetno, da bi bile prodrle do Sydneya s kakega sovražnega opo<-rišča. Podmornice so bile ene vrste, na katerih sta poi dva moža in ki so jih Japonci uporabili pri napadu na Pearl Harbour. (Piccolo.) šanghaj. 2. jun. d. Vesti, ki so dospele v sredo zjutraj iz Avstralije, javljajo, da je v vsej Avstraliji japonski podmorniški napad na sydneysko luko še vedno senzacija dneva. V zvezi s tem javljajo iz Mel-bourna, da si v avstralskih vojaških krogih še zmerom niso na jasnem, na katerem mestu pri Port Jacksonu, ki čuva dostop v sydneysko luko, so japonske podmornice prodrle. Avstralski vojni minister l'orde je v zvezi s prvim napadom japonskih podmornic na avstralsko ozemlje izjavil, da je moral ta napad avstralskemu prebivalstvu dovolj neoporečno pokazati, kako zelo se je že volna približala osrčju Avstralije. Pripomnil je, da mora biti Avstralija pripravljena, da to ni bil poslednji napad japonskega podmorskega orožja. Minister Forde je javnost pozval k največji čuječnosti in je od odgovornih činiteljev zahteval še večje pripravljenosti vseh delov avstralske armade. šanghaj, 2. jun. d. V zvezi s prvim napadom japonskih podmornic na avstralsko mesto Sydney označuje britanska informacijska služba v poročilu iz Melbour-na japonske podmornice kot žepne podmornice in trdi, da je moral biti napad izvržen z neke japonske podmorniške matične ladje kot oporišča, češ, da tako majhne podmornice ne bi mogle z lastnimi silami operirati z oporišč na kakem .japonskem ozemlju. Bržkone so bile podmornice, ki so napadle luko v Sydneyu Isto vrste kakor tiste, ki so uničile del ameriškega vojnega brodovja v luki Pearl Harbour na Havajskem otočju. Posadka teh podmornic irna samo dva moža. Sydneyska luka je po lastni izjavi britanske informacijske službe »najgloblja in najbolj varna na svetu« in je vanjo mogoče priti s Tihega oceana samo skozi miljo širok preliv. Sydneyske luke ne uporabljajo samo trgovske ladje, marveč je tudi oporišče avstralske vojne mornarice in sedež pomorskega arzenala. šanghaj, 2. jun. d. Iz Sydneya javljajo, da je bila pri napadu japonskih podmornic na ladjevje v tamkajšnji luki poškodovana tudi ladja za prevažanje potnikov med in- ternimi postajami v luki. Pri potopitvi ladje je po avstralskem poročilu našlo smrt 6 oseb. Novi avstralski poslanik v Washingtonu Lizbona, 2. jun. d. Iz Washingtona se je zvedelo, da bo za novega avstralskega poslanika pri vladi Zedinjenih držav imenovan sir Owen Dixon, bivši član avstralskega vrhovnega sodišča. Washingtonsko poročilo pravi, da pričakujejo v Washingtonu v kratkem prihod novega avstralskega poslanika. Tisoč dni vofne Turin, 2. jun. Tukajšnja »Stampa Sera« je objavila poročilo iz Lizbone, v katerem beleži: Poteklo je tisoč dni, odkar se je pričela sedanja vojna odnosno nemški pohod preko poljskih mej. Vsakdo se vprašuje, koliko jih bo še do zmage. V Evropi ni več nobenega sovražnika razen Zveze sovjetskih socialističnih republik. Ta sovražnik je bil potisnjen nad 1.000 km nazaj proti vzhodu in se pričenja majati.. V Aziji so doživeli nasprotniki strašne nepopravljive poraze. V Afriki so bili potisnjeni v težavno obrambo. Na vseh sedmih morjih, na katerih so svoj čas gospodarili Anglosasi, se uničevalne operacije nezadržno nadaljujejo. To uničevanje daleč presega produkcijsko kapaciteto nasprotnika. V tisoč dneh so bili napravljeni ogromni koraki na poti do zmage in prehojen je že velik del poti. Zaključni del poti je lahko še dolg in težaven, toda, kaj je 6 mesecev, eno ali dve leti v zgodovini naroda ali celo tudi samo v življenju poedinca? Važno je, da se cilj doseže. Cilj je že na vidiku. Vojna na morju Lizbona, 1. jun. d. V Mehiškem zalivu je bil potopljen nadaljnji norveški tovorni parnik, ki je plul v ameriški službi. O potopitvi je snoči mornariški urad v Washingtonu objavil komunike, ld označuje norveški tovorni parnik za ladjo srednje velikosti. V washingtonskem poročilu je nadalje rečeno, da so se nekateri preživeli člani posadke potopljene norveške ladje izkrcali v neki luki v Mehiškem zalivu. Palma di Majorca, 1. jun. s. Parnik »Ma-nucchi«, ki je vozil iz Palme v Allicante, je nasedel v bližini Punte Serre. Na pomoč so mu prišli parnik »Castillo Figuerra« in dva vlačilca. Omejitve v nemškem tisku Berlin, 2. jun. s. Z včerajšnjim dnem je bil zaradi štednje omenjen obseg nemških listov. Nekaj iziaj posameznih dnevnikov je bilo ukinjenih. .(Piccolo.^ Bombe na Ipswich in Canterbury Hude angleške letalske izgube - Na vzhodni fronti le krajevne operacije Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. junija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodu le krajevne operacije. Pri strmoglavskth napadih na luki Jokongo in Murmansk je bil» tovorna ladja srednje tonaže tako hudo zadeta, da je račisuati z njeno izgubo. V bitki pri Harkovu je padel, kakor se je sedaj izkazalo, tudi poveljnik 6. sovjetske armije generalni major Gordo-janskL V severni Afriki so italijanske in nemške čete pri napadu na utrjene postojanke obkolile in uničile večji angleški oddelek. Ujetih je bilo 3000 ljudi, med njimi neki brigadni general. I>ne 31. maja in 1. junija je bilo zaplenjenih ali uničenih 101 tank, 124 topov ter mnogo motornih vozil in raznih drugih vojnih potrebščin. Pri izvidniškem poletu nad sovražnimi postojankami je bil sestreljen general oklopnih čet Krüwell in je prešel v angleško ujetništvo. V borbi proti Angliji je letalstvo v pretekli noči hudo napadlo oskrbovalno luko Ipswich ob južnovzhodni obali Anglije, ne da bi utrpelo kake Izgube. Druge skupine letal so z bombami velikega kalibra ponovno bombardirale mesto Canterbury. O priliki napadov manjših skupin sovražnega letalstva na obalo zapadnega zasedenega ozemlja je bilo včeraj sestreljenih 18, pri izvidniških poletih osamljenih letal nad Kölnom pa eno angleško letalo. Angleška letala so v noči na 2. junij napadla več krajev v zapadni Nemčiji, predvsem pa stanovanjske okraje v Duis-burgu in Oberhausnu. Pri teh proti civilnemu prebivalstvu naperjenih terorističnih napadih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 37, mornariško letalstvo pa 3 letala. Tako so Angleži včeraj in v pretekli noči izgubili skupno 59 letal. Višji narednik Strüning je dosegel svojo 15. in 16. nočno letalsko zmago. Povračilni napad na Canterbury Berlin, 2. jun. d. Dodatno k poročilu o nemškem letalskem napadu na angleško mesto Canterbury je bilo s pristojne nemške strani objavljeno, da so pri napadu sodelovale zelo močne skupine nemškega letalstva. Napad je treba smatrati kot maščevalno akcijo za napad britanskega letalstva na Köln. Vsi nemški listi z zadoščenjem ugotavljajo, da je nemško letalstvo z napadom na Canterbury nemudoma in odločno reagiralo na neupravičljivo dejanje britanskega letalstva, ki si je za cilj izbralo Köln ter obsulo stanovanjske okraje brez slehernega vojaškega značaja z mnogimi tisoči zažigalnih in velikim številom rušilnih bomb. Listi ugotavljajo, da pomeni britanski letalski napad na Köln dejanje onemoglega gneva ter nov britanski poizkus terorizirati zgolj civilno prebivalstvo. Listi ugotavljajo, da na take vrste britanskih terorističnih aktov ni mogoče odgovoriti drugače kakor z enakimi protidejanji Na mesto Canterbury so nemška letala v noči na ponedeljek zmetala več ton težkih rušilnih in zažigalnih bomb. Berlin, 2. junija s. Lažji bombniki so v pretekli noči, kakor beleži angleška pol-službena agencija, izvedli daljše izvidnlške polete nad angleškimi otoki in zlasti nad njihovim obalnim področjem in nad morjem okrog njih Druge skupine nemških bombnikov so napadle mesto Ipswich v vzhodni Angliji. Vsa nemška letala so se vrnila na svoja oporišča. Resnica o letalskem napadu na Köln Trieste, 2. jun. Tukajšnji »Piccolo« je objavil daljše poročilo iz Berlina o zadnjem angleškem terorističnem napadu na Köln, v katerem ugotavlja med drugim : Resnica je ta, da je pri napadu sodelovalo okrog 80 letal in so jih protiletalski topovi in lovci sestrelili več kakor polovico. Zlahka je mogoče razumeti, zakaj so Angleži vprizorili prav mastodontsko mistifi-kacijo tega svojega napada. Churchillu je bilo skrajno potrebno, da poda Stalinu nadomestek zapadne fronte, s katero naj bi se olajšal čim dalje bolj nevaren pritisk nemških in zavezniških oboroženih sil na vzhodu. Treba je bilo nadalje iluzionistične prevare fantastičnega značaja, da bi se lahko vsaj delno nevtraliziral strašni vtis, ki ga je napravil po vsem anglosaškem svetu boljševiški poraz v Ukrajini, ki so ga hoteli v zadnjem času na prav podoben varljiv način negirati in celo spremeniti v nemški poraz. List beleži, da glede »čudovite organizacije orjaškega napada na Köln, ne velja izgubljati mnogo besed, ker pri napadu ni sodelovalo 1250 letal, marveč manj kakor 100. Zato so vsi računi v zvezi s tem avtomatsko razblinjajo im izgubljajo sleherni pomen tudi številke o množinah bomb ki naj bi bile odvržene na mesto, in o angleških vojakih, ki naj bi bili tedaj'preleteli nemško ozemlje. Da bi se dosegel še bolj bleščeč učinek, je agencija Reuter smatrala za primerno beležiti, da pari operacijah niso sodelovala ameriška letala in da bo pilotom, ki bombardirajo Tokio, pridržana čast, da bombardirajo še Berlin. Vse to je enostavno otočje, kakor so otročje s fanfarami podane izjave ameriškega letalskega generala Arnolda, ki je včeraj zjutraj dejal, da bodo v kratkem letalske eskadrilje zvezdnate republike letele v družbi angleških in da bo »tedaj letalska ofenziva zavzela apokaliptičen obseg«. Kakor je bi-lo pričakovati, se je angleška propaganda razvnela z vso silo, ko so nemške oblasti strgale krinko s te kolosalne mistifikacije. Ko že ni vedela, kako bi se drugače znesla, je beležila, da so Nemci postavili trditev, da Kölna ni napadlo 1250 letal, marveč 80 letal, prav tako, kakor na drugi strani zanikajo boljševiško-anglosaško trditev, da se bitka pri Harkovu ni slabo končala za sovjetsko vojsko, marveč za Nemce. Pri tem pa se očitno ni zavedla, da je s to aluzijo implicite priznala, kako netočne so prav te boljševiške in anglosaške izmišljotine. Madrid, 2. jun. s. »Informaciones« obsoja bombardiranje Kölna in ga označuje za zločinsko prekršitev mednarodnega prava. Napad je v. eden tem večje obsodbe, ker je Churchill javno pokvalil vrhovnega poveljnika angleškega letalstva za ta podvig, ki je izzval pri civiliziranih ljudeh moralno obsodbo. Taki podvigi povzročajo le reakcijo pri nasprotniku, ki je doslej spoštoval mednarodno prava Živahne akcije nemškega letalstva Berlin, 2. junija s. Po veliki zmagi, ki so jo nemške in zavezniške čete dosegle na odseku pri Harkovu, je zavladalo v zadnjih treh dneh, kakor se je zvedelo iz vojaških virov, na tem področju dokajšnje zatišje. V severnem odseku bojišča pa so letalske sile tudi včeraj posegle v borbo na kopnem. Bombniki in strmoglavci so s težkimi bombami napadali predvsem sovražne čete, ki so bile obkoljene v nekaj zankah. Nadalje so učinkovito bombardirale zbirajoče se čete, utrjene postojanke, avtomobilske kolone in postojanke sovražnega topništva. V borbi s skupino sovražnih tankov, ki so se pripravljali na napad in so se zbrali na robu nekega gozda, so bili 4 tanki uničeni. Letala so Intenzivno bombardirala tudi ceste in kolone sovražnih vozil s potrebščinami za vojsko. Bombardiranje Murmanska Berlin, 2. jun. d. Sovjetska oskrbovalna luka Murmansk na sevcraovzhodnem boji- šču je bila v nedeljo ponovno predmet močnega napada nemških bojnih letaj. Iz podatkov. ki so bHi včeraj dani na razpolago na pristojnem nemškem vojaškem mestu, je razvidno, da so nemška letala hudo poškodovala trgovsko ladjo 7000 ton. Nadalje je več bomb zadelo pomole in druge pristaniške naprave. V Finskem zalivu so nemška letala napadla sovražno patrolno ladjo ter jo z bombnimi zadetki in strelnim oroije»» hudo poškodovala. Letalski napad na Sevaš topo! J Berlin, 2. jun. d. Včeraj je bilo s pristojne nemške vojaške strani objavljeno, da je nemško letalstvo v nedeljo ponovno bombardiralo sovjetsko trdnjavo Sevastopolj na polotoku Krimu. Ugotovljeni so bili direktni bombni zadetki na obalo ter na skladišča. Istočasno, ko so nemški bombniki osredotočili svoj napad na sevastopoljsko luko. so skupine nemških lahkih bojnih letal in lahkih bombnikov uspešno napadle tovarne v okolici Sevastopolja. Piloti so po izvršenem napadu opazovali več sto požarov, ki so izbruhnili v industrijskih objektih. S finskega bojišča Helsinki, 2. jun. d. O položaju na finskem bojišču javlja ponedeljsko finsko vojno poročilo, da s Karel iske cžinc ni poročati nič novega m prav taka tudi ne iz vzhodnega odseka fronte. Na ožini Aunus sta bila odbita dva sovjetska napada, pri katerih je sodeloval po en bataljon sovjetskega vojaštva. Po dveurnem streljanju finskega topništva je bil napad odbit in sovražnik prisiljen k umiku na izhodiščne postojanke. Finsko 'letalstvo je v vzhodnem delu Finskega zaliva bombardiralo in s strojnicami obstreljevalo sovražni patrolni óoln. V nedeljo po polnoči je nekaj sovražnih letal metalo bombe na mesto Viipuri. Ena oseba je bila ubita, ena pa ranjena. Sovražnik je tudi nekajkrat preletel vzhodni de! Finske®» zaliva, kar je sprožilo letalski alarm r-" katerih obalnih naseljih. Nenadomestljive ladijske izgube Nemške podmornice potapljajo ladje hitreje, kakor pa Jih moreta Amerika in Anglija nadomestiti Berlin, 2. jun. s. V mesecu maju so podmornice in letala osi potopila milijon ton sovražnih Ladij. Tonaža ladij, ki so bile prav gotovo potopljene, sega preko 90.000 ton. Treba pa je računati s tem, da jc bilo najmanj nadaljnjih večjih ladij poškodovanih, tako da se lahko reče. da jc dosežen milijon ton. tombol;, ker je bilo mnogo ladij zadetih in poškodovanih na Belem morju, od koder se poškodovana ladja le težko zateče v kako luko. ki bi ne bila pod nemško kontrolo. Zadnja zmaga nad sovražnim konvojem v severnih vodah ie bila dosežena prav ob obletnici bitke pri Skage-raku. Berlinski listi opozarjajo na to naključje in na položaj nemške vojne mornarice, ki se je v primeri z jesenjo 1. 1939, ko je izbruhnila sedanja vojna, znatno zbo"lj-šail, ker angleški vojni mornarici ni več dana možnost, da bi zadržala nemške podmornice na področju od-Biskajskega zaliva do Belega morja, kjer imajo večkrat po 10 operacijskih oporišč, tako da ne bi mogle operirati na daljnih morjih. Na drugi strani je moralo ameriško mornariško ministrstvo priznati da ie bilo v zadnjem tgdnu potopljenih okrog 30 ladi; v ameriški službi in da so podmornice osi ▼ enem samem tednu potopile več ladij, kakor jih je bilo splovljenih iz ameriških ladjedelnic na »dan mornarice«, ko so jih spravili v morje iz propagandnih razlogov prav znatno število. (Ultime notizie.) Stockholm, 2 junija d. Nobena tajnost ni več, da nemške podmornice zavezniške ladje hitreje potapljajo, kakor pa spuščajo ladjedelnice v morje novo trgovinsko tona-žo, ugotavlja v torkovi jutranji izdaji londonski »Times« ter po informacijah iz Londona pristavlja, da je trgovska mornarica Zedinjenih držav v kaj žalostnem položaju. Londonski list priznava, da se zavezniki v pogledu svojega trgovskega brodovja nahajajo pred zelo težko rešljivim problemom, ker si nI mogoče zamisliti kake ameriške podpore zaveznikom, ne da bi se tilo treba poslužiti pomorskih zvez. Prav zaradi tega tudi količina vojnih )>o-trebščln, ki prihajajo iz Zedinjenih držav na Bližnji in Daljni vzhod ali tudi v Evropo, ni tako velika, kakor bi si bilo prav za prav želeti, piše nadalje »Times« in pripominja, da tudi trgovinski odnošaji med Zedinjenimi državami in državami latinske Amerike trpe na občutnem pomanjkanju trgovinske tonaže. »Times« zaključuje z zelo odkrito pripombo, »da že dolgo ni več nobena tajna, kako nemške podmornice zavezniške ladje hitreje potapljajo, k^kor pa je mogoče graditi nadomestilo zanje. Lizbona, 2. junija a. »Diario de Manch.»« je objavil včeraj uvodnik, v katerem pravi med drugim: Potapljanje trgovskih ladij v ameriških vodah, ki je zavzelo že v prvih mesecih tuga leta velik ob9eg, se je v maju še pov— čalo. Borba med ladjedelnico in torpedom se razvija v prilog poslednjega in nič ne kaže, da bi se položaj kdaj sprevrgel. Izjave, ki so bile podane v angleški spodnji zbornici, kažejo, da je bilo v marcu in aprilu potopljenih približno 1.6 milijona ton ladij, v ameriški in angleški službi. Ta številka se ne oddaljuje mnogo od podatkov, ki so bili objavljeni v Italiji, Nemčiji in na Japonškem. V dveh mesecih so torej Angleži in Američani izgubili tonažo, ki ni mnogo manjša od tonaže ladij, ki sa jih lani v vsem letu zgradili y Angliji in Zedinjenih državah. Novih ladij zgradijo v Angliji približno za milijon ton, v Severni Ameriki pa v smislu službenih podatkov zavoda »American Bureau of Ship-ping« za 749.000 ton, pri čemer je vštetih 28 petrolejskih ladij z 268.000 tonami. Ni dvoma, da se bo tonaža ladij, ki jih nameravajo zgraditi v tem letu, še povečala, čeprav je treba rezervirano sprejeti na znanje številke, ki jih je propaganda vrgla v svet. 2e od 1. 1939 so se izkazale vse severnoameriške napovedi glede gradnje ladij, letal in tankov samo za prazne besede, ki so jih stvarno doseženi rezultati sami po sebi demantirali. Poleg tega pa se ladje, ki jih v ameriških ladjedelnicah grade z naglico in v serijah, nikakor ne bodo tako dobro obnesla v obrambi proti podmornicam, kakor bi se trdno zgrajene in brze ladje. Pomanjkanje ladij v Zedinjenih državah se tiče vseh vrst ladij in posebej petrolejskih. Pomanjkanje ladij za prevoz za vojno važnih surovin in dobav zaveznikom je prisililo Zedinjene države, da so se pričele posluževati za daljno plovbo tudi obalnih ladij, tako da je zaradi tega nastala zmešnjava v ameriškem obalnem prometu. Po sporazumu z Anglijo bodo odslej natovarjali vsa ladje preko mere, ki jo določajo mednarodne konvencije. Podaljšanje prometnih zvez tudi ne dopušča, da bi se organizacija zaščitenih konvojev razširila na vse vrste ladij, ker bi konvoji za svojo zaščito absorbirali prav vse lažje vojno brodovje obeh držav. Za sedaj še nič ne kaže, kako bo mogoče premagati vse težave v pomorskem prometu ln kako bo mogoče preiti od obrambe ameriških voda k borki na drugih področjih. Buenos Aires. 2. jun. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je bila na Atlantskem oceanu torpedirana manjša angleška tovorna ladja. Bern, 2. jun. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je bila v Mehiškem zalivu torpedirana norveška tovorna ladja. Agencija OFI beleži poleg tega. da so bile včeraj razen nje še tri druge ladje toTpedirane v vodah ob vzhodni obali Zedinjenih držav. Dve sta bili srednje, dve pa manjše tonaže. Komunike mornariškega ministrstva v Washingtonu beleži, da se je v Mehiškem zalivu pojavila prav majhna podmornica osa, ki ni bila oborožena niti s topom. Mala podmornica je sprožila na neko ameriško tovorno ladjo tri torpede in zažigalno granato. Ladja se je potopila. (Stampa sera.) Izgube med ameriškimi mornarji Berlin, 2. jun. s. Agencija Havas poroča iz Washingtona o četrtem seznamu ameriškega mornariškega ministrstva o žrtvah iz vrst ameriških mornarjev. Seznam obsega 8500 imen oficirjev in mornarjev, ki so utonili, bili ranjeni ali pa jih pogrešajo. Seznam se nanaša na dobo od Lanskega 8. decembra «Ulije. (Piccolo.) Nemški kredit Turčiji Berlin, 2. jun. s. Med Nemčijo in Turčijo je bil sklenjeni sporazum, s katerim je T urei.'a dobila na razpolago kredit 100 milijonov mark. Ta kredit bo Turčija uporabila za nabavo vojnih potrebščin v Nemčiji Tehniška turška komisija je že dospela X Berlin, kjer bo podpisala pogodbo. Nov ljubljanski župan Visoki komisar je imenoval za župana Ljubljane generala Leva Rupnika, za podžupana pa generalnega inšpektorja dr. Salvatora Tranchišo Ljubljana, 2. junija. Z današnjim ukazom je Visoki komisar Imenoval za župana Ljubljane generala Leva Rupnika in za podžupana dr. Salvatora Tranchido, podprefekta, ki je bil za to mesto določen po notranjem ministrstvu. Izmenjava funkcij se bo izvršila jutri zjutraj. \1sokj komisar je izrazil svojo živo zahvalo župana dr. Adlešiču In članom mestne uprave za koristno sodelovanje, kj so mu ga nudili, in za delo, ki so ga izvršili v korist mesta. General Lev Rupnik General Lev Rupnik je bil rojen 10. avgusta 1. 1880 v kraju Lokva v Selva di Tarnova, kjer je bil njegov oče gozdni upravitelj. Šole je posečal v Idriji, v St. Pavlu na Koroškem in v Ljubljani. Ko je dne 18. avgusta L 1899 izšel iz kadetske šole je vstopil v 16. varaždinski hrvatski pehotni polk, v katerem je ostal do lr 1911, ko je prešel k generalnemu štabu. Med svetovno vojno je bil 48 mesecev na raznih bojiščih kot šef generalnega štaba neke planinske brigade, kasneje pa kot šef generalnega štaba treh divizij, nato šef generalnega štaba hrvatske domobranske divizije, v zadnjih dveh mesecih svetovne vojne pa šef generalnega štaba v Ko-torskem zalivu in obalne obrambe južne Dalmacije. L. 1S16 je bil zaradi vojnih zaslug imenovan v glavni generalni štab. Ko je L 1919 prešel v jugoslovansko vojsko, je služil v raznih oddelkih generalnega štaba in je bil divizijski poveljnik. Od aprila 1. 1938 dalje je bil šef utrjeval-nega urada. General Rupnik uživa splošno spoštovanje zaradi premočrtnosti svojega značaja, zaradi izredne poštenosti in zaradi civilnih in vojaških vrlin. Or. Salvatore Tranchida Dr. Salvatore Tranchida je bil kraljevi komisar v kraju San Severo, podprefekt v Brindisiju in Castrovillariju, prefektumi komisar v raznih važnih bolnišnicah, podžupan občine Napoli, podprefekt v Udinu, stalni svetnik v notranjem ministrstvu za Albanijo in generalni inšpektor v notranjem ministrstvu. * Ob važni spremembi v naši mestni upravi, ki jo je najvišji pokrajinski oblasti narekovala tehtna presoja položaja, narekuje dolžnost, da se ob odhodu dosedanjega župana dr. Adlešiča, pridružujoč se zahvali, ki mu jo je že izrekel Eksc. Visoki komisar Emilio Grazioli, poudari njegova skrb za procvit našega mestat, ki se je za njegovega župano-vanja vsestransko lepo razvijalo. Zlasti ie treba opozoriti na njegova vestna prizadevanja za splošno konsolidacijo mestnega gospodarstva. Ljubljana bo prav gotovo znala ceniti njegove zasluge za svoj splošni razvoj. V zgodovini naših mestnih uprav bo uprava, pod njegovim vodstvom zabeležena kot ena izmed zelo pozitivnih in dopnnos-nih za splošni blagor in procvit naše bele Ljubijane. Izbiro novega župana v osebi g. generala Rupnika in podžupana v osebi g. Tranchide so nedvomno narekovali tehtni razlogi, ki izhajajo iz znanega in priznanega zanimanja najvišjih pokrajinskih oblasti, z Eksc. Visokim komisarjem na čelu, za potrebe in koristi domačega prebivalstva v splošnem, ljubljanskega pa še prav posebej, ter iz splošnega prizadevanja, da se temu prebivalstvu zagotovi najboljši razvoj na vseh področjih njegovega življenja. Novti župan zasluži največje zaupa ij? prebivalstva, ki bo prav gotovo storilo vse, da podpre novo občinsko upravo, ji vsestransko pomaga pri njenem delu in se prila.godi njenim željam, ki bodo prav gotovo izhajale le iz ljubezni do našega mesta in njegovega splošnega napredka. Pozdravljamo oba nova predstavnika občinske uprave ter jima želimo obilo uspeha v njunem delu, ki bo posvečeno samo po-vzdigi našega mesta in njegovega prebivalstvaI Vu%okl angleškega poraza v Birmi Neizpclnfene obljube londonske vlade Madi id, 2. jun. s. O begu generala Stilhvella po angleškem porazu v Birmi je objavil tukajšnji wABC« zanimivo poročilo svojega poročevalca iz Lizbone. Generali StiiilweU, ki so ga Zedinjene države predstavile svetu kot sijajnega stratega in moža izrednega poguma, bi moral s svojim nasvetom znatno podpreti Cangkajška, odlikoval pa se je predvsem z nerednim in kaotičnim begom angleških sil pred zmagovitimi japonskimi četami. Odisejada Stilivvel'La je trajala celih osem dni. »Exchange Telegraph« poroča, da je poročevalec agencije naletel nanj na robu neke ceste skupaj s 102 vojakoma, ki so' pripadali vsem mogočim rasam in ki jih je zbral na svojem begu preko gora in skozi džunglo do indijske meje. Na sebi je imel samo srajco in kratke hlače Novinar mu je ponudil steklenico s čajem. General sie je zahvalil in pripomnil, da ga že nekaj časa ni pi i. Stillwell je bib keneu lanskega leta pa 1,351.000 delavcev in 1,130.000 delavk. = Podržavljanje gozdov imovinskih občin na Hrvatskem. V hrvatskem uradnem listu je bila nedavno objavljena zakonska naredba o d rekciji gozdov, ki določa med drugim, da prevzame država obveznosti imovinskih občin medtem ko preidejo * državno last dosedanji gozdovi teh občin. Razpuste se uprave imovinskih občin v Petrova rad:nu, Hrvatski Mitrovici, Brodu in Vinkovcih, Gradiški in Novi Gradiški, Glini in Petrinji, Slunju in Karlovcu, Otoč-cu, Ogulir.u, Križevcih, Bjelovaru in Djur-djevcu. S to naredbo je bilo rešeno težavno poglavje sanacije imovinsih občin ki že dolgo niso bile v stanju vršiti svojih nalog in oskrbovati upravičene člane s potrebnim lesom. Težkoče imovinskih občin so nastale že po prvi svetovni vojni, ko je propadla imovina teh občin, naložena v avstro-ogr-skih državnih papirjih, že leta 1922 je bila uprava nekaterih imovinskih občn podržavljena. Pri mnogih imovinskih občinah so naraščale obveznosti, zato uprave tudi niso mogle pravilno obnavljati gozdov. Sedaj pa prevzame vso imovino država in s tem tudi vse obveznosti. Z no-o naredbo je Hrvatska uredila vprašanje, ki ie v mnogih krajih čakalo rešitve že 70 let. — Proizvodnja tkanin za eivilno prebivalstvo na Hrvatskem. Zaradi štednje s tekstilnimi surovinami je zajednica za tek-stilije v Zagrebu prepovedala vsako predelavo čistih naravnih tekstilnih surovin in odpadkov ter krp za potrebe civilnega prebivalstva. Od obstoječih za,!og preje, meSane Iz celulozne volne ali lanitala, z ovč o volno a!i preje obstoječe iz lanu in kotonizirane konoplje, sinejo teksti'ni obrati potrošiti 25% za civilno prebivalstvo. V celoti pa smejo predelati za civilno prebivalstvo ostalo mešano prejo s celulozno volno in lanitalom. — Novčanična banka za "Ukrajino je pričela poslovati. Pred dvema mesecoma smo poročali o ustanovitvi posebne novča-nične banke za Ukrajino, ki ima pravico izdajati bankovce, glaseče se na karbovan-ce. Nova novčanična banka, ki ima svoj sedež v Rovnu, je začela že poslovati. Zato so bile ukinjene nemške b!aga-'ne za izdajanje okupacijskih mark v Brest Litov-sku, Dnjepropetrovsku. Kijevu. Kirovgra-du, Krivem R-ogu, Lucku, Nikolajevu in Rovnu. Vihar odnaša Avstralijo Kakor vemo, je Avstralija šibko obljudena in neobdelana. Ker so z različnimi ukrepi tako dolgo zavlačali dotok ljencev, primanjkuje na vseh kcncih in Krajih delovnih moči, ki bi obdelale nedogled-na področja. Kratkovidna politika, ki naj bi bila preprečila, da bi se poslabšalo življenje Avstralcev, se je zlasti neugodno izkazala v tem, da ima ta zemeljska celina vse premalo moških za obrambo dežele. Za" nemarjanje zemlje je krivo, da letni viharji odpihajo in odneso ogromne množine prsti in peska, s katerim zasipajo bližnja morja, Novo Gvinejo in Novo Zelandijo. Na ta način izgublja Avstralija letno kakih 50.000 ton zemlje. Zato po pravici pravimo, da Avstralija polagoma izginja po zraku. Smotrno kmetijstvo in nasadi dreves pa različni posevki bi edino mogli učvrstiti avstralska tla, da ne bi bila brez odpora izročena neusmiljenemu navalu viharjev. Do tega spoznanja so zdaj prišli tudi Avstralci sami in poročajo v svet, da bodo po sedanji vojni storili vse, kar bo moglo povečati bogastvo Avstralije in zavarovati njena plodna tla. Gcspod prezident fe imel nenavadnega gosta • • • O prezidenu Rooseveltu so poročali ameriški dnevniki, da zadnje mesece zavoljo vojnih zmed in dnevnih posvetovanj ni imel dosti oddiha. Vila. ki jo ima nekje v samoti in jo jc prejšnje čase vsak teden obiskoval 3 svojo ženo, je ostala zapuščena. Nedavno pa se je prezident Roosevelt spet odpravil za nekaj dni na oddih. Služinčad je bila vnaprej poslana v vilo. da spravi vse potrebno v red. V veliko presenečenje pa so našli v vili tak nered, da je bilo očitno: tu se je nekdo imenitno gostil Po mizah je b i Io polno porabljenih krožnikov in ostankov jedil. Po tleh so ležali cigaretni ogorki. Posebno pa so prazne steklenice pričale, da jc imel neznani gost krepko grlo. Nu. saj ga ni bilo treba dolgo iskati, našli so ga v pre zid en tov i postelji. Smrčal je v globokem snu. Ko so ga zdramili in se je iztreznil, so v njem spoznali potepuha, ki sploh ni vedel, da jc to prezidentova vila in mu je bilo všeč, da je lahko dalje časa ves eliaci 1 po nje;. Prezident Roosevelt je b:l o tem obveščen in mu je dovolil prosto pot. Tedaj se je nezaželeni gost domislil: — To sem imel prek.1 emano srečo' Če to povem novinarjem, bom še kaj zasluži:!. In se je tako zgodilo. Mož je zaenkrat po ameriško slaven in mu do nadaljnjega ni ni treba iskati nove vile. Ko fé še strašilo na Starem trga • * • V svo ji številki 290. z dne 19. decembra 1898 je j»Slovenski Na-od« priobčil naslednjo reportažo, ki je zbudila ogromno pozornost: »Skrivnostna hiša sc nahaja na Starem trgu. Kar se v nji doga ia. je res jako čudovito in skrivnostno. Neko ondu stanujočo gospod'éno preganjajo — strahovi. Napadli so jo že dejanski ;n ;o metali ob ria. sploh pa ti strahovi take reči uganja io, da se ttese cela hiša in se ziblje vse pohištvo. Tega stresanja in zibanja pia ne občuti samo dekle, katero strahovi špecijalno preganjajo, ampak občutijo tudi drugi prebivalci. Nekatere bistre glave, katerim vera v strahove ni posebno trdna, so domnevah, da imajo opraviti s potresom, ki on e'en na doti č no hi-o ter so o tem obvestili specialista v opazovanju potresov, prof Belarla Pripoveduje se da je prof. Belar prišel rtv lice mesta in kar 2 uri z največ io potrpežljivostjo čakal kedaj se začne hisa stresati in zibati, (ia pa se sluča;no takrat n; čisto nič primerilo. Pa se ;e zibanie kmalu po nje-jCmcm odhodu zopet začelo in so strahovi rečeno dekle tako napadli, da je obolelo in so jo morali prenesti v deželno boin'co. Ker znanstvena eksperiicija prof. Besana ni imela uspeha, so mnenja o vzrokih skrivnostnemu gibunju rečene hi;e razdeljena. Ženski svet ic prepričan, da so se strahoti za navzočnosti prof. Be'arja poskrili, a po nie-«nvem odhodu zopet zapustili svoja pribežališča, moški svet p>a je mncn5a. da ali stoji hiša na podirajočem se svetu, ali pa da so dotične ženske vse skupaj histerične. Katero mnenje je pravo, tega nismo v stanu povedati. kon sto tu jemo samo da je bil poklican na pomoč proti strahovom tudi župnik in vitez Franc Jožefovega reda Rozman, da pa tudi on ni ničesar opravil, da tudi on ni imbonirai strahovom, dasi je imel s seboj asistenco.« * Skoraj po! stoletja je minilo od tistih dogodkov, ki so se mi tako živo zarezali v dušo, da moram neštetokrat mislliti nan:e. V bolečino mi je misel, da se v naši dobri, patriarhalni Ljubljani ni našel znanstvenik takrat, ki bi bil temeljito preiskali ta ed'nstveni primer. Časa in priložnosti je bilo dovolj, saj je »strašilo« več tedno>v noč in dan! Kot dijak sem stanoval'v tisti stari hiši in sem vse videl na lastne oči in slišal na lastna ušesa. Reporter, ki je zagrešil gornjo notico, ni bil med »očividci«, sičer bi se mu bilo bržkone tako zgodilo kakor »nevernemu Tomažu« S t ran eck emu — poznejšemu profesorju —, ki je bil prišel z namenom, da bi s »strahom« burke uganjal, pa je po njegovem pojavu ko stena pre-bledel in se tresel ko nasoljen žabji krak, dasi je bil po postavi oirjak in na gimnaziji najboljši telovadec. Pavla, ti 'lepa, rdečelična deklica, kje si? Kje ste nadaljnje priče: Vidmar, Jerič, Delfino Delfin, Starič in drugi. Rad bi še kdaj po kramljal z vami o teh prezanimivih okul-tističnih pojavih! P. Ceferin. Današnji stroški pipatila na tiife Znani italijanski novinar Italo Zingarélli je objavil v turinskem listu »Stampa. Sera« daljši dopis iz Carigrada, v katerem navaja nekaj zanimivih podatkov o stroških današnjega potovanja v tujino. Posnemamo tele podrobnosti: Neka dunajska trgovska revija je skušala pred kratkim obvestiti svoj e č itatele, koliko velja danes življenje v tujini. Navedla je za posamezne države naslednje dnevne izdatke: Slovaška 60 lir, Madžarska 350. Rumunija 350 do 450, Bolgarija 120 do 150. hrvatska 220 Lir, Grčija 6000 drahem, Nizozemska približno 220 lir, Beilgija 200. Francija 300, Švica cd 150 do 200. Španija 350, Portugalska 70 do 150 in Švedska vsaj 200 lir. Ta primerjava dunajske revije pa je zgolj teoretičnega pomena. Sam dunajski avtor je v zadregi, ko hoče navesti podatke o tem. kako sii potnik lahko priskrbi popravo čevljev, novo obleko, milo itd Resda navaja črno borzo, toda tujcu je to tržišče po svojih cenah nedostopno. Velike so tudi težave z najemanjem avtomobilov ali kočij na postajah, z gretjem kopalnic, kjer morajo varčevati s premogom itd. Iz posameznih držav so na razpoilago še naslednje informacije: Na Portugalskem narašča draginja od tedna do' tedna, na Hrvatskem so vsi hoteli zasedeni, razen tega so vsi računi onega, ki je že zaključil potovanje, sflab nasvet onemu, ki se na potovanje šele podaja. Osebno sem mnenja, piše italijanski novinar dalje, da je v današnjih časih na;boflje ostati doma ako ni potovanje povsem nujno. Za potnika, ki ima na primer vse svoje dokumente v redu, se velika izplačila začenjajo, čim si mora zagotoviti prostor v vlaku ali sobo v hotelu. Kdor hoče imeti prostor v spalnem vagonu, se mora prijaviti najmanj 15 do 20 dni pre;. isto velja za letala, medtem ko dobite sobe v hotelih le, če ste staT gost ali plemenit prijatelj hotelskega vratarja... V nekem mestu, kjer je veljala soba še nedavno 100 lir na dan, sem moral plačati 150 lir napitnine. V nekem drugem kraju, kjer sem potreboval sobo za ves mesec, sem morali samo iz naslova napitnine brez odsotkov in drugih dajatev plačati 450 lir... Poznam popotnika, ki ;e dal postajnemu pazniku 30 lir napitnine, da mu je dovoiliil prebiti noč v postajni čakalnici. Neki tovariš, ki je prispel iz ene izmed sosednih držav, mi je povedal, da je v enem tednu samo za izredne napitnine izdal 450 lir. Ko navajam te zneske za primerjavo stroškov v tujini, se sklicujem na uradni denarni tečaj. V praksi na se seveda vse to izkaže povsem drugače. Nekatere države proda1 a jo namreč svojo valuto z draginjskim poviškom do 30 kupujejo pa tujo brez takšnega po viška. Tako na primer morate v državi X plačati za gotov denar 5 lir. prodajte pa ga iahko samo za dve liri ... Gorje enemu, ki mora na primer potovati preko dveh, treh držav, preden dospe na mesto svoje namero be! Najbolje ie v tem primeru imeti mednarodni vozni listek za vso vožnjo, toda tega sd lahko priskrbite le z visoko kvotirano valuto, ki si jo morate spet nabaviti z visokimi nreplačili. Ako pa nimate voznega listka taksne vrste, ste seveda navezani na kupovanje listkov od meje do meje. toda nikdar v naprej ne veste, koliko tak listek velja, tako da morate nositi s se- boj primerne zaloge tujih valut, vendar pa nikdar ne veste, kdaj je takšna zaloga »primerna«: kdaj jo imate preveč in kdaj premalo. V tem poslednjem primeru ste seveda velik revež, medtem ko vam v prvem po nepotrebnem ostaja tuja valuta doma, ker je toliko niste potrebovali... Ni da bi govoril o tem, kako se lahko prebiješ do restavracijskega voza, ako imaš srečo, da je tak priključen vlaku, s katerim potuješ. Ako imaš srečo, da se preko vseh natrpanih hodnikov vendarle prebiješ do njega, ne veš, a-Li se boš lahko vrnil spet v sivoj oddelek, kjer spet ne veš, ali te še čaka tvoja prtljaga ali ne. In tako mi ne zamerite, zaključuje italijanski novinar svoj zanimivi opis neprijetnosti današnjega potovanja na tuje, če vam svetujem, da ne pojdite na pot. ako ni skrajno nujno, kajti potovanje v tujino j s danes veliko podjetje. roiii * Ljubljanski škof v avdienci pri papežu. Pretekli petek dopoldne je bil ljubljanski škof g. dr. Gregorij R o ž m a n , kakor poroča »Slovenec«, sprejet v avdienco pri papežu. Avdienca, ki jo je papež naklonil v svoji zasebni delovni sobi, je trajala eno uro. Nato je g. škof predstavil papežu v sosedni mali dvorani 20 slovenskih duhovnikov in bogoslovcev, ki študirajo v Rimu. papež je vsakemu posebej dal poljubiti ribiški prstan in mu podelil blagoslov, potem ko se je z vsakim razgovarjal in se zanimal za njegovo delo in študije. Končno je dal še vsem skupaj papeški blagoslov, nakar se je z objemom poslovil od ljubljanskega škofa in se prijazno smehljajoč z ljubeznivo gesto odstranil v svojo zasebno sobo. Iz Vatikana se je g. škof odpeljal z vso skupino v baziliko sv. Petra, kjer so vsi glasno molili pred Najsvetejšim in pred oltarjem Device Marije. Zapeli so tudi nekaj slovenskih Marijinih pesmi, prav tako na grobu sv. Petra, kjer so v zboru zmolili »Vero« in v molitvi prosili prvaka apostolov, da bi bila Slovencem ohranjena sveta vera. Ob slovesu so se ustavili še pri oltarju Miche! an gel ove žalostne Matere božje in pomolili. Tuli to sklepno pobožnost, pravi poročilo, je zaključila iskrena Marijina pesem. * Opozorilo kmetovalcem, imetnikom poljedelskih strojev. V pvrho nabave tekočega goriva naj vsi kmetovalci — imetniki poljedelskih strojev s pogonom na petrolej ali nafto pošljejo na Združenje kmetovalcev, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, prijave z naslednjimi podatki: ime in priimek ter očetovo ime, svoj točen naslov ter navedbo kraja, kjer leži kmetijsko gospodarstvo, površino obdelovalne zemlje, število strojev s pogonom na petrolej ali nafto, znamko stroja z navedbo konjskih sil, za kaj rabi stroj (mlatilnica, slamoreznica), koliko polnih dni v letu dela stroj v domačem gospodarstvu, koliko morda pri drugih posestnikih, koliko tekočega goriva — petroleja ali nafte porabi letno ter ali rabi za pogon petrolej ali nafto. Vabimo kmetovalce, imetnike strojev, da točno izpolnjene prijave pošljejo na Združenje najkasneje do 15. junija t. 1. Kasnejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. — Iz pisarne Združenja kmetovalcev. * 30 mg radija je pozabil v vlaku. Italijanski profesor Bruno Bononi je te dni na vožnji iz Venezije v Padovo pozabil v vlaku aktovko, v kateri je Imel 30 miligramov radija. Vse poizvedbe, da bi spet našel svinčene doze, v katerih je shranjen radij, so bile doslej zaman, čeprav se je raztreseni profesor takoj potem, ko je zapustil kolodvor v Padovi, spomnil na aktovko tn je ves pretresen brž alarmiral kolodvorsko policijo. Ta je na vseh postajah proti Milanu, kamor je brzovlak nadaljeval vožnjo odredila strogo preiskavo potnikov v vlaku, vendar aktovke niso več našli. 30 miligramov radija predstavlja izredno premoženje, ki pa je obenem zelo nevarno, če ne pride strokovnjaku v roke, se bo tat prav gotovo nevarno opekel. * Vnet krvodajalec. Nemški časopisi poročajo o nekem Heinrlchu Bruxu, kl je eden najvnetejših krvodajalcev. Po poklicu je bolniški strežnik v rudniški bolnišnici v Bochumu, največji ustanovi te vrste v Evropi. Mož stoji na čelu najstarejših in najpožrtvovalnejših krvodajalcev v West-faliji. Od leta 1928. je nič manj kakor 120 ljudem rešil zdravje ali življenje. V ta namen je žrtvoval 40 litrov krvi, največkrat za bolne ali hudo poškodoane rudarje, ki bi bili brez transfuzije krvi gotovo izgubili življenje. Krvodajalci dobe za vsakih začetih 100 kubičnih centimetrov krvi po 10 mark. * Visoka šola nemških čarovnikov. Te dni je minilo 30 let, odkar je hamburški rojak Schröder ustanovil Magični krožek, slovečo nemško organizacijo ljubiteljev raznih čarovnij, ki izpričujejo izredno spretnost in duhovitost ter sodijo med najlepša razvedrila človeškega duha. Namen tega združenja, ki mu pripadajo le redke ženske, je ta, da izumlja vedno nove trike in eksperimente. Magični krožek ima svoje podružnice po vseh večjih nemških mestih. Na Dunaju se shajajo čarovniki dvakrat na mesec v neki kavarni pri dvornem gledališču. Na takih rednih sestankih se vrstijo teoretične in znanstvene razprave, zanimive preizkušnje, izmenjujejo se razna dognanja in se tovariško razlagajo posebno skrivnostn itriki. čarovnija je marsikomu poklic, vendar pravi čarovniki nikdar ne nastopajo zato, da bi ljudstvo slepili, marveč samo, da ga zabavajo in kar najprijetneje presenečajo. Magični krožek v Nemčiji ima za člane nadarjene ljubitelje in prostovoljce v »črni« umetnosti, kakor tudi skoraj vse poklicne čarovnike. Vsekakor pa je izbira v posameznih mestih precej stroga. ♦ Delovna obveznost nemških kaznjencev. Kazenski zavodi prejšnje čase niso bili kaj prida vzgojni. Nekaj pletarstva, izdelovanje kuvert in nekaj tkanja, vse to ni posebno vzgojno vplivalo na kaznjence, še posebno ne na »novince«, ki so bili v taki delovni družbi posebno dovzetni za pohuj-šljivo blebetanje starejših kaznjencev. Zdaj je v Nemčiji odrejeno, da morajo vsi kaznjenci opravljati trdo koristno delo in se morajo pri tem tako vzgajati, da bodo lahko našli pot nazaj v človeško družbo. Zdaj zaposlujejo kaznjence v Nemčiji kot strokovne delavce v kaznilnici ali izven nje, v raznih obrtih, pri gradnjah, v opekarnah, kamnolomih, v tovarnah, pri gozdarstvu in kmetijstvu. Posamezni kaznjenci se na ta način vzgajajo za bodočnost. Kar pa prislužijo, pripada državi. Za osebne potrebe in za prvo silo v bodočnosti dobi tudi kaznjenec nekaj nagrade, ki se pri posebno pridnem delu primerno poviša. V takih primerih so jim dovolijo tudi doiklade k prehrani. V prostih urah lahko obiskujejo kaznilniško knjižnico, razen tega izhaja za vse nemške kaznilnice poseben časopis. Kdor je od dela izključen, je s tem posebe kaznovan. Poleg tega so še razne poostrit- ve: strogi zapor, zmanjšana hrana, trdo ležišče in samotna celica. Kdor pride v temnico, kmalu popusti v odpornosti. Usoda posameznikov v kaznilnicah in še posebno v vojni, pravijo nemški listi, ni lahka, kajti od kaznjencev se zahteva mnogo dela. Zato pa ima vsak kaznjenec priliko, da odkupi zločin s pridnostjo in izvrševanjem dolžnosti. Tako si lahko pridobi pravico, da po odsluženi kazni spet vstopi v človeško družbo. * Ugo Carà, ki je znan tudi ljubljanskim umetniškim krogom že iz prejšnjih časov, je te dni v Triestu priredil razstavo svoji.h najnovejših kiparskih del in risb. Razstavo so uredili v umetniški galeriji »Al Corso«. Dosegla je velik uspeh. » Umrli so v Triestu v zadnjih dneh Virginija Podlogar v starosti 90 let, 73-let-ni Lovrenc Versic in 74-letni Ivan Lussan. * Poročili so se v Triestu Stanislav Zaccaria in Darina Sedmak, Alb n Stancich, in Bruna Orlini, Paidolf Marzi in Zdenka Krizmancic, Marij Peschiani in Sonja Vrabec ter Karel Prodan in Serg ja Giurco. » Netipizirani čevlji se bodo smeli v smislu okrožnice, ki jo Je izdalo korpora-cijsko ministrstvo posameznim prefektom in predsednikom pokrajinskih korporacij-skih svetov v pojasnilo odredb dekreta z dne 2. aprila t. 1., ki se je nanašal na produkcijo in prodajo obutve v civilnem prometu, prodajati kvečjemu za 35 odstotkov dražje kakór tipizirani čevlji. Njih cena ne sme presegati 160 lir za moško in žensko obutev in mora biti sorazmerno nižja za dečjo obutev, kakor so pač nižje številke te obutve. * Sivolas rešitelj otrok. V Schardingu na štajerskem sta se igrala šestletni in 3 in pol leta stari sinček mizarskega mojstra ob jezu elektrarne. Naenkrat je mlajši bratec padel v vodo in ga je tok neusmiljeno vlekel pod zapornico. Po srečnem naključju je prav tedaj stopil iz elektrarne 731etni strojnik Maks Jöchtl. Ko je videl tonečega otroka, se je kljub visokim letom pognal v vodo in je fantu rešil življenje. * Premiera »Romea in Julije« v Budimpešti. Budimpeštansfoa opera je prvič uprt-zorila opero Riccarda Zandonaia »Romeo in Julija«. Besedilo Artura Rossata je neodvisno od Shakespearjeve umetnine. Mojstrsko inscenirana in režirana predstava je dosegla največji uspeh. » Karte za mleko v Budimpešti. Od 26. maja so v Budimpešti v veljavi nakaznice za mleko. Dojenčki in otroci do 3. leta dobivajo dnevno po liter mleka, noseče žene in otroci do 14. leta, bolniki in starejše osebe pa dobe pol litra mleka na dan. V gostinskih obratih in kavarnah ne smejo po-streči gostom z mlekom ali iz njega pripravljenimi jedili. IZ LJUBLJANE u— Prisega katoliške mladine. Katoliški visokošolci so v nedelje popoldne ob pogrebu dr. Lam berta Ehrlicha in Viktorja Roj-ca slovesno prisegli svojo zvestobo katoli-čanstvu. O tem poroča »Slovenec«: »Ko so bile opravljene molitve pred obema krstama, je na govorniški oder pred molilnico na Žalah stopil mlad akademik ter je slovesno, resno in odločno izgovarjal besedilo svete prisege mladine vpričo trupel obeh mučenikov. Vsa mladina je pokleknila ter s tremi dvignjenimi prsti desnice ponavljala enako odločno in glasno besedilo prisege, stavek za stavkom, ki so doneli skozi prostor kot trajno in neomajno zagotovilo, da se hoče mladina boriti vedno za one ideale, ki jih je učil pokojni ljubljeni gosp. profesor in za katere sta oba dala svoje življenje. Vedno hoče mladina ostati zvesta idealom katoliške vere, boriti se zanje do zadnjega diha kakor sklenjena vrsta borcev, ki je ne more nihče omajati in ne je prisiliti k umiku iz borbe, kadar gre za ljubezen in zvestobo do katoliške vere in do slovenskega ljudstva. Vedno se bo mladina borila za vse vzvišene božje in človeške ideale, vedno bo branila veljavo božje postave v našem rodu. Z vso ostrino duha in požrtvovalnostjo hoče mladina braniti in varovati naš rod, da ne zaide, temveč da se mogočno dvigne nad mrtvo kačo.« — »Slovenec« zaključuje: »Pretresljivo so donele besede prisege, ki jo je v tako svečanem, resnem in otožnem trenutku z vso odločnostjo in z jasno, čisto zavestjo polagala naša mladina. Z enakim čustvom spoštovanja do te volje so poslušali mladino starejši.« u— Počaščenje spomina. Starši pokojnega Emila Pavliča, davčnega uradnika v Mariboru, so se oddolžili spominu nepozabnega srčno ljubljenega sina z dvema dariloma v plemenit namen. Darovali so 150 lir za slepe in 150 lir za gluhoneme, namesto venca na pokojnikov grob. Denar so izročili upravi »Jutra«, ki se jim za-t hvaljuje v imenu obeh društev. •n*|! naj se maščujemo ?c Eden izmed bogoslovcev je objavil v »Slovencu« daljši podlistek v počaščenje svojega profesorja dr. Lam berta Ehrlicha. Med drugim si je zastavil vprašanje: »Kaj pa mi, Gospod Jezus? Ali naj se maščujemo? Maščujemo za smrt tvojega duhovnika nad tvojimi in svojimi sovražniki?« Odgovor: »Ko bi ranjki mogel še govoriti, bi nam gotovo ponovil tvoje (Jezusove) besede: Delajte dobro tem, ki vas sovražijo in molite za tiste, ki vas preganjajo in obreku-jejo, da boste otroci vašega očeta, ki je v nebesih.' In dodal bi najbrž še besede: ,Kdor ima ušesa, naj sliši! če kdo z mečem mori, mora biti z mečem umorjen. Tukaj je potrpljenje in vera svetih.' Pa bi prebral še razlago prevajalcev: .Kristjani se sili ne smejo ustavljati, marveč naj v zaupanju na božjo pomoč potrpi jo ter vztrajajo. Ker ti moj Bog, govoriš: MoJe je maščevanje in jaz bom povrnil ob svojem času.' Da, Gospod Jezus, ti se maščuj! Tako se maščuj, kot se znaš maščevati le ti, ki si iz srditega preganjalca cerkve naredil velikega apostola Pavla.« Nabavljata* zadruga dri. oev v Ljubljani, Vodnikov trg it. 5, prične razdeljevati blago za mesec junij po naslednjem vrstnem redu: 5. junija črke. ABCČD, 6. junija EFG, 8. junija HLJ, 9. junija K, 10. junija LMN, U. junija OPR, 12. junija SST ln 13. junija UVZ2. — Vse člane vljudno naprošamo, da prinesejo, vrečice s seboj! u— Umetnostna razstava Otfterza-Putrih v Oberandovi galeriji bo odprta do 7. t. m. Do nedelje je še torej čas ogledati si najnovejša dela priznanih likovnikov. Za razstavo vlada živo zanimanje. Ogled vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. u— Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil z običajnim dnevnim redom prihodnji torek 9. junija ob pol 6. popoldne v čitalniški dvorani Narodnega muzeja. u— Nesreče. Z žebljem si "je prebodia desnico 40 letna žena poštnega uslužbenca Jožefa Zancškarjeva iz Ljubljane. Z britvijo se je vrezala v levico žena brusača Ida Rakova. Pri igri je padel in si zlomil desnico 14 letni s n služitelja Jože Jakše z Vrhnike. Na tramvajski stopnici je spodrsnilo 69 letni zasebnici Mariji Jakopičevi iz Ljubljane. Nesrečna žena si je pri padcu hudo potolkla po glavi. Z lestve je padel in si zlomil levico 4 letni sin posestnika Stanko Adamič iz Ribnice. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Praznično zdrasnUko dežurno službo bo opravljal od srede od 20. ure do petka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M i s Franta, Poljanska cesta 15-11, telefon 32-84. h Novega mesta n— Prisrčna slovesnost na gimnaziji. Te dni je obhajal šestdesetletnico eden izmed najstarejših novomeških, profesorjev g. Peter Prosen. Ta njegov jub'lej je prisrčno pozdravil novomeški gimnazijski zaved. K proslavi so se zbrali dijaki in oelotni profesorski zbor. V priznanje za dolgoletno plodonosno vzgojno delovanje so stanovski tovariši poklonili umetnino prof. Rajka Subica, posrečeno, učinkovito kompozicijo karikatur vseh sedanjih novomeških profesorjev. Dijaki-latinci so zapeli 22. Horacovo odo, ki jo je pred kakimi 150 leti uglasbil nemški zdravnik in skladatelj Fremming in kj so jo na slovenskih tleh prvič in zadnjič zapeli Kostanjevčani svojemu učtelju očetu Stanislavu Skrab-cu. Pozornost učencev je priljubljenega profesorja latinščine globoko ganila, saj je najlepše izrazila hvaležnost za ves trud. V nedeljo so stanovski tovariši priredili pri »Krištofu« še tovarški večer, na katerem so slavljencu ponovno izrekli najtoplejše čestitke z željo, da bi še mnoga leta preživel med dolenjsko mladino. Profesor g. Peter Prosen biva v Novem mestu že preko 33 let. Luč sveta je zagledal pred 60 leti v Strahinjah pri Naklem in je ma-turiral na kranjski gimnaziji. Klasične jezike in slovenščino je študiral na dunajski univerzi. 1. decembra 1908. ga že srečamo na novomeški gimnaziji. Bil je sicer večkrat premeščen za krajši čas na ljubljansko in kranjsko gimnazijo, vendar je veliko večino svoje dobe preživel v Novem mestu, kjer si je pridobil glas odličnega in pravičnega vzgojitelja. Mladina ga je vedno spoštovala in ljubila. K lepemu življenjskemu prazniku tudi naše tople čestitke. n— Novomeška nedelja. Kljub vsem znakom o skorajšnji izpremembi vremena se tudi zadnja majska nedelja m izneverila in tako smo za čudo letos zabeležili kar pet zaporednih sončnih majskih nedelj. Dopoldne je bilo nebo sicer dokaj oblačno, vendar so močni žarki popoldne razpršili oblake in je sonce toplo prigrevalo. Zvečer se je nebo iznova pooblačilo in proti namočil že dokaj izsušene travnike in polja. Lepo majsko nedeljo so Novomeščanl ponovno izkoristili za daljše sprehode v novomeško okolico, Vse znane izletniške postojanke so bile polne Novomeščanov. n— Pomočniški izpiti. V nedeljo so bili v poslovnih prostorih Skupnega združenja obrtnikov v Novem mestu pomočniški izpiti iz čevljarske, mizarske, sedlarske in pečarske obrti Izpit je polagalo 9 vajencev iz vsega okraja. Vsi so izpit opravili in pokazali prav zadovoljivo znanje. Pomočniki so postali: v čevljarski stroki: Kobe Martin. Ivane Franc in Pire Mirko; v mizarski: 2ovta Ignacij, Gosenca Jože in Türk Albin; v sedlarski: Valant Ivan; in v pečarski: Cerar Jože. Iz Spodnje štajerske Poostreni predisi glede nemških potnih listov. Nemški ministrski gvet za državno obrambo je te dni izdal nove kazenske določbe glede potnih listov. Poostrene so vse kazni zoper tiste, ki se pregrešijo nad določbami uredbe o potnih listih. Listi zatorej priporočajo vsaUomur, da pri prestopu meje kakor tudi že pri nabavi in uporabi listin, potrebnih za prestop meje, ravna kar najskrbneje in najprevidneje. Med drugim zahteva nova določba, da vsakdo, ki izgubi kakršnokoli dovoljenje za prestop meje, takoj priglasi izgubo prvi policijski oblasti, sicer bo strogo kaznovan. Z Gorenjskega Novi okrožni vodja v Radovljlsl je dr. Valter Hochsteiner. V Parishotelu na Bledu je bila v petek dopoldne svečanost, ki so se je udeležili predstavniki stranke, uradov in vojske na Gorenjskem. Pri tej priliki se je poslovil dosedanji radovljiški okrožni vodja dr. Hradetzky, na njegovo mesto pa Je bil uveden dr. Hochsteiner Svečanost je vodil gauleiter dr. Rainer, ki se je pripeljal s spremstvom lz Celovca. Godba je zaigrala overturo »čarobne piščalke«, nakar Je gauleiter v daljšem govoru častil dr. Hradetzkega, ki bo poslej vodil beljaško okrožje. Novemu okrožnemu vodji v Radovljici je želel polno uspehov. Dr. Hochsteiner Je obljubil, da bo izpolnil vse, kar se cd njega zahteva. Svečanost je bila zaključena z nemškima himnama. Dr. Hochsteiner je star 33 let in je doma »» šentviškega okrožja na Koroškem. Gimnazijo je študiral v Celovcu, pravno fakulteto pa v Gradcu. Po begu iz Avstrije je bil promoviran v Nemčiji. Po vrnitvi v domovino je vodil najprej deželni propa-gadni urad v Celovcu. Od IS. aprila 1940 do zdaj pa Je vodil šentviško okrožje. Njegov namestnik v 8t. Vidu je Theo Ba^er, doma lz Weiza na Štajerskem. ____tf»H"n v Kranju- Nedavno so » pripeljali v Kranj člani Koéatovega moškega zbora lz Celovca. Po prejemu na kolodvoru so se ogledali Kranj, kjer jih J* na Glavnem trgu pozdravil okrožni vodja Kuss. Po skupnem kosilu pri »Stari pošti« je bila popoldne prirejena pevska tekma med CélovCani in med novo ustanovljenim kranjskim nemškim pevskim društvom, ki je tokrat prvič nastopilo. Dirigiral je ravnatelj Horak. Sodeloval je kranjski godalni kvartet. Vodja Košatovega zbora je izročil Kranjčanom Košatovo sliko. Dne 27. in 28. Junija bo v Kranju drugi pevski sestanek koroških pevskih zborov. Hudo ponesrečen kolesar. Iz Kamnika ee je peljal slikarski pomočnik Peter Dacar s kolesom v Motnik. Prt vhodu v Motnik je izgubil oblast nad kolesom in je zletel ob most. Ležal je celo uro v nezavesti. S komniškim reševalnim avtom so ga prepeljali k zdravniku v Kamnik. Ima velike rane nad levim očesom in odrgnine na levem kolenu. Iz Hrvatske »črna legija« v MetkoviMh. Nedavno Je prišla, kakor znano, ustaška »Črna legija« iz vzhodnih pokrajin Besne v Sarajevo na oddih. PretekU teden pa je bila poslana v južno Hrvatsko. Na postaji v Metkovičih eo jo med številnim občinstvom sprejeli njen poveljnik podpolkovnik Jura j France-tič in poveljnik Italijanskih čet general Amico. Po pregledu je genera! Amico izrazil poveljniku Francet ču svoje zadovoljstvo s hrvatskimi junaki, >ki se že od nekdaj bore za Hrvatsko in Novo Evropo in s katerimi bodo ramo ob rami korakali oddelki italijanske vojske za srečo Hrvatske kako? tudi za ugled Italije v teh krajih«. Arhleplskop Germogen pri Poglavniku. Pretekli petek je Poglavnik sprejel v avdi-jenco metropolita jekatarinoslavskega Gcrmogena z njegovim spremstvom. Z njim se je zadržal v enournem razgovoru, ki mu je prisostvoval tudi vseučiliški profesor dr. inž. Jc*p Balen. Razgovor se je tikal ustave hrvatske pravoslavne cerkve in njene organizacije. Arhiepiskop Germo-gen že 20 let biva na Hrvatskem, odkar je zapustil Rusijo. Sprememba v pristojnosti sodišč. Izšla je zakonska odredba, s katero se od 1. junija izločata lz pristojnesti okrožnega sodišča v Bjelovaru okrajni sodižči v Kutini in Vojnem Križu ter pripojita okrožnemu sodišču v Zagrebu. Iz SrMfs Novi kovanci. Kovani denar bivše Jugoslavije po 0.50, 1 in 2 din bo zamenjan z novimi kovanci, ki jih izda srbska Narodna banka. D vod ina raki bankovci so od 1. junija že v prometu. Nakup plemenske živine. Zaradi pospeševanja živinoreje je kmetijsko ministrstvo sklenilo nakupiti več glav plemenske živine. Vsak živinorejec bo moral plačati od plemenske krave po 250 din v fond za nakup plemenske živine. Ker je zdaj v Srbiji okoli 300.000 krav, bo kmetijsko ministrstvo dobilo okoli 75 milijonov din. Centrala za usnje je objavila, da je brez njenega dovoljenja prepovedano strojiti ovčje, jančje, kozličje ln telečje kože. Naše gledališče Drama Sreda, 3. junija ob 17.30: Vdova Rošlinka. Red A. Četrtek, 4. junija ob 17.30: Poročno darilo. Red četrtek. Petek, 5. junija ob 15.: Konto X. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobsta, 6. junija ob 17.30: šola za žene. Red B. Nedelja, 7. junija ob 17.: Romeo in Julija. Izven. Zabavna domača kmečka igra Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka« ima za snov veselo zgodbo o košati kmečki vdovi, ki je željna mladega zastavnega ženina in si na vse načine prizadeva, da bi ga zma-mila do ženitve. Dovtipno in kratkočasno dejanje nudi mnogo razvedrila. Igrali bodo: Rošlinko — P. Juvanova, Manico — V. Juvanova, Tončko — Sančinova, Janeza — Presetnik, Balantača — Košič, Jer-aejca — Bratina, Gašparja — Raztresen, Tinčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah. Giovanni Cenzato: »Poročno darilo.« Dejanja se plete okrog ljubezenske zgodbe dveh mladih ljudi, farmacevtke in av-tomobillsta, ki ga zanese naključje v lekarno majhnega letoviščarskega mesta. Igra vsebuje dve veliki in nekaj učinkovitih epizodnih vlog. Dialogi so prijazni, situacije kratkočasne, tako da daje igra prav prijeten glediališki več^*- Delo je zrežiral prof. O. šest. Opera Sreda, 3. junija ob 17.: Boccaccio. Opereta. Red Sreda. četrtek, 4. junija ob 15.: Evgenij Onje- gin. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Petek, 5. junija: Zaprto. Sobota, 6. junija ob 17.: La Boheme. Izven. Nedelja, 7. junija ob 15.: Carmen. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Franz v. Suppe: »Boccaccio.« Opereta v 3 dej. Peli bodo: Boccaccio — Mlejniko-va, Lotheringhija — Anžlovar, Lambertuc-ca — župan, Scalzo — M. Sancin, Leonetta — B. Sancin, Fiametto — Barbičeva, Beatrice — Polajnarjeva, Peronello — Poličeva, Izabello — épanova, Pietra — Dre-novec, kolporterja — Dolničar, majordo-ma — M. Gregorin, Filipo — Koširjeva. Dirigent: R. Simonlti, režiser: C. Debevec. V četrtek na praznik bodo peli ob 15. uri izven abonmaja čajkovskega opero »Evgenij Onjegin«, v sledeči zasedbi: La-rina — Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga — Spanava, Onjegin — Primožič, Lenski — Sladoljev, Gremin — Lupša, Filipjevna — B. Stritarjeva, Triquet — B. Sancin, stotnik — škabar, Zarecki — Dolničar, Gillot — Mencin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simonlti, koreograf: inž. P. Golovin. V prihodnji predstavi Puccinijeve opere »La Boheme«, bo pel tenorsko partijo Rudolfa prvič Janez Lipušček, partyo Collina pa Friderik Lupša. Ostala zasedba partij bo ista kot pri prejšnjih predstavah. Opozarjamo na to zanimivo predstavo, ki bo nudila dvema Mlajšima Članoma naše opere priložnost, da se predstavita v zahtevnih partijah velikega formata. Il viaggio del Duce in Sardegna: Il Duce rende omaggio alla tomba di Giuseppe Garibaldi a Caprera — Z Ducejevega potovanja na Sardinijo: Duce izkazuje počast grobu Giuseppeja Garibaldija v Capreri SPORT Ni mm1 — športni her@f z Japonske Sredi vojne vihre in pestrih dogodkov na vseh straneh se nam je tudi v športno rubriko — vsekakor po drugih običajno dobro informiranih virih — prikradla neljuba pomota z novico, češ da je pred kratkim med boji z Angleži v Burmi padel junaške smrti Japonec Kitei S o n, ki je bil zadnji maratonski zmagovalec na olimpiadi v Berlinu. Pivo vest o smrti tega japonskega športnika je razširila DNB iz Tokia, zdaj pa jo tudi ona na veliko veselje vseh športnikov preklicuje in ugotavlja, da je Son živ in zdrav ter opravlja še naprej svoje posle kot bančni nameščenec v Koreji. Pomota je bila torej precej krepka, kajti malemu Japoncu dozdaj niti ni bilo treba prijeti za orožje, temveč za enkrat še uživa vse civilne udobnosti kakor v najbolj mirnih časih. * Z imenom tega Japonca bo ostala tesno povezana zgodovinska zmaga v maratonskem teku na olimpijskih igrah leta 3936, saj spada brez dvoma med največje uspehe, kar jih je bilo kdaj doseženih na modernih olimpiadah. Kitei Son je takrat postavil nov rekordni čas na tej najtežji progi za tekača, in sicer z 2:29:19.2, in to po dramatični borbi v zadnji četrtini proge, z najnevarnejšim tekmecem Har-perjem iz Anglije, ki se ga je otresel s takim elanom, da je Anglež do cilja zaostal za več kakor dve minuti. Son in Harper sta se dolgo izmenjavala medsebojno in šele po 28 km proge sled- njič le pustila za seboj prejšnjega maratonskega prvaka (iz leta 1928.) Argentin-ca ZabalO. Potek berlinskega maratonskega teka so z vse proge prenašali v olimpijski stadion tako napeto in dovršeno, da so gledalci lahko že tam izvedeli za vsako podrobnost, šele po končanem teku je Kitei Son izvedel, da je s svojo zmago pripravil angleškemu delu občinstva hudo razočaranje, saj so vsi do zadnjega računali z uspehom svojega rojaka Harperja. V zvezi s tem tekom so v Berlinu še dolgo po onem nastopu pripovedovali razveseljivo anekdoto o nekem preveč navdušenem Angležu, ki je bil še dvakrat bolj razočaran, ko so mu nazadnje le raz-tolmačili, da je zmagal Japonec, Anglež pa da je bil samo drugi. Mož je poslušal radijske napovedovalce in je stalno slišal isti odmev, da sta na vodstvu Harper in Son, ki ju je zaradi nepoznavanja udeležencev smatral za dva Angleža in je bil zato še bolj prepričan, da jima zmaga za angleške barve ne more uiti. Ko je izvedel za resnico, ga baje nekaj dni ni bilo na nobeno olimpijsko prireditev. Toda to ni bilo ono, kar smo hoteli ponoviti pri tej nenavadni priložnosti. Kitei Son je bil skromni sin svoje države in veliki borec, ki je znal v najtežjih okoliščinah priboriti eno najdragocenejših olimpijskih kolajn. Kitei Son je bil samo eden tistih žilavih Japoncev, ki so zdaj športno orodje zamenjali z vojnim — z enako voljo in enakimi uspehi. in tja po svetu Tudi tablica — toda za tenis V teniškem tekmovanju za romski pokal so bili letos odigrani že tri turnirji. Ritorno alle basi atlantiche dl sommergibili Italiani operanti sulle coste dell'America settentrionale — Povratek italijanskih podmornic, ld delujejo ob obali Severne Amerike, v atlantska oporišča 0 0 0 1 8:4 6:2 3:3 1:5 3 2 1 0 glavna srečanja pa se bodo zvrstila v teku tega meseca, ln sicer prvo v dnevih od 5. do 7. t m. med Hrvatsko ln Madžarsko v Zagrebu. Hrvatske barve bodo tudi to pot zastopali Mitič, Pallada, Branovič in šarič, pa tudi Madžari bodo pripeljali s seboj vse letošnje najmočnejše predstavnike z Asbothom na čelu. Madžarska ekipa je imela za zagrebško gostovanje dober trening v Beogradu, kjer je v nedeljo nastopila na velikem ekshibicijskem turnirju — v zabavo nemškega vojaštva. Medtem ko se zaključujejo priprave za ta zagrebški dvoboj, pa so sestavljale! statistik in tabel že izdelali prvi pregled o stanju točk v letošnjem tekmovanju, ki kaže naslednjo sliko: Italija 2 11 Madžarska 2 0 2 Nemčija 10 1 Hrvatska 10 0 Po zagrebških listih posnemamo, da so pri nogometni zvezi izrekli nekaj hudih kazni za nekatere igralce zemunskih klubov Zemuna in Viktorije, ker so si privoščili to nediscipliniranost, da so igrali hkrati v domačih in v beograjskih društvih. Kazni so bile tem strožje zato, ker se nanašajo na igralce iz moštev, ki so šele pred kratkim vstopili v hrvatski državni nogometni razred in bi bili morali to čast opravičevati vsaj s svojim vedenjem. Znani hrvatski nogometni vratar Prane Glaser, ki mu je njegov klub Gradjanski za dobo enega leta prepovedal vsak nastop v nogometni Igri, ne more živeti brez sporta in se je zato udal rokometu. Trenutno je Franjo angažiran kot vratar v rokometnem moštvu Meteorja v Zagrebu, kjer deluje obenem tudi kot amaterski trener. Pravi športniki so zmerom iznajdljivi, pa tudi tedaj, če se je treba spretno izogniti prehudi kazni. Zagrebški Gradjanski je tudi drugo tekmo v Sofiji dobil dovolj visoko. Po porazu mestne reprezentance v Sofiji je moral tudi Levski občutiti njegovo premoč v obliki 3:1 (1:0). Gradec in Zagreb se dogovarjata za medsebojno nogometno prireditev, brž ko bo končana prvenstvena sezona. To naj bi bilo revanžno srečanje za lanski nastop Zagrebčanov v Gradcu, ki so ga Hrvati tesno izgubili z 2:1. Oče in sin sta se pojavila na športnem terenu v neki hokejski tekmi na Dunaju, kar je bila brez dvoma senzacija svoje vrste. Medtem ko se je stari Tomaž Willig marljivo udejstvoval kot levi krilec, je bil njegov sin še vse marljivejši na desni strani, časi se spreminjajo; včasih so starši preganjali mladino s športnih prostorov, danes pa se očetje in sinovi že srečujejo v športnih dresih na Istem terenu. Dne 27. junija bo v Hamburgu — ali pa v Berlinu, ker bi tudi tamkaj radi gledal to borbo — boksarski dvoboj za naslov nemškega prvaka v težki teži med sedanjim mojstrom Adolfom Heuserjem in dosedanjim prvakom v poltežki teži Rihardom Vogtom. Italijanski metalec kladiva Taddia jc nedavno na treningu zalučal svoje orodje do 53.15 m in s to znamko precej prekosil svoj lastni državni rekord. Kakor pravijo, se misli v kratkem oficielno lotiti še enkrat takega poskusa. Otok v dar Angleška zgornja zbornica je sprejela te dni v prvem čitanju zakonski predlog, ki naj bi legaliziral naravnost »knežje« darilo južnoameriški republiki Venezueli. Anglija se je odločila, da bo odstopila tej deželi otok Patos, ki leži samo tri morske milje od venezuelske obale ln je že od 1. 1628. v britski posesti. Od 1. 1904. ae je Venezuela pogosto oglašala z zahtevo po tem oboku, čeprav je na njem živela ena sama rodbina, in sicer rodbina nekega upokojenega črnega policista. Toda tu je bilo dobrodošlo pribežališče za zločince in begunce lz Venezuele ln predvsem je potreboval tudi britsko-holandski petrolejski koncem, ki ima v tej deželi svoje najvažnejša petrolejska polja, takšnih pribežališč za svoje agente, ki so desetletja terorizirali deželo. »Velikodušna« darilna gesta se je videla sedaj Angležem tem potrebnejša, ker se severnoameriške zasedbene čete v Venezueli čutijo ta čas naravnost gospodar dežele. Vsa venezuelska zapadna obala velja danes za vojno področje in so jo zatem-nili. Petrolejska ozemlja pri Marakaibu so močno utrdili in ob vhod do maraxaib-ske lagune so postavili obalne baterije. TucÖ protiletalsko topništvo Je dospelo iz Zedinjenih držav in v najnovejšem času so uredili celo letališče za severnoameriško zračno orožje v vzhodnem delu Marakaib-skega zaliva. Dozdevno darilo s strani Anglije se torej nikakor nI izvršilo zastonj. Radio Ljubljana SREDA, 3. JUNIJA 1942-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; napoved časa (8.00). 8.55: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert Tria Emone. 12.40: Koncert pianista Nunzija Montanarija. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Godba C. C. R. R. pod vodstvom dirigenta L. Cireneija. 13.50: Operna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve in basista Borisa Popova (pri klavirju Marijan Lipovšek). 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianističnega dua Seifert - Demšar. 17.35: Koncert violinista Leona Pfeiferja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert Adamičevega orkestra. 21.15: Koncert klarinet-nega tria. 21.45: Komcert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer, I. violina; A. Dermelj. II. violina; Čenda Šedlbauer, čelo; Vinko šušteršič. viola). 22.30: Operna glasba. 22.45: Poročila v italijanščini. ČETRTEK, 4. JUNIJA 1942-XX Ob 730: Poročila v italijanščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Klavirski koncert Bojana Adamiča 12.40- Orkester, vodi dirigent Zeme. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.55: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Uga Tansinija. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Ljubljanskega komornega dua (A. Trcst, klavir; J. Šlajs. violina). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Veseli ringaraja. 21.35: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. Mali oglasi Službo dobi Beseda L —.60, taksa —.60 u daianie naslova tli z? Šifro L }.—. Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 3.—. DKW motocikle tovarniško nove, še nekaj komadov, dobavlja po originalnih tovarniških cenah. Glavno zastopstvo J. Lovše, Celovška c. 93. 706C-10 Pohištvo Beseda L —.60. Uksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Različno novo pohištvo jedilnico, samsko sobo. fotti j e itd., po zelo nizki ceni naprodaj. »Merkur«, Miklošičeva 20. telefon 29-37. 7305-12 Krasno spalnice orehova imitacija, ln boljšo kuhinjo, solidno izdelano, ugodno proda: Pohištvo Gluhak, Ljubljana, Flori j ans ta 19. 7352-12 Sobo ^ s dvema posteljama o4* dam ▼ sredini megta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7357-23 Sobo oddam dvema gospodo» m». Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7355-23 Dva akademika sprejmem na stanovanje. Nunska ul. 17, pritličje, desno. 7342-23 Dama sprejme starejšega situiranega gospoda na stanovanje z» stalno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7339-23 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. V Frigidairu oddam več separiranih. zaprtih prostorov, proti mali odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Napoleonov trg«. 7354-17 Beseda L —.60, uksa —.60. 'a daianie naslova ali za iifro L 3.—. 'ÀLàL Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova alt za šifro L 5.—. Vino mtiSkat, marsala In vermouth, nudi Mlakar, skladišče Ranzinger, — Ljubljana. 7319-6 Za »Samokuhalnik« naj sa zanimajo gospodinje, katere žele hraniti kurjavo ln čas. — Enostavno ln poceni. — Dobi se: Franc Kernjak, Tržaška cesta 92. 7222-6 Prodam dobre vinske sode ln prazne zaboje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7344-6 Gramofon-kovčeg dobro ohranjen, skoraj popolnoma nov, z 12 ploščami. ln malo železno ročno blagajno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7338-6 Prodam dve delovni obleki (modro, drap) za 200 ln moške rjave polčevlje št. 42 za 150 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7340-6 Otroški voziček športni, ugodno prodam. Gledališka 12-IV., levo. 7333-6 Otroški voziček športni, prodam. Berne-kerjeva 14-1. 7327-6 Kupim Beseda L —.60. takta —.60. za daianje naslova ali za iifro L 3*—» Otroški voziček športni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj rabim«. 7350-7 Kolesa Nekaj rabljenih in novih tricikljev naprodaj po zelo nizki ceni. šušteršič, Tyrševa 13, Figovec, levo dvorišče, telefon 29-27. 7364-11 Postrežnico od 7. do 16. ure sprejmem takoj. Oglasiti se dopoldne na Vilharjevi cesti št. 41, levi vhod, Raič. 7348-1 Mlado dekle pridno, sprejmem za ves dan kot postrežnico. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7345-1 Dekle ki zna delati vsa kmečka in druga dela. dobi službo. Iv. Krušič, Be-zenškova 10, Ljubljana. 7328-1 Fanta kl ima veselje do konj, pošten in zna delati vsa poljska dela, dobi službo. Iv. Krušič, mesarija, Bezenškova ul. 10. tel. 34-91. 7329-1 Iščem pošteno in zanesljivo družino za upravljanje vsega gospodarstva na večjem posestvu za več let blizu Gradaca v Beli Krajini. Pojasnila da pismeno ali osebno na licu mesta Peter Smllja-nič. Zastava pri Grada -cu. 7367-1 Vajenci (-tee) Pridno vajenko za damsko krojaštvo sprejmem takoj. Pinta-rič, Wolfova 12. 7347-44 Vajenca ki Ima veselje do mizarske obrti, sprejmem. — Bitenc Ivan, Go^ooska ul. 10. 7335-44 Lepo zemljišče na Glincah v izmeri ca. 2250 m2 zelo ugodno naprodaj. Informacije samo v realitetni pisarni KUNAVER Ludvik, Miklošičeva 34, tel. 20-37. 7360-20 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova al) z* iifro L 3.—. 100 lir nagrade dobi, kder ml preskrbi eno-, dvo- ali trisobno stanovanje s kopalnico, prazno ali opremljeno, v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij«. 7343-21a Iščem malo stanovanje, tudi prazno sobo, za samsko osebo, ves dan odsotno, nedaleč tobačne tovarne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 7341-21a Sobo odda. Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Opremljeni sobi sončni, s posebnim vhodom na Mir ju oddam eni, odnosno dvema gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7337-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddam takoj v centru, dvigalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7330-23 Brinje ln fige za žganjekuhd Ima stalno na zalogi po najnišji ceni tvrdka Ivan Jelačin, LJubljana, Aškerčeva ulica 1. 7235-33 Poljsko seno prvovrstno, več tisoč kg. kupi Sušnik, Ljubljana. Zaloška 21. 7353-33 Izgu^ejM Beseda L —.60. taksa —.60, za daian'e naslova ali za _iifro L 3.—. Dne 28. maja 1942 sem pozabila v vlalra proti Zalcgti temnorde-čo jopico. Gospoda, iti ml jo želi oddati, vljudno prosim, da jo izroči na naslov: Mlekarna, židovska steza 6, Ljubljana. 7349-28 Na Šmartinski cesti se je našla damska ura. Naslov najditelj ice ▼ vseh poslovalnicah Jutra-7336-28 Izgubila sem od tt. Mayer do trimost» ja zavitek blaga za otroške oblekice. Ker sem revna mati s tremi otroki, prosim najditelja, da bi zavitek vrnil pri tt. Maver. 7332-28 Beseda L —.60, taksa —.60, za daian;e naslova ali za šifro L 3.—. Pisalni stroj amerikanski in nemški, skoro nov, proda -/Torpedo«, Miklošičeva c. 18. 7359-23 Beseda t —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Za odvajanje kupite v lekarni »Uredi-stol« čokolado L 1.30. 6499-40 FREMOS DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Pouk Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za iifro L 3.—. Klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Naslov v vseh poslovalnl cab Jutra. 7128-4 DARMOL najboljše odvajalno sredstvo E. Salgari* 71 gusar p^fjjftfii Morje je tu tvorilo zaliv, dovolj širok", da je mogel sprejeti pol tucata manjših jadrnic. Kraj je bil kakih trideset milj od Gibraltarja. Zdaj so nanesli obilo suhega lesa in listja ter zakurili velik ogenj, ki ga je bilo videti daleč na okrog. Svetle točke so se med tem bolj in bolj bližale. »Prijatelja,« je zavpil gusar, ki je bil splezal na skalo. »Res je Olonezovo brodovje!« 31. poglavje OLONEZ Okrog dveh po polnoči so se zasidrali v zalivu štirje veliki čolni. Njih moštvo je bilo opazilo ogenj flibustirjev. ki ie ves čas plapolal na obali. V čolnih je bilo sto dvajset gusarjev; ti so pod Olonezovim vodstvom tvorili prednji voj brodovja, ki naj bi zavzelo Gibraltar. Slavni morski rajbojnik je bil silno presenečen od nepričakovanega srečanja z gusarjem, saj se ni prav nič nadejal, da bi ga tako kmalu spet videl. Vedel je, da zasleduje guvernerja, po velikih gozdih in močvarah v notranjščini dežele, zato je bil opustil up, da bi mu mogel pomagati pri osvo- je bil doživel kapitan s svojima spremljevalcema, je rekel: „ »Prijatelj, s tem starcem res nimaš sreče! A videl boš, jaz mu pridem to pot do živega! Gibraltar bomo tako zadrgnili, da ga ne bo mesta, kjer bi nam mogel uiti! Obesimo ga na jambor tvoje .Folgore', kakor sem ti obljubil!« »Dvomim, Pierre, da bi ga zatekli v Gibraltarju!« je odvrnil gusar. »On ve, da smo se namenili osvojiti to mesto! Ve tudi, da hočem maščevati svoja uboga brata in bi ga radi tega gonil od hiše do hiše, zato mislim, da se bo Gibraltarja ognil!« »A vendar je odplul tja na grofovi karaveli!« »Da, a saj poznaš njegovo zvijačnost! Nemara je kasneje ubral drugo smer, samo da ga ne bi zalotili med mestnim obzidjem!« »To utegne biti točno,« je rekel Olonez in se zamislil. »Prekleti vojvoda je bolj zvit kakor midva oba! Mogoče se bo skril na vzhodni obali jezera. Nekoč sem slišal, da ima v Hondurasu pri Portu Cavallu sorodnike in bogata posestva; nemara_.je sel tam na kopno!« , • »Ne razumem, kako more biti temu starcu sreča zmerom tako naklonjena!« je Carmaux zagodrnjal. »Tudi zanj pride dan, ko mu bo obrnila hrbet! Ko bi imel gotovost, da ga najdem v Portu Cavallu, bi ga poiskal! Mesto je vredno obiska, in verjemite mi, vsi flibustirji s Tortuge bi šli radi z menoj, da se polaste ogromnih bogastev, ki so tam nakopičena.« »Ako Goulda ne najdemo v Gibraltarju, bomo premislili, kaj kaže storiti! Obljubil sem ti pomoč, jitvi trdnjave. Ko je zvedel, kakšne pustolovščine in kakor veš, Olonez nikoli ne sne besede!« »Hvala ti! Zanesem se nanjo! Kje je moja .Folgore'?« »S Harrisovimi ladjami vred sem jo poslal v zalivv kjer naj pazijo, da nas ne bodo nadlegovale španske vojne ladje!« »Koliko ljudi imaš s seboj?« »Sto dvajset mož, a drevi pride Bask z nadalj-nimi štiri sto možmi! In jutri za rana lahko tvegamo naskok na Gibraltar!« »Misliš, da nam bo uspel?« »Prepričan sem, čeprav slišim, da je osem sto Špancev razdejalo pota, ki vodijo v mesto, in razpostavilo mnogo topov. Hud posel bova imela s to rečjo in najbrže naju bo stala mnogo ljudi; a zmaga bo najina, prijatelj!« »Pripravljen sem, Pierre!« »Na tvojo pomoč sem se zanesel! Pridi zdaj v moj čoln, da povečerjava! Potem se odpočiješ! Kakor vidim, si močno potreben oddiha!« Gusar, ki se je dotlej z občudovanja vredno voljo držal na nogah, je odšel z njim, medtem ko so flibustirji posedli na gozdnem robu, da bi počakali Baska in njegovih tovarišev. Ker niso hoteli, da bi jim dan minil brez koristi, se je mnogo gusarjev odpravilo razgledovat okolico in iskat pripravnega mesta za napad. Povsod so našli ceste prekopane z jarki, za katerimi so stali topovi, povsod je bilo polje poplavljeno in prepreženo z visokimi, bodečimi plotovi. Vrhu tega so zvedeli, da je bil povelinik trdnjave, eden izmed najhrabrejših in najpogumnejših vojakov, kar jih je Španija tiste dni imela v Ame- riki, zahteval od svojih ljudi prisego, da rajši poginejo do zadnjega moža, kakor da bi zatajili prapor domovine. To je storilo, da niti najbolj drzni gusarji niso povsem neskrbno gledali boju naproti. Nekateri so se že bali, da se odprava ne bi končala s porazom. Olonez, ki je takoj zvedel, kakšna poročila so prinesli ogledniki, pa ni izgubil poguma. Zvečer, ko je zbral častnike okrog sebe, je izrekel zgodovinske besede, ki pričajo o njegovem trdnem zaupanju vase in v svoje ljudi: »Mornarji, jutri moramo biti močni in se boriti kakor levi! Ce izgubimo bitko, izgubimo tudi življenje in vse zaklade, ki so nas stali toliko truda in krvil Premagali smo že dosti mnogoštevilne] še sovražnike kakor tu v Gibraltarju! Velika bogastva se nam obetajo! Glejte na svoje voditelje in ravnajte se po njihovem vzgledu!« I Okrog polnoči so priplule ladje Baska Michela s kakimi štiri sto možmi. Vsi Olonezovi flibustirji so bili že nàred za odhod proti Gibraltarju, čeprav so ga mislili naskočiti šele drugo jutro, ker se ponoči niso hoteli zapletati v boj. Kakor hitro je bilo Baskovih štiri sto mož iz-krcanih, so se jim pridružili. Ko so postavili k ladjam kakih dvajset mož za stražo, je vojska, s svojimi tremi poveljniki na čelu, krenila na pohod. i Carmaux in Stiller, ki sta se bila spočila in dobro najedla, sta stopala za črnim gusarjem. Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ? Ljubljani,