Iaieriška Domovi m 70*th e/*!*!—M O/VIF AM€RICA?« IN SPIRff IM OHif NO. 200 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1987 SLOVCNIAK MORNING K€W$f>AJ><& ŠTEV. LXV — VOL. LXV Boj okoli povišanja davka zakulisna igra! Predlog o posebni davčni nakladi je obtičal v Kongresu, ki zalbteva varčevanje pri izdatkih, da bi pozabili na luknje v davčnem zakonu v korist bogatinov. WASHINGTON, D.C. — Ko so se senatorji in kongresniki vrnili z jesenskih počitnic v Washington — bilo je to 10. septembra — so vsi govorili o tem, kako so volivci nezadovoljni s predlogom o novih davkih in ka- ' ko vsi stojijo na stališču, da je treba najpreje zamašiti “luknje” v davčni zakonodaji, ki omogočajo ravno bogatim davkoplačevalcem, da se izmuznejo svo-lim davčnim obvezam. V naši Javnosti je radi tega precej za-vršalo. Ideja o brisanju davčnih ■lukenj je bila od povsod toplo Priporočana, toda ne enkrat se Je opazilo, da je javnost začela Pozabljati nanjo. Kmalu zatem Se je pojavila ideja, da je treba hajprvo zmanjšati sedanji proračun in šele potem misliti na hove davke. Ta ideja je pregnala idejo o davčnih luknjah iz Javnosti, danes je nihče več ne °rnenja, je že pozabljena. Vedo za vse to dobro naši politiki. Ideja o davčnih luknjah ni hamreč umrla sama od sebe, do cdhoda v pozabo so ji krepko Pomagali zastopniki velikih davkoplačevalcev, ki so najpreje Pridobili na svojo stran časopise, radio in televizijo. Ko so dobili bitko na tej fronti, ni bilo težko pregovoriti politikov, naj rajše poudarjajo potrebo po Nižanju proračunskih izdatkov. taktika se je posrečila na celi črti. Na Kapitelu in v Beli uisi sedaj samo iščejo, kje bi ^ogli kaj odščipniti v tistih pro-računskih postavkah, ki, se naha-laJo v proračunskem zakonu, ni-s° Pa zanje izglasovani nakazil-^1 zakoni. Pravijo, da so po tej P°ti našli že blizu $3 bilijone, ki 1 se dali črtati Proračuna. Na papirju je to lepo, v res-^ci je pa drugače. Sedanji fe-veralni proračun znaša pribli-Zri0 $136 bilijonov. Od te vsote sPada celih $115 bilijonov v ti-S*°v skupino, ki se sploh ne da ojPŽati. To so stroški za narodno rambo, izdatki za veterane in Jihove zavode, obresti za fekalne dolgove in plače za fe-^eralne uradnike, ki so stalno ^stavljeni. Ostane torej na raz-^°lago za vse ostale potrebe fe-^r&lnega proračuna le pribli-sk° bilijonov. Od tega zne-j.,a je težko odrezati kar $5 bi-l0u°v, saj to pomeni 25% zni- Tsvarli L, E3r@žitj@¥ jimaiif ¥ ¥elg©grady VOLGOGRAD, Rus. — Volgograd je bil pred 50 leti še Ca-ricin in znan kot veliko rečno pristanišče za deželne pridelke, ki so tam bili pretovarjeni z ladij na Volgi na ladje na Donu. Pod boljševilki sd mesto prekrstili v Stalingrad, pred nekaj leti pa v Volgograd. Tam so sedaj postavili velik spomenik v čast padlim branitejem mesta pred nacističnimi divizijami, ki so tam doživele svoj prvi veliki poraz na Ruskem. Zato je Volgograd za ruske komuniste poosebljen narodni ponos. Spomenik so odkrili zadnjo nedeljo. Vse, kar v Kremlju kaj pomeni, je bilo na slavnosti, sam tovariš Brežnjev je pa imel glavni govor. Seveda je bil govor polen hvale za preteklost in samozavesti za bodočnost. Da se samozavest ničesar ne boji, je Brežnjev še naslikal vojno nevarnost v nekoliko hujši podobi, kot bi bilo treba za odgovornega državnika. Patrijotično razpelo j en j e ga je zaneslo tudi v grožnje- Tisti, ki niso bili takrat v Volgogradu, so pa hitro razumeli, da tudi v Volgogradu beseda ni konj. leteči ¥§fli!!l precepil ytkmm sadile j® sprejela glede paipsr eerkmfm šolam iz federalnega Angleški konservativci iščejo novo vodstvo LONDON, Ang. — Angleška konservativna stranka bo imela te dni svoj redni občni zbor v Brightonu. Konservativne delegacije ne bodo ravno .dobre vo- . Ije. Vidijo nobene možnosti, kaj šele prilike, da bi kmalu mogle prevzeti vlado. Vsi očitki letijo seveda na sed-njega načelnika stranke Heatha.' Zato mislijo nekateri politični krogi, da bi stranka utegnila iskati na občnem zboru tudi novega načelnika. Ne bo ga pa lahko najti, zato bo držala sodba, da se bo Heath mogel še držati na svojem mestu. Povprečna življenska doba NEW YORK, N.Y. — Povprečno more novorojeno dete na dveh tretjinah sveta pričakovati' le 30 let življenja, v najnapred- | nejših državah pa do 70 let. Zunanje ministrstvo v Bonnu na Nemškem je objavilo, da je eden glavnih sovjetskih vohunov v Nemčiji prebearnil na Zahod in odšel v ZDA. BONN, Z. Nem. — Eden od glavnih sovjetskih vohunov v Zahodni Nemčiji je pustil svoje gospodarje na cedilu in prešel na ameriško stran. Izdal je dve vohunski skupini, ki sta delovali v Zahodni Nemčiji, ena je segala v zunanje ministrstvo v Bonnu, druga pa je imela dostop v francosko veleposlaništvo v Bonnu. Vohun naj bi bil stopil v zvezo z ameriškimi predstavniki v Nemčiji pred 10 dnevi in je sedaj že v Združenih državah. Nemško zunanje ministrstvo imena vohuna ne navaja, pač pa je to ime razkril zastopnik državnega tajništva v Washing-tonu. Gre za podpolkovnika Jevgenija Runge od KGB, sovjetske varnostne obveščevalne službe. Runge je ob svojem prebegu na Zahod razkril nemškim oblastem obe sovjetski vohunski skupini, ki so jih nato razbili z aretacijo 5 glavnih vodnikov. Med prijetimi je bila 39 let stara Suetterlin L., tajnica v zunanjem ministrstvu v Bonnu, ki se je preteklo nedeljo v svoji celici v zaporu obesila- Prijet je tudi njen mož, ki je dokumente, ki jih je žena nosila iz pisarne, doma prefotografiral in jih nato WASHINGTON. D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je sprejelo priziv proti zavrnitvi tožbe sedmih Njujorčenov od strani zveznega prizivnega sodišča proti delitvi zvezne pomoči privatnim, zlasti cerkvenim šolam. Imenovani so vložili tožbo proti dodelitvi podpor iz javnih sredstev cerkvenim šolam kot davkoplačevalci. Tožbo so ustavno določilo HUD SPOPAD Z RDEČIMI LE 41 MILJ OD SAIGONA Včeraj je bataljon 1- ameriške pehotne divizije naletel na robu znane vojne cone D 41 milj severovzhodno od Saigona na cel polk rdečih. V 8 ur trajajoči bitki so Amerikanci s podporo topništva, helikopterjev in bombnikov prisilili rdeče k umiku. Na bojišču je obležalo 58 mrtvih ameriških vojakov in 103 rdeči. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo od zadnje pomladi do na o ločitvi Iz Clevelanda in okolice Poroka— V soboto, 21. oktobra, ob desetih dopoldne se bosta v cerkvi Žalostne matere božje na 5000 Mount Road Blvd. v Rochestru, V zadnjih tednih se je položaj Por°^^a S^č.. Mary Ann, j , , I hčerka g. Franceta m ge. Albine demo spremenil, severnoviet- ! . ~ , C. , Grum, 42 Shorechf, Rochester, sin g- naslonili'največnh spopadov peho- ““udi ■N Y■ “ ^ Anto” ^ te v Južnem Vietnamu. Štiri ce- posiaia doij napaaama m iuai i v , . te ameriške 1 nehotne diviziie bolj uspešna. Trdijo, da so rdeči : ^e' ^arde ^rva. cerkve m države ter hoteli s svo-re amer-SKe penotne clvizije .. , ,J . . , ... 11020 E. 64 St., Cleveland, O. Sva- rde- izboljšali rabo radarja in da nji- vv. v itovscina bo po poročnih obredin v The Party House, 677 Brohan Road. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vso srečo i zavr- ! ----" . -----------7— nienv ali nosvetiti večin nažnio in obil° božJega blagoslova na četudi inh svol Slavni stan. Ameriškim i" , - nrnt=tnra skupni življenjski poti. io pritožbo doseči Toro p1! d si fp v v ,c^ nsletele n 3 okoli 2500 Kongresu leta 1965 izglasovane čih borcev 41 mil-1 severovzhod- hova letala vodijo nemara sever-pomoči privatnim šolam za neu-| no od tod na robu znane V0We ?okorf]ski1 ab kaki ^drugi izku-stavno. j cone D, kier izgleda, da so na- Prizivno sodišče je tožbo zavr-lmestili rdeči v Preteklih mese-nilo, češ da, privatniki, _____ v davkoplačevalci ne morejo na- bi' 50 zašle v rdečo zase- stopiti kot tožitelji proti zvez- Ido’ ie prišla na 'Pomoč artileri-nemu zakonu, to bi lahko storila >ia’ helikopterji in lovci-bombar- šeni letalci. Ameriške letalske sile so trenutno pred vpraša- obvladanju zračnega prostora nad Severnim Vietnamom z osredotočenjem pozornosti se-vernovietnamskim letalskim si- Seia— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima jutri, v četrtek, ob os- katera od držav ali pa državnih 1 deri1 pa so željah m bombar- lam al. nadaijevanju bombar- mih zvečer sejo v navadnih pro- __j.___ ' mrah hnnk'pnp tz Irarprin cn v + 'Vi diranja vojaških ciljev neoziraje srorin. ustanov. Vrhovno zvezno sodišče je sprejelo priziv in bo odločilo o dirali bunkerje, iz katerih so 'rdeči streljali na Amerikance.1 Boj je trajal 8 ur in je bil zagri- tem, ali imajo privatniki pravico fV'11 trd' Rdeči.so Popustili še- leta]a vložiti tožbo proti ustavnosti zveznih zakonov ali ne. Če bo ’ to pravico priznalo, potem bo i moralo nižje sodišče vzeti tožbo naPadov- le, ko so spoznali, da ne moreio vzdržati ameriške premoči v težkem orožju in zlasti letalskih Po . izjavi- zveznega javnbga tožilca Ludwiga Manina v Karlsruhe so dobili Sovjeti od obeh vohunskih skupin informacije “visoke vrste”. /11%,j; lij'’ PtAfM V ranemh pretok pravi, se na povečano nevarnost, ki jo Zadnje slovo— predstavljajo rdeča jet lovska Članstvo Kluba Ljubljana je j vabljeno jutri, v četrtek, ob 7.30 Gen. Westmoreland, vrhovni zvečer v Želetov pogrebni zavod poveljnik ameriških čet v Viet- na E. 152 St., da se poslovi od namu, je pozdravil avstralsko pokojnega člana Josepha Med-. napoved, da bo odšel v Južni veška. proti delitvi zvezne pomoči pri- Rak^b ameriških marinov (Vietnam še en bataljon avstral- : Dobrodošli_____ vatnim šolam znova v razpravo. m južno vietnamskih vojakov je ske pehote in vest iz Nove Ze-! Včeraj so prišli iz begunskega -----°—----- i 2aPletenih v precej hude boje iancjije o pošiljatvi novega voj a- taborišča Latina v Italiji za stal- Rusi imajo odlično llla. PcdrocW P°kraJine Quang štva v Južni Vietnam_ Avstrali;ja no v Cleveland Vladimir Nosan, avtomatske miško v”’ k;|er 50 Se lzkrcab 1L okto'|ima trenutno v Južnem Vietna- žena in sinko. Mož je električar ! bra z namenom, da obkolijo m mu vojak0v, poslala pa jn strojni mizar. Nastanili so se WASHINGTON, D.C. — Naši uničijo tamkajšnje rdeče opo-narodni obrambi jo ni bilo treba rišče- Kakih 9 milj južno od me-iskati po vsem svc-.. Našla jo sta. Quang Tri so odkrili rdeče je' kar na bojiščih v Južnem taborišče, ki ga rdeči trdovratno Vietnamu, kajti Moskva jo je branijo. V teh bojih je doslej poslala' v velilih količinah viet- padlo 44 rdečih borcev, marini ribniškim komunistom. Ruska pa so imeli 21 mrtvih in 167 strojna puška — AK47 — je no- ranjenih. vejša ruska iznajdba in se po Ameriške letalske sile kljub kvaliteti močno približuje naši slabemu vremenu nadaljujejo z NN6. letalskimi napadi na vojaške nekateri naši vojaki celo tr- cilje v Severnem Vietnamu. Ta-dijo, da sta po učinku obe puški ko so včeraj napadli neki most enako dobri. Ruska je sicer ne- in železniško križišče v bližini kaj težja 10-4 funtov —, ima kitajske meje severozahodno od pa zato več patron v saržerju. Hanoia. Pri teh letalskih napa-Njena konstrukcija je zelo pre- dih so bila izgubljena tri ame-prosta. Puška se da hitro raz- riška letala Thunderchief. Tri jih bo sem še 1,700. na Wesmngfafs zaeeS frds nashpafi ¥ Saigon SAIGON, J. Viet. — Zastopstvo Združenih držav v Južnem Vietnamu je začelo 1048 E- 71 St. K preselitvi !jim je pomagala Liga slov. kat. ! Amerikancev. Dobrodošli! Slov. pisarna— Slovenska pisarna v Baragovem domu je dobila novo pošiljko dr. M. Turnškovega Misala. močnejše y usnjenj vezavi stane $9. Pi- dreti očistiti in sestaviti. pilote pogrešajo. Doslej zo Združene države izgubile v letalskih v . v ,v — Teksas je imel 8 glavnih napadih na Severni Vietnam z Oblačno m deževno, hladnejše. I mest, predno je postal država omenjenimi tremi letalo skupno Najvišja temperatura izpod 60. v ZDA. ,704 letala tudj aPje vseh izdatkov, med njimi Za socijalno zakonodajo. J ^eJ igri se slabo odreže pred-0, b^k domovega finančnega Sed°ra k* *ma glavno be- ^ 0 Pri odločanju, ali bomo do- has Il0Ve davke ab ne- Njogovi ^sProtniki so namreč izkopali, kjkSe Je postavil za varuha veli-sjjv davkoplačevalcev in noče doC** ° brisanJu davčnih lukenj, bj.jg11*1. mu ni nič mar, če bo bag311'*6 ^datkov zadelo najbolj SeK Socljalno zakonodajo, po-t° k° pa boj proti revščini. Vse bled0 Sam° PnglohUo prepad J0l njirn in predsednikom tega S°norn- Posredna posledica cije .prePada bo pa več infla- bdart11 VeČ draginje> torej zopet c Po naših revnih slojih. Sporočajte u mojega kraja! no- CL,E VEL AND, O. — Ves svet misli, da je znani revo-lucinonar Che Guevara mrtev. Smrt ga je doletela, tako pravijo, v divjih holivij-skih gorah, ko je njegova gverilska četa naletela na prehud odpor od bolivijskih čet in bila premagana, odnosno pregnana iz svojega oporišča. Čeprav je zelo verjetno, da ga ni več, pa vendar tega ne more nihče priseči. Kar je namreč dokazov o njegovi smrti, izvirajo vsi iz Latinske Amerike. Od tam ne prihajajo praviloma trditve, ki bi se dale hitro in zanesljivo doka-zati. Saj je v našem slučaju celo brat pokojnega revoluci-jonarja izjavil, da ne verjame, da bi bil Guevara mrtev. Fidel Castro je med tem Gue-varino smrt priznal in oznanil narodno žalovanje na Kubi. o vfifl Guevara je vendarle zapustil za seboj, naj bo živ ali mrtev, poseben odtenek komunizma, ki se sicer močno približuje Castrovemu ali Maovemu, pa vendarle ni iste barve. Guevara je bil rojen Guevara živ ali mrtev, nekaj ga je le ostalo revolucijonar — intelektualec. Je zmeraj ves gorel za “akcijo”, pri miru ni mogel biti. Le takrat je miroval, kadar je kaj pisal. Kar je pisal, se je vse vrtilo okoli misli: komunizem je večna revolucija, ki ne sme nikoli rriirova-ti, naj doseže še take uspehe! To stališče ga je najpi ; ' - bilo od Moskve. V 1%. >t: so namreč že pred njim m -šli do sklepa, da komuni- ■ ni samo revolucija, ami n 1 -di evolucija, ki se ne sme pi r pirati s časom. Guevara tudi ni bil čisto Castrovih misli. Morda sta se še razumela, uu kler ni Casttro prišel na 0-blast. Ko je prišel na oblast, je Guevari zaupal najvažnejši posel po revoluciji: industrij alizaci j o Kube. Tu se pa Guevara ni obnesel. Je bil preveč le v idejah, pa se premalo brigal za stvarnost. Zato je napeljal kubansko industri-jalizacijo v napačno smer. Castro je v tem pogledu stvar nejši, ne sili zmeraj z glavo skozi zid vsaj v svoji domači kubanski politiki. To je zadnja leta ne enkrat jasno poudarjal in dokazal, Ker Guevara ni vedel, kako je treba izkoristiti sadove revolucije na industrijskem področju, se je razšel s Castrom, ostala sta pa prijatelja, ako sodimo po redkih zunanjih znakih. Castro je ostal na Kubi, da se muči s komunizaci-jo Kubancev, Guevara je pa no par izletih v Moskvo in v Peiping,' odšel na svoje priljubljeno delo: organizirat revolucijo v Latinski Ameriki. Mislil je, da je Bolivija najbolj dozorela za uporniško gibanje njegove vrste: naj-preie močno gverilsko vojsko-vanie, potem pa frontalni napad na bolivijski reakcijonar-ni režim. To je bila namreč Guevarova politična formula za zmago komunizma. Obnesla se ie na Kubi, mora se to-rei obnesti v seri državah Latinske Amerike. Te ideje niso mogli omajati v njem ne ruski ne kitajski ideologi. Ta ideja je bila posredno tudi povod za konec niegovega revo! ucijonarn ega dela. Kaj bo ostalo za Guevaro? Guevara je bil gotovo vzorni revolucijonar za vse mlade levičarje v Latinski Ameriki. Kar je na tem polju učil, ne bo kmalu pozabljeno, čeprav njegovi nauki niso ravno napravili posebnega vtisa ne v Moskvi ne v Peipingu. Mladina ljubi meglene ideale in Guevara je zanjo tak poosebljeni ideal. Ni se umikal v kolikor toliko varno podtalno revolucijonarno življenje, je šel v gore in hribe in tam iskal priložnosti za spopade z reakcij onarnimi režimi. Take stvari vlečejo, -čeprav v luči stvarnosti ne pomenijo ničesar. Ne bo pa njegovo gibanje doživelo razmaha. Ni namreč zapustil nobenega vidnega naslednika, zato bodo njegovi revolucij onarni podvigi postali kmalu legenda in nič več. Seveda se pa lahko zgodi, da jih bo kdo obnovil v spremenjeni obliki, kajti požrtvovalnih revolucijonar jev ne manjka tudi v Latinski Ameriki, samo zmeraj redkejši so. Če jih bo ta ali oni levičarski voditelj obnovil, bodo dali povod zato sedanji konservativni režimi v Latinski Ameriki, ki bodo mislili, da sedaj lahko še bolj mirno spijo kot do sedaj, ker ni več Guevare, da bi se jim moglo sanjati o njem. , pritiskati na vlado Južnega Viet- sarna ima na zalogi tudi božične nama. naj neha kritizirati Zdru- razglednice in voščilnice iz Le-žene drs.-ave in se resno loti rnonta s slovenskim besedilom, obrambe svoje lastne neodvisnosti. Priganjalo zlasti k čiščenju *ontd-r , TT , koruncije m k večji svobodi de- 6812 st C]air Avenue) je preje]a la nokraunskih guvernerjev. Do- novo pošiljko raznih lesenih so_ slej le skoraj vsa moč in oblast doV; vinskih preš in lončenih v rokah vmaških oovelinikov, | loncev _ Več y og]asu ki največkrat nimajo niti razu-1 mevanja niti volje za uvedbo; Angleščina ,,r>»-0TTQ • .j I Odrasli, ki bi se želeli naučiti nostene unraw m za pridobi- , vv. vanie prebivalstva. Ibratl anglescino- 50 vablJeni v « .v, . East 79th Street Branch Library, Ameriški poslanik E. Bunker 101- t , t , ^ . . 1215 E. 79 St. vsak torek od 5. 10 v teku enega tedna razprav- do 7. zv. Na razpolago bo učitelj za individualno učenje. Pouk je brezplačen. j Roparji odnesli $44,500— Včeraj dopoldne ob 10.20 so li lial o položaju kar trikrat s predsednikom republike Van Thieuiem in s predsednikom vlade Kyjem. Pritisk je na zunai komaj kaj'. , . . .. , ... , ' v i trije maskiram roparji ustavili viden, ker Združene države no-' J čeio ustvariti videza, da one odločalo, Saigon pa le odločitve izvršuje. Kljub tej nevarnosti 58 let starega upravnika New York Central Nycoll Credit Union D. F. Smith in njegovega 43 .v , , .let starega pomočnika H- E. e Washington prišel do prepn-iW ko sta nesla iz Cen- cania, da mora nastopiti odloc- tral Natk)nal Banke na 156ig nejse, ce noče, da bo nasproto- Waterloo Rd $44^00 za menjavo vanje Vietnamu doma se dalje . čekov y urad Credit Union pre_ narašča o^________ j kQ ceste komaj štiri vrata od banke. Dva od roparjev sta prisilila Smitha in Wieslerja, da sta legla na tla in jima vzela CLEVELAND, O. — Znana!denar, tretji pa je hitel v pri-veleblagovnica The May Com- pravljen avto. Vsi trije so se pany je pretekli ponedeljek od- nato naglo odpeljali. Policija je prla v svoji trgovini v mestu in našla avto roparjev kanseje za- ialjraovzhodni festival pri May Oo, v Clevelandu ostalih 6 trgovinah na področju Velikega Clevelanda “Daljnovzhodni festival”. V njegovem okviru ne bo razstavljeno le vsakovrstno blago, obrtni in umetni izdelki Daljnega vzhoda, ampak bodo prirejene tudi modne revije in organizirani nastopi plesnih skupin, ki bodo predvajale narodne plese Japonske, Kitajske, Hong Konka, Tajske in Koreje. Naj večji festival bo seveda v glavni trgovini v sredi Clevelanda. Ves program tu in v ostalih trgovinah May Company bo trajal do 4. novembra. puščen na Sylvia Avenue, eno miljo od kraja ropa. Bil je nekaj ur preje ukraden s parkirišča na Halliday Avenue. Denar je bil zavarovan, tako Credit Union ne bo trpela nobene škode. Revija orientalske mode bo 24. oktobra ob 2.30 popoldne v glavni trgovini May Co. na Public Square, 25. oktobra na Hts., 26. oktobra v Southgate in 27. oktobra v Parmi. V glavni trgovini na Public Square v May-fair Room je na razpolago hrana orientalskih dežel in recepti za njeno pripravljanje. /miElSSM OOtiOViftfA 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto nizko pokojnino, tistim infla-1 cijsko zmenjavanje, ki ga morajo srečavati v življenju, požira hitreje in hitreje prejemke. Drugi, zlasti mlajši, ki sedaj pri ha j a jo na službene položaje : vedno višjimi in višjimi plača- SUBSCRIPTION RATES: .United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 200 Weds., Oct. 18, 1967 Črnsko gibanje na nevarnem razpotju Boj za ravnopravnost črnih državljanov v Ameriki ni potihnil ves čas po zadnji svetovni vojni. Le bolj “dremal” je do 1. 1954, ko je federacija začela preganjati segregacijo v javnem življenju, prometu, trgovini in uvajati ravnopravnost v prosveti. Federalna akcija je naravno rodila odpor v vseh ameriških konservativnih krogih, na drugi strani je pa tudi poživila zanimanje med črnci za lastne rasne organizacije, ki pa so v njih sodelovali tudi liberalno usmerjeni pripadniki bele rase. Število črnskih organizacij je hitro rastlo, nobena med njimi pa ni imela velikega števila članstva. Bile so vse male ali srednje velikosti. Imele so pa skupen cilj: ravnopravnost črne rase na vseh področjih, prosvetnem, političnem, socijalnem, gospodarskem, delov nem itd. Že v pojmu ravnopravnosti je bila vključena ideja o integraciji obeh ras, bele in črne. Le po tej poti bi vpra sanje polti moglo izginiti iz ameriškega zasebnega in jav nega življenja. Načrt je bil lep, odobravanja in posnemanja vreden pa vendarle je imel nekaj temnih strani. Najprvo ni gibanje za civilne pravice, kot smo ta problem imenovali, rodilo hitrih uspehov. Še celo integracija v šolah je hitro začela šepati. Za integrirane šole je treba imeti tudi integrirano prebivalstvo, tega pa v Ameriki še nimamo. Nekaj več uspehov je žela integracija v javnem prometu. Tam se res zmeraj manj čuti. Le malo se pa čuti na trgu za delovno silo — črnih brezposelnih je še zmeraj nekajkrat več kot belih — ravno tako malo se obe rasi mešata na stavbenem in sta novanjskem področju. Tej temni strani se je pridružila še druga: črnskih rasnih organizacij je preveč, vsaka medi njimi je pa majhna Tako so na široko odprta vrata za skušnjavo, da si vsaka organizacija postavi visoko svoje cilje in izbira svojo po za njihovo uresničenje. Črnski voditelji so to uvideli in skušali skovati zveze organizacij; tu pa niso kaj prida do segli. Zato je črnsko gibanje razbito na več struj, ki se mec seboj bolj oddaljujejo, kot se zbližujejo. Že to je slabo, še slabše je pa to, da si v ciljih zmeraj bolj nasprotujejo. Zato nastajajo med njimi tekme, trenja sumničenja, nasprotovanja, tudi sovraštva ne manjka. Prepadov med črnskimi društvi je nič koliko, nevaren za celo deželo je pa zaenkrat samo tisti, ki ustvarja dva tabora tabor fanatikov in tabor zmernih. Tabor zmernih stoji na stališču, da morata v ameriškem narodu biti obe rasi ravnopravni na vseh področjih da imata pravico, da se mešata med seboj v gospodarstvu kulturi, športu, načinu življenja, da spoštujeta druga drugo in da nastopata solidarno proti skupnim nasprotnikom in sovražnikom. Struja zmernih se zaveda, da vsega tega ni mogoče doseči v par letih, kajti preveč plevela je zrastlo tekom rodov nad usodo ene in druge rase in ta plevel se ne da iztrebiti kar z enim mahom. Da izginejo razlike med o-bema rasama, je potrebno potrpežljivo in uvidevno sodelovanje, ki mora vsako oviro spraviti s poti na miren način ne pa z nasiljem. Med najbolj vidne voditelje te struje spadajo dr. Martin L. King, Withney Young in Roy Wilkins. Čisto druga miselnost je pa prevladala v struji fanatikov. Tam ne mislijo več na integracijo, tam jim roji po glavi totalna segregacija z vsemi posledicami za črno manjšino pa tudi za belo večino. Fanatiki sodijo nekako takole: Življenje dokazuje še zmeraj vsak dan. da bela rasa ne misli na sporazumevanje. Če daje tupatam kakšno koncesijo, jo ne daje radovoljno ampak prisiljeno. Ko se bo ponudila prva priložnost, bo koncesijo umaknila. Zato se mora črna rasa postaviti na svoje noge, mora postaviti segregacijo kot svoj ideal. More vse črnce spraviti v skupne naselbine, kamor naj bi bil dostop belim prepovedan. V teh naselbinah ne sme biti niti sence bele oblasti, vse mora biti v rokah izvoljenih črnih delegatov in uradov. Z belo raso naj obstojajo le najpotrebnejši mirni stiki na gospodarskem polju, drugače naj črna rasa živi zaprta sama vase. Fanatiki gredo tako daleč, da odklanjajo vsako ravno-pravno sodelovanje z belimi. Seveda jih naravnost ne odbijajo. Če se jim beli ponujajo, naj opravljajo hlapčevska dela, ne smejo pa imeti besede v vodstvu poslov. Ako kateremu pripadniku črne rase ne ugaja ta ideja, se lahko preseli med belo raso, mora pa sam sebi pripisati, ako se bo tam počutil kot v puščavi, kajti zanj se ne bo menila ne bela ne črna rasa. Ta miselnost bije v obraz vsaki zdravi pameti, toda ni nekaj novega. Zgodovina jo že pozna, zgodovina pa tudi ve, da je rodila le gorje tistim, ki so se jo oprijeli. To pa fanatikov ne moti. Šo namreč sila samozavestni. Žal je njihova samozavest deloma utemeljena, kajti med ameriškimi črnci prevladujejo organizacije s fanatiki na čelu. Pojavlja EXilKŽ:t±xx±xxxxx^xxx*X Y YTTYY Y XXXXXXXXXXxxXXXXXXXXXX3 je treba, da ameriški črnci prebolijo to bolezen in šele po- (leta morajo voziti z bolj stalno tem se bo dalo z njimi govoriti. Morda imajo prav, toda kaj se bo pa godilo med tem? Ali ne bodo fanatiki zapeljali črno manjšino, posebno črno mladino, v odkrit nasilen spopad z belo večino, ki ne bo črni rasi na ljubo hotela žrtvovati sedanjega reda in miru v deželi. Kaj pa taki spopadi pomenijo, smo pa videli v New-arku, New Yorku, San Frančišku, Detroitu in žal tudi v Clevelandu. Ako bodo obveljale ideje, ki jih širijo pristaši!ml, ti so na boljšem Pata Browna in Carmichaela, potem imamo take čase že Nekateri konservativni eko-pred vrati. Kdor posluša ponoči brnenje policijskih heli- nomisti gledajo na te inflacijske kopterjev nad našimi glavami, mu nehote pride na misel, plese dvomljivo in z bojaznijo, kaj vse se lahko pripravlja v tistih črnskih organizacijah, Napovedujejo, da nekega dne ki jih vodijo taki fanatiki. Ko pa pridejo taki dnevi, se bo-J znamo priti s tem našim sedamo pa čudili, kako je to mogoče. jnjim gospodarstvom v zadrege. Dokler veliko izvažamo, še gre. Tudi vojna pomaga, da je v deželi dosti dela. Naj pa zunanji svet začne zapirati vrata našemu izvozu in začne istega celo lahko bojkotirati. Zraven naj Piše Andrejček.] ponehaj o druge zahteve po produkciji — potem, pravijo, zna priti čas, ko bomo morali začeti naj bi kontrolirala ves izvoz in zategovati pasove okrog naših uvoz vsega različnega blaga z trebuhov. Zamenjave bo manj drugimi deli sveta, to brez ka- vsega k0 manji v takem se pa kega vpliva ali carinskega naga- začno oglašati- krize na vseh j an j a ameriškega in anglosaške- koncih in krajih, ga sveta. V takem krogu zapad- Upajm0; to je’ vse kar morene Evrope bi kajpada Pariz igral mo, da do kaj takega ne pride, vlogo in predstavljjal sedež — yse čitatelje A. D. lepo “zlatega teleta”, kakor ga zdaj p0ZC[ravija predstavlja naš “Wall Street”. VESTI Mnenja in vesti iz Železnega okrožja EYYYXxxxxXXxxXXxxxxxxxXYxxxYYYl DULUTH, Minn. — Drugi te den po “Prazniku Dela” smo sedeli v Northern Motors Sales prodajalni četverica nas in se pogovarjali o teh in onih problemih sedanjih časov. Nič novega na tem. Najbrže se pogovarjajo in razpravljajo v premnogih krajih o tem in onem po naši Ameriki in drugod po svetu. Kjer so ljudje, so pogovarjanja, posvetovanja in razpravljanja vseh mogočih zadevah. To zlasti še dandanes, ko so politične zadeve po vsem svetu tako čudne in v mnogem nerazumljive, bi bil čudež, če ne bi o njih govorili, nekateri prijazno, drugi nasprotno. Vsakdo ima svoje mnenje, kakor vsakdo imo svoj okus za to in ono. Razpravljanja in razmišljanja so koristna za posameznike in skupstva. Vprašanje je le, kje v kakih in katerih deželah in državah so javna razpravljanja in razmišljanja dovoljena. Hvala Bogu v naših Z. D. so še. Marsikje drugje niso! To naj bo omenjeno radi boljšega razumevanja o vsem. Če to in o tem vsaj nekoliko razumemo, potem stopimo k vprašanju: zakaj je na svetu dandanes toliko nesporazum Ijenj, kakor jih je? Zakaj in čemu. Kaj vodi vse to? Komentator Sorsen trdi, da človeška sebičnost, nekako vodi in diktira vsakemu, da je tak, kakoršen je, da dela in ravna, kakor dela in ravna in največkrat tako. da se ne zaveda, ke-daj zavozi na napačna pota v tem in onem jn pri tem še meni, da je v pravem in da ravna prav. Zanimivo omenja Francoza De Gaulla. Pravi, da je De Gaulle popolnoma prepričan, da on najbolj jasno gleda v bodočnost Evrope. Tako zaverovan je v to njegovo mnenje, da z njim gleda in vidi, kako n.pr. ameriški in anglosaški investorji razširjajo svoje monopolistične načrte v svoj prid po vsem svetu. De Gaulle ima Amerikance in Anglosakse za nekake “Žide sedanjega časa”, katerim da gre le za to, da bi ves svet v vseh ozirih postal gospodarsko odvisen od njih. Tako izgleda De Gaulle v njegovih očeh. Morda je De Gaulle nekoliko tak. Nekako po svoje trmasto za-mozavesten je. Zato vozi, kakor vozi in se ne zmeni, če s tem ustvarja nekam čudno razdva-jalno mnenje, ki deli in razdvaja bolj in bolj solidarnost za-padnega sveta, kolikor jo je še proti komunistični nevarnosti, ki raste in se jači od leta do leta bolj in bolj. De Gaulle bi rad vodil zapad-no Evropo. Gospodarsko jo nekako vodi s Skupnim trgom. Ne še popolnoma na vseh črtah, delno pa. Zapadno Evropo rad povezal in napravil močno, ki naj bi bila gospodarsko neodvisna od ameriškega in anglosaškega vpliva. V to zvezo želi zapadno Nemčijo, a ne premočno, ampak tako, da bi bila za zvezo pomenljiva zlasti v tem, da bi stražila hrbet zapad- To so baje sanje, ki jih resno gojijo prostozidarji zapadne Evrope. Anglosaški “patrioti” te miselnosti, se s tem ne strinjajo, ker vidijo, da nevarnost od vzhoda tako gnezdo lahko vsak čas razdere in uniči, brez njih. Ti računi so podobiji računom brez krčmarja. Bavijo pa se z njimi in nekatere zasleplju- Andrejček Veličastno romanje po Evropi CLEVELAND, O. — Z najlepšimi vtisi in spomini smo v nedeljo zjutraj 23. julija odšli iz Kelmorajna ter krenili proti jejo, ker so sebični. Zasleplju- Bonnu, ki je samo 21 km oddal-jejo, da tisti, ki bi morali biti jen 0(j Kolina. Zlasti sončni žar-najbolj čuječi ne vidijo črnih ki so nas objemali na prijetni vo-oblakov tam, kjer so in kjer Un j j 0b desnem bregu Rena; ni bi jih morali videti. trajalo dolgo, ko smo se znašli Za enkrat je svet še vedno | v glavnem mestu Zapadne Nem-čuden svet! In bo, dokler bo v vsaki butici drugačna misel in drugačna pamet! * KAM NAS VODI INFLA- čije ter zavili na Glavni trg, kjer smo ugledali na pročelju velike hiše vzidano spominsko ploščo. Father Godina nas je opozoril, CIJA? - V bogastvo ali v rev- Lja je bil tam rojen 1770 Ludvik ščino? Po prvi svetovni vojni van Beethoven, eden najslbv-je zlasti Evropa občutila posle- nejših skladateljev cerkvene in dice inflacije. Marsikje je postal iiri£ne glasbe. Njegovi starši so denar brez veljave. Nemška I bili Holandci, ki so se preselili v marka je takrat šla v popolen Bonn. Umrl je na Dunaju 1827. nič. Tako tudi valute drugih de- Značilna za tedanje čase je nje-žel. Neki Nemec mi je pripove- g0va cantata 1790, ki jo je zložil doval, da je bil neki njegov so- 0b pogrebu cesarja Jožefa II. rodnik zavarovan za življenje Bonn je sedež vlade Zapadne leta 1924 za več sto tisoč mark. Nemčije; videli smo tudi pala-Ko je marka padla na nič, nje- č0) kjer zboruje nemški parla-gova zavarovalnina ni znašala I rnent. Ker je vse to le začasno, v ameriški valuti niti 5 centov. ima vlada vse te palače le v na-V Ameriki tedaj še nismo i- jemu. Iz Bonna smo se vozili meli inflacije, da bi veljava va- mimo krasnega mesta Remagen lute padala, dasi se je začela job Renu; ker je bilo še zjutraj počasi dvigati. Širila pa se je je sonce zlatilo cerkvene stolpe bolj in bolj velika depresija, ker in mestna poslopja; brezskrbno je brezposelnost naraščala po smo uživali krasoto čudovite po-vsej deželi. Plače so bile nizke, krajine ter hiteli proti Koblen Delavec je bil srečen, če je do- Cu. oil delo s plačo po 25c. na uro. J Koblenc je prav zanimivo zgo-Tedaj se je z dolarjem nekaj dovinsko mesto, ki je bilo med vupilo. če si je tedaj navadni I drugo svetovno vojno močno delavec nabavni življensko zava- bombardirano. Pri njem se izli rovalnino za $1,000, je bil že va v Ren reka Mozel, zato je dobro zavarovan in je lahko kril I tukaj Ren tako širok, da izgleda bolniške in pogrebne stroške, kot jezero. Čez njega je napel-Zdaj, pa skoro zoboderec toliko jan orjaški most, ki veže na navzame, ko ti izdere kako staro j sprotni strani slovečo trdnjavo škrbino! Bolnišnice, pogrebi, J Erenbrajtštajn. Doslej smo se zdravniki, za to je pa treba že držali od Kolina doli na desnem velike peharje dolarjev! Te pri- bregu Rena, pri Koblencu pa je mere pokažejo, ali se je z nami krenil naš avtobus na levi breg. kaj igrala inflacija zadnjih 40 j Znamenito mesto je tekom ča-let ali ne? Poigravala se je z|sa večkrat menjalo svoje gospo- Malo navdušenja za rudarski poklic Rudarska šola v Velenju, največja šola te vrste v Sloveniji, je morala pozivati ponovno mlade fante, naj. se vpišejo vanjo. Hoteli so sprejeti 140 fantov v starosti 15-17 let, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole. Prijavilo se jih je 73 in so nato dar j e, bili so tu Nemci ter Fran cozi in tudi Rusi so bili dvakrat v njem, od leta 1870 je vsa ta popolnoma nemška ne Evrope proti komunistične- nami in se še poigrava in to v marsičem prav občutno. Da nismo z valuto šli navzdol v same ničle, brez vsake števil-[pokrajina ke pred njimi, je pripisovati le lastnina. čudodelstvu naših ekonomi- j V Koblencu smo se oddahnili stov, ki znajo igrati in predstav- za dve uri; imeli smo tam iz-Ijati zamenjevalnost blaga in vrstno kosilo v Hubertus Haus. vsega drugega, kar kroži okrog Na steni obednice je bilo zapisa-nas v življenskem pomenu. Zla- no: “Gott segne das ehrbare tega ozadja pa naša valuta ni- Handwerk,” v kotu pa je viselo ma niti garancij več s takimi ob- sv. razpelo, ki nam je pričalo, ljubami z zlatom v ozadjih iste da tu bivajo zelo verni ljudje, ne objavlja, vsaj nam ne doma, Okrepčani in dobre volje smo na domačih tleh — medtem, ko nadaljevali pot mimo trgov in s: tujino še poslujejo po nekih selišč, mimo srednjeveških gra-prejšnjih metodah. dov in razvalin; na strmi skali Dokler dela vrednost zame- smo zagledali dva opustošena njevanja še nekako gre in neka- gradova, o katerih nam je č. g. terim celo dobro gre. Nekaterim Godina poročal, da sta tam žive-pa prazni žepe in mošnje. Za- j la dva brata, ki sta se vse živ-menjevanje je navadno nekaka Ijenje tako sovražila, da sta se košate gozdove ter skrbno obdelane vinograde, v katerih zori grozdje za žlahtno rensko vino, zlato kapljico, ki uživa svetovni sloves. Na romarskem programu je bila označena tudi vožnja po Renu; vkrcali smo se tedaj v St. Goarshousen-u na luksuzni parnik ter posedli mize v spodnjih prostorih, ki so bili že vsi polni, turistov, ki so se krepčali z žlahtnim renskim vinom, tudi mi smo si ga privoščili. Vožnja po Renu je zelo romantična ter slikovita; pred nami se je raztezala čudovita pokrajina, kjer kraljujejo gradovi, kjer se shajajo pesniki in umetniki ter cela armada turistov. Ren je nemška narodna reka, opevana od neštetih pesnikov. Tudi Slovenci imamo več pesmi, ki obožujejo Ren ter njegove čudovite skrivnosti; pred polstoletjem je bila natisnjena v Mohorjevih krasna pesem o “Leseni ribi”, ki se je približno pričela: “Tam, kjer valovje rensko med gorami šumi, da Švici .zemlji prosti od dna do dna doni.” 2e ta kitica nam označuje, da izvira Ren v švicarskih Alpah iz snežnikov in ledenikov pri Sv Gotardu; tam je razvodje dveh velikih rek: Ren teče proti Severnemu morju, medtem ko se reka Rona izliva v Sredozemsko morje. Na parniku so postajali Nemci Židane volje, rensko vino jih je navdušilo; bližali smo se skalovju Lorelei, o katerem je pesnik Heinrich Heine spesnil pesem, ki smo jo mi mladci morali znati na pamet. Lorelei je mračna pečina, ki se dviguje visoko nad Renom; razne pravljice so med narodom, da so v starodavnih časih bivale na tej pečini Sirene, ki so s čudovitim piskom privabile mladeniče k pečini, da so se tam ubili. Sedaj Sirene ne piskajo več, prepodila jih je baje železnica, ki je napeljana skozi skalovje; tudi mi smo srečno prišli mimo, toda Father Godina nas je opozoril, da se bližamo Ruedersheinu, kjer se ponosno dviguje velikanski spomenik “Germania” v počastitev nemške zmage in slave in katerega se lahko s prostim očesom vidi iz ladje. Seveda smo postali pozorni in nemškim turistom so se zaiskrile oči ter udarili so na svoje strune, da se je razlegalo petje ob bregovih Rena, pa niso peli znano “Die Wacht am Rhein”, marveč neko drugo narodno pesem; Di Wacht am Rhein — Straža ob Renu odmeva že od 1871, po nemški zmagi nad Francozi, in ki se po naše približno glasi: En klic doni kot strel z neba kot silni grom in val morja: pozivali znova k vpisu. Tako mala prijava je vzbudila pozornost, ker je znano, da “je veliko takih, ki so končali osemletno šolanje in čakajo na zaposlitev”, je zapisalo ljubljansko “Delo”. Kanonik Venčeslav Snoj umrl Dne 27. septembra t.l. je zadela ljubljansko nadškofijo huda izguba, ko je v jutranjih urah izdihnil msgr. Venčeslav SNOJ, stolni kanonik, nadškofijski kancler, ravnatelj stol. kora itd. Tri dni prej je dopolnil 59 let. Dve leti je bolehal za rakavo boleznijo. Še pet dni pred smrtjo so ga videli v ordinariatni oisarni, kako je reševal vloge mirno kakor že vseh 22 let nazaj. Rajnki Venčeslav Snoj je bil rojen v zdravi in trdni kmečki Iružini v Zagorju ob Savi 24. sept. 1908. Mati je bila sorodnica "ajnkega zagorskega župnika Grosa in njegovega nečaka Kar-'a Grosa, nekdanjega podravna-telja ljubljanskega semenišča. Oče je imel brata duhovnika p-Benigna Snoja, ameriškega misijonarja. Med desetimi otroki ie poleg rajnkega duhovnik tudi njegov brat Jože. Tudi rajnki minister Franc je bil njegov brat. Nadarjenega Venčeslava so dali 1919. v škofove zavode v Št. Vidu nad Lj. v šole. Tam se je srečal z nekdanjim zagorskim kaplanom Vojdehom Hybaškom, orofesorjem glasbe, ki ga je kmalu vpeljal v glasbene skrivnosti. Po maturi je stopil v ljU' bljansko bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 27. sept-1931. Po novi maši so ga poslali nazaj v škofove zavode za orefekta z naročilom, da študira glasbo. Vpisal se je na ljubljan. konservatorij, študiral solopetje, dirigiranje in orgle. Vse skušnje je opravil z odliko, tudi profesorsko, nakar je postal profesor na šentviški škofijski gimnaziji-Ko je 1940 msgr. Premrl odšel za rednega profesorja na novoustanovljeno Glasbeno akademi' io., so prof. Snoja poklicali v Ljubljano, kjer je prevzel službo ravnatelja stolnega kora in ravnatelja Orglarske šole; obenem pa je prevzel tudi mesto predavatelja cerkvene glasbe na teološki fakulteti. Leta 1945 se je začela v žiV' Ijenju rajnkega Venčeslava nova doba. Bil je poklican v škofij' sko pisarno. Z bistrino svoje#3 duha se je hitro vživel v delo ordinariatne pisarne; bil najprej tajnik, od 1959 pa kancler. je vesten, natančen, uren. Ist0' časno je tudi 20 let upravlj3* gospodarstvo ljubljanske stolni' ce, ki jo je vso obnovil zuneJ in znotraj. L. 1961 je bil ime' novan za stol. kanonika, 1. l96^ pa ga je sv. oče imenoval z3 monsignorja. Na praznik sv. Mihaela so P°' ložili njegovo truplo v grob n3 ljubljanskih Žalah. ( Naj počiva v božjem mirU' se med črnci taka družbena bolezen, kot je bil nacizem za mu Vzhodu. Gospodarsko močna'kupčija, pri kateri se gleda na nazadnje oba ubila. Občudovali Nemce. Zato tudi pravijo nekateri zmerni črni voditelji, da in neodvisna zapadna Evropa, dobiček. Zlasti tisti, ki na stara smo nadalje mimo drveča polja. Vsem domačim rajnkega Yd1 jčeslava, posebno še njegovem11 O Ren, o Ren, o nemški Ren! bratu g. Jožetu, župniku v Br>n Ob tebi biva rod jeklen; Mawr v Kaliforniji, prisrčn0 oj ljubi dom, le mirno stoj, ! sožalje! tvoj zvesti rod čuvaj je tvoj. j V Ruedersheimu smo izstopili I ^ ~ ^ 'er zasedli naš avtobus, ki nas /7 fd A RS? je čakal na bregu ter odhitel z * nami v Frankfurt ob Meni (Main), kamor smo došli ob šesti zvečer ter se nastanili v velikem hotelu “Excelsior.” Frankfurt je bil med drugo svetovno vojno tudi močno bombardiran in razbit, sedaj ima največje letališče v centralni Evropi. Drugega dne, 24. julija, zjutraj, smo odšli iz Frankfurta z letalom naravnost na Dunaj. Ernest Terpin TORONTO, Ont. — Sp°št0' vana .uprava! Pošiljam ^aro.-k0 ročnino za eno leto. Z Amer13 Domovino sem na splošno za voljen, samo neredno Pr1^ Ne vem, kje je temu vzrok, v jetno na pošti. Prosim, če Y3^ je mogoče kaj storiti, da bi bolj redno prejemal. Spoštovanjem! Jakob K)oo()o()<^^ Maks Metzger: Monika potuje na Madagaskar K)000000()00 Smeje se je menil, da jih bo moral pač šele naučiti prav ma-dagaskarsko govoriti, kot stoji v knjigah zapisano. A s pomočjo francoščine in Rasueline se je dobro sporazumel. Tudi je vedel, da je ena prvih zahtev vljudnosti povračilo daril. Zato je dal Rasuelini nekaj srebrnih novcev in mu rekel, naj jih razdeli med tovariše. To so vsi takoj razumeli, ne da bi bilo treba Prevajati. Nato so ga ognjevito nagovarjali z besedami in rokami in moral jim je obljubiti, da se bo peljal z njihovim čolnom na otok. Oni so najboljše moštvo m imajo najboljši čoln v Mana-njaryju, vsi drugi niso nič prida, so trdili. Atek je prav rad privolil in menil, da se bodo dobre Zveze izkazale koristne ob odboju valov ob obali. Monika je bila silno ogorčena, ko je prišel skladiščnik in mag-nal njene prijatelje s koncem Vrvi in s psovko “črna drhal!” na delo. Pa oni niso kar nič zamerili in se smeje se razkropili. Nekateri so poskočili visoko v zrak in cepetali z nogami, kar je Pomenilo približno isto, kot če naši dečaki kažejo osle in ob tem mole še jezik ven. Monika jim je mahala in klicala: “Au devoir, messieurs!” — Na svidenje, gospodje! “Eh, eh, eh,” ji je zadonelo v °dgovor in nato so se zagnali Proti zabojem, sodom in zavo-iem, kot da so njih kruti sovražniki, ki nobeden ne sme ostati cel. Ni bilo videti, kot da delajo, t°da presenetljivo urno in dobro so spravili tovor iz mreže, v kateri so ga bili spustili dol v čoln, in ga skrbno zložili v skladišče svojega čolna. Ni trajam dolgo, pa so stali na zaloputnje-nih vratih skladišča, mahali in klicali Moniki: “Avia — avia!” Atek je razumel to besedo: “Pridi — pridi!” Ko se je Monika okrenila, je stalo tik za njo na palubi nekaj, k&r je prav dobro poznala: štirje sivi kovčegi z modrimi in belimi Pvogami. Lepo skrbno so bili zloženi drug vrh drugega in na njih dve vreči iz rjave jadro-vine. Prav tako kot tedaj v atko- vi spalnici. Le majhen kup je kil to in vendar vse, kar ju je sPremljalo iz starega sveta v no-vn Poleg je stal kapitan in po-iasnejeval atku, da zaradi moč-nega valovanja ni bilo mogoče, bi uporabili ladijske stopnice težki, gugajoči se čolni zamorcev bi jih raztreščili. Zato 116 preostaja drugega, kot da sPuste tudi njiju v mreži v čoln ^°1- Poslovili so se kaj hitro— kapitani so vajeni tega. Od Žana sta se že pri zajtrku s težkim stcem poslovila. Mrežo so raz-kfostrli po palubi, postavili na °rodo vanjo kovčege, na nje obe ^cči, na te pa sta sedla atek in '’tonika, kakor sta vedela in 2nala. Zdaj je zarožljalo nad Ahnia na dvigalu. Štirje konci ^aže so se dvignili in se pola-^°ma nad njima zaprli. Prav &ka je bila kot mamina mreža, s katero je hodila na trg naku-Pcvat -— ie malo večja. Skladi-Scnik je dajal z iztegnjeno roko Znamenja in zavpil: “Hissez- tentenrent!” Nheža se je dvignila s tal in Vrteč gugala sem in tja: v top,” je rekel skladiščnik in ^akal, da se je mreža umirila, otem je dal novo znamenje in ai je šinila mreža urno v zrak, rsnila naprej prek ograje in z mAtn sunkom završela v globi-°- Kaj malo ugodno je bilo to 11 Moniki se ni zdelo zelo ver-latno, da bo mreža prišla ravno a čoln, ki je plesal pod njima m obseden. Tedaj se je usta-1 a nad glavami čakajočega moštva, se zasukala na desno, se zasukala na levo, potem pa obstala. Prav v tem hipu je prišel nov sunek — mreža, kovčegi, vreči in potnika pa so se znašli točno na sredi čolna. Rjavi prijatelji so hitro odprli mrežo in pomagali obema “Vazahas” — tako imenujejo na Madagaskarju Evropejce — z njih zibajočega se prestola. Z neverjetno naglico je zginila prtljaga v pod-krovju in prazna mreža je šinila spet kvišku. Nato so peljali oba potnika z veliko skrbnostjo do krme in jima pripravili prostor na drugih, majhnih zaklopnih vratih ravno ob nogah obeh krmarjev, ki sta že držala močne krmilne jermene, pripravljena za odhod. Odvezali so vrv, čoln se je odgnal in po kratkem mrgolenju je sedel vsak veslač na ploskem krovu na svojem mestu in se sklanjal prek jermena. “Sissi — sissi — sišt!---------- Sissi — sissi — sišt!” (Dalje prihodnjič — Avtomobili vrste station wagon so se v nekaj letih podvojili, tako so priljubljeni. ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION If AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary-Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„ Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O., 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123 Write to Slovenian Men’s 19650 Newton Ave., Euclid, For INFORMATION Call or Association, John F. Jadrich, 44119. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 441-03. iinisiss of !!t@ Supreme Heard Heeling sf Hie Slsvinlaii ieifs Isseelalliis §f Itorba, field m Setfeiler II, 1ISI President John Doganiero, opened the meeting at 3:05 p.m. with all officers present, except the 1st Vice-President John Les- kovee, who arrived earlier, and asked to be excused. The minutes of the last meeting of April 2, 1967, were read and accepted, as given. Secretary Jadrich reported the standing of the Treasury, for the past six months period. The standing of the treasury on June 30, 1967 shows a balance $22,166.13. A motion was made and seconded to approve the report, Motion passed. A financial report will be mailed to all branch secretaries. President of the Auditing Committee Joseph Ponikvar, reported that the audit was made, and that the books were found to be in order. Approval was also given by Treasurer Frank Perko, and Auditors, Damjan Tomazin and Harold Volpe. The Board approved the Audit Committee’s report. The serretary John Jadrich submitted a membership report of 370 Adults, and 26 Juvenile Members. The Board wished to repeat the offer of $25.00 toward the Entry Fee for any Bowling team consisting of S. M. A. members, bowling in regular Leagues. With all business concluded, a motion was made and seconded to adjourn, and President Doganiero closed the meeting at 3:35 p.m. Frank J. Sajn, Recording Secretary Branch No. 8, Euclid, O. Members are notified that the last meeting for this year will be held at the Slovenian Society Hall on Recher Ave. on the 29th of October at 3:00 p.m. Election of Officers for 1968 will take place. All members must square their Dues for 1967 or be SUSPENDED. John F. Jadrich Financjial Secretary iaia prosfuksija mmgsf ! A Leta 1940 odjemalcev Leta 1966 odjemalcev, maicev je (Vaši stroški itaizisl) smo posluževali 293,341 stanovanjskih , Cievelandu-Northeasr Oh:o. smo posluževal: 570,511 stanovanjskih Ta 94% porastek postreženih odje- zahteval milijonov dolarjev investicije v nove obratovalniva in opremo. Vendar so se v vsem tem času povprečni stroški za enoto elektrike, porabljene v domovih, znižali za 28%. Ni čuda, da skoro Vsak, ki ga poznate živi boljše z elektriko ... ali še bo. Tke ILLUIVIi 1’^AFif^O An !nve»t3f-o*ned Company Serving Tite Beat Location in the N-'.Tofl Rdeči iščejo pot blagu iz pristanišča Hajfonga WASHINGTON, D.C.— Vojaška obveščevalna služba je dognala največ na osnovi letalskih posnetkov, da skušajo rdeči spraviti vojne potrebščine, ki so nakopičene na pomolih in skladiščih v pristanišču Hajfonga na celih brodovih čolnov dalje v notranjost. Ti vozijo blago po rečnih rokavnih in prekopih iz Hajfonga v notranjost, od kar so ameriški letalski napadi uničili železniške in cestne mostove ter Hajfong za redni promet skoraj čisto blokirali. Rdeči so tudi usmerili tovorne ladje z vojnimi potrebščinami v Moški dobijo delo Moški dobi delo Izkušen “punch press’ operater, star 25 do 50 let. Stalno delo. Oglasite se osebno. CLEVELAND REGISTER & GRILLE MFG. CO. 3188 E. 80 St. (202) Janitor for Supermarket Excellent working conditions, good pay, paid vacations, 8 paid holidays, health and welfare benefits, retirement program, 40 hour week. Boenkers Stop-N-Shop Super Mkt. 11604 Clifton Blvd. WO 1-1300 (204) MACHINISTS im niEwmm Pmmm Too! 0o. 8784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. mmmm TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components icEiiER - mmin Contouring and profiling Machines mmimLi Horae MILLS TURRET LATHES m TURRET imm mmm lathes mium mmims R&m mni$ NUMERICAL OdHIRGlLER MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (201) druga pristanišča. Tako prihaja sedaj na mesec v to pristanišče le okoli 20 ladij, med tem ko jih je v letošnjem aprilu priplulo povprečno okoli 40. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo snažilko uradov za podnevi, en ali dva dni tedensko. Kličite 781-1911. (202) Help Wanted — Female BILLING CLERK - In 20’s, No. 1 Burrows Billing Machine, No. 2 Switchboard, No. 3 Light typing. 8 A.M. to 5 P.M.—5 days—Salary, Fringes, Apply Art Torok, 391-0886. General Metal Heat Treating Inc. / 941 Addison Rd. (201) Help Wanted — Female Bookkeeper assistant for steel warehouse. Pleasant office near E. 65 St. and St. Clair Ave. For appointment call Miss Reiss, EX 1-9000. (202) MALI OGLASI V najem 4- sobno stanovanje s kopal- nico, plinski furnez, na 1070 E. 66 St. zgoraj. Kličite po 6. uri zvečer EN 1-4021. (203) Stanovanja v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida Čisto 3-sobno stanovanje, delno opremljeno, $45.00. Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50. 5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204. (x) For rent 4 rooms, up, on 1079 E. 79 St. Call 382-7162. —(200) Hiša v najem 5- sobna enodružinska hiša s kopalnico, prho in gretjem se odda v najem na 607 E. 125 St. Vprašajte na 609 E. 125 St. ali kličite 451-1780. (202) V najem 3-sobno prebarvano stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1048 El-71 St. Kličite 361-0989 po 4.30 pop. (16,18,20,23 okt.) Rojaki pozor! Dospela je nova pošiljka znotraj ožganih sodov in sodov za žganje, novih vinskih preš in prstenih loncev vseh velikosti. Cene zelo ugodne. SAM’S HARDWARE 6812 St. Clair Ave- EN 1-1635 Stanovanje iščeta Starejša zakonca iščeta čisto stanovanje v bližini cerkve sv. 7. ida. Ponudbe na Ameriško Domovino. (201) Starejša, bolehna žena išče ljubeznivo in nežno pomočnico, ki bi stanovala v njenem domu in jo oskrbovala. Lepa okolica, prav pri Shaker Rapidu. Dva popoldneva v tednu in vsaka druga nedelja prosta. Kličite 921-5730. (204) Naprodaj Nova dvodružinska zidana hiša, 3 spalnice, dve garaži, blizu šol in transportacije, v Euclidu. Kličite zvečer 531-4504. (204) Naprodaj Dve hiši na enem vogalnem lotu, blizu cerkve sv. Vida, ena enodružinska in ena dvodružin-ška, 5-5, Lep dohodek. Za pojasnila kličite UT 1-6962 po 6. uri zvečer. (204) .JR* Miklova lipa ZGODOVINSKA POVEST čina, akoravno poprej še nikdar utttntxixznuzxxiiixsztzi nobenega videl ni. Njuna nena-: | w •11'' vadna, tuja obleka ju je izdajala ji imenik VClZnih drUStCV za to. “Toda kdo je tretji moški?” Spisal Malograjski Ze je dospel do zemljišča svojega tasta, in baš na mestu, kjer je bil ta pred kratkim preplezal plot, mu zastane noga. Lizati je začel plamen ravno ob strehi rojstne hiše njegove žene, in to ga je pretreslo tako, da je pozabil za hipec, kaj je prav za prav njegov namen. Nehote opazuje nekaj časa nenavadni prizor, ki se je vršil pred njegovimi očmi. Pgenj se je plazil s početka samo ob robih strešnih, kakor bi si ne upal prav v sredino, hkratu pa se zgrne plamen od vseh stranij vkup ter šine proti nebu. Bridkost se loti Florijanovega srca. Saj mu ni bila ta streha nič manj draga nego streha lastnega doma! Oh, kolikokrat se je s srčnim veseljem oziral na njo, ko je hodil obiskovat svojo nevesto, kolikokrat si je želel biti j s kaj bi hasnilo ženi, če bi se podal v nevarnost in v gotovo pogubo. Treba je bilo resnega preudarka. Hoteč se izogniti najpoprej onim, ki so prihajali po stezi gori, skoči Florijan hitro črez plot in se skrije pod grm. Stopinje so prihajale bliže in bliže in kmalu je razločeval tudi govorjenje. Besede, ki so mu udarjale na uho, so ga takoj prepričale, da mora biti v krdelcu, ki je stopalo navzgor, tudi par turških divjakov. Toda do njega je prihajal ob enem glas, ki mu je bil jako znan, pa se vendar ni mogel spametovati, čigav bi bil. Mikalo ga je dognati, kdo je to. Izkobaca se torej počasi izpod grma in se splazi do plota, mimo katerega je vodila pot. Bili so ti pod njenim zavetjem!... Zdaj ^uc^e> ^ 30 prihajali, še kakih pa jo je pogoltnilo nenasitno ^vaiset korakov v stran od nje- žrelo neusmiljenega ognja!... Crez nekoliko časa se Florijan zdrzne in reče: “Kaj stojim? Tu se ne da nič pomagati! Naprej!” Toda v tem trenutku, ko se hoče spustiti zopet v tek, zapazi, da mu prihaja po stezi troje ali četvero ljudi j naproti. Svetlo je bilo vsled ognja sicer tako, da bi bil človeka lahko spoznal kakor po dnevi, toda ob stezi je rastlo sem ter tja grmičevje, ki je zapiralo nekoliko vid. Zato ni mogel določiti natanko, kdo se mu bliža. Vendar pa je opazil nekaj, kakor bliskanje mečev. Ker sam ni imel nikakega orožja, se ni smel izpostavljati brez potrebe nevarnosti. Sicer pa je bil zdaj skrajni čas, da preudari nekoliko, kaj mu je storiti. Baš ko je bil lesket orožja dosegel njegove oči, mu je prišlo na um, da nima nikakega zmisla, teči doli v trg, kjer so Tur čini klali in morili. Da bi prizanesli ravno njemu, na to ni mogel misliti; ga, a Florijan je že natanko razločeval, da jih je četvero, in sicer trije moški in ena ženska. Dva moška je takoj spoznal za Tur- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP WANTED — HOUSEKEEPER For motherless home. School age children. Plain family cooking. Own room. Recent local references. Permanent for right person. Call 823-2635 (201) reče sam pri sebi ter napenja še j Slovenski domovi bolj oči. “Ali ni to Huber?..., Ha, Huber in poleg njega-moja SL°™ST žena! ... Mar li sanjam, ali ka- Predsed. Tony Zak, podpredsed. ]i? ,, Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. T7n .._____ . ... John Tavčar, zapis. Julia Pirc: J se m motil... nadzor, odbor: Frances Tavčar, Jo- Huber je premišljal in premi- sephine Stwan, John Centa, Frank šljal, kako bi si prisvojil Matil- Dolenc, Louis Zigman; gospodar. do Držal se ie nenrenehnma Pdlbor: Krist Stokel’ Joseph Okorn-ao. urzai, se je neprenehoma Don Chesnik> Eddy Kenik, John Tur cina, ki si jo je bil prilastil, Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi- in pa njegovega tovariša, ki je pnt. Janko Rogelj častni predsed- ob enem plenil pri Gašperju. fcSIh zvečerVsobTt. I ^reaa Dolgo časa ni .vedel, kako bi za- | poslopja čel, da bi dosegel svoj namen. Naposled mu vendar pride nekaj I KLUB DRUŠTEV AJC NA na misel, od česar se je nadejal Predsednik Lou Sajovic, podpred-uspeha. Isednik John. Evatz; tajnica JoAnn “Tukaj se bo dalo le z zvijačo kIilf„ec> Glenbrook Bivd., J . . J Euchd, O. 44117, tel.: 531-7419; za- m s silo kaj opraviti!” misli sam Pisnikar Edward Leskovec; blagaj-pri sebi. “Poskusimo, morda se nik Frank Zigman; nadzorni odbor: posreči1” Ray Bradač, Theresa Skur, Milan P ' (Uljan, Tony Zadeli. Seje za 1. 1967 Huber stopi torej k Turčinu, prvi ponedeljek v mesecu: febr., ki niti za trenutek ni izpustil iz | aprh, junij, avg., okt., dec., v Arne-rok vrvi, na kateri je imel prive- J^vS. - “ E“her zano Matildo, in mu začne nami- gavati, da ve za hišo, kjer bi se I KLUB LJUBLJANA dalo dobiti obilo denarja. “Hiša | Predsednik Ludvik Prosen, pod- KE 1-9309. direktorij; John Adams, Albert Pestotnik, Stanley Pockar, Louis Modic. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik Edwin. Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. MU 1-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Rose Bizily, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki: Frank Sustarsich, Vincent Kravos, John. Kocis. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzor^ niki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich. stoji na samem,” je pripovedo- iSa^a^Konci^ISell sSac val, “in lahko jo bo premagati; Rd-) GL i_1876> blag. Toni Jeraki zato je najbolje, da nas ne gre zapisnikarica Frances Klun, nadzor mnogo. Čim manj nas je, tem “ odbor: Molly Legat. Josie Ska- vec plena pride na vsakega. Če hajbjna Mersnik; Frank Rupert, smo trije, nas je dovolj. Jaz vza- stric; Angela Barkovic, tata. Pevo-mem za silo še to sekiro s se- ^rTank, Rl!PTrv, V£fta5 Frank boj. Izreksi, pokaže malo seki- geje se vršijo vsak zadnji torek v ro, ki j(? je držal v desnici. Vzel mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na jo je bil iz rok nekemu revežu, j Recher Ave. ki se je bil postavil razbojnikom v bran, pa se je bil zgrudil mrtev pod turškim mečem na tla. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Mam bar in Frances Julylia. Kuharica Taucher. nadzornice: Anna Krese- vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP HOUSEKEEPER FOR WIDOWER Companion. Mature woman. Live in. Private room. References required. Ideal permanent home for the right person. 237-0921 (201) MALE HELP GARDENER Bulb planting and some transplanting. (not firs or evergreens). Possibly permanent position. North Shore. Call HI 6-0151. ______________________ (201) JANITOR Handy man. Some maintenance. Good physical condition. Ideal for mature widower. Live in preferred. Call 629-2000, Lombard (200) HOUSEKEEPER Live in. Must drive car and furnish good local references. Permanent. 372-4413 (201) BUSINESS OPPORTUNITY PIZZERIA — RESTAURANT For immediate sale by owner. Choice N.W. location. Near shopping center. Excellent money making business. Priced to sell, 423-5488 (200) TAVERN. — Business est. 40 yrs. Complete fixtures. 3 rental apts. Barber shop. Located in German community. Selling because of death. For inf. call Mr. Hamsher, 312-587-2500 at Fox Lake, 111. (200) Turčin ki ip bil zadovoljen s I častni Predsednik F™1* žagaL iurcin, ki je DU zadovoljen s predsednik Joseph Trebeč, pod- plenom, do katerega mu je Hu- predsednik Edward Leskovec, tajnik ber pripomogel, je bil precej Mplionse Sajevic, 531-9309; blagaj t • • -n i n-« nik William Frank; zapisnikarica pripravljen, iti z njim. Poklice Mary Kobal. nadzor;i odPsek; Louis svojega tovariša in veli Huberju, Sajovic, John Hrovat, John Evatz; da naj pokažCi kam gredo. Hu- gospodarski odsek: predsednik John ber stori to tem rajši, ko zapazi, |Troha. John Gerl, John Snyder; da nameravata Turčina vzeti ] Matildo s seboj, na kar je baš ] računal. Vesel vede torej Turčina do steze, ki pelje proti Mi-klovim, ter jima namigne, da naj zavijeta navzgor. Videč, ka-1 ko gre pot v breg, si jameta Turka malo pomišljati, toda Huber jima prigovarja tako dolgo, da | ju premoti. Zagotavljal je, da j jima ne bo hoditi dolgo po strmi j poti in da se obilo izplača mali j trud. Tako so stopali počasi navkre- j ber po ozki poti: najprej Turčin, j za njim Matilda, za njo zopet | Turčin, a dalje vzadi Huber. (Dalje prihodnjič) Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova presveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; gospodar: Franc Tominc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar; Franc Sleme; Vinko Rožman; Anton Meglič; Vinko Vovk; Franc Kamin. Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, prvi podpredsednik Frank Urankar, drugi podpred., Anton Vogel, tretji pod-pred, Milko Pust, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Avenue. Cleveland, O., 44103, tel. 391-7173 blagajnik Berta Lobe. Odborniki Elmer Kuhar, Frank Lovšin, Janez Skubic, Frank Cenkar, Louis Petelin, Anton Cesar, Frank Kastigar. Maks Jerič, Vitko Sleme, Rudi Merc, Andrej Kozjek. Duhovni vodja: c. g. Raymond Hobart Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster. Upokojenski klubi klub slovenskih upokojen CEV v euclidu Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis Leonard Poljšak. Nadzorni odbor Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Mark Herak, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Andy Hočevar, Anton Perusek. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močiinikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močiinikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzorn, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERMG 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik John Ažman, podpredsednik Louis Dular, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Ursula Branisel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, in Marianne Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Rd. REAL ESTATE FOR SALE RAVENSWOOD MANOR 4500 N. on Sacramento. By owner. flat brk. 2-5’s plus pan. dens. Modern kitchens, tile baths, separate showers. Exc. transportation. $34,000 or best offer. 478-1308. (200) HELP WANTED HOUSEMOTHER & DAD Supervise and maintain dormitory college students. Modern partly furnished apartment plus utilities. Good physical condition. Salary. For appointment call 629-2000, Lombard (200) GROCERY STORE WITH 8 RM. LIVING QUARTERS ABOVE Inc. Gas pumps off sale sale beer & sep. coffee shop. Loc. 6 mi N.W. of Spooner, Wis. on County Truck E. 827,800 inc. bldg. & fixtures. $6,000 dn. to responsible buyer. Call, write owner. Mrs, Betty Vaksdal, Rt. 1 Box 33, Spooner, Wis. Tel. 715-635-2759. (200) — Sovjetska zveza nadzira nekako polo vico Akrtičnega | področja. najhitrejša pot da najdete tisto krajevno številko o V KNJIGI JE Zraven vašega telefona... nobena druga stvar ne pove toliko EVANSTON 1st time offered, by owner. Spac. 2 bdrm. air cond. brk. ran. Unusually cheerful rms. Sep. din. rm., 19’ kit., w-brkfst. area. IVz ba., 2 frplcs screened pat., pan. rec. rm. w-wet bar, frplc., loads of closet & storage space. Close to schls., trans. & shopping. In 30’s. DA 8-3489 (200) HELP WANTED WE NEED AT ONCE SALESPEOPLE NEUM0DE HOSIERY Full times help wanted for Neumode Shops. Various locations, including downtown Chicago. Attractive air conditioned surroundings. Good pay. Pleasant personality and /willingness to work more important than previous experience. Neumode will train. Phone Mr. FREDRICKSEN FI 6-0125 for interview appointment V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA BRATA John A. Slogarl ki je nenadoma izročil Bogu svojo | blago dušo 18. oktobra 1957. Deset let je minilo že, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas. Tvoj duh dobrotni z nami biva, čeprav Te ruša nam zakriva; življenja težke, grenke dni, spomin na Tebe nam vedri. Snivaj sladke sanje tam, pri Bogu izprosi milost nam! Žalujoči: WILLIAM, brat JOSEPHINE in HATTIE, sestri Cleveland, O., 18. okt. 1967. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av». Predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. podpredsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486. 6090; Kuharica Josephine Šušteršič; blagajnik Jos. Barbish zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Ha-bat, Štefka Koncilja.-Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA »7002 Lake Shore Blvd 1053 East fiZnd Street KEnmore I-630P HEnderson 1-208* Grdina trgovina • pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1231 || GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Anton Misich, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar, Anna Boh. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183- blagai nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.: nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek ir Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD ns Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je (1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike. Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St, Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Lojze Petelin ml. RALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. podpreds. George Marolt, II. podpreds. Tony Novak, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki; Tony Primc T. Umek in. Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice in pomoč pri bari: Rose Čebul, Jennie Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak in. Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Miodrag Savernik, «76 Birch Drive, Cleveland, Ohio 44132; Podpredsednik: Karl Gum-zej; Tajnica: ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103; Blagajnik: Lojze Ferlinc; Gospodar: Jože Zelenik; Pomočnik gospodarja: Rudi Kristavčrik; Zapisnikar: Mirko Antloga; Odborniki: Karl Fajs, ga. Rozi Fajs ga Rozika Jaklič, John Virkler, Branko Senica; Nadzorni odbor: Tone Meglič, Milan Goršek, Rudolf Rožman; Razsodišče: Dr. Jože Felicijan, Vinko Rožman, Franc Fujs. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Marchello Lumpert, tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonna Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stane Mrva, voditeljica skupine ga. Eda Vovk, odborniki: Frank Vidmar, Nevenka Cerar, Marta Potočnik* Nežka Ovsenik, nadzornik Ivan Zakrajšek. Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Jože Košir, podpred-Tone Mrva, tajnica Helena Mihelič, 1200 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, tel. 391-1878, blagajnik Milan Rihtar, odborniki: Marija Kamin, Marjeta Švajger, Franc Kogovšek, Ivan Kamin, Marcelo Lumpert, preglednika: Pavle Košir, Franc Sever, duhovni vodja č.g. Jošt Martelanc. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik ReV’ Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašeni6 škofa Baraga blaženim in svetnikom. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka;! BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Matija Hočevar, pod' preds ga. Vida Rupnik, tajnik Milan M. Dovic 370 E. 226 St., Euclid, O. 44132, tel. 731-8947, blagajnik Franc Rupnik, nadzorni odbor; gdč. AgneS Sodja, Matija Golobič, Lojze Jurkovič, zapisnikar Janez Dejak. Seje: Vsaki drugi mesec, na tretjo, nedeljo. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zhor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. la' St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Maric3 Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel-481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Arthu Zanutic, predsednica Mrs. Franc6 Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak-Shodi so vsako drugo nedelj.0 mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv’-Lovrenca v Newburghu.