Stev. 311 IZHAJA VSAK DAN t*d «b nedeljah fn prazniki ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PeMunične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakaruah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. csaartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ■lO st. mm. Zi\ ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sađaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-ftAftnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Jidinostiu. — Plačuje se i/.ključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tofJjivo v Trstu. trst, v četrtek 9. novembra ISSI Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; n» n» ročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira. ■*roontn« na nedeljsko Izdanja „EDINOSTI" atana : C* oalo leto Kron 5 20, za pol lata Kron a BO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in rekiamacijeje pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni *•■). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna .Edmost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranilnKnl račun 5te*. 841-652. TELFF0M 5t. 11-57 DRŽAVNI ZBOR (Izvirno telefonično poročilo.) DUNAJ 8. V današnji državnozborski seji se je nadaljevala proračunska debata. Govorniki so se večinoma pečali s progra-matičnim govorom min. predsednika grofa Sttrgfcha. V imenu češkega enotnega kluba je govoril posl. dr. Korner, ki je s svojimi bistrimi in ostrimi izvajanji pripravil celo justičnega ministra dr. Hochenburgerja do mej klice v. Za njtm je govoril v imenu krščanskih sccialcev posl. F u c h s, ki je pozdravljal izjavo ministrskega predsednika v zadevi objektivnosti v upravi, in izjavi!, da bedo krščanski socialci vedno delovali za parlamentarizem, za delazmožnost parlamenta ter za zadovoljite/ državnih in ljudskih potreb, da pa ne bodo svoje delavnosti razvijali v obliki pogodbe z vlado aH z drugimi strankini, temveč da bodo vedno vodili po.iiiko proste roke. V imenu Jugoslovanov je govoril posl. V u k o t i ć, ki je opozarjal vlado na njene dolžnosti napram Dalmaciji. Ta dežela, ki ima vse naravne prednosti, je vsled zane-marjenja po poklicanih faktorjih popolnoma obubožala. (Pritrjevanje!) Po dolgih Jetih je ministrski predsednik baron Beck pred petimi leti napovedal posebno akcijo za povzdigo Dalmacije, toda slavnostnim besedam niso sledila dejanja, storilo se ni nič, in danes se cela dežela upravičeno boji, da Avstrija žrtvuje celo njeno življensko vprašanje, dalmatinske železnice, ogrskim interesom. Dalmatinske železnice so skrajno ogrožene. Zdi se, da ne pomaga prav nič protest dalmatinskih poslancev in prav tako tudi nič protest cele zbornice. Govornik opozarja vlado nato, da cesar in prestolonaslednik zahtevata, da se ostala Avstrija z veže potom železnice z Dalmacijo, in če se vlada ne ozira na zahteve poslancev, naj se ozira vsaj na najvišje faktorje v državi. V nadaljnem se je govornik bavil z razmerami v Boki kotorski, ki je gospodarsko in kulturno tako zanemarjena, da ne bi verjel nihče, da ta predel pripada mogočni avstrijski državi. Namesto da bi se gradile ceste, vodovedi in druge take naprave ter bi se skrbelo za gospodarsko slabe, se skrbi za policijo. Gospodarsko se to ljudstvo zanemarja, politično pa sumnjiči. Treba je, da se krene na drugo pot, kajti le tako si bo pridobila vlada zaupanje Hrvatov in Srbov. (Živahno odobravanje !) Nato se je prekinila razprava o proračunu in nadaljevala debata o Habermannovem nujnem predlogu. Na koncu seje je posl. dr. R y b a r pozval zbornico k protestu proti italijanskim grozodejstvom v Tripolisu ter cd mnogoštevilnega poslušalstva žel za svoja temperamentna izvajanja splošno pritrjevanje in odobravanje. — Celo zbornični predsednik, ki je znan kot prijatelj Italijanov, je moral končno izreči najtežjo obsedbo nad italijanskim počenjanjem v Tripoli-taniji. O istem predmetu je vložil poslanec Breiter interpelacijo na vlado, v kateri zahteva od ministerskega predsednika, da naj opozori zunanjega ministra na dolžnost, da protestira pri italijanski vladi proti ekscesom italijanske soldateske v Tripolisu. * * * Železničarsko gibanje. VČerajšne naše dunajsko poročilo glede železničarskega gibanja moramo popraviti v toliko, da je društvo jugoslovanskih železniških uradnikov pri posvetovanjih v koaliciji ^železničarjev zastopal njen predsednik g. Črnlgoj. DUNAJ 8. (Izv.) Železničarsko vprašanje stoji prav ugodno in se je nadejati, da bo cela zadeva rešena brez boja v smislu železničarskih zahtev. Poslovni red zbornice. DUNAJ 8. V današnji seji odseka za zbornični poslovnik je bilo sklenjeno, da se sedaj veljavni poslovni red podaljša še za eno leto. _ italijanska grozodejstva v Tripolisu. Vprašanje posl. dr. Ryba?a na zborničnega predsednika. (Izvirno.) DUNAJ 8. Na koncu današnje zbornične seje je posl. dr. Rybaf ob mnogoštevilnem poslušalstvu podal vprašanje na zborničnega predsednika v zadevi znanih dogodkov v Tripolisu. Posl. dr. Rybar je izvajal: Parlamentarna navada je, da se pri izrednih žalostnih slučajih, ki zadenejo tuje države, izreka so-žalje ali obžalovanje ali ogorčenje. Tudi naš parlament je večkrat storil to, io po mojem mnenju je zopet prilika, ali pravzaprav njegova dolžnost, da izreče svoje ogorčenje nad dogodki v Tripolisu, ki razburjajo tudi našo javnost. Avstrijski in tudi zunanji časopisi so poročali, kako so Italijani masakrirali v Tripolisu onemogle starce, žene in otroke. Italijanski listi sicer proglašajo te vesti za laž, vendar pa so končno priznali tudi italijanski listi, da se postopa proti takozvanim upornikom strogo in odločno. Med tem pa so poročevalci treh velikih Italiji prijaznih listov, ki poznajo dobro te dogodke, ker so jih sami opazovali, ki so sami opazovali ta grozodejstva, izjavili, da je stvar resnična. Če bi se reklo, da nimamo pravice vtikati se v dogodke tujih držav, opozarjam nato da je Italija sama vzpostavila princip, da nima samo pravice vmešavati se v dogodke tujih držav, temveč celo zasesti celo provincijo tuje države v imenu civilizacije in humanitete 1 Po tem principu je šla Italija v Tripolis. (Smeh!) Toda nikakor ne pritrjujem temu, da bi Italija imela pravico vdirati v tuje provincije kot hraniteljica kulture in civilizacije, češ ker so te provincije zanemarjene, ona Italija, ki po spričevalu nje same tako ] zelo zanemarja svoje lastne provincije, ka-■kor na primer Kalabrijo in Sicilijo. Če pa Italijani porabljajo ta princip sami za sebe, imajo tudi drugi pravico, daj v imenu kulture in civilizacije protestirajo proti njihovim dejanjem. Toda našli so se italijanski korespon-denti na Dunaju in žnjimi vred tudi predsednik italijanske časnikarske zveze Barzilai, ki so sestavili celo posebno resolucijo proti temu, da naše časopisje piše proti Italijanom. To je izzivanje, radi katerega je treba posebne interpelacije na našo vlado, to zahteva odločnega odgovora. (Živahno pritrjevanje !) in to tembolj, ker bi bila naša država dolžna to storiti že takoj ko Italija ni smatrala za potrebno, obvestiti je o svoji tripolitanski ekspediciji, je pa namesto tega to le odobravala in to preziranje proglasila za prijateljski čin. (Veselost!) Ce tu niso ogorčeni nad nečloveškim masakriranjem v Tripolisu, je tembolj poklicana demokratična, svobodno izvoljena zbornica, da dvigne svoj glas v imenu civilizacije in humanitete ! (Ziv. odobravanje !) Vprašam torej predsednika: ali smatra za potrebno, da v imenu zbornice javno izreče ogorčenje nad grozodejstvi, ki jih je zakrivila italijanska soldateska v Tripolisu nad onemoglimi starčki, ženami in otroci! (Živahno odobravanje !) Predsednik je odgovoril, da nima avtentičnih poročil iz Tripolisa, da pa je treba, če so ta grozodejstva resnična, izreči cad njimi najgloblje obžalovanje. Gosposka zbornica. DUNAJ 8. (Kor.) — Predsednik knez Windischgraetz otvori sejo ob */» 4 pop. Po prečitanju dopisov se oglasi k besedi ministrski predsednik grof S t ii r g k h, da predstavi novi kabinet. Ministrski predsednik je poudarjal, da upošteva visoki pomen gosposke zbornice, kateri bo vlada vedno priznavala pripadajoči ji vpliv. V nadaljnem je omenjal brambne reforme, ki je potrebna, da se oborožena sila države vzdrži v vsakem slučaju na višini svoje slave in storilne sposobnosti. Da pa je to mogoče, je treba državi cvetočega narodnega gospodarstva, kateremu bo vlada posvečala vso svojo pozornost. Poudarjal je nadalje več točk iz prestol-nega govora ter izjavil, da bo vlada morala odpreti nove vire dohodkov, obenem pa tudi priskočiti na pomoč deželam s povišanimi nakazili. Glede izdatkov bo velikih težav. Omenjal je delovanje komisije za pospeševanje upravne reforme, poudarjal nujno potrebo reforme gospodarskih državnih obratov in zagotavljal, da se bo s posebno vnemo nadaljevala reorganizacija državnih železnic. Vlada pozdravlja izvolitev posebnega draginjskega odseka v gosposki zbornici, poskrbela bo zato, da se državnim uslužbencem, ki so izmed vseh stanov najbolj prizadeti po draginji, izboljša gmotni položaj pravično in kolikor le dopuščajo finančna sredstva. Poudarjal je pa, da ne more odobravati želj drž. uslužbencev, ki se kažejo tupatam, in da vlada ne more gojiti simpatij za ukrepe, ki bi ostalo prebivalstvo, ki n»ora končno nositi stroške, preveč obtežili. Vendar pa bo vlada v posameznih slučajih v dovoljenih mejah storila, kar bo smatrala za pravo. Skrbela bo zato, da ne bo trpel priznani smisel za zakonitost in varovanje iz posebnih službenih in zvestobnih razmer izvirajočih dolžnosti avstrijskega urad-ništva, temveč da se še bolj utrdi. Vlada, ki ne bi vodila drž. uprave strogo nepristransko in zakonito in odločno stvarno, bi gotovo re smela pričakovati sodelovanja gosposke zbornice. V tem smislu hoče delovati vlada in če se ji tudi takoj ne posreči odločilen obrat na boljše, vendar bo, v polni zavesti o važnosti češko-nemške sprave, storila vse, da zavlada v državi narodnostni mir. Za to delovanje prosi podpore gospodske zbornice. Zbornica je sprejela programni govor ministerskega predsednika z živahnim odobravanjem. Politični položaj. (Izvirno.) DUNAJ 8. Zbornica je stala danes ped vtisom vesti iz Budimpešte. Tamkajšnja poročila zatrjujejo, da se je poravnal spor med opozicijo in vlado. Opstrukcija je prenehala in obrambna reforma bo napredovala. Razpravljalo se bo o brambni reformi le dva dni v tednu, a vendar je gotovo, da pride v doglednem času do rešitve. S tem pa je to vprašanje postalo aktivno tudi za avstrijsko zbornico in situacija se je vsled tega znatno izpremenila. Po novem letu mora torej priti brambna reforma tudi v avstrijskem parlamentu na dnevni red, a za ta predlog je treba dve-tretjinske večine. To pa tudi sili vlado, da se z vso energijo poprime konsolidacijske akcije, ki pa je tem težavnejšs, ker se je z ozirom na izpremembo položaja, nastalega vsled aktuvelnosti brambne reforme, znatno ojačala pozicija parlamenta. Zbornica, kateri se je bilo do danes treba bati § 14, je gotova, da jo sedaj vlada nujno potrebuje, in treba je vladi hudega, trdega dela, da si sestavi za brambno predlogo potrebno večino. Mnogi politiki so mnenja, da bi bila potrebna tu parlamentarna koalicija, katera pa bi se mogla sestaviti le tedaj, ako bi vlada parlamentarizirala kabinet. Toda danes tla za to še niso pripravljena. Do božiča bo vlada eksperimentirala z večinami od slučaja do slučaja, skušala bo pa ob enem pridobiti novo podlago za novo stalno večino. Z novim letom se začno za vlado težki časi. Govorilo se je v zbornici celo o tem, da bi se izvršila rekonstrukcija Še pred Božičem in sicer tako, da bi Poljaki dobili še enega zastopnika v kabinetu, namreč finančnega ministra. Hrvatsko-slovenski klub in situacija. (Izvirno.) DUNAJ 8. Hrvatsko-slovenski klub je imel danes dopoludne plenarno sejo, v kateri je poročal predsednik dr. Susteršič o svoji včerajšnji konferenci z ministrskim predsednikom. V večurni debati, ki je bila mestoma jako burna, se je stavil tudi predlog, da naj klub stopi takoj v najstrožjo opozicijo. Sklepanje o tem predlogu je bilo odloženo. _ Proti slovenščini pri sodiščih. (Tzvirno.) DUNAJ 8. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Pliberku na Koroškem razprava, pri kateri ste bili obe stranski PODLISTEK. Jug. fom&n. Spisal Proltop Cbocholoušek Poslovenil il. V „Kaj ti je?" se je čudil vojvoda, .zakaj j nisi dogovoril ? Jaz še do sedaj ne razumem,i kdo naj bi to bil?" ! Tomašević si je z dlanjo obrisal obraz. ] „Ah tako !" je rekel žalostno, „mari nisi videl, da se je pokoril mojemu ukazu sarco radi tega, ker mu je kralj ukazal? Šel je sicer s perjaniki, toda uporno kakor renčeč pes, ki nerad zapušča sled svojega gospoda. Ilija je oni, prvi iz-med perjanikov." „Ha ta I" je vskipel Radić v jezi, „naj še on pogine, ta stari pes!" „Kaj ne, vojvoda,* je odgovoril Toma-j šević, „da bi potem vsak vedel, da je ne-možno, da bi oba v isti dobi umrla naravne smrti ?" „Eh !" se je vstavil Radić, pomikajoč kalpak s čela v tilnik in na vse strani, »resnično bi to bilo — mora se ga torej pitati z medom in mu laskati kakor otroku v materinem naročju, temu psu, da ne bo grizel. Tuda zadnji ogel Je že vgasnii in teina je, da ne vidim niti koraka pred seboj. I Govori, nečak, da pridem do tebe in do svojega vrancal" „Tomašević pa se ni oglasil, tako, da je Radić, ko se je črez trenotek malo pri-, vadil temi, sam prišel do nečaka, ki mu je držal konja, in je, povspevši se na vranca, položil desnico na ramo Tomaševića. In čudno I Da-si je ta vedel, kdo polaga nanj roko, se je vendar-le stresel in je hitro vrgel roko vojvode s svojega ramena. .Ti si naenkrat nekako čuden, Tomašević 1" se je začudil vojvoda, „kaj ti je? Zakaj se nisi oglasil?" „Zakaj ?• je ponavljal Tomašević, „hotel sem vedeti, če prideš do mene, ne da bi se izpodtaknil ali pa zgrešil poti; v tvoje korake sem položil vprašanje na svojo usodo, ali naj se vstavim, aH pa naj korakam naprej po začetem potu?" „Kaj, ti prihaja na misel? Zakaj naj bi i se vstavila?" I „O tem pozneje," je rekel Tomašević odločno, „usoda je odločila, naprej torej I" j Vspodbodši konja je drl na piano v gluho noč.; „Prav imaš," je govoril Radić, jahajoč mu ob boku, „noč leti na perotih vetra; niti trenotka ne smemo zanemariti; če hočemo dospeti k cilju še današnjo noč, in toj moramo, saj se taka noč in taka priložnost: ne vrne nikdar več. Toda kreniva na levo k produ," — je prekinil sam sebi govor in je takoj obrnil konja v ono smer — „šum valov nam bo v tej temi voditelj do prostora, kjer nas čakajo." Molče sta sedaj jahala, kolikor sta mogla konja teči, kakih dva tisoč korakov daleč ob bregu potoka, katerega valovi so, zadevajoč ob kamenje, skale, v hitrem toku šumeli kakor bi se precejšna reka podila črez to planjavo. Naenkrat je planjava nehala, prav za prav razsežna kotlina, strme, z borovci poraščene gore so se stekale v krogu, skozi katere sredino si je potok v stoletjih izdolbel svoje korito; in tu bi človek mislil, da se mora potnik obrniti, Če noče zaupati svojega življenja valovom potoka, da skače z njimi po kamenju od skale do skale. Tukaj sta se vstavila jezdeca in Radić je takoj skočil s konja. Tomašević pa se je, na pol že privzdignen v sedlu, začel naenkrat obotavljati. „Ne zapravljaj časa!" ga je kratko opomnil Radić. Molče je razskočil sedaj tudi Tomašević. „In sedaj ne bodi občutljiv, Tomašević, če si zmočiš obutev," je govoril Radić; stopivši na rob brega. „Tvoj konj bo po polzkih skalah veliko težje stopal nego ti; toda z nama mora, da ne postane ponlem okoli begajočih volkov." In že je vzdignil nogo, hoteč stopiti v potok, ko je Tomašević molče položil svojo roko na njegovo ramo. „Kaj je?" se je obrnil Radić. „Čuj, Radić!" je rekel Tomašević, „da bo vse dogovorjeno med nama, kajti še en korak, in že ne bo nobenega povratka več." Radić se je umaknil par korakov od brega in je vlekel Tomaševića za seboj." „Ti misliš na povratek? Dobro!" Je dejal brezbrižno, „jaz nimam ničesar proti temu! Že prej si vprašal usodo, ali naj se vrneš, ali naj korakaš naprej po začetem potu — čemu vse to? Od kod ta nestalnost, ko je vse že tako daleč dospelo? Mari misliš, da ti, če odstopiš, ogrski kralj Matijaž Korvin odpusti, da si ga speljal tako daleč, da je odposlal posebnega poslanca na konečni dogovor s teboj? Ali ne bo mislil, da si norce bril iz njega, in ali dopusti potem, da ti sedeš na prestol Bosne?- Malo mi je na tem ležeče, kaj bo ugajalo kralju Ogrske in kaj ne," je odgovoril Tomašević ponosno, „on si sicer lasti pravico pokroviteljstva nad bosanskimi kralji, toda nima niti volje niti moči, da bi branil to pokroviteljstvo; samo duševna slabost bosanskih kraljev je dala povoda tej predrznosti kraljev Ogrske." (Pride še.) Stran II. »EjJINOST« št. 311. V frsin, S. novembra 1911. slovenski. Eno stranko je zastopal konci-pient dr. Gosak, ki se je med razpravo nekaj informiral pri svoji stranki v slovenskem jeziku. Sodnik mu je kratkomalo prepovedal govoriti s stranko in izjavil, da mora zato še le on dati dovoljenje. Sploh pa je prepovedano pred sodiščem govoriti slovensko. Dr. Gosak si je to vmešavanje sodnika v njegove zadeve odločno prepovedal, vsled česar mu je dal sodnik ukor in dal ta ukor tudi protokolirati. Danes se je ta stvar zaznala tudi v parlamentu ter vzbudila med poslanci, zlasti pa med Jugoslovani veliko ogorčenje. — Poslanec dr. Ravnih ar je takoj vložil v tej zadevi interpelacijo, ki so jo podpisali napredni jugoslovanski poslanci in Čehi. Interpelacija osvetljuje zares čudne razmere na Koroškem. Pri pliberškem sodišču, scdišču za popolnoma slovenski okraj, so trije sodniki, od katerih pa zna samo eden napol slovensko. — Interpelacija je izzvala v slovanskih krogih splošno pozornost. _ Reorganizacija državnih železnic. (Izvirno.) DUNAJ 8. Pododsek državnega železniškega sveta je imel včeraj sejo, v kateri se je vršilo posvetovanje o reorganizaciji uprave državnih železnic. Član pododseka, posl. P o v š e je predlagal, da se vsaj poizkusno ustanovi prometno ravnateljstvo v Ljubljani. Novi predsednik ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 8. Predsednikom ogrske zbornice je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Naday. _ London 8. Balfour je odstopil od vodstva opozicijskih strank. Lizbona 8. Predsednik d' Arriaga je vsprejel demisijo ministerstva. italijansko - turška vojna. Mobilizacija v Italiji. CUR1H 8. Glasom nekega poročila „Neue Ziiricher Zeitung" so bili vsi italijanski alpinski polki postavljeni brez druzega na vojno stanje. Več polkov je bilo prestavljenih na avstrijsko mejo. Vsi reservni in domobranski častniki so poklicani na štiritedenske orožne vaje na avstrijsko mejo. Vse pod orožje poklicane se je posebej naprosilo, naj niti časopisju, niti sploh javnosti ničesar ne naznanijo, da so poklicani pod orožje. RIM 8. Listi, ki so navadno dobro poučeni o vojaških stvareh, javljajo, da je italijanski generalni štab sklenil poklicati pod orožje letnika 1886 in 1887. Za Tripolis je določenih 100.000 mož. Število padlih v zadnjih bojih je mnogo večje, nego se to uradno priznava. Stališče generala Caneve je omajeno. V državnih ladijedelnicah se dela z mrzličavo naglico, da bi končali v delu nahajajoča se nova križarja „Marsalla" in „Nino Biio*. Zopet italijanski poraz. CARIGRAD 8. italijanske čete, ki so se izkrcale pri Tobunku, so pri E1 Farunu naletele na Turke in dobrovoljce. Italijani so izgubili 200 mrtvih in ranjenih, Turki so imeli 19 mrtvih in 50 ranjenih. Šeik mo-hamedanskih Somalov je upadel v italijansko kolonijo Eritrejo, kjer je požgal več vasi, ter prizadjal Italijanom velike škode. Se o italijanskih grozodejstvih. LONDON 8. Listi objavljajo daljne posameznosti o italijanskih grozodejstvih. Tako piše neki angležki častnik v „Westminster-Gazette: Dne 28. oktobra je neka arabska četa predrla italijansko črto pri Bu Meliani PODLISTEK. „PTIČAR". Opereta v 3 dejanjih. Spisala Held in West. — Vglasbil Kari Zeller. K nocojšnji premijeri v slovenskem gledališču. „Ptiča rw je še iz one zlate operetne epohe, v kateri je dunajska opereta zaslovela po vsem svetu. In še danes, ko je že davno mrtev slavni trifolij, kakor so ga Dunajčani imenovali, še danes se z velikim spoštovanjem spominjajo v muzikalnem svetu imen Millockerja, Supeja, Straussa. K tem se je pridružil CarI Zeller; bil je poslednji iz one velike epohe, katere dedščino sta prevzela Lehar in Oskar Straus. Toda izza njega je šlo z dunajsko opereto navzdol in se je šele v zadnjem času zopet povzdignila. Poslednja dela imenovanih komponistov niso prinesla tega pričakovanega vspeha in vse kaže, da se bo zopet moralo črpati iz neusahljivih virov slavnega trifolija. „Ptičar" je že preveden v vse jezike; povsod je imel velikansk vspeh že zaradi svojega izbornega libreta in prekrasne melodične glasbe. Melodije so izprepletene v nacionalni tirolski „jodler" s sentimentalnim in veselim valčkom. Vsebina igre je ta-le: Vsako leto obiskuje tirolski ptičar Adam s svojimi tovariši neko vas; tu si je že našel svoje dekle v osebi Kriste poštarice, toda dekle ga noče ter se zabarikadirala v neki hiši. Potem so izvesili belo zastavo, ter se udali. Ko so bili razoroženi, so jih Italijani poklali. Avstrijski raziskovalec Altbauer se je nastanil v arabskem predmestju. Ko so se približali Italijani je prišel s svojim arabskim hišnim gospodarjem v mesto. Včeraj se je Altbauer vrnil v svojo hišo, ter našel tam umorjenega svojega arabskega slugo, nedolžnega 80-Ietnega starčka. Protestna nota porte proti aneksiji. CARIGRAD 8. V protestni noti, katero je porta radi aneksije Tripolisa naslovila na velesile, porta izjavlja, da smatra aneksijo za neveljavno, ter brez vsakega pomena, toliko s stališča prava, kolikor s stališča dejanskih razmer, ker je ista v nasprotju z elementarnimi temelji mednarodnega prava. Turčija in Italija se nahajata še v polnem vojnem stanju. Porta namerava svoje neza-starele in neoddajne suverene pravice nad obema pokrajinama ohraniti in braniti z orožjem v roki. — Naznanilo Italije velesilam, glede aneksije Tripolitanske in Cirenejske, znači formelno dvojno kršenje pogodb in obvez, katere je Italija prevzela napram velesilam in Turčiji, namreč kršenje berolinskega in parižkega dogovora glede teritorijalne integritete Turčije. Krvavi protiitalijanski izgredi v Tunisu. RIM 8. V Tunisu je prišlo do krvavih izgredov proti Italijanom. Mrtvih je bilo 20 Italijanov. Položaj v Tripolisu. RIM 7. „Agenzia Štefani" javlja pod 6. t. m. iz Tripolisa: Včerajšnji napad sovražnika ni imel nikakih daljnih posledic. Ker so prišla ojačenja, so se Italijani vrgli z veliko hitrostjo na utrdbo Hamidie ter jo vzeli. Turki in Arabci so poskusili protinapad, ki je pa ponesrečil. Ko je nastopila noč, se je sovražnik povsodi umaknil v velikem neredu in z velikimi izgubami. Glasom poročil italijanskih ogleduhov so arabski glavarji pred Tripolisom imeli posvetovanje, na katerem so sklenili, izjaviti turškemu poveljniku, da so na poziv Turkov na sveto vojno prišU sem, a da so jih Turki pustili same nasproti Italijanom, tako, da je uspeh zaostal za pričakovanjem in tudi za bodočnost ni pričakovati zboljšanja. Kljubu temu so pripravljeni za nov boj, ako se hočejo tudi Turki bojevati v prvih vrstah. A treba se hitro odločiti za napad na italijanske postojanke, ker je sicer odložitev boja neizogibna. Neki turški častnik je napram Arabcem baje izjavil, da je, ker je Turška vlada pustila na cedilu iste v Tripolitaniji, zgubil vsako nado na možnost daljnega odpora. _ Javen shod političnega društva „Edinost". (Konec.) Nato je govoril predsednik političnega društva „Edinosti", deželni poslanec in mestni svetovalec g. dr. W i l f a n. Skliceval se je na svoje že na lanskem občnem zboru povdarjano mnenje, da ni naloga poročevalca, da bi pobrobno razlagal občinsko politiko po vseh njenih panogah, da bi razlagal, kaj In kako se je delalo, kaj bi se moralo storiti in kaj se je doseglo, saj naše ljudstvo redno čita „Edinost* pa tudi „Pic-colo". Saj je naravnost razveseljivo, da ima tudi tu na shodu skoraj vsak zborovalec v rokah svoj list; zato pa je našemu ljudstvu javno delovanje v občini itak znano, saj zasleduje dogodke od dneva do dneva, a zato pa tudi ni treba, da bi poročevalec navajal podrobnosti. Naloga poročevalčeva je, da poda širšemu našemu občinstvu nekaj vodilnih misli, po katerih bi bilo treba uravnati našo po- poročiti, dokler ne bo imel stalne službe. Prilika se mu ponuja. Knez in vladar te pokrajine pride in tega poprosi Adam za kako malo službo. Vaščani in občinski odborniki so se že pripravljali za vsprejem kneza; ali ta ni prišel, ker je bil poklican nujno v Kolin. Kneginja pa, ki je hotela iznenaditi svojega soproga, pride v vas in ta čuje, da se je nekdo drugi izdal za kaeza. Bil je to namreč mladi častnik Stanislav, ki se je zaradi denarnih zadreg obrnil na svojega strica barona Wepsa. Weps pa si povsod izposoja denar in tudi prihod knežev izrablja, ker mu mora občina položiti kavcijo. Ko Weps in Stanislav slišita, da kneza ne bo, dogovorita se in Stanislav nastopa kakor knez. Krista pa, ki je hotela na vsak način pridobiti kneza za protektorja Adama, je bila s Stanislavom v paviljonu. To je uvod vsej komediji, ki se potem razpleta v komične situ-vacije. Adam se zaljubi v kneginjo Marijo, ker misli, da je priprosto, kmečko dekle. Dvor zahteva, da mora poročiti ono dekle, s katerim je bil v paviljonu; to je pa Adamova ljubica. Stara baronica Adelaida je zaljubljena v mladega Stanislava in bi se na vso silo hotela poročiti ž njim, toda konečno se vendar zadovoli s starim Wepsom. Adam postane kneževski menažerijski nadzornik in se konečno poroči s svojo Kristo. Okoli te skice se vrste mnoge komične situacije in osebe. Izlasti pa sta 2 prekrasna tipa profesorja izpraševalne komisije. „PtiČar" najde gotovo tudi pri nas hvaležno občinstvo, kakor povsod, kjerkoli so ga uprizorili. Leon Dragutlnović. litiko v občini, misli, ki se sicer podajajo same vsakomur, kdor le količkaj pozna naš položaj. Položaj naš je tak: Trst je za nas, za naš slovenski narod kakor je v sedanjih razmerah izložen nam sovražni italijanski večini, odprta rana. V Trst priteka slovenski narod iz vseh delov naše slovenske domovine, toda namesto da bi bil ves ta pritok v prospeh slovenskemu narodu, se ga ne samo izgubi velik del, temveč se celo pretvarja v strup, ki razjeda naše narodno telo. Tisočf, desettisoči, stotisoči Slovencev so prišli v Trst, slovenskih starišev sinovi slovenskega rodu, a vsi ti tisoči so za nas izgubljeni, da, pretvorili so se celo v najhujše sovražnike našega naroda. Dokler ostane stvar taka, je Trst za nas odprta rana. Trst se razvija jako hitro. Predno preide dobrih deset let, bo menda imel Trst več prebivalstva kakor polovica Kranjske. Gotovo napreduje Trst tako hitro tudi zato, ker je blizu okrajne državne meje. Povdariti pa je treba, da raste le mesto tako hitro, da pa ni tako v najbližjem mestnem ozadju, kajti tu, kakor n. pr. na Krasu, se je število prebivalstva celo zmanjšalo, dasiravno pritok v mesto iz teh krajev ni posebno velik. Prirastek je zaostal tudi drugje na naši narodni periferiji, tam, na najvažnejših točkah razvoj tudi ni tak, kakor bi bil potreben za naš splošni narodni razvoj. Će od bližje pogledamo našo občinsko upravo, vidimo takoj, zakaj se Slovenci v Trstu ne množimo tako, kakor bi bilo pričakovati glede na prebitek rojstev in pritok. Naši nasprotniki delujejo v mestu proti nam s Šolo. Vsled tega pa se njihovo nam nasprotno delovanje razteza tudi na okolico. Okolica se pretvarja v mesto, zidajo se v okolici mestne hiše, naseljuje se tu ljudstvo z mestnimi navadami in razvadami, in tudi to deluje proti nam v protinacionalnem smislu. Dodati pa je treba danes k tej karakte-rizaciji položaja Še sledeče: Slovenci imamo v Trstu svojo gospodarsko in politično organizacijo. Posl. dr. Rybaf je povdarjal, koliko lahko dosežemo, da se nam ni treba bati ničesar, če to organizacijo razpredemo še bolj, če složni in združeni gremo v boj za narodni obstoj. Res je to, toda priznati je treba, da je poleg te narodne organizacije, ki obstoji v tem, da se sami prostovoljno združujemo v društva, še nekaj, kar nas tudi mora zanimati, in to so naše javne korporacije : občina, občinska uprava, mestni zastop. Res je, da nas naši nasprotniki ne zbrišejo s pozorišča, dokler ostanemo na polju zakona, dokler se vzdrži naša organizacija, dokler bomo sami hoteli živeti, toda ravno tako res pa je tudi, da ne bomo nikdar dosegli visokega razvoja, če ne pridemo do moči tudi v javnih korporacijah, dokler ne pridemo do politične veljave v mestnem zastopu. Le narod, ki ima za seboj javne za-stope, ima zavarovano svoje življenje, je polnoveden član v skupu drugih narodov, ima zasigurano bodočnost! Kdor pobira davke, kdor uporablja ž njimi, nima le moči, ni le poskrbljen za želodec, temveč je tudi preskrbljen za kulturo. Zastonj je, če povsod razpredamo svojo organizacijo, ustanavljamo podružnice, banke, če pa ne pridemo tjakaj, kjer je politična moč, kajti ta Šele odpre vrata pravi kulturi. Šele tedaj če dosežemo to, bomo pokazali, kaj zmore slovenski narod. Dokler so nam pa te korporacije sovražne, dokler se moramo bojevati z vlado, občino, mestno upravo, bomo trpeli, se ne bomo mogli razvijati tako, kakor si želimo. Zato se moramo čim najživejši zanimati za naš mestni zastop. Okolica ima v mestnem zastopu svoje zastopnike, ki pa so poklicani pred vsem skrbeti za narodne in gospodarske koristi okolice. — Mestnim Slovencem je torej živo treba delovati nato, da si pribore tudi svoje mestne zastopnike v mestnem zastopu 1 Mestna uprava je zelo obširna. Nad 20 milijonov gre iz občinske blagajne za razne občinske potrebe in velik del teh milijonov nanosimo mi v mestno blagajno. Revizija lludskega Štetja je dokazala, koliko nas je Slovencev v Trstu, in iz teh številk se da sklepati, koliko našega denarja priteka v občinsko blagajno in poteka iz nje za občinske potrebe. In če upoštevamo to, potem moramo priti do vzpoznanja, kolikega pomena je za nas ne samo poglobitev naše organizacije na vse strani, temveč tudi da si napravimo pravo sliko o naši mestni upravi. Nekateri mestni zastopniki, četudi le okoličanskf, večkrat zahajajo med mestno slovensko prebivalstvo ter je poučujejo o mestnih stvareh, tudi „Edinost" večkrat prinaša poročila o mestnih vprašanjih, potreba pa je še veliko večjega zanimanja za podrobnosti, tudi če niso strogo narodnega pomena. Koliko je tu vprašanj, o katerih bi bilo treba govoriti: bolniška oskrba, javno preskrbovanje, policija, gasilstvo itd. itd. ter druge panoge občinske uprave. Naša vodilna misel pri vsem tem naj bi bila: Ml mestni Slovenci se moramo živo zanimati za vse, kar je v stiku z mestno upravo, prizadevati se, da se čim največ 'pomnoži naše zastopstvo v mestnem za- Politično društvo „Edinost* vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. novembra 1911 ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. stopu, da ne nastopamo le kot čisto narodna stranka, temveč kot stranka, ki hoče refomirati občinsko upravo v takem smislu, da bodo vsi člani občine, ki so deležni mestnih bremen, deležni tudi pravic; zanimati se moramo za vsa polja občinske uprave. Razmere v občini so ostale take, kakor so bile prej in ostanejo tudi še dolgo časa enake. Narodni boj se je le še poostril, in naši narodni nasprotniki nas skušajo na vseh poljih pritisniti ob tla. Zlasti velja to na šolskem polju. Ustanoviti hočejo sicer šolo na Gropadi, toda tudi to je le pesek v oči. Ostali so isti, kakor so bili, pričakovati je edino-le še hujšega. In lahko jim je to, ker se množe tudi sredstva, ki jih tem intenzivnejše lahko uporabljajo v boju proti nam Slovencem. Mi pa se le živo zanimajmo za vse občinske zadeve, a pred vsem ostanimo složni. — Oklenimo se svoje organizacije, pripeljimo vanjo vsakogar, ki je zmožen za delo, kdor hoče delati, naj le sili v ospredje, dela je za vse dovolj! (Živahno odobravanje !) K besedi se je oglasil nato izmed zbo-rovalcev g. K r i ž m a n č i Č, ki je povdarjal, da se tržaškim Slovencem ni treba nikomur metati pod noge, najmanj pa tržaškemu županu, ki je prisegel, da bo vodil občinsko upravo pravično za vse tržaško prebivalstvo, česar pa v resnici ne dela. Regnikoli, pro-težiranci tržaške občine, cdjedajo kruh domačinom, za nje je Trst Amerika, prihajajo v Trst, namesto da bi šli v Tripolis. Krepko je treba zastaviti z delom, pa bo že Šlo, in tudi mestno občino bomo naučili pravice, če ne z lepa, pa z grda! Nato je predsednik g. dr. W i l f a n z zahvalo zborovalcem na lepi udeležbi zaključil zborovanje. Hrvatski sabor — razpuščen ! Iz Zagreba dne 7. XI: Danes se je zvršilo slavnostno razpuščenje hrvatskega sabora. Tudi jaz sem se podal v gornje mesto, da se udeležim „slavnosti". Obstal sem.... Pred mojimi očimi so se vrstile sjajne, blesteče.... redarske čelade in orož-niški klobuki. Slavnostno je frfetalo perje na orožniških klobukih, veselo in ponosno so se vspenjali konji redarjev... Trg pred zbornico je izgledal kakor morišče, obkoljeno od orožne sile. „Tako nekako izgleda v Tripolisu !" — „To je — hrvatska ustava!" Take pripombe so delali prisotni. Godba častne stotnije je zaigrala „kraljevsko-. Ban-komisar pl. Tomašić je stopal z oddelnimi predstojniki v zbornico, da prečita kraljevi reskript in da razpusti sabor... Danes, čim bo sabor razpuščen, bodo poslanci dr. Lorković, Srdjan Budisaljević in Stjepan Radić — aretirani!" Tako je neki novodošli gospod priobčil množici. In čudno: množica je molčala. Ta vest ni delovala kakor kaka novost... saj tega so že vsi pričakovali. Jaz sem vskliknil: „Ustava na Hrvatske m", na kar me je neki mimoidoči gospod, ki se mu je na licu čitalo — redarstvo, pomeril od nog do glave. Ostal je nekoliko in me gledal —- in odšel je dalje. Sabor je bil razpuščen brez incidentov. Na vesti o aretaciji d ra Lorkovića in drugih je toliko resnice, da Je detektiv iskal tega poslanca po razpuščenju sabora i na stanovanju, ali ga ni našel. Govori se, da je imel detektiv nalog prijeti d.ra Lorkovića. _ Domače vesti. Pogreb predvčerajšnjem umrlega Er-nesta H v a s t j a se vrši danes popoludne ob 2. uri od bolnišnice pri Sv. Mar. Magdaleni naravnost na pokopališče. Toliko v obvestilo ! Italijani iz Krkavc. Predvčerajšnjim se je vršila pred tukajšnjo dež. sodnijo kazenska razprava proti nekim kmetom iz Novevasi na PiranŠčini. Obtoženci so govorili slovenski in zato se je tudi obravnava vršila v slovenskem jeziku. Predmet kazenskega procesa je bil neki navaden pretep v gostilni. Za širšo javnost nima stvar sama Stran li . nikakega pomena. Vendar se je na omenjeni dunajskim brzovlakom proti Trstu. Je belo- razpravi dogodilo nekaj, kar je zelo zna- pepelnaste barve, visoko-ponosne glave, čilno za kvaliteto gotove vrste istrskega ita- zelo rejena in nadvse ljubezniva in krotka, lijanstva. 1 zato jo bo na kolodvoru v Trstu lahko Kakor že rečeno, so bili obtoženci iz spoznati od ostalih sopotnikov. Da bi jo Novevasi, dočim so bili zaslišani kakor (seveda radi njene majestetične lepote) v priče trije kmetje iz Krkavcev, onega zna- Trstu ne nadlegovali sitni „detektivi*, je nega lahonskega gnezda na Pomjanščini. Prvi je bil zaslišan občinski redar iz Kr- opremljena s predpisano legitimacijo. Tukaj jo marsikateri zavida, ker ne more žnjo na kavcev Anton Pribar, ki je izjavil, da bo: sokolski Martinov večer v Trst. Vsem pač, govoril — italijanski, ker da govori „mejo žalibog, ni dano vživati take redke, prisrčne per taljan". Vendar se je udal nagovarjanju zabave! predsednika sodnega dvora ter govoril slovenski, ker bi se bilo sicer moralo klicati tolmača. Tudi druga priča, občinski redar Reja, je izjavil, da bo govoril „per taljan". Tretja priča je bil kmet Tomasin. Ta sicer nima nikake občinske sarže, a si je kijubu temu mislil, da mora biti „trd, neizprosen, mož jeklen", — tam, kier mu treba braniti pravice — krkovskega „itdlijanstva". Zato se mož nikakor ni hotel udati, temveč je govoril — italijanski. A kako je govoril! „Nel noŠtro paježe", „el ga kaška", z eno besedo rečeno: tako, da se je vse v dvorani glasno smejalo in da so se sodniki z državnim pravdnikom vred držali za trebuh ! Italijanščina, ki jo je mož govoril, je bila taka, da je sodniki začetkoma sploh niso razumeli, ker je bila konstrukcija stavkov čisto slovenska in je branitelj obtožencev dr. Rybar napravil ironiško opazko : Ta italijanščina je taka, da jo more razumeti le oni, ki zna — slovenski!" Ko je prišlo do konfrontacije med pričo in obtoženci in so ti oporekali njegovim trditvam, ter stvar seveda v slovenskem jeziku drugače opisovali, je mož karnaenkrat padel iz svoje uloge, pozabil, da mora govoriti le italijanski, ter upadel v besedo: Ne, ni res . . . ni bilo tako . . . pač pa je bilo tako in tako ! — Tako je mož dokazal, da zna pač slovenski, ne pa italijanski. To Tržaška mala kronika. Ljubavna drama. Anton Gjurko, star 34 let, uradnik pri trgovini z vinom in špiritom Cesarja Zanutti v ulici Farneto, stanujoč v ulici Pavla Diakona št. 6, je varuh 17-letne Violete Rigotti iz Kolonje št. 13. Zdi se, da je med obema obstojalo ljubavno razmerje in da je bila soproga Gjurkova radi tega zelo ljubosumna. Sinoči ob 9. uri sta prišla Gjurko in Rigotti v gostilno „AUa Capuzzera" v ulici Sv. Cilina, se podala v sobo, ki sta jo naročila. Ob 11. uri so čuli natakarji iz sobe dva strela. Ko so udrli v sobo, so videli, da sta krvavela z obraza Gjurko in Violeta. Gjurko je namreč sprožil kroglo iz revolverja najprej v desno sence svoji varovanki, nato pa v levo sence tudi sebi. Pozvali so zdravniško postajo, ki je dala oba ranjenca prepeljati v mestno bolnišnico. Rigotti je le malo ranjena, Gjurko pa precej nevarno, ker mu je kroglja prodrla v glavo. Ob 11-30 je došla v bolnišnico komisija, ki je proglasila Gjurka aretiranim. Rigotti je izjavila, da ni imela nikakega Iju-bavnega razmerja z Gjurkom in da ne ve, zakaj je on izvršil omenjeni čin. Tatvina. 21-letni kovač Fran Sušnik iz Radovljice, stanujoč — nikjer, je bil v službi pri Maksu Friedrichu, gospodarju gugalnice na fondu ulice Madonnina. Pred- slavni „Italijani-, iz katerih obstoji včerajšnjem je Friedrichu na enkrat zmanj- so oni italijanstvo Krkavc, kakor vse Pomjanščine sploh. Cercle franco-i!Iyrien naznanja, da se prične jutri v petek s poučevanjem. Francoski tečaj bo vodil g. Felix de Goyon, učitelj, ki obeta mnogo vspehov in od katerega je pričakovati, da bo vodil francosko šolo v popolno zadovoljstvo vseh učencev. Poučevalo se bo zvečer v dveh kurzih. Prvi bo namenjen začetnikom, drugi pa bo posvečen več konverzaciji. Vsak član lahko obiskuje poljubno enega ali oba kurza. Kdor hoče obiskovati te kurze, mora biti član krožka. Članarina znaša 1 K na mesec. Poučevanje je brezplačno. Tudi drugih prispevkov ni. Tečaj se otvori v petek zvečer ob 7. in pol v CM šoli na Acquedottu. Želeti je, da bi se jutrajšnjega večera udeležili tudi stari člani krožka. Stavbeni odbor za novo C. M. šolsko poslopje pri Sv. Jakobu ima v petek, dne 10. t. m. sejo ob 7. url zvečer v pisarni g. dr. Abrama. Potrebna je polnoŠtevilna udeležba. Šolski zdravniki na okoliških šolah so ponekod že začeli svoje delovanje, a menimo, da bo to delovanje zelo ovirano, ako ostane pri tem, kakor se je to začelo. Učitelji I. razredov so namreč poslali starišem celo polo vprašanj o razvitku in zdravju otrok — v laščini. Preprost Slovenec, ki le za silo umeje laščino, nikakor ne more umeti teh vprašanj in seveda potem tudi ne odgovoriti. Zato svetujemo šolski oblasti, da pošlje starišem slovenska vprašanja, sicer dobi zdravnik take pole nazaj, kakor sem jo poslal jaz, namreč — prazne. Slovenski oče. Komorni večer kvarteta ŠevČik. — Ukljub temu, da je Trst veliko mesto, se vendar pri nas občutno pogreša prave, umetniško vrhunŠke glasbe, kakor se jo običajno nudi v drugih, celo manjših mestih, na rednih komornih večerih. Tržačani se zadovoljujejo z glasbenimi vžitki, kakršne jim nudijo različne godbe v raznih restavracijskih in kavarniških lokalih. Nikakor se pa TržaČanom ne more odrekati smisla za umetniško glasbo in je c. Češka Beseda in Slovanska Čitalnica nedvomno zelo vstregla občinstvu, da je pridobila gornji kvartet v gostovanje, na katerem pridejo vsi ljubitelji popolne in klasične glasbene umetnosti na svoj račun in to še tem bolj, ako jim podajo tako glasbo umetniki, kakor so člani gornjega kvarteta ki je po sodbi kritike enakovrsten slavnemu češkemu kvartetu, čegar primarij je Hofman. Kvartet, ki je, kakor smo že zadnjič poročali, nastopal že v vseh največjih evropskih mestih in pred najvišjimi osebami, nastopi tudi pri nas z najizbranejšim vspo-redom, s pravimi biseri najvišje umetniške glasbe, kakor A. Dvorakovim F dur kvartetom, B. Smetane E moli kvartetom „Iz mojega življenja in A. Glazunovim A moli kvartetom. — O teh točkah podamo prihodnjič v informacijo c. občinstva kratek popis. — Cene: Lože I.—II- K 20-, III.—IV K 15. Sedeži v pritličju I.—V. K 4*—, VI.—X. K 3—, XI.—XV. K 2 — Sedeži na galeriji K 1 50. Stojišča v pritličju K I*— (za dijake 70 vin). Stojišča na galeriji 60 vinarjev. — Predprodaja sedežev pri vratarju v „Narodnem domu Martinova gos! Pišejo nam iz Notranjskega: Ponosna „Martinova gos", ki bo „kraljevala" na sobotnem Sokolskem družabnem večeru, in bo gotovo v „čast" vsem Martinom, se odpelje jutri zjutraj z kalo več reči, med drugim trije pari hlač, suknja, svilen dežnik in kletka z dvema japigama. Včeraj pa, ko se je sprehajal po aja posojila na vrednostne papirje, srečke in vrednote manjšega obsega itd. ESKONTIRA menice, fakture in račune. Pcsrelnje žiiljensto in starostno zayaroYanj3 in zavamaoje p oti ognjn, Tlom itd. itd. PRESKRBUJE VADIJA, KAVCIJE IN ČEKE. MENJAVA VALUTE. Izdaja štedne listke za delavstvo. UMETNI ZOBJE Df. JOSlP MlffltIIĆ El — je otvoril — E3 : PISARNO: Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST - ulica della Caserma št. (3, II. n. Odlikovano pekarna In slanama VINKO SKERK-TRST 2 HO O o T5 O 3 O* O < Kk O | fl> 3 08 ax Trikrat na dan svež kruh. Prouaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vae predmete za peči. NajfineiSa moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. BezplaČna postrežba na dom. Kruh ln slaftfiloe se Izdeluje igieničkim električkim strojem kazenskega zagovornika U TRSTU ~ ulico Zonto štev. 9 I. nadstropje. : TELEFON ŠTEV. 1766. : Zajamčeno solidno POHIŠTVO 6. KEIBLER. Via Mollno fi vento 7. Zamenjuje novo pohištvo za rabljeno, kupuje rabljeno pohištvo in tapecarije. Haročbe po dopisnici. Naj zmernejše cene. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN Velike nove prodajalnice IpflF" pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul. Stadion it 6 - Telefon 22-85 OiBa tfedalltta Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceae zmerne. Bogata izbera izbera popolnih aob od 3OOrd „Vdovec" na inseratni oddelek Edinosti. 15;71 Cnrnimom učen to ali učenca v trgov uo Oprt/JllluUI mešanega blaga. Vekoalav P< d- iog»r, Lokev pri Divači. 1921 llnnrfllO prilika za gospe, ki želijo imeti zelo UyUUllct dober Sicgerjev šivalni stroj s priti-klinami in triletnim jamstvom, etal je prej 120 K, proda se za 64 Najnovejši sistem tudi za vezenje kron 110. B. Caterina 7, dvorifče. 1969 Sedemnajstletna ISKSft šolo, zna slovecsko, nemško in i alijansko, datilo-gratijo, išče službo v trgovini Prijarne ponudbe pod „Eoaalia štev. 1997a. Naslov pove tudi inseratni oddelek Edinosti. 1997 Dvonadstropna sredini me ta Idrije Da prometnem kraju. V nji se Dahaja že nad 30 let gostilna Pripravna je tudi za trgovino na debelo, ker ima proste rno klet. Ceua kron 25.000. Naslov pove Inser oddelek Edinosti. 1961 Josip Trampuš -f^-SSS priporoča »vejo pekarljo. Večkrat na dan ■vet kruh. — Zaloga moke vsake vnitgii prvih mlinov. Vino ln llkezjft v »teklealoah. Sladčioe in blikoti. Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. H. TRST, Ulica GlUlia št. 41. TELEFON 313, rim. II. Kristali, zrcala, stekla, bruienle, posrefireuanje, smlrkanje, pregibanje, dekoracije na kislino in smlrek. Reklamska ogledala. Vezan e z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA : Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. Guerrino Marcon Trsi, via Betoedere šf. 13. Jgine-gioskofs ■ar Zaloga vsakovrstnega v Skednju in prentop. ^ . « ,, r—3 Zrbe alkoholizma veliki pretresljiv drama. Jfans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON št. lUSb. TRST al della Zonta št. 7: J. .995 aloga oblivala = in lastna delavnica = MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkih = iii zmernih ceuah. ■ Hans Scheidler = zobotehnik = Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piftzza C. Goldoni št. 5. II. Nova trgovfna gramofonov Helvetia Trst, ul. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji. Švicarski aparati od K 50 naprej. - EDINA ZALOGA - slovenskih plošč vsake vrste. CENE ZELO ZMERNE. Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20. Kra?na, pozlačena, najfineja ura Aoker-Remont s p ozlačenim Stevilnikom ; utn ima dobroidoče 3f»-umo kolesje, za kar se jam^i 3 leta, 1 kra*na o vratna igla a ina ili - brilautom. 1 pozlačen prstan a pon. kamnom za goa^ode ali gospe, 1 krasen coliier iz okolu 150 t rijentalBkih jetl, najmodernejši n>. kit za dame, 1 krasna garnitura gumbo7 za zapestnice ovratnike in prsi, zajamčeno 3% Double-zlata a patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, i eleganten žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 souiad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 r&zličuih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki so korntai in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato aro vred, iti sama \tlja d.akrat toliko, stane samo K 1*20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Edor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep no-žiČ z dvtmi iezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak rizUo. S> a prodajalnica manufakhrnega blaga Enrico de Frnnceschi Trst, ulica deile Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) TELIKA IZBERA bonibažeTlne, trllla, faštanja, volnenega blaga, Izdelanega moškega in ženskega perila In drobnarij ::: po najzmernejših cenah. ::: m © C Skladišče žagovine f»osipanje po mokroti, snaženje javnih okalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje se na drobno PosfreŽba Dđ Č0m. in debelo. —____ Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Belimi St. 13 lasprctl certre it. iitou lovesa Bogat izbor ur vfake vr*te, kakor tudi ubunov, prstanov z dijamanti ln brez dijaman-tov, ženske »erlžlce, zlate ln srebrne za motike, vse po konkurenčnih cenah. Vicko Duplančić i Trst, Campo Belvedere St. 3 priporoča si. občinstvu svojo j novo gostilno i Toči se novo prvovrstno splitsko vino, !• . . . črno, opol in belo. • • • • CENE ZMERNE. = CENE ZMERNE. Na debelo posebne cene. Vek. Petrov® čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. wm Izdelanih domaffl) ieollev. Sprejemajo se naročila po mer!« Podpisaia priporoča slavueuiu o Činstvu svojj pekarno in sladščičarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Dooador.t) Prcdaia ves dan »vet krob vs&te vivte iu aladfilce ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vaakovr-tii prcpeficnol (BiBCottiniJ. JOSiP VATOVEiC. : Postrežba : tudi na dom. R. &a$periiai, Trst telefon štev, 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. Uliitli 2051 ttrcjsm razcariBjauje taturiuitsitoii Dima 12 litaic, (ostalim aa lom. POSlLJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. BZastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovaru« cementa »PORTLAND* ▼ Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENB BREZ KONI [ONKURENCB. f-l-h-HM- i