MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 ' laielon uredništva 2440, uprava 2466 l«ha)a razen nadal]a In praznikov vsak dan ob 14. uri ' Volja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po canlku > Oglase spreiema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409 99 .JUTRA’ 99 Hadalievanie abesinske skele na in Abestaci napadajo po deževju, malariji in udorih domačinskih vo akov oslabljeno vojsko general Grazianija in dosegalo vedno vež e e uspehe - Tudi s severnega bojiš a poročajo o novi abesinski zmagi Dež ali poraz? LONDON, 26. novembra. Po italijanskih poročilih traja na južnem bojišču dalje deževje, ki spravlja italijansko vojsko v velike .ieprilike. Ceste so spremenjene v blato, tako, da je promet s tovornimi vozili onemogočen, ali pa silno otež-kočen. Poleg tega razsaja med vojaki tudi malarija. Zaradi tega so italijanske čete ustavile nadaljnje prodiranje. Nevtralni poročevalci in abesinski komunikeji pa govore o nasprotnem in zatrjujejo, da italijanskega prodiranja ni zaustavilo samo slabo vreme, ampak so Italijane prisilili k zastoju Abesinci. V trenutku ko so Italijani poročali, da so gospodarji skoraj vsega Ogadna, so že zapuščali najvažnejše postojanke, ki so iih bili zavzeli v dolgih tednih z velikimi napori in ogromnimi stroški. Položaj je na južnem bojišču sedaj tak, da Italijani, ako se jim ne posreči spremeniti položaja, lahko vsak čas izgube sploh vse Pridobitve dosedanjega vojevanja. Nevarnost vedno večja Ras Desta je pričel od reke Vebe Sebe!/ proti reki Fafan predirati s tremi armadami, katerim se je posrečilo ponovno osvoji'j Gorahei, ob reki Fafan pa Gabredare. Prav tako pa so abesinske čete zavzele zopet tudi kraj Anale, ki leži 24 km južno od Sasabaneha. Predor južne vojske rasa Deste Je odrezal Precejšen del italijanske vojske od nje« "ega zaledja v Somaliji. Ta oddelek Abe-sincev nadaljuje sedaj naglo svoj pohod, bi od zaledja odrezane italijanske čete obkoiij in jih popolnoma uničil. Sunek, [ti ga je dobila Grazlanijeva vojska na jugovzhodu, postaja usoden zaradi ega ‘Mi za italijansko vojsko, ki operira na Severovzhodu, to je ob angleški Soma- Ta del italijanske vojske je imel na-‘Nen prodreti tako daleč protj severu, da obšel gorovje, na katerem ležita Dži-džiga in Harar in bi tako z boka na-&3del glavne abesinske postojanke, do-SeXel železnico Džibuti—Adis Abeba in °,argebu napadle italijanske četo, ki je e*a preko 2000 vojakov. Razvila se je Jdita bitka, ki je trajala več ur. V boju Domačini dezertirajo Iz Adis Abebe poročajo, da so vesti o 1 nezadovoljstvu domačinskih vojakov v vojski generala Grazianija resnične. Pri abesinskem napadu na Gabredare so nekateri oddelki domačinskih čet odrekli pokorščino italijanskim čas nikom in se niso hoteli boriti proti Abesincem. Velika četa teh vojakov je postrelila svoje italijanske častnike in podčastnike ter prešla v celoti na abesinsko stran. Pri-bežniki so izjavili, da so jih Italijani izkoriščali do skrajnosti, pošiljali vedno v boje in jih pri tem niso niti zadostno prehranjevali Zaradi tega se pričakuje, da bodo pobegnili na abesinsko stran še drugi. Pribežniki so prišli k Abesincem popolnoma oboroženi. ' Položaj na severu PARIZ, 26. novembra. »Radio« poroča preko Asuiare, da so italijanska le:ala ugotovila, da so se abesinske čete južno od Maka le zaradi italijanskih letalskih napadov umaknile proti jugu. Abesinci no sedaj v položajih okoli Ambe Alagi. Italijani priznavajo možnost, da se bodo Abesinci na tem položaju pripravili za napad na Italijanske pozicije pri Makali, zaradi tega grade z mrzlično naglico obrambne pos ojanke. Z abesinske strani pa poročajo, da so abesinske čete severovzhodno od Makale napadle 3 italijanske bataljone, katere so deloma uničile deloma pa razkropile. V tem spopadu je padel tudi neki italijanski major, Abeslnci so zajeli več konj, mezgov, orožja in municije. Smernica imue Ministrske predsednik &juseivanov bo vodil dalje dosedanjo pošsleko SOFIJA, 26. novembra. Tudi nova vlada, ki jo je sestavil bivši beograjski poslanik Kjuseivanov, ni prinesla izboljšanje napetega notranjega političnega položaja v Bolgariji. Vojska in policija sta v prestollcl stalno v pripravljenosti. Včeraj je sprejel kralj Boris člane nove vlade, katerim je govoril o svojih željah in naglasil, da Bolgarija ne more več kreniti s potov avtoritativnega sistema. Naloga nove vlade je dokončno sesta- viti novo ustavo in nato izvesti na njeni podlagi nove volitve. Sestava nove vlade pomeni nadaljevanje izvenstrankar-skega režima. Volitve bo izvedla po novem volilnem zakonu, po katerem nastop razpuščenih strank ne bo mogoč. Po izjavi ministrskega predsednika bo nova vlada odstrani*" tudi vpliv vojske na notranjo politiko, kar pa je zelo malo verjetno, saj sede v njej kar trije generali. lia le&mu domut ftatUike voHIn" zakon za skupščino Izjava notranjega ministra dr. Antona Korošca na zborovanju HRZ v Ljubljani iili Padlo okoli 1200 Italijanov, 500 pa so j 1 Abesinci ujeli, dočlm so osall v div-i J!1 strahu pobegnili. Italijani so tu za-1 dva tanka, 43 strojnic. 1500 pušk in *»in °8o streliva ter drugega materiala. j,.3 nekaterih delta skrajnega zahoda so q e*inske čete po dolgih tednih zopet l|,SeKle staro mejo med Akes!«**n in Ita-ansko Somalijo. V nedeljo je bil v Ljubljani ustanovljen banovinski odbor JRZ za Slovenijo. Za predsednika je bil izvoljen notranji mini-| ster g. dr. A. Korošec, za podpredsedni-; ka minister brez portfelja g. dr. M. Krek, za tajnika minister v p. g dr. Kulovec, za blagajnika pa odvetnik g. dr. Leskovar iz Maribora. Ti štirje tvorijo obenem tudi eksekutivo .1RZ za našo banovino. Najvažnejši, jc bil r.a tem zborovanju referat ministra dr. Korošca o novem volilnem zakonu in o bodočih volitvah sploh. Govornik je dejal, da je novi volilni zakon že pripravljen in se po potrebi v 14 dneh uzakoni. O tem, kdaj bodo nove volitve v narodno skupščino, je pa dejal: »To je odvisno od različnih okoliščin. Mi ne izključujemo sodelovanja s parlamentom, ako se bo lahko nemoteno in neovirano delalo s parlamentom, nam ni treba siliti na volitve. O naših odnosih s parlamentom lahko govorimo popolnoma iskreno. Saj so ti od-i nosi znani vsemu svetu. Narodna skup-; ščina ni izvoljena na temelju strank, am-! .'Morning Post« piše, da se je Mussolini odločil za demobilizacijo 100 tisoč vojakov pod firmo dopusta zaradi tega. ker državna blagajna ne more več vzdržati ogromnih izdatkov za vzdrževanje 1.200.1 >\00 vojakov in še vojskovanje v vzhodni' Afriki. PROMET V SUEZU. SUEZ. 26. novembra. Tekom prvih 9 mesecev letošnjega leta je šlo skozi prekop 400.000 ton ladij več, kakor, v istem času lanskega leta. Porast gre tui račun italijanske akcije proti Abesiniji. KONČNI REZULTATI. LONDON, 26. novembra. Krfnčni uradni rezultat angleških volitev se glasi: vladne stranke 434, opozicija na 181 mandatov. Konservativci imajo 387 man datov, laburisti pa 155. Krak* lili« 1 ti« Stran 2. MartborsTH »V e 5 e r n i C« Jutra. V Mariboru, dne 26. XI. 1935. IIIIIIIIIIMIB r §m$t£dmsk® mtjekje kakšna je bila iefoinja letina Nekoliko boljša od lanske. — Naši kmetje so pridelali več pšenice, koruze in krompirja a manj rži, ovsa in krme. Z boljšim semenjem in racionalnejšo obdelavo doseči znatno boljše pridelke Pozna jesen je že in naši kmetje so pospravili svoj letošnji pridelek. Čc jih vprašate, kakšna je bila letošnja letina, vam bodo povedali, da je bila nekoliko boljša od lanske in pristavili, da je letos stiska za denar hujša, kakor je bila lani. Tudi to vam bodo vedeli razodeti, da nimajo njihovi pridelki nobene cene v primeri z industrijskimi, da jih davčna in druga bremena vkljub zaščiti hudo pritiskajo k tlom, da nimajo več zanimanja za politiko in da nestrpno pričakujejo god tistega svetnika, ki bo napravil konec njihovemu današnjemu položaju. Naš štajerski kmet je res uboga para. V mishh imamo manjšega kmeta, ki ima večino in ne vkljub krizi dobro situiranega veleposestnika. Nevedni meščan gleda našega kmeta skozi napačna očalg. Meni, da se našemu kmetu dobro godi, da ima vsega v izobilju. Našemu meščanu, ki tako meni o našem kmetu pač niso znane njegove velike skrbii, nje gov velik trud in strah, pred elementarnimi nezgodami, katerim je izpostavljeno skozi vse leto njegovo imetje. Nekoliko na boljšem so kmetje v bližnji okolici Maribora, ker sproti vnovčujejo precejšnji del vrtovine in svojih poljskih pridelkov na mariborskem trgu. Kmet pa ki je nad 20 km oddaljen od mesta, je prepuščen takorekoč svoji usodi. Edino kar lahko proda je sadje, vino, živina, perutnina, nekaj koruze in krompir, d oči m potrebuje vse ostale pridelke za lastno potrebo. Mnogo pa je na deželi tudi takih malih posestnikov, ki jim gruda ne obrodi niti za lastno potrebo, mno go je takih, ki nimajo kaj jesti, ne kaj obleči. Žito, ki ga naš kmet pridela, potrebuje za kruh, ki je bolj pogosto črn kot beli. Kmetje sejejo pšenico, rž, ječmen koruzo, oves, ajdo in proso. V obeh mariborskih okrajih, ki merita nad 125.050 hektarov in štejeta skupno okrog 100.000 prebivalcev so pridelali letos kmetje okrog 60.000 meterskih stotov pšenice, okrog 30.000 stotov ječmena, okrog 32.000 stotov rži, okrog 35.000 stotov ovsa in 70.000 stotov koruze. Povprečno rodi gru da našemu kmetu na hektar do 14 centov pšenice, do 13 centov rži, do 15 centov ovsa in do 25 centov koruze. Ker iskoristi naš kmet zemljišče dvakrat na leto, on seje ozimino in letino, njegov pridelek ni takšen, kot drugod, kjer obrodi njiva samo enkrat v letu. Pridelki pa so odvisni tudi od kakovosti semena in načina obdelave zemlje. Premožnejši kmetje imajo boljše seme, boljše gnojijo in zato tudi boljše žanejo. Pridelek žita ne nosi našemu kmetu nobenih dohodkov. Vse kar pridela, porabi zase in ni zato čudno, če uvozimo vsako leto v Slovenijo za okroglo 3 milijone dinarjev raznega žita in mlevskih izdelkov. Ko je dobra letina obrodi dobro krompir na Dravskem tudi krompirjevem polju imenovanem. Poslanci pridelajo katero leto toliko krompirja, da ga prodajo po več sto vagonov. Letošnji pridelek krompirja cenijo nad 370.000 stotov. — Povprečno rodi zemlja kmetu na hektar do 70 stotov krompirja. Fižola, pese, repe, korenja, zelja in drugih dobrin pa pri dela naš kmet vsako leto samo za svojo potrebo. Dober je bil tudi letošnji pridelek koruze. Pšenica in ječmen sta boljše obrodila kot lani, rži zaradi pozebe in ovsa zaradi suše pa so kmetje pridelali letos manj kot lani. Zaradi suše so pripravili tudi manj krme. Izrezala pa jih je lepa jesen, ki jim je omogočila pašo za živino. Težko živi torej naš kmet na svoji grudi. Vir njegovih dohodkov je v vinogradništvu, v sadjarstvu in pri živinoreji. Od svojih pridelkov lahko v dobri letini proda nekaj krompirja, koruze in sena. Dobro ceno je letos imela perutnina. V času sezone so naši kmete drago prodajali piščance, kokoši ir. drugo perutnino. ,Precej so je izvozili namreč v domača in tuja kopališča in zdravilišča. Jajca pa skozi vse leto niso imela nobene prave cene. Prav tako brez cene je bilo tudi mleko. Ceno ima samo tisto mleko, ki ga konsumira Maribor ali druga mesta, dočim ga oddaljneiši kmetje ponujajo po 50 par in še cenejše liter. — Svoje dni so naši kmetje imeli lepe dohodke z mlekom. V Avstrijo so ga uvozili vsaki dan po 80.000 litrov. Ko pa je Avstriija pospešila živinorejo in travni-štvo ter se osamosvojila, je bilo r.ašega mlečnega trga konec. Odpomoč bi u-tegnili najti v močnih mlekarskih zadrugah. Kakor vsi drugi sloji, čaka tudi naš kmet na boljše čase. Toda v tem nestrpnem čakanju je že izgubil precej vere. Receptom, ki mu jih ponujajo razni zdravniki krize, več ne verjame. Pomaga si sam. kakor si pač more in v tem je njegova največja tolažba. SstMm. skt&sbm Pereče zadeve Pokojninskega zavoda Na nedeljskem izrednem občnem zboru razpuščena uprava ponovno izvoljena Na. energično akcijo Zveze društev privatnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani se je vršil v nedeljo, 24. t. m. izredni občni zbor Pokojninskega zavoda, na katerega sporedu so bile volitve uprave. Po komisarjevem poročilu se je dv;gnil delegat Ivan Tavčar, ki je kot predstavnik Zveze društev privatnih nameščencev podal odločno in jasno iz- javo, ki ne pripušča nikakšnega dvoma o tem, da imajo zasebni nameščenci ravno v omenjeni zvezi svojo najiskrenejšo prijateljico ter najodiočnejšo ču-varico žlvljenskih ter stanovskih interesov. Med drugim se je energično izjavil proti imenovanju komisarja PZ, ker povzroča to nepotrebne in visoke stroške. Tudi je omenil, da je vladni komisar prejel že 10. oktobra t. 1. pismeno zahtevo 20 polnopravnih nameščenskih delegatov za sklicanje izrednega občnega zbora. V smislu statutov bi moral komisar sklicati občni zbor najkasneje do 18. novembra t. 1., česar pa ni storil. Potem, ko je podal protestno izjavo proti kršitvi avtonomije PZ še delegat Gol-majer v imenu Zveze privatnih nameščencev in je drugi delegat Albin Prepeluh v okviru daljših izvajanj pribil, da stane nedeljski izredni občni zbor po njegovih računih najmanj 80.000 dinarjev, so sledile volitve, katerih rezultat je dejanska vzpostava prejšnje uprave Pokojninskega zavoda po volji delegatov našega zasebnega nameščenstva. V imenu delojemalcev je stavil predlog g. Tavčar, v imenu delodajalcev pa g. načelnik Ribnikar, ki je pri tem izjavil, da zbor delegatov baš s tem, da kan didira vse dosedanje člane uprave, dokumentira svojo enotno voljo, da hoče z združenimi močmi in v najlepši harmoniji čuvati nad tem dragocenim zavodom. Ker ni bilo ugovora, je predsednik predloženi kandidatni listi proglasil za izvoljeni. Novi upravni odbor PZ je sestavljen tako-le: Skupina delodajalcev: Člani: Kralj Anton. Avsenek Ivan, dr. Giunio Rudolf, Knez Zdenko, Kavčič Jo- sip, dr. Obersnel Maks in Ribnikar Adolf; namestniki: dr. Dermestija Josip, dr. Adlešič Juro, dr. Lavš Vjekoslav, Prepeluh Albin, Pinter Ferdo, dr. Vrhunc Vinko in Sire Franjo. Skupina delojemalcev: Člani: Vrančič Vladimir, Svetek Fran, Volčanšek Fran. Zemljič Joško. Vrevc France, Tavčar Josip in Roič Bruno: namestniki: Štih Ljudevit, Golmajer Jože, Čop Feliks, inž. Rus Jože, Božič Ivo. Vičič Janko in Markov Nikola. Huthuki MMtgiedi Krst nove slovenske operete Premiera Kozfnove „Majde" v našem Narodnem dalliču. V nedeljo zvečer smo imeli v našem gledališču prvi letošnji krst, premiero trodejanske operete »Majde«, ki jo je na libreto J. F. Knafliča, Ferda Delaka in Mirka Jelačina uglasbil ravnatelj r.aše mariborske Glasbene Matice, mladi komponist Marjan K o z i n a. O nastanku dela so spregovorili v našem listu obširno že avtorji pred premiero. Vsebinsko je rahlo, kakor so po ogromni večini vsi libreti modernih operet, odkar je prevladovalo približevanje k reviji. Zaradi tega »Majda«, vsaj kakor je bila pe-dar.a v Delakovi režiji, ni niti čista opereta, niti čista revija, ampak se giblje nekje v sredini med obema. V tem je morda njena največja zunanja novost. Vprašanje je seveda, ali je to delu v korist ali v škodo? Glavno, kar je treba brezpogojno priznati. je, da so se vsi avtorji lotili svojega dela z resno vnemo in voljo podati nekaj več ali manj dognanega, zlasti pa velja to za komponista g. Kozino ter režiserja g. Delaka. G. Delak se je pri prirejanju librete odločil za groteskno niansiranje, kar je služilo za podlago smernic tudi komponistu. G. Kozina je izpričal s tem delom, da je nadarjen in ambicio-zen komponist, ki tudi pravilno pojmuje nalogo, ki mu jo stavi revijska opereta. Njegova glasba res ni odkritje in v njej ni velikih, samobitnih melodij, je pa od začetka do konca dosledna, polna in operetno zelo prijetna. Med glasbo slovenskih operet zadnjega časa, kar smo jih uprizorili v Mariboru, nedvomno najboljša. Temperament, ki ga je polr.a, je prenesel komponist kot dirigent tudi na gledališki orkester, zbor ter celoto. Tako moremo šteti »Majdo« skladateljsko in dirigentsko kot uspeh. Uspeli so pa tudi režiser g. Delak, koreograf g. Harastovič ter insce-nator g. Ljubivoj Ravnikar. Režiser je poudaril dvoje: revijski način podajanja in grotesknost. Oboje z uspehom. Istih smernic se je držal s svojo simboliko inscenator, da je bila vez med režijo in inscenacijo intimno harmonična. Koreograf je pa pripravil plese v revijskem stilu, ki so bili kljub zadevnim težkočam v našem baletnem ansamblu morda najboljši od dosedanjih. Melodiozna glasba in revijska režija :fi omogočila našima prvakoma g. Sancinu (Nandetu) in gdč. Udoviče vi fMajdi) polno pevsko izživljanje. PraV izvrstno se je obnesla v svojem prvem operetnem nastopu tudi gdč. Starčeva kot romantična dama. Dobrega župana nam je postavil na oder g. Pavle Kovič, prav takega gledališkega direktorja pa g. Gorinšek. Pastirico Špelco j® živahno upodobila gdč. Barbičev a, g. Košič je pa bil spet nad vse originalen šepav možic. Špeličinega partnerja, športnika Žar.eka je odigral razgibano g. Harastovič, časnikarja Rešetarja z vso tipiko g. Grom, staro ženico pa dobro zamišljeno ga. Zakrajškov?-Ostale vloge so imeli: Ga. Gorinške-v a novinarko, ga. S a v i n o v a spremljevalko romantične dame, g. Košuta prvega novinarja, g. Blaž drugega novinarja, g. Starec filmskega operaterja, g. V e r d o n i k fotografa, g. K o š i o potnega maršala romantične dame. radiofonski napovedovalec je pa bil g. Na-krst. Gledališče h bilo pri nedeljski pr er •uieri tako napolnjeno, kakor letos še ne in kor.takt med občinstvom in odrom s" je ves čas dobro čutil. Po prvem dejan!" sta morala ponovno na oder komponist in režiser, ki sta prejela vence in cvetje-Prepričan sem, da bo »Majda« še večkrat napolnila gledališče, od g. Kozine pa pričakujepio činiprej zopet kako novo delo. - Nov komisar pri marenberški Občinski hranilnici. Te dni je bil imenovan za komisarja pri marenberški hranilnici predstojnik tukajšnjega, sreskega sodišča gospod Zorer. Proslava 1. decembra bo pri nas zelo svečana. Na večer prej bo slavnostna bakljada ob 5.30, nakar bo stik sprevoda pred občinsko hišo, kjer bodo slavnostni govori. Drugi dan bo dopoldne slavnostna služba božja, popoldne pa svečana sokolska akademija. Na ta način hoče letos obmejni Marenberg proslaviti največji naš praznik. Nova carinarnica. Na Radiu je že dolgo projektirano novo carinarniško poslopje, ki bi nadomestilo malo stražnico, ki nikar ni v čast naši državi. Sedaj se je vendar zadeva premaknila z mrtve točke. Kupili so že potrebno zemljišče. Pri finančni direkciji v Ljubljani je bila te dni licitacija za vsa dela za novo ca-rmarnico. Kot najnižji ponudnik je bila ljubljanska tvrdka, ki bo baje kmalu pričela z delom. Vendar enkrat bomo dobili na Radiu novo carinarnico, ki bo vsaj deloma podobna oni, ki stoji na oni strani meje. Avstrija pošilja naše državljane k nam. Te dni je prišlo preko meje ined Remšnikom in Sv. Lovrencem na r.ašo stran mnogo delavcev, naših državljanov, ki so živeli v Avstriji. Pripovedovali so, da jih je Avstrija izgnala, ker nima dela niti za svoje državljane. Dobro bi bilo, če bi tudi mi posegli po enakih sredstvih in izgnali vse nadležne tujce, ki uživajo našo gostoljubnost, povrhu pa hočejo imeti več pravic kakor naši državljani. Dogajajo se celo primeri, da taki tujci grozijo našim ljudem, češ, oni so tukaj domačini, naši so pa tujci. Kje je bu pra- vica? Treba bo poseči po represalijah-Avstrija veča finančno stražo °b meji. Ob vsej meji so avstrijska oblastv? povečala finančno stražo. Menda je ^ zvezi z raznimi tihotapskimi akcijami-se opažajo v zadnjem času. pluiske mos/Ub Na dan državnega praznika v nedeli0 1. decembra t. 1. so trgovine ceh' d"n zaprte. Ptujski Ie‘ni (Katarinskl) sejem. V P0" nedeljek 25. t. m. se je vršil v Ptuju običajni letni (Katarinski) sejem, ki je bil iz' redno dobro obiskan kakor le redko ke' daj. Kramarji so prišli od blizu in od da' leč, posebno sosedna Hrvatska je bil" dobro zastopana. Kupčija je bila zelo Živahna in so prišli kramarji na svoj račun* Seveda tudi žeparjev ni manjkalo kako", že običajno ob taki priliki. Tako orožr-i*1 kakor policija so imeli mnogo posla- d" zdržijo red in nadzorujejo nevarne temne elemente. Aretiran je bil Izido1" Husenjak, brezposelni delavec iz Cvf1' lina na Hrvatskem, v trenutku, ko je izmaknil iz žepa Kranca Kešperta, pos- iZ Ptujske gore, denarnico, v kateri se ,e nahajalo 710 Din gotovine. Žeparja so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju- Tudi živinski sejem je bil izredno dobro založen, kupčija pa je bila dobra-Prignali so 80 volov, 278 krav, 13 bik0'’ 57 jur.cev, 78 telic, 14 telet, 339 konjev » eno kozo. Prodalo se je 248 koniado^ Cene za kilogram žive teže so bile P‘ slednje: Voli 2.50—3 Din, krave 1-^ 2.50 Din, biki 2—2.50 Din, junci 2— Din, telice 2.50—3.50 Din; konje so P' dajali po kakovosti, ir. sicer od 300 ■ , Din, žrebeta pa od 500—1200 Din k0’1,1:,, Cene goveji živini so še vedno nizke < so ostale od zadnjega živinskega seja neizpnsmenjene. V Mariboru, dne 26. XI. 1936. - ^*/W75S5B5nww**,WZaggnMtnBBnKEKB Mariborski »Več er ni k« Jutra. fkati&Mske m sk&Uške Movite Mariborski mali kazenski senat Odmev« svoječasnega pokolja v Vetrinjski ulici u HHDKncssBGDl Svoječasno je zbudil v Mariboru veliko razburjenje incident, ko je dne 27. julija 1.1. nastal v neki gostilni v Vetrinjski ulici velik spopad, da so frčali kozarci in steklenice po zraku. Končno se je posrečilo, pometati glavne povzročitelje spopada na ulico. Ravno v tem trenutku je kakor znano slučajno prišel mimo 28letni. mesarski pomočnik Ladislav Kristl. Ko je v gnječi priletela in prifrčala na ulico skupina pretepajočih se ljudi, je pristopil Kristi in se vmešal v spor. Sredi splošnga prerivanja je Kristl potegnil mesarski nož ter zasadil najbližjemu ostrino v trebuh, da so mu izstopila čreva. Bil je to delavec Rudolf Horvatič, ki so ga nevarno ranjenega prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer se je posrečilo zdravnikom, da so mu navzlic smrtno nevarnim poškodbam oteli življenje. Pri tem je treba povdariti, da ranjeni Horvatič ni bil soudeležen pri spopadu in pretepu, marveč da je tudi slučajno prišel zraven kot opazovalec razburljivega incidenta. Kristl se je moral radi tega zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom in je v svojem zagovoru navajal, da je v silobranu segel po nožu. Mali senat, ki mu je predsedoval sos. dr. Tom-bak, je obsodil obtoženega Kristla na 8 mesecev strogega zapora! Kako so ljudskega generala Putnikoviča sprejeli v Karlovcu Vest o prihodu priljubljenega generala Putnikovica je nudila Karlovčanoni vzrok, da tega priljubljenega in visoko čislanega ljudskega generala že takoj ob Prihodu sprejmejo z vso ljubeznivostjo in iskrenostjo. Ko je vlak, s katerim se je pripeljal v Karlovec, postal r.a kolodvoru, je zasvirala vojaška godba. Na peronu je bila valujoča množica ljudi, spre-, daj postrojenj častniki karlovške garnizijo ob njih razne nacionalne organizacije od Sokolov in strelcev ter dobrovoljcev Pa do vojnih invalidov, rezervnih častnikov in bojevnikov ter članov Jadran- |ih večer pred držav. praznikom 30. nov. ske straže ter drugih patriotičnili društev. Potem ko je general Putnikovič pozdra-• vil vse r.avzočne s prisrčnim rokovanjem, je spregovoril toplo občutene in Prisrčne besede predstavnik karlovških nacionalnih, organizacij, nakar se mu je general Putnikovič za iskreno dobrodošlico ljuqjznivo zahvalil. Ta veličasten sprejem našega ljudskega generala v Karlovcu nam daje upanje ter nas utrjuje v prepričanju, da bo tudi Karlovec našel v tem ljudskem generalu svojega iskrenega prijatelja ter podpornika, pa tudi ljubljenca, ki je bil tako resno zraven z nacionalnim Mariborom. Bitka na meji. Včeraj ponoči so na meji pri Št. liju Odjeknili streli. Preko meje sta hotela skrivaj dva tihotapca, katerima se je posrečilo, da sta neopaženo prilezla na našo stran do globine okoli 100 m. Ko sta mislila. da sta že na varnem, je nenadoma ‘z ozadja zadonel poziv graničarjev, da ^ostoiita. V prvem trenutku sta preplašena postala, toda kmalu sta se zbrala, Qdvrgla neke omote ter pobegnila proti bližnjemu gozdu. Graničar je. videč, da hočeta obstati navzlic ponovnemu pozi-yu, sprožil puško. Iz nasprotne strani 5ta očitna tihotapca tudi oddala več stre-'°v. Vnela se je pravcata bitka, sredi ka-fere se je beguncema posrečilo, da sta ^Sinila v gluho noč. Pričelo se je inten-*'Vno zasledovanje za neznanima tihotapcema, ki sta na mestu pustila nekaj °niotov z raznim tihotapskim blagom, ^d drugim tudi 8 kg saharina. Vsega s*upaj je padlo okoli 10 strelov. V bližini j>°zda so se zasledili komaj zaznatni ^rviii sledovi, iz česar bi bilo sklepati, J3 ie bil eden od tihotapcev pri tem lažje anjen. V zasledovanju obeh drznih tiho-aPcev se vršijo temeljite poizvedbe. Smuška gimnastika za dame, smučar-r e šole MSK v sredo, ob 20. uri v dvo-5n' Plesne šole Simončič. Gosposka uli-a (nad trgovino Meinel & Herold). k rotovža. V okviru tukajšnjega po-recVarstva s® Je uredil posebni tiskovni terat. Mestni predsednik je zaupal te j, s'e magistratnemu uradniku g. P. ratnbergerju. Bog daj srečo! Poročili so se te dni v Mariboru: Maks Lorbek, učitelj na Velki, in Ivana Kos, hči narednika vodnika, Stritarjeva 30. — Avguštin Žižek, mizarski pomočnik, in Katarina Tomažič, delavka. — Rudolf Omulec, posestnik in gostilničar, in Roza Lajnšič, kuharica. Jaroslav Ledvinski, izdelovatelj nožev, in Benedikta Kante, posestniška hči. — Anton Butolen. delavec, in Marija Brumer, vdovljena Žumer, delavka. — Viktor Škrinjar, čevljarski pomočnik, in Katarina Germ, šivilja. — Vincenc Novak, tovarniški delavec, in Rozalija Serp, viničarjeva hči. — Stanislav Fabič, davčni uradnik, in Karolina Šenta, zasebna uradnica. Posestna sprememba. Znano Božičevo gostilno pri Sv. Petru nižje Maribora nad novo cesto je kupil za ceno 150.000 dinarjev posestnik Ivan Toplak od Sv. Jurija ob Pesnici. | SOKOLSKA AKADEMIJA 1 Živahna stavbena podjetnoslt se opaža v takozvanem »Špesovem selu« v pobreškem področju, kjer je zraslo tik ob gozdu 15 novih stavb, medtem ko pri 6 stavbah hitijo z deli do strehe. Za mestne reveže. Tvrdka Rosenberg fosip je darovala namesto venca na grob pokojnega Wogerer Hermana za mestne reveže znesek Din 200, za kar ji mestna občina mariborska izreka iskreno zahvalo. Čltateljem romana! V včerajšnji .številki je bilo pomotoma preskočeno eno nadaljevanje XXXI. poglavja roman.; »Sida Silanova«. Zaradi tega objavljamo izpuščeno nadaljevanje danes. Kulturno feministični odsek Ženskega društva v Mariboru prireja s sodelovanjem Zveze mladih intelektualcev v sredo, dne 27. novembra ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze recitacijski večer iz slovenske protivojne literature. Vabljen vsakdo, vstop prost! Glasbeniki-instrumentalisti. Jutri, dne 27. novembra, vsi točno. Hladek-Bohinj-ski, ravnatelj subv.-muzičke šole Glasbena Matica. Vstopnice za sokolsko akademijo, ki bo v soboto 30. t, m. ob 20. uri in na državni praznik 1.. decembra ob 15. uri v Narodnem gledališču, dobite pri dnevni gledališki blagajni. Zahvala. Tvrdka Hugo Stark v Mariboru in gosp. Girstmayer v Počehovi sta namesto venca o pogrebu gda. Em. Wd-gcrerja darovala ubogim otrokom krčevinske šole znesek 100 Din, za kar se jima šolski upravitelj iskreno zahvaljuje. Nočno lekarniško službo imata danes v torek Maverjeva in Sirakova, jutri v sredo K.nigova in Minarikova lekarna. K včerajšnji notici »Zagonetna smrt neozdravljive bolne« popravljamo na prošnjo soproga gospoda Josipa Grgiča v *oliko, da ni bila to zagonetna smrt in da se je njegova pokojna soproga nahajala nepretrgoma šest tednov v postelji ter je bila na raku že 4 leta bolna, dvakrat operirana in se zdravila že trikrat v sanatoriju. Ker v zadnjem času ni spala nič, se je zaklenila v sobo, da bi ne j bila motena od otrok, kjer ie zaspala in -se iz tega spanja ni več prebudila. K pobreškemu pokolju pojasnjujemo, da kamnoseški pomočnik Ernest ŠnofI iz Pobrežja ni identičen s Šnoflom, ki je bil aretiran ob priliki navedenega pokolja. Motociklist pod kolesi tovornega avtomobila. Na Glavnem trgu je hotel 281et-ni mehanik Franc Rojko prehiteti neki tovorni avto, in sicer pri električni uri. Hotel je zaviti proti državnemu mostu, j pa je po nesrečnem naključju prišel pod | kolesa tovornega avtomobila: Pri tem je zadobil poškodbe r.a levi nogi pod kolenom in so ga mariborski reševalci morali prepeljati v splošno bolnišnico. Nesreča s puško. Ko se je včeraj popoldne igral l91etr.i posestniški sin Anton Veberič iz Ivanjcev s staro puško, se mu je ta nenadoma izprožila ter mu je strel ranil dlan leve roke. S prestreljeno dlanjo so ga včeraj zvečer prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nezgoda starke. V Makolah je v vinogradu včeraj dopoldne 671etna viničarka Apolonija Renerjeva tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. Starka se zdravi v tukajšnji bolnišnici. 500 dinarjev nagrade mu je obljubila, ako ji ubije moža. Tezenski orožniki so napravili na tukajšnje državno tožilstvo zanimivo ovadbo, ki v žarki luči osvetljuje moralo, ki se je pojavila v zadnjih letih kot posledica najraznovrstnejših spekulacij na račun zavarovanja človeškega življenja. V tej prijavi se ugotavlja, da je 41 letna delavčeva žena X. Y. iz Dolgoš obljubila nekemu delavcu, katerega ime se v ovadbi konkretno navaja, 500 dinarjev nagrade, ako ubije njenega moža. Na ta način je želela priti do