Posamezna številka stane 2 kroni. z Naročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta 18 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se , zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem taseriranju primeren popust. Upravnfšlvo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije. Telefon inferurban šiev. 113. 9. štev. NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO Maribor», dne 23. januarja 19213, r-o smina v državi httS pavšalirana. »Straža" izhaja v pondeljek, sredo bi'petek. Uredništvo in nrravnišfvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. * Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12, ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. Letnik XIV, Današnji nacionalizem. Danes vlada nacionalni impenja-lizem in ti .siromak, ki si bil vedno a v est svoji narodnosti, mišljenju, jeziku, veni svojega rodu, ki se v tej zvestobi nisi-plašil žrtev in trpljenja, ne boš tako lahko postal narodnjak in naeijonaltet današnje dobe: današnji naeijonalijzem te bo zavrgel, osuval j, Opljuval in celo poteptal, če nimaš čuta za imoerijalizem ali če niso v prvi vrsti imperijalist. Tisti- ki so bili vedno imperijalisti, in če je tudi bil njihovemu narodu sovražen imperiali -zoni na višku in obla-sii, so danes — najbokši narodnjaki. Ko so Francozi gospodarili v Sloveniji, so se njihovih generalov oklenili tisti naši veljaki, ki so prej naš narod z vso silo sukali proti Dunaju, ki so hoteli,; da bo Slovenec skoz in Skoz Avstrijanec, — in glej, zdaj so hoteli i. isto* ali pa še večuo vnemo napravih iz njega kar čez noč Francoze. Naši kmetje so dejali: gospod, to ne gre tako hitro, počakajte, da se sami zasučemo, sklonemo in okrene -mo — in res ni šlo, Francoz je odšel, naš veljak je pa še vedno sukal našega kmeta, sedaj zopet proti Dunaju, — ia narodnjak je Ostal, najprej pod Avstrijo, potem pod Francozi In sedaj zopet pod Avstrijo, ker je pač vedno sukal uboge narodne sloje, kakor je hotela slučajna oblast — kakor je hotel vladajoči imperijalizem. Pustimo stare, vzemimo današnje narod n pik o ! Fred vojno, med vojno so sedeli mogočno in samozavestno v čr-oo~žoii)L uradih, bili so Slovenci, saj so s kmetom--in delavcem govorili slovenski m včasih so celo kaj storili za „narodni blagor“, iz primerne razdalje seveda, — v» uradu so pa ostali nemi in trdi hlapci imperijalizma in celo tvoje otroke, slovenski delavec in kmet, *to vpisovali z ,,sch“ mesto „š“ r— ker jun je imperij a tizem štel to v-’dóbrd; la danes, če prideš pred takega veljaka z listino katero ti je on sam sestavil, boš ozmerjan in opsovan kot — „n ométti*"/ ust varitei j tvojih dokumentov in tvoje „nemčurske“ preteklosti je: pa danes največji narodnjak, — ker je današnji jugoslovanski nacijonahzem — imperi; ali stični n aci j on alizem. j Za vse, pa če so bili še taki hlapci avstrijskega imperijalizma, je zgra.-: iena danes široka pot nacionalizma , ki vodi naravnost v Beograd. V im -nerijalistično-oblastni službi izvežba-ni gardisti in lakaji pridejo tja in žo , obvisi na njih oko pravega oblastni-ka. ■ zna presoditi in oceniti pravi mamriial za svojo službo. Primerov za to ne manjka. Faši-stovske organizacije med Študenti ter med navadno mularijo po dolma ans -kih, hrvatskih mestili in tudi že pri nas se sestavljajo iz divjakov, ki so ; izvrševali svoj divjaški, razgrafaški • in razbijaški posel že pod nemško in pod italijansko zastavo, 'gonje preti muslimanom v Bosni vodijo ljudje, ki so sicer res Srbi, na žalost, bi lahko rekli, ki so pa bili popre/ ravno jè protldržavno, oziroma, na kak način sme peščica ljudi maltretirati vse delavne sloje, češ, da so protidržavni. Akademiki in župnik so izpolnili to željo. Vršilo se je javno zborovanje in tu se ie narodu razlagal po;m države, nacije m državne uprave s stališča seljaskega sveta. Na vlado se je poslal protestni brzojav radi zad -njih italijanskih izpadov, pela še jena rodna himna, klicalo „živijo!“ kralju, skratka, shod ni bil samo poučljiv, temveč tudi zelo patrijotičen. Prebi -carstvo so .,o mirno razšlo. — Fašiste je to vjezilo in istega večera- so pes -lati iz vo.rško kasarne dva svoja .oborožena C. n:d, ki sta najprej grozila in rogovilila p e vasi, potem |>a vdrla v župnikov hum. Tu je bilo k sreči nekai solnikov, ki so ju razorožili. — Radi lega je* započela prava Kazenska ekspedicija cci strani vsemogočnih fa’ šistov.' Enega seljaka, ki je bil pri o- I men;enem i nzorozedju prvih dveh fa* šistov so zalotili doma ter do gola izropali druge so iskali pri župniku in po gostilnah. V Župnikov dom so celo : vdrli vojaki s puškami in bombami is obrnili celo hišo narobe. Po gostilnah so staviiali ljudem nože na.prša* izpili veliko množino vina, placali pa niti vinarja. - Krona vsega je pa to-le : Narod , razburjen, ogorčen, pošlje potom , svojega vaškega zastopnika protest-na o-krajno glavarstvo — ih glej, sredi noči že pritečem žandarji, ki pa s po -močjo istih fašistov, ki so dan popre., razgraja.!/ kratkomalo‘zapro vaškega zastopnika. Obenem so razgrajali po župnišču ter iskali študente, ki so go-voEili na Božič, češ, da so- radičeve/ Narod se prito/uje, prosi tu, prosi tam j - vse zastonj, par divjakov divja p© svoji prosti volji. Dopisnik pravi na koncu: „Samo močni narodovi jugoslovanski zavednosti in rodoljub]© se je zahvaliti, da narod ne izgubi zau-' panja v državo, kakor ga’ je že izgubil do vlade." Avtonomne deželelrT njih premoženje. Po prevratu oktobra 1918 je prenehala državna avstrijska oblasti tu avtonomne dežele, s svojim upravnim j aparatom so postate, siénostojne. Deželni glavarji z deželnfim zborom in odborom so postali dejansko vladarji svojih kron caia v smislu .določil pragmatične sankcije. Tem je pristojalo zdaj odločevati, kaj naj se zgodi v prihodnje. Tako so dejansko nemške kronovine starte Avstrije n apra vile med seboj zvezno državo — republiko Nemško Avstrijo* Tudi za dru ge dežele je bila ta pot pravilna. Ti od ljudstva izvid eni poslanci bi bi 3 poklicani, da skupno določijo usodo teh pokrajin ’, t/ so/M/zakoniti po svecloyalci med poedii/mi deželanv in med novim tovarišem —K; kraljevino Srbijo To se pa pri nas v Sloveniji ni izvršilo. Sestavili so mfedsitran&ko vlado brez parlamenta;' »postavil1/ poverjenike, ki niso bili od ljudstva izvoljeni, aparat avtonomne deželne u-prave, ki je izvrstno delovali, in bi bil Sv. Oče Benedikt XV. umrl. Sv. Oče je zatisnil svoje oči 22* januarja, ob 6. uri zjutraj. Papež Benediki XV. (Jakob Della Chiesa/ je bil rojen 21. novembra 1854 v Pegli blizu Genove. Študiral je v Genevi, kjer je tudi dovršil pravne študije in postal» doktor prava./. Posvečen jo bil za mašnika 21. decembra 1878, na kar je • študiral na akademiji v Rimu Štiri teta in postal doktor cerkvenega pra’ va. Papež Leon XIII. ga je imenoval za svojega tajnika- in. ga je poslali v-Madrid kot tajnika, nuncijature. Leta 1887 jo pi/šet; za tajnika k kardinalni Rampolli, ki ie bil papežev državni tajnik. Pri Rampolli je postal tudi rav natolj pisarne in ie kot tak reševal di plomatične akte. Leta 1807 ga je imenoval Pij X. za škofa v Bologni. Leta 1914 je bil od Pija (Imenovan kardi- mitom in je 3. septembra istega teta kot kanonično, najmlajši kardinal Ml izvoljen za papeža. Papež Benedikt XV. je imel plemenito srce z,a revne in uboge, katerim jo daroval velike svete. BO je pa' pez mini. Med vojsko je večkrat pozval vojskujočo se narode, da- prekinejo nečloveško klanje in - sklenejo mir. Ljinlstva ga žal niso poslušala., zdto pa jo prišlo brezmejno gorje čez narode. Med vojsko je Papež Benedikt XV kazal veliko skrb za vojne vjetnike, za in! orni rance in, bolnike. Bili jim je pravi oče, ki ni skrbel samo za katoličane,- temveč tudi za drugoverce. Za gladujočo Rusijo je povzdignil, svoj glas v posebni okrožnici; 'dal zbi rat? za gladujoče, ter tudi sam daroval za nje 1 milijon lir. Posebno skrb je imel pokojni papež za otroke, posebno za sirote " v vojn: padlih vojakov. Začel je posebno akcijo v ta namen in sam daroval kot prvi 100.000 lir. Nabralo se je z.a revne otroke 16 milijonov lir, druga zbirka se še nadaljuje, Mi Sloveneij smo- mu dolžni posebno hvalo, ker se je zavzel za ’duhovščino in vjernike v Istri in v Primorju, ter odki/to in odločno obsodil fašizem, ki je divjal proti našemu narodu. Počivaj v miru, blago srce! G delovanju rajnega papeža bomo spregovoril;; natančneje v prihodnji številki. Je nadalje dobro služil in držal deželno premoženj© skupaj, so razpustil;. Za Štajersko bd bilo seveda treba upravo deliti po nadeli! samoodločbe narodov. Slabi nasledki tega koraka so se kmalu zadeli kazati zlasti na Kranjskem, kako je drugod v tem oziru* naj dobro poučeni možje poročajo vaštemu listu. Tako so posebno dragi inventai- deželnega dvoroa, ki je bil milijon ske vrednosti, ker ni bilo pravega gospodarja, raznesli na vse krajo, dežela pa ni dobila za to nobene odškodnine. Sicer je ta narodna vlada v Ljubljani prenesla posle deželnega odbora neki komisiji, ki pa ni imela nikako izvräevalne oblast? in nobenih sredstev za uprave svojih agend; kajti odpravili so vse deželne davke in določili so le nekako miloščine za naj' nujnejše potrebe te komisije. Vse te usodne korake je napravila narodna vlada na svojo roko, ne da bi bita sklicala deželni zbor, kar bi se bilo lahko zgodiljo. Ali je vlada postavita tudi za dru g« dežele kake take komisije za upravo deželnega imetja, ih kako usodo so imele, nam ni znano, vendar bi bilo potrebno, da sie ta zadeva vsestransko pojasni, ker je postalo to vprašanje zrelo za rešitev. Danes nimamo vleč narodne vlade za Slovenijo, ki je vsaj provizorno na domeščala avtonomno oblast, danes vodijo upravo Slovenije kraljevski u-radniki, kot zastopniki centralne vlade, ki je postala absolutna gospodarica tega premoženja, ker je sama do’ ločila, da je ona prva in zadnja instance v tem prašanju. Ni-čuda tedaj, da se kratkomalo že govori o koniiskaciji tega premoženja za državo, če ne v celoti, vsaj deloma, Ali bodo pri takih razmerah ugovori kaj pomagali, je dvomljivo —. V tem zavoženem položaju je za nas edino veljavno določilo člena 208. sentžermenske mirovne pogodbe, ki pravi „Države, ua katere se je prenesla kaka pokrajina LTvse Avstrije, ali ki so nastale iz razpada te monarhije, dobijo o imovino in vse imetje, ki je bilo last bivše ali. seda,nje avstrj-ske vlade in ki leže v teh pokrajinah. ,V, smislu tega člena spada v imetje in iiast bivše ali sedanje avstrijske vlade: premoženje bdi vije ga avstrijskega, cesarstva, delež te države na skupni posesti avstro’ogrske monarhije, vsa kronska imovina, kakor tudi privatno premoženje bivše avstro-ogrske vladarske hiše. Na zunaj mej teh držav ležeče imetje in lastnino bivše ali Sedanje avstrijske, vlade ne smejo te države staviti nobenih zahtev —“l — Vrednost tega konfisciranoga imetja določi reparacijska komisija in se vpiše v dobro 'avstrijski republiki. Iz teh določil je razvidno, da država nima nobene pravice, do zasebnega imetja, pod katero spada tudi i-metje bivših avtonomnih deželnih n. prav, in da se to imetje, ker je »prenehal poslovati lastnik, mora upravlja •ti ravno tako, kakor se upravlja imet je firme, öe ta preneha. Tu je sedaj dvojno mogoče. AÜ upravlja in koneč-no likvidira imetnik tega- premoženja tam, v našem slučaju bivši deželni zbor, ki lahko v to svrho izvoli posebno komisijo, ali pa, če je imetje pasivno, po zakonu posebna komisija, ki jo določi sodišče. Eno je pa neovrgljivo, da so vse lo premoženje pridobili edinole davkoplačevalci, in da je to last vseh davkoplačevalcev, in se mora te v interesu teli davkoplačevalcev uporabiti. Po rapaltekem dogovoru med našo državo in Italijo je določeno, da se bo imetje bivše dežele Kranjske delilo po razmerju teritorija te pokrajine na obe državi. V. ta n amen j. bo potreben poseben razgovor med našo državo lin Italijo — in ne spada med vprašanja* ki jih bo reševati na konferenci v smislu določil člena 265. sentžermenske pogodbe med prizadetimi nasledstvenimi državami. — Materijal, ki bo potreben za ta posebni dogovor z Italijo,, še ni zbran, ker se vlada s tem vprašanjem še ni bavila; to je njena naloga, ker je prevzela vse fugende bivšega deželnega zbora. Opozoriti je pa treba, da se morajo tudi delili! dolgovi, če se že deli imetje. — Popolnoma istega ; značaja, F kakor kranjsko vprašanje, je vprašanje de- litve imetja in dolgov bivših kronon Štajerske in Koroške. Treba bi bilo posebnega dogovora med našo državo in Nem. Avstrijo* ite enotnih načel pri reševanju teh vprašanj. Sentžermenska pogodba (par, 208. odst. 7) ite določa druzega, nego edino to, da se brez plačila prenese na nasledstvene države vsa posest ni lastnina dežel, občin in drugih lokalnih avtonomnih uprav bivše avstro-ogrske monarhije kakor tudi imetje in lastnina v Bosuii-Hereegovini, ki ni bila last le monarhije. Opozarjamo le na zdravilišče Rogaška Slatina* ki je pripadalo deželi Štajerski To posestvo ima vknjižene in kontbkorentne dolgove in reprezentira veliko urednost. Kako naj medimo sedaj to zavoženo vprašanje ? Po našem mnenju ni za to poklicana centralna vlada. Ona naj 'ima samo nadzorstvo kot ekseku-tivna državna oblast* in mora dati na razpolago potrebna sredstva za upravo tega premoženja, ker je ukinila vse deželne avtonomne davkje, In jih sedaj sama pobira. Ustanovi naj se zopet posebna komisija za Štajersko, Koroško in Kranjsko, ki ima ugotoviti premoženjie teh kronovin, upravljati to premoženje brez odškodnine; da se odtujeno premoženje ali odvrne ali pa v denarju poplača. Glede na Kranjsko je vse pripravljeno, glede ua Štajersko mora imeti likvidacijska komisija vse podatke, če' še obstoji, glede na Koroško pa okr. glavarstvo v Slovenjgradcu, Od deželnih odborov v Gradcu in Celovcu bo rekvirira ti vse deželne račune za 1. 1918, ki naj bi tvorili podlago za delitev imetja. in doigov Štajerske l,n Kranjske dežele. Pri dolgovih bi bilo upošteval te tiste dolgove, ki so bili ustavno odobreni, ne pa tudi dolgove, ki sta jih napravila oba deželna odbora na last no odgovornost. Nasprotno bi tudi pri aktivah ne bilo upoštevati obveznic vojnih posojil, ki so se nabavile iz realizatov ustavno ne odobrenih dolgov. Kako naj se sestavijo te komisije? Najbolj enostavna je poi, da bivši deželni poslanci iz teh kronovin volijo to komisijo. Koroška hi se morala priklopih Štajerski at kranjski. Za te komisije se mora izdelati poseben Stated, v katerem se določijo njih dolžnosti in pravice. V Lada mora pa z svojo avtoriteto varovati ugled te komisije. Prva naloga te komisije naj bi bila, da pregleda delovanje bivšega deželnega odbora na Kranjskem 'in izreče konečno svoje mnenje o tem detovan-ju in si s tein ustvari temelj za svoje nadaljno poslovanje. Ker deželna od’ bora za Štajersko v Gradcu in Celovcu za Koroško še funkcionirata, bi bilo le s tema stopiti v dogovor. Za Kranjsko ■ ima pa tukajšnja vlada že obširno poročilo, a se nH nikdar barvila s tein poročillom. Ko je položen ta temelj, gre lahko delo kombije naprej, da ugotovi, kaj se mor$ brez škode za splošne koristi prodati, da se plačajo obveznosti dežele. Vsa ostala i-rnovina naj bi se Upravljala in morebitni prebitek uporabljal za melioracijske ah druge občne koristne namene dotične dežele, dokler se konečno ne reši, komu pripade to premoženje. — To našem mnenju so, davkoplačevalci teh avtonomnih deželi pravi lastniki te ga premoženja in Le-til imajo po svojih izvoljenih poslancih pravico razpolagate s lem premoženjem. Ker po mirovni pogodbi ni ta ,1-movina last države, liaj prepusti upra vo onim faktorjem, kj so to poprej u-pr a vij ali, sama pa naj obdrži kot državna oblast nadzorstvo, da se uprava ne zlorabi. Delovanje komisije pa lahko po svojem zastopniku kontrolira, ; kakor je to že vršila poprej v deželnih zborih in odborih. Morebiti bi bilo najbolj umestno, da se snidejo vsi : bivši deželni', »poslanci na razgovor v tej zadevi! Politični pregled. KRALJEVINA SHS. D n e 2 0. j a n u a r j a je bila seja narodne skupščine posvečena interpelacijam. Govorniki posameznih klubov so ob tej priliki stavili na ministra za šume in na predsednika narodne skupščine razna vprašanja. Novi zunji n Ji m i *i s jt .e r dr. Momčilo Ninčič bo baje v kratkem odpotoval na Dunaj. Dunajski listi pišejo, da bo Ninčičev prihod na Dunaj velikega pomena za odnošaje med sred njeevropskimi državami. V Jugoslovanskem k luli u so razpravljali o sfališču, ki nai ga v njem zastopane stranke zavze -majo napram državnemu proračunu . Razdelilo se je posameznim poslancem gradivo, ki ga imajo proučiti. V ple narni seji bó klub nato zavzel svoje stališče glede vladnega proračuna, AVSTRIJA. Prihodnji četrtek bo narodna skupščina glasovala o avstro -češki sporazumni pogodbi. Schobrqv kabinet bo po glasovanju senata podal svo.,0 demisijo. Novo vlado bo najbrže sestavil dr, Mayer. NEMČIJA. S oo i j a lis ti č n li tisti poročajo, da obstoja med železničarji gibanje, ki si išče izhoda v železničarskem štraiku, Zveza nemških železničarjev je sklenila, da je treba nemudoma proglasiti generalno stavko. iiMMičUHromnaiiiii i1 i'ii.»aaRaiBgai esnseemstsasessagms - — prazni. Kinina ni bite niti praška ne! Sedaj še itfi dognane, kje je izginil Icihin; ali takoj v Regensburgu, ailjL pa med potjo, ker r>o-paraetisko blago rade. spremljajo še posebne komisije! Afera z vojaškimi čevlji. Sarajevski listi poročajo, da so oblasti te dni odkrile novo afero z vojaškim obuvalom, V to afero je razen par oficirjev in podoficirjev zapletenih par ugled -nih trgovcev, ki so „kupovali“ in prodajali ukradeno vpjaško blago. Naši čitatelji se iz takih poročil pač sami lahko prepričujejo o umestnosti našega grmenja proti korupciji. Kako gospodarimo! Kam roma državni denar? Avto-garaža ministrstva! saobračaja je bila ustanovljena leta 1919 v ta namen, da preskrbuj® 93 ministrskih avtomobilov s potrebnim materijalom kot: benci- nom ter oljenj in vrši tudi popravila teh avtomobilov. Ustanovthev te garaže se je utemeljevalia z izgovorom, češ naš železniški promet še ni dovolj raz vit ter urejen, radi tega dejstva rabijo posamezni ministri avtomobile, na, katerih lahko frčijo iz kraja v kraj itn se na licu »tosta in hitro prepričajo o ljudskih potrebah ter željah. Za to leto je bilo izdanih za avtogaražo 7, milijonov dinarjev. Garažo je uprav-’ palo železniško ministrstvo, dokler je niso porinili pod kontrolo strojnega oddeljenja istega ministrstva. A kljub tej kontroli nikakor niso prenehate tat vine raznega avtomobiinega materijala. Ker se tatvina ni manjšala, so začeli menjavati šefe te garaže* in po-stavili so za predstojnika nekega Mad žara, ki bi naj zajezil kradijivost, a brez uspeha. Zloraba in tatvina raznega materijala se je vedno bolj množila. Eden od uradnikov j® točno s številkami obveščal strojno oddeljen]e ministrstva o tatvinah, v garaži. Od-delienje »pa, mesto da bi izrodilo celo zadevo sodniji, je pognalo ovadbe med akte M Tat vicioč, kako ga ščitijo na višjem mestu* pobegne iz Beograda iu Čez leto dni ga najdemo v Obrenovcu kot kompanjona tovarne za izdelovan je koles. Tudi to se je javilo ministrst vu, a prijavo so. založili — , ad ac- ta! Kaj pomeni tako postopanje glede prijavljene tatvine? Na vsak način zasledujejo na višjih mestih cilj — rešitev lopova! Sodnija, ki je začela radi garažnih tatvin preiskavo, jo je prekinila, ker ministrsko oddeljen je ni kazalo za zadevo najmanjšega interesa, Da je temu res tako, nam pričajo trije akti glede teh tatvin, ki se nahajajo še danes v oddeljen u, a za njih rešitev ni nikdo vprašal že dve leti ne! Sedaj pa — kininska afera. Za sprejem živine in drugega materijala, katerega nam izroča Nemöja na rar čun vojne odškodnine* je določena posebna glavna komisija 'v Beogradu. Ciani te komisije dobivajo dnevnice ra zen svoje plače še 40 dinarjev. Ran zun te beograjske komisije je še v č lesbademi nnaftlnio t-nnrtiCiiia Tri- Beležke. lesbattenu posebna komisija, ki pre’ vzema to nemško živino ter odškodnino ter jo pošilja v našo kraljevino. — T udi ta komisija dobfva mastne dnevnice. Kako da delujejo te komisije, s Katerimi si je g. minister Pucelj žlu-)da prvega kolena, smo že pisali — danes zopet samo en vzgled „(vzornega“ poslovanja teh komisij. Kot repe raci jsko blago iz Nemčije je dobila naša država 5 zabojev kinina* v skup nem iznosu 250 kg. Danes staue 1 kg kinina 250 francoskih, frankov. Ta nemški kinin bi se naj bil razdelil na vojno in zdravstveno ministrstvo. Zaboji so bil' naloženi vj Regensburgu, kjer je sprejela naša komisija kinin, ga zabila v zaboje, ga zapečatila in odpravila po Donavi' proti Beogradu. Ko je pa odprla komisija glavnega sa niietnega skladišča v Zemunu te zaboje, da jih pregleda, je našla, da so Beograjski presterò • objavlja sledeče : „Nekateri listi so zadnje dni hoteli izkoristiti radostni dogodek v Si-naji iu boječ biti interesantni, so poročali s pomanjkanjem okusa in tak -ta. Opozarjamo urednika* da se v ter sinem interesu vzdržujejo objavljanja takih vesti.“ — Kaj takega pa še ne ! — Presbiro je urad za izdajanje oli -cijelnik informacij in če misli, da je pri tem tudi nekak višji golte. ;ski vzgoje valni faktor, je to njegova sfva(r in pa tistih, ki iz njega črpajo svoj časnikarski materijal in svoje časnikarsko znanje. — Danes, ko so listi v: glavnem ostro razdeljeni na ene, kasu gnetejo okrog presbiroja in raznih dis pozicijskih fondov, in na 'druge, ki s® samostojni ter se tudi po načinu In tonu poročevanja ostro razločujejo od prvih. Ce deli šef presbiroja ali pa sama vlada skozi njega fermane, potem jih naj deli listom okrog presbiroja in fonuov, napram drugim pa ni potrebno, da si lasti nekako vzgojevalno ingemmo. — Sicer pa, kdo je zakrivil v tem slučaju razne netaktnosti in 0-sladnosti? Nikdo drugi, kot listi krog; presbiroja in njegov šef sam, ki tudi sodeluje pri „Tribunu“ Ti listi nas a vso silo tiščijo v hiperlojalno dobo Serenissimusa,, ubijajo srbski demo kratizem, ki se je pred vojno začel lepo razvijati, ter tlačijo javno življenj je cele države k tlom nekdanje avstr-feudalnosti in Obrenovičeve, na zunaj sijajne, na znotraj pa gnile in spletkarske dvorjanščine — torej v vsakemu demokratizmu nasprotujočo dobo pred letom 1903. — Presbiro s svojim šefom in vlada bi morala vendar kontrolirati vse vesti in vsa poročila, ki so trpela na, pomanjkanju takta, ali ki' so bila s svojo osladnostjo in pretiranostjo v kvar toliko 'povdarjenega demokratizma. To se ni storilo, izdal sé -e ferman na vsja, na tisfe, ki so zadeti in na tiste, "ki so to že davno obsojali. — To je zelo enostavno, nf pa pametno m pravično. Kaj res ne vè šef presbiroja, da, so ravno beograj ski listi kakor vrabci na strehi vzdignili strašen šunder hiperlojalnih in neokusnih poročil. Enim je donešen Temešvar kot poročni dar, drugim sc vsa balkanska vprašanja rešena, tretjim so bili Rumimi od pamtiveka naši najbolji prijatelji itd. — nepregledna vrsta samih političnih bedarij, ki so pa vrhu vsega Še pcepletene s pravim, babiim besedičenjem in raznimi „intimnimi razgovori“, v katerih je bil zlasti „Balkan“ nedosegljivo „avtentičen in točen.“ Evo, tu je tista nedo -slojna in škodljiva brbljavost! „Kriv je g. Paših.” Belgrajski „Balkan“ se je pred par dnevi s fuT-minantnim uvodnikom pod gornjim za-glavjom zagnal v g. Pašiča. „Balkan“ pravi, da je Pašič zakrivil vse zlo V naši državi. Sklepoma pa piše: „Nacija je sita gnilosti g. Pašiča. OnK gleda v njegovi osebi glavnega kriv -ca vsega hudega. V interesu g. Pašiča je, da čimprej vrže to krivico raz sebe “ In nič več ! Smešno ! G'. Pašič ima interese . . . Potemtakem je „Bal. kan“ oprostil g. Pašiču vso krivico... Vrana vrani ... Ubogi centralisti ! Majo jih je in pri ustoličenju svojih oblasti so bodo najbrž potokli med seboj. Posobno vre ča je peščica črnogorskih centralistov vesteas se že prepirajo in to od dneva do dneva hujše, kje naj bo sedež črnogorske ali zetske oblasti: ali na Cetinju ali v Podgorici. Vse tradicijo-nelne, kulturne, ekonomske tn bogzna kakšne razloge so že obrala, nehati pa noče ite ena,, ne druga .skupina. — Sedaj pa, da bo stvar še težja, se jè oglasilo nekaj centralistov iz Nikšica ki pravijo: „Ne Cetinje, ne Podgorica N - Nikšift mora biti sedež oblasti, fcer >, zgodovinsko, kujltùrno, ekonomsko A -- ista pesem, kot poprej na dveh Iraneh. Kaj bo stedaj, bogzna,, Cetin* » no odnieha, Podgorica ne odneha, hkäiö pe odneha, kdo naj sedaj od->öj»ia kdo naj deli t. ^ H"a j ifFbjša številka „Vojnega službenega sla“ objavlja ukaze o'povišanju ne-aj stotin rezervnih Častniko^f med aterina so pa izključno sapa Sr bi jan U ki so lužili v bivši kphljevi srbs-i vojski* Med temi povišanimi ni niti nega rezervnega oiiočfja prečana iz lovwisvobajenìh, jn jjaäneäenih. krajev, asi so tudi ti sloilfi in izpolnili vse rodpise glede napredovanja. Vsi re-arvni oficirji i£ novoosvobojonih kra ir so prosilca povišek čin a,, kakor I bilo odrejamo po razglasu vojnega linistrstmÄ kakor to ukazuje za-oa o ustroju vojske iz leta 1904. Pa endar Jjö ministrstvo na prečane niti zrlo ja. Niti jedni prošnji ni ugode-lo! «mladi bratje srbske narodnosti, fl Jtaterih jih mnogo ni končalo niti praske šole, so povišani, Mislimo^da j-omeni h r logE načela se je najbrže oprijelo mi-ästarstvo pošta i telegrafa, ker je “azveljavilo naredbo, ki je oproščala »jaške pisemske poštnine, Udarec je sijal sinovom prečanskega svet,a* Sr-àjanci so večinoma nepismeni Jn Ri te itak ne posluževali ponujontS ugod-tosti r toliki meri, kakor predani, ki i« niso odplačali svojih taks/za „öslo-lodjeme . . / Meni globa, lobi roba# Blagopo-;ojnemu sodišču za pobajjuje draigjhi-% posvečuje „Hrvat“ Mie v spomin: Advokati so imeli poln,#1 roke dela — ** dobro so zasUužiij). Eto n. pr, tr-sovec iz province jafobsojen na 50 IsOč kron globe in Jconliiskacijo blata- Pritožuje se in moleduje, pa vse saatonj, Naposled đ domisli, da H. mio dobro najti človeka, dobro poučnega v paragrafih in v vsem, ki n rešil vsaj blago* če že vrag nese dobo — in tako inu pada na urn ad-okat v Sarajevu, spreten, zelo ugle-ie», vpliven tako, da*je postal celo narodni poslanec. — To pomisli, skic se in že je na potu. Pot ga vodi na-'ftvnost predi narodna skupščino v Jeogradu. Tu povte slugi svoje želje aiuga steče/k advokatu — poslancu, ta ga „nujno želi nekij gospod“. — Advokat gre takoj iz svojega kluba, la vidi, kdo da le. Trgovec nima otti Saga, da/ba se pošteno in spodobno jeadstavh, advokat pravi: „Hitro povejte* imam; malo časa!“ — Trgovec es latro pove n razloži svoje težave, M vokat-poslaueo pa še hitrejše od-» overi: „Meni globa, tebi roba! AH .4 zadovoljen?“ — Trgovec je zadovoi ea, advokat je zadovoljen, prvi je ceil blago, drugi pa v par minutah zaslužil Ö0.000 K. Sam pri sebi se smeji ro hodi zopet k posla: iškem klubu, idi se mu pa, da Buie za svojim hrb-OHi globok vzdihljaj: „Ah, ta hiša se e4 že davjno spremenila v veliko advokatsko pisarno, za katero sa na ne Dnevne novice. Pozor ! Vsi naročniki, ki imajo Stražo“ plačano do 1. ali 15. iobruar ja go dobili danes na ovitek moder triž in položnico, Drugim naročnikom A, ki še za leto 1Ö22 niso nobene naročnine plačali, pa se bode list konnte lega meseca ustavil, — S tem «veda ne preneha obveznost, da zastali dolg plačajo. Naročnina na li »te «e vedno plačuje naprej! Uprav-SStvo „Straže“. Papež na smrtni, postelji. Naš mpet Benedikt XV, se je dne 27. de-čmbra m. 1 občutno prehladil, ko je godaj zjutraj maševal v cerkvi Sanft Maria. Od tega časa je začel moč-16 kaštiati in si ni več opomogel, da-iiravno je šele nehal z delom pred labri m tednom Dne 12. t. m. se je ijridružila kašlju občutna influenca, ci ie visokega bolnika tal» oslabila , l& ni več upama, Ila sploh okreva, — ?se evropske ' države si puste po svodi poslanikih informirati o Doteku papeževe bolezni celo Karel. Nemški doligli urad je že bil razširil vest, da » papež dne 21 t. m. umrl, kan se je >8.0 že razglasilo po Ljubljani, pa ni “«« So časa, ko to pišemo. Iz Vatika- na pač poročate, da je nastopila pri papežu dne 21. t. m. agonija. Umrl ie župnik Sijanec. Pogreb se vrši v četrtek 26„ januarja, R. i. p, „Pismo iz Slovenaökie“ prinaša beograjski list „Vreme“ št. 30 v tipičnem duhu ini stilu beograjska Čaršije. „Pismo“, nosi naslov „iz zemlje cerkev in križev“, pisano je pa tako, kot bi ti napisal „pismo iz Tirola", če si se samo enkrat vozil iz Inomosta tier med vožnjo opazoval dva Tirolca-, re činio enega s krofom, drugega brez njega, ali enega s hribov, drugega iz mčsta, Ti, če imaš dar opazovanja, bi na vse ladnje še dobro opisal, zadel bi to ah ono psihološko črto, Beograd-janin pa ni opajzoval, menda je nekje v kavarni izteknil, da so v Slovenač' koj naprednjaci fì kfferikajjci, da je nepomirljivi boj 'po nepretrgani tradiciji, mecj tema dvema taborima. Pisec je zdrdral vse, kar hi lahko povedal vsak dainašnji .jn^priednjajk", kako delajo klerikalci na vse kriplje, kaka se pa v zadnjem času nagiblje na napredno stran. Samo nekaj mu je ušlo, kar „naprednjaki“ tako skrbno zakrivajo. Kot steber „naprednjaštva“ navaja demokrate in njim „„sorodne male grupe“. Pravi, da je ta tabor manj aktiven, da mu je pa najmočnejša ih naj uplivnejša organizacija — .Sokol. — Beogradjaniu se je informiral tudi o klerikalnih listih, Ali je, ijmel lažnjivc» za informatorja, ali je pa poslušali sa mo 'površno, z enim ušesom* češ, dobro, sve znano, — potem pa piše tako po svoje,* približno — v Beogradu menda temu pravico :i širokopotezno — laž sem, laž tja* samo da se pbše, mi spadamo k „(ugledni štampi“ in zato je pravilno in ugledno, kar pišemo, O „Novem času“ pravi, da je „nemogoča kombinacijui katoliške ideje s čistim boliševizmom“, ; nam 'pa podtika* da smo enkrat proti vojski, ko je prišel Kari pa da smo so zbali, ter pisali: „marširajmo, marširajmo!“ — To je lep znak vestnosti in 'poštenosti tega pisma. Pri nas vsak drugi, ki količkaj zasleduje dnevna glasila, še sedaj ve, kdo je klical: marširajmo. — Beogradjaniu je o tem gotovo tudi čut zvoniti, pa ker se mu zdi primerno in politično, nam to jeaidstavmo, brez pisma piše o nas beograjska čar šija, vseh pomisle ko v( podtakne, — Taka povemo odkrito, da kaj. boljšega „tudi nismo pričakovali. Jako dobro, — če le sam sebi — verjame. V jezi so eni besni, a drugi smešni. Smešno togoto gleda človek v-časih z užitkom in tudi jezikovo besedičenje ima po sito ji smešnosti nekaj vrednosti V pravi smešni jezi zmerja mitroviška „Srbija“ celo opozicijo in za primer navajamo to-le: „Program teh zastrupljenih šovenov, bigofistov, klerikalcev, renegatov, teh servilnih monarhistov, ki so se pa zdaj na novo izlegli kot republikanci in komunisti, je antidržaven in antijdinastičen/ — Eto, Srbi,, kaj ste dočakali! Eto, Srbine, brate, kako te ]e udaril jedno-krvni brat Hrvat, hudo te je udaril, zato ker postopaš z njim kot rojenim bratom in zato, ker si ga seznanil s kulturnim svetom!“ — Pravijo, da je „Srbija“ — radikalno glasilo, če je to pes, potem uboga, stranka, ki favorizira take gorostasnosti. Kdo ja bil doslej naš najboljši prometni minister? Na to vprašanje je odgovoril Protič v zbornici z besedami : Nobeden iz med ministrov, za pro’ met ni bil boljši, kakor dr. Korošec, Gg. pri „Napreju“. Ne izgubljajte natančno preračunanih minut z umno j, ko sem že enkrat rekel, da mi je premalenkostno bezati v žalostne kup čke vaših lokalnih soc* patriotskih ne sreč in ko sem vrh tega še bolan ležal 'doma, ko je nekdo pral vašo županijo. Škorci, 1$ vam pojejo „alles ist hm“, so tudi drugod, največ jih bo pa pod vašim razdrapanim krovom. — Tone Gmajn'er. Novi parlamentarni Mul). Med poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini? se je pojavila tendenca združitve v en klub, ki ne bi imel političnega značaja. V to jih silijo tehnični razlogi, Ce so združeni v klubu,, lahko večkrat govorijo, ker, imajo zaledje, Govori se, da bi v ta klub poleg narodnih socijalistov vstopila tuđi Stojan Protič in dr. Momčilo Ivanič. Bosanski raidikali snujejo svojo stranko. Bosanski radikali so ustanovili svojo stranko. Od narodnih poslancev so pristopili k stranki: 'dr. Srgkič, dr, Andric, LazareMiČ. in Kobasica. Program te nove stranke jo; radikalna rešitev agrarnega vprašan Ja in boj proti muslimanomj Vzroki da se je osnovala ta nova stranka ni tolikanj v nesoglasju z radikalno stranko, ampak v odnošajih muslimanov do vlade. Štedljivost je dokazala naša beograjska vlada pri našem gospodu pokrajinskem namestniku. Kakor, znano je g. namestnik Hribar prepotoval — ne, prevozil ceto Slovenijo v posebno eksoučm uniformi) v imenu - pravice. , Na tem potovanju je po stari prvaški navadi s svojimi prijatelji, znanci in cIostojansAjeniki obhajal oficijelne pojedine večjega ii| manjšega obsega, kakšen ie pač bil) kraj, katerega je osrečil s svojim obiskom v limenu pravice. Ko je temeljito spoznal slovensko jed ia 'pijačo, je poslal debele račune v Beograd s prošnjo, naj se pòravna-jo izdatki za njegove državotvorne po jedine iz državne blagajne na račun vse n, no oziraje se na razliko med o* n imi, ki so se udeležili Hribarjevih o-bedov ter večerij ali ne. Ko pa so v Beogradu videDi te številke Hribarje, ve prvaške razsipnosti, so rekli: jok! G. namestniku še ustavi tako dolgo mesečna plača4 dokler ne bodo na ta načni poravnani vsi izdatki za njegov pohod po Sloveniji, kil se je vršil v imen'! pravice* a na domnevani račun davkoplačevalcev. Beograd je ravnal enkrat štedljivo, a gosp. pravico Hribar ne bo menda nikdar več lajžal po Sloveniji- v upu gostij na državne stroške. Z uniformo iu pojedinami v imenu pravice ima g. kraljevi namestnik bridke izkušnje v časih vedno rastoče draginje. V. Beogradu so včasih le hudomušni* cello s častitljivostjo kraljevega namestnika so se poigračkall. Županskega tečaja v Mariboru se je dne 22, januarja udeležilo nad 150 županov in članov občinskih odborov. Tečaj je dvoril prof. Vesenjak, vodil ga je župan in predsednik Okrožne županske zveze Ivo Urbas. Predavali so: vladni tajnik Kristan, okr. glavar Logar iz Ljubljane, dr. Lesko var, posestnik SupaniČ, proi Vesenjak in poslanec Zebot. Tečaj je trajal od 149. do 3. ure popoldne. Ob začetku tečaja je prav iskreno pozdravil tovarišej-župane mestni župan gospod Grčar. Prometna konferenca v Gradcu. Dne 18 t. m. je započela prometna konferenca pod predsedstvom legacij-skega svetnika dr, Lukasa svoje de -lovanje z meritorno razpr.avo. Najprej so posamezni delegati pročitali svoje ekspozeje. Avstrijski ekspozej sprejema načelno popolnoma svobodno potovanje brez potnih listov in vizumov! Zahteva se pa reciprociteta in omejitev nekaterih vzhodnih držav,, m ka-teie bi morali potni listi ostati še nadalje v veljavi Ce bi popolna svobo * „da potovanja ne bila sprejemljiva, Zastopa Avstrija skrajno stališča libe * ralnosti Avstrija je pariške zaključke sprejela ter jih je izvedla napram vsem državam. Avstrija ne zahteva , da se mora prosilec osebno javljati v uradih za izdajanje potnih listov. Avstrija želi, da pooblajstijo vse vlade svote zastopnike, ki bi potem lahko v lastnem delokrogu izdajali potna do -voljenja. Ekspozej italijanske, čehoslp-vaike in madžarske delegacije se suče večinoma okoli pariških sklepov . Te sklepe, ki vsebujejo razne potne o-iajšave odklanja edinole poljski eks -nozej. Pohska vlada se protivi pariškim sklepom in s tem onemogočuje eno dušnost vseh držav, zastopanih na graški konferenci Predsednik konference je opozoril poljskega delegata na to dejstvo in na okolnost* da je poljski delegat na konferenci v Portorose zavzel povsem 'drugačno Stališče in da :& sopodpisal zapisnik o pozivu na graško konferenco. Dr, Lukas je zaprosil poljskega delegata, naj zahteva od svoje vlade natančnejših instruk -cij, sicer bi padla na Poljsko krivda , da v Gradcu ne pride do sporazuma. Jugoslovanski delegat ni objavil, ni-kakšnega evspozeja. Nato se je kon -terenca bavila s posameznimi točkami pariške resolucije. — Listi poročajo, da poteka delo graške konference zelo povodno in da je upati, da bodo delegacije sprejele pariško resolucijo-Na pritisk Jugoslavije ie poslala tudi Rumunija svojega 'delegata. Naš promet pred katastrofo! „Jutarnji list“ poroča iz Belgrads : Sekcija finančnega odbora za promet u -•videva4 da prèti našemu „saobračajii* polom; samo za premog in olje porabijo državne železnice 240 milijonov dinarjev. Sekcija je mnenja, da se uw-j ra posojilo predvsem uporabiti za po-I p ra vij an te in zboljšanje prometnih na-j prav. Na zgradbo novih prog ni misliti . s Visokoleteči načrti naših gg. i vlaciinovcöv se razbijajo ob pregrešni j razsipnosti 'državnega blagajnika* Koliko so skovikali vladni listi in cun -j jice o gradbi novih železnic ! Danes pa vladni gospodje pri praznili državnih kasah uvidevajo, da bo posojilo komaj zadostovalo za popravo lokomotiv, vagonov in že obstoječih prog ... Naš promet. Razni listi iz Srbije poročajo o obupnem stanju železniškega prometa v južni Srbiji, Najhujše te to, da ni mogoče povrniti, kar je že doslej radi tega propadlo pri industriji in trgovini in kaj še le bo! Podjetniki gledajo pred seboj dobo propada . Od Niša napre' vozi zdaj pa zdaj kak voz proti Vranji in Skoplju,, celi kompleksi potnih vlakov se odpovedujejo. , tudi tovorni izostajajo iu blago v og -romnih množinah se kvari po vago -nih, postajah in magaeinih. „Beograjski Dnevnik“ vali krivdo na železniško direkcijo v Nišu. Poročil se jo v Središču g.. Mafija Trstenjak z Ivano Zadravec, rojeno Ivanuša. Obilo sreče ia blagoslova ! ¥ Beograda so zaprte vse ljudske in srednje Šolfe radi desinfekcijo šo!h kih prostorov. V Beogradu je hi;lo v zadnjem času veliko nalezljivih bolezni. Civilna lista« Po beograjski „Sa-j moupravi“ so prinašali Isti vest* da i je kralj odklonil od vlade pripravljen I predlog o povišanju civilne Uste na 3 : milijone dinarjev z ozirom na potrebno Štedljivost v, idržavnem gospodarstvu, pozabili so pa beležiti ^izpravku'te katero je prinesla „Samouprava“- v Oni od prihodnjih številk. Tu pravi, da se ji je vest vrinila pa nebbas-rijen način ter ne izhaja ne od redakcije., ne od dopisnikov, zatorej se iz ključuje. — Torej s Štedenjlem pri civilni listi ne bo rt'ö l Velikanske tatuine valut na progi Belgrad—Bosanski Brod. Iz Belgrads poročajo: Pred par dnevi’ se je v Natalincih* središču lepeničkega sreza, nenadoma pojavil neki Miljutiu Stanojlovič, bivši poštar na belgraj -skl železniški postaji. Pripeljal se j* iz Belgrads z avtomobilom. Za avto -mobil je plačal 3500 dinarjev. Seija -kom je pripovedoval o svo.tem potovanju v Anglijo in Ameriko ter o ogromnih poslih* ki ga še čakajo. Medtem je na srezki načelnik dozuai za razsipno živ/ljenje mladega Stano.,do -viča. Pozval ga je v svrho zasliševat ma k sebi. Stanojlovič je bil tako trdovraten, da ni hotel dati pravega odgovora. Srezki načelnik je takoj odredil hišno preiskavo. Oblast je našla v Stanojlovičevem stanovanju 566.80# dinarjev, 143 angleških funtov šterlin gov, 20 angleških pol-gvlnej v zlatu „ 155 turških zlatih lir* i franc napoleon, 2 nemška napoleon a, 20 švedskih napoleonov, 43 carskih dukatov iz 17 tisoč ruskih rubljev, Stanojlovič je pri znal, da je v „kompaniji“ s poštarjem Cedomirom Stefanovičem kradel vse omenjene valute iz denarnih pisem, fci. so bila odposlana na progi Beograd— Bosanski Brod. Tatvine sta izvrševala v razdobju 4—5 tednov. Pri Stefanoviču je belgrajska policija našla M tudi 682.515 dinarjev/ Sef javne sigurnosti v Belgradi! Nikolič je uvedel obsežno in energično „istrago.“ Priporočljiv» asistentka. Asis -fentka državnega rudokopa „Kreka“ (Tuzla v Bosni) je izginila s 500 tisoči kronami. Piše so ta gospodična Štefanija GrubeŠič. Grški Židje t dužni Srbiji. Po kteijčani svetovni vojni se je mnogo gr škili Židov preselilo v ozemlje Južne Srbije Razumljivo je, da se bavijo iz-kjučno s trgovino. Moč in ugled teh budi sta tako velika, da izgleda, da so oni pravi gospodarji Južne Srbije. Razmnožujejo se kakor uši, Največ jih prihaja iz Sdluna- Belgrajako „Vreme“ pravi, da je dobilo vse trgovsko življenje od Skoplja do zadnjega kotička Makedonije čiiufski značaj]. — „Vreme“ piše: „Zanimivo je, kako poiL pirajo naše oblasti ta žjidovlski eie - Bienf, fei izkorišča nevednost makedonskega prebivalstva. Policija, davčna ©blast, železniška oblast, vse gro grškemu čilutu na roke, Domači trgovci, ki se opirajo na svo j o tradì cijon alno solidnost, pa komaj životarijo. Istp je s stanovanji, Dočim se stiskajo družine javnih in državnih uslužbencev po vagonih in morajo biti srečni, če se štirim, petim osebam nakaže kaka smrdljiva in nezdrava luknja, stanujejo grški „jcvreji" v najlepših, najobsežnejših zgradbah moderne'ga skop,-ijanskega predmestja! In tako se pogreza naše dobro ljudstvo v tem kotu države v smrdljivo lužo gospodarske odvisnosti od teh parazitov, ki mu sistematično izsesavajo življenjske sokove.“ Ko bi belgrajski porodičarji i-tneli vsaj nekoliko vesti in l.ubezni do trpečega, ljudstva, bi lahko mnogo storili za omejevanje židovske nevarno -sti,. Toda tamkajšnje uradništvo je korupcija že tako zastrupila, da jo so -Jnnski židja izkoriščajo na vse mogoče načine . . . Za naše kraja redek lovski plen, Od Sv. Marjete pri Moškanjcih nam poročajo: V Placarovcih je ie dni u-strehl g. Miki labuda, ki se je pome’ šal med domače gosi in race ter plavaj z n]:mi po potoku. Labud je velikan ter meri razprostrtih perut nad dva metra. Lovci »pravijo, da je ta ptič pobegnil iz kacega grofovskega-o-grskega ribnika. G. MikL je daj labu’ da v'Maribor nagačiti. Nagačenega ptiča bodo pokazali mariborskim šo_ larjem, potem pa pride v Miklov zasebni muzej. Petdinarski bankovci. Finančna (deželna) blagajna in vsi davčni uradi morajo sprejemati petdinarske bankovce, Tako javlja ljubljanska ! inamèna delegacija, ker se je raznesla — vest, da državni uradi ne bodo več sprejemali teh bankovcev radi ialzili-katov, ki so se pojavili. Pač pa se bodo te bankovce potegnili v najkrajšem času iz prometa. iz Ptuja. Naplesali se bomo v Ptuju v le - tošnjem predpustu dovolj: Dne 1, februarja priredijo demokrat.e svoj zabaven večer, ki bo „na,živahnejši“ ve -čer letošnje sezije, kakor pravi -Ptujski list,“ Dne 11. februarja bo športni klub priredil športno veselico, pri kateri bo igrala železničarska godba iz Maribora. Tudi socijalisti ne bodo zaostali Imamo tudi „strokovne“ plese. Usnjarji so ga že imeli. Sedaj pridejo menda na 'vrsto advokatje, ki bodo baje priredili advokatski ples. Advokatov jo namreč vsaj toliko, kakor usnjarjev. Nova metla dobru pometa. Zupan je razglasil, da se n , smejo izpreha -jati kokoši po ptujskih ulicah, kakor dosedaj, da morajo biti trotoarji pometen j, da se mora snega odpraviti, da se pri oknih ne sme prah iztresati — kar je že „Straža“ grajala itd. Po našem Ptuju se opaža vsled tega živahno gibanje. Vsak pometa pred svojim pragom, vsak kida sneg in ga vozi v Dravo. Nismo verjeli, da tiči v Ptuj -Žanih toliko solidne discipline. Le tako napreU; G. župan sprejema stranke vsak «lan od 10. do 11. ure. Občinska seja se je vršila dne 18. t. ra. Bila je jako burna. Na naslov / ptujskega| okrajnega glavarstva.. Poleg ptujskega okrajne -ga glavarja, je ša pri glavarstvu več «druge gospode, ki je zrela za arnavt-sko Piškopejo. Med gospodo, ki se rar vna po ujedinjenem receptu : ima vremena!, spada tudi g. okrajni zdravnik dr Vrečko. Našemu županu v Mu-retincih je zbolela dne 7. t. m. 71etna hčerka, dne 9. t. m. 2Zletni sinček, a ’dne 10. t. m. pa 41etna hčerka. Vsled Sirjenja bolezni je dognal župan sam, «la gre za nalezljivost. Podal se je 11, t m. na Ptuj k okrajnemu zdravniku ■dr, Vrečku s prošnjo, da pride ter da konštatira bolezen. Dr. Vrečko 'pa odpravi župana,, češ, naj naznani beleihen uradno na glavarstvo; potem bo že jodredil potrebno. Dne 12. t. ni. gre g.’ župan k dr J.ehkit na Ptuj, ki ga' pfaj, zopet pošlje' k okrajnemu’ zdravniku j 2,upan jadikuje 'dr. Vrečku o. opasnem zdravstvenem stanju svojih of r uk ter ga prosi,' naj vendar le nekaj ukrene.. G „dobri“ doktor premišljuje in ga od pravi, ker danes zopet, nima časa — ampak šele prihodnji teden kje v to rek ali sredo In res, dne 18. t. m. je priguncai g okrajni zdravnik v Mu -retinee, ugotovil je Škrlatico, za ka -tero je umrla 41etna hčerka due 13. t. m. Očeta je pa potolažil, češ, še pri življenju ostalima in bolnima otrokoma pa bo morda že postalo boljše. Po tel Konstataciji se je g. doktor poklo -.nil in odšel, ne da bi imenovat kako zdravilo. Pač — nasvetoval je toplo kopel. Pod antiki ptujskega okrainega glavarstva se ž ? dolgo vprašmejo — čemu neki plaču .< ju ličine 3% za o-krajnega zdravnika? Razmere- pri o-krajnein 'glavarstvu aa Ptuju .e počasi balkanizirajo vQp. ur.) Seve, sedaj do preiskava radi zgorajnega slučaja in mož ljudskih pravic pokrajinski namestnik g. Hribar bo ugotovil v Pirkmajerjevem kraljestvu najlepši — red in točnost! Ptujski meroizkusni urari. Z novim letom jo dobil nalog lukajšnji meroizkusni urad, da starih uradnih žigov ne sme več uporabljati, pri soditi, ki se pripeljejo po novem tetu na meroizkusni urad marveč; je uporabiti novi žig, katerega pa tukajšnji meroizkusni urad do danes še ni prejel. Mali vmotržei in posestniki pripeljejo po več ur daleč sode na meroizkus in ker urad nima novega žigav starega pa na sod vžgati ne sme, morajo ljudje posodo tam pustiti, ati pa domov voziti in ko pridejo drugič s sodi je ravno isto. Lastnik sì mora posodo zopet domov odpeljati, ne da bi bila zmerjena. Ker pa to čakanje na novi žig mnogo Časa, kar je pa še večja važnosti, mnogo denarja stane, bi bilo želeti, da na merodajnem mestu pr e skrbijo, da dob; meroizkusni urad no vi žig, ker krivda zadene ono mesto, ki daje nalog tukajšnjemu uradu. — Kako pridejo ljudje do tega, da morajo plačati visoko pristojbino za meroizkus in ničesar ne opravijo. Napravi naj se torej red. Več prizadetih posestnikov. Sz Mari: Larin s ka „diktatura.“ Nobena — „diktatura proletarijata“ in nobena vojaška diktatura ni tako neznosna, tako nesramna, cinična in brezobzirna-kakor — carinska, V noči od 19. na 20. t. m., ob 2. uri, se Je na mariborskem kolodvoru dogodil incident, ki dokazuje, da živimo v obžalovanja vre dni deželi, nad katero vihtijo zeleno uniformirani Šarlatani svoje nagajke. Ekspresni vlak Dunaj—Belgrad je privozil ob 1. uri 35 min. v postajo. Po določilih obratnega ravnateljstva v Ljubljani ne sme v Mariboru-y ta vlak nikdo vstopiti. Carinski uradnik Bu -reš je hotel v svoji kljubovalnosti na vsak način spraviti v ta vlak nekega svojega prijatei.a. Blagajnik se je o-piral na predpis in ni izdal voznega listka, Bureš ie pričel besneti. Navsezadnje je železniško osobje in uradnike prisilil, da so morali njegovega pri-lateba spustiti na vlak. Pri tem se je Bureš napram uradnikom porogu h o izrazil: „Ce hočem, lahko ustavim ta vlak tudi na prosti progi in vsikđar, kadar se mi poljubi P Tako je morala železniška oblast kapitulirati pred oholim ošabnežem v 'carinski unilor -mi! Ali ni to anarhija, ki podira avtoriteto naših oblasti? Kdo bo napravil diktaturi carinskih uradnikov enkrat za vselej potreben konec?! Kdo bo jamčil za stotine potnikov, ki bi lahko prišli vsled megalomanskega postopanja takega brezvestneža ob življenje ? Tak norec bi res lahko usta -vil sredi proge vlak. Kdo pa bo ustavil tistega, ki bi lahko pridirjal v njega in s |fem uničil življenja nedolžnih Ludi? Carinske „diktature" mora biti konec! Obrtna zveza ima v sredo, 25. t. m. zvečer ob %8. uri v dvorani moj -sirskega društva (Vetrinjski dvor) od-bonovo sejo, združeno z običajnim tedenskim sestanksm. Člani vabljeni. — Odborniki in zaupniki naj prinesejo sebof nabiralne pole s seznami članov. Pokrajinsko obrtno razstavo bodo uprizorili v letu 1922 v Mariboru. — Slovensko obrtno društvo sklicuje za dne 23. januarja zvečer v gostilno „ Maribor“ - širšo odbor o vo sejo. Poročil se je včeraj v magale n -sk.i cerkvi g. Adolf Urban, trgovec ha Pobrežki cesif. z gdč. Miro Žnidar , posestnikovo hčerko iz Pobrežja. Pri-1'ubljenemu paru obilo sreče! Pogreb k!inčavničarskega mojstra Ivana Temerla je bil včeraj veličasten znak. kako je bil rajni v Mariboru priljubljen. Rajnega je spremljalo na zadnii poti več stotin tovarišev o-brtnikov. Temerl je bil zelo priden o-brtnik. Ustvaril je v Mariboru avto -genično variinico železa. Temerl je o-petovanokrat v Cirilovi liskavni s svojo znanostjo pomagal pri popravilu — strojev. Mož je bil, dasiravno je prepotoval veliko sveta, zvest katoličan . S ponosom je po v d ar ja 1, da je član — kat. mojstrskega društva. je bil močan mož. Lotila se ga je' 4a-» kozvana „Španska hripa" in .podlegelii ji je v najlepši moški diobi. Vrlemu 8 možu svetila nebeška luč! Umrl je v Pobrežju posestnik .la-, kob Riedl, znan kot voznik kremen» na okrame ceste. G, Riedl je dolga le-ta vozil gramoz na večino okrajnib* '•est mariborskega okraja. N. p. v. ml, ^Straža“ stane no mesec 3 «lin., četrtletno 9 din., polletno 18 din., #•-Mleto® 35 tißn. Za inozemstvo: .Setrt». teto© 17 din*, polletno 33 'din., '«»ihteti AafjBmp c 9 MUL! OGLASI : |zrn par srednejetežkih ISCe se konj. JUG, Aleksandrova cesta 71, Maribor. 1—4 39 Litografiji in kar.eaotislarna ' LEON S INVIVI G; MARIBOR, Vojašniška ulica štev. 10 se priporoča v naročila za vsa v to stroko spada jv'a dela, pri katerih bode najreelnejše in po najnižjih cenah ( £ postregla. Tam se sprejme tudi učenec. Trgovina s papirje n; na veliko išče v papirnati stroki izvežbano pisarniško moč. Ponudbe pod Ljubljana, poštni predal 155. 3-3 32 fenna uro P««rijske in feCßllt» ure stenske popravlja najsoltdneje tvrdka R. Biz- DOBRO IH • kupite edino pri tvrdki; Jakob tab, Maribor,Glavni trgi. jak, Maribor, štev. 16. Gosposka ulica 3--3O Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje 1 Solidne! TRGOVSKA BARKA O. D. V LJUBLJANI Vabilo na subskripcijo delnic « Trgovci, industrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili listano-ij viti lasten denarni zavod kateri nai ostane v rokab izključno trgovskega, industrijskega irs obrt-j niškega stinu in kateri naj v prvi vrsti varuje interese trgovcev, industrijalcev in obrtnikov tsri| se naj v najkrajšem času razširi na teritorij cele Jugoslavije. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z die 28. novembra I920 št VI 33*8 dovoli! ustanovitev delniške družbe s imenom il Trsewstta battila d. Lintellatil ; i.92£ in so bila tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo s sklepom z dne 11. januarja štev. 80/22 potrjena. Po § 5 potrjenih pravil zniša delniška glavnica !o,ooo,ooO K in je razdeljena na 25.00« v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice se glase na princ sci Delniška glaven a se bode s sklepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 K « izdajo nadaljnih delnic. Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po J0.000.000 K, katere odtajamo v javno subskripcijo i. s. I 2§ 009 «Stiate H nemlitflil«. Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji oliŽati v gotovini. Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih: 1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijske stroške. Deinice participirajo na čistem dob čku poslovnega leta I922. 2. 3. Delnice se bodo izdale v koma »ih po t, 5 in 25 delnic, 4. Reparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor, Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1922 in neha dne 4. febr. (922, Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ter Slovenit*, trgovska delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice, Orožinva ulic» •? Vsak podpisovdec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih de nie h vplačanem znesku. Subskribento n se bo o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi se posameznim sub skribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in s bode dodelitev mannjkujočih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj p« občnem zboru. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisani’, delnicah začasna potrdila o šte/ilu vplačanih in dodeljenih delnic. Delnice se izroče pozne}, proti vrnitvi začasnih potrdil. Po § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en gla V LJUBLJANI, dee 20. januarja 1922. Dolane Franc, lesni industrijalec. Škofja Loka. Arneje Ana, lesna trgovka. Jesenice. Golob Frane. : tovarnar, Ljubljana-Vič. Gerkman & Lenasi, veletrgovina. L.ubij ina. trgovina, Maribor Gajšek Martin, trgov-c, Mari ur H-uiman Peter, Gl. W*. A Ì1. .. »1 T «iiKK/imO 17JPr m Gaspari & Faninger, vek- j trgovec, Ljubljana. HedL 1 '■ trgovec. Ribnica. Jug & drag, lesna trgovina, Maribor. Dr. Irgolič Fran, industrijalec, Marito» w ' in Ivan, o»eletržec, Ljut j & Koritnik, veletrgovina, Ljubljana. H.chnegger & drugo i, lesna industrija, Maribor. Hodove: “ ‘ “ ’---- ■- j,--.—j- ».j—»---------------». T—~ lesni industrijalec, Žalna. Ilo Iva», lest-’# nik & Co, lesna industrija, Radovljica Javornik Josip, Dr. Kobal Alojzij, Ljublana. Kostete Ivan, veletržec, Ljubljana Korenčan Ijana. Koražija Ivan, trg>vec, Maribor. Kravos Iv» n, sedlarski mojster, Maribor. Križnič Alojzi ■ lesni industrijalec, Maribor. Lil eg Alojz, veletrgovec, Ljubljana. R. Lukman, veletržec. Ljubljan Majer Fran, trgovec, Maribor. Meden Viktor, vel-t žec Ljuoljana. Medio» Fran, veletržec, Ljub 1 Ijana. Mencinger Tomaž, veletržec, Ljubljana. Novak Fran, brivski mojster, Maribor. Oset Huloo*' trgovec, Maribor. Pinter & Lenard, vel trgovina, Maribor. Pivljakovič Niciior, carinsko in špe ( dicijsko podjetje, Maribor. Pogačnik Anton, lesna industrija, Podnart. Pogačnik Fran«, veletrieo ; Ljubljana. Dr. Rakar Ernest, esm industrijalec, Jesenice. Ing. Rndež, grajščak in lesni industriji jalec, Ribnica. Rus I an, lesni industrijalec, Loški potok. Sava, lesna industrijska družba, Ljub Ijana. Skaberse A & E, veletržec. Ljubljana. Sommbtichler Fr»ne, gozdarski mojster, Tržil i Sepec M & E., veletržec, Maribor. Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljub j Ijana. Schnideritsch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana, Stepic Pet« . veletržec, Ljubljana. Popovič J. nko, veletržec, Ljubljana Tavčar Jože, veletržec ip industrijaiet Maribor. Toman & Reich, veletrgovina, Maribor. Valjak Gjuro, trgovec in restavràter, Maribo? 'f Weixl Vilko, veletržec, Maribor. Velka Gor«, lesna industrijska družba, Ribnica. Ver o vlek veletržec, Ljublana. Worseho Karl, veletržec, Maribor, j Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica štev. G, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta nhprej pavadrxé ; ■ vloge po ;q s. Trajne in večje vloge pa po dogovoru. ¥0 K 2 0 Ikdajateli in založnik: Konz. „Straže." .Odgo\-orni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru 1.