OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE OD RINK^C mini reportaža PROSTOR, ŽAL TEGA PA NI... Otovorjena s košarami in torbami ter košem preko pleč je sključena sto­ pala proti tržnici. Bila je sobota. Pro­ dajni pulti so bili že od ranega sem skoraj v celoti zasedeni. Le tu in tam so prodajalke nekoliko preveč komo- dno razstavljale blago, ki ga v teh, v pomlad prihajajočih dneh, pač lahko ponudijo. Po nagubanem licu sodeč jih je morala imeti krepko preko se­ demdeset. Prispela je. Prve prodajne mize so zasedene s prodajalkami skute in sme­ tane. Tu nima kaj iskati. Malo naprej. Glej, glej, tu bi pa bilo kar dovolj prostora, da razstavi blago, ga proda, saj dosti itak nima, in potem hitro krene nazaj proti domu. »Je tu še kaj prostora?« de in po­ gleda po ženskah onstran pulta ter prepričana v pozitiven odgovor odloži košare. »Ja, kaj pa prodajate, mam ca?« se namesto odgovora zasliši vprašanje iz­ za pulta. hNekaj regrata imam in . . .« Ni do­ končala stavka, ko so ženske kot v sla­ bem pevskem zboru enoglasno zapele ter se na široko razpostavile ob svo­ jih mizah: »Ne, žal ni prostora. Že me se stiskamo, da komaj ob mizi sto­ jimo .. .!« Torej nič. Sklonila se je ženička nad svoje košare, jih dvigni­ la, videlo se je, da s precejšnjo težavo in stopila naprej proti sredini tržnice. Pri drugi in tretji mizi tudi po nje­ nem mišljenju ni bilo prostora. Pač, glej pri četrti, tu pa se bo nekaj ven­ darle le našlo. Ljudi se je trlo, da bog pomagaj. Enkrat se je nekdo zaletel vanjo s te, nato zopet z druge strani in tako naprej. »Bo malo prostora tu­ di še zame?« je vprašujoče pobarala prvo ženico, ki je stala ob robu pro­ dajnega prostora. vHm, kaj pa boste lepega prodajali mamca?« se je culo tudi tod. že je hotela odgovoriti, da ima nekaj re­ grata, pa se je spomnila, da s tem ne bo nic. Hitro je s pogledom ošinila po mizi, iščoč blago, ki ga ni, da bi ga ponudila ... »Kaj, nekaj jajčk sem prinesla, dru­ go skoraj omembe ni vredno«, je še dodala, prepričana, da je zadela v čr­ no. Pa ni. Po mizah jajčk resda ni bilo, imele pa so jih gospodinje pod mizomi v košarah in pridno ter nepri­ siljeno, predvsem pa kar precej po ti­ ho, so jih ponujale mimoidočim go­ spodinjam. r,Ni prostora, ni prostora,« je zapel ženski pevski zbor, kot da poje naj­ bolj ubrano in razširjeno narodno pe­ sem. Pa je ženička tiho, brez besed dvignila košare in usmerila korak na­ prej proti tržnici, iščoč svoj prostor. Izkušnje so bile bridke. Nič ne de, je pač tako, da je konkurenca huda stvar, tudi kadar gre za regrat in repincelj, pa rožmarin in peteršilj. Dvakrat, tri­ krat je še poskusila, pa ni šlo. Nikjer prostora. Oh, da, prostor bi že bil, to­ da Tli ga bilo zanjo. Pa tako so jo že noge bolele! Nič ne de, bom že nekako prodala, si je mislila ... Pristopil je moški, jo ogovoril, po­ prijel pod pazduho in stopila sta na stran. Regrat je menjal lastnika — in to ves. Enako se je zgodilo z jajčki, pa še peteršilj; skoraj vse je prodala. Bil je nek ekonom in pokupil je sko­ raj vse, kar mimo pulta, na robu trž­ nice in še prej preden se je ženička dodobra zavedla ... Stisnila se je k prvi prodajni mizi, razpostavila ostanek blaga na prosto­ ru, ki ji ga je odstopila soseda in bolj kot prodajala je razmišljala o ljudeh, njih značaju, navadah, besedah in de­ janjih »Drugo soboto moram priti prej,« je bolj zase kot za sosedo dejala, ko je na skrivaj pogledala, če je v robec zaviti denar za prodano blago še na svojem mestu . .. Bil je. Le čemu ga je namenila. . .? BERNI STRMCNIK 5IIL5ltf|| — ifiunifii! Na seji občinske skupšči­ ne v Celju so obravnavali tu­ di poročilo Zavoda za šo^gitvo — organizacijske enote Cel­ je — o delu vzigojnoizobraže- valnih zavodov v celjski ob­ čini. Ugotovili so, da se to delo iz leta v leto izboljšuje. V vzgojno — varstvenih zavodih za predšolske otroke (vrtcih) je bilo v preteklem letu 1.343 otrok. Med njimi 51 takšnih, ki še niso dopol­ nili dveh let. Potrebe po šir­ jenju teih kapacitet so izred­ no velike, saj so delovni po­ goji v sedanjih razmerah iz­ redno težki, številni starši pa komaj čakajo, da se kje izprazni kakšen prostor za njihovega malčka. Za 56 od­ delkov že počasi primanjku­ je vzgojiteljic, ker bo ob no­ vih gradnjab še po\ečalo te­ žave, saj teh kadrov v Slo­ veniji ni preveč. Da bi ta problem vsaj do neke mere omilili, je ni:jno potrebno razpisati več štipendij, kad­ rom pa preskrbeti tudi ne­ kaj stanovanj, saj se drugače lahko zigodi, da bomo imeli objekte in otroke, v2gojite- Ijic pa ne. Varstvo šoloobveznih otrok je nekako dvojno. Za nižje — ker še niso toliko samostoj­ ni, da bi jih starši puščali doma, ter za višje, kjer je največ tistih, ki imajo slabe uspehe. Za te poslednje je varstvo nujno, prav pa bi bilo, da bi positalo tudi ob­ vezno, saj bi na ta način občutno zmanjšali osip. Izredno lepe uspehe so v vzgoji in izobraževanju do­ segli z organizacijo malih šol, saj je ta nadvse korist­ na pripravljalnica otrok za redno šolo zajela že skoraj vse predšolske otroke. V zvezi z delom osnovnih šol bi omenili, da se učni rezultati počasi izboljšujejo, neuspehi pa so še \-edno re­ zultat objektivnih — širših družbenih in subjektivnih — razlogov. Zaskrbljujoče je, da je med neuspešnimi učen­ ci tudi precej tistih, ki so redno prišli do osmega raz­ reda, in da je veliko učen­ cev brez pravega razloga iz­ ostalo od popravnih izpitov. Nekaj klasičnih — kot so prostorska stiska, prenatr- panost, kadrovski problemi na poklicnih šolah, nove vse­ binske spremembe itd. osta­ jajo še v naprej. Posebej bi Fvoudarili, da so nekatere de­ lovne težave pogojene tudi z izredno visokim številom vozačev — saj jih je na go­ stinski šoli kar 90 %, v ce­ loti pa kar dve tretjini. Za­ radi tega močno trpijo pred­ vsem prostovoljne aktivnosti učencev. Ker je vseh vo­ začev neverjetno veliko, je obem jasno, da njihovih te­ žav srednjih šol v Celju ne more reševati samo celjska občina. Medobčinski — pa tudi republiški dogovor je zato nujen. Pri vseh teh te­ žavah celjskih srednjih šol pa moramo na kraju le pou­ dariti izredno pozitivna pri­ zadevanja učiteljev in učen­ cev, saj so učno-vzgojni re­ zultati v večini nadvse dob­ ri in ohrabrujoči. J. ZUPANČIČ mali intervju VPRAŠUJE ZDENKA STOP AR ODGOVARJA FRANC ŠELIH FRANCA ŠELIHA, predsed­ nika kulturne skupnosti v Slo­ venskih Konjicah in nestalne­ ga delegata pri republiški kul­ turni skupnosti, smo zalotiU sredi največjega dela, a si je kljub temu utrgal pol urice časa za sproščen pogovor o kulturnih prizadevanjih in sredstvih zanje. Imel je polne roke dela s pripravo zadnje kulturne prireditve v okviru meseca kulture v Slovenskih Konjicah. To je bilo gostova­ nje celjskega gledališča s predstavo Umor v katedrali. O prireditvah, ki so se prete­ kli mesec nizale in uresniče­ vale misel, da približamo kul­ turo ljudem, je tekel najin pogovor. »Bogat program ste pripra­ vili za vaš kulturni mesec, se­ stavljen iz domačih sodelav­ cev in gostovanj vrhunske kvalitete. Bližamo se koncu prireditev. Kaj ste pri tem op£tzili?« »Obisk, lahko rečem, je bil relativno zadovoljiv. Odvisno je bilo, kakšna zvrst je bila zastopana. Koncert domačih pevskih zborov je bil slabo, obiskan, na prireditev doma­ čega ansambla pa je vse dr­ lo.« »Kako so ljudje sprejeli filmske predstave?« »Izredno skrbno so poslu­ šali uvodne besede, ki so spremljale projekcijo Rdečega klasja. Ko so odhajali, so ugotavljali, da se je nekaj po­ dobnega dogajalo tudi v na­ ših krajih v preteklosti.« »Tudi baletnike iz Ljublja­ ne ste povabili?« »Da, a je bU obisk majhen. Tisti pa, ki so prišli na ogled vrhimskih mojstrov, so bili izredno zadovoljni. Umetniki so se pohvalih, da je malo take publike. Kaj hočemo, ljudi moramo počasi tudi na­ vaditi na takšne stvari, na kakovost.« »Pri vas je že tradicija, da imate vsako leto ob tem času likovno razstavo, ki je skrb­ no obiskana. Kako je bilo letos?« »Likovne razstave imajo pri nas vedno uspeh. Ljudje so dovzetni za tovrstno kulturno poslanstvo, kar nam mora bi­ ti vodilo za vnaprej. Še več Jih moramo Imeti, ker s tem vzgajamo tudi okus potrošni­ kov.« »Mislite, sodeč po letošnjih izkušnjah, z mesecem kulture v Konjicah nadaljevati?« »Govorite o izkušnjah. Da, bile so, pokazale so, kaj lju­ di zanima, čemu so dorasli, kaj moramo storiti, da bo v prihodnje pri nekaterih, zla­ sti vrhunskih prireditvah, več zanimanja. S programom kul­ turnih prireditev mislimo na­ daljevati, vendar nam bodo letošnje izkušnje narekovale temeljitejši premislek.« ŽIČNICE VeUka gondolska žičnica, sedežnice in vlečnice na Gol­ teh redno obratujejo, smu­ ka je še ugodna. KOPALNI BAZENI ^ Odprti so bazeni na Dobr- nd, v Laškem in v Velenju. DELO NA SMEHO- VEM KLANCU OŽIVELO Te dni so se na Smehovem klancu pri Mestinju sipet za­ čela dela. Po.stavljati so za­ čeli robnike in utrjevati ban- kine, najbrž pa bo prišlo na vrsto še asfaltiranje zgornje plasti ceste, ki ga v jeseni niso dokončali. Tu in tam je asfaltna obloga že močno na­ četa in bi to bUo skoraj nujno. DOBRO Uslužbenci gozdnega obra­ ta Brežice, revir Podsreda, bodo v prvih dneh pomladi skupaj s pionirji osnovne šole Bistrica ob Sotli pričeh s pogozdovanjem tri hekta­ re velikega prostora pri gra­ du Podsreda. Takšno sodelo­ vanje med omenjenim obra­ tom in šolo traja že tri leta, lani pa so prizadevni poinir- ji dobili za svoje delo nag­ rado, ki jim jo je pokloni­ lo Gtozdno gospodarstvo Bre­ žice v v^ini 500 ND. Za po- gozdovanje treh hektarov bo­ do pionirji porabili 9000 sa­ dik in tako bo v bodoče pri podsredčkem gradu po zaslu­ gi pionirjev in gozdnega go­ spodarstva raslo lepo število smrek in macesnov. Takšno sodelovanje pa ni le koristno za gospodarstvo, pač pa tudi za učence, saj se bodo tako navadili spošto­ vati naravo in ceniti njene plodove. OBNOVLJENA STRELSKA DRUŽINA V Bistrici ob SotU že ne­ kaj časa dela obnovljena strelska družina, ki šteje 92 članov. Člani so v naj­ večji meri včlanjeni tudi v Zvezo vojaških rezervnih sta­ rešin, nekaj je lovcev, del včlanjenih pa je tudi iz vrst Zveze mladine. Strelci red­ no trenirajo, skoraj popol­ noma sami pa so si zgradili strelsko lopo, za katero je delno prispevala sredstva ob­ činska strelska zveza. Vsa dela pri strelski lopi so opravili prostovoljno. Strelsko društvo Bistrica ob Sotli je v občini Šmarje pri Jelšah edino aktivno društvo, ki ima tudi svoje strelišče. SLOVENSKE KONJICE REVIJA PEVSKIH ZBOROV V nedeljo, 19. marca, je bil v Vitanju koncert zdru ženih pevskih zborov konji­ ške občine. Nastopili so: zbor upokojencev iz Sloven­ skih Konjic pod vodstvom Jakoba štefančiča, moški zbor iz Vitanja, dirigi f 1 mu je Vlado Mohorič, moški zbor »Ivo štruc« iz Sloven­ skih Konjic pod vodstvom Franca Rozmana in oktet prosvetnega društva iz Loč, katerega je vodil Ignac Mla­ kar, moški zbor »Svoboda« iz Zreč in mešani zbor »Svo­ bodna iz Zreč_ oba pod vod­ stvom dirigenta Vlada Mo- horiča. V zadnji točki kon­ certa so nastopili združeni pevski zbori, katerim so di­ rigirali Jože Štefančič, Vla­ do Mohorič in Franc Roz­ man. MALE ŠOLE OŽIVELE V preteklem tednu so pri­ čele z delom male šole. Do- ličenci osnovne šole »Bibe Booka« v Šoštanju že vrsto let, zlasti marca, obiskujejo mamo padlega revolucionarja B. Ročka. Tudi srčen ter se je razvil v prijazen pomenek. Mladi so z veliko Rockove mame, ki zdaj pri 84. letih živi sama v enem izmed sU lenju. pa ŠB res ia^ čas, ki v njem živimo, je poln protislovij, resnič­ nih in navideznih, odvisno pač Od tega, kam zremo, oziroma kaj nas zanima. Vsi dejavniki so usmerje­ ni v uresničevanje števnl- nih odgovornih nalog v zvezi s stabilizacijo naše­ ga gospodarstva. Uspehov nam nikakor ne manjka, čeprav po drugi strani ve­ mo, da marsičesa še ved­ no nismo dosegli. Prav gotovo je varčeva­ nje z vsem, od reproduk­ cijskega materiala pa tja do družbenega denarja, eden izmed bistvenih de­ javnikov, ki bo vplival na to, kako bomo izpeljali celotni stabilizacijski pro­ gram. Varčevanje pa si po­ nekod predstavljajo tudi malce po svoje in kot vse kaže iz hudo resnih stva­ ri delajo smešnice, ki se jim ljudje prav radi in od srca nasmejejo. Za tak ukrep, ki je dvignil nema­ lo smeha in zabave (da o drugem ne govorimo), so poskrbeli tudi na šoli za zdravstvene delavce v Ce­ lju. Da bi čimbolj smotr­ no gospodarili s sredstvi, ki jih jim družba daje za nemoteno delovanje, so ukinili kupovanje toalet­ nega papirja. Vsaka go- jenka te šole, od prvega letnika pa tja do četrte­ ga, kjer sede dekleta, ki bodo čez nekaj mesecev