Leto XXV. Ljubljana, 7. oktobra 1943 štev. 40 DOMOVINA in KMETSKI LIST Vervvaltung und Schriftleitung - Uprava in uredništvo - Aministrazione e redazione: Puccinijeva 5 — Tel. 31-22—31-26 — Erscheint wttchentllch -Izhaja vsak teden - Esce settimanalmente Festbezugspreis jahflich - Naročnina letno - Abbonamento annuale: Lit 24.1« — Einzelverkaufspreis - Posamezna številka • Un numero: Cent. 80.- PREGLED VOJNIH DOGODKOV Preteklo nedeljo so petič v tej vojni proslavili v vsej Nemčiji praznik žetve. Poglavitna svečanost je bila v Berlinu, kjer je bilo 118 najbolj zaslužnih kmetovalcev počaščenih z visokimi odlikovanji za zasluge v vojni. Poglaviten poudarek je bil v tem, da je Nemčija pridelala letos za tretjino več kakor lani in bo zato lahko še bolje uredila splošno prehrano kakor ob pričetku sedanje vojne. Državni kmečki voditelj B a c k e je praznik zahvale za žetev označil kot dan ponosa za vse Nemce. Ves nemški narod pozna težko delo, muke in skrbi, ki so, kakor vsa dela v kmetijstvu, brez konca in začetka. Zaključil je z besedami: »Kot Nemci, predvsem pa kot kmetje, smemo s polnim zaupanjem gledati v bodočnost prav zato, ker smo pripravljeni, da z vsakim utripom svojega srca sledimo Fuhrerju do kraja, in da tam, kjer smo postavljeni, delamo in se neizprosno borimo. Le kdor se za največje bori s poslednjimi napori, bo zmagovalec! Mi hočemo to biti in to tudi bomo!« Državni minister dr. G o b b e 1 s je imel globoko zasnovan govor, v katerem je sporočil zahvalo Fuhrerja kmetom in delavcem. Plug in meč — poroka zmage — kruh in orožje sta nujna pogoja uspešnega vojnega vodstva. V Nemčiji ni nobene vojne opozicije, kajti tu stoji na čelu države Fiih-rer in ne kak izdajalski kralj. Minister Gobbels je temeljito obračunal z izdajalci. Rimska izdaja pa je bila zdravilen nauk, ker je vsem pokazala, da je tisti, ki položi orožje, izgubljen ter brez sočutja izločen. Na zgledu Italije lahko vsak Nemec pa tudi vsak član ogroženih evropskih narodov spozna, kam vodi pot, če kak narod v svojih kritičnih razvojnih dobah zgubi živce in postane nezvest svoji stvari. Zato moramo ravno zdaj ostati trdni, odločni in stanovitni. Možno je — je zaključil dr. Gobbels — da bomo morali prestati še težke in trde preizkušnje, čim bolj se bomo bližali odločitvi, tem bolj dramatična in nevarnejša bo postala ta vojna. Nekega dne pa se bo vojna končala po zadnji veliki preizkušnji živcev in moči. Takrat se bo nenadno pretrgalo za-grinjaio pred uganko našega časa, in pred nami se bo pojavila slika novega sveta. To bo svet vzvišenega in lepega miru, v katerega hočemo potem s pogumnim korakom stopiti iz krvavega sveta vojne. * Italijani — je te dni pisal rimski dnevnik »Messagero« — se začenjajo polagoma zavedati strašnih posledic sramotne Badoglijeve izdaje. V 14 dneh je ta general zapravil čast države. Nova fašistovska republikanska stranka hoče znova pridobiti izgubljeno čast. To je časten dolg številnim padlim v sedanji vojni. Pri tej nalogi, na-glaša dnevnik, se zgrinja vsa Italija okoli Duceja in se podreja njegovi vladi. Fašistovska stranka v Rimu je pretekli petek spet prenesla svoj sedež v zgodovinsko palačo Braschi, kjer je bila tudi pred Badoglijevo izdajo. Ob prevzemu državne oblasti je italijanska republikanska vlada izdala proglas na narod, v katerem pravi, da je od 26. septembra dalje v Italiji uvedena republikanska oblika vladavine. Mussolini je prevzel s tem vse posle državnega poglavarja. List »Lavoro Fascista« v Rimu je postal glavni vladni list. Njegov urednik je bivši propagandni minister Pavo-llni, ki opravlja sedaj posle tajnika fašistične stranke. Senzacijo je vzbudilo razkritje, kako so Bado-glijevi zločinci umorili 24. avgusta prejšnjega glavnega tajnika Mutija. Badoglijeva klika je takrat objavila, da je polkovnik in imetnik visokih odlikovanj za junaštvo Ettore Muti umrl. Pozneje so izjavili, da so Mutija ustrelili karabinjerji na begu, in so spravili to poročilo v zvezo z obrekovanjem, češ da je hotel uiti policijskemu preiskovanju zaradi nekih nepravilnosti, ko so ga aretirali. Po uradnih ugotovitvah fašistovskih obla- Slovenska domobranska legija na pohodu Dobili smo svojo pokrajinsko upravo, dobili pa smo tudi Slovensko domobransko legijo. Odkar je je bil objavljen poziv, naj se za orožje sposobni možje in fantje prostovoljno priglase k orožju, je odziv od dne do dne naraščal in je kmalu dosegel število tisoč. Ta častna številka vpisa je pripadla predsedniku pokrajinske uprave, divizij-skemu generalu g. Leonu Rupniku. Častni zgled izkušenega oficirja je pritegnil še mnoge, ki so dotlej morda še omahovali. Danes ima Slovenska domobranska legija svoje prostore v palači srednje tehniške šole na Aškerčevi cesti, kjer je vedno bolj živahno, že po dobrih desetih dneh je postala šentjakobska šola pretesna in je prvi domobranski bataljon dobil primernejše prostore v tehniški srednji šoli. Kdor obišče ta domobranski dom, se lahko takoj ob prijavi prepriča, da vlada tu strog red. Sobane, ki so vse prostorne in zračne, so preurejene v prijazne spalnice, v uradne prostore in v zborovalnice. Posebej so skladišča. Da je snaga prva zahteva, je odveč poudarjati. Povsod vlada pravi vojaški duh in pristno tovarištvo brez razlike let in stanov. Prikupna uniforma je vse izenačila in tovariška vzajemnost pripomore k vedno večji strumnosti. V prvem domobranskem bataljonu niso sami Ljubljančani, marveč tudi mnogi, ki so prišli iz gozda ali iz ogroženih krajev, kjer so na lastni koži občutili boljševiške strahote, za katere se hočejo maščevati. Tako je oddelek strojnih pušk po večini sestavljen iz mladih dolenjskih fantov. Poleg vojne vežbe se domobranci tudi izobražujejo, saj že imajo lastno knjižnico z lepo zbirko slovenskih knjig. Vse te radi prebirajo v prostem času. Slovenci smo v sedanji vojski doživeli že mnogo krvavih dogodkov. Saj so bili meseci in tedni, v katerih ni minil dan brez poročila o kakem novem pokolju. NI bilo razlike med otroki, slabotnimi ženami in dekleti in sivolasimi starčki, ki so padli kot žrtve boljševizma. Pet tisoč žrtev strašnega nasilja med slovenskim narodom je priklicalo na plan slovenske domobrance, da napravijo grozotnemu pokolju konec in da maščujejo nepopisne grehe. Ne samo v Ljubljani, temveč po vseh krajih so se voljno priglasili ln se še priglašajo možje in fantje, ki so sposobni za orožje. In koder so se ustanovili domobranski oddelki, povs 1 se je spet vrnil mir in red in se ljudje lahko pj-svečajo svojemu delu na polju in okrog domačije. Ne samo po Sloveniji, marveč po vsej Evropi gre ponoven klic: Takoj v borbo proti komunistični nevarnosti! Dnevniki so zadnje dni prines i poročila, kako spet rovarijo boljševiki iz Moskve v raznih državah v Evropi. Povsod imajo svoje p. i-vržence in ne štedijo z denarjem, da lahko rt. > vijajo ogromno propagando. Sila je skrajna, b j proti boljševiški nevarnosti se pričenja vsepovso V. Slovenci smo pekoči žig komunizma, s katerim nas hoteli žigosati, že dovolj občutili na svoji koži. Zato gre tudi v naših krajih en sn"i '-No: V borbo proti boljševizmu! »»» V nedeljo popoldne so ljubljanski domobran 1 imeli svojo prvo prireditev, ki je zbudila velika pozornost. Frančiškanska dvorana je bila do kraja polna. Po večini so to bili mladi ljudje, ki tj že vstopili v legijo ali pa se bodo vanjo še vključili. Prisoten je bil med drugimi tudi zastopni c zadržanega pokrajinskega predsednika g. geneia-la Leona Rupnika, z njim so bili častniki domobranskih oddelkov, veliko domobrancev v uniformah, večina pa še v civilni obleki. Spored so sestavili in izvedli mlajši domobranci sami. Vrstile so se pevske, glasbene in dramatske točke, jedro prireditve pa je bil daljši govor, ki ga je izpre-govoril častnik legije. Dvanajsta ura bije! Dvan tj-sta ura za nas Slovence in za našo lepo do» >-vino! je naglašal govornik. »Dvanajsta ura, a razdejanja, ognja in meča, ura nedolžno prelite in dragocene naše krvi, ura stiske in groze, ura stoterih izdaj in sramotnih odpadov, ura, kakrš;e naš slovenski narod še ni doživel. Domobranska legija stopa na plan. V njej so maščevalci preteklosti, gospodarji sedanjosti, poroštvo bodočnosti ter z njo miru, reda in pravice. Kdor gie z legijo, bo z njo zmagal, kdor ostane ob strani, bo odpihnjen kakor pleva, kdor bi hotel zastavljati pot, bo uničen, ker orožje slovenskih domobrancev nI več beseda in pogajanje, marveč meč. Udarila je namreč ura, ko ,za blagor očetnjave, naj puška govori'!« Nemška mladina se poučuje ob trupu sestreljenega sovražnega letala stev je Mutija 14 karabinjerjev pod poveljstvom poročnika Taddeia ponoči vrglo lz postelje ter ga le za silo oblečenega odpeljalo. V nekem gozdu so ga vrgli iz avtomobila ter ga umorili s streli iz avtomatskih pištol. Po umoru je izjavil kara-binjerski poročnik: »Končno je ta svinja mrtva.« Boji na vzhodni fronti se nadaljujejo z ne- zmanjšano silo. Vojno poročilo z dne 4. oktobra nam takole prikazuje stanje na bojiščih: Več krajevnih vdorov sovjetov proti zoženemu mostišču na Kubanu je bilo krvavo odbitih. Na srednjem Dnjepru so lastni napadi proti so* vražnim oddelkom, ki so bili vrženi čez reko* obrodili kljub žilavemu odporu dobre uspehe. Na področju izliva Pripjeta in na področju za- padno od Smolenska so Sovjeti tudi včeraj zaman napadali z močnimi silami. Na drugih odsekih vzhodne fronte so bile samo krajevne, čeprav mestoma živahne borbe. Na južnoitalijanski fronti je bilo na področju severno od Neaplja in severnozapadno od Foggije odbitih več od tankov podprtih sunkov britansko-ameriških bojnih skupin. Pri tem je bilo uničenih več oklopnih vozil. Na otoku Korziki je sovražnik večkrat napadel postojanke naših zaščitnic okoli Bastije, bil pa je po kratkih bojih zavrnjen. Nemške čete so v Istri uspešno nadaljevale akcijo za uničenje komunističnih tolp. Po očiščenju ozemlja vzhodno od Gorice je bilo zdaj v bojih očiščeno tudi ozemlje vzhodno in južnovzhodno od Trsta. Pri tem je bilo več skupin tolp prisiljeno k borbi in uničeno. Oddelki sovražnih letal so včeraj bombardirali kraje v zasedenem zapadnem ozemlju. Povzročene so bile človeške žrtve in znatna razdejanja predvsem v stanovanjskih predelih nekaterih nizozemskih mest. V pretekli noči so napadli sovražni bombniki Kassei. škoda je zlasti v starem mestu znatna. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalska obramba je sestrelila pri teh napadih 44 sovražnih letal. Dve nadaljnji, izmed teh en štirimotorni hidroplan, sta bili sestreljeni nad morjem zapadno od Anglije. Nemško letalstvo je bombardiralo v noči na ponedeljek letališča in druge vojaške naprave v Veliki Britaniji. Nemške daljnostrelne baterije so obstreljevale v pretekli noči britansko obalo in so dosegle zadetke v Ramsgateu, Dealu, Dovru in Folkestoneu. DomaČe novice * Prepoved povišanja cen. Iz predsedstvene pisarne šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani je bilo objavljeno: Vse od italijanskih oblastev doslej določene in predpisane cene ostanejo še nadalje v veljavi, kolikor ne bodo z drugimi predpisi spremenjene ali na novo odrejene. Predpisi se morajo tudi nadalje natančno izpolnjevati. To svarilo se tiče obratov vseh vrst kakor tudi vrtnarjev in proizvajalcev kmetijskih pridelkov, še prav posebno pa lastnikov gostiln, restavracij in hotelov, kjer so bile cene v zadnjem času ponovno prekoračene. Kršitelji bodo najstrože kaznovani. * Pridelovalce krompirja opozarja Prehranjevalni zavod, da je najstrože prepovedano prodajati kakršne koli količine krompirja brez dovoljenja Prevoda. Te dni bodo pozvani vsi pridelovalci, naj oddajo eno množino krompirja, ki jo je Prevod zanje določil. * Normalni čas imamo spet od preteklega ponedeljka. Ta dan smo ob treh pomaknili kazalce za eno uro nazaj. Poletni čas bo spet uveljavljen dne 3. aprila 1944 od 2. zjutraj. * Zvišana voznina na ljubljanskem tramvaju. S 1. oktobrom je bila za ljubljanski tramvaj uvedena nova tarifa, po kateri stane vsaka vožnja v eno smer ne glede na daljavo in prestopanje eno liro. Vse olajšave in znižane voznine so odpadle in zdaj vsi potniki brez izjeme plačujejo enako voznino. Cena za prtljago in pse znaša od 1. oktobra dalje prav tako po eno liro. * Preimenovanje društva Rdeči križ v Ljubljani. Razveljavljena je odločba bivšega Visokega komisarja, s katero je bil razpuščen upravni odbor Rdečega križa v Ljubljani. Upravni in nadzorni odbor sta spet upostavljena, dosedanji izredni komisar pa je bil razrešen in je takoj izročil odboru vso društveno upravo in imovino. Društvo se imenuje Slovenski Rdeči križ v Ljubljani. f Svojcem vojnih ujetnikov, konfinirancev in zaradi političnih deliktov obsojenih, ki so doma v Ljubljanski pokrajini in se doslej še niso vrnili, sporoča Slovenski Rdeči križ, da lahko svoje želje sporoče društveni pisarni na Gosposvetski cesti 2 v Ljubljani. Javijo naj imena in zadnje bivališče teh oseb kakor tudi svoj naslov. Slovenski Rdeči križ bo storil vse. da izve za sedanje bivališče imenovanih in jim pomaga vrniti se domov. * Vsi hišni posestniki in najemniki stanovanj v Ljubljani, ki so oddajali v najem ali podnajem stanovanja ali pa samo sobe italijanskim uradnikom bivšega Visokega komisar ata, morajo te takoj prijaviti mestni občini in torej ne smejo svobodno razpolagati z njimf. * Dvrstopetdesetletnica smrti Janeza Vajkarda Valvasorja, Letos 19. septembra je minilo 250 let, odkar je umrl slavni zgodovinar Valvasor, kf se je ovekovečil z veličastnim delom »Slava vojvo-dsne Kranjske«. Delo obsega štiri debele knjige s 3321 stranmi in 533 slikami. To .je obširen opis kranjske dežele in nekaterih delov Istre in Hrvatske Valvasor je bil po rodu s Starega trga v Ljubljani, živel pa dalje časa na gradu Bogen-■perku nad Litijo. Stroški za njegovo znanstveno — i 11—I« I IIII lil— Zanimivosti u V zgodovini o razvoju človeka najdemo najožjo vez med živinorejo in med ljudsko izobrazbo — tako čitamo v »Kmetovalcu«. Ako hočemo s številom označiti čas nastanka živinoreje, moramo to napraviti le na osnovi znanstvenih predpostavk. Setegast, strokovnjak v tem vprašanju, misli, da je bilo to pred deset tisoči leti, a svoje mišljenje utemeljuje na raziskavanju starine, na sv. pismu in najstarejših slikah. Sedanje domače živali niso bile vse naenkrat udomačene, temveč po sledečem redu: pes, ovca, koza, govedo, svinja, kamela, mačka, kokoš, golob, konj in osel, kasneje gos, pav in čebela, a najbolj pozno raca in zajec. Z dolgoletnim križanjem in raznimi načini vzgajanja so bile stvorjene mnoge nove rase, ki se po svoji zunanjosti in gospodarski vrednosti neverjetno razlikujejo. Tako na primer lahko konj živi 30 do 40 let, doseže lahko višino samo 60 cm in težo 60 kg, kakršen je na primer šetland-ski ponij, a pri težkih rasah doseže višino do 2.15 m in težo do 1000 kg. Kobile so lahko plodne samo do 18. leta, le včasih do 25. leta. Pri angleških žrebcih pa je znana najdaljša plodnost do 34. leta starosti. Govedo sicer lahko živi 20 do 30 let, toda za pleme ne držimo krav del j ko 12 let (izvanredno do 18 let), a bikov ne čez 7 let. Velikost je rasna delo so mu požrli skoraj vse premoženje. Prodati je moral tudi Bogenšperk^ nakar si je v Krškem kupil preprosto hišo, v kateri je umrl 19. septembra 1693. * Smrt ruskega učenjaka. V nedeljo je umrl v ljubljanski bolnišnici upokojeni vseučiliški profesor dr. Nikolaj Bubnov v visoki starosti 86 let. Nedavno je nesrečno padel in poškodb ni mogel več preboleti. Bil je med najbolj znanimi ruskimi zgodovinarji, ki so se posvetili raziskovanju evropskega srednjega veka. Prepotoval je v znanstvene svrhe vso Evropo. Osem in dvajset let je bil profesor univerze v Kijevu, potem pa je prišel kot begunec v Ljubljano, kjer je bil izvoljen za profesorja naše univerze. Tu je predaval do svoje upokojitve in je bil predsednik podružnice Društva ruskih učenjakov. Bil je v Ljubljani splošno znan in priljubljen. * Smrt uglednega ljubljanskega trgovca. Po kratkem bolehanju je umrl v Ljubljani tovarnar g. Jaroslav K a I m u s. Po rodu je bil iz Prage (1874), je pa 2e mlad prišel v naše kraje, kjer je oče začel pečarsko obrt. Jaroslav Kalmus si je uredit lepo podjetje, zaradi prijetnega značaja pa je bil splošno priljubljen, žal se je po operaciji na mehurju pridružila še vodenica in g. Kalmus je bil v nedeljo popoldne položen k večnemu počitku. * žrtev zločincev je psotal Jože B u r g a r, posestnik v Hrašah pri Smledniku na Gorenjskem. V noči od 4. na 5. avgusta so ga odpeljali razbojniki, poprej pa so izropali vso hišo. Pokopali so ga v Smledniku ob veliki udeležbi ne samo smledniške, temveč tudi sosednjih fara. Jože Bur-gar je bil vnet katoličan, dolga leta je bil tudi župan v svoji občini in načelnik v raznih zadrugah. Znan je bil po vsem Gorenjskem. V Ljubljani je bila maša zadušnica v torek zjutraj v stolnici. * Osemdesetletnico je praznoval v ponedeljek ravnatelj Josip Christof v Ljubljani. Po rodu je iz Metlike, učiteljišče pa je dovršil v Ljubljani. Leta 1903 je ustvanovil v Ljubljani znano trgovsko šolo. Tako praznuje letos poleg svoje osemdesetletnice tudi šestdesetletnico mature in štiridesetletnico svoje šole. * Strah tobakarjev in kadilcev, ki se boje, da bo zmanjkalo »božje travce«, je neumesten. Združenje trafikantov je dobilo pojasnila, da dobave trafikantom ne bodo zmanjšane za 50 marveč le za 20 %. Združenje trafikantov je obenem posvarilo nekatere svoje člane, ki so skušali tobak dražje prodajati, pa tudi tiste, ki so ga hoteli prodajati le svojim stalnim odjemalcem. Te dni bodo trafike zopet redno preskrbljene s tobačnimi Izdelki, Kdor pa je še naprej v strahu zaradi tobaka, naj se poskusi kajenja odvaditi. Treba je samo nekaj dobre volje, pa bo šlo. Bolje je, da zapravljeni denar porabiš za živila kakor za prazen dim. * Ljubljanski sadovnjaki se te dni praznijo. V splošnem letošnja jesen za sadjarja ni posebno razveseljiva. V začetku poletja je kazalo drevje srednje dobro letino. Potem pa so pr šie vremenske nesreče s točo, nalivi in viharji. Precej škode so napravile nekatere ptice in pa otroci, ki so »rabutali«. kar koli so mogli doseči. * Pozne lastovke. Star slovenski rek pravi, da jesenska Marija — Mala Gospojnica — lastovke odpelje, pomladanska Marija — Oznanjenje — jih pa spet nazaj pripelje. Letos, ko imamo tudi v oktobru še toplo vreme, se lastovke šele zdaj zbirajo za polet v toplejše kraje. Posebno mnogo naše živinoreje lastnost, v kolikor ne zavisi tudi od prehrane. Teža goveda se kreta od 150 do 800 kg, toda dobro rejeni biki lahko dosežejo tudi težo do 1500 kilogramov. Tudi v mlečnosti najdemo ogromne razlike, rasne in tudi individualne, saj lahko znaša mlečnost od 1000 do 10,000 in tudi več litrov mleka letno. Najbolj mlečna je holandsko, vzhodno-frizisko in dansko govedo. Povprečna količina masti v mleku znaša 3.5 %, a pri holandskih kravah pade \udi ne samo na 2 %, pri džerdževskih kravah pa se dvigne celo do 8 %. Ovca je sposobna za pleme 8 do 10 let. Pri lahkih rasah znaša teža 15 do 30 kg, pri težjih 60 do 80 kg. Najboljša ovca za volno je mermo, za krzno pa karakul (astrahan). Za proizvodnjo mleka so najbolj priporočljive vzhodnofrizijske, bergamske in cigaje ovce. Dobra ovca da letno 300 do 500 litrov mleka s 6 do 12 % masti. Kozo uporabljamo za pleme 6 do 8 let. Doseže težo 40 do 60 kg, a glavno korist daje z mlekom. Najbolj mlečna je sanska koza, ki da lahko okoli 1000 litrov mleka letno. Iz dlake nekih azijskih ras delajo fine tkanine. Svinja je najboljša angleška, ki je direktno aH indirektno služila za zboljšanje domače svinje v vseh državah. Mlade svinje od 7 do 8 mesecev, ld se pitajo, dosežejo težo do 120 kg, a odrasli primeri tudi preko 400 kg. jih je nad Barjem, ki je že od davnine znano zbirališče in počivališče selivk. * Nabirajte želod! Letos je hrast rodil precej želoda, ki je dobra prašičja krma. Marsikod, kjer so veliki hrastovi gozdovi, pasejo prašiče v njih vso jesen. Želod je uporaben tudi za hrano malih živali. Vsebuje malo beljakovin in maščob, dosti pa škrobnih snovi. Kakor smo že zabeležili, ga živai sicer ne uživajo rade, ker vsebuje trpko in grenko čreslovino. Zato je treba želod olušč:ti, zdrobiti in ga izlužiti. Najprej ga kuhamo, nato pa pustimo 48 ur v mrzli vodi. Dobro je, če ta pripravljalni postopek ponovimo. * Narodni muzej v Ljubljani, ki je čez poletje ob nedeljah dostopen vsej javnosti, je bil tudi letos deležen velikega obiska, še preteklo nedeljo dopoldne je bilo mnogo ljudi, ki so izkoristili ves čas do pol danske ure za oglede posameznih zbirk. Zlasti veliko je bilo obiskovalcev v dvorane pri-rodopisnih zbirk in v dvorani starega orožja. S starši je prihajala tudi mladina. To je bila letoe zadnja nedelja za ogled Narodnega muzeja. Zdaj bo za javnost spet zaprt, ponovno otvoritev pa bodo objavili s posebnim obvestilom. * Cigani so pohajkovali zadnje čase v okolici Trebnjega, beračih po vaseh in spotoma kradli, kjer se je ponudila prilika. V Iglaniku so vlomili v hišo posestnika Kožarja. Domači so na njivi kopali krompir, medtem pa so jim cigani razbili omare in shrambe. Odnesli so precej obleke, obutve, denarja in živil. Domačini so cigane sledili do Biške vasi v občini Mirna peč, kjer so neki ciganki odvzeli del plena. Urnejši cigani pa so pobegnili. Posestnik trpi nad 10.000 lir škode. * Strela je zažgala v Naklem pr! Kranju gospodarsko poslopje Franca Korenčana. Zgorela je vsa zaloga krme. Gasilci so s pomočjo vojaštva in drugih prebivalcev rešili živino in preprečili, da se požar ni razširil na sosedna poslopja. Gašenje je bilo težavno, ker je primanjkovalo vode. * Zaradi davice je bilo otroški vrtec v Vodicah več tednov zaprt, zdaj pa so ga spet odprli. Matere, ki so zaposlene pri spravljanju letine in pri drugih delih, oddajajo malčke v otroški vrtec, da nimajo skrbi in opravka z njimi. * Nova knjiga Jožeta Tomažiča je te dni izšla. Imenuje se »Dravska roža« in je spet lep prispevek k naši mladinski književnosti. Jože Tomažič vneto zajema iz velikega in dragocenega zaklada pohorskih bajk, živahno pripoveduje, slog je prijetno stvaren in kjer je treba, poetičen. Bajka »Dravska roža« obravnava, kakor mnoge druge naše pripovedke, usodo treh bratov, od katerih sta dva zapadla nesreči, tretji pa je po mnogih preizkušnjah dosegel srečo. Besedilo sproti poživljajo Beranekove podobe, ki so jasne in všečne okusu mladega kakor odraslega čitatelja. »Dravska roža« po razgibanosti pripovedovanja, po živahnem razpletu dejanja in po dramatični napetosti ne zaostaja za prejšnjimi Tomažičevimi knjigami. Zato se priporoča sama. * Družinske doklade. Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki jo je sestavil Maksimilijan Žagar, založila pa Blagajna za družinske doklade. pokrajinska sekcija odbora za družinske doklade v Ljubljani. Potrebni zakonski predpisi so v tej knjižici do kraja pojasnjeni. Vsakdo se lahko pouči, kakšne so določbe o družinskih dokiadah, pravice do njih in njihova višina. Vsa snov je pregledno obdelana. Priporočamo je vsem zavarovancem, delavcem in nameščencem. Prejmejo jo lahko brezplačno pri zavodih za socialno zavarovanje. Poleg velikega romana »Divjina cvete« pričenjamo danes objavljati še eno tekočo povest, ki bo gotovo zbudila enako pozornost med čitatelji in citate ljicami »Domovine«. Napisal jo je znameniti nemški pisatelj Rihard Voss. (1851— 1918), ki je preživel večino svojih zrelih let v Fraseatiju nedaleč od Rima. Spisal je vrsto žaloiger, romanov in povesti, od katerih je pričujoča med najlepšimi. Rihard Voss je bil pisatelj strastnega temperamenta in živahne domišljije. Vse njegove pisateljske odlike so strnjene v tej povesti. Priporočamo, da nanjo opozorite prijatelje in znance. I Mladenič sem bil ln prebival sem v Rimu, se ogibal družbe bolj ko kdaj koli prej ter se po svoje zabaval. Sam sem križaril po mestu in po 'Campagni: hodil peš ali pa se vozil v kočijlci, v katero je bil vprežen isker konjiček, ki sem ga sam vodil. To je bil še Rim pod Pijem devetim; povsem drugačen od sodobnega Rima Italijanska prestolnica, kakršno sta Goethe in Ferdinand Gregoro-vlus prvič uzrla, ni bila še v ničemer modernizirana. Vse je spominjalo na častitljivo starino. Sv. oče se je vozil z veličastnim spremstvom iz Kvirinala v Vatikan, in po rimskih ulicah je brzela kardinalska kočija Vrstile so se procesije, vse je širilo vonj cerkve, a srednjeveški misticizem se je jasno odražal na krasnem trgu, kjer se dviga kip brezmadežne device. Nepopisen prizor je papeževo bogoslužje, ki sem mu prisostvoval v cerkvi sv. Petra. V sikstin-ski kapeli sem poslušal petje ter občutil ves čar misterija. In potem kakšno nasprotje! Na vsem svetu ni takega kakor v Rimu: v cerkvi sv. Petra Michelangelova Pieti, v vatikanskem Belvederu Apolon, v Santa Maria del Popolo freske Pintu-riccluja, a na Kapitolu Venera; katakombe prvih kristjanov ln rotunda Panteona! Zaradi velike utrujenosti, ki se je v cerkvi polastila telesa in duše, sem iskal oddiha na Forumu in Palatlnu, ruševinah Koloseja in Kara-kalovih kopeli, ki so tvorile tedaj še lepo pustinjo, v katere grmih so gnezdile palombele. Iz teme krščanskih legend mi je pobegnila duša v sončno luč antike; duša, v kateri je še odmeval smrtni hrup legij Kristusovih naslednikov, ki so umrli za vero. Prisluškoval sem spevu Bakhovih sveče- nikov in vriskanju Rimljanov ter Kviritov, ki jih je opajalo uživanje. Tako menjajoča, se čustva sem dojemal, ko se ml je dogodilo to, kar mislim povedati — dobro me morate razumeti — samo povedati, a ne obrazložiti. n Neke nedelje sem odjahal v Fraskati, že zgodaj zjutraj je bilo soparno; ko pa sem počival v Tuskulu na razvalinah, sem opazil, kako je dvigal južni veter iznad morja temnosive ob lak.e Ničesar tako težko ne prenašam kakor južni veter »široko«. Dih pustinje, katere žarečo soparo je čutiti do vrhov Alp, me ubija, mi povzroča mrzlico in bolezen. Komaj se je pojavil na nebu — sem ga že občutil. Udje so ml postali težki, bolela me je glava in dan je bil pokvarjen. Ker nisem vedel nič boljšega, sem legel v borno senco bezga, medtem ko je konj mulll nizko travo pod sveto praprotjo. Kmalu je začel zavijati južni veter, vzbujajoč vtis, da se oglašajo duhovi. Vzdihoval je, ječal in klical na pomoč. Z zamolklim glasom je pripovedoval o zasutih karavanah, ki jih je zajela smrt zaradi samuma pod rdečim peskom afriške puščave. Mrk sem slednjič vstal, da bi osedlal konja. To opravilo mi ni nikdar delalo težav, toda danes je bil vranec muhast, kakor da bi ga obsedel zli duh južnega vetra; ulovil sem ga namreč šele z muko in prevaro. Po slabi paši je postal tako trmoglav, da sem ga komaj obvladal. Moje nerazpoloženje se je stopnjevalo. Sklenil sem, da se vrnem preko Marina, kjer sem hotel vranca nakrmiti. Ker pa se ml ob prihodu zaradi čedalje močnejšega južnega vetra domovina krasne Vittorije Colonne ni zdela baš vabljivo zatočišče, sem odjahal preko strme uvale po 3labi poti senčnatih oljk praiv do nove Apijske ceste Ustavil sem se pri krčmi »Mezzaviji«, da bi tu nahranil lačnega konja Ko sem poskrbel za žival, sem vstopil v mračno, neprijazno izbo, kamor je prodiral vonj po razgretem olju in morskih ribah. Naročil sem vina in jajc ter šel kljub besnemu viharju sest. pred krčmo na obronek Apijske ceste. Pred menoj se je razprostirala pustinja. Po zapuščeni stepi se je vlekel dušljiv dih vetra, da je bila videti okolica še bolj žalostna Vsepovsod razvaline, edini znak človeške kuiturr. Na cesti so ležali prevrnjeni spomeniki, nedaleč sta se bohotila Campagna in Albansko gorovje, zastrto s temnosivimi oblaki. I Mračilo se je že. Nebo je blo povsem siva. a ] svetlo južno sonce je navidezno potemnelo. Siva temina je iegia na zemljo in v tuljenju vetra je bilo vse podobno prikaznim. Pot nazaj bo neugodna, saj zaradi konja najbrže ne bom šel pied nočjo. Takega potovanja sem bil vajen; zato se nisem bal razbojnikov, marveč sem se počutil kakor tisti, ki je oborožen. Hujši so bili ovčarski psi, ki so me nepričaovano napadli; toliko, dami ni teh pet velikih »mrcin« raztrgalo obleke. Temna noč je ob zavijanju toplega afriškega vetia ostavljala vtis, da je okolica izumrla. Vendar je zdaj pa zdaj zalajal kak ovčarski pes in pri-dirjal mimo jezdec s črnim, globoko poveznjenim klobukom ter črnim ogrinjalom, ki je vihralo konju nad boki. V krčmi sem opazil tri osebe, krčmarja, njegovo ženo in hlapca. Krčmar je bil starejši mož, oblečen v slabo otoško. Pozornost sta mi pritegnila ostri izraz obraza in čudna drsajoča hoja. Na moj vljudni pozdrav je nekaj neprijaznega zagodrnjal. Njegov lik je izdajal človeka, ki mi je v tej samoti vlival strah. Odkod ohromelemu starcu taka žena? Bila j« mlada, nežnega, vitkega stasa, mrzličnega, finega obraza z velikimi črnimi očmi, katerih pogled je bil otožen in ugasel. Hodila je okorno, stopicala je lahno kakor starka. Po nošnji se je videlo, da ni odtod, temveč iz Ciocciarine. Rožnata barva jopiča je obledela, krilo pa je bilo ponošeno. Edino tenčica je bila skrbno zvezana, dočim so na čelu razdeljeni črni kodri dajali bledemu obličju Izraz Marijine slike. Iz istega kraja kakor gospodarica je bil očitno tudi hlapec, mlad fant onega tipa, ki ga često srečujemo na Sitinski in Španski cesti. Takoj spočetka mi je prišlo na misel: »Ta mlada človeka se imata rada — morata se ljubiti! Upam, da sta previdna ...« 2ena mi je prinesla kuhanih jajc, trdega kruh* in vina. Rekel sem ji: — Nisi odtod?. . — Ne. — Gotovo iz Sore? — Iz Sore. — Je krčmar tvoj mož? — Da. — Nimata otrok? — Nimava. Molk. Naslonila se je na mizo ter se je trdna oprijela, zdelo se je, da bo odšla, pa je vendar ostala, kakor bi bila preveč trudna, da bi si mogla ganiti. Tresla jo je mrzlica. Rekel sem ji: — Bolna si! — Da. — Ali te že dolgo muči mrzlica? — 2e dolgo. — Jemlješ kinin? — Cemu? 6 Še ko sem vse to govoril, sem se dobro zavedal, da govorim zaman. Jako dobro sem vedel, da je za Lindo, ki je bila vedno uboga, zaničevana in preganjana, bogastvo, moč mojega očeta in varstvo, ki ji ga lahko nudi, nepremagljivo privlačno. Prav zaradi tega sem podvojil svoj napor. »Tudi če ga ljubite, ludi če bi mu pomenili kaj več kakor njegove dosedanje ljubice, ne bi moglo nastati nič dobrega iz tega,« sem jo skušal prepričati. »Oženjen je. Nežka je mlada. Saj menda nočete postati njegova ljubica in nezakonska mati! Nikar mi tega ne štejte v zlo, Linda. Tako sami ste — zdaj potrebujete roko pomočnico.« »Ne jezim se na vas, rada verjamem, da ste mi prijatelj, Filip. Da, morda imate prav, skušala bom oditi. Kajti ako ostanem, bom slaba... morala ga bom ubogati... toliko moči ima nad menoj ...« Z grozljivo zvedavostjo sem vprašal: »Še vedno, tudi zdaj, ko sem vam povedal... da je surov, mrzek pohotnež...?« Njene oči so se srečale z mojimi. »Vi, Filip, gotovo še nikoli niste ljubili. Koliko pa ste stari — dvajset? Torej starejši od mene. Pa pravijo, da ženske prej dozorijo. Ako bi bili že kdaj ljubili, tedaj bi vedeli, da ni važno, kak je človek, katerega ljubimo. Nikake zveze ni med tem, kar človek misli in kar čuti. Ljubi pač, kjer mora ljubiti...« Linda je govorila te besede čisto počasi in otožno, besede, v katerih je bila zaklenjena njena neizbežna usoda — njena in tudi moja. Ničesar na svetu nisem bolj želel — niti ozdravitve moje hrome noge ne — kakor da bi bil starejši, da bi bil bogat in mogočen in dovolj izkušen, da bi ji lahko porekel: »Pojdi z menoj ... še nocoj ... zdajle; varoval te bom!« Dvajset let svojega življenja bi bil dal za to! Ozrl sem se navzdol, na nežno usločeno linijo njenih rdečih ustnic, ki so bile videti ta mah grenko sladke v skrbi in obupu, na črni vozel njenih bujnih las, m bridko sem obžaloval, da sem odvisen od svojega očeta, da si nisem zaslužil niti enega groša in niti tega ne vem, kako sploh priti do denarja. Gledal sem njeno lepoto pred seboj in videl secMio, kako je bila zapuščena v tem samotnem kraju, sama s svojim 35^1 blaznim očetom, prepuščena na milost m nemilost svojemu »zaščitniku« ... Vendar, ako se bo mogla le za trenutek ubraniti »zaščitniku«, tedaj jo bom morda lahko rešil. »Poslušajte, Linda, ne prenaglite se!« sem začel. »Ako zares ljubite mojega očeta, tedaj mi dovolite, da vam povem — dobro ga poznam — da bi mu pomenila lahka osvojitev tudi naglo naveličanost. Odpotoval bom v London in govoril tam z Natanaelom Gore jem, da vam najdemo kako novo pribežališče. Mladi ste, Linda! V novem, okolju, med drugimi ljudmi boste gotovo premagali svoje blazno nagnjenje.« »Nikar ne govorite o tem, kakor da je to kaka bolezen, zoper katero mi morate predpisati lek,« me je opomnila in se nasmehnila. Vstal sem in ji voščil lahko noč ... Med tem se je bilo zmračilo in mrak je vonjal po svežem senu. Počasi sem hoJtil, v duhu sem si obnavljal pogovor in čutil bolečino, podobno bolečini v boju ranjenega moža. Linda je ljubila mojega očeta! Na ves glas bi kričal v svojem velikem obupu...! Toliko hitreje sem torej moral nekaj ukreniti in vso pot od Madgesove kolibe pa do majhnih vrat v vrtnem zidu sem koval načrte. Zaprl sem za sabo vrata in stopil na travo, kjer sem laže hodil kakor po kameniti poti. Morda sem naptavil kakih dvajsel korakov, ko mi je visoka, mračna postava zastavila pot. Takoj nato sem zaslišal glas svojega očeta: »Kje si bil?« Od mojega šestega leta dalje je moj oče komaj še kdaj pok zanimanje za to, kaj počenjam in kam hodim in tako me je nje . /o nenadno vprašanje opomnilo k previdnosti. »Bil sem na sprehodu. Zakaj me to vprašaš, oče?« »V Madgesovi hiši si bil, a? Tam pri vrtnih vratih sem prav li razločil sledove tvojih čevljev.« »Nu, čemu potem vprašaš, ako veš?« sem odvrnil kar sem rr ;al mirno. Stopil sem korak naprej, tedaj pa ml je težko položil rok. na rame. »Nikar tako naglo, mladič! Kolikokrat si že bil tam?« »Skoraj vsak dan, odkar sem bil našel tam svojega Quincea.« »Zakaj hodiš tja?« — Da se rešiš mrzlice. — Ne bom se je rešila. Govorila je, kakor bi umirala; toda pri tem so Iprasne črne oči izdajale nekaj pošastnega. Sele tedaj sem opazil, kako je mlada, pravi otrok. — Si zelo mlada? —• Osemnajst let. r— Nisi dolgo poročena? t— Tri leta. Kako, da si se poročila z Rimljanom? — Kar tako. t— Revica! .— Slišati je bilo hreščeči glas iz krčme: -— Hej, Assunta! Delala se je, kakor da ne sliši. Čudno neznano čustvo me je obšlo. Žal mi je bilo, da sem jo ogovoril. — Mož te kliče. — Ha, moj mož! Kako je to izgovorila z ugaslim pogledom in oslabelim glasom! Opomnil sem jo: — Moraš iti. -— Pojdem. Vendar je ostala. — Tvoj mož te je gotovo srečal v Rimu ? Toda zdaj pojdi! — Našel me je pred hišo na cesti. — Našel te je. — Sla sem v Rim zaradi službe. Bila sem bolna ln lačna. Zgrudila sem se baš pred hišo in tako me je našel. — In te je vzel pod streho? — Vzel me je. Bolje bi bilo, da bi me pustil poginiti. In spet jo je klical z glasom, polnim jeze. Toda ona se ni niti premaknila. Med vrati se je pojavil mlad fant ter opazoval nežno, vitko postavo, ki je bila oprta na mizo, opazoval jo je s pogledom, ki ga ne bom nikoli pozabil. Opomnil sem jo: — Zdaj moraš noter. Zdelo se je, da ni slišala. — In oženil se je z menoj ... Bilo bi bolje, če bi me pustil poginiti. To ni bila več tožba; bilo je nekaj strašnega: Obup. Fant pristopi in reče pritajeno: — Pojdi noter, sicer te bo spet tepel. Ce te pa tepe... Mučila jo je mrzlica. Zastokala je, kakor bi Imela krče, ln odšla s težkim, negotovim korakom. Začel sem se razgovarjati s fantom, on pa mi Je pokazal hrbet ln strmel za ženo. Ponovno sem ga vprašal: — SI iz istega kraja kakor gospodarica? Namesto da bi odgovoril, je zamrmral: — Spet Jo bo tepel... — Ali si tudi iz Sore ? Kako si prišel sem ? — Gotovo jo tepe. — Poslušaj! Ni me poslušal. Prisluškoval je obrnjen, da mu nisem mogel videti obraza. Iz krčme je prihajal šum. Spreletela me je vročina, kakor da sem izpil steklenico genzanskega vina. Skočil sem k mladeniču. Znova je bilo slišati zamolkli glas udarcev. Nato odrezan krik in — Opazil sem, kako je z drhtečo roko segel za pas in nekaj izvlekel. Hotel sem ga zadržati, a se mi je iztrgal ln planil noter. Preden sem prišel, je bilo že vse opravljeno. Zabodel ga je. _T , ,. (Nadaljevanje) Ženski vestnik Za kuhinjo Praženi ješprenj s fižolom. Sestavine: 4 dkg mesa, M litra ješprenja, 2 krompirja, nekaj žlic kuhanega fižola. V razgreto maslo daj košček čebule in z vročo vodo oprani ješprenj ter pusti, da se malo opraži. Potem prilij % litra gorke vode. Ko se pokuha, počasi dolivaj 1 liter juhe, v kateri se kuha fižol. Pridaj olupljeni, na koščke zrezani krompir, soli ter nazadnje dodaj nekaj žlic kuhanega fižola. Ko je ješprenj kuhan, ga stresi v skledo ter zabeli še malo z maslom. Dober je s kislim zeljem ali repo. Za paradižnikovo rižoto potrebujem 4 dkg masla, 1 sesekljano čebulo, 40 kdg riža, 2 žlici olja, 6 paradižnikov, 1 strok strtega česna, žlico peter-šilja, poper, drobtinice in še 2 dkg masla. Rižoto napravim kakor običajno. Na olju pražim že poprej čebulo, češenj in peteršilj ter dodam očiščene, na rezine zrezane paradižnike, popopram ln dušim 10 minut. V ognja varno namazano skledo položim plast riža, nato dušene paradižnike in pokrijem s preostalim rižem. Posujem z drobtinicami, pokapam z maslom in postavim za nekaj minut v vročo pečico, da po vrhu lepo zarumeni. Krompirjev štrukelj potrebuje 20 dkg moke, sol, 5 dkg masti ali masla, 1 jajce in mleko (umetno). Nadev: 30 dkg pretlačenega krompirja, 6 dkg masla, 2 jajci, 15 dkg sladkorja in pol pecilnega praška. Lahko dodaš tudi malce vanilije. Napravi mehko štrukljevo testo iz zapisanih sestavin in mlačnega mleka ter pusti toplo pokrito stati. Medtem pripravi nadev: z maslom dobro pomešaj dva rumenjaka ln sladkor, krompir, malo soli, pecilni prašek in sneg dveh beljakov. Seveda, rozine bi še poboljšale štrukelj. Testo na prtu tenko raz-vleči, namaži z nadevom, rahlo zalij ter peci na pomaščenem pekaču. Preden daš na mizo, potresi, če moreš, s sladkorjem, pomešanim z zmletimi orehi ali lešniki. Drobni nasveti Mastne madeže odpraviš iz papirja, ako položiš pod madež pivnik, isto tako tudi dober pivnik na madež ter potegneš z gorkim likalnikom preko njega. Duh po barvi odstranimo iz sobe, če postavimo vanj večjo posodo z vodo, v katero denemo razrezane čebule. Madeže od sveče pokapaj s špiritom ali kolin-sko vodo, nakar izginejo. Ali položi pivnik nanj in drži vroče železo čezenj. Zadostujejo vroče škarje za lase. Madeže od vode na popleskanih predmetih odstraniš, ako jih pomažeš s petrolejem, ki ga pustiš nekoliko minut na madežu. Nato še odrgni z volneno krpo. Madeže po barvi odstrani terpentin. Ne smemo pa čakati predolgo, ker so v barvi lahko tudi razkrojilne snovi. Naš vrt v oktobru Oktobra meseca dokončavamo, kar smo zamudili v septembru. Ob lepem vremenu še tu in tam kaj posadimo ali presadimo, okopljemo, plejemo. V drugi polovici se pa pripravljamo za spravljanje zelenjadi za zimo. Temeljito posnažimo in prezračimo klet, uredimo tople grede, pripravimo odejo za zakope in druga prezimovališča. Vsako izpraznjeno gredo ob lepem vremenu pognojimo in globoko prekopljemo. Ne pozabimo na gnojenj« z apnom. V prah razpadlo živo apno je v te namene najboljše gnojilo. Potrosimo ga na prekopano zemljo 20 kg na 100 m2 (ar) ter ga plitvo podkopljemo. Vse to pa v suhem, lepem vremenu. Pripravimo primerno posodo ln posadimo vanjo nekaj peteršilja in v sredi zeleno. Posodo bomo imeli čez zimo na toplem, da bo vedno pri rokah najpotrebnejše zelenje. Visokodebelne rože odvežimo m šele proti koncu meseca jih prlpognimo k tlom, pokriti jih pa ta mesec še ni treba. Pač pa pripravimo odejo (gnoj, listje, smrekove veje in drugo). Iz zemlje vzemimo gomolje od dalij, ako je vrhovino pomorila prva huda slana. Prav tako spravimo iz zemlje čebule gladijol in korenike kan. Spraznimo cvetlične gredice, od slane poparjeno rastlinje vrzimo na kompost, zemljo pa pognojimo in prekopljimo ter pustimo čez zimo v grudah, da jo predela zmrzal. Sredi meseca naredimo potaknjence od rož mnogocvetnic m vzpenjavk. Sedaj morajo z vrta vse količkaj občutljive rastline. Poberimo zadnja semena, pokosimo še enkrat prav na kratko vrtno trato, spravimo zadnje sadje in osmažiino še enkrat vrtna pota in ves vrt. Ponekod sadijo ta mesec tudi rani krompir, namesto spomladi. »Kratkočasim se s starim Seabrookom,« sem odgovoril še vedno na preži. »Tudi nocoj sem bil pri njem, med tem ko si bil ti z Lindo na sprehodu.« »Tako, tako! Nu, v bodoče se izogiblji tiste hiše, prosim, si slišal! Kajpada ne nasprotujem, ako se kratkočasiš s starim Seabrookom, ko nimaš drugega dela pa se moraš zabavati z blaznim čarovnikom. Iz drugih razlogov pa ne želim, da postopaš tam okoli, razumeš?« »Da, razumel sem, oče,« sem odvrnil. »Sicer pa sem te jutri nameraval prositi za denar, da bom lahko šel v London.« »Kaj pa nameravaš početi v Londonu? Morda misliš plesati na javnih plesih? In zakaj naj bi ti dajal denarja?« »Tako me boš najlaže odvrnil od Madgesove hiše,« sem odvrnil. »Dokaj mučno bi mi bilo, ako bi me Seabrookovi nekega dne vprašali, kdo je prav za prav madame Louise... in nekega dne utegne Nežka pogrešiti svoje bisere, moj pogled pa bi ji lahko izdal, da vem, kje so zdaj ti biseri.« »Ne poznam nesramnejšega paglavca od tebe,« je zasikal moj oče. »Le nikar ne misli, da me boš lahko izsiljeval. Dal ti bom denar, ker mi bo drago, da te ne bom več videl. Hroma noga, prijateljstvo z vaškimi neotesanci, predrzen jezik in približno toliko pojma o pleme-nitaškem obnašanju, kolikor ga ima potepuh na cesti... to si ti!« »Potem mi daj možnost, da te osvobodim svoje navzočnosti. Čudno se mi zdi, da že zdavnaj nisi sam predlagal kaj takega.« * Brez besede mi je dal naslednje jutro mošnjič iz svinjskega usnja, poln zlatnikov. Zamrmral sem »Hvala, oče!« ko sem vzel denar, mislil pa sem si: »Haha, ako bi vaša milost vedela, za kaj bom porabil ta denar, bi ga brž vzel nazaj.« Ponoči sem si pripravil prtljago. Osedlan je bil konj, ki naj bi me ponesel do poštne kočije v Colchestru. Eden izmed hlapcev je dobil ukaz, naj me spremi, da bo privedel nazaj konja, katerega sem jahal. Pred odhodom sem šel s Quinceom v bližnji gozd in sem ga težkega srca ustrelil, ko je sledil zajca, kajti nisem maral puščati zvestega prijatelja pri ljudeh, kjer bi gotovo dobil več brc kakor dobrih besed. Nato sem se poslovil od Nežke in madame Louise, bratu Karlu sem obljubil, da mu bom prinesel iz Londona lutkovno gledališče — rad bi to storil, ako bi se še kdaj nameraval vrniti, zajahal tem konja in v hlapčevem spremstvu krenil na pot. V Marshalsei sem ga poslal v krčmo in mu naročil, naj me tam počaka. »Dolgo me bo moral čakati,« sem pomislil, ko sem kmalu nato jahal proti gozdni hišici, vodeč s seboj drugega konja. Vrata so bila odprta in sonce je sijalo v vežo. Potrkal sem na odprta vrata in čez minuto je prišla Linda po stopnicah. V naglici sem ji povedal, zakaj sem prišel. »Prišel sem po vas in po vašega očeta. Se danes morate z menoj v London. Prosim vas, pripravite se! Dva konja imam seboj in dovolj denarja. Gospod Gore nama bo pomagal z nasvetom in dejanjem. Tu ne morete več ostati.« »Danes ne morem odtod pa čeprav bi tam na gradu sam peklenšček prežal name. Oče je bolan.« »Tako bolan, da ne bi mogel napraviti te kratke poti do Colche-sterja? Ako bi bilo potrebno, bi lahko tam prenočili.« »Danes je ves razburjen — prejle je besnel. Ne bi mu mogla razložiti, zakaj morava odpotovati. Danes mu ničesar ne bi mogla razložiti! Sicer vam pa ni treba prav nič skrbeti. Bom že pokazala vašemu očetu, da nisem nikaka Helena Flowerjeva. Verjemite mi, Filip, da nisem v nevarnosti!« »Lahko le upam, da se ne varate,« sem zamolklo dejal. »Kakor hitro bom v Londonu, bom takoj obiskal gospoda Goreja. Pisal vam bom. Sel Will Baines vam bo prinesel moje pismo. Mirno mu lahko zaupate, ako bi mi hoteli kaj sporočiti. Vsakič, ko pride poštna kočija iz Colchestra v London, bom vprašal pri .Zvestem trubadurju', ali je .rišlo kako pismo zame.« »Jako dobri ste z menoj, Filip.« Linda se je polna zaupanja ozrla vame in spet me je obšla bolestna misel, da je zelo mlada, neizkušena in zelo lahkomiselna. Mar nisem igral ta trenutek skoraj iste vloge kakor moj oče? Ona pa mi je zaupala, kakor je bila zaupala mojemu očetu... »Bodite zelo, zelo previdni, Linda!« sem jo svaril. »Ostajajte kar največ v bližini svojega očeta.« »To gotovo bom,« je rekla kakor otrok, ki mu daje odrasli dober nasvet. »Hvala vam, Filip.« Najsi mi je zvenelo moje ime iz njenih ust kakor godba, se ji vendarle tudi zdaj še nisem upal reči: Nikar se mi ne zahvaljuj, ljubica, delam le to, kar mi srce narekuje.« Znova sem zajahal konja in težila me je misel, kako težko in naporno mi je to, vse drugače kakor mojemu očetu, ki se je sinoči prav na tem mestu tako lahkotno zavihtel v sedlo. Pjer: Kleopatra z zelenimi očmi Pjer je psevdonim mladega slovenskega pisatelja, ki obdeluje svojevrstno snov in je doslej objavil že več uspelih krajših novel, zdaj pa pripravlja večji roman. — Ubil se bom! Ubil! Tako je venomer govoril Matija šešek, mladi, komaj osemindvajsetletni bančni uradnik. — Zakaj ? — so ga vpraševali prijatelji. On pa ni nič odgovarjal, le čudno je gledal ko bi ne razumel vprašanja ali ne pojmoval njegovega smisla. In prijatelji so ga opazovali in čudno jim je bilo, da je tako mlad že težko bolan. Matija šešek ni več hodil v kavarno, ki jo je prej stalno posečal; ni se več družil s prijatelji, hodil je sam, molčeč in skrivnosten, s topim pogledom, uprtim v tla. In če ga je slučajno zajela družba, vesela in živahna, je bil sredi njenega veselja mračen, kakor da je prevaran od ljubljene žene ali ko da se vrača od pogreba svoje tete. Valerija, nekdanja njegova lošolka, ki se je po gimnaziji posvetila študiju medicine, se je zelo zavzela za svojega prijatelja, žal ji je bilo človeka, ki je bil nekoč zelo vesel, često duhovit, posebno v šoli, priljubljen pri dekletih, prikupnega obraza in vedenja. In ta sprememba, ki ga je zasukala ln iz veselega dečka naredila žalostnega moža, je ganila njo, prikupno dekle, temno in vitko. Ganjeno je bilo njeno dobro, mehko srce. Zato ga je vabila v kino, gledališče, na plese, le da bi se malo razveselil, razvedril ln bi nehal šepetati obupne besede. Iznova se jI je upiral, ri-posled pa, videč, da bo vsak upor pri ženski, kakršna je bila Valerija, brezuspešen, se je vdal. Kakor prava sestra, še več, žena, je skrbela zanj, mu skušala odganjati mračne misli in preganjati zamišljenost. Hotela je spet v njem zbuditi veselje do življenja, radost ln smeh. Zat; bodalo. Malo dalje vidimo žensko, ki željn;h pogledov stiska k sebi ročno blagajno Se dalje ie prikazana na reliefu izredno lena ?en«ka. toda njeni pogledi so sovražni in naduti. s'«ji pred ogledalom in na obrazu ii nožni k-Vo ponosna je na svojo lepoto Tako so orikaz^e vse strasti, ki zapeljejo človeka v vlnčin. T,iu""e, ki hodijo dan za dnem nrmo ie'n'č'c:h =-9 seveda ustavljajo pred nj'm' i" rg'e4,u*e!'> liefe. Gotovo ima to svoi vzgojni poni"'1 Križanka it. Besede pomenijo: Vodoravno: i vrste prometnih nesreč (tujka), 9. najmanjši sestavni del organizma, 15. sredi lope, 17. domača žival, 18. predbacivanje, 20. majhna povestica (tujka), 22. urad, ki vodi nadzorstvo nad zemljišči, 24. vrsta kamna, 26. meščanska ženska toaletna potrebščina, 27. prenašalci sporočil, 28. osebni zaimek (množ.), 29. hunski vojskovodja, 31. krasota, lepota, 32. ime kunčjega plemena, 35. oče, 36. prebister, preživahen, 39. pevski glas, 40. pritok Save, 41. vrsta teka, 42. njej, 43. kratica za gospod v tujem jeziku, 45. riževo žganje, 47. pritrjen, 50. medmet, 51. star, 53. najmogočnejše ,bitje, 54. slovenski športni klub, 58. gosposke zabave. 60. poveljnik ruskih kozakov 62. obrtnik, 63. sušeč se, propadajoč, 65. površinska zemeljska oblika, 66. medmet, 67. pojdite (latinsko, beseda, je znana iz konca latinske pete maše), 68. prednjeazijska visoka planota. 70. kraj na Notranjskem, 71. mi (it.), 73. vinski kis, 75. del gledališča, 78. sorodnik. 79 okrajšano žensko ime, 80. notranji organ človeškega telesa, 83. predlog, 85. pokrajina v Afriki, 87. začetek tlaka, 88. podredni veznik, 89. svetopisemska oseba, 92. počitek na stolu, 94. površinska mera, 95. pokrajina v Zadnji Indiji, 96. turška pipa, 97. navdihnjen. poln. Navpično: 1. vrste premoga, 2. hrib pri Beogradu, 3. del očesa (tujka), 4. žensko ime, 5. potreben nam je pri krstu in birmi, 6. najbližnji sorodnik, 7. enota evropske valute, 8. sredi sita, 9. pečina, velik kamen, 10. češka pritrdilnica, 11. neumen, nespameten, 12. v njivi, 13. sadjar jeva potrebščina, 14. geološka doba, 15. glej 73. vodoravno, 16. velika vojaška prireditev, 19. cvet, najboljši del družbe (tujka), 21. maliki, oboževani vzori (tujka), 23. parada, velik pregled, 25. veznik, 30. teža zavoja, paketa, 31. rejeni ljudje, 33. površina vode, 34. živi bogoljubno (tujka), 36. predlog, 37. staro orožje, 38. drzno, pogumno, 41. naselbina, 44. kriči, se dere kakor zverina, 46. menično poroštvo, 47. skromen, malozahteven, 48. pritok Donave, 49. ulovljene, 52. predlog, 53. vrsta zrakoplova, 55. japonska mera, 56. ulica v Zagrebu, 57. gorilni in svetilni plin, 59. pristaš cerkve, 61. glasbeni izraz, 62. del Vojvodine, 64. skupen, nedeljen, 69. nikalntca, 72. svojstvo hrane, kt' zelo vpliva na tek, 73. svetlobni odboj, 74. čistilno SMEŠNICE DIVJAŠKA »Povej mi, poglavar,« je rekel misijonar, »kje je moj prednik?« »Ta je v notranji deželi«, je zamorec prekrižal roke na trebuhu in se pogladil po njem. IZ ŽIVALSKEGA VRTA Argentinec je obiskal v Evropi živalski vrt, spremljal ga je paznik. Argentinec: »Kako se imenuje ta žival?« Paznik: »Cebra.« Argentinec: »O, gospod, te imajo pa zelo ozke proge. Naše v Argentini imajo pol metra široke.« Ko sta prišla do druge kletke, je vprašal tujec: »In kaj je to?« »To so kamele.« »Kaj, same. eno grbo imajo? Naše imajo najmanj tr grbe.« Pred kletko slona pa pravi paznik: »Prosim, gospod, to so pa naše bolhe!« DARILO »Kaj boš dal svoj' ženi za god?« »Zrač-no blazino ji bom napolnil.« OLAJŠANO »Milka, čud:m st ti, da si se poreč la z možem /. leseno nogo.« »Čist in mu samo en čevelj!« SPIRITIZEM Vdova Lotričeva kliče duhove. »Ali si t!. Matevž?« »Da. jaz sem.« »Ali si srečnejši, kakor si bil na zemlji?« »Da!« »Povej mi, kje si?« »Na dnu pekla!« SANJE »Ljub možiček, nocoj si strahovito smrčal.« »Ne draga ženka, sanjalo se mi je o hudem psu in ti si slišala njegovo renčanje« KAM DENAR? Zakonski mož: »Ne razumem, kam le daš toliko denarja. Ne piješ, ne kadiš, ne kvartaš in ženska »1 sama...« NAD BOGOM »Gospod župnik, moja žena je nad Bogom « »No, no!« »Bog vse vidi in vse ve, moja žena pa še vse bolje !n še več!« KAKOR BLISK Ko sem kupil avto pri vas, ste rekli, d« vozi ko blisk. Pripeljal sem ga nazaj, ker zanaša na desno in levo.« »Pravilno, vsi bliski gredo cik-cak.« * Tudi sodišče se smehlja — Obtoženka, priznate tatvino? — Ne! — Ampak popis se z vami vendar tako zelo ujema: mlada, vitka, lep obraz... — Moj Bog, potem sem pa vendarle bila jaz, gospod sodnik. * Zadovoljstvo Janez: Zadovoljstvo je boljše ko denar. Jaka-. Zakaj? Janez: Ker zanj nihče ne prosi, da bi mu ga posodil. * V spalnem vozu Sprevodnik: Ako kontrola ugotovi, da dama, s katero ste najeli spalni kupe ni vaša žena, boste plačali 100 lir. Potnik: Da, ako ne bi bila moja žena, bi rad plačal tudi 200 lir! * Stari bohinjski dovtip Običajno je, da si krajani in mejaši radi nagajajo. Tudi Bohinjci in Tolmincl na oni strani xo si ponagajali, vkljub temu, da so se radi imeli. Bohinjčan je najbolj razdražil Tolminca, če mu je rekel: »Ce Tminca v košu neseš čez Bačo, še škodo napravi.« * Dobra prijateljica — Veš, Vera, tvoja obleka mi od leta do" leta bolj ugaja ... sredstvo, 76. vrsta vozila, 77. večja skupina čebel, 79. Verdijeva opera, 81. gozdno drevo, 82. strastno poželjenje, 84. gora nad Poljčanami, 86. reka na Angleškem, 87. krajevni prislov, 90. oblika pomožnega glagola, 91. živalski glas, 93. kratica za Društvo narodov (narobe). REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 31 Vodoravno: 1. koza, 4. Ana, 6. Pad, 8. konopeo, 15. oko, 16. sla, 17. jar, 19. namera, 20. čarati, 22. kos, 23. kap, 25. jeza, 26. Iva, 27. Srb, 28. koran, 30. ga, 32. Štefani, 34. zl, 35. Anapa, 37. ml, 38. iti, 39. era, 40. Ivan, 42. ido, 43. kaj, 44. no, 45 utehe, 47. Eros, 49. puh, 50. kra, 51. Američan, 54. nem, 56. pri, 58. edin, 59. davek, 61. do, 62. bik, 63. ilo, 65. ožet, 66. nag, 67. bog, 68. uk, 69. pravo, 71. et, 72. položen, 74. dr., 75. kocen, 77. les, 78. ter 80. Orel, 82. jed, 83. bas, #4. tipati, 86. znojen, 88. Lož, 89. ton, 90. Niš, 91.. Bogatin, 92. moj, 93. rop, 94. leha. Navpično: 1 koča, 2. Oka, 3. zoriti, 4. ali, 5. na, 6. pas, 7. ar, 9. on, 10. maj, 11. ornega, 12. peza, 13. era, 14. ca, 16. štafeta, 17. Job, 18. para, 2L ave, 22. kri, 23. ko, 24. pani, 27. snaha, 28. klarinet, 29. nada, 31. kij, 32. sto, 33. are, 34. zverižen, 36. po, 37. mah, 38. Inž, 41: noč, 43. Kum, 45. Uri, 46. Eme, 48. sad, 49. pek, 50. Krk, 52. Edo, 53. Nanos, 54. Negotin, 55. rog, 56. pik, 57. slak, 60. val, 61. Don, 62. Bur, 63. Ir, 64. ovoj, 67. Berane, 69. preja, 70. ocet, 72. pes, 73. žep, 74. drog, 76. ed, 77. laž, 79. hiša, 80. ono, 81. let, 83. boj, 84. top, 85. tih, 86. zb, 87. ni, 88. Io, 89. to.