Od L nov. dalje naročnina mesečno BO din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din. za inozemstvo 120 din. Uredniitvo: Kopitarjeva nl.6/ITL TeL 40-01 do 40-05 ^^^__^ ^^ . ^ ^^^^^^^^^^ ^Cek. ra5j LJubljana ^ ^^m ^^^ m ^^m ^ oino m ■ 0 Mj^U ta InHHrate M jr ^^^ rmi ^^ Mr ^^^ ' ^^M m ^^M ^ TeL 40-01 do 40-05 ^^^^^^^ Podrai.1 ^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ Celje, Ptuj. Jesenice, Kranj, Novo mesto. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Trbovlje Vprašanja ogrske države Obisk novega zunanjega ministra ogrske države, Ladislava Bardossyja, pri vodji nemške države daje povod k razmišljanjem, ki se tičejo tudi notranjih vprašanj ogrskega naroda, kakor so se izoblikovala f>o minuli svetovni vojni. Čeprav obisk ogrskega zunanjega ministra v Monakovem ni pomenil nobenega izrednega diplomatskega dogodka, pa ni nobe- nega dvoma, da se Nemčija sme trdno zanašati na državo, ki se je prva priključila trozvezi. V govorih, ki so bili tam izrečem, je prišla fx>vezanost ogrskega in nemškega naroda do izraza v prav posebnem poudarku dejstva, da je Nemčija največ doprinesla k temu, da se je Ogrski posrečilo izmuzniti se iz verig versajske jx>-godbe. To za Ogrsko brez dvoma pomeni naroden dvig in močno ter ugledno mesto v Po-donavju. Zato lahko popolnoma pravilno razumemo komentarje ogrskega tiska, ki je ob priliki Bardossvjevega obiska, kar se tiče Ogrske, podčrtal, da sme Nemčija od nje pričakovati tudi v razvoju bodočih dogodkov ravnočrtnost, odkritost in zvestobo. Popolni priključek Ogrske k trem avtoritarnim velesilam sveta in pripravljenost te države, da vzame nase vse obveznosti, ki potekajo iz tega dejstva, pomeni nekaj jjosebnega v tem oziru, ker se režim na Ogrskem, čeprav predstavlja z načelom državnega vodstva pomešan parlamentarizem, torej nikakor ne prave in polne demokracije, ne sklada z narodnoso-cialistično ali fašistično vladavino. Prijatelji te vladavine se na Ogrskem ne smatrajo kot drža; votvorni element, ampak se. kolikor to pač gre, ako se preveč izdejstvujejo po svojem Programu in načelih, celo kazensko zasledu jejo, oslanca Wirth in Kovacz, ki sta z zarotniki iz »puščičastega križa« nameravala prisiliti državnega upravitelja Horthvja, da bi ustanovil diktaturo pod vodstvom majorja Szalasija, sta prišla s tovariši vred pred sodišče za zaščito države. Imamo torej režim, ki zunanjepolitično in vojaško vozi poj>olnoma jx> nemškem tiru, v notranjepolitičnem pogledu pa vozi čisto po drugem. To je seveda mogoče le zaradi velike spretnosti, s katero vladajoča ogrska plast, ki ima za seboj tisočletno izkušnjo, vodi mednarodno politiko dežele v smislu svojega nacionalnega programa, opirajoč se na Nemčijo, tako da more svojo veliko sosedo vsak čas prepričati, da je samo v interesu nemške države, če more Ogrska hkrati vladati sama sebe in urejati svoje notranje razmere tako, kakor to odgovarja miselnosti in razmeram ogrskega naroda samega ali vsaj njega pretežne večine. Zakaj, da pristaši fašizma na Ogrskem predstavljajo veliko manjšino, to je popolnoma na dlani. Temu skuša seveda stranka »puščičastega liaja križa« ugovarjati, češ, Ogrska se nahaja v mednarodnem pogledu v slabem položaju, ker prijateljstvo med Nemčijo in .Ogrsko ne more biti popolno, če obe državi nista tudi glede politične miselnosti izenačeni. Tega ugovora^ pa ni težko zavrniti, saj se morejo ogrski državniki med drugimi sklicevati tudi na zgled Romunije, kjer se je pokazalo, da je bilo veliko lKiljše podpirati režim generala Antonesca, kakor pa pričakovati kaj od struj, ki niso zakoreninjene v tradiciji naroda in so, kakor je pokazala žalostna izkušnja, povzročile samo nerazmotljiv kaos. kakor to ne more biti drugače, ako se naenkrat menja notranja skladnja države, ki je zakoreninjena v ljudskem bitju in njega zgodovini. Seveda pa imamo drug zgled, Avstrijo, kjer se je ta notranja struktura kljub vsem močnim j»omislekoin menjala, toda tukaj je imel na vsak način glavno besedo nacionalni činitelj, dočim imamo pri Ogrih opraviti z narodom, ki se svoje, od vseh drugih narodov zelo različne plemenske miselnosti drži z nenavadno vztrajnostjo in samozavestjo. Seveda predstavlja fašistični pokret vendarle element, ki nekoliko moti enotnost ogrskega državnega življenja in ostaja več ali manj nevšečen problem za vladajoče državnike. Tako imenovani »puščičasti križi« so majhna družba, ki ima v poslanski zbornici tri ducate poslancev, v magnatski zbornici pa trikrat manj. Najbolj znani voditelji so bivši feldmar- Težišče bojev - na morjih Poročila o velikih napadih na angleške trgovske ladie v Atlantiku in v Sredozemlju. — Letalsko delovanje manj obsežno« — i £ ______ predsednik dant armade Racz in ognjeviti govornik ter časnikar Rainiss. Politično ne dosegajo vladajočih državnikov, ki jim je vladanje naravnost prirojeno in so šli skozi šolo velike politične spretnosti, toda nevarnost tega pokreta je v tem, da se ga je oprijel znaten del mladine in tla ima precej pristašev tudi v armadi. Pokret je tudi agresiven in mikaven. Prvič je hudo protižidovski, kar mu zagotavlja sii.jpa-tije tistega ljudskega sloja, ki je svoje socialne težave in gorje vedno rad deloma upravičeno, deloma neupravičeno zvračal na Žide. Dru^.č pa razvijajo »puščičasti križi« močno socialno propagando proti obstoječemu gospodarskemu redu, to se pravi, v prvi vrsti proti magnatstvu ali plemiškemu veleposestvu, ki je bilo na Ogrskem razlaščeno v zelo zmernem obsegu, tako da ta sloj slej ko prej predstavlja največjo politično moč v državi, v kateri je plemstvo od nekdaj odločevalo usodo dežele. Bilo bi krivično, če bi temu sloju odrekali velike zasluge, ki jih ima predvsem za ohranitev ogrskega naroda in države, toda veliko vprašanje je, ali se bo mogel dolgo obdržati v vrenju sedanjega časa, ki le težko trpi premoč in privilegiran položaj tega stanu. Na vsak način je geslo razdelitve velike posesti brez odškodnine zelo privlačijivo in vlada nima lahke naloge, da izpodkoplje socialno prevratno miselnost z dalekosežnimi gospodarskimi reformami, lako imenovani grofovski režim, kakor ga zmerjajo desničarji, je z ministrskim predsednikom, grofom Telekvjem. odkrito in intenzivno na delu, da izvede potrebne socialne reforme — seveda se bodo morale te reforme izkazati v praksi, tako da bo res mogoč miren razvoj države, ki je tja do minule svfetovne vojne bila velefevdalna, v državo, v kateri bodo mogli vsi sloji biti postavljeni na raven dostojne socialne eksistence. . Borba zoper bojna gesla plemenskih in razrednih nagonov v sihistu krščanske enakovrednosti in pravice ni lahka. Treba pa je priznati. Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 24. marca. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo porofa: Podmornice, ki operirajo v severnem Atlantiku, so potopile za 27.500 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Med potopljenimi ladjami sta bili tudi dve tankovski ladji. Nemško letalstvo je nadaljevalo borbo proti angleškim jjomorskim' silam v Severnem morju. Atlantskem oceanu in na Sredozemskem morju. Tudi tu so bili doseženi uspehi. Ogledniška letala so potopila pri Orknej-skem in Farorskem otočju dve manjši trgovski t ladji s skupno tonažo 2500 ton. Pri Shetlandskih otokih je bil izveden uspešen napad v nizkem poletu na neko oboroženo sovražnikovo 6000 tonsko trgovsko ladjo. V Bolgariji se premiki čet nadaljujejo po izdelanem načrtu. Bitka za Afantik Nemške vojne ladje in letala napadajo angleške konvoje Berlin, 25. marca. AA. DNB objavlja naslednje podrobnosti o potopitvi 22 angleških trgovskih parnikov in sicer po izjavi nekega udeleženca. Pred nekaj tedni smo zapustili naše vode. Ko smo pripluli na Atlantik, sta nas sprejela sneg in led. Med vso plovbo je bilo silno mrzlo in spremljali so nas od časa do časa viharji. Naši mornarji so junaško prenesli vse vremenske težave. Pričakovali smo ukaz poveljnika brodovja, da začnemo z bojem. Nazadnje smo daleč na obzorju opazili dim, ki je plaval nad sovražnim parnikom. Takoj smo smer naših vojnih ladij spremenili v smeri proti sovražniku. Iz naših topov, je nadaljeval očividec, se je začel ogenj na sovražnika. Prvi streli so bili obenem tudi že prvi zadetki. Neki angleški arnik je bil zadet v sredino. Angleški parni-i so v istem trenutku začeli oddajati znake za pomoč. Z vseh naših ladij se je začelo hitro streljanje. Na nekaterih parnikih so eksplodirali kotli in so bili porušeni poveljniški mostovi. V kratkem času je bilo potopljenih 5 sovražnih parnikov s skupno tonažo 55.000 ton. Nadaljevali smo s svojim križarjenjem po oceanu in čakali na novo skupino sovražnih ladij. Vojna sreča nas ni prevarala, ker smo kmalu opazili večji sprevod avstralskih in indijskih parnikov. Na čelu sovražnega sprevoda je bila bojna ladja vrste »Malaja«. S sovražne jadje so začeli streljati na nns. Eno sovražno letalo je poletelo z bojne ladje in začelo krožiti nad skupino angleških parnikov. Zaradi močnega ognja z naših ladij se nam sovražno letalo ni približalo. Topniški dvoboj ni trajal dolgo. Zaradi močnega ognja našega topništva se je sovražnik moral umakniti in spremeniti svojo smer proti severu, da bi se izgubil v viharju. Pri tem pa ni vedel, da se bliža našim podmornicam, ki so križarile v teh vodah. V tej noči so naše podmornice potopile 55.000 ton sovražnega trgovskega brodovja, v naslednji noči pa je bilo potopljenega še 10.000 ton sovražnega brodovja. To je bil prvi uspeli sodelovanja naših vojnih ladij in podmornic na Atlantiku. Našemu oddelku vojnega brodovja se je posrečilo, da je Čez dan potopil še en sovražni trgovski parnik z 8000 tonami. Nadaljevali smo s križarjenjem. V spopadu s še enim sovražnim sprevodom smo potopili 10 parnikov s skupno 75.000 ton. Vsi sovražni parniki so bili potopljeni v času komaj 30 minut. Med nadaljnim križarenjem smo naleteli na še en sovražni parnik. S sovražnega parnika so začeli streljati, istočasno pa so poslali zpake za pomoč. Naše vojne ladje so odgovorile s streljanjem. Na sovražnem parniku je padlo dve tretjini posadke. Ostale smo prevzeli na naše ladje. Ko smo vprašali nekega častnika angleške posadke, zakaj so začeli streljati, je odgovoHl, da so začeli z ognjem samo zaradi demonstracije. Dasi je bilo v bližini več sovražnih bojnih ladij, smo nadaljevali z zbiranjem preživelih brodolomcev. Poleg ostalih sovražnih vojnih ladij smo opazili tudi bojno ladjo vrste »Nelsonc. Zopet se je začel ogenj iz naših topov. Toda sovražnik najbrž ni bil voljan sprejeti boja in se je umaknil ter izgubij v noči. Ob koncu svoje izjave je ta očividec rekel, da so nemške vojne ladje po teh uspehih nadaljevale s križarenjem po Atlantiku in čakale, da bi naletele na sovražnika. Berlin, 24. marca. AA. DNB. Nemške podmornice sporočajo, da so potopile 27.500 ton sovražnikovega trgovskega brodovja v Severnem Atlantiku. Med potopljenimi angleškimi ladjami so tudi tri cisternske ladje. Odstranjevanje ruševin in čiščenje v Ply-mouthu, ki je bil že dvakrat zaporedoma naj>a-den po nemškem letalstvu, hitro napreduje s pomočjo vojaštva. Vojaški oddelki so delali neprenehoma 48 ur in iskali trupla, ki jih odvažajo. Podrte so bile mnoge zgradbe, ki so bile poškodovane pri zadnjem bombardiranju. — Vojaške oblasti so se pobrigale za mnoge osebe, ki so ostale brez strehe. Angleški kralj je poslal ply-mouthski občini brzojavbo, v kateri izraža občudovanje zaradi zadržanja prebivalstva, ki je trpelo dan po obisku kralja in kraljice. (AA) Napadi na Nemčijo Nemška poročila Berlin, 24 marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča o angleških poletih nad nemškim ozemljem: Od treh sovražnikovih letal, ki so na predvečer 23. marca letela nad nizozemsko obalo, sta bili dve letali tipa Bristol Blenheim zbiti v letalskem spopadu. Sovražnik je preteklo noč letel nad severno Nemčijo in napadel nemško prestolnico. Na razne stanovanjske dele mesta so bile vržene iz velike višine zažigalne in rušilne bombe, ki so na nekaterih krajih povzročile požare v ostrešju. Povzročena ni bila nobena vojaška škoda. Ubitih je bilo več oseb, še več pa ranjenih. Vse zadete osebe so se nahajale izven zavetišč. Razen štirih letal, ki so bila zbita v Sredozemskem morju, je sovražnik izgubil še tri letala. Izgubilo se je šest nemških letal. Kiel, 24. marca. DNB: Ponoči je več sovražnikovih letal priletelo nad kielsko področje. Toda zaradi hudega in točnega streljanja protiletalskega topništva se je morala polovica letal, ki so sodelovala, umakniti še prej, preden so dospela do obrobnih delov mesta Kiela. Ostala sovražnikova letala so vrgla neznatno število rušilnih in zažigalnih bomb na mesto in bližnjo okolico. Bombe so delno padle na mestne dele. kjer so le stanovanjske hiše, delno pa na njive, travnike in polja okrog mesta. Več jx>žarov so jv>vzročile zažigalne hombe, vendar so ogenj že v začetku po gasili. Bilo je več mrtvih in ranjenih med civilisti. V okolici mesta je bilo poškodovanih več zasebnih stanovanjskih poslopij. (AA) Berlin, 24. marca. DNB: Kakor je DNB izvedel, so angleška letala |x>noči letela nad severno Nemčijo. Nekatera letala so se skušala prebiti do Berlina. Ta poskus pa se je posrečil samo nekaterim angleškim letalom, ki so prišla do Berlina. Sovražna letala so iz velike višine metala zažigalne bombe, ki so padle na stanovanjske dele mesta. Prizadejana škoda je neznatna. Protiletalski zaščitni oddelki so takoj v začetku srečno omejili požare, ki so izbruhnili. Ubitih je bilo nekaj meščanov, več pa je ranjenih. (AA) Angleška poročila London, 24. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo porofa, da so danes bombniki vrste >Blen-heiiiK bombardirali pristanišče in vojašnice v Cherbourgu ter so bombe razdejale topniške postojanke. V Harfleurju so naši bombniki s strojnicami obstreljevali parado nemške vojske. London. 24. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo porofa: Močnejše skupine naših bombnikov so ponefi napravile dolg pelet globoko v notranjost Nemčije. Dasi jTodrobnosti še niso znane, je do zdaj že objavljeno, da so bila med bombardiranimi mesti Berlin. Kiel, Hannover, kjer so bombe povzročile eksplozije in požare. Druge skupine bombnikov so bombardiralo pristanišča in letališča na področju Calaisa v severni Franciji. Včeraj popoldne so naša pomorska bombna letala napravila dnevni napad na ojtorišče za nemške podmornice v pristanišču Hunibronu v Biskajskem zalivu (Francija), kjer so bile porušene vojašnice, ter na pristanišče v Brestu. London, 24. marca. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo porofa: Angleški bombniki so preteklo noč uspešno napadli Berlin, Kiel in Hannover. V Hannovru so bile vržene bombe težkega kalibra, kakor tudi zažigalne bouibe. Opazilo se ie, da so nastale hude eksplozije. Razen tega so bili napadeni tudi manjši objekti na severozahodni obali Nemčije ter na zasedenem ozemlju. Kaže, da so bili nekateri teh napadov posebno uspešni. Enega povzročenih jiožarov v pomorskem oporišču Den Helder je bilo možno videti tudi z angleške obale. S teh operacij se eno naše letalo ni vrnilo. Prav tako se nista vrnili dve angleški letali obrežnega poveljstva, ki sla z ostalimi bombniki izvedli napade na sovražnikovo brodovje na morju pred holandsko obalo. London. 24. marca. Reuter: Vferaj so skupine angleškega letalstva izvedle hude napade na vdorna pristanišča ob obali Rokava. Prav tako so letala izvedla hude napade na okolico Calaisa, in sicer v pretekli nofi. Z jugovzhodne Obale so opazili eksplozije bomb velikega kalibra. prav tako pa so opazili jx>žare na francoski obali Rokava. (AA) , Sredozemska bojišča V Albaniji Angleška poročila London, 24. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči je majhno število sovražnih letal priletelo nad angleško ozemlje. Letala so vrgla manjše število bomb, ki so napravile nekaj škode na hišah in nekaj ljudi ubile, nekaj pa ranile. da se ogrska vlada pod državnim upraviteljem IIorthyjem zelo j>rizadeva dvigniti najširše plasti ogrskega ljudstva, pri čemer jo podpira tudi katoliška Cerkev in njeni predstavniki, ki zabičujejo, da je treba glavno vprašanje ogrske države. gosjx>darsko in socialno preureditev, postaviti na podlago krščanskih družabnih načel in da je le tako mogoče premagati skrajna desničarska in levičarska eesla ter delavnost. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 24. marca. A A. Štefani: Službeno sporočilo št. 290 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi: Grško bojišče: Nič novega. Naši letalski oddelki so bombardirali naprave v Prevezi in sovražnikove ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču Liksura. Druga letala so bombardirala postojanke in sovražnikove barake na bojišču 11. armade. Sovražnikova letala so napadla Devoli. Pri spopadu z našimi lovskimi letali sta bili zbiti dve letali tipa Hurrican in eno letalo istega tipa pa je zbilo naše protiletalsko topništvo. Grška poročila Atene, 24. marca. Atenska agencija. Poročilo štev. 148 grškega generalnega štaba se glasi: Včeraj je delovalo samo topništvo. Sovražnik je na reki Vojuši nekajkrat napadel, toda vsi napadi so bili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. — Sovražna letala so včeraj bombardirala pristanišče Prevezo, Liksuro ter neka naselja na Pelopo-nezu. V Prevezi je škoda huda, drugod je neznatna, človeških žrtev pa je bilo le malo. Vladni tolmač je potrdil, da je delovanje italijanskega topništva na bojišču pri Tepeleniju zelo močno in imajo grški vojaški krogi vtis, da je to uvod za novo italijansko ofenzivo. Tudi letalstvo je bilo izredno živahno. Grški vladni tolmač je svojo razlago končal z ugotovitvijo, da imajo grške čete še vedno inicijativo in da grško in angleško letalstvo še vedno obvladata zračni prostor nad Albanijo. Angleška poročila Atene, 24. marca. Reuter. Poveljstvo angie-ških letalskih sil v Grčiji sporoča: Angleški bombniki so včeraj z uspehom napadli sovražnikovo letališče v Beratu. Opazilo se je, da sta bili dve sovražnikovi letali zažgani, računajo pa, da so bila poškodovana tudi druga sovražnikova letala. Naša lovska letala so napadla več sovražnikovih lovskih letal, ne da bi izvedeli potem za končni rezultat. Nekoliko kasneje so britanski lovci napadli velik oddelek sovražnikovih letal, od katerih so najmanj dve zbili, večje število pa težko poškodovali. Prav tako so bila zažgana letala na letališču. Razen tega so britanska letala izvedla napad na sovražnikovo taborišče pri Tepeleniju, vendar končnih rezultatov teh napadov ni bilo mogoče ugotoviti. Vsa naša letala so se vrnila. (AA.) V Afriki Nemška poročila Berlin, 24. marca DNB: Nemško vrhovno poveljstvo porofa o operacijah v Sredozemlju: V Sredozemskem morju so nemška letala napadla južno od Krete dve britanski trgovski ladji po 6000 ton. Od teh ladij je bila ena tankovska ladja, katero so videli, kako je obstala težko poškodovana. Letalski oddelki so 23. marca v strmoglavih poletih uspešno na|>adli pristanišče La Valette. Pri tej priliki je bilo zadetih z bombami največjega kalibra pet tovornih ladij. Razen tega so tri bombe padle na neko lažjo križarko, ki je bila v pristanišču. Uničene so bile pristaniške naprave in petrolejska skladišča. Italijanska lovska letala, ki so sodelovala z nemškimi lovi pri napadu na La Valette, so zbila v borbah 4 sovražnikove »Hurricane«. V Severni Afriki so nemška ogledniška letala napadla zbiranje sovražnih čet ter so nanje vrgla bombe in streljala s strojnicami. Na neki železniški postaji so obstreljevala skladišče pogonskega materiala, da je izbruhnil velik požar, ki se je videl še v oddaljenosti 100 km. Nemške in italijanske motorizirane čete so izvedle skupno ogledniške akcije na vzhodnem robu Sirte. Berlin, 24. marca DNB: Izvedele so se sledeče podrobnosti o napadu nemških letal na britanski konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja: Britanski konvoj je spremljala ena kri-žarka in več rušilcev. V trenutku ko so priletela nemška letala, so britanske vojne ladje začele močno streljati. Navzlic temu hudemu ognju se je nemškim letalom posrečilo zadeti z bombami tri velike trgovske ladje, ki so bile natovorjene z vojnim materialom v skupni tonaži 18.000 ton. Na neki 6000 tonski ladji je izbruhnil velik požar, ladja pa se je nagnila v stran, druga 0000 tonska ladja pa je bila zadeta v sredino z dvema bombama. Razen tega sta dve bombi velikega kalibra eksplodirali v neposredni bližini neke ladje, za katero mislijo, da je težko jx>škodovana na boku tik pod vodno gladino. Ladja je bila obstala in se močno nagnila na stran ter jo je zalo treba smatrati za izgubljeno. (AA) Italijanska poročila Nekje v Italiji, 24. marca. Štefani: Poročilo št. 200 italijanskega glavnega stana o operacijah v Afriki se glasi: Severna Afrika: Delovanje nemških mehaniziranih oddelkov. Oddelki nemškega letalskega zbora so bombardirali in streljali s strojnicami na zbiranje mehaniziranih vozil v Cirenaiki. Egejsko morje: Naša lovska letala so napadla sovražnikovo letalsko oporišče na Kreti in zažgala eno letalo na tleh, poškodovala pa več drugih letal. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemška letala potopila neko risternsko ladjo za 6000 '.on, težko |>oškodovala neko drugo sovražnikovo trgovsko ladjo. Vzhodna Afrika: Sovražnik je f>onovil hude napade na odseku pri Kerenu, i:i sicer 22. marca zvečer in 23. marca zjutraj, toda povsod je bil odbit z zelo težkimi izgubami. Obsežen material in ena zastava tujske legije sta padla v naše roke. (Nadaljevanje na 3. strani) Zemunska vremenska napoved: Precej hladno bo. Postopno se bo zvodrilo v zahodnih in severozahodnih krajih, v ostalih delih države bo prevladovalo oblačno. Dež in sneg sta možna na južni polovici PolMtai gnpfeki »Vreme« o prilagoditvi »Politika« z duc 23. uiurcu piše: >Iz zadnjega poročala o vladni seji se je izvedelo, da je jugoslovanska vlada v četrtek posvetila svojo triurno sejo razpravi o perečih vprašanjih v zvezi s seduuijim zunanjim položajem. Temu poročilu jc nuša javnost posvetila vso pozornost, kajti prišlo je v trenutku, ko se vsak državljan te diržave po pjuvici buvi z istim vprašanjem. Ne samo danes, temveč od zmerom je nuše ljudstvo kazalo nemeljno znučilnost svt^iega značaju.: ljubezen do domovine, do mira' in dela v polnem dostojanstvu. Stoletne borbtf, katerih se je moralo udeleževati, in pripravljenost ter odločnost, da si s skrajnimi sredstvi zagotovi holjšo bodočnost, so kazale vedno na iste cilje, da potem v miru po končani borbi brez sovraštva in zlih misli nadaljuje s svojim nesebičnim delom, ki je koristno tako zanj, kakor za druge. Svojo svobodo, svojo neodvisnost in svojo državo je znalo vedno ljubiti nad vse in zanje prispevalo tudi svoje žrtv*. In pruv zato, ker ima vse dobrine vsajene v svojem srcu in jih ima vodno pred očmi, ni rnuše ljudstvo nikdar pozabilo nu to, da jih je znalo modro varovati in ščititi.« Člu-nek nato nadaljuje: »Pri nas je politika miru, posebno pa politika dobrih in prijateljskih odnošajev s sosedi vedno stremela in še stremi za tem, da se zajanM-ijo naši narodni in življenjski ideali, svoboda, neodvisnost in državna celota. Na tem se tudi dajies dela in trudi, kajti prevladuje mnenje, da za skupnost ni treba delati le s skrajnimi sredstvi, z oboroženo silo, marveč z miroljubnimi stremljenji, da Iji se s tem ustvaril močan branik, ki bi zudržal razširitev bojnega nieteža, čigar razširjenja si nihče ne želi in da bi preprečili uničevanje in vse druge strahote vojne. Ob tukšni politiki lahko ostane naša država izven vojnega požara, da se bo po končani vojni, ob novem sta. njn v Evropi, ki bo neizogibno nastopilo, lahko posvetila utrditvi rnirnodobskih razmer, sodelovanju med narodi ter gospodarski obnovi in sicer v korist sebi in drugim. Da bi bilo mogoče takšno politiko izvesti, pa je treba brez dvoma upoštevati dejansko stanje okrog nas in pri nas. Zunanjepolitična stvarnost je v vojnem času spremenljiva in tem spremembam se mora naša zunanja politika prilagoditi, če hočemo dosledno ohraniti svoje miroljubno stališče. Razaime pa se, da bo šla ta prilagoditev zunanjim razmeram do tiste meje, dokler ne bosta ogražani nnšn svotooda in neodvisnost in dokler bodo naše državne meje za vsakogar nedotakljive. Prav zato pu je potrebno, da se pri tej prilagoditvi ohromi enodušnost doma in da ne izgine zaupanje, ki ga moramo imeti drug v drugega. Enodušnost in zaupanje bo v sedanjem poloi/aju mogoče doseči samo s prepričanjem, da nikomur med nami, pa naj se nahaja na katerem koli mestu, ne manjka patriotizma, niti skrbi, da se stori surao tisto, kar jc ljudstvu v korist.« Jugoslovanski podoficirji so steber naše oborožene sile »Narodna odbrana« piše: »Podoficirji so pomočniki oficirjev. V miru v vzgoji in pripravljanju vojakov v njihovih številnih dolžnostih, v vojni so pomočniki pri vodstvu nižjih enot. I*odoficirji so predstojniki oborožene sile — najbližji vojaku, to so prvi sodelavci voditeljev majhnih osnovnih enot v sestavu oborožene sile. Podoficirji so torej kot najnižji predstojniki v stalnem stiku z vojaki in imajo zato nanje največjii vpliv. Podoficirji jugoslovanske vojske, mornarice ir. letalstva v vseh pogledih prednjačijo svojim vojakom z osebnim vzgledom ter so svojim ljudem vzgled najlepših vojaških lastnosti: discipliniranosti, resnosti, dostojanstva, energije in delavnosti, gorečnosti, rodoljublja in požrtvovalnosti. Razen tega so podoficirji jugoslovanske vojske ob svetlih primerih, katere so jim zapustili podoficirji srbske vojske zlasti v dobi slavnega vojskovanja v letih 1912 do 1918, dostojni poma-gači svojih predstojnikov in skupno z njimi uživajo pri vojakih ljubezen in največje zaupanje. Jugoslovanski podoficirji so popolnoma dorasli svojim težkim nalogam; oni so stebri vojske, mornarice in zrakoplovstva, oni so hrbtenica naše državne oborožene sile.« Odgovornost za državo ie splošna »Samouprava« piše o veliki odgovornosti, ki jo ima v sedanjih časih vsak poedinec za državo in nadaljuje: »Priznavamo, da je mnog naš (Stavek v mreži radijskih valov, ki 6e širijo po zraku, navit sedaj na eno, sedaj na drugo, pa še tretjo stran. Ob takih priložnostih je dolžnost vsakega našega človeka, da predvsem razume pravi smisel odgovornosti sam pred seboj in pred svojo državo in da se zanese edino na stvarnost, na katero ga vse navaja: zgodovina, tradicija naroda, spoštuje svoje avtoritete ter veliko, veliko izkustvo tega naroda, da ne dvomi ter da edin v ogledih in čutenju varuje svoje narodne ideale, 'emelj te naše odgovornosti sta seveda neodvisnost ter narodna čast Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdor nam ograža ti dve naši osnovi, ta bo edini izpodrinil to stvarnost. Ne verjamemo, da bi obstajal tak namen.« Naš notranji položaj se ne bo spremenil Sarajevska »Narodna pravda«, glasilo dr. Ku-letioviča, piše: »Naš notranji strankarsko-politični položil j je tak, da se ne bo spremenil, ker je pogojen z mnogimi Činitelji narodnega življenja pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. Ne moremo pričakovati kakih strankarsko - političnih sprememb, ki bi pomenile osnovno spremembo notranjepolitičnih smeri. Morda bo kdaj prišlo do spremembe mišljenja med narodnimi množicami, toda šele takrat, ko bo prešel strah pred vsem tistim, kar so delali centralisti. Sedanja sprememba bi lahko bila samo ta, da bi oni spremenili svoje stališče in bi iskreno pristopili k delu za širitev misli sporazuma, zlasti pa za širitev misli o popolni enakopravnosti, o kateri so nekoč centralisti samo deklnmirali. v resnici pa so delali proti njej in dopuščali zapostavljanje celih pokrajin in celo nekaterih verskih skupin. Politika centralistov je bila v opreki s težnjami celih pokrajin, bila je v opreki s težnjami Hrvatov in Slovencev tor muslimanov. Ako gledamo mednarodni položaj naše države, z ozirom na notranje razmere, ko so centralisti doživeli strankarski brodolom, je mnogo boljši, ker je vsemu svetu znano, kako en Srhi. Hrvati in Slovenci složni in kaj vse bi žrtvovali, če bi šlo za njihove skupne koristi in skupno državo.« T Spremembe v vladi Dr. Nikitovlt, kmetijski, dr. Ikonič, minister za socialno politiko Belgrad, 24. maTca. AA. V imenu Nj. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov in nu predlog predsednika ministrskega sveta ter zastopnika notranjega ministra je bil sprejet odstop ministrov dr. Srdjana Budisavljeviča, ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, iu dr. Branka čubriloviča, ministra za kmetijstvo. Oba ministra sta bila postavljena na raz-[Kiloženje. Nova ministra V imenu Nj. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika ministrskega sveta ter zastopnika notranjega ministra sta bila postavljena: za kmetijskega ministra dr. Časlav Nikito-vič, bivši narodni poslanec, glavni ravnatelj "'rivilegirune delniške družbe za silose. Za ministra socialne politike in narodnega zdravja dr. Dragomir Ikonič, publicist. Nova ministru sta danes položila pTisego pred predsednikom ministrskega sveta in zastopnikom notranjega ministra Dragišo Cvet-kovičem v kabinetu predsednika vlade. Dr. Nikitovič Novi kmetijski minister dr. Časlav Nikitovič je bil rojen leta 19<>1 v vasi Preljina v okraju Ljubičkem. Ljudsko šolo je dovršil v lirdjanih, srednjo šolo pa v čačku. Pravno fakulteto je dovršil leta 1924 na belgrajski univerzi. Nato je položil doktorat pravnih ved na pariški pravni fakulteti. Že kot gimnazijec jc dr. Nikitovič urejal tedaj znani srednješolski list »Vesnik mladine«, ki je izbujal dve leti v čačku. Kot študent je bil tudi član uredništva »Politike«. C)d 1929 da po 1932 je zavzemal mesto tajnika Zveze obrtniških združenj kralj. Jugoslavije. Od leta 1932 naprej je bil na mestu glavnega tajnika Obrtniške zliornice v Skoplju. 'ri volitvah za narodne poslance leta 1935 je bil izvoljen za narodnega poslanca v okraju Radovičkcm. Kot poslanec je bil v narodni skupščini izvoljen za člana in podpredsednika finančnega odbora in je bil tudi poročevalec večine. Potem je bil podpredsednik odbora za izdelavo zakona o gospodarskih zadrugah. Avgusta 1939 je bil dr. Nikitovič izvoljen za ravnatelja Privilegirane d. d. za silose, čez dva meseca pa je postal glavni ravnatelj iste družbe. Čeprav je bilo vodstvo te ustanove poverjeno dr. Nikitoviču v težkih časih, pa se mu je posrečilo organizirati to novo družbo, ki je dala našemu gospodarstvu na razpolago že štiri silose, medtem ko jih 1k> med letom dograjenih še 16. Pisal je strokovne članke o gospodarsko-finančnem življenju v »Politiko«, »Jugoslovanski Lloyd«, v »Srbski književni glasnik«, v »Misel« in v »20. stoletje«. Objavil je več razprav v posebnih knjigah v srbščini in francoščini. Dr. Ikonič Dragomir Ikonič, publicist, se je rodil v čačku, v domu skromnega obrtnika. To konča- ni filozofski fakulteti in položenem doktoratu v Curihu konec leta 1915 je bil, postavljen za su-plenta učiteljišča v Jagodini. V vojni jc vse do umika opravljal vojaško dolžnost kot inženirski podčastnik. Konec 1915 ga je izbralo prosvetno ministrstvo, da je spremljal učence v Francijo. Leta 1916 je ustanovil v Parizu francosko revijo za kulturne in prosvetne probleme, ki so nastajali za naš živelj v izgnanstvu, in je obenem branil tudi naše narodne težnje na Balkunu. Polni dve leti je bil lastnik in urednik tega odlično urejevanega časopisa, pri katerem so sodelovale naše nail>olj.šc književni-ške in politične sile. Že v mladosti in zlasti kot učitelj in študent se je zelo aktivno zanimal za javno politično življenje. Takoj po vojni je kot profesor tretje belgrajske gimnazije stopil v politično življenje. Zaradi svojega stališča in ostrega pisanja je dalj časa prebil v Požarevcu in Lepoglavi. Po ustanovitvi združene opozicije se je kot član skupine pokojnega Ljuba Davi-doviča po svoje potegoval za politiko sporazuma ter za pravično in dejansko rešitev hrvatskega vprašanja. Leta 1938 je kandidiral v Do-briču na listi dr. Mačka. Znan je kot eden najboljših in najplodovitejših propagatorjev političnega izobraževanja višjih slojev in je prevedel iz nemščine, angleščine in francoščine večje število del svetovnih državnopravnih in so-cialnopolitičnih piscev. Tudi sam je napisal večje švevilo političnih člankov. Do 7. efbruarja lani je bil član izvršnega odbora demokratske stranke. Tedaj pa se je ločil od njenega vodstva, ker se ni strinjal s stališčem, ki ga je stranka zavzela do sporazuma s Hrvati, kakor tudi do sodelovanja pri izvedbi sporazuma. Živahna nedelja Belgrad, 24. marca. m. V zvezi z izpremembo vlade je bila včerajšnja nedelja v Belgradu prevej politično živahna. Tekom dneva so bile v predsedništvu vlade konference članov kr. vlade, ki so se zavlekle pozno v noč. Političnih razgovorov sta se udeležila tudi oba slovenska ministra g. dr. Kulovec in g. dr. Krek. Vlada je bila izpopolnjena že ponoči. Ukaz o postavitvi dr. Nikitoviča za kmetijskega ministra in dr. Ikoniča za socialnega ministra je predsednik ministrskega sveta in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič predložil v podpis kr. namestnikom danes dopoldne, nakar sta oba nova ministra zaprisegla v predsedništvu vlade v navzočnosti predsednika vlade Cvetkoviča. V predsedništvu vlade je nova ministra pričakovala precejšnja skupina domačih in inozemskih časnikarjev, ki so novima ministroma najprej čestitali k imenovanju, nato pa so se z njima razgovarjali o vseh aktualnih vprašanjih. Navzoči fotoreporterji pa so oba nova ministra fotografirali. Po zaprisegi sta se oba nova ministra odpeljala iz predsedništva vlade v poverjene jim resore, kjer sta takoj dala svojim podrejenim navodila za redno in točno poslovanje. 22 letnica ustanovitve fašizma Rim, 23. marca. Slefani. Italija je včeraj slavila 22 letnico ustanovitve fašizma. Fašizem je izšel iz reakcije proti versajski pogodbi, ker ninče od tistih, ki so se Borili na Piavi v času triumfa italijanskega orožja ni mogel prenesti, da bi bila italijanska zmaga prikrajšana od strani zaveznikov. Dne 23. marca leta 1919 je revolucionarno gibanje črnih srajc stopilo na plan. Mussolini se je znašel pred nepravično versajsko pogodbo ter je 20 let delal, da bi bila Evropi prihranjena nova vojna. Treba je omeniti to, da je on predlagal razorožitev, da je on predlagal sklenitev zveze štirih in da se je njemu treba zahvaliti, da je prišlo do pogajanj v Monakovem. Končno je Mussolini do zadnjega leta 1939 delal na tem, da bi se izognil vojni. Plutokra-cije pa so nasprotno hotele vojno ter hotele naprtiti drugo versajsko pogodbo. Slepi egoizem zahodnih demokracij je povzročil nov spor. Do vojne tragedije je prišlo zato, ker ni bilo razpoloženja, da bi Nemčija dobila Odansk, Anglija pa mora sedaj odstopiti še več ozemlja in oporišč, ki so mnogo večjega pomena, kakor pa je bil znani poljski hodnik. Novo razdobje se je torej začelo 23. marca 1919 leta. To je bil začetek poleta, ki je vplival in bo vplival na zgodovino. Ta dan se je začel spor med starim svetom in novim svetom. ((AA.) Rim, 25. marca. Štefani. V vseh italijanskih mestih in središčih so včeraj na zelo slovesen način proslavili 22obletnico ustanovitve fašistične stranke. Ob tej priliki je prišlo v številnih mestih do navdušenih manifestacij. V mnogih mestih so se nemški vojaki udeležili propagandnih zborovanj in manifestacij. Govorniki, ki jih je določila stranka, so povsod imeli govore, v katerih so podčrtavali, da se je sedanja vojna začela že v letu 1919, ko je Mussolini jx»zval italijanski narod, da naj se upre versajski krivici in da naj se dvigne proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Zborovanja so se zaključila z manifestacijami, pri katerih so Italijani znova podčrtali svojo vel'ko vdanost režimu in izrazili svojo vero v zmago. (AA.) ) Italijanski opis bojev za Džarabub Na bojišču, 25. marca. Štefani: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Že sedaj se lahko objavijo nekatere podrobnosti o junaškem odporu, ki ga je skozi štiri mesece nudila posadka v Džarabubu. To so podrobnosti, ki osvetljujejo dneve naporov in požrtvovanja branilcev te zelenice. Ze pred štirimi meseci so bili ločeni in obkoljeni od vseli strani, obdal pa jih je sovražnik, ki resnično ni bil brez sredstev, da bi zajel posadko v Džarabubu. Toda ta je neprestano odbijala vse ponovne napade in je popustila šele po zadnji bitki, ki je trajala 48 ur. Sovražnik je dne 19. marca dobil znatne okrepitve in sicer v moštvu in v gradivu in je izvedel napad od vseh strani. Več sto motoriziranih sredstev in oklopnih avtomobilov je obenem z vojnimi letali sodelovalo z zelo veliko skupino čet pri tem zadnjem poskusu. Italijanski vojaki so vzdržali ta naval z vzgledne hrabrostjo in prizadejali sovražnim četam izgube s točnim streljanjem iz to)>ov in iz strojnic. Bitka je brez prestanka trajala vso noč in dne 19. marca. Angleško poveljstvo jc pošiljalo v napad valove svojih čet in motoriziranih oddelkov. Bitka je bila velika. Veliko je število mrtvih in ranjenih na obeh straneh, vendar pa so bile angleške izgube večje od italijanskih. Ob zori dne 20. marca se je še bojeval en oddelek Italijanov in italijanska zastava je še vihrala na utrdbi. Bitka sc jc nadaljevala s še večjo silo-\ vitostjo, toda opoldne ie sovražnik v premoči obvladal prve obrambne postojanke, dopoldne ie bil j>oveljnik Castagni, ki je vodil to obrambo, ranjen in bitka je začela popuščati. Ta bitka brez dvoma predstavlja eno izmed najlepših strani v zgodovini vojaške hrabrosti. Šele ko je bilo posadka brez sredstev, so Angleži lahko zavzeli zelenico Džarabub. (AA.) Vojna odkrila 2000 let staro trdnjavo Ko so pred kratkim v angleškem mestecu Stanwix blizu mesta Carlisle kopali pod neko hišo, da bi tamkaj napravili veliko klet za zavetišče zoper zračne napade, so delavci globoko pod zidovi stare hiše odkrili drugo še mnogo starejše zidovje. To zidovje je bilo tako trdo, da mu kramp ni bil kos. Ko so pa brskali in iskali, so odkrili nekje v tem zidovju vendarle odprtino. To so bila vrata v velik podzemeljski prostor. Prišlo je nadzorstvo in si vse to ogledalo. Prinesli so luči ter začeli iskati, kaj bi bilo v .tistem jjodzemskem prostoru tako globoko pod kletjo te hiše. Med tem je prišel tudi župan s pastorjem, ki sta si tudi ogledala to novo odkrito podzemsko znamenitost. Najprej sta šla gledat, kaj bi utegnila povedati mestna kronika, ki pa o tem podzemeljskem hodniku ni nič vedela. Nato je iz Londona prišel ravnatelj tamkajšnjega muzeja, ki je končno dognal, da je to zidovje ostanek nekdanje stare rimske trdnjave, ki jo je bil v bojih zoper britske Kelte dal zgraditi že Julij Cezar. To 2000 let staro zidovje so postavili v vorstvo sjiomeniškega urada. Delavci pa so morali iti za nekaj hiš naprej kopat drugo zavetišče, ker oblast ni pustila, da bi Cezarjeva trdnjava bila protiletalsko zavetišče. Washington, 25. marca. Reuter. Pristojne oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi se do 1. julijo t. 1. vojska povečala še za 400.000 mož v nadaljnjih štorih mesecih. Tako bo t. julija t. 1. imela ameriška vojska 1,418.000 mož, računajoč tudi narodno gardo. (AA1 PREVOD — poslovna centrala za izvoz slovenskega hmelja Belgrad, 24. marca. m. Ni podlagi čl. 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra 1SK5U in čl. 11, odstavek 1 uredbe o ravnateljstvu za zunanjo trgovino z dne 28. marca 1&40 je trgovinski minister po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino v soglasju z gospodarsko-finančnim komitejem predpisal uredbo o proglasitvi banovin, prehranjevalnega zavoda v Ljubljani za poslovno centralo za izvoz slovenskega hmelja. Uredba se glasi: Čl. 1. PREVOD se proglasi za poslovno centralo za izvoz hmelja savinjske kvalitete v smislu Čl. 11, odstavek 1 uredbe o ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Čl. 2. Glede poslovanja te centrale bo Prevod v Ljubljani deloval po navodilih in pod nadzorstvom ravnateljstva za zunanjo trgovino v Belgradu. Čl. 3. Uredba dobi obvezno moč z dnem ob-iave v »Službenih novinaht. Osebne novice Belgrad, 24. febr. m. Za višjega davčnega inšpektorja 5. skupine sta premeščena Rudolf Žebin iz Ptuja v Novo mesto in Martin Šmajdek iz Ljubljane v Novo mesto. — Z odlokom poštnega ministra je napredoval za poštnega uradnika 8. skupine pri 2o. p. t. t. sekciji v Ljubljani Izidor Hrovat. — Z odlokom socialnega ministra je postavljena za administrativno uradnico 8. skupine pri Higienskem zavodu v Ljubljani Milena Fajdiga. Belgrajske novice Belgrad, 24. marca. m. Belgrajski župan 3e-vrem Tomič je danes sprejel zastopnike madžarske zveze elektrotehnikov, ki so včeraj dopotovali v Belgrad, in z njimi ostal dalj časa v razgovoru. Belgrad, 24. marca. m. Patriarh srbske pravoslavne cerkve g. dr. Gavrilo je za četrtek sklical sejo arhierejskega sabora. Belgrad, 24. marca. m. Priprave za belgrajski pomladanski velesejem so v polnem teku. Tuje države pripravljajo svoje paviljone. Zanimiva bo avtomobilska razstava, prav tako pa tudi razstava pasivne obrambe, turistična razstava in razstava fotografskih umetnikov. V nemškem paviljonu pa bo lepo razstavo priredila elektrotehnična nemška industrija. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 24. marca. b. Danes je predpisal ban banovine Hrvatske naredbo, s katero prepoveduje do 1. avgusta vsako podražitev blaga, kakor tudi podražitev prevoza na železnicah. Zagreb, 24. marca. b. V 8—10 dneh bo gotova kontrola in razporeditev »prijav«, ki so bile predpisane za Zagreb in na j>odlagi katerih bodo dobili Zagrebčani začetkom prihodnjega meseca živilske nakaznice in preskrbovalne knjižice. Sarajevo, 34. marca. b. V noči od sobote na nedeljo je bila izvršena velika tatvina dragocenosti v stanovanju pokojnega muslimanskega verskega poglavarja reis ul uleme Džemaludina Čau-ševiča. Tatovi so odnesli dragocenosti v vrednosti okrog milijon dinarjev. Kako pomagati državnim in banovinskim uradnikom »Dalmatinska Hrvatska« piše: »Ni dvoma, da je položaj državnih in banovinskih uradnikov težak. To vidijo državne oblasti; na fiobudo finančnega ministra in splitskega poslanca dr. Jure Šu-teja je vlada podvzela korake, kako ta položaj olajšati. Dr. Šutej je s svoje strani storil vse, da bi uradniki dobili to, kar jim je res za nujno potrebno za obstoj, ki v današnjih razmerah ni samo omajan, temveč porušen. Ni še točno znano, v kaki obliki bo prišla pomoč. Prevladuje mišljenje, da se je dr. Šutej odločil, da bi se v ta namen poslužil zadružništva. V tem smislu je svoj čas jx>dal tudi svojo izjavo v krogu ožjih strankarskih prijateljev v Sarajevu. Ni pa izključena možnost, da bi v kratkem pvovišal plače državnih uradnikov, kar bi imelo za jMsledico jiovišanje plač banovinskih uradnikov. Toda za sedaj nimamo nadaljnjih obvestil.« Ali so stranke škodljive? Adam Pribičevič piše v »Seljačkem domu«, da niso stranke za narod škodljive; škodljive so le takrat, če se delajo od zgoraj, na umetni način. Nato pravi: »Laž je, da so stranke kateremu koli narodu na svetu škodovale. Kako bi moglo škoditi nekaj, kar je v zakonih prirode? Škodi samo tisto, kar se tem zakonom protivi, to pa je zahteva, naj vsi ljudje enako mislijo.« Seje širših okrajnih odborov JRZ v Šmarju, Gornjem gradu in Šoštanju V nedeljo 23. marca so bile polnoštevilno obiskane seje okrajnih odborov JRZ za okraje Šmarje pri Jelšah, Gornji grad in Šoštanj. Prvih dveh se je nameraval udeležiti prosvetni minister dr. Miha Krek, tretje pa predsednik dr. Fran Kulovec. Oba sta bila žal zadržana. Namesto dr. Kreka sta v Šmarju podala politično poročilo banovinski tajnik JRZ g. Marko Kranjc in bivši narodni poslanec dr. Anton Ogrizek, o svojem delu in predlogih na zasedanju banskega sveta pa je poročal član ban-skega sveta g. Zorenč. Sejo je vodil podpredsednik okrajne JRZ Šmarje in načelnik okrajnega cestnega odbora g. župan Turk. — Pri Sv. Frančišku pri Gornjem gradu je namesto odsotnega ministra dr. Kreka podal politično poročilo senator g. Mi-helčič, o prehrani pa je poročal banovinski tajnik JRZ g. Marko Kranjc. Predsednik Kmetijske zbornice b. narodni poslanec g. Steblovnik Martin, ki je tudi vodil sejo, je poročal o svojem delu in predlogih v banskem svetu in v Kmetijski zbornici. — V Šoštanju je govoril namesto zadržanega pred- sednika dr. Kulovca predsednik Prevoda g. minister Snoj, ki je podal poročilo o zunsnjem in notranjem političnem položaju. Za njim je govoril bivši poslanec tega okraja g. Teuerschuh, ki se je med drugim obširneje zadržal pri komunistih, kateri so ravno sedaj razširili po Sloveniji na sto tisoče letakov, izrabljajoč ta težki čas. Oni hočejo uničiti našo kulturo, naše katoličanstvo, naš narod. Oni hočejo revolucijo in širijo malodušje med ljudstvom. — Sejo je vodil g. Meta. — Na vseh sejah se je po poročilih govornikov razvila živahna debata o okrajnih zadevah. Odborniki vseh krajevnih organizacij so poslali s svojih zborovanj več brzojavk, in to Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Cvctkoviču, našemu predsedniku dr. Kulovcu, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu. S sej so odšli s prepričanjem, da bo naša vlada storila vse, kar bo v njenih močeh, da se obrani naš mir, pa tudi naša svoboda in neodvisnost. Nenapadalna izjava Turčija - Sovjeti ? Včeraj je turška vlada izročila tozadevno noto Sovjetom Ankara, 24. marca. United Press. Na merodajnih mestih potrjujejo, da je turški poslanik v Moskvi Aktaj danes izročil sovjetski vladi noto, v kateri turška vlada na naslov Sovjetske zveze ponavlja ista zagotovila, ki jih je sovjetska vlada nedavno dala Turčiji. Na merodajnih mestih trdijo, da bosta obe noti objavljeni v obliki uradnega poročila, ki bo potrdilo obstoj nenapadalnih obveznosti med obema državama za primer, da bi ena ali druga država prišla v oborožen spor s kakšno tretjo državo. Podpis nenapadalne pogobe ni potreben, ker takšna pogodba obstoja že od leta 1925. naprej in ni bila nikoli preklicana. Moskva, 24. marca. b. United Press: Tukaj splošno verujejo v možnost podpisa sovjetsko-turške izjave o nenapadanju in v tem smislu pričakujejo tudi službeno poročilo. London, 24. marca. b. Ministrstvo za obveščanje sporoča Angleški po vesteh iz Curiha, da je Sovjetska zveza obvestila turško vlado, naj se Turčija ne boji neprijateljstva s strani Sovjetske zveze, če bi bila napadena in bi se branila. Na službenem angleškem mestu dodajajo, da bi to po- ročilo moglo biti resnično šele takrat, ko ga bo potrdila sovjetska vlada. Budimpeita, 24. marca. m. »Uj Nemzedek« piše, da se časopisje podrobno bavi s položajem na Balkanu in zasleduje zadržanje Turčije. Turški veleposlanik v Moskvi — tako poročajo — je imel štiri daljše razgovore z Višinskim. Belgrajska »Pravda« o turško-sovjetskem prijateljstvu Belgrad. 24. marca. b. Današnja »Pravda« prinaša iz Carigrada telefonsko poročilo, ki pravi, da sovjetsko-turško prijateljstvo ni od včeraj, da se že po naslovih časopisov vidi značilnost nenapadalnega pakta, ki je bil podpisan 1. 1926. in ki v vseh teh letih ni doživel nobene spremembe. Odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Turčijo so se razvijali vedno v duhu prijateljstva in dobrega sodelovanja. Nič ni presenetljivo, da prihaja v današnjem težkem in motnem mednarodnem p11 spremenjen načrt silosne mrože, vendar v Sloveniji ni bilo nobenih sprememb. Družba smatra, da ima premalo kapitala za zgraditev vseh predvidenih silosov in hladilnic. Družba je nadalje sodelovala pri zgradbi žitnih skladišč z ravnateljstvom za proučevanje in organizacijo prehrane. 11 računskega zaključka jc razvidno, da je bilančna vsota zaradi vplačila glavnice narasla od 121.5 nn 254.7 milij. Din. Lani je bilo namreč vplačanih 110 milij. Din glavnice, tako da znaša skupna glavnica družbe 220 milij Din, kar so glavna sredstva za delo. V silose je bilo investiranih do konca leta 1940 46.3 (1939 5.1), za pripravljalna dela pu 2.2 (0.8) milij. Din. Likvidnih sredstev ima družba mnogo. Največ jih ima plasiranih v bone in blagajniške zapiske ministra financ: 170.05 (110.26) milij. Din, nadalje v vloge pri bankah 19.1 (—) milij. Din. Brutodonos se je lani povečal, od 4.15 na 6.9 milij. Din, čisti dobiček brez prenosa od 2.3 nn 3.4. s prenosom vred na 5.5 milij. Din. Cisti dobiček bo družba delno porabila za dotacijo splošni rezervi in rezervi za zavarovanje silosov, dočim se 505 milij. Din prenese na nov račun. Sprememba uredbe o preskrbo-valnih ustanovah Belgrad, 24. marca. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za preskrbo in prehrano, ministra za trgovino in industrijo in ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o preskrboval-nih ustanovah. Uredba se glasi: Cl. 1. Cl. 9 odst. 1 se spreminja in glasi: »V gospodarskih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev, se lahko ustanove potrošniške zajednice z nalogo, da skrbe za oskrbovanje delavcev in nameščencev tega podjetja s hrano in kurivom. Obratni kapital za delovanje teh potrošniških zajednic bodo dala na razpolago prizadeta podjetja. Dve ali več gospodarskih podjetij v istem kraju lahko skupno ustanovita samo eno potrošniško zajednico za svoje delavce in nameščence.« Cl. 9 odst. 2 se spreminja in glasi. »Državna in samoupravna gospodarska podjetja prav tako lahko ustanove potrošniške zajednice za delavce in nameščence po predpisih te uredbe.« Cl. 2. Odstavek 2 čl. 12 se ukinja. Cl. 3 Cl. It se spreminja in glasi: »Pooblašča se minister za preskrbo in prehrano, da v sporazumu z notranjim ministrom, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje lahko predpiše natančnejše odredbe za izvajanje te uredbe in lahko po potrebi izpretninja in izpolnjuje zadevne predpise. Cl. 4. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v Službenih novinah. Prijave za izvoz drv in celuloznega lesa v Italijo Ravnateljstvo za zunanjo trgovino jp razposlalo okrožnico, s katero poziva vse izvoznike drv za kurjavo in lesa za izdelavo celuloze v Italijo, da najkasneje do 51. marca 1941 prijavijo ravnateljstvu za ztinunjo trgovino svoje obveznosti, ki so jih prevzeli za dobave lesa za kurjavo in celuloznega lesa v Italijo, katere ima jo izvršiti v dobi od 1. aprila do 30. junija 1941. Te prijave morajo vsebovati: t. ime jugoslovanskega izvoznika, 2. točno količino in vrsto lesa, katero namerava izvoziti v omenjeni dobi, 3. nakladalne postaje, odn. količine, ki odpadejo na posamezne postaje, 4. ime tujega kupen s količino in vrsto lesa, ki se nanaša ndnj, 5. prodajno ceno za posamezne vrste lesa po toni franko meja, odn. fob jugoslovanska luka. Vsaka prijavljena količina se mora točno razporediti po posameznih vrstah lesa, in si-ccr les za izdelavo celuloze, drva za kurjavo z otokov Jadranskega morja in ostala drva za kurjavo. Ravnateljstvo pripominja, da netočnih prijav in prepoznih prijav, t. j. p<> 31. marcu 1941 doških. ne bo v nobenem pritnoru vpoštevalo in bodo taki izvozniki izključeni od izvoza v Italijo v tromesečju orl 1. aprila do 30. junija t. 1. Bilance Jadranskopodunavska banka, Belgrad, je sedaj že likvidirala velik del svojih interesov v Sloveniji in je udeležena še pri 3 podjetjih v Sloveniji. Odpovedala se je tudi zaščiti. Računski zaključek zu 1940 izkazuje pri glavnici 24 milij. Din bilančno vsoto 135.4 (137.24) mil. Din. pri brutodonosu brez. prenosa 10.6 (10.36) milij. Din je znašal čisti dobiček s prenosom vred 4.06 (6.7) milij. Din. Dividenda na prvenstvene delnice bo zvišana od 3 na 4%, ostanek pa se večinoma porabi za dotacijo rezerv. Hranilnica banovine Hrvatske je lani doživela velik razmah. Njena bilančna vsota se jc podvojila. Vloge so narasle od 291.5 na 617.1 milij. din. Likvidna sredstva so tudi znatna, saj iina hranilnica samo 3.5% blagajniških zapiskov za 120 milij. din. Bilančna vsota je narasla od 307.4 na 636.65, čisti dobiček od 1.53 na 4.05 milij. din. Iz poslovnega poročila je nadalje razvidno, da je imela hranilnica v podružnicah 115.2 milij. din vlog in 73.35 milij. posojil. La.ni je vpisala t.45 miilj. din gldvnice Pogoda in 10 milij din glavnice Pohita. Večji del čistega dobička gre zu dotacijo rezervnim ska-dom. Prva hrvatska tvornim olja. Zagreb. Glavnica 11.0, bilančna vsota 1040 57.6 (v letu 1939 39.8). čisti dobiček brez prenosa 1.6, s prenosom vred 1.68 (1,646) milij. din. Prva mehanična tvornica stekla za okna, Pnnčevo. Glavnica 27.0, bilančna vsota 67.46 (65,45), bruto donos brej prenosa 16.2 (14.0), čisti dobiček brez prenosa 5.55 (5.1), s prenosom vred 5.64 (5.23) milij. din. Organizacija ministrstva preskrbe in prehrane Za pomočnika ministra preskrbe in prehrane je imenovan g. dr. Dragomir čosič v III-2. dosedanji ravnatelj ravnateljstva za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane v 1V-1 še prej pn je bil dr. Čosič 10 let ravnatelj Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Belgradu. Za načelnika splošnega oddelka ministrstva preskrbe in prehrane je imenovan v III-2 g. dr. Mihajlo Miloševič, dosedaj višji svetnik fin. ministrstva, ki je znan finančni strokovnjak in organizator. * Ustanove za slušatelje (slušaleljice) Irgovskih visokih šol. Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani razpisuje 10 ustanov po 1000 din za slušatelje (slušateljice) trgovskih visokih šol. Prošnje s potrdilom rektorala o frekvenci in dokazili o učnem uspehu ter gmotnem stanju prosilca je poslati zbornici do 31. marca t. 1. Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica ima svoj redni občni zbor dne 27. marca 1941 ob 9 dopoldne v Trgovskem domu. Instalacija centralne kurjave v poslopju realne gimnazije v Mariboru. Za dne 7. aprila 1941 je razpisana prva licitacija Zd instalacijo centralne kurjave v poslopju realne gimnazije v Mariboru. Prepovedan izvoz konopljinega semenja. Ministrski svet je sklenil prepovedati izvoz konopljinega semenja. Odlok je stopil v veljavo dne 21. marca 1941 z objavo v »Službenih novinah«. Trgovina s Švico. V bodoče bo imela Narodna banka edina pravico odkupovati vse iz-vozniške devize od izvoza v Švico, istočasno pa bo krila vse potrebe v devizah pri uvozu iz Švice. Prijava romunskih vrednostnih papirjev in ostale imovine. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo okrožnico, s katero je predpisana prijava vseh vrst romunskih vrednostnih papirjev in imovine, ki jo imajo naši državl jani v Romuniji. Prijave je treba poslati deviznemu ravnateljstvu najkasneje do 15. aprila, ker je treba prijave zavodom poslati že do 10. aprila. Če&koslovaiki kliring. V zvezi z obvestilom, ki je bilo obavljeno v dnevnem časopisju 18. marca 1941 9e ponovno opozarjajo vsi zainteresirani, da se nakazila za stari češkomoravski kliring lahko sprejemajo od domačih uvoznikov po pooblaščenih zavodih najkasneje do 31. marca 1941 zaključno in so pooblaščeni zavodi dolžni takoj dostaviti narodni banki odgovarjajoče sezname in naloge za zadolžitev na žiro računu. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke.) Občni zbori: Zveza slovenskih zadrug 7. aprila oh 10 dopoldne v Delavski zbornici; Ja-drdn. avtobusno podjetje, d. d. v Ljubljani 29. marca ob 12 (izredni: volitev noveca upravnega in nadzorstvenega odbora); Mariborska tiskarna 7. aprila ob 10; Kolinska tovarna v Ljubljani 8. aprila ob II v Kreditnem zavodu; Obrtna banka v Ljubljani 8. aprila ob 11; Učiteljska tiskarna v Ljubljani 27. aprila ob 10. Borze Dne 24. marca 1941. Denar Nemška marka >7.72—17.92 Ameriški dolar 55.— Devizni promet Je znašal na zagrebški borzi 38.885.800 din, na belgrajski 17.950.000 din, od tega 167.363 in 689.312 mark, 98.855 šv. frankov in 63.575 dolarjev. — V efektih je bilo prometu na belgrajski borzi 1.125.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485,— Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5430.00—5520— Ženeva 100 frankov..........1271.10—1281.10 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark...... 1772.00—1792,— Solun 100 drahem........ 37.50 den Zaereb — Zasebni kliring: Zagreb 100 drahem...... 37.50 denar Belgrad — Zasebni kliring: Belgrad 100 drahem...... 37.15—37.85 Curih. Belgrad 10, Pariz 8.375, London 17.325, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.725, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 4.25, Lizbona 17.27, Budimpešta 85.50, Atene 3.00, Carigrad 337.5, Bukarešta 2.00, Helsingfors 8.70, Buenos Aires 99.50. Vrednostni papirji Vojna Skoda8 v Ljubljani 477.50—478 v Zagrebu 477.50 denar v Belgradu 477.50 denar Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—100, agrarji 56—58, voj. šk. pr. 477.50—478, begi. obv. 85—86, dalm. agr. 7!)—80, 8% Bler. pos. 104—106, 7% Bler. pos. 98—101, V/o pos. Drz. hip. banke 100—105, 7% stab. pos. 97—100. — Delnice: Nar. banka 6.400—6.500, Trboveljska 380—390, Kranjska ind. družba 142 denar. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 100.50 den., agrarji 56 denar, voj. šk. pr. 477.50 denar, begi. ohv. 85—86, dalm. agr. 79.75—80, 6% šum. obv. 80 blago, 4% sev. agr. 56 denar, 8% Bler. pos. 104 denar, 7% Bler. pos. 100 blago, 7% pos. Drž. hip. banke 101 denar, 1% stab. pos. 97—100. — Delnice: Priv. agr. banka 205 denar, Trboveljska 395—397.50 (395). Belgrad. Drž. papirji: agrarji 57 denar, voj. šk. pr. 477.50 denar (477.50), begi. obv. 85 denar, dalm. agr. 79.75 denar (79.75), 6% šum. obv. 79.75 denar, 4% sev. agr. 56.50 denar, 7% Bler. pos. 101 blago, 7% pos. Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 6.400 denar (6.450), Priv. agr. banka 209 denar. 2itni trg Novi Snd. Oves: bač. srem. slav. 412.50 do 417.50. Fižol: bač. srem. beli brez vreče 2% kasa-duplikat 630—635. — Tendenca neizpremenjena. Cona živini In kmetiisklm pridelkom Caaa živine in kmetijskih pridelkov v okraju Dravograd dne 11. marca 1941. Voli L vrste 11 din, 11. 10, III. 9; telice i. vrste 10, II. 9, 111. 8; krave L vrste 9, U. 8, Ul. 7; teleta I. vrste 12, II. 10, prašiči špeharji 20, prštutarji 17 din za kilogram žive teže. — Goveje mesto i. vrste, predni del 16, zadnji del 18, il. viste predni del 14, zadnji 16, III. vrste predni del 13, zadnji 15; svinjina' 24, zlani-na 28, svinjska mast 30; čisti med 35, neoprana volna 50—60 oprana volna 70—80 din kilogram. Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Kamnik, dne 13. marca t. s.: Voli i. vrste 11.75, II. vrste U, 111. vrste 10; telice I. vrste 11—13, 11. 10—11, III. 9; krave III. vrste 7; teleta 1. vrste 12, II. 11 din za kg žive teže Plemenske krave 5500 do 6500 din in mladi prašiči 4 do 5 mesecco stari 900 din do 1100 din za glavo. Mladi prašički za rejo 6 do 8 tednov stari 750 do 950 din za par. — Goveje meso 17 din, svinjina 21, slanina 25, svinjska mast 27 din za 1 kg. — Ječmen 4—4.50, rž 3.50—3.75, oves 3.25—3.50, koruza 3.25—3.50, fižol 4—5, krompir 2, seno 1.50, pšenična moka 5.50—9 dinarjev za kilogram. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Slov. Konjice dne 17. marca 1941. Voli L vrste din 10 do U, voli II. vrste din 8 do 10, voli III. vrste din 6 do 8, telice 1. vrste din 8 do 10, telice II. vrste 7 do 9, telice III. vrste din 6 do 7, krave L vrste din 9, krave II. vrste din 8, krave lil. vrste din 5 do 7, teleta I. vrste din 12, teleta II. vrste din 11, prašiči špeharji din 18, prašiči pršutarji din 17 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste din 17, goveje mesto II. vrste din 16, slanina din 28, svinjska mast din 32, neoprana volna din 35, oprana volna din 50, goveje surove kože din 23, telečje surove kože din 26, svinjske surove kože din 10 za 1 kg. — Ječmen din 5, rž din 5.50, oves din 4.50, koruza din 3.50, fižol din 8, krompir din 2.50, seno din 1, slama din 0.60, pšenična moka din 5.50 do 9, koruzna moka din 4 do 4.50 za 1 kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 8 do 12 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 15 do 16 za liter. Cene živini in kmetijskim pridelkom v Ljubljani (mesto), dne 20. marca t. 1.: Voli I. vrste 11 do 12, II. vrste 11—11; telice I vrste 11—12, telice II. vrste 10—11; krave L vrste 9—10, II. vrste 8 do 9, III. vrste 6—7; teleta 12, prašiči domači špeharji 18—19, uvoženi sremski 19—20, prašiči pršutarji 16—17 din za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 21, zadnji del 23, II. vrste prednji del 16, zadnji del 18; teletina do 24 din oz. 26 din, svinjina 26—30, slanina 29—30, svinjska mast 32, čisti med 36 din za kilogram. — Ječmen 4.50—5, rž 4.50—5, oves 5, koruza 4—4.25, fižol 6—8, krompir 1.75—2.50, seno 1—1.40, slama 0.80, jabolka 1. vrste 14, II. vrste 12, III. vrste 8, suhe češplje I. vrste 24, II. vrste 18, III. vrste 14; pšenična moka 5.50—9.50, koruzna moka 4—5, ajdova moka 11.50 dinarjev za kilogram. — Trda drva 165—175 za kub. meter, jajca 1—1.25 komad, mleko 2.50—3 din liter, surovo maslo 40—46, čajno maslo do 52 din za kilogram. — Navadno mešano vino v gostilnah 16—18 za liter, finejše sortirano vino v gostilnah 20 do 24 din liter. Živinski sejmi Živinski sejem v Semiču dne 17. marca t. I. Dogon: 114 volov, 29 juncev, 30 krav. Prodanih je bilo: 8 volov in 2 kravi. Cene naslednje: junci za delo 12 do 13 din, voli I. vrste 11 do 12 din, voli II. vrste 10.50 din, voli III. vrste 10 din, krave II. 'VrSt* din, krave III. vrste 7 dO 8; din in krave za pleme 11 do 12 din za 1 kg žive teže. črešnjevec pri Slov. Bistrici V obilni množici smo se poslovili od sestre našega gospoda župnika, saj smo pri sveti maši napolnili župnijsko cerkev do zadnjega prostorčka. Sveto daritev je opravil gospod brat, pri grobu se je z izbranimi besedami spominjal g. konzislorialni svetnik, dekan in župnik Jožo Ozimič čednostnega dekliškega življenja blage pokojnice, da smo se vsi razšli na svoje domove potolaženi v sveti veri, številni domači farani in sosedje ter šest duhovnikov. Rajnica je lepo vrsto let skrbela za svojega brata duhovnika, nomagala mu nositi križe, skrbi in bridkosti v vojnih in povojnih časih. Kot častilka sv. Terez,ike je znala tudi povečati veselje in se veseliti s svojim g. bratom, kadar so k njemu prišli na obisk so-bratje duhovniki ali mu prišli čestitat ob njegovem godovanju. Tedaj se je sestra kar pomladila v radosti, ko je videla ob Alojzijevem lep venec lilij na vrlu in lep venec duhovnikov pri omizju. Veliko skrb pri gostoljubni postrežbi je imela rajnica ne le za duhovnike, temveč tudi za ubožce, ki niso od njene dobrodelne roke prejemali le drobtinic, temveč dele in kose namiznih dobrot. Blagopokojna Julijana je bila tudi v hiši Gospodovi skrbna pomočnica za lepoto in čast božjo in slay Marije Device kot vneta pevka in umna vrtnarica. — Potihnila je zdaj ob njenem grobu njena pesmica, pomirila se je njena dobrodelna roka, katera ne bo več svetnih dobrot delila in ne več vencev vila. — Naj v Bogu počiva! 12 Jules Verne: Lov na meteor »Da bi hči človeka... človeka, ki ga... čigar ime ne morem izgovoriti, ne da bi se mi gabilo, da bi bila lepak >To je pa že preveč l< je vzkliknila služabnica in si hitro odvezala predpasnik. Zamahnila je z njim. »Kar je preveč, je preveč,« je dejala. »Po petdesetih letih službe bom rajši odšla, da umrem v kakem jarku kot pes, kot pa da ostanem pri človeku, ki niti za svoje najbližje nima srca. Siromašna služabnica sem, gospod, toda imam srce!« »Ti ne veš, Mica,< Ie govoril Forsvte. ki ga je to zadelo v živo, »kaj mi je ta Haddleson storil.« »Kaj torej?« »Okraj me je.< »Okral?« »Da, okral. Strašno okral.« »Kaj vam je vzel? Uro... denarnico, robec?« »Moj meteor.« »Aha, spet vaš krasni metcorl« je vzkliknila Mica in se porogljivo zasinejala. »Ali se more človek razburjati zaradi telesa, ki se sprehaja po zraku? Ali je ta meteor vaš? Ali ste pritisnili nanj svoj pečal? Ali ni ta meteor splošen, moj grav tako kot mojega psa. če bi ga iuiela. Hvala ogu, da ga nimam. Ali sle ga kupili, morda podedovali?« »Mica!« je vzkliknil Forsyle razjarjeno. >Nobena Mica, gospod!« je odgovorila služabnica, tudi jazna. »Treba je biti neumen kot Saturn, da bi se spri s svojim najboljšim prija-teijem zaradi umazanega kamna, ki ga ne bost« nikoli več videli.« »Molči, molči!« jo zagolčal zvezdogled, zadet do srca »Ne,« je dejala Mica, ne bom molčala, čeprav kličete na pomoč vašega norca, prijatelja r o n a. »Norca Omikrona?« »Da, norca, ki me ne bo pripravil k molku... tako kot bi sam predsednik ne mogel prisiliti k molku samega nadangela, ki bo prišel ob strani Vsemogočnega oznanit konec sveta. Ali je bil Forsyte res tako presenečen, ali pa se mu je goltanec tako stisnil, da ni mogel spregovoriti niti besedice. Ni našel odgovora na 10 strašne besede. In četudi bi hotel reči kot navadno: Pojdite ven, da vas ne vidim večl bi tega ne mogel storiti. Mica bi ga ne poslušala. Služabnica bi se po petdesetih letih službe ne poslovila rada od gospodarja, ki ga je videla še v plenicah. Zaradi navadnega meteorja pa še posebno ne. Cas je že bil, da bi se prepir končal. Zvezdogled, ki je videl, da ne more uiti, se je skušal z zvijačo umakniti. Sonce mu je prišlo na pomoč. Nenadoma jo močan žarek posijal v sobo. Forsytu je prišlo na mar, da je doktor v tem trenutku gotovo na terasi in opazuje. Bal se je, dn bi ga ne prehitel in se ni mogel vzdržati. Ta, sončni žarek je vplival nanj isto kot na balon, napolnjen s plinom. Napihnil ga je, zvečal njegovo moč dviganja in ga zganil, da se dvigne v višino. Kot bHlast je odvrgel Forsyte jezo, ki se je bila nabrala v nje min krenil proti vratom. Na nesrečo pn ga Mica ni pustila, da bi ji ušel. Če bi bolel priti iz sobe, bi se moral spoprijeti z njo ali pa poklicati Omikrona na pomoč. Toda ne eno ne drugo n iblo potrebno. Stara Mica je bila od hudega napora čisto onemogla, mučila jo je skrb za srečo njegovega dragega Francisa in nenadoma je pobledela in se zrušila na stol. Tedaj pa je zvezdogled pozabil na sonce, nebo in meteor in pritekel k služabnici. Vprašal je jo je, kaj ji je. »Ne vem, gospod«, je odgovorila Mica onemoglo, »zdi se mi kot bi se mi bil želodec obrnil.« »Želodec obrnil?« je ponovil gospod Forsyte in se čudil tej nenavadni bolezni. »Da, gospod«, je dodala Mica, imam tudi tvor na srcu « »Hm«, je skomignil zvezdogled z rameni, ko ga tudi drugo pojasnilo ni pomirilo. Ilotel ji je pomagati na običajen način: da bi ji s kvasom odgrnil čelo in sence. Toda ni imel časa... Omikronov glas je odjeknil s stolpa: »Gospod, meteor!« je klical. Meteor!« Forsyte je pozabil na Mico in pohitel po stopnicah. Ni še izginil, ko je prišla Mica k sebi in stekla za njim. Medtem, ko se je vzpenjal po stopnicah, preskakujoč po tri stopnice hkrati, ga je spremljal služabničin glas: »Gospod Foe8yte, dohro si zapomnite, da se bosta Francis in Jane poročila točno na določeni din. Poročila se bosta, gospod Forsyte, ali pa ne vem. kaj naj me doleti I« Toda zvezdogled ni slišal in ne odgovoril. Hitel je po stopnicah na stolp. 8. poglavje KJER ČASOPISI OTEŽUJEJO POLOŽAJ IN KI SE KONČA S KOLIKOR GOTOVO TOLIKO NEPRIČAKOVANO NOVICO. »Omikron, on je, gotovo je on!« je vzkliknil Forsyte, ko je pogledal skozi teleskop. »On je,« je potrdil Omikron. Daj Bog, da doktorja ob tem času ni na stolpu!« »In če je«, je rekel zvezdogled, »naj ne vidi meteorja.« »Najinega meteorja«, je dejal Omikron. »Mojega meteorja«, je popravil Forsyte. Oba sta se prevarila. Haddlesonov daljnogled je bil istočasno naperjen na severovzhod, na kraj, kjer je drvel meteor. Ujel ga je, takoj ko seje pojavil in ga ni zapustil vse dotlej, da je izginil. Opazovali so ga tudi v Pittsburgu in Bostonu. To je bil dogodek velike važnosti. Kot so ga videli z zemlje, je imel gotovo svojo določeno, zaprto pot. To ni bila ena od zašlih zvezd, ki izginejo, čim so se dotaknile ozračnih plasti, eden asteroidov, ki se pojavijo, potlej pa za vedno izginejo, niti ne eden aerolitov, ki padejo takoj, ko se pojavijo. Ne, ta 6e je vračal, postal je zemlji n spremljevalec. Zato je tudi zaslužil zanimanje in moramo oprostiti westonskima zvezdogledoma, da sta se toliko zanimala zanj. Ker je bil meteor podvržen stalnim zakonom, ni bilo ovire, da ne bi izračunali njegovih elementov. Zato so se trudili povsod, toda nikjer s tako marljivostjo kot v Westonu. Naloga pa je zahtevala še nekaj dobrih opazovanj. Prva točka, ki so jo štirideset ur kasneje Izračunali matematiki, ki se niso imenovali For-syte in Haddleson, je bila meteorjeva pot. Šla je točno od severa proti jugu. Majhen odmik 3° in 31 min. je bil samo navidezen, kar pa gospod Forsyte, ko je pisal svoje pismo, ni vedel. Prihajal je od Zemljinega vrtenja. Štiristo kilometrov je ločilo meteor od zemeljske površine in njegova hitrost je znašala šest tisoč devetsto sodem in šestdeset metrov na sekundo. To so bili prvi podatki o meteorju. Ko so bili potrjeni, je ostalo še nekaj točk nepojasnjenih. Koliko je meril njegov premer? Iz česa je bila iv^gova snov? Njegova priroda? Na prvo vprašanje je Weston Standard tako odgovoril: Krško potrebuje gimnazijo Krško ob Savi je že od nekdaj gospodarsko in kulturno središče sj)odn|ega slovenskega Posavja. Mesto ima staro kulturno tradicijo in njegovo šol-slvo sega daleč nazaj v 16. stoletje. V mestu je poleg osnovne šole ludi meščanska šola, katero že v preicžni večini obiskujejo poleg sinov krških meščanov tudi sinovi kmetov-okoličanov. Meščanske šole so v spodnjem slovenskem Posavju tri. Najstarejša med njimi je krška,.ki je baje najstarejša na bivšem Kranjskem spioh. Njeno ustanovitev je omogočil leta 1877. inioviti meščan in mecen krški Martin Hočevar. Tedanja kranjska deželna postava je priporočala, da se ustanove take šole v vsakem okraju. Služile so izobrazbi srednjega stanu, predvsem meščanstva — odtod ime: meščanska šola (BUrgerschule). Po svojem posebnem ustroju je meščanska šola kot nižja srednja šola namenjena predvsem izobrazbi širokih plasti narodovih in pričakujemo od nje v bodočnosti še lepih sadov. Naša mladina pa hrepeni tudi po višji izobrazbi. Pot do nje ji odpira gimnazija. Take šole v spodnjem slovenskem Posavju ni, druge domače pa so od rok. Če nimajo gimnazije Jesenice ali Rakek (kakor ugotavlja »Jutrov« dopisnik »Z Vidma«), to še ni razlog, da je ne dobi Krško. Z gorenjske in notranjske strani morajo dijaki v Kranj, oziroma v Ljubljano. Drugam ne morejo. Pri nas pa je vse drugače. Vrata so v Zagreb na stežaj odprta in kulturnim prepihom od drugod je prosta pot daleč v notranjost slovenske dežele. Spodnje slovensko Posavje kot obmejna slovenska pokrajina potrebuje gimnazijo. Mi od bodočega slovenskega izobraženca ne pričakujemo samo vzornega uradnika in strokovnjaka. Ne, nam pomeni naš slovenski študent več kot samo to I V njem gledamo bodočega slovenskega kulturnega delavca, voditelja in prosveti-tulja narodovega. Ali naj nam ga vzgoji Zagreb? To ni mogoče 1 Saj tam se slovenski študent ne uči spoznavati in ljubiti slovenskega jezika. V letih njegovih vzorov in bojev mu tu stoje ob strani velikani slovenskega duha in slovenske beseda. Namesto njih pa vstajajo v velikem mestu krivi preroki, ki skušajo z »modernimi« nazori in tujimi ideologijami prikleniti nase mladega človeka še preden notranje dozori. Mi tega ne moremo trpeti! Hočemo naš največji zaklad, našo mladino, obdržati doma in jo vleleniti v našo slovensko duhovno skupnost. Zato zahtevamo popolno gimnazijo v Krškem, katero naj postavi vsa Slovenija kot pravi branik omike slovenskega duha in srca na tem obmejnem delu naše ožje domovine. Vendar naj nas slovenska srednja šola na meji ne deli od bratov Hrvatov. Le v pravi luči naj nas predstavlja sosedom. Njena naloga bo tudi, da nas v sedanjih usodnih dneh kulturno zbližuje na zgodovinsko pomembnih tleh Krškega polja, ki je namočeno s krvjo slovenskega in hrvatskega knieta-tlačana in upornika v preteklosti. Visoko naj dviga naša obmejna srednja šola prapor slovenske narodne in kulturne zavesti! Naše spodnje slovensko Posavje šo ni industrializirana, ampak pretežno še kmečka pokrajina. In to je važno! Večina slovenske vodilne inteligence je nekoč izhajala iz kmečkega stanu. »Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otino grobov, vse mati kmečka je zihala, iz kmečkih so izšli domov« poje Gregorčič. Danes slovenski šolniki in vzgojitelji s skrbjo opažajo, da v naše številne srednje šole prihaja vse manj kmečkih sinov, dotok iz drugih slanov pa nesorazmerno taste število srednjih šol se je namreč močno pomnožilo v večjih mestih. Želimo v našem delu Slovenske zemlje približati srednjo šolo predvsem kmečkim otrokom, katerim je dandanes pot do višje izobrazbe zelo težavna. Naj se naše razumništvo spet obnavlja iz rezer-varja duševno in telesno svetega kmečkega stanu. Ne bojimo se hiperprodlikcije inteligence! Nov čas, ki prihaja, ji bo določil nove naloge. Naša dolžnost |>a je, da mladino za to pripravimo. Važno je le to, da bo novi rod pripravljen na vsako delo. Pravemu slovenskemu izobražencu, ki ne študira samo za naslove in položaje, mora biti kulturno delo na vsakem terenu enakopravno Take inteligence ne bomo imeli nikoli preveč! Nam ni samo do tonili deset otrok premožnih in ImenitnejSih meščanov«, ob katere se spodtika »Jutrov« nedeljski dopisnik, češ da zaradi njih ne potrebujemo v Krškem gimnazije. Ne. nam je do vse generacije otrok iz vseh naših slanov, še več nam je do naših bodočih pokolenjl Ustanovitev gimnazije je delo za bodočnost. Pustimo malenkostne osebne račune ot> strani, ko gre za tako važna kulturna vprašanja! Dokažimo. da smo zrel narod, ki ve, kaj hoče za svojo sedanjost in bodočnost! V teh usodnih dneh, ko se odločajo usode narodov za daleč v bodočnost, dokažimo, da smo s|>o-sobni za lastno kulturno in narodno življenje predvsem lako, da rešujemo svoje kulturne probleme v globoki zavesti odgovornosti. Ne smemo zamuditi prilike, ki nam jo nudi srečno naključje, da se v teh zgodovinskih dneh nahaja na krmilu državne prosvetne politike mož. kateremu je naš okraj izrazil svoje največje zaupanje, ko ga je izbral za svojega poslanca. Od g. ministra dr. Miha Kreka, kateremu smo se zaujiali kot njegovi volivci, pričakujemo vse. i prosvetni dom lepo napreduje Gotovo Ljubljana v prosvetnem in kulturnem pogledu ničesar bolj ne potrebuje kot farnih prosvetnih domov, ki naj bi bili žarišča in oporišča katoliškega in narodnega duha. Če upoštevamo, da imajo razmeroma majhne vasi na deželi svoje prosvetne domove, katere so zgradili domačini z velikimi žrtvami ob večletnem požrtvovalnem delu, tedaj lahko upravičeno trdimo, da je tudi za Ljubljano prišel zadnji čas, da si po svojih faraii postavi prosvetne domove. Vsak začetek je težak in tudi v Ljubljani so se morda marsikje bali začeti. Pa je korajž-no pokazal pot Bežigrad, najmlajša ljubljanska naselbina. Nekaj let so se Bežigrajci tiho pripravljali, potem pa so začeli graditi po zelo posrečenih načrtih arh. Tomaža Štruklja res vsem sodobnim zahtevam odgovarjajoči prosvetni tlom. Čuditi se moramo bežigrajskim prosve-tar jem, da so v teh zelo težkih časih tako krepko zastavili z delom, da tudi v srečno dograditev ne moremo več dvomiti. Ponosna stavba bežigrajskega prosvetnega doma, ki stoji za cerkvijo in župniščem. zavzema ploskev nad 2000 kv. m in sega v višino treh eta[>. Najprej so kot prvo etapo dogradili ves dom v surovem in ga pokrili s solidnimi salonitnimi ploščami. Zaradi skrajnega pomanjkanja najbolj osnovnih jjogojev za prosvetno delo, so nato dogradili takoj v podpritličju okrog 100 kv. m veliko sobo, v kateri so se mogli prosvetarji zbirati. Takoj nato so dovršili še drugo veliko sobo, ki je odgovarjala najnujnejšim potrebam farne prosvete. Prvo sobo pa so bežigrajski prosvetarji takoj nato izročili v uporabo dijaškim katoliškim organizacijam obeh bežigrajskih gimnazij. S tein, da so — komaj sami dobro pod streho — izročili najlepši prostor našim dijakom, zaslužijo še posebej vso pohvalo in tudi našo podporo. Ves dom je že na zunaj mogočna zgradba, posebej pa preseneča njegova sinotrena notranja razdelitev in izredna uporabnost prostorov. Zahodni del zgradbe obsega spodaj vsem meram in predpisom odgovarjajočo krasno svetlo in zračno telovadnico. Na severni strani telovadnice so še lične oblačilnice s prhami in drugimi pritiklinami. Južno stran telovadnice pa izpolnjuje mogočen glavni vhod v gledališko dvorano, ki bo izredno lepa. Zgoraj je nad telovadnico in vhodom stanovanja za hišnika z vsemi pritiklinami, vzdolž pa so še štiri sobe. Od teh sta dve manjši sobi za seje, tretja velika soba je namenjena zborovanjem in predavanjem, zadnja soba pa ima še prav posebej dvignjen in izdelan strop, tako da je izredno akustična in tako primerna za pevsko sobo. Vseh sob skupaj s spodnjo, v kateri vedrijo sedaj dijaki, je šest. Bežigrajski prosvetarji so se odločili, da jih bodo imenovali po naših umrlih možeh: po Slomšku, Jegliču, Baragi, Gni-dovcu, Kreku in Korošcu. Vse te sobe so vezane vzdolž s hodnikom, katerega vzhodni del se zaključuje v tri obsežne lože za gledališko dvorano in še končuje na vsaki strani z lepim masivnim stopniščem. Ves ta obsežni in za graditev najdražji del je že končan in bo prav te dni izročen plemenitim namenom. Ze sedanji uspeli pri graditvi doma, ko je bila končana tudi druga etapa graditve, ureditev večine prostorov, je na jlepši porok, da bomo v kratkem dobili v Ljubljani smotreno in sodobno urejen prosvetni dom. Na dograditev čaka namreč le še zadnja, tretja etapa — do-vršitev gledališke dvorane, obeh stranskih balkonov in velike galerije. Spodaj pod galerijo bo prostorna čakalnica z blagajnami, garderobo itrd. V vsej dvorani bo nad 500 sedežev, oder sam pa bo meril nad 100 kv. m. Poleg tega bo imel na svojem oboku hodnik, ki ho omogočal praktično iii hitro odrsko• manipulacijo. Nekatera zidarska dela za dograditev te tretje etape so že v delu. Nekaj posebnega bo strop dvorane. Bo okusno izdelan iz lesa ter bo impl zlate rozete. V svoji veliki naklonjenosti do bežigrajske delavnosti in v priznanje bežigrajski korajži je za stroj) napravil načrte mojster g. prof. Plečnik. Tako bo lepa dvorana dobila v okras lepi strop, ki bo nekaj svojske-ga in ki bo tudi akustično nadvse ugoden. Ves doni bo veljal okrog 1.200.000 din. Če računamo, da so gradbena dela že do dveh tretjin končana in da kljub temu prosvetni dom nima nobenega dolga, moramo žilavim Be-žigrajcem le iskreno čestitati. Prav gotovo jih je zadnja podražitev v njihovih načrtih nekoliko presenetila. Vendar smo prepričani, da jo bodo znali zvoziti tudi sedaj, ko so Najhujše težave že prebredli. Prav bi bilo, da vsi, ki spoštujejo in priznavajo to veliko delo, z izdatno podporo omogočijo dovršitev celote še letos, saj bo Ljubljana s tem domom dobila prvi res moderni in vsem zahtevam odgovarjajoči prosvetni dom. Treznostni teden se bliža Kakor dozdaj že dve leti, bo tudi letos Treznostni teden, in sicer od tihe do cvetne nedelje: od 30. aprila do 0. marca. Ta teden mora ideja treznosti spol živeje zaživeti. In bo zaživela. Društvo treznosti že nad eno leto skuša utreti pot tej ideji v naš narod Ta pot je težka in trnje-va. Le počasi se rine po tej poti naprej. Treba je krčiti pragozd predsodkov in zastarelih navad, sekali debelo drevje in gosto grmovje brezbrižnosti, nasprotovanja in posmehovanja — a nazadnje se ho polagonii gaz le naredila, pot le utrla, ideja bo napredovala — prodrla. Idejo treznosti je poudaril in narodu zahičil kongres Kristusa kralja. Da bi ne bilo govorjenje in sklepanje o njej zastonj, jo je sprejela v svoj program tudi lanska škofijska sinoda. Na temelju sklepov sinode se bo prvi dan Treznostnega tedna, na tiho nedeljo, po vseh župnijah ljubljanske škcfije uvedla, oziroma poživila treznostna organizacija: Druiha treznosti Če bi bil kje ta dan zadržek, pa pozneje v kratkem. Saj župnija je v tem oziru odvisna od župnije. Ni je župnije, kjer bi alkoholizem ne vlada! r vsemi svojimi slabimi posledicami Zagotoviti smemo, da ludi laoantinska škofija v tem ne bo zaostajala za ljubljansko, naj se že to zgodi Io nedeljo ali kasneje. VL jubljani pa bo to nedeljo oh pol enajstih v frančiškanski dvorani treznostna akademija in občni zbor Društva treznosti. Ze zdaj se opozarjajo in vabijo k tej akademiji vse ljubljanske šole, prosvetne in verske organizacije, naj se je gotovo udeleže. Sodelovalo bo pri akademiji zlasti dija-štvo, a prirejena bo za vse brez razlike. Program akademije bo objavljen prihodnje dni. Ideja treznosti se mora razgibati in se kljub vsem zaprekam polagoma bo. Ta treznostni teden mora napraviti velik korak naprej I Tako živi London pod zemljo London se je sicer prav od početka sedanje vojne zavedal, da bo moral prestati marsikak letalski napad ter se je za take napade tudi pripravil. Toda od jeseni leta 1940 do danes se je mno-gokaj spremenilo. Tako se je spremenilo tudi mnenje Londončanov, ki so spočetka mislili, da so zoper letalske napade več ali manj dovolj zavarovani. Ko so prišli najhujši letalski napadi, je na stotisoče Londončanov moralo v podzemska skrivališča, kjer so morali prebiti ne le ure, temveč včasih cele dolge dneve in noči Tista prvotna podzemska skrivališča so bila navadno brez vsakršne udobnosti, ni bilo dovolj preskrbljeno niti Za higieno, niti za odpočitek prebivalstva, katero je moralo bežati tjakaj. Dandanes pa je tudi to docela drugače. Spočetka niti angleška vlada niti londonska mestna uprava nista računali s tem, da bi utegnile sovražne bombe padati, kamor bodo pač priletele. Zdaj obe dve s tem računata, pa je bilo to spoznanje drago kupljeno, ker je veljalo mnogo krvi in človeških življenj. In storjene napake so bile popravljene. 2e letošnjega meseca svečana se je posrečilo zgraditi globoko pod zemljo ležeča zavetišča, kjer je prostora za najmanj pol milijona ljudi. Ko so bila ta nova zavetišča narejena in opremliena, so se ljudje iz starih nezadostnih zavetišč lahko selili v nova. Nova zavetišča so res primerna. V njih je za vsakega izmed 500.000 ljudi pripravljena postelja. Zdaj pa v teh podzemskih luknjah delajo še posebne čumnate, kjer je prostora za eno celo družino. Tako bo tudi v zavetišču poslej vsaka družina sama zase. Istočasno so v 13.000 javnih zavetišč napeljali kurjavo. Dalje so napravili pod zemljo 2000 kantin, ki pripravljajo noč za nočjo gorko jed in pijačo za četrt milijona ljudi. Tudi bolnišnice so zgradile posebna zavetišča. Pri tem so poskrbele, da so na primer zavetišča za nalezljive bolne docela ločena od drugih bolnikov. Vse londonsko prebivalstvo ima zdaj pod zemljo na razpolago nič manj kakor 500 podzemskih operacijskih dvoran, kjer neprestano vsako noč čaka 200 zdravnikov pripravljenih, kdaj jih pokliče dolžnost. Vsa večja zavetišča imajo poleg tega še sama zase urejene potrebne zdravniške službe. Nočni letalski napadi na London pa so imeli še drugo posledico: Začelo se je doccla novo družabno in skupno življenje. V zavetiščih, kier se vsako noč spet shajajo vedno eni in isti ljudje, so izvolili posebne odbore, ki pa morajo skrbeti ne le za red in mir, marveč tudi za zabavo in prehrano svojih soprebivalcev. Glede prebivalstva in njegove zaščite je tre-omeniti le to: 19% vsega londonskega prebivalstva ima že priliko v enem ali drugem zavetišču vsako noč biti deležen vedno iste postelje Dalie je v Londonu 61% ljudi, ki imajo že svoja zanesljiva zavetišča, bodisi v hišah, kjer prebivajo ali pa na vrtovih tistih hiš. Za le javna oblast ne skrbi. Ostane še kakih 20% prebivalcev, kt pa žive večinoma zunaj Londona, kjer ni stnnovanjskih hiš in velikih vojašnic, namreč male hiilce t vrtovi. V takih hišah — tako se jc pokazalo — oa velika zavetišča niso več potrebna. f Jože šolar V Modlingu pri Dunaju je umrl 28 februarja t. 1. naš rojak g. Jože Šolar iz znane rodbine Šolarjeve na Mirni Rajni se ie rodil 1. 1859 in je že prtkoračil 81 leto svoje starosti. Njegova brata Anton in Loize sta umrla že davno pred njim. Oba sta bila na domačem posestvu, Jože pa je študiral in je po končani maturi odšel na Dunaj, kjer se je posvetil pravu Pozneie pa je vstopil v službo pri dunajskem magistratu in je tam služil dolgo vrsto let. Tudi po letu 1918 je ostal v tedanji Nemški Avstriji. Bil je zelo marljiv in vesten uradnik, znancem pa dober in postrežljiv prijatelji Dolgo let je rad zahajal s svoio ženo in hčerama v svoj domači kraj, zadnia leta pa ga ni bilo več. Rajni Jože ni bil samo zaveden Slovenec, temveč tudi vnet Slovan Govori! jc tudi rusko Zdaj naj mu bo lahka tuja zemlja, kateri je žrtvoval vse moči svojega življenja. F. S. Finigart Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 39. 40. Napad Slovenov na ostanek Hilbudijeve vojske v taboru onstran Dontive sc je posrečil, toda izgubili so Iztoka, svoj up in nado. Svarim jc žalosten, tako žalosten, da sc je sključil v dve gubi. Mladina pa ori od veselju. "9. Starosta K v a r u n išče po bojišču svojega sina, junaka Iztoku. 40. Ta pa leži kakor mrtev blizu ognja pod platnenim šotorom. Vsega namočenega v krvi dvignejo izpod grmade trupel. 41. S v a r u n pokliče vrača, ki Iztoku sname oklep, odpne čelado iu umije krvave rane. Ulio pritisne na srce in vzklikne: »Iztok živi, Svarilne!« 42. Čez nekaj časa se Iztok zave in veselo pogleda očeta, ki more samo vzdihniti: »Iztočo, moj otrok!« 41. 42, 2Ua&te novice, Koledar Torek, 25. marca: Oznanjenje Marijino; Diz-ma, spokornik. Sreda, 2b. marca: Emanuel, mučenec; Maksi-ma, mučenica; Ludgar, škof. Letopis 25. marca 1*526. leta jc sklenil srbski kralj Uroš III. Dečanski mir z Dnlirovnikom, tedaj samostojno republiko pod beneškim po. pokroviteljstvom. Od tedaj dalje vlada med obema državama mir in prijateljstvo. 25. marca 1802. 1. so sklenili Angleži z Napoleonom mir v Amiensu. Mir v Amiensu je le kratek enoleten oddih v zadnji veliki vojni (1795—1815) med Angleži in Francozi za premoč v Evropi in še bolj v svetu sploh. Angleži gospodarji svetovnih morij so uvideli, da trenutno ne morejo streti Napoleonove premoči na kontinentu, posebno šer ke so vsi njihovi zavezniki na celini že klonili. Ruski car Pavel I. je namreč nejevoljen zaradi avstrijskih šikan umaknil svoje zmagovite čete domov, avstrljsko-neniške čete je Napoleon popolnoma porazil pri Marengu v Italiji, drugi tlel pa Mo-reau pri I lolenlindenu na Bavarskem. — Avstrija jo morala sprejeti pogoje zmagovitih Francozom 7. mirom v Lunevllleu. Tako so se osamljeni Angleži pogodili z genialnim Napoleonom, ko pa so uvideli, da se nn miren način pač ne bo dala ta borba za premoč končati, so znova začeli vojno (1801. I.). Napoleon je zgradil močno brodovje in hotel vdreti nn Angleško, toda ta načrt mu ni uspel, angleški admiral Nelson je namreč francosko-špansko brodovje pri rtiču Trafalgaru skoraj uničil in znova utrdil neomejeno angleško oblast nn morju. .S to zmago je bila borba dejansko že odločena, toda Napoleon ni odnehal, proglasil je kontinentalno zaporo, da bi Anglijo gospodarsko stri, uspeh je izostal. Gigantska borba skoraj cele Evrope z britanskim imperijem se je končala z zmago slednjega. največji in najnevarnejši nasprotnik Angležev pa ie končni kot njihov jetnik rta otoku .Sv. Ilelene v Atlantskem oceanu svoje nemirno življenje. 25. marca 1848. letn so Hrvati na skupščini v Zagrebu zahtevali združitev vseh hrvatskih pokrajin (t. i. Hrvatske. Slavonije, Dalmacije, Vojne krajine in Reke) pod enotno narodno vlado. 2^. marcn 186?. leta se je rodil v Veržeju Fran Kovačič, teolog in znan zgodovinar. Novi grobovi -f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Culkar roj. Avšič. Pogreb bo danes ob pol šestih popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Krištofu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim nase iskreno sožalje! 80 pomladi Tinčkove mame Kdo bi si mislil, da praznuje danes sredi številne družine, sinov, hčera in vnukov Tinčkova mamica v Preski (Marija Jarc) svoj 80. godovni dan. Kateri tuedvodski občan ali preški faran ne pozna prijazne in skromne, a vodno po-slrežljive gospodinje pri Tinčku v Preski? Rojena je bila 1. 18(11 in že nad 50 lel vodi gostilno v bližini žup-ne cerkve nasproti »Društvenega doma*. Dolgo vrslo let, polnih križev in težav, posuta s trnjem bolj kot s cvetjem, je preživeln v sredi družine v svoji obrti. Radi obiskujejo njeno gostilno ne samo domačini, ki iščejo po rani maši okrepčila ali pa po popoldanskem opravilu. Radi se zbirajo društveniki in župljani oh raznih prireditvah in cerkvenih svečanostih, saj vedo, da bodo vedno do- bro postreženi tako z jedačo kot pijačo. Zelo Je bila naklonjena domačim dijakom, pa tudi tujci najdejo gostoljubno streho. Odgojlla je lit otrok, ki so vsi preskrbljeni doma in v Ameriki. Vzgajati tako številno družino ni lahka stvar Vzgojo je polagala na versko podlago in s tem zidala hišo na trdno skalo. Sama pa je dajala zgled, ki je svetil daleč naokrog. Bila je podobna sveči, ki gori in Izgoreva zato, da daje drugim luč in gorkolo. Prava slovenska mati! Zalo ji danes vsi, ki jo poznamo in jo imanio radi, kličemo iz srca: Bog jo živi in ohrani zdravo in veselo do skrajnih mej življenja, našemu narodu pa še mnogo takih vernih in zavednih mater. Kot dolgoletni naročnici »Slovenca* in »Domo-ljubat ji tudi mi iskreno čestitamo. Osebne novice = Poročili so se: G. Viktor Rugele, konjeniški kapetan v Skoplju, z gdč. Belo Janič iz Skop-Ija, ter g. Josip Rugele, letalski kapetan i. razreda v Nišu, z gdč. Ružlco FleS iz Sarajeva. Novoj>oro-čencetn želimo obilo sreče in zadovoljnosti. = V škofji Loki sja se včeraj poročila v grajski kapeli poročnik g. Vellmir Svoboda in baronica gdč. Ililila \V o I k e n s p e r g , lastnica pu-štalskega gradu. Na novi življenjski poti obilo sreče in blagoslova božjega! — Iz gozdarske stroke: Državni strokovni Izpit gozdarskih uradnikov s popolno srednješolsko strokovno izobrazbo sta uspešno položila pri ministrstvu za gozdove in rudnike v Belgradu Slo-venca-šumarja Lojze Mušič iz Slovenjgradca in Tomo Majer iz Ptuja. Čestitamo! Iz banovinske službe Napredovali so: Dr. Tomaž Furlan, primarij na Golniku, v V. skupino; Andrej Hribar, upravno-politični uradnik pri okr. načelstvu v Celju, v IX. skupino; banovinski tehnik pri okr. cestnem odboru v Laškem Albreht Kodrič v VII. skupino; inž. arh. Edvard Krivic pri tehničnem oddelku banske uprave za uradniškega pripravnika za VIII. skupino; in. Miroslav Peternel, banovinski kmetijski pristav pri okrajnem načelstvu v Lendavi, za višjega pristava VII. skupine; banovinski tehnik pri banski upravi v Ljubljani Venčeslav Vrhovcc v VII. skupino; Albin Stritar, upravitelj osnovne šole deškega vzgajališča na Selu pri Ljubljani, v V. skupino; Ivan Žabkar, upravno-plsarniški uradnik pri okr. načelstvu v Krškem, v IX. skupino; Mavnclj Slalnar za policijskega agenta II. razreda II. skupine; Alojzij Stritih v splošni državni bolnišnici za zvaničnika III. pol. skupine z 2. periodičnim po-viškom; Andrej Perčič, banovinski dnevnlčaf-služi-tclj pri banovinski kmetijski šoli v Poljčanah pri Lescah, za banovinskega služitelja II. razreda; Peter Lipovšček pri upravi policije v Ljubljani za policijskega nadstražnika v I.a skupini zvanlčnikov. Premeščeni so: Jožef Jagodič, policijski nad-slražnik pri predstojništvu mestne policije v Kranju, k upravi policije v Ljubljani; Jožef Rinko, uradniški pripravnik pri okr. cestnem odboru v Slovenjem Gradcu, k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani; inž. Matija Rous, banovinski uradniški pripravnik, od kr. banske uprave k okrajnemu načelstvu v Ljubljani; Mirko Orcšnik, banovinski cestni nadzornik pri okr. cesfnem odboru v Litiji, k okr. cestnem odboru v Slovenj Gradec; Eineran Sioklas, banovinski kmetijski uradnik-upravnik trsnice in drevesnice pri Sv. Barbari v Halozah, za začasnega upravnika Prizado-vega poseslva v Lepi dol pri Mariboru; Alojzij Colja, policijski nadstražnik iz Ljubljane v Kranj; Marcel Oodnik, upraVno-pisarniški pripravnik jiri okr. načelstvu v Šmarjah pri Jelšah, k okr. načelstvu v Črnomlju; Ivan Berdon, zvaničnik pri okr. načelstvu v Črnomlju, k okr. načelstvu v Celju; Stanislav Kranj, dnevničar-zvaničnik pri okr. načelstvu v Celju, k okr. načelslvu v Šmarju pri Jelšah; Helena Mastnak, drž. zaščitna sestra pri Zdravstvenem domu v Mariboru, k Higienskemu zavodu v Ljubljani; Leopoklina Rozman-Kopač, drž. zaščitna sestra pri Higienskem zavodu v Ljubljani, v zdravstveni dom v Kranju. Upokojeni so: Martin Erjavec, policijski stražnik I. razreda v Ljubljani; Franc Prešern, policijski nadstražnik v Ljubljani; Just Kočevar, policijski slražnik I. razreda v Mariboru; Malko Markežič, policijski slražnik 1. razreda v Mariboru; Vid Kmečko nadaljevalno šolstvo v Slov. goricah in Prekmurju Kmečko nadaljevalno šolstvo se zadnja lota vedno bolj širi. Ljudstvo pričenja spoznavati, da mu lahko samo izobrazba pomaga, da se bo dvignilo gospodarsko in kulturno. Dandanes niti kint* tu ne zadostuje ljudskošolska izobrazba. Kakor so smatrali vsi stanovi, tudi obrtniški, za potrebno, da so si omislili strokovne šole, tako je tudi kmetu potrebna poklicna priprava. Namen krneč. nad. šol je uposoliitev kmečke mladine za strokovnej-. še kmetovanje in vzgoja značajnih in poštenih vaščanov in državljanov. Prvi smoter sluisa doseči 7. obravnavo napak, ki jih delajo kmetje v poljedelstvu, živinoreji, travništvu, vinogradništvu, sadjarstvu, čebelarstvu itd. Druga nič manj važna stran je obravnava problemov iz občestvenega življenja: družina, vas. sosedstvo, nesloga in prepiri, verska in narodna mlačnost, zadružništvo na vasi, tožbarstvo itd. Ni namreč dovolj, da kmet zviša z racionalnejšim delom proizvodnjo, temveč mora biti predvsem zadovoljen v svojem težkem poklicu. Od zadovoljnega, zavednega in jjoštenega kmeta je odvisno blagostanje in moč države. Posebno v naših časih je vzgoja poštenih državljanov življenjskega pomena. V tem okolišu je letos delovalo 16 šol: Vučja vas (25 uč.), križevci pri Ljut. (47), lžakovci (47), Lipa (43), I loti za (33), Melinci (80), Sred. Bistrica (32), Odranci (79). Gančani (25), Dolina (24), Sv. Bolfenk (23), Središče ob Dravi (17). Ormož (10), Sv. Miklavž (lo), Runč (27), Svetinje (24). Obiskovalo je vse šole 505 rednih učencev in je predavalo 43 predavateljev. Posebno dobro so bile obiskane šole v Prekmurju, kjer so bili učenci ne-le kmečki mladeniči, temveč tudi starejši gospodarji. Pri izrednih predavanjih je bil obisk še lepši (105). Predavatelji se niso zadovoljili samo s teoretičnim |>oukom, temveč so učencem pokazali nasvetovani pravilen način praktično na polju, v sadonosniku itd. Učenci so obrezovali saduo drevje, ga čistili in izredčevali, pripravljali Škropiva in škropili, sadili, gnojili z umetnimi gnojili in napravili gnojilni poskus, spoznavali trave in sušili pravočasno , itd. Kmet se namreč ne zadovolji samo s teoretičnimi napotki, temveč hoče videti vse praktično, se prepričati, če je nasvetovani način boljši, šele potem se ga prime. Ta kmečki konservatizem je do neke meje dober in ga mora šola upoštevati. Lep in dober obisk v vseh šolah je dokaz, da so se voditelji in predavatelji trudili, da so podajali čim potrebnejšo in prnktičnejšo snov iz posameznih gospodarskih panog. Mnogi voditelji so poučevali po 5 ur v ljudski šoli, se popoldne pripravljali na pouk in še zvečer predavali po 3 do 4 ure v kmec. nad. šoli. Nič manj truda si niso dali izredni predavatelji in gg. veroučitelji, ki so prihajali od daleč in se pozno ponoči ob slabem vremenu vračali iz šole. Vsi so storili več kol jim veleva dolžnost. Njih trud bo naše ljudstvo vedno cenilo in jim bo ostalo hvaležno. Najlepše plačilo pa bodo dobili vsi, ko bodo videli, da njih seme ni padlo na nerodovitna tla. Naj bo vsem še tein potom izrečeno priznanje in zahvala. Posebna zahvala gre kr. banski upravi z g. banom dr. Nntlačenom na čelu, ki razume ljudske potrebe in se resnično trudi pomagati našemu ljudstvu. Z njeno naklonjenostjo in pomočjo se je to šolstvo, ki juh težkim časom, razvilo do višine, ki je doslej še ni doseglo. Prav tako vse priznanje vsem uradnim in neuradnim činiteljem, ki jih tukaj nc morem vseh našteti, ki so z besedo, dejanjem in sredstvi podpirali te šole. Tudi naše časopisje jo storilo mnogo s pisano besedo za napredek in razvoj teh šol. Tako bo s pomočjo oblasti in javnosti kmalu prišel čas, ko ne bo nobenega kmevkega mladeniča, ki bi ne bil deležen temeljite priprave za |x>klic. Primerna strokovna izobrazba in vzgoja značajnih in zavednih kmetov pa je najboljše poroštvo za napredek iu moč naše mlade države. Bevc, policijski nadstražnik pri upravi policije v Ljubllair. Prestala je služba inž. Ivu Kleinschrodtu, ba-novinskemu uradniškemu pripravniku pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. — Prošnja za pomoč akademikom. Teden za tednom prihaja Vincencijcvi konferenci za akademike kakih 30 proienj. Prošnje se ponavljajo: stanarine ne morem plačati, zajtrka nimam, prosim za kosilo ali večerjo, pomagajte mi plačati vpisnino in takse, potrebujem čevlje in obleko, perilo itd., kupil bi si rad knjige in Skripta. Skrbno prelistamo prošnje, tehtamo potrebe, a blagajnik pravi: »Danes je samo 500 din na razpolago, prošenj pa 30.« Koliko akademikov je zaradi teh dnevnih skrbi zaostalo v študiju, izgubilo pogum do življenja, izhiralo v pomanjkanju, ali vsaj ne dosegla diplome o pravem času. Vincencijeva konferenca prosi blag in plemenita sren za pomoč. Kdo bi vzel akademika na kosilo? Kdo ima kako obleko? Kdo perila? Kdo bi poslal kaj podpore? »Odpri srce. odprl roke!« Za vsakim revnim akademikom stoji Kristus sam, ki pravi: »Bil sem lačen in ste me nasitilil« Dobrodošel je vsak dar, bodisi v denarju, obleki, perilu ali obuvalu. Darovi se naj pošiljajo na naslov: Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani, Semeniška ulica 2/II. Štev. čekov računa 15.838. Odbor. — Mesečna rekolekclja za duhovnike z dežele bo zadnjo sredo tega meseca, t. j. 26. marca v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani. Začetek točno ob pol 10 dopoldne. K obilni udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane, zlasti še člani Apostolske unije. Vodstvo Doma DV in škofijsko vodstvo VA. — Sejem v Št. Jerneju preložen. Opozarjamo vse obiskovalce sejma, da je z odločbo kraljevske banske uprave Ljubljana VIII, št. 3076/1—1941 preložen sejem v Št. Jerneju na Dol. z dne 12. aprila 1941, t. j. na velikonočno soboto, na dan 8. aprila 1941, t. j. na torek pred veliko nočjo. — Slovenski avtomobilski klub obvešča članstvo in oslnle avtomobillste, da današnji dan, 25. marca, ni smatrati kot praznik, ter zamrli tega odpadejo tozadevne omejitve glasom naredbe 4. o omejitvi prometa z motornimi vozili. Danes se torej lahko voza kot ob delavnikih. — Za fanle bodo duhovne vaje od 51. marca do 4. aprila v Dotnu sv. Ignacija pri sv. Jožefu v Ljubljani. Prično se prvi Jan ob b zvečer in končajo zadnji dan zjutraj, ko bo obenem prvi petek in spomin Žalostne M. H. — Ta tečaj je zadnji pred veliko nočjo. Vzdrževalnimi znaša 120 din. Priglasitve pošljite na naslov: Dom duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinj-skega c esta 9. — »V življenje« je naslov zbirki pisem, ki so namenjena slovenskim iantom. Saj hoče vsak fant ubrati najboljšo pot v življenje, pa mnogi si izberejo pot v pogin, kjer izgube mladost, veselje in srečo. Pogumni in navdušeni fantje pa hočejo biti dobri in iz sebe nekaj velikega in lepega napraviti. — V tej knjigi boste našli odgovor na vprašanja, -ki so življenjskega pomena, da bo vaša sedanjost in bodočnost zdrava in vesela, polna življenja in polna zmag. V knjigi »Prostozidarstvo« nam podaja dr. Ahčin stvarno podobo te ustanove, ki že nad dvesto let privlači in odbija duhove. Poznanje prostozidarstva nam omogoča razumevanje za sicer nerazumljivo dozorelost sedanje meščanske družbe za brezbožno komunistično revolucijo. Obe knjigi naročite čimprej pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Miklošičeva 7/1., kjer veljata broširani po 10 din. — Lepo izbiro raznobarvnih velikonočnih razglednic Vam nudi po nizki ccni Mladinska založba, Stari trg 3(1. Ljubljana. — Občutljivi polti Vašega lica najbolj pri ja večerno umivanje s Sviti clcansing cremo: rlkg 2.50 din v drogeriji Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana. Prešernova ul. 5. — Gospod knlchet! Hočete, dn mladina med rožnivencem tudi zapoje. Pa nimate |>ri-mernega besedila, ne ljudskega napevn. Naročite »Rožnivenec za ljudsko petje«; zelo primerno besedilo: sprejemljiv ljudski nnpev — Impviinatur. Izvod I din, Večja naročila jiopust. Razpošilja: Dominik Gnus, Hrastnik. — Iz Legije koroških borcev. Bivši borci za našo severno mejo iz I ržiča in okolice, včlanjeni v krajevni organizaciji Legije koroških borcev v I ržiču, so imeli v nedeljo svoj redni občni zbor. Občni /bor jc začel predsednik gospod Anion Aliačič, ki je orisal vse delo krajevne postojanke, potem pa dal besedo podpredsedniku Legije, g. Dominiku Martt-šiču iz Ljubljane. Ta je v kratkem in jedrnatem govoru orisal položaj organizacije in jio-zval vse članstvo na složno delo v prid organizacije, naroda in države. Za njim je podal podrobno poročilo o delu glavnega odbora v Ljubljani tajnik gospod Kristan Franjo. Sledila so izčr|ina poročila društvenega tajnika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora. — Pri osmrtnici Romana Mauri, ki smo jo jiriobčili preteklo nedeljo, mora biti podpis g. sina dr. Anton Mauri (in ne Milan). — Mesto venca na grob pokojne g. Tlajn-rihar daruje njen brat g. Alojz llujnrihar za gluhoneme 50(1 din. — Krajevni odbor jugoslovanske Unije za zaščito dcce na Senovem se zahvaljuje rodbini Se-nica, (Domžale) za poklonjenih 300 din namesto venca pok. Joškotu Senica. — Občni zbor Posavske podružnice Slov. plan, društva bo v nedeljo dne 30. marca t. 1. v Zidanem mostu v hotelu »Juvančič« s pričetkom ob 15.30, dnevni red je običajen. — Zahvala. G. Klina K., trgovec v Sv. Juriju ob j. ž. je daroval namesto cvctja na grob blago-pokojne ge. Ive Bolka tukajšnjemu PRK 100 din. Za plemeniti dar se mu najiskreneje zahvali Po-mladek RK v Sv. Juriju ob j. ž. — Uvoz parkljarjev z razstave v Budimpešti je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo |)od pogojem, dn se živali na Madžarskem kontu-mucirujo n,i stroške prodajalca. — Most čez Savo pri Krškem. Iz Krškega nam poročajo: Začetna dela za zgraditev novega železobetonskega mostu čez Savo pri Krškem se vršijo na obeh bregovih Save in je zaposlenih že lepo število dclavcev. V zvezi z razširitvijo dovozne ceste na most bo zaradi izravnave ovinka pri »Koritu« mnogo pridobilo mesto Krško. —■ Na- Ljubljana, 25. marca Gledališče Drama: 23. marca, torek: »Brez tretjega.« Red Torek. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov Zagrebškega Narodnega gledališča. 26. marca, sreda: »Brez tretjega«. Red Sreda. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. — 27. marca, četrtek: »Zaprta vrata«. Red Četrtek. Opera: 25. marca, torek: »Travlata«. Izven Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, sopranistke belgra|-ske opere. — 26. marca, sreda: Zaprto. — 27. marca, četrtek: Zaprto. — 28. marca, petek: »Carmen«. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela dirigenta Nika Štritofa in gostovanje Zlate Gjungjenčeve, sopranistke belgrajske opere ter Aide No-nijeve, bivših članic naše opete. Radio Ljubljana Torek, dne 25. marca: 9 Napovedi, poročila — 0.15 Verski govor rosen. Dal je podreti zadnje poganske templje. Pri tem pa so odkrili ostudne grozovitosti. Videli so, kakšne strašne žrtve so zahtevali |>oganski bogovi. V tempi j i h so našli človeške kosti. — Razni lakomneži pa so imeli |X)d zemljo velikanske ročne mline, katere so vrteli sužnji ali pa svobodni Rimljani. Eden izmed teli oderuhov si je pomagal s tem, da je napravil nad mlini pivnico in v njej prožna tla: kdor je stopi 1 v pivnico, so se mu tla iz-j>odmaknild in je padel v podzemlje. Tako je bil ujet in je moral vse življenje vrteti mlinske kamne. Neki voiak pa je našel izhod in pobegnil. Tako so odkrili skrivnost teh mlinov. — To je zgodovinsko jedro igre »Mlini pod zemljo*, ki jo uprizori krožek SDZ na I. drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani 29. t. m. Vsi prijatelji dijaške mladine vljudno vabljeni! Kdor želi videli res lepo in napeto igro iz rimskega življen ja, naj pride v soboto ob 8 zvečer v frančiškansko dvoiano! Predavanja Podružnica SVD Šiška. V četrtek 27. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. Šiški g. dr. M. Jevšek o negi vrtnic. V nedeljo po|x>Idne ob dveh bo nazorno obrezovanje sadnega drevja. Sestanemo se na križišču Verov-škove in Cernetove ulice. Pogled v sodobno Turčijo je naslov predavanja, ki ga bo imel urednik in publicist g. Božidar Borko jutri, dne 26. t. m. na Ljudski univerzi (Kongresni trg. Mala dvorana Filharmonije). Začetek ob 20. Vstopnine' ni. Društvo »Pravnik«. V sredo 26. t. m. bo ob 18 predaval v dvorani št. "9 justičrje pnlače g. univ. prof. dr. Rudolf Sa.jovic o temi: Tožbe o civilnopravnih zahtevkih, o katerih je odločilo že upravno oblastvo. Sestanki Sal. prosveta Kodeljevo vabi na letni občni zbor, ki bo v petek, dne 28. t. m, ob 20 v Mladinskem domu. Dnevni red običajen. Ako ne bo Ob določeni uri zadosti članov(nic), se pol ure nato vrši občni zbor pri vsakem številu. Cerkvena glasba Glasba v frančiškanski cerkvi nn praznik Marij. Oznanjenja ob pol desetih: Sattnerjeve najlepše pesmi: Pozdravljena, Brezmadežni, Pred tabo moli zelena plan. Evharistični trort, Marija kako si ti lepa. Izvaja Sattncrjev zbor z opernim orkestrom. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Kuralt, Go=posvetska cesta 10; mr. Boli in ec, cesta 31. Poizvedovanja Oseba, ki je 17 .t. m. vzela v vlaku na progi Ljubljana—Tržič kovčeg r. moškim in ženskim perilom, se naproša, da ga vrne upravi »Slovenca«. sporno smo hvaležni za to veliko gradbeno delo našemu gospodu ministru dr. Kreku, o katerem gre glas, da je kot gradbeni minister največ storil za naš okraj. Isto tako smo dolžni zahvalo tudi g. banu, ki se je osebno zavzel za to, da so «e gradbena dela začela takoj izvajali. Pripovedka o podlesku (Hvalospev materini ljubezni.) Ko t jesenskih dneh rumene livade, poženejo podleskovi bledovijoliČHsti cvetovi kukor plamteče lučke. Šele ko preti mraz, odmrjo in sfe skrijejo pod zemljo, da se tam pripravijo za prihodnje leto. Spomladi priklije iz tal troje zelenih peresc, med katerimi je sad. Junija meseca, kadar so travniki v bujnem razkošnem cvetju, dozori seme podleska. Vse to beremo v prirodoslovnih knjigah. Zakaj pa plamtijo bledo vijoličasti cvetovi vprav v čusu, ko že spe vse druge cvetlice, o tcin seveda v knjigah ni besede. Nai nadomesti pravljica, kako je podlesek postal. Povest iz davnih dni pripoveduje o revni družini. Mož, žena in sinček so imeli majhno leseno hišico v gorskem zatišju. Okrog so se spenjali visoki gozdovi in so se. razprostirale obsežne sehožeti; v bližini so zijali globoki prepadi obrobljeni od sivih skal; od snežnih Vrhov so pa drveli peneči se potoki v dolino. Krasno je bilo življenje v mali gozdni hišici, ki je stala sredi tako slikovite krajine. Njeni prebivalci so živeli srečno; ničesar niso pogrešali, dokler se innhoma ni polastilo malega sinčka ninogokatero hrepeneje. »Mati, kaj je za gorami? je vprašal mali. In zopet nekega dne: »Kaj ne mati. ko dora-stem, bom smel iti daleč in pogledati kaj je za temi gorami?« Mati se je prestrašila in si zaželela, da bi čas obstal. A čas je hitel naprej, sinko je dorastel in postal močan mladenič, hrepeneč po izrednih dogodkih. Želje hoditi po daljnem nejjoz.naneni svetu, so ga docela prežele. Nekega dne se je kar poslovil od svojih staršev, U rezal si je leskovo palico in hitel navzdol. Teko se mu je mudilo, tla se še ozrl ni več. Če bi se bil še enkrat okrenil, bi bil videl, kako si je mati zakrila obraz in milo ihtela; morda bi se bil Ie vrnil! Mati se je za sina zelo bala, kajti vedela je, da je svet za gorami poln nevarnosti. Ko se je zmračilo, ji je {»ostalo neznosno, tipala je, da se bo sin vrnil, ko se ga bo lotil strah na samoti; saj še prave poti ne bo zadel. Megle so se že kopičile, in pretila je nevarnost, dn 1m» zgrešil pot in telebnil čez skale v prepad! V tem materinem strahu je postavila luč na okno in jo čakala. Sin pa še mislil ni na vrnitev ne ta dan, ne drugi dan — in nikdar več. Potoval je po svetu in pozabil na vse, kar je pustil doma. Lahko se pač zgodi, da pozabi otrok na Svojo mater, nikdar pa se ni slišalo, da bi mati pozabila na svojega otroka, Mati, o kateri govorimo, je imela odslej le eno željo: da bi se ji sin vrnil zdrav in vesel, nepoškodovan jx> duši in telesu. Četudi je slutila, da sin ne misli več na vrnitev, je vendar užgala sleherni večer luč na oknu. To je bilo edino, kar Je mogla storiti zanj. Bil je le mal plamenček, ki njega svit ni daleč segel. A gorel je večer za večerom, poleti in v zimskih nočeh, leto za letom. Brž ko se je zmračilo, je lučka že bflela na oknu. Nikdar tega ni pozabila, tudi na večer ne, ko se je njen mož ulegel k večnemu počitku. Po dolgih letih enkrat je pa ostalo okno nerazsvetljeno. Materine moči niso vec dopustile, da bi pristopila k oknu. Že dolgo časa je bolehala in le z veliko težavo .je zadnje večere užigala luč. Sedaj pa je onemogla. L nadčloveškim naporom se je skušala dvigniti z ležišča, a vselej .je koj omahnila Reva jc težko sopiliala in srce ji je bilo bolestno Vedela je, dn je prišel zanjo čas ko bo treba svet zapustiti. Ni se bala odhoda; zdelo se ji je lahko zamenjati osamelost z večnim mirom. Skrb za sina jo je pa težila in branila, da bi umrla. S plahim pogledom je zrla v sivo okno. Ljubi Bog, je molila, ljubi Bog, moj sin se bo izgubil. Morda pride vprav danes; kaj, ce je pot po kateri blodi, nevarna! Jesenske megle že vstajajo in nevarno je potovati. Ljubi Bog, pomagaj vendar, užgi mu li luč, ljubi Bogi... A okno je ostalo leinno, zunaj pa so se vlačile v luninem svitu bele megle čez skulovje m prepade. Prav to uro je hodil sin po široki cesti, z namenom, da pride do svoje pivske tovari-šije. Ni vedel, da je bilo med to cesto ni njegovim domom le par ur hoda. Saj je prehodil toliko sveta in bil toliko let odsoten da se^ je svojega doma komaj še spominjal. Veselo žvižgajoč je stopal naprej in mislil le na svoje tovariše, ki so ga čakali v krčini ob raz|>otju. Na desni strani ceste, kjer se je razpro-stirila velika senožet, zagleda nenadoma plamenček, ki se je v skokih pomikal naprej. Obstane, ogleduje lučko in hiti za njo, da bi o prijel. Bil je neustrašen mladenič, ki ie ho-el dognati, kaj je na čudni prikazni. Lučka naenkrat obstane. Ko se fant pripogne, vidi MATERINA U TIKTAKA Če pomislimo na svojo rojstno hišo. tedaj se nam iz megle preteklosti zasveti številnica ure ln na platnu naših spominov se nam prikaže domača slika ure... Nekdo bo v duhu zagledal navadno budilko, kdo drugi veliko stensko uro in spet tretji bo videl v spominih za- Jsestno uro alt celo moderno kuhinjsko uro, ki 0 jo trfcba le po enkrat ua teden naviti,., pred seboj cvetlico, bledovi joličasto in nežno, kakor bi je pomlad ne mogla le|>še ustvariti... Čudno zares, si misli mladenič. Prisegel bi da je. bila to lučka, ki se je premikala. Ali me je mordu varala luna? Sklonil je, odtrgati cvetlico, da bi si jo pripel na prsi. A v tem liiptl zagleda na poljani zopet tako svetlel«). Pustil je prvo, in hitel za drugo, dokler se tudi ta ni ustavila. Skloni se, hoteč jo zagrabiti, a zopet se je spremenila v krasno vijoličasto cvetlico, ki je imeln korenine v tleli. Malo naprej se je zoj>et |>ojavila plniuteča lučka... Fant je medtem docela pozabil nn krčmo in na svoje )x>hrdtime. Hitel je za malimi, premikajočimi se plamenčki čez. njive in senožeti, čez ceste in bregove Pokrajina je postala nevarnejša. z.ijoči prepadi so mu ustavljali pot, in snežnobeli vrhovi so se dvigali v zelenkasto* modro nočno nebo. Bele tnegle so ga že zajele, vendar pa ni nehal zasledovati svetlobnih znakov, lioteč ugotoviti, kuj neki [Himeni tu čudo- A vsakdo zagleda v duhu kako staro, domačo uro, mogoče nnjlejjšo, kar nam jih jc doslej tiktukalo — materino uro! Kaikšne lepe ure nam zaživijo v duhu! Dnevi detinstva, mladostne sreče in prve doz.o-relosti, In zmeraj je v ta čus tiktakala materina ura, tistn mnla nli velika, dragocena ali navadna ura, ki nam prikliče v spomin obraz matere in ki se je po njenih kazalcih ravnalo gospodinjstvo, že zdavnaj nam je postala materina ura zgled neumorne pridnosti In neskončnih skrbi, čeprav je tudi oče imel svojo uro. Toda očetova um je tiktakala sredi življenja, v borbi za vsakdanji kruh, v delavnici, v tvornici, v trgovini, pisarni. Materina ura pa je tiktakala samo doma, v najožjem družinskem krogu, le za tnoža in za otroke. Na njen sekundni nihljaj je bila mati zmeraj pripravljena, da se je za nas vse žrtvovala z delom, z ljubeznijo, z zgledom, požrtvovalnostjo, dn bi bili mi zadovoljni. Mislim na uro svoje matere. Njena prva pot še prav zarann zjutraj jo je povcdla k uri. Škrtnjoče so se pod njenimi rokami temne, železne uteži dvigale kvišku. In v bitje te ure je bila mati brezupno ujeta. Niti slutili ne morem, kolikokrat so njeni jx>gledi obstali na stari številčnici ure! .Sjvo-minjam se le, da je |io stokrat na dan stopila k zvesti opominjevalki in si jemala jx> njej ukaze za ravnanje mnogih ur dneva in noči, tednov in mesecev in let in desetletij... Tik... tak... tik.., tak... Dan so jo začel odvijati. Ura je opominjala in priganjala. Srčni utrip v sobi. Tik ... tak ... tik ... tak ... »Devet je ura, otroci! Alo, spat! Laliko noč!« Tik... tak... tik,., tak... Leta so bežala ko nič... Nekega dne se je bila začela vojna. Trije vojaški kovčegi so stali na hodniku. Mati je imela v roki toplo perilo in srajce in nogavice... Trije njeni sinovi so odhajali v vojno. Tik... tak... tik... tak... Zvesta ura je ojiozarjala na od h ml. Toda mati ni videla to stare služabnice, ki je visela nn steni in je opozarjala na uro slovesa, šele čez čas se je naglo ozrla nanjo in je zavdihniln: >i'a v božjem uuenul čc-a pol ure sc od- Po vaj I Bili so težki takrat, lemni moji sni. In čas razlival se Je kot polito vino, v megli ognjeni sem Iskala svoj ohfaz j priklenjena nn eno samo mrtvo mesto. Tedaj si se sklonila k meni Ti, o mati! V srce in dušo si prižgala mi luči, da bedni, s|ej>i romar je doti|iul cesto. Iz. čase svoj* dala pili si opojn, ker si slutila že tedaj, " da pot ho dolga, težka moja hoj« sko/. zarje sonca, v žive bolečine dni. Povej, sem Te žalila, mnti moja, in Tvojih tihih nad ne Izpolnila, ko setn iz Tvojih dobrih rok spolz/la ln nisem s Tabo v eno se spojila? (Lj. Sesek.) Deset zapovedi za moške na materinski dan vita skrivnost. Mali plamenčki so zdaj kar plesali pred njim; lin stotine in na tisoče jih je bilo. šele, ko se je ustavil zadnji |ddtncn jired oknom, ki pa danes na njem ni bilo lučke, šele tedaj je vedel, kam so ga pripeljale skrivnostni sviti. Umolknil je, snel klobuk z. glave in |>re-stojiil hišni prag. Bolna mati je vzdignila glavo. Ali se niso odprla vratu? Mati! Glas sina se razlega v temo. Na bolestnem obrazu zaskrbljene matere se je. pojavil smehljaj odrešenja. Česar sin ni mogel videti, mu je razodel glas matere: »Vedela sem, da boš danes prišel, moj sin! In prav danes nisem več mogla užgali luči na oknu. Vse noči, odkar si odšel, je gorela, l e danes, veš, sem bila preslaba. Ni več šlo. Kako sem srečna, da si vendarle |>rišel!« Ob robu postelje se je zgrudil sin in se bridko razjokal Na poljanah in senožetih pa cveto blcdovijoliČastl cvetovi liki mali plamenčki. To so podi >s k i. Cveto in planite kakor materina ljubezen — vedno in povsod. 1. Dvoje intnino vsi: mater in smrt. Te dve obe moralno sjioštovnti in v dobi med materjo iu smrtjo iioštetii) živeti. 2. Ne spominjaj se matere le rfft materinski dan, temveč spoštuj zmeraj svojo mater in vse slovenske matere, sHj neso {Slovenijo v bodočnost/ Stori svoji materi ta dan kako posebno vesolje! i. Piši svoji mnteri pismo, da Ivo začutila, kako se vsa 1 ju bezati, ki ti jo jo dala, izžareva s|R\t vanjo. 3. Poglej krog sebe in se s tovariši posvetuj. kako bi pottiaguli kaki materi,- ki živi v bedi. ft. Vselej, kadar koli se snideš s knkim dekletom, pomisli, da l>o ona nekoč slovenska mati. 7. Ne glej zanirljivo na žene in dekleta, temveč pomisli, da je sleherna ženskn v življenjski nevarnosti, kadar rodi otroka in da tvega svoje življenje za domovino. Sleherno materinstvo je skrito junaštvo. K. Vselej, kadar govoriš z ženami in dekleti, se v]>rašaj. nli bi lahko t.iko govoril tudi vpričo svoje matere in svojih sester. 9. Nikar ne misli, da je to moJ>ko, če ob vsaki priliki govori1* take besede in namigava-njn, ki blatijo ljubezen in Zakon. Iz ljubezni in zakona se nareja naš narod. Ali ga hočemo umaZflti z. govitom in s kvnntnTni? tO. Nikar se ne daj preslepiti z lahkomiselnim, razvratnim življenjem! Pomisli nn to, dn bo dekle, ki se boš hrkoč oženil z njo. tudi mati tvojih otrok in »In bodo vse njene telesne in duševne lastnosti prc.šle na otrok otroke! Mata Se vidim, mati. Kako oči so tvoje se smehljale, kako oči so tvoje se smehljale, in kako so lica ti žarela. Ah, mati, vedno si imela besedo toplo zame, z. gladila tvoja roka lica moja. Ah, mati, l>ol v srcu mojem kljuje, kot da imel bi tisoč ran. Jaz kličem, mati te, a vse zaman.., Le sladko spi v grobu, moja mati, Ie sladko spi, saj tam ni več trpljenja, le sj>i — ni treba tebi znati, kje sin tvoj hodi, kod nosi njega val življenja, kje on f»o svetu blodi. Le sladko spi v grobu, moja mati, a sinko tvoj ne more spati. Gor^ič T/ojze. ia aaa ja i tem dala najboljše geslo ta v«e življenja. pelje vlnk',,. Zdravi se vrnite, fantje! Kmalu pišite!« Vojne je bilo že zdavnaj konec. Nekega pekočega dne v avgustu smo bili v veliki sobi in sino bili jako tihi. Materini lasje so bili beli ko sneg in obraz ji je bil ko motna slonovina, Tik... tek... tik... tak... Ura je dvakrat bila. Tedaj jc komaj slišno rekla mnti' »Pripravite se, otroci, ob treh morate biti nn pokopališču!« Pred nekaj dnevi se je bila ustavil« očetova ura, Materina ura pa je nihala dalje... zVesta do groba. Tik... tak... tik... tak... Marija je rekla! »Glej. dekla tem Gospodova« — i v Vsakdanji opravek moje matere Moja mati je bila šivilja in v svojih najboljših letih je bila edina šivilja v vsej dolini Mati je še znala pravilno sešiti moderček in vse, kar je spadalo k narodni noši 'lemu se moram še sam zahvaliti za svoje znanje v krojaški umetnosti. In čeprav sem vse to že precej pozabil, vendar si utegnem Se zmeraj privoščiti zabavo, da svetujem ženskam na sejmu, katero blago je dobro in kako je jopa lepo prikrojena. Mati sc šivanja seveda ni nikdar učila. A kakor se je vsega v življenju koiaj/.no in odločno polotila, tako je pač tudi šivala vse, kar koli je bilo potrebno v našem bornem gospodinjstvu, tako krilce in kasneje sukniič zame, pa pražnio srajco za očeta ali predpasnik zase Sraica in predpasnik sta bila iz enega in istega cenenega blaga in vendarle je vseboval sleherni kos, ki je prišel iz materinih rok, nekaj posebnega Njena razgibana in iznajdljiva duša ni bila nikdar zadovoljna s čim takim, kar ie bilo vsakdanje Zatorej se je pa mogel oče ob nedeljah pokazati v tako lepi srajci, kakršne ni bilo nobene več v fari, in na-branki na materinem predpasniku so bili čudež za sosedo. Ta je hotela imeti tudi tak predpasnik, pa iz svile, kajpa. Toda bodi svila ali katun, slednjič ie le pamet tisto, kar Bog po svoje deli in kar je v srečo siromakom Saj si mati ni mogla ogleda-vati modnih listov in si ničesar zasnovati na risalni deskif ona si je morala to vse sama izmisliti. In čeprav ie časih mene. drobno revšče, posadila na mizo, da ie potnerjala na meni kak ovratnik ali kako naprsno pentljo, ji to vendarle ni bilo v nobeno pravo pomoč, saj moia zunanjost že takrat ni bila najboljši moj delež. Očeta je mogla za to še manj uporabljati zakaj v tem mirnem, resnem človeku ie tičal skrivni nagon za otroške norčiie. Če je moral kdaj zvečer smukniti v sosedin predpasnik. ie bil kar koj debela soseda sama in se je napihoval, a to je spravilo mater v besnost. Zakaj v dnu duše ie to delo pri šivalnem stroju na vso moč sovražila. Časih se ie zgodilo, da je mahoma vrgla vse proč in ie kar zbežala, kar kam v hribe. Potem ie oče sedel zvečer sam z nami. Drug dan ie prišla mati nazaj in je molče in malce osramočena začela opravljati vsakdanje delo. Da s« razumemo; kako težavno zadevo na pravem koncu zgrabiti, kako novo zamisel izvesti — temu se ni mogla upirati. A da je to potem tako dolgo trajalo, ubod za ubodom in to ves dan v tesni sobi, to ie bilo zoper njeno naravo, zoper nien nebrzdani nagon po svobodi in gibaniu. Kaj iznajti in kai izvesti — to ie pač dvoie in nemara da ves svet le zato ne more priti v pravo ravnotežje, ker je celo ljubemu Bogu zoprno to večno popravljanje. Skratka, celd gospod župnik bi si bili mogli dati napraviti talar pri moji materi, prav nič slabše bi ne bili postreženi. kot je bi! na primer njegov cerkovnik, ki je bil prav za prav vzrok naši šivalni obrti in nieni slavi po vsej fari Nekega večera je cerkovnik stopil v sobo z dvema plahtama in s plečem pod pazduho. Cerkovnik ie bil z nami nekaj v sorodu in mati je veliko dala nanj, saj je bilo kolikor toliko imenitno, da si bil v sorodu s služabništvom cerkve. In cerkovnik je na dolgo in široko govoril, kaj da bi rad imel. Dejal je, da prihaja polagoma v tista leta, ko mu slabo dene klečanje na cerkvenem tlaku in pa prepih v zvonikovih linah, da niti ne omeni tistih poti, ko hodita z gospodom bolnike previdit, zlasti še zdaj. ko so se ljudie nalezli te preklemane navade. da umirajo vsi ponoči in v slabem vremenu. In tako mu je sam Bog priskrbel te dve plahti za toplo kamižolo in pa pleče, ki ga pusti pri nas za plačilo. Šivanje moških oblek je pač najtežja zadeva v krojaški obrti, kar vem iz lastne izkušnje, saj sem se tudi jaz nekoč poskušal v tem. Ko sem bil v vojni, sem se nekoč odločil, da si bom sam hlače napravil Menil sem, če bom vzel od starih hlač naiboljši del in bom spodaj od plašča odrezal krog in krog lep kos, pa bom imel zadosti blaga zanje. To pač, blaga ie bilo dosti, toda kroj se mi ie jako ponesrečil in prav tako šivanje in slednjič sem imel le še nekaj kosov za ovojke in namesto plašča, kratko jopo. kjer je na obeh straneh bigljaia ven podloga žepov in vse skupaj je bila kaj čudna noša cesarskega praporščaka ... Mati pa se je morala otepati z drugimi težavami. Cerkovnik ni bil prav skladno razvit, ampak je bil videti ves postrani in grbast. In dejali smo si, da je pač laže lilije na polju obleči ko tegale cerkovnika. Oče je s svojo bavtico koj zasek.il na desko kroj, a ta je bil bolj podoben strešnemu slemenu in ni bil uporaben. No, in mati si je rajši sama pomagala in čez nekaj viharnih dni je bila kamižola tudi zares narejena in lahko si jo postavil v kot ko kak oklep. Oče je dejal, da bo cerkovnik bingljal v njej kakor tolkač v zvonu... V soboto zvečer je prišel in je smuknil v svoje ohišje in sopihajoč se je otepal, da bi se mu vsi udje udomačili v njej. Ko je pa videl, da lahko uporablja vse svoje ude, je bil zadovoljen in je odšel: videti ie bil ko velikanska želva, ki je lezla dol po cesti. Zaradi te mojstrovine je kasneje vsa naša družina zašla v dolgotrajne spletke s krojačevim sorodstvom, ki je bil po mnenju moje vročekrvne matere najbolj zoprn od vseh njenih sovražnikov, odkar ga je v mladosti kot svojega snubca odbila. Hvala Bogu, da je tej nesreči ušla, saj bi bilo to tudi mene tako rekoč spravilo ob življenje. Toda vse sovražnosti in zahrbtnosti niso mogle zmanjšati 6lave moje matere in ljudje so ji že od daleč hiteli nasproti. Krojaču ni tudi nič pomagalo, da je spravil mater in cerkovnika na sodišče. Sodnik je bil razsoden človek »n je dejal, da sta že oba dovolj kaznovana in sicer mati s tem, ker ie morala kamižolo sešiti, cerkovnik pa, ker jo je moral nositi. (II. Waggerl.) Moja mati Največkrat govorimo in pišemo o mntcrnh, ki so že umrle. Dokler je mati št! živa, sprejemamo vse njene žrtve, vse njene dobrote, njeno ljubezen, skrb in trpljenje kot nekaj samo po sebi umevnega. Za nič |i nismo hvaležni, le vedno več bi še radi imeli od nje in če nam ne more vsega dati, ji očitamo, jo žalimo kruto in brezsrčno, dobro zavedajoč se, da nas bo kljub vsemu ljubila, 'šole, kadar nas zadnjič blagoslovi, šele ko poslednjič utripne njeno srce, ko nas zadnjič pogleda, sc zavemo, kuj nam je bila. Takrat ji začnemo izkazovati ljubezen, ko je ne more več čutiti, z nuji jubežni-vejšimi besedami jo na/mimo šole takrat, ko nas ne sliši več. šolo takrat bi dali materi,w>o, ko ne more ničesar več sprejeti, takrat jo {trosimo odpuščanja, ko nam ne more več o:l^i>.\<>-riti odpuščajoče besede. Strašen jo ta naš fjreh. bil bi gotovo lieodpustljiv, ako bi moglo bili pri materi kaj neodptislljivegn. Moja muti pa še živi. Kljub temu, tla se vsega tega zavedam, ji ne dam in ji ne morem dati ničesar. V vseh samotnih tirali, v vsaki bridkosti kličem njeno ime, ko pa pridem tlo nje. nimam zanjo prijazne besede. Često grom k n ji po tola/lni, mislim, da so bom vse ruzpo-vorila ž njo, ko pa som pri nji, si da opraviti z vsemj malenkostmi, samo /. menoj samo lic. Zamolčim ji težave češ, kaj jo bom mučila, todu našla setn jo nekoč, ko sem se vrnila domov, redečo nu postelji z rožnim vencem v roki in brezmejno žalostno. Vam daleč stran od meno je bila, vendar je živela z menoj, z menoj trpela, so borila zame kakor za svoje življenje. Dasi nas je rodila osem, jo vendar z vsakim poedincctn enako živela iu trpela. Za vsakogar je bila prav tako mati kakor je mati svojemu otroku — edincu. Nekaj se nas jc rodilo pred vojno, nekaj pa meti vojno. Oče je moral v vojsko, mati pa je ostala sama / nemi «ama skrbela in delala za nas. Podnevi je kuhala, opravljala tlelo na polju, 'ponoči pa je šivala, zibala najmlajšega in pela, da smo lažjo zaspali. Trije smo spali v njeni postelji, ker nas jo bilo drugače strah zaradi vojno, ona so je proti jutru ulogla med nas. pa še takrat z najmlajšim na prsih. Neštetokrat nas je kljub vsemu videla lačne in vem, tla bi bila rada odprla srce, da bi ji izpili kri, 'oda vodola jo, tla nam ne sine dati vsega naenkrat, marveč počasi kapljo za kapljo. Oče se je vrnil živ domov, toda ne zdrav. V teh letih bi se lahko nekoliko oddahnila, a skrbela jo je očetova bolezen in bodočnost otrok, ki so že doraščalj. Ko je umrl cče, se ci jokala, hodila jo kakor bi se ne bilo nič zgodilo iu je opravljala vsakdanja tlela. V očeh pu jc bilo od takrat nekaj strtega in za njenimi smehljajočimi se očmi se je skrivala brezmejna žalost. Zbolela jo in mislili smo, da bo šla za njim. Trudna je bila, potrebna počitka, a zaspati ni mogla, žalostna je bila, pa se ni mogla jokati, na smrt bolna je bila, pa ni lio-tola umreti. Ostati je hotelu pri nas, ostala jo živa, samo mehanično kakor stroj, ki ga žene elektrika. Vso njeno ljubezen razumem, torta kako nas jc mogla ona, ki bi na« bila vedno ratln lo pri sebi imela, često odpravljati za kruhom, toga ne razumem. V tem je bila silno odločna in neizprosna. Dobro je vo ioia, da nam bo postal sčasoma kotiček premajhen, da lo prišel čus, ko še tisti kotiček ne !>,) naš, zato ai hotela biti slepa, ljubila je s srcem in z razumom. Toda ni nas pustila same. Povsod je bila za nami, nas vodila, svurila in učili. Sedaj, ko ne ležimo več v njeni postelji, ko nam ne tnore več peti uspavanke, pa večer za večerom pre- bira jagodo, sedaj poje io pesem in sicer tako glasno, tla jo slišimo, čeprav smo tlaleč od nje. Vedno jo vidim preti seboj. Vsa je lepa, velika je, silna, mogočna, ograjena v možno beli ■plašč. Taka je moja mati. Ni drobna in vela, lasje ji niso sivi, zlati so in obdani s krasnim sijajem. Poke niso trde in ž ulj i ve, mehke so. Mlada je, prav za prav še otrok; angel je, ki čaka povelja Onega, ki ga ljubi čc^ vse, da jo popelje k plačilu. Napisala sem nekaj vrstic o onih materah, ki vsak trenutek darujejo svojim otrokom, lo so matere, ki ne vedo, kaj so zabave, ki niso okusile dobrolte,' nobene sladkosti, nobenega brezdelja, nobene ljubezni, dasi so vse dobro delile v obilni meri. Ali bodo še rustle med nami matere, ki se bodo zadovoljile samo s posmrtno slavo, posmrtno ljubeznijo, posmrtnim plačilom? Ali lomo postali vsi takšni, ki vse dobro in lepo bičajo, ki v<0 plemenitost trpinčijo, ki ljubezen pohodijo? Ali ne bomo nehvaležni. neusmiljeni, predrzni, nikdar zadovoljni, nikdar nasičeni bolesti tlrugoga? Ali ne 1x3 vse dobro pokopano v grobu naših mater? Jokali se boimo in žalovali, dokler ne ltomn tudi na svetu priznali velikih tlel nteših svetniških, še živečih mater! (llilmrje, a). Takšno prijateljstvo je mogoče. Primerov, ko stu si mati in hči pravi prijateljici, ki se o vsem posvetujeta in si vse zaupata, je čedalje več. V starih časih je bilo takšno prijateljstvo kaj redko. V starih časih jo bila »podaljšana« mladost pri materah, ki so imele 1b ali 18 letno hčerko — nemogoča. l'o takratnih običajih, navadah in nošnji je bila starost in mladost strogo opredeljena. Po tedanji modi in navadah je bila mati okoli štiridesetih let že stara žena. Bila je tudi drugače oblečena, kakor hči, in tako je bila že na zunaj poudarjena meja med starostjo in mladostjo, oziroma med dekleti in ženami. — Dandanes med hčerjo in materjo v obleki ni razliko. Tudi v načinu življenja je ni: mati hodi v urad, hči hodi v služlo. Kor v obleki ni razlike, se zdi, da je še mladostna mati starejša sestra svoje hčere. In nič čudnega ni, ako smatra hčerka svojo mater kot tovuri-šico in prijateljico: vse ji pove, vse ji potoži, in se o vsem posvetuje z njo; zaupa ji celo svoje srčne zadeve... To še bolj poglobi njuno prijateljstvo Saj je mati hčerki najboljša prijateljica, najboljša svetovalka! Zanimivo je, kako strogo so ločili v starih časih poročeno žene od deklet. Poročena žena je spatlalu k materam, čeprav še ni bilo otrok. Ko se je poročila španska infantinja Marija Terezija z Ludvikom XIV., so ji francoski pletilci poslali kot poročni dar pur svilenih nogavic. Dvornemu maršalutu pa sc je zdelo nespodobno, zato jo vrnil pošiljko s pripombo: »španska infantinja nima nog!« V tedanjih časih je bila mati otroku — pa tudi odrusli hčerki — le mati in ne ženska. Današnja mladina • pa se zaveda, tla je muti tudi ženska in človek, ln prav ta zavest omogoča srčno prijateljstvo med materjo in njenimi hčerkami. Prijateljstvo med materjo in hčerko rodi lahko najboljše sadove, ako je hčerka fina in dobra. Gorje pa materi in vsej hiši, ako postane hčerka tlo matere brezobzirna, da ji surovo odgovarja, zavija besede, skomiga z rameni, tla žali mater in omalovažuje n jene opomine! To se dogaja tam, kjer je mož surovež, ki za vsako malenkost reži na ženo in jo vpričo otrok in služkinje zafrkava. V takih razmerah mati nima več besede. Družina, kjer poveljujejo otroci in je mati le njihova dekla, tudi na zunaj nima ugleda..Drznost tlekličev iz takšne družine se že na zunaj pozna v pretirano našemljeni obleki, v neokusno uašminka-uem obrazu iu po drznem vedenju. _ Pravljica o mesc h (Po slovanskem narodnem motivu.) Živela je mati, ki je imela dvanajst otrok in vsi so bili sinovi. Ko se ji je rodil prvi, je bila narava vsa v zelenju: obilno deževje in toplo sonce sta izvabila iz zemlje na milijone novih bilk in cvetov. Iz dreves, ki so imela že zdavnai napeto in pripravljeno popje, je pognalo brez števila lističev, ponekod pa so pognali kar cveti brez listov. Otrokovemu rojstvu je botrovalo nebesno znamenje v podobi bika To ni bilo nič čudnega, saj je po zemlji od časa do časa divjalo neurje z dežjem in mrzlo sapo, včasih je pobelil polja še sneg, imenovan siromakov gnoj. Ljudje so rekali, da je vreme te dobe takšno kot bikec, ki ga okrog Jurjevega prvič spuste na pašo. Otrok, roien v tem času, pa se je izneveril nebesnemu znamenju, kajti bil je prvenec, nežno in občutljivo dete. Mati, ki je sama bila še vsa nežna m mlada in je šele prihajala v dobo razcveta, ga je imenovala Mali traven, kajti rodil se je v času nizke zelene trave... Ko se ji je čez dobro leto rodil drugi sin, je bilo na zemlji vse v cvetju: češnje, breskve in marelice so skoraj že odevetele, sedaj pa so se po gričkih in sadovnjakih belile od samega snega cvetoče slive vseh vrst, vrne« pa so žarele krvave kaplje jablaninega cveta — takšna belordeča lica je imel tudi drugorojenček in obdržal jih je vse življenje. Krstili so ga na ime Veliki traven, kajti trava je zrasla že do pasu in kosec je že klepal jekleno koso, da jo pokosi. Ob istem času so krstili sosedovo deklico Vesno, s katero sta si bila po modrih očeh in zdravih, okroglih ličkih tako podobna, da so jima v/deli pridevek dvojčka. In tako je rodna mati vsako leto znova rodila po enega sinčka. Tretji sin. rojen v tretjem letu. Rožnik ali Ro-ženevet, jc ves zdrav prikričal na svet v času, ko je na gmajni zadehtel divji šipek, na gredah pa njena plemenita sorodnica vrtna roža. Sonce tačas doseže najvišjo točko in sončni junak Kresnik ob kresih svečano praznuje svoj praznik. 2e zorijo tudi prvi plodovi in sočna češnja kot kri rdeči otroška usta. Otroci se nehajo mučiti s šolo in so podnevi in v sanjah ponoči samo sredi igre. Na nebu vlada rak — tam za mlinom v strugi pa se škarjač obeša otrokom na prstke. Vse to je tako ugodno vplivalo na dečka, da je postal pravi veseljaček. Mali srpan je prinesel na svet na hrbtu drobno liso, materino znamenje. Če si ga z roko potrepljal po zavaljenem teleščku in ga pogledal skozi priprte oči, se ti je zazdelo, da ima ona lisa obliko srpa. Zato so nebogljenčka tudi tako čudno krstili. Pri tem otroku pa se sojenice in preroki niso zmotili: rojen v znamenju leva je postal krepak in močan kot lev v puščavi — čim bolj je doraščal, tem bolj je strahoval svoje starejše bratce. Ti so že toliko doraščali, da je ta shodil, drugi začel govoriti, tretji pa že tekal naokrog — in ta je moral tudi že paziti na četrtega novorojenčka. Mati je bila v zenitu svojega življenja in je mogla dete dovolj nahraniti. Dete je'dobilo lica maka, ki so se zlivala v ubranost z očmi plavice in z lasmi pšenice, tačas zoreče. Naslednji sinko je bil zopet nežen kot devičica, poleg tega pa nekam potegnjen in dolg. Nekaj posebnega je bil njegov nosek, ki je bil tako usločen, da je bila krivina izrecno poudarjena. Najstarejši otrok, ki je moral spet paziti na novorojenčka, ga je v porednosti imenoval Srpan. Ker pa je že prejšnji otrok bil Mali srpan. «o morali petemu dodati Veliki, to ie naslednji. Ko je dorastel, je postal krasnoslovee, poet, in mati se je trpkosladko spominjala na čas njesjovega rojstva: njegova beseda je bila namreč sladka kot med aitle, ki je v onem času cvetela in so jo medečo obiskovale tenkokrile čebele... Sesti. Kimovček, se je rodil jeseni, zato so ga klicali tudi Jezušček. Ta čas hitč po kolovozih s plodovi zemlje obloženi vozovi in tehtnica se voljno nagiba pod težo darov. Pastirček pase živino, prosto spuščeno, jx» vseli travnikih. Ob ognju sedi in vonj pečenega krompirja ga omamlja. Včasili tudi malo zadremlje in glava mu kima na prsi. Kima in kinka kot zrel sad na veji. Ko se zbudi, po-gleda za živino in mimogrede otrese ali pobere zaostalo jabolko na drevesu. Rad paberkuje, zato mu gospodar daje ime Poberuh. Ko za to zvedo njegovi neugnani tovariši, ga odslej veano zasmehujejo: lenuh-poberuh. Ta priimek se je prijel tudi našega malčka. Sedmi otrok, Vinotok, se je rodil v dnevih, ko je na nebu vladal škorpijon, na zemlji pa zorela žlahtna grozdna jagoda, osmi, Listopad — kot beseda pove —, v času uvelega listja in poslednjega cveta na grobu, deveti. Gruden, pa takrat, ko zemlja zmrzuje v trde grude in naletava prvi sneg — bil je vse življenje zmrzlikovec in bi rad samo za pečjo sedel. V tem času stoji sonce najnižje in ne daje nobene toplote, komaj nekaj svetlobe. Potem pa začne dan počasi sjjet rasti, sonce posije za palčkovo moč močneje, sicer pa svet pokriva še visoka snežna odeja in v ledenem mrazu pozmrznejo vsi studenci tako, da morajo dekle — vodnjarji — daleč v reko hoditi po vodo... In v takem času se je v desetem letu rodil srečni materi deseti sin Prosinec. Ko se je rodil enajsti v enajstem letu, je bil tudi izreden mraz. Zmanjkalo je drv v ubožni slamnati kočici in mati je poslala prve tri sinove, ki so se že okrepili ob trdem delu in črnem kruhu, v gozd sekat drva. Otrok pa, ki ga je kopala in grela ob toploti novo nasekanih drv, je dobil ime Sečan. Ker pa mu je iz noska kar naprej silila svečka, so ga starejši bratci hudomošno klicali Svečan ... Številni otroci so materi skoro izčrpali njene moči, postala je stara, onemogla, zgrbljena in v obraz so se ji začrtale ostre jx>teze. Ko je povila dvanajstega, je obležala in ni več vstala štiri leta. Dojenčka nikoli ni mogla pošteno podojiti, kajti njeno mleko je bilo že izsušeno; zato pa je najmlajši bil in ostal drobcen, majčken in suhliat, pravi su-hec, in zasmehovali so ga s Sušcem. Otrok pa je ob skrbi starejših bratcev, v žiiavem tekmovanju . z njimi in posnemanju neverjetno hitro napredoval, i Skoro vedno je tako, da je najzadnji med otroki najpametnejši in najsposobnejši, posebno še, kjer je številna družina. In res, shodil je že pred prvim letom, preje kot vsi drugi. Kar gledali so ga, kako se je to šibko telesce naprezalo in stavilo na noge. Več mesecev se je ripsal p>o ilovnatih tleh koče, vstajal s poprijemom stola ali noge pri mizi — nekega dne pa je obstal, ne da bi se držal. Kmalu nato se mu je posrečil prvi korak in od takrat ni nehal hoditi od peči do mize — noben športnik in tako vztrajen v vaji! Bilo je še sicer mnogo padcev, a ukrotiti se ni več dal — okusil je praslast hoje po dveh... Mati pa je ležala na peči in grenko-sladak je bil njen smehljaj, ko je gledala svojega miljenčka, kateremu je mogla sama žrtvovati le malo skrbi. Ko je bil otrok štiri leta star in še mati ni vstala, ji je nekoč v svojem otroškem čebljanju obljubil, da ji bo on prinesel zdravilno zel ali korenino, kakor je to slišal v pravljicah, ki so jih od matere znali starejši bratci. Resno se je pri tem držal in s svojim visokim ovnovim čelom p>od kodrastimi laski je bil videti pravi modrijan. Sel je na polje, kjer so ravno silile iz zemlje prve trave in cvetovi: beli zvončki so bingljali v vetru, zele-norumenem telohu je pokalo popje, majale so se leskove klobasice in na vrbi srebrile kosmate ma-čice. Breza je napenjala svoje popje, v soncu in vetru se je prašila suha zemlja za kmetom, ki je oral jarino, naš fantek pa je trgal bledordečkasti žafran, piskal na trobentice in iskal za mater zdravilno zel. In ko ga je stara, bolna mati zaužila, je v hipni ozdravela Začutila je v sebi novo moč in že kmalu nato vstala in se je grela pred oknom na sončku, kjer ni vetra. Odkar je použila zel nove rasti, so demoni zima in smrti zgubili nad njo svojo moč in od takrat se stara mati, leto, vedno znova pomlaja, četudi je že silno silno stara, s prvo pomladansko zeljo. Mladoletje prinaša njen najmlajši sin, prvi mesec vesne, zato ga pa ima tudi najrajša in ga imenuje otroka vigredi... L. St. jI DUBD4N4 Ivan Lukačič (1574-1648) H koncertu slov. glasbenega društva »Ljubljane« Pri koncertu dne 31. marca t. 1. v tukajšnji stolnici bo izvajalo slovenskega glasbeuo društvo »Ljubljana« v prvem delu Lukačičeve motete. Ivan Lukačič se je rodil v Šibeniku. Po zapisku župnijskega arhiva splitske stolnice se je Lukačič »približno 74 let star preselil s tega sveta na boljši svet«. Ta zapisnik je iz leta 1648., zaradi česar smemo trdili, da je bil Lukačič rojen l. 1574. Kje je Lukačič končal svoj študij in se glasbeno izobrazil, ni mogoče ugotoviti. Znano je le, da je dosegel izobrazbo »baccalaureusa« v Italiji, kjer jo najbrž študiral tudi glasbo in dosegel na-siov »magister musicae«. Stopil je v samostan frančiškanov in dosegel med splitskimi redovniki velik ugled. Ze pred letom 1020 je postal »regens chori« v splitski stolnici in je to službo opravljal do konca svojega življenja. Lukačičeve skladbe spadajo po obliki in stilni Bvojstvenosti v literaturo duhovnih koncertov, solističnih motetov s spremljavo generalnega basa, ki so se začeli izvajati s pojavo Ludovika Viadaue »Cento concerti ecclesiastici«. Lukačičevo delo je prvi znani primer hrvatskega ustvarjanja na polju staro figuralne glasbe in je zelo važen za zgodovino hrvatske glasbe in kulture. Ker je žive! Lukačič v Splitu, se zaradi skromnih razmer ni posvetil komjioniranju večjih glasbenih del, temveč je ostal pri delih malega formata, ki pa ne zaostajajo za splošnim glasbenim nivojem takratnega časa. Dokaz temu so njegovi moteti, ki So kot živa umetniška dela še danes sposobna, da neposredno govore človeku naših dni. Ivana Lukačiča je našel in ga v stilsko kritični izdaji z odlično in temeljito študijo opremljeno obelodanil docent za muzikologijo na zagrebški univerzi dr, Dragan Plamenac, iz katere knjige so tudi ti podatki vzeti. Letošnji materinski dan Po slovenski zemlji se bodo te dni razni šolski odri, mladinske organizacije, prosvetna društva itd. kar kosala med seboj, da bi čim lepše in dostoj-nejše proslavili praznik materinstva. Materinstvo ima v tem strašnem razdobju zgodovine, ko se rušijo temelji tisočletnih kultur in butajo valovi -novega duha« in »novega reda« tudi že ob družinska ognjišča, še prav jiosebno globok jramen. Na svoji XVI. materinski proslavi, ki jo priredi di |>o vsebini je ta razstava zelo poučna. Zanimiva pa je tudi radi složnega sodelovanja starejših in mladih umetnikov, ki so po stilu sicer razlikujejo, a jih navdaja euu želja, da pokažejo kulturno sodelovanje med Srbi iu Slovenci. Naj bi nihče nc zamudil priložnosti, da si ogleda razstavljene umetnine, saj pričajo v teh negotovih časih o naši skupni želji, du se v miru posvetimo svojim svobodnim kulturnim težnjam. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani sporoča svojim članom, du bo v četrtek, 27. t m. ob 8 zvečer imelo svoj redni letni občni zbor in sicer v dvorani Rokodelskega doma, Komcnskega ulica 12. Udeležba je za vse čla-no obvezna. Zato vabimo vse člane, da se občnega zbora gotovo udeleže. 1 Dar, Gospod Tobolevvicz Maks, zasebni uradnik, stanujoč v Ljubljani Pod Rožnikom cesta XII/11, je daroval Rdečemu križu v Ljubljani za človekoljubne namene društva 100 din. Iskrena hvala. 1 Drevi ob 8 vsi v Frančiškansko dvorano! Šentjakobčani uprizore tragedijo »Via inala« po istoimenskem znamenitem John Knittelovem romanu, ki je v zadnjem času najbolj čitan. Predproduja vstopnic od 3 popoldne dalje v Frančiškanski dvorani. 1 Slovensko zdravniško druitvo v Ljubljani priredi znanstveni sestanek, ki bo dne 28. marca 1941 ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Spored; 1. dr. B. Derč: Kritični pregled dela v otroški bolnišnici. 2. dr B. Groeman: Pljučna obolenja v zvezi z ušesnimi pri otrocih. 3. dr. L. Novak-Rejec:Dcmonstracija dermatoloških primerov. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci kliničnih semestrov! 1 Barve v gorah. Predavanje Slavka Smoleia pod tem naslovom je tako zelo dobro uspelo, da moremo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč da ga moremo označiti kot najboljše dosedanje alpinistično-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tega se ie odbor AK Skale odločil za ponovitev predavanja v sredo 26. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani, Opozarjamo že v naprej vse interesente, naj si nabavijo vstopnice v predprodaji v kinu Union, da se ne bo zgodilo tako kot zadnjič, ko je moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. 1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani priredi v 6redo, dne 26. marca 1941 ob 8 zvečer v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj v Ljubljani članski sestanek. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih obrtniških zadevah, Vabimo članstvo, da se sestanka polnoštevilno udeleži. _ Za mestne reveže je podaril g. Stane Po- Prvo ladjo take vrste so zgradili Američani. Ameriški tovorni parnik »Mormucmoon« je prva ladja, na svetu, ki njene plošče niso privite na ladijski trup, kukor je bilo doslej, marveč so zvarjene. Ladja je 149 metrov dolga ter naloži lahko 11.266 ton blaga. Krščansko žensko društvo v petek, dne 4. aprila ob 7 zvečer v ljubljanski operi, bo o materinstvu I (0čnik, viš. kontrolor drž. železnic, 200 din po naših dni imel globoko zasnovan govor dr. Stani- | posrečeni težki operaciji, ki jo je izvršil g. slav Zitko, slavnostnemu govoru pa bo sledila uprizoritev nove gorenjske narodopisne igre »Za kleti grad Peričnik«, ki jo je nalašč v ta namen spisal Mirko Kunčič, za alt in baritov solo, otroški enoglasni zbor in klavir pa uglasbil Al. Mav. Letošnja uprizoritev obeta po slikovitosti prizorov in razgibanosti dejanja prekositi vse dosedanje uprizoritve. V igri nastopi okoli 60 malih in velikih igralcev, med njimi tudi več članov »Frančiškanske prosvete«. Delo bo režiral član dramskega gledališča gosp. Jerman, vse priprave pa so v ro-, kah požrtvovalne gdč. Vencajzove. Na to zanimivo prireditev ojjozarjamo že zdaj in priporočamo, da si vsak pravočasno nabavi vstopnice, kakor hitrd bodo na razpolago v predprodaji. fKisrect... .. , dr. Stanko Rakovec v splošni bolnišnici. Gosp. Ivan in Ana Sunara sta nakazala v spo- min ge. dr. Fcttichove 100 din, ge. Tonke Sunara 100 din, g. Dragotinn škarjice 100 din in v spomin g. Ivanu Kavčiča 50 din; v poča-stitev spominu gc. Helene Suyerjeve so podarili 100 din najemniki hiše v Ilirski ulici 18; v počastitev spomina ravnatelju g. Lukanu jc rodbina dr. Lukanova podarila 100 din. — Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Združenje prevoznikov v Ljubljani opozarja vse svoje cenj. člane na glavno letno skupščino, ki bo dne 29. t. m. ob 19 v salonu pri Keršiču, Celovška cesta št. 56. — Uprava. 1 Občni zbor kinološke zveze. V nedeljo dopoldne je bil v Unionu občni zbor Jugoslov. kinološke zveze. Zborovanje je vodil predsednik odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, ki je pozdravil najprej zastopniku divizijskega poveljnika kapetana dr. Sunaro, zastopnika banske uprave, nučelnika gozdarskega odseka inž. Božiča ter delegate iz Zagreba. Z odobravali jem so zborovalci sprejeli predlog, naj se pošljeta vdu-nostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji, materi pokrovitelja Nj. Vis. kneževiča Andreja. O delovanju društva je poročal tajnik T. Drcnik, ki je navedel, da je mednarodno delovnnje kinoloških zvez zaradi razmer hudo ovirano in da so bile razstave psov lani le v Nemčiji, na Madžarskem in Švedskem. Odjiadel je tudi občni zbor mednarodne kinološke zveze in ga tudi letos ne bo. Tudi pri nas je delovanje kinološke zveze zaradi razmer v marsičem ovirano. Društvo ljubiteljev ptičnrjev je kljub temu priredilo več tekem, prav tako pa se je udejstvoval Jugoslovanski klub ljubiteljev brakov. Vsega skupaj imajo vsa društva sedaj 1112 članov. Vseh društev je devet. Novih psam je bilo lani prijavljenih 18. tako do jih je sedaj 150. Strokovni glasili »Kinološki glavnik« in »Naši psi« ne izhajata več. Sledila so še poročila drugih odbornikov, nakar je odbor dobil rnzreš-nico s polivalo. Pri volitvah je bil za triletno dobo izvoljen dose.danii odbor v celoti s predsednikom dr. Ivanom Lovrenčičem na čelu. Gore in versko občutje Navodilo prebivalsvu za zatemnitev Maribor, 22. marca. V kratkem se namerava izvesti v Mariboru poizkusila zatemnitev. Namen poizkusa je, da se prebivalstvo pripravi z vsemi sredstvi zn primer trajne zatemnitve, da bi moglo disciplinirano izvajati vse navodila. Zato daje mestno Znan izrek je, da se v gorah nauči moliti tudi poglavarstvo prebivalstvu sledeča navodila: najhujši brezbožnik. Ni čudno, saj tu človek naj- j. Zatemnitev mora biti pojiolna. Zato je močnejše občuti svojo nemoč nasproti ogromnim treba zateinniti vse svetlobne odjirtine (okna, silam narave. Tu odpade občutje vsegamogočnosti vrata, line, nadsvetlobe itd.) vseli stanovanj-človeka, ki prevzema množice plitko mislečih me- skjh poslopij, javnih poslopij in lokalov, indu-ščanov, tu doživlja človek veličastvo tega, česar strijskih obratov in vsa svetila vozil. Vse človek ni ustvaril, tu začuti posameznik potrebo nanje luči morajo biti ukinjene, po nekem zaščitniku, ki je zmožen obvladati te 2. Zatemnitev stanovanj se mora izvesti ta- ogromne sile. ko, da se zastro vse svetlobne odprtine onih Zato je že marsikdo prišel do zaključka, da je prostorov, v katerih se prebiva in gori luč, z možno res doživeti versko občutje prav v gorah in neprosojnim materialom. Najcenejše sredstvo da je ljubezen do narave v svojem bistvu religioz- je temen, neprosojen papir, ki se z žebljički na razpoloženost človeške duše. Med vrstami alpi- | pritrdi na okenski okvir. aZto opozarjam pre- nistov je mnogo velikih katoličanov, tako med Slovenci, kakor tudi drugod. Znano je, da navedemo le en primer, da je bil pokojni papež Pij XI. sam aktiven alpinist, ki je prebil nešteto dni v divji in veličastni gorski naravi. Literatura o gorah in verskem čutu je obilna. pritr_. .. bivalstvo, da si pravočasno nabavi papir za zatemnitev. Predvsem pa je treba zastreti z obstoječimi napravami kakor so roloji, šaluzije, polkna, zavese itd. V prehodnih prostorih pa, kakor so veže, hodniki, stranišča itd., pa se lahko namesto zastiranja svetlobnih odprtin. M AR I BOR nom, ki ima svetlobno režo 3.5 cm dolgo in 0.5 cm široko. Kazalce smeri je treba ukiniti Zadnje rdeče luči pa je treba zastreti s ccvko iz lepenke ali pločevine cca 10 cm dolgo, ki se jo vodoravno natakne nn luč. Kjer to ni mogoče, pa je treba rdečo luč zastreti s pokriva-lom, ki ima podolgovato svetlobno režo, iste velikosti kot pozicijske luči, samo brez filtra. Žaromete dvokoles je treba zastreti s pokrivn-lom, ki ima svetlobno režo 4 cm dolgo in 1 cm široko s filtrom. . Med zatemnitvijo smejo vozila uporabljati le zmanjšano svetlobo, voziti morajo skrajno previdno z brzino največ 10 km. Če vozilo miruje na mestu, mora imeti prižgano žarnico za parkiranje. . Vse živinske vprege (kočijaži, prevozniki itd) moraj zastreti svetilke z neprosojnim materialom) povoščeno platno, blago, papir itd) s podolgovato svetlobno režo, 5 cm dolgo in 1 cm široko, zastrto s sivomodrim filtrom. Podrobnejša navodila daje prebivalstvu Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg 9. pritličje levo. Mestno poglavarstvo Maribor Pa tudi upodabljajoči umetniki so prečesto stav- uporabi še posebne zatemnjene žarnice, ki se ljali v zvezo svoje odnose do gora z vero. ' ......"" ................ Med Slovenci je tak versko navdahnjen umetnik Skalaš Slavko Smolej, ki je v svojem predavanju »Barve v gorah« podal svoj pogled na naravo, v kateri vidi božjo stvaritev, v gorah pa oltarje božje. Njegov nazor je prost navzetih in vsi- dobe v trgovini mestnega električnega podjetja. 3. Zatemnitev javnih poslopij, lokalov in trgovin se mora izvesti tako kakor v stanovanjih. Vsa zunaja reklamna razsvetljava trgovine se mora ukiniti. Poleg tega pa morajo imeti vhodi v javne lokale in trgovine poseb- Ijenih misli, on je prišel do svojega prepričanja ne svetlobne zapornice, ki so za svetlobo her-popolnoma čustveno, zato tudi odseva iz vseh nje- 1 —— «»-1««-« » dvomi™; 7»v«»mi nli govih slik ljubezen do te narave. metično zaprte celice z dvojnimi zavesami ali vrati. 4. Industrijski obrati morajo biti prav tako jiopolnoma zatemnjeni po navodilih, ki so jih prejeli. 5. Prometna vozila mora jo imeti zastrte vse luči. Motorna vozila morajo zastreti predvsem žaromete s pokrivali iz povoščenega platna, pločevine, lepenke ali drugega neprosojnega ma-terijala. Ta pokrivala morajo imeti na spodnji Smolej bo svoje predavanje ponovil v sredo, 26. marca, v frančiškanski dvorani. Z odobravanjem gledamo na to kulturno prireditev, saj nam oznanja pozitivne duhovne vrednote v času, ko so etična in verska čustva po svetu teptana in ko se skuša uveljavljati nasilje nad vsem, kar cenimo kot sveto in vzvišeno. * m _______ __ ______ 1 Umetnostna razstava srbske in slovenske I polovici ozko, podolgovato svetlobno režo dol-»Lade« v Jakopičevem paviljonu vzbuja med go 5—8 cm in I cm široko, zastrto s sivomo-umetnost ljubečim občinstvom veliko zanima drim filtrom (prosojni papir, celofan itd.) I o-nje V njej' razkazuje nad 120 del 16 skrbskih zicijske luči, ki so nameščene na skrajnih mej-in 19 slovenskih slikarjev in kijiarjev. Radi nih robovih vozil, ki so važna za prehitevanie raznolikosti umetnin tako po tehniki kakor tu- 1 in izogibanje vozil, morajo biti zastrta z zašlo- 10 let dela za gluhoneme Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani obhaja te dni desetletnico svojega uspešnega dela in bo proslavilo ta lepi jubilej na praznik ob pol 10 dopoldne v telovadnici ljubljanske gluhonemnice s slavnostnim desetim letnim rednim občnim zborom. V zvezi z desetletnico svojega delovanja je društvo izdalo lično brošuro pod naslovom »Pomoč najbednejšim«. Brošuro je lično uredil strokovni učitelj v gluhonemmci in tajnik podpornega društva g. Vilko Mazi. Brošura obravnava najvažnejše probleme o vzgoji gluhoneme mladine za časa šolanja, kakor tudi težave, ki jih imajo gluhonemi po zaključku svojega šolanja. Nato posveča brošura krajše članke dosedanjim predsednikom društva Franu Vedernjaku, dr. Henriku Steski, dr. Otonu Papežu in Andreju Sara-bonu, kakor tudi podpredsedniku g. Janku Čeponu, g. Vilku Maziju in blagajničarki Viki Zupančičevi, ki so vsi trije v teh funkcijah pri društvu ze od njegove ustanovitve Delavnost društva v najlepši nieri kažejo številke letnega prometa, ki so v lanskem letu dosegla nad četrt milijona dinarjev, medtem ko je prvo leto po ustanovitvi imelo dru- štvo komaj 60.000 din prometa. Brošura se spominja tudi številnih pokojnih dobrotnikov društva in nato navaja člane druš^a. Društvo lepo napreduje, saj je v zadnji poslovni dobi imelo vsega skupaj 706 plačujočih članov, medtem ko jih je bilo I. 1939 le 458. Tudi občine se vedno lepše oglašajo s jx)dporami in je zadnje leto poslalo podpore 48 občin v skupnem znesku 8000 din. Tudi denarni zavodi polagoma pristopajo in je lani darovalo 32 denarnih zavodov 5180 din. Tudi oblasti so se lepo odzvale in je banska uprava darovala 1500 din. Za dom gluhonemih pa je g. Andrej Sarabon daroval 10.000 din, med lem ko so društvu znatna darila v blagu darovale tvrdke Jugočeška, intex in M. Ogrizek iz Kranja, tovarna pletenin Lajovic iz Litije in tovarna Glanzman in Gassner iz Tržiča. Ko društvo prehaja v drugo deseletie svojega dela, mu vsi iz srca želimo, da bi še bolj uspešno dosegalo svoje vzvišene cilje in hkrati zbralo pod svojim okriljem čim več požrtvovalnih sodelavcev, ki bi mu fiomagali izvrševati veliko in tako človekoljubno nalogo. Dijaška telovadno ahodemtla danes ob 20 v Narodnem gledališču! m Seja mestnega sveta bo v petek 28. marca ob 6 zvečer v mestni jx>svetovalnici. Med drugim bodo na dnevnem redu vprašanja: uslužbenski davek mestnih uslužbencev za 1. 1041. uporaba ostanka proračunske rezerve za 1. 1910-41, uporaba socialne davščine, izredni draginjski prispevek mestnim uslužbencem v letu 1041, pogodba med mestno občino in Muzejskim dru štvom ter Banovinskim arhivom glede mariborskega gradu. m Za prvenstvo slovensko šahovsko zveze so bile včeraj tekme v Mariboskem dvoru. Odigrala se je revanžna tekma med Šahovsko sekcijo SK Železničarja in Šahovskim klubom Vidmar. Tudi tokrat je zmagal SK Železničar v razmerju 6 : 3 tako, da je skupni rezultat šahovskih tekem med obema nasprotnikoma 10 in pol proti 5 in pol. Podrobni rezultati so naslednji: Marvin je premagal Babica, Vidovič Lukeža st., Kukovec Ei-letza, Knehtl Lukeža mL, Foray Pečeta in Eferl Nosana. Partiji Regoršek : Gerželj in Marvin : Kuster sta ostali remis. 6. aprila bo v Mariboru prva semifinalna tekma za prvenstvo slovenske šahovske zveze med Celjskim šahovskim klubom in SK Železničarjem. m Dekliški krožek Maribor I ima jutri svoj redni sestanek s predavanjem g. prof. Žafošnika. Vse in točno I m Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 22 letni godbenik Kari Župec in Stanislava Stander-kerjeva, 13 letna hčerka tovarniške delavke. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje! m Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja, da se vršijo pregledi še nepregledanih motornih vozil iz Maribora 26. marca popoldne ob 15 v garažah mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. m Občni zbor mariborskih dobrnvoljcev. Red-dni letni občni zbor mariborske okrajne organizacije dobrovoljcev se bo vršil v nedeljo 30. marca ob 9 dopoldne v restavraciji Grajske kleti. m Draginjske doklado za otroke so dobili delavci v tovarni Hutter. To doklado bodo prejemali vsi delavci ne glede na to, koliko dni so v tednu zaposleni. Delavci od 1 do 3 otrok brdo prejemali mesečno 30 din. oni s 4 otroki 40 din, s 5 ali več otroki pa 50 din na teden. m Opozorilo. Zaradi odpovedi prostora v Ljudski univerzi bo teden »Slovenske besede« od CEL1E c Materinska proslava v Ljudski posojilnici. Danes ob 4 po|>oldne bo v dvorani Ljudske posojilnice materinska proslava. Prosvetno dru-1 vo iz Ljubljane bo uprizorilo lc|io pravljično gro »Sneguljčica in 7 škratov«. Ob velikem odmoru lio govoril o mačehi in pravi materi gosp. Milko Pilili i/. Ljubljane. Obiščite danes proslavo, dn skupno počastimo naše muterc. Posebno vabljena mladina. c Hmeljarji iz celjskega in gornjegrajske-ra okoliša. Soštanjskega okraja in občin Maren-nerg. Mu te, Vuzcnice in Ruš pri Mariboru sr ljodo zbrali danes ob 9 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice, kjer bo ustanovni občni zbor /.druženja hmeljarjev. c + Feliks Mnhor. Jutri, v sredo, ob 4 po-jioldne bodo položili na mestnem pokopališču kvečnemu počitku 85 letnegu šolnika, učitelja pokoju in večletnega blagajnika v Ljudski posojilnici Feliksa Mohorja, ki je v nedeljo zjutraj umrl. Pokojni je bil zaveden narodnjak, vnet katoličan in veren podpiratclj našega časopisja. Za|)iišča vdovo Itozo. kateri ob izgubi izrekamo naše iskreno sožalje! c Prcdprodajn vstopnic z,i materinsko proslavo v Ljudski posojilnici je danes od II —12 in eno uro pred pričetkom proslave pri blugnj-ni v Ljudski posojilnici. c V Mladinskem domu v Gaberjih bodo duhovne va je za žene in dekleta od srede 26. t. 111. zvečer do nedelje 50. t. 111. V tem času bo vsako jutro ob 5 prva sv. maša z ljudskim petjem, ob 5.50 govor, noto sledita še dve sv. maši. Zvečer ob pol 8 bo sv. rožni venec z ljudskim peljem, ob 8 pa govor in nato blagoslov. Za može in fante bodo duhovne vaje od 2. tlo 6. ajirila. c Iz Teharij. Naša požrtvovalna dekleta priredijo danes materinsko proslavo, združeno z le|io igro »Goslarica naše ljube Gospe«. K tej prireditvi vabimo vse domačine in okoličane! — Pretekli teden smo spremili k večnemu jiočitku vzornega krščanskega moža Lovra Mlekuža od Sv. Ane nad Teharjem. Ril je vseskozi vzoren, dober katoliški mož, ki je nad vse ljubil Icjk) knjigo in katoliško časopisje. Naj počiva v miru! c Sneg je v noči od nedelje nn ponedeljek pobelil griče in hribe okoli Celja. V nedeljo in zadnjfe dni smo imeli toplo pomladansko sončno vrrme, v nedeljo zvečer pa se je ozračje ohladilo ili je začelo ponoči deževati, nato pa še snežiti. c Važno zn gospodinje! V Celje je prispel vagon dobrega krompirja, katerega liodo razprodali j>o nizki ceni Krompir bo za kuhanje in tudi za seme. Rcflektanti naj se zglase v podružnici »Slovenca«, kjer naj prijavijo eventualno množino krompirja, ki bi ga kupili. c Tridnevnn duhovna obnova za nuineščen-ke, uradnice in vsa ostala dekleta se prične v petek 28. marca ob 7 zvečer v kapelici pri šolskih sestrah. c Za mladenke dekliškega krožka je v petek ob pol 4 jx>|)oldne zopet redna telovadba. c Vola in telico je nekdo ukradel posestniku Počivavšku v št. Petru pod Sv. Gorami v noči od 20. na 2. marec, /ivinčeti je odpeljal s tovornim avtomobilom. Tatu so na sledu. c Živa bakla. Pri Sv. Roku pri Rogatcu se je vnela obleka pri štedilniku 12 letni Matildi Mordej. tDekle je bilo naenkrat v plamenih in je dobilo hude in nevarno opekline |>o spodnjem telesu, du so ga morali takoj pripeljati v bolnišnico. c Levo roko nad komolcem je odtrgal pri delu žerjav-stroj za nalaganje premoga v Pe-čovniku 29 letnemu rudarju Ivanu Petku iz Zn-prada. Uliogega delavca, ki trpi grozne bolečine, so pripeljali v celjsko bolnišnico. 26. do 29. marca v dvorani na Aleksandrovi pesti št. 6, 26. marca predava dr. St. Cajnkar o slovenski kulturi, 27. marca dr. I. Domik o slovenski umetnosti, 29. marca pa bo literarni večer, na katerem bodo dijaki klasične gimnazije brali svoja dela. Uvodno besedo »»Naša beseda — naša moč« bo govoril prof. Viktor Smolej. Vabimo mariborsko občinstvo, da se teh prireditev naše mladine v častnem številu udeleži. Vsaka teh prireditev se prične ob 8 zvečer. m Opozarjamo na II. dijaiko telovadno akademijo, ki bo danes ob 20 v Narodnem gledališču. 111 Dve žrtvi splašenega konja. Posestnik Klemenčič Marko iz Metave se je v nedeljo j>6pohliie 7. enovprežnim vozom pripeljal v Maribor. Na Kralja Petra trgu se je konj splašil znakov, ki jih je dajal šofer mestnega avtobusa. Konj je skočil na pločnik in pri tem podrl vdovo jx> železničarju Ivanora in na izgubo časti za tri leta. Ostali obtoženci so dobili manjše kazni od 3 do 5 mesecev. Gledališke Torek. 25. marca, ob 15: Dva hirala rdečih rož*. Znižane cene. Zadnjič.; ob 20: Telovadna akademija ZFO in ZDK. KULTURNI OBZORNIK Otvoritev umetniške razstave slovenske in srbske »Lade« Pogovor s predsednikom prof. i. Vavpotičem V nedeljo je predsednik kluba »Lade« iz Ljubljane g. prof. Ivan Vavpotit otvoril ob udeležbi zaslopn'ka bana g. inšpektorja Silva Kranjca, zastopnika župana g. polkovnika Andrejke, odposlanca belgrajske »Lade« g. Pomorišca ter ob veliki udeležbi slovenske kulturne javnosti in še posebej umetniških osebnosti skupno razstavo slovenske in srbske »Lade* Ob tej priliki sein se obrnil na g. predsednika Vavpotiča z nekaj vprašanji, na katera mi je g. predsednik z veseljem odgovoril. Kako je prišlo do prireditve skupne umetne razstave obeh *Ladorcnio poguma in prisebnosti, kar je pri tovrstni telesni vzgoji zelo važno. Lepo je gledati orodnega telovadca, ki se igra s svojim telesom na drogu ali bradlji, ki meče svoje fino stegnjene noge na konju, ali ki se dviguje na krogih kakor bi mu bila odčarana vsa teža telesa. Kakor list na drevesu, s katerim se poigrava lahen vetrič. tako šviga telovadčevo telo pod. nad in okrog orodja. In vse to imenujemo sodobno vrhunško orodno telovadbo. Prihodnjo soboto in nedeljo bomo imeli zopet priliko videti naše mojstre na orodju. Tokrat bodo nastopali na Jesenicah na tretjem orodnem prvenstvu Zveze fantovskih odsekov. Obvezni program bo v soboto zvečer, drugi razred bo absol-viral svoj poljubni program v nedeljo nojioldne, naši najboljši se nam bodo pa predstavili v poljubnih vajah v nedeljo popoldie na akademiji, pri kateri sodelujeta jeseniški FO in DK. Vabimo naše članstvo, zlasti pa prijatelje lepe orodne telovadbe, da nohite v sobnto in nedeljo v Krekov dom na Jesenice na IIL orodno prvenstvo Zveze fantovskih odsekov. Prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn Zveza fantovskih odsekov bo izvedla v nedeljo 30. marca ob 11 dopoldne na Stadionu v Ljubljani prvo tekmovanje vrst in posameznikov v najzanimivejši pa tudi najkoristnejši disciplini lahke atletike v teku čez drn in strn. Nič gotovega še ni, katera okrožja bodo najuspešnt jš:. pri prvenstvu članskih in mladčevskih vrst, sa' je večina svoje tekmovalce temeljito pripravil.*, in srečno izbrala. Vsekakor se bodo vse okrožne vrste borile za čim ugodnejša mesta v prvenstveni razpredelnici. Katero okrožje bo pa prvo, jt trenutno popolnoma odprto vprašanje: pač A«io. ki bo imelo najhitrejše in najholj izenačene . o sameznike. Mimo tekmovanja vrst bo tudi prvenstvo posameznikov, pri katerem bodo imeli vidno vlogo priznani dolgoprogaši. Vendar je vprav tek čez drn in strn ona disciplina, pri kateri se zbog ugodne trenutne disponiranosti najmanj znani poedinec s svolo srčno borbenostjo lahko najlepše uveljavi. — Upamo, da prijatelji lahkoatletskega športa v ZFO ne bodo zamudili nedeljskega prvenstva v teku čez drn in strn ter da bodo s svojo navzočnostjo dali polno priznanie tekmovalcem iz raznih tudi najoddaljenejših krajev lepe naše domovine! * V proslavo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra TI. priredijo mariborski Podmladki ZFO in ZDK II. dijaško telovadno akademijo. v torek, 25. t. m. ob 20 v Narodnem gledališču s sledečim sporedom: t. Državna himna. 2. Rajanje pod svobodnim soncem — gojenke. 5. češka beseda — člani in članice SDZ. 4. Skoki čez mizo — člani. 5. Vaje s kiji — članice. 6. Tebi, zemlja naša sveta — člani. 7. Govor. — Odmor. — 8. Švedska klop — mladenke. 9 Bradlja — člani. 10. Župančič: Podoba — simbolična vaja — članice. II. Lahkoatleti — člani. 12. Dvorak: Humoreska — članice. 15. Z blazine na konja — mladci. 14. Janičarji — člani, 15. Fantovska himna. Kako je zavarovan Panamski prekop Hajvečje zmagoslavje in največja skrb Amerike Dopisnik švedskega lista »Stockholms Tidnin-gen« popisuje, kako se je na japonski ladji vozil skozi Panamski prekop: »Ningpo« rami pred 10 dnevi odplula iz mrzlega Newyorka Japonska ladja »Ningpo« a svojimi 10.000 to- V Zalivskem toku je postalo milo vreme, po ameriški savani so cvele kameli)e. Karaibsko morje nas je pozdravljalo s svojimi sončnimi otoki. Zdaj stojimo pred mestom Colon Tukaj je Amerika na čuječi straži. Na obeh straneh ohoda v Panamski prekop stražijo ameriške vojne ladje ter nadzorujejo vse ladje, ki plovejo mimo ali skozi. Vhod sam pa je dobro zakrinkan. Na Panamskem polotoku je 23.000 Vojakov. Na letališčih, na France Fieldu ob Atlantskem morju in na Albrook Fieldu ob Tihem morju, stoji močna zračna sila. Zjutraj, preden smo odpluli v prekop, je stopilo na krog mnogo do zob obroženih vojakov, ki so se razdelili po vsej ladji. Zasedli so poveljniški most, strojni oddelek in krove za popotnike. Od mosta do strojev so napeljali svojo telefonsko zvezo Popotnikom so pobrali vse fotografske aparate, ker je prepovedano fotografirati. Vprašal sem narednika, čemu vse to. pa mi je odgovoril; »Računati moramo s sabotažo in vohunstvom. Ob zapornicah in jezovih že od leta 1934 fiatrolirajo vojaške straže. Zdaj pa na vsako adjo pride še posebna vojaška posadka, ki nadzoruje, da ne bi s krova kdo kaj vrgel v prekop. Nekoč smo prijeli že štiri vohune. Popotnikov, ki se imenujejo turisti, ne vidimo radi Skrivna policija prireja na nje večkrat svoje love. Pred kratkim smo poslali nazaj v Združene države nad 200 vojakov, ki so oostali sumljivi. Delavcem, ki delajo v prekopu pri utrdbah, je prepovedano iti iz območja prekopa.« Nad nami privrši cela jata naglih letal tipa Curtis. »Največja nevarnost za nas je,« je dodal narednik, »nepričakovan zračni napad na nasipe in odvodne kanale. Če se poruši jezero Gatun, bi se poaušil tudi Panamski prekop.« Kmalu so bili jezovi za nami. V daljnogledu sem od daleč zapazil šotore in vojaške barake. Urni motorni čolni, polni vojakov brze mimo nas. Pri Culebracutu nas pusti zadaj vojna križarka. Povsod delajo z v6o paro. Grade nove jezove, ki bodo velikanski. Od enega morja do drugega grade novo avtomobilska cesto, ki bo nadomeščala železnico, ko bi letalski napadi razdejali železniško progo. Narednik je še dejal: »Ta Panamski prekop je največje zmagoslavje in tudi največja skrb pri obrambi Amerike.« Zdi se, da se Amerika kljub silnemu oboroževanju ne počuti dovolj varno. Razumljivo je, če si skuša zavarovati svoje najbolj občutljivo mesto. Kdo hoče Ameriko napasti?« — Odgovora na to pa dopisnik ni zapisal. črnuče Katoliško prosvetno društvo na Črnučah priredi danes ob 3 popoldne skioptično predavanje o Palestini. Predaval bo vseuč. prof. dr. Andrej Snoj. Škofja Loka Na prosvetnem večeru v četrtek, 27. t. m. bo imel priznan politik iz Ljubljane predavanje o sodobnih problemih pod naslovom: Naša dolžnost v sedanjem času! Obeta se nam živahna gradbena sezona. Mnogo stavb je še iz lanskega leta nedovršenih in so se začela započeta dela nadaljevati. V kratkem se prične tudi asfaltiranje ceste iz kolodvora v mesto. Če ne bo kakih nepredvidenih ovir, se bo v kratkem začelo z gradbo poslopja za občinske in državne urade, kar je zlasti nujno radi pošte, ker mora biti primeren prostor radi avtomatske cen- Razglas licitacije Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Su-šaku dne 17. aprila ob 11 prvo javno ponudbeno licitacijo za oddajo gradbenih del pri gradnji nove uradove in ambulantne zgradbe Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Sušaku. Med razpisanimi gradbenimi deli so zapopadena poleg ostalih tudi dela iz umetnega kamna ter klesarska, tesarska, krovska in kleparska dela, ki pa se lahko ponudijo tudi posamič. Obenem s ponudbo je treba položiti tudi kavcijo kot jo določajo »Pogoji licitacije«. Brzo.avne, zapoznele ali nepravilno sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Podloge za sestavljanje ponudb se lahko dobe vsak dan pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Sušaku med uradnimi urami za Din 250-—. Podloge za sestavljanje ponudb pri posameznih obrtniških delih, t. j. brez statičnega računa in načrta, se lahko dobe za Din 50—. V Zagrebu, 20". marca 1941. Stev. 12.792-1941. Osrednji urad za zavar. delavcev frale. Na vidiku je ludi gradnja mostu čez Soro na Suhi. Cerklje na Gorenjskem Za zimsko pomoč se je pri nas nabralo 1100 kilogramov žita, 1200 kg krompirja in še nekaj drugih življenskih potrebščin, v denarju pa 4000 dinarjev. Nabrano so porazdelili med najpotrebnejše občane. Odprla se je tudi šolska kuhinja, kjer že dva meseca dobiva 90 otrok vsako jutro kruh in mleko. Materinska proslava bo danes, 25. marca, ob 3 popoldne v Ljudskem domu. Trbovlje V čast našim materam bo danes — na praznik — popoldne ob polštirih v Društvenem domu proslava z lepim sporedom, za zaključek bo mladinska opereta »Ali je kaj trden most?« Povabljeni vsi, posebej pa še matere 1 Ptuj Razstava slovenske umetnosti gre proti koncu. Klubu slovenskih akademikov v Ptuju smo še posebno hvaležni za srečno misel prirediti skupno razstavo slovenske likovne umetnosti. Ker podobne razstave verjetno še dolga leta ne bo več v Ptuju, si bo po pravici vsakdo očital, če bo prezrl to ugodno priliko. Razstava bo odprta od 8 do 13 in od 2 do 6 v Narodnem domu. Ptujska gora Vneti smodnik je močno poškodoval po obrazu sedemletnega mlinarjevega sinčka na Slapah. Otroci so doma staknili količino smodnika ter ga izsuli na ogenj v alfo. Ker se smodnik ni takoj vnel, je mlajši bratec hotel podpihati, medtem se je zgodila nesreča. Angel varuh ga je varoval, da ni trpel tudi na očeh. Na praznik Marijinega oznanjenja bo v Marijinem svetišču na Gori tudi ob pol 9 sv. maša. Popoldne po večernicah bo sprejem in posvetitev članic in naraščaja DK, nato bo pa društvena prireditev Marijine družbe s srečolovom za prenovljeno društveno zastavo v društveni sobi v župnišču. Na Jožefovo je bil krasen pomladanski dan. Zato je že na prvi romarski shod prišlo izredno veliko romarjev. Posebno velika stiska je bila tudi pri spovednicah. Učiteljski izpit je naredila minuli teden v Mariboru tukajšnja učiteljica gospodična Brumec Anica. Čestitamo! Za »težko jurčke« je bil okraden v noči od četrtka do petka v gostilni Mesarič, Fric Jakob, kmet iz Kočic. Radeče Nedobrodošli nočni obiski. V noči od sobote na nedeljo so neznani tatovi vdrli v jedilno shrambo g. Lozarja, upokojenega žandarmerijskega vodnika z očividnim namenom, da se polaste eventualnih življenjskih potrebščin Toda zaradi pičle zaloge živeža, nahajajočega se v shrambi, niso prišli na svoj račun in tako so mogli odnesti le par kosov perila, nekaj ključev in par kilogramov masti, — Mnogo večjo škodo pa so povzročili »prijatelji« luje imovine v isti noči šolskecpu upravitelju na radeški osnovni šoli g. Kmeclu. Iz stanovanjskih prostorov so mu pokradli več obleke, obuval, čevljev, damsko ročno torbico, v kateri je bilo v gotovini 400 dinarjev, nahrbtnik. Vse ukradene stvari so vredne okrog 4000 din. Po zunanjih znakih spdeč sklepajo tukajšnji orožniki, ki so imeli z izsledovanjem tatov zelo pogostih škodljivih gostov v zadnjem času v naši občini, mnogo posla, da so drzni vlomilci izšli iz domačinov, katerim so dobro poznane razmere in okolje v okradenih poslopjih. Materinska proslava. Na praznik Marijinega Oznanjenja priredi »Kmetska knjižnica« «v Radečah materinsko proslavo z izbranim sporedom. Vstopnine ni. Vabljenil Griže V počastitev nebeške Matere in tudi naših zem-skih mamic bomo igrali na praznik Marijinega Oznanenja v Piklnovi dvorani lepo dramo: »Po trnju do cvetja«. Začeli bomo z igro točno ob pol 4 popoldneč Iskreno vabljeni! Zbor vojnih invalidov v Celju V nedeljo dopoldne so zborovali v Celju vojni invalidi in njih vdove iz celjskega okraja. Velika dvorana Narodnega doma je bila do zadnjega kotička polna. Občni zbor okr. odbora Združenja vojnih invalidov so počastili s svojim obiskom g. župan dr. Voršič, okr, podnačelnik g. dr. Otrin, zastopniki vojaške in civilne oblasti in Združenja rezervnih podčastnikov ter zastopnik predsednika okrož. sodišča sodnik g. dr. Papež. Iz poročil predsednika Orla, tajnika in blagajnika Kovača ter predsednika Oblastnega odbora Štefana Matka iz Ljubljane, smo videli, da je imelo Združenje mnogo dela za zboljšanje položaja svojih članov. Obširneje smo že poročali v ponedeljski izdaji »Slov. domač Posebno važna točka zborovanja je. bila ustanovitev zdravstvene zadruge v Celju, kjer bodo dobivali brezplačno zdravljenje vsi vojni invalidi in njih svojci. Pred zaključkom ohčnega zbora so invalidi sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, cla se finančni minister pooblasti, da izda poseben ukrep za izdajanje izrednih podpor, kakor jih prejemajo državni upokojenci. V upravni odbor 60 bili izvoljeni gg. Orel, Blagotinšek, Kovač, Žnidarič in Aubreht; v nadzorni odbor pa gg. Kuhar, Deržek in Slana. V bodoče se bo združenje trudilo, da uveljali brez,-plačno zdravljenje vojnih invalidov v zdraviliščih Dolenjske Toplice, Rogaška Klatina in na morju, ter na spremembi uredbe o bolezenskih invalidih. Na zborovanju je članstvo poudarilo važnost enakopravnega Združenja vojnih invalidov kr. Jugoslavije in izreklo nezadovoljnost s cepljenjem. Pri slučajnostih je članstvo obravnavalo druga pereča vprašanja, med drugim tudi o voznih olajšavah na železnici in na avtobusih poštne direkcije. Nekaj članov se je pritožilo, da ne dobe polovičnega popusta na poštnih avtobusih Šmartno ob l'aki, Gornji grad, Logarska dolina. Tu so velike razdalje. Predsednik oblastnega odbora je pojasnil, da invalidom pripada tudi na teh avtobusih po zakonu polovična voz-nina ter da ba o tem moralo izreči besedo ministrstvo. Zborovanje se je zaključilo opoldne in je bilo izraz velike zavednosti članstva te močne patriotične, nacionalne in narodnoobrambne organizacije, ki šteje danes že 120.000 članov. Otroški kotiček« Carična Vesna 51. Labodka jo telaži: »Vesna, za vse boš bogato poplačana.« »Ne, gospa, ne iščem plačila, samo težko mi je slovo iz moje domovine,« je odvrnila Vesnn in se poslovila. Jokajc ie stopila Vesna h kozliču in mil povedala svojo usodo. »Glej, ljuba moja, tudi jaz sem ob svobodo. Samo en dan v življenju bi bil rad svoboden,« jc kozlič položil carični. Šmarje pri Ljubljani Prosvetno društvo v Šmarju priredi danes po nauku v domu Materinsko proslavo. Nastopijo naši mali s petjem, deklamacijaiiii in dvema kratkima igricama. Vljudno vabimo matere, da pridejo pogledat prisrčen nastop naših najmlajših. Na prvi pomladanski dan je umrla kol žrtev materinstva ga. Marija Gruden. Njen pogreb je pričal kako je vsa okolica sočustvovala z njeno materjo, ki je ostala sama, ter možem in 19 mesečnim sinčkom. Rajna gospa je kot dekle z veseljem delovala v Prosveti v draniatskem odseku. Naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik. Žalujočim naše iskreno sožaljel Zahvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih izkazali toliko iskrenega scSutja, ko nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in zet Joško Senica posestnik na Senovem Predvsem se zahvaljujemo č. g. vikarju Videčniku, ki ga je obiskoval v njegovi bolezni ter ga s sv. zakramenti pripravil za večnost, g. dr. Benedičiču, ki mu je z vso ljubeznivostjo in lislužnostjo lajšal njegovo težko stanje, dalje gasilski četi na Senovem, ki mu je postavila častilo stražo ob mrtvaškem odru in ga na njegovi poslednji poti v tako častnem številu spremila. Isto zahvalo tudi gasilski četi v Rajhenburgu in na Malem Kamnu, kakor tudi rudarski godbi. Dalje naša najiskrenejša zahvala g. konz. svetniku Tratniku za žalili govor ob odprtem grobu. Končno tudi vsem, ki so nam poslali brzojavna in pismena sožalja, kakor tudi za številne vence in cvetje, ki ga je pokojnik tako ljubil. Vsem, prav vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izkazali iskreno sočutje, iskreni Bog plačaj! Senovo, dne 23. marca 1941. Žalujoči: Ivanka, žena; Joško in Mihcc, sinova; Ana Ronira, mati; ing. Ludvik, brat; Iška, svakinja — in vso ostalo sorodstvo. Grazia Deleddai 19 Marianna Sirca S takimi pripombami jo je le vznemirjal. Mogoče so bile to le navadne šale, a vsakokrat ko ga je zagledala, ji je začelo utripati srce. V pogovorih še nikdar nista izrekla Simonovega imena. , , . , , , Ko je Sebastiano odšel, je Fidela zaprla vrata; večer je obetal, cla bo žalosten. Sicer je bilo vedno tako, tudi takrat, ko je živel kanonik. Ko je šel k polnočnici, ga je spremljaj služabnik in ni dovolil, cla bi se mu pridružili ženski, ali da bi povabili v hišo ljudi. Ko se je vrnil, se je tešč umaknil v svojo sobo. Res je, da se Marianna ni nikdar zabavala, niti takrat, ko je imela šestnajst let. Po večerji je sedla k ognjišču. Zdolo se ji je, da jo zebe. kljub temu, da jo je obkrože-val rdeči sij plamena, ln zdelo se ji je, da je še deklica, clu čaka skrivaj na strica, in upa, da pripelje koga « seboj in da bodo praznovali božič, kot v drugih krščanskih hišah. Spomnila se je, da je nekoč spremljal Simone kanonika k polnočnici; a ko sta se vrnila, je prosil, naj mu dovoli, da gre k svojim sorodnikom. Več se ni spomnila. Sicer ji ni ugajalo, spominjati se onega časa, ko je bil Simone šc hlapec, lakrat je bil drugačen; jionižen in pohleven. Ko je Fidela končala svoje delo, je za-pahnila vrata in se vsedla na tla pred ognjišče. Marianna je dvignila obraz, opazovala na steni veliko senco Fidelinega orlovskega obrisa in grenko rekla: . »Kako se žeiistvo zabava na ta praznif-ni večer, teta FidčU »Ti si kriva, Maria! Ti nisi rojena za je-fieljo!« »Kaj naj bi morala storiti?« je vprašala resno, upoginajoč glavo. »Pa vi, ali niste bili nikdar veseli?« »Marianna. moja usoda ni bila tvoja. Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi gotovo ne živela takega življenja kot ti«. »Povejte mi, kaj bi storili?« Ker se je služkinja obotavljala odgovoriti, se je Marianna ujezila. »Vi bi se poročili. Io je vse, kar mi hočete vedati. Ali je to zabavno? Da, kajti, nocoj bi moj mož povabil prijatelje, ki bi peli in se upijaniii; midve pa bi še ves sveti dan. morali nalivati vina. To bi bilo vse.« »Ne tako, Marianna! čuteč mož, dober mož je pač ženi nekaj drugega«. »In kje najdete takega dobrega moža? Mene nihče ne mara«. Tedaj jo je pogledala služkinja z očitkom v očeh. »Ne žali Boga! Ti. Marianna, si tista, ki nočeš. Jaz sem tvoja služkinja in bi ne smela tako govoriti. A to noč se je rodil Kristus, ki "e rekel, da smo pred njim vsi enaki. Dovoli 'ariamna, da ti nekaj povem: Ti si zaprla svoje srce kot škrinjo. In kaj je v njem? Ti sama. In to te teži«. Prvi hip Je Marianna ponosno dvignila obraz in njene trepalnice so nalahko zatrepetale kot tanke peruti drobnega ptička. Toda mahoma je občutila v srcu težo, ki preti, da ga bo strla. Tedaj se je njena skrivnost dvignila do grla; zdelo se ji je. da jo bo zadušilo. Sklonila je glavo in tenčica solz se je vžgala v njenih očeh. Solze ljubezni, poniževanja in obupa. Sedaj ni pričakovala nikogar več, le njena skrivnost je težila njeno dušo. Včasih se ji je zdelo, da Simona sovraži. Zakaj je stopil v njeno življenje? Vzel ji je mir in |K>nos prav tako kot ukradeno jagnje iz ovčarnice ln vrnil se je v gozd, da se skrije. Vsako nedeljo zjutraj je videla v cerkvi i? Simonove sestre, ki so klečale na golih tleh? Dve sta bili spredaj in dve zadaj in za njimi najstarejša, kot da bi druge nadzorovale. Vse so bile oblečene v črnordečo obleko, s črnim ivokrivalom na glavi, ki je zakrivalo prpzorno nledoto njenih lic. Molile so rozini venec, ki so ga s trdimi prsti počasi obračale. Prvi dve sestri sta bili drugima dvema tako podobni kot, da sta dvojčki. Mariannu je pokleknila poleg zadnje sestre, kot da je tudi ona iz iste družine. Njeno Njeno srce je utripalo in vsa njena postava se je tresla kot struna od samega hrepenenja, da bi se približala sestram in vprašala po Simonu. Ko so se sestre obrnile, cla jo pozdravijo, se ji je zdelo, da vidi njegove oči v daljavi, v vodnjaku sanj, v trpljenju. A ni se upala povprašati po njem in odšla je navidnezno mirna, zaprta v svoji ljubezni, ki se ji je z dneva v dan pretvarjala v bolest. Če bi bil Simone hotel, bi že našel priliko in pogum, da bi ji |K>slal sporočilo. Mož ki resiiično ljubi, nc more živeti tako, oddaljen in tih kot mrlič. In tisoč nemirov je brenčalo v njej. V njeni duši so plavale strašne prikazni, temne kot oblaki, ki se neprestano dvigajo nad goro. Nato se je nenadoma vse zjasnilo. V spomin so ji stopile njegove besede, kot veter veselju, ki prinaša jasno zoro in tipanje. Navdala jo je gotovost, da bo prišel; dvignila je obraz kot, cla posluša: zdelo se jc ie. cla sliši njegov korak, ki hodi sam po dalj nem svetu, du bi se ji približal. In ču j t Medtem ko je dekla še neka j mrmrala, česar ni več poslušalo, se jc približal neki korak. Radi snega je bil zamolkel, toda ga je kljub temu razločevala. Vsa omamljena je skočila pokoncu, a se je morala nasloniti z roko na zid, da ni padla. Ko se je hotela približati vratom, je bila služkinja že pripravljena, da jih odpre. Toda Ma- rianna jo jc dohitela, jo zgrabila za roko in jo tako prisilila, da sc je utavila. »Teta Fidela, pustite, cla odprem jaz... in ne zmenite se zato, kdo pride. Teta Fidela, napravite mi uslugo...« Njen bledi obraz, teško dihanje in proseči glas, jo je jasneje izdajalo kot beseda. I" idela je skušala biti močnejša od Ma-rianne, kajti čutila je, dn je mož, ki ga gospodinja pričakuje, njen sovražnik. »Marianna, pazi! Sva dve samotni ženski!« Tedaj se je Marianna po tolikih letih prvič uprla. Ljubezen ji je podelila skoro brutalno moč; služkinjo je puhnila do stopnic. Njen glas se je tedaj spremenil. S zagrljenim in go-sfKHlujočim glasom je reklu: »Pojdite! Jaz sem gospodinja«. Nikdar ni "mogla pozabiti stojjinj, ko je služkinja stopnla po stopnicah in |>o sobi. Marianna je imela vtis, da se poni težo, njenih korakov trese vsa hiša. Vrnila se je na dvorišče, a vrat ni takoj odprla; skoro da se je bula. Od vrat so odmevali lahki, a slišni udarci. Ponižen glas je dvakrat klical: »Marianna! Marianna!« Le še trenutek, in dolga bolečina ter dolga zima l*)sta minili. Luna je že svetila in slav-ček jc pel Tedaj se je zdelo, da so sc vruta sama odprla, dd jih je otvorila skrivnostna moč, ki je med dvema zaljubljencema odstranila vse ovire. Vstopil je Simone: visok, črn, v zasneženem plašču. Vstopil je odločno kot nekoč, ko sc jc vračal iz ovčarnice ali od polnočnice. Sel je naravnost v kuhinjo. Ozrl sc je okrog, kot cla bi se hotel prepričati, 'ali sta sama; natcS si je snel suknjo, jo obesil v bližino ognjišča, kot je delal takrat, ko je bil še hlapec; snel si je vlažno in napeto torbo ter jo lioložil na tla. Ko se je dvignil, so se mu oči od veselja zableščale. MALI OGLASI V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjslcl oglasi 2 din. Debelo tiskana naslovna beseda se računajo dvojno Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi sa plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja sa računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovora glada malih oglasov treba priloiltl znamko. 1 Službi B Dobe: Mladega Žagarja in deklo sprejmem. Porcnta. Za-voglje 9, Dobrunje. B siiižte B Itteio: Fotografski pomočnik išče službo. Nastopi lahko takoj. Markovič Alojz, Ljubljana Vil., Vodnikova 35. Hlapec vajen konj ali prevozništva, močan, vajen vseh kmečkih del, lftče dobro službo. Ponudbe z navedbo mesečne plače poslati v upravo »Slovenca« pod »Priden« št. 4504. lU.IMHII Trgovskega vajenca sprejmem. Stanko Pečnlk, trgovec, Stožlce 175, Je-žlca. Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Hrana In stanovanje v hiši. — Kranjc Franc, Na Peči št. 32, Ljubljana-Moste. Lep in lahek zaslužek nudimo poštenim osebam. 33'/i provizija. Sprejme-inemo tudi potnike. Samo pismene ponudbe s priporočilom župnega urada poslati na Upravo ilustriranega tednika Družina v Celju. Čevljarja sprejmemo. »Trlumf« Miklošičeva 12. KnHoc Cerkvene pesmi Ivana Zupana, v dveh različnih Izdajah, so poceni naprodaj v Jugoslov knjigarni v LJubljani. B Oblačila B Bluze in otroške oblekce Več bluz od 40 do 60 din. In letnih otroških obleke od 20 do 65 din na zalogi v trgovini »Sik«, LjuUJJa-na, Miklošičeva 18. JiflplltfO| Vsakovrstno zimo SREBRO - PLATINO BRILJPNTE tHORRGDE »BURJI RUSIHE bisere i.t.d. sthriihke h mote tcr umetnine POHRJVlijIH CErtflH ITRRR TVRDKO J«EBERLE UUBUflNR.TVRiEVA 2 Zastopnika Dva vajenca - pikola sprejme takoj restavracija hotela Union v Celju. Starost dc 15 let. Radio »Tefag«, »Lorenz«, prvovrstni, po ugodnih pogojih. Stare aparate vzamemo v račun. Nova trgovina. Tjrševa 36, nasproti Gospodar, zveze. za nov, dobro ldoč artikel (večna blazinica za štamblljke), sprejmem. -Velika možnost dobrega in stalnega zaslužka. — Prednost akviziterjl, ki so dobro uvedeni po pisarnah. bankah, uradih in trgovcih. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dober zaslužek« št. 4483. rnTTTTTTl Semenski oves grahoro, črno deteljo ln banaško lucerno ter semenske trave dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tv. Fran Pogačnik. Ljubljana, Tjrševa cesta št. 33 Iftvto-motorB Fiat avto - limuzina dobro ohranjena, sedaj sanitetni voz, pripraven za preureditev v šestse-dežno limuzino ali tovorni voz. naprodaj. Prostovoljna gasilska četa Celje. Pridno dekle prejmem takoj v cvetličarno. Naslov v upravi Slov.« pod št. 4485. Postrežnico prejmem Za Bežigradom Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 453». Dobiva se v vseh strokovnih tjgovinah. nadomešča popolnoma in poceni RUSKI CAJ čaj „Jugobilje" B.B.l. Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUGOBILJE", veletrgovina Beograd, Ivankovačka ulica 25 Iščemo rajonskega zastopnika. + Umrla nam je po dolgi bolezni naša draga žena. mama, slara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Marija Culkar roj. Avšič 23. marca, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 25. marca 1941 ob pol fi pop. z Zal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, 23. marca 1941. Žalujoča rodbina Culkar in sorodstvo. Krojaškega pomočnika za fino delo sprejme takoj Gračner, Ljubljana, Malgajeva 2. Brivec ki ima svojo koncesijo, dobi lokal z nekoliko vrta. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4502. Dva mizarska pomočnika za pohištvo, samostojna, z večletno prakso, sprejmo I. černe, pohištvo, Vtžmarje-St. Vid n. Ljubljano. Samostojna kuharica do 35 let, ki razume vsa hišna dela, dobi stalno in dobro službo. Nastopi so lahko 1. ali 15. aprila k družini štirih oseb. Po nudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra služba« 4503. Šivalni stroj malo rabljen, ugodno pro da Nova trgovina, Tyrše va 3 6, nasproti Gospodar ske zveze. Sndic Fige za žganjekuho, po naj nižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, telefon 26-07. |PBimt| Nakup in prodaja vseh vrednostnih papirjev, Vojne škode ln dr. Izvršite najugodneje i menjalnici F. Ramovš Ljubljana, Miklošičeva c št. 17. Telefon 41-20. — Istotam se proda hranilna knjižica Okrajne hranil niče Ormož (večji zne sek). Kupuje — prodaja Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor Redka priložnost! Pisalni stroj v kovčegu. najnovejši model, še popolnoma nov, takoj zelo ugodno proda Kovačič, Cigaletova. 11. Posestva Prezračevalec rabljen, za prostornino 16 m', kupimo. - Ponudbe na Dolničar & Klchter, LJubljana. Vsakovrstno } zlato kupuje l po najvigjib cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica it. S »REAlITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je eamo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavna poŠt« Telefon 44 - 20 Stavbno parcelo v Kranju — prodam za 32.000 din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4508 Hiša v Št.Vidu dve dvosobni stanovanji s prltlkllnaml, vodovodom ln elektriko, naprodaj. -800 m* vrta. Zelo lepa lega. Cena 250.000 din. Prodaja : Zajec Andrej posredovalnica nepremičnin, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 10, telefon 35-64. Stanovanje : Vlžmarje št. 78. tel. 768 St. Vid. Več voz gnoja proda Iskra, Vič. Česen, čebulo in čebulček nudi Sever & Komp., LJubljana. Vezalke kupite najugodneje pri: »Trlumf«, Miklošičeva 12. Železna ograja ln železna vrata, dvo-krllna, velika, z vratcl, zaradi prezidave naprodaj. Illšnlca, Kolodvorska ul. 11. Kovčegi, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniki, gamaše, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 Kompletno napravo tvrdke Gellert za izdelovanje in konser viranje sladoleda ugodno proda saščičarna KOŠAK Ljubljana, Prešernova ul. ITIU. 2 9 5 1 DRVA IVKHVIM ooucnjska c c »ta Trgovska hiša enonadstropna, s tremi trg. lokali ln več pisarniškimi lokali, naprodaj v centru LJubljane, Tjrševa cesta. Cena 2,800.000 dinarjev. Prodaja : Zajec Andrej posredovalnica nepremičnin, LJubljana, Tavčarjeva ulica 10, telefon 35-64. Kupujem vreče ln vse vrste odpadke (krojaške, volnene). - A. Grebene, Stari trg 32 ln Tjrševa c. 36. Vsakovrstno zlato briljanle in srebro kupuje po oafvišjib cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3 Kupim dobro ohranjen velik trgovski pult, vitrine, ste-laže 1. dr. Ponudbe pod Kovačič, - poštni predal 272. Parcele v Slškl, med remizo ln policijsko stražnico, naprodaj po ugodni ceni. Zelo ugodna lega, ob tramvaju. PARCELE v St. Vidu ln Vlžmarjlh. PARCELE na Viču, v bližini tovarne »Pekatete«. PARCELA ob Celovški c. pri remlzl. Prodaja: Zajec Andrej posredovalnica nepremičnin, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 10, pritličje. Telefon 36-64 (začasno). Stanovanje: Vlžmarje 78, telefon 768 St. Vid. Vila na Bledu 5 minut od postaje Bled-jezero, enonadstropna, z manzardo, z devetimi sobami, naprodaj. - Poleg vile lovska koča. Zemljišča 4681 m'. Cena 400.000 dinarjev. VILA NA BLEDU 5 minut od pošte, enonadstropna, podkletena, z devetimi sobami ln prltlkllnaml. — Kompletno opremljena z ameriškim borovcem (Clberl). Park meri 1400 m'. Vila Je popolnoma prenovljena ln v najboljšem stanju. Cena 450.000 din. VILA NA BLEDU 2 minuti od postaje Bled-Jezero. Enonadstropna, nekak penslon, s 13 sobami. De)no opremljena. Park meri 1965 m". Cena 270.000 din. Prodaja: Zajec Andrej posredovalnica nepremičnin, LJubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 35-64 (začasno). Dvostanovanjska hiša v Zalogu, 5 min. od po staje, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4496. Krasno posestvo z vpeljano trgovino ln t itelom, vse v najboljšem ■tanju, naprodaj za dva do tri milijone. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod • Savinjska dolina« «116. Hišo do 200.000 din kupim v Ljubljani ali okolici. Ponudbe v upravo »Slov;« pod »Plačam takoj« 4506. Enodružinska hiša gospodarsko poslopje ln 1580 m' zemljišča, ob gl. cesti, blizu Ljubljane — naprodaj za 50.000 din. Gospodar Ljubljana, Za-lokarjeva 2. Parcelo do 600 m2 proti St. Vidu, Mostam, D. M. v Polju, proti Je-žlci aH pa na Kodeljevem kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Takoj plačam« št. 4506. Naprodaj posestvo z gostilno, mesarijo ter primernim lokalom za trgovino, na zelo prometnem prostoru -tik farne cerkve Sv. Marjete ob Pesnici blizu Maribora. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. BStanovaniaB Oddale: Lepo stanovanje 2 sobi, kabinet, kopalnica, oddam s 1. aprilom. Povšetova 71, Kodeljevo. Dvosobno stanovanje s prltlkllnaml v St. Vidu pri Lukovicl se odda takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4304. Prima jabolenik naprodaj v sodih od 300 litrov. And. Suppanz, Maribor Aškerčeva ulica 3. Telefon 21-10. Citajte »Slovenca« Odpadke cunj, papirja vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni ceni. B. Zeleznik, Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16, ln v nakupovalniel Maribor, Kopališka 28 ter vogal Ptujska—Tržaška (hiša Gustlnčič). Telef. 27-43. Stasbtt Trobento B in A (ne jazz) kupim do 600 din. Dolničar, Nova knjigoveznica, Gosposvetska cesta 13 - Kolizej. Rouw Dame! Specialno barvanje las in trajna ondulacija na barvane. lase z električnim ali brezelektričnlm aparatom, kl ne kvari las niti barve, strokovno izpopolnjeno v salonu Jože Strgar Miklošičeva cesta, pri kolodvoru. — Cene zelo solidne. V globoki žalosti naznanjamo, da nas je po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, za vedno zapustila naša ljuba, dobra, skrbna soproga, mama, stara mama, tašča, gospa Ogopelec Dne 23. marca smo jo položili k večnemu počitku. * Žalujoči ostali Umrl je dober mož, gospod Feliks Mahor bivši član načelstva Ljudske posojilnice in njen večletni blagajnik Ohranili ga bomo v častnem spominu! V Celju, dne 24. marca 1941. Ljudska posojilnica v Celju S težkim srcem naznan jam vsem, ki ste poznali mojega srčno dobrega moža Feliksa Mahorja učitelja v p. in bivšega dolgoletnega blagajnika Ljudske posojilnice v Celju, da ga je Vsemogočni poklical danes ob 8 zjutraj k Sebi v lešpe življenje, v 83. letu starosti. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo 26. marca ob štirih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v rodbinski grob. Prosim, molite zanj! V Celju, dne 23. marca 1941. Roza Malior-Miklavec, učiteljica v p. Za jugoslovansko tiskarni v Ljubljani: Joži KramariŽ Izdajatelj: Inž. Jože Sodja *!rei*"**f: Viktor ConM? t L1UBL14NA Ivan Lukačič (1574-1648) H koncertu slov. glasbenega društva »Ljubljane« Pri koncertu dne 31. marca t. 1. v tukajšnji stolnici bo izvajalo slovenskega glasbeno društvo »Ljubljana« v prvem delu Lukačičeve motete. Ivan Lukačič se je rodil v Sibeniku. Po zapisku župnijskega arhiva splitske stolnice se je Lukačič »približno 74 let star preselil s tega sveta na boljši svet«. Ta zapisnik je iz leta 1648., zaradi česar smemo trditi, da je bil Lukačič rojen 1. 1574. Kje je Lukačič končal svoj študij in se glasbeno izobrazil, ni mogoče 'ugotoviti. Znano je le, da je dosegel izobrazbo »baccalaureusa« v Italiji, kjer je najbrž Študiral tudi glasbo in dosegel naslov »magister musir.ae«. Stopil je v samostan frančiškanov in dosegel med splitskimi redovniki velik ugled. Že pred letom 1020 jo poslal »regens cbori« v splitski stolnici in je to službo opravljal do konca svojega življenja. Lukačičeve skladbe spadajo po obliki in stilni svojstvenosti v literaturo duhovnih koncertov, solističnih motetov s spremljavo generalnega basa, ki so se začeli izvajati s pojavo Ludovika Viadane »Ccnto concerti ecclesiastici«. Lukačičevo delo je prvi znani primer hrvatskega ustvarjanja na polju staro figuralne glasbe in je zelo važen za zgodovino hrvatske glasbe in kulture. Ker je živel Lukačič v Splitu, se zaradi skromnih razmer ni posvetil komponiranju večjih glasbenih dol, temveč je ostal pri delih malega formata, ki pa ne zaostajajo za splošnim glasbenim nivojem takratnega časa. Dokaz temu so njegovi moteti, ki so kot živa umetniška dela še danes sposobna, da neposredno govore človeku naših dni. Ivana Lukačiča je našel in ga v stilsko kritični izdaji z odlično in temeljito šludijo opremljeno obelodanil docent za muzikologijo na zagrebški univerzi dr, Dragan Plainenac, iz katere knjige so tudi ti podatki vzeti. Letošnji materinski dan Po slovenski zemlji se bodo te dni razni šolski odri, mladinske organizacije, prosvetna društva itd. kar kosala med seboj, da bi čim lepše in dostoj-nejše proslavili praznik materinstva. Materinstvo ima v tem strašnem razdobju zgodovine, ko se rušijo temelji tisočletnih kultur in butajo valovi »novega duha« in »novega reda« tudi že ob družinska ognjišča, še prav posebno globok pomen. Na svoji XVI. materinski proslavi, ki jo priredi Krščansko žensko društvo v petek, dne 4. aprila ob 7 zvečer v ljubljanski operi, bo o materinstvu naših dni imel globoko zasnovan govor dr. Stanislav Žitko, slavnostnemu govoru pa bo sledila uprizoritev nove gorenjske narodopisne igre »Zakleti grad Peričnik«, ki jo je nalašč v ta namen spisal Mirko Kunčič, za alt in baritov solo, otroški enoglasni zbor in klavir pa uglasbil Al. Mav. Letošnja uprizoritev obeta po slikovitosti prizorov in razgibanosti dejanja prekositi vse dosedanje uprizoritve. V igri nastopi okoli 60 malih in velikih igralcev, med njimi tudi več članov »Frančiškanske prosvete«. Delo bo režiral član dramskega gledališča gosp. Jerman, vse priprave pa so v rokah požrtvovalne gdč. Vencajzove. Na to zanimivo prireditev opozarjamo že zdaj in priporočamo, da si vsak pravočasno nabavi vstopnice, kakor hitro bodo na razjjolago v predprodaji. Gore in versko občutjo Znan izrek je, da se v gorah nauči moliti tudi najhujši brezbožnik. Ni čudno, saj tu človek najmočnejše občuti svojo nemoč nasproti ogromnim silam narave. Tu odpade občutje vsegamogočnosti človeka, ki prevzema množice plitko mislečih meščanov, tu doživlja človek veličastvo tega, Česar človek ni ustvaril, tu začuti posameznik potrebo po nekem zaščitniku, ki je zmožen obvladati te ogromne sile. Zato je že marsikdo prišel do zaključka, da je možno res doživeti versko občutje prav v gorah in da je ljubezen do narave v svojem bistvu religiozna razpoloženost človeške duše. Med vrstami alpinistov je mnogo velikih katoličanov, tako med Slovenci, kakor tudi drugod. Znano je, da navedemo le en primer, da je bil pokojni papež Pij XI. sam aktiven alpinist, ki je prebil nešteto dni v divji in veličastni gorski naravi. Literatura o gorah in verskem čulu je, obilna. Pa tudi upodabljajoči umetniki so prečesto stav-ljali v zvezo svoje odnose do gora z vero. Med Slovenci je tak versko navdahnjen umetnik Skalaš Slavko Smolej, ki je v svojem predavanju »Barve v gorah« podal svoj pogled na naravo, v kateri vidi božjo stvaritev, v gorah pa oltarje božje. Njegov nazor je prost navzetih in vsiljenih misli, on je prišel do svojega prepričanja popolnoma čustveno, zato tudi odseva iz vseh njegovih slik ljubezen do te narave. Smolej bo svoje predavanje ponovil v sredo, 26. marca, v frančiškanski dvorani. Z odobravanjem gledamo na to kulturno prireditev, saj nam oznanja pozitivne duhovne vrednote v času, ko so etična in verska Čustva po svetu teptana in ko se skuša uveljavljati nasilje nad vsem, kar cenimo kot sveto in vzvišeno. i * 1 Umetnostna razstava srbske tn slovenske »Lade« v Jakopičevem paviljonu vzbuja med ' umetnost ljubečim občinstvom veliko zanima nje. V njej razkazuje nad 120 del 16 skrbskih in 19 slovenskih slikarjev in kiparjev. Radi raznolikosti umetnin tako po tehniki kakor tudi po vsebini je ta razstava zelo poučna. Zanimiva pa je tudi radi složnega sodelovanja starejših in mladih umetnikov, ki so po stilu sicer razlikujejo, a jih navdaja ena želja, da pokažejo kulturno sodelovanje med Srbi in Slovenci. Naj bi nihče ne zamudil priložnosti, da si ogleda razstavljene umetnine, saj pričajo v teh negotovih časih o naši skupni želji, da se v miru posvetimo svojim svobodnim kulturnim težnjam. j Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo v četrtek. 27. t m. ob 8 zvečer imelo svoj redni letni občni zbor in sicer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Udeležba je za vse čln-ne obvezna. Zato vabimo vse člane, da se občnega zbora gotovo udeleže. 1 Dar. Gospod Tobolevvicz Maks, zasebni uradnik, stanujoč v Ljublj'ani Pod Rožnikom cesta XII/11, je daroval Rdečemu križu v Ljubljani za človekoljubne namene društva 100 din, Iskrena hvala. 1 Drevi ob 8 vsi v Frančiškansko dvorano! Šentjakobčani liprizore tragedijo »Via mahi« po istoimenskem znamenitem John Kniitelovem romanu, ki je v zadnjem času najbolj čitan. Predprodaja vstopnic od 3 popoldne dalje v Frančiškanski dvorani. I Slovensko zdravniško društvo t Ljubljani priredi znanstveni sestanek, ki bo dne 28. marca 1941 ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Spored: 1. dr. B. Derč: Kritični pregled dela v otroški bolnišnici. 2. dr. B. Grosman: Pljučna obolenja v zvezi z ušesnimi pri otrocih. 3. dr. L. Novak-Rejec:Demonstracija dermatoloških primerov. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci kliničnih semestrovl 1 Barve v gorah. Predavanje Slavka Smoleja pod tem naslovom je tako zelo dobro uspelo, da moremo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč da ga moremo označiti kot najboljše dosedanje alpinistično-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tega se ie odbor AK Skale odločil za ponovitev predavanja v sredo 26. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani. Opozarjamo že v naprej vse interesente, naj si nabavijo vstopnice v predprodaji v kinu Union, da se ne bo zgodilo tako kot zadnjič, ko je moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. 1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani priredi v sredo, dne 26. marca 1941 ob 8 zvečer v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj v Ljubljani članski sestanek, Na sestanku se bo razpravljalo o važnih obrtniških zadevah, Vabimo članstvo, da se sestanka polnoštevilno udeleži. 1 Za mestne reveže je podaril g. Stane Potočnik, viš. kontrolor drž. železnic, 200 din po posrečeni težki operaciji, ki jo je izvršil g. dr. Stanko Ilakovec v splošni bolnišnici. — Gosp. Ivan in Ana Sunara sta nakazala v spomin ge. dr. Kettichove 100 din, ge. Tonke Sunara 100 din, g. Dragotina Škarjice 100 din in v spomin g. Ivana Kavčiča 50 din; v počastitev spomina ge. Helene Suyerjeve so podarili 100 din najemniki hiše v Ilirski ulici 18; v počastitev spomina ravnatelja g. Lukana je rodbina dr. Lukanova podarila 100 din. — Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Združenje prevoznikov v Ljubljani opozarja vse svoje cenj. člane na glavno letno skupščino, ki bo dne 29. t. m. ob 19 v salonu pri Keršiču, Celovška cesta št. 36. — Uprava. 1 Občni zbor kinološke zveze. V nedeljo dopoldne je bil v Unionu občni zbor Jugoslov. kinološke zveze. Zborovanje je vodil predsednik odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, ki je pozdravil najprej zastopnika divizi jskega poveljnika kapetana dr. Sunaro, zastopnika banske uprave, načelnika gozdarskega odseka inž. Božiča ter delegate iz Zagreba. Z odobravanjem so zborovalei sprejeli predlog, naj sc pošljeta vda-nostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji, materi pokravitelja Nj. Vis. kneževiča Andreja. O delovanju društva je poročal tajnik T. Drenik, ki je navedel, da je mednarodno delovanje kinoloških zvez zaradi razmer hudo ovirano in da so bile razstave psov lani le v Nemčiji, na Madžarskem in Švedskem. Odpadel je tudi občni zbor mednarodne kinološke zveze in ga tudi letos ne bo. Tudi pri nas je delovanje kinološke zveze zaradi razmer v marsičem ovirano. Društvo ljubiteljev ptičarjev je kljub temu priredilo več tekem, prav tako pa se je udejstvoval Jugoslovanski klilb ljubiteljev brakov. Vsega skupaj imajo .vsa društva sedaj llt2 članov. Vseh društev je devet. Novih psarn je bilo lani prijavljenih 18, tako da jih je sedaj 150. Strokovni' glasili »Kinološki glavnik« in »Naši psi« ne izhajata več. Sledila so še poročila drugih odbornikov, nakar je odbnr dobil razreš-nieo s pohvalo. Pri volitvah je bil za triletno dobo izvoljen dosedanji odbor v celoti s predsednikom dr. Ivanom Lovrenčičem na čelu. Najnovejša poročila Naši državniki odpotovali v Nemčijo Celje Belgrad, 24. marca. m. Predsednik ministrskega sveta in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič in zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič sta nocoj odpotovala v Nemčijo. Dr. V. Maček — namestnik odsotnih ministrov Zu časa odsotnosti predsednika vlade Dra-giše Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča v tujini je Nj. Vis. knez Pavle imenoval na predlog ministrskega sveta podpredsednika dr. V. Mačka za zastopnika predsednika vlade, notranjega in zunanjega ministru. »Vreme« o odnosih z Nemčijo Belgrad, 24. marca. m. O ureditvi odnosov med Jugoslavijo in Nemčijo objavlja jutrišnje »Vreme« naslednje poročilo od svojega berlinskega dopisnika: »Politika razčiščevanja sosednih odnosov med Jugoslavijo in Nemčijo je v znaku obojestranskih naporov, da se točno opredeli položaj Jugoslavije tako v novih mednarodnih dogodkih, ki jih je pričakovati, kakor tudi njena vloga kot čuvarja poti z vzhoda na zahod v okviru bodočega miru narodov evropske zajednice. Ta vloga mora biti v znaku polne neodvisnosti jugoslovanskega naroda in njenega ozemlja. Ta naša neodvisnost, svoboda in naš mir bo ohranila modra politika sodelovanja in pomnjenja skupno s simbolom naše sile z našo vojsko: sporazum znotraj meja med brati, sporazum izven meja zaradi dobrih sosedskih odnosov. Močna in premišljena jiolitika na znotraj skupno z močno in premišljeno zunanjo politiko učvr-ščujejo notranji in zunanji mir Jugoslavije. Svojo željo, da ostane ob strani pri sjx>padili in da ostane nevtralna, je Jugoslavija uresničila. Nje pri tem ni vodilo nič drugega, kakor samo in edino naroden izrek: Tuje spoštujemo, svojega ne damo. Ze več let je iiila Jugoslavija deležna spoštovanja od najvišjih činiteljev sosedne Nemčije. Zavarovana od vseli strani «r> Jugoslavija lahko mirno posveti svojemu kulturnemu, gospodarskemu in socialnemu dviganju. Njeno državno vodstvo je v varnih rokah, lako, da Jugoslavija lahko hladno, brez vsakega strahu gleda na razvoj zunanjepolitičnih in vojaških dogodkov. Vojna se oddaljuje z naših meja ia Balkana sploh. Madžari o odločitvi jugoslovanske vlade Budimpešta, 24. marca. m. Odločitev jugoslovanske vlade so madžarski politični in diplomatski krogi sprejeli z velikim zanimanjem. V zvezi s tem [»udarjajo madžarski politični krogi, da je zelo značilno, tako za Madžarsko, kakor za Jugoslavijo, da sta obe državi v težkih in usodnih trenutkih prejeli enako odločitve, v katerih je prišlo do izraza njunno evropsko i>o-slanstvo. Isti krogi nadalje zatrjujejo, da je odločitev jugoslovanske vlade važna ne samo za usodo Jugoslavije, temveč tudi cele jugovzhodne Evrope. Modra in dalekovidna politika, ki jo pod vodstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla izvaja jugoslovanska vlada, je žnova utrdila ne samo mir v Jugoslaviji, temveč v vsej jugovzhodni Evropi. Jugoslavija lahko zavzema svoje dostojanstveno mesto v veliki tradiciji jugovzhodne Evrope in evropske zajednice sploh, mesto, ki ga jugoslovanski narod zasluži s svojo častjo, hrabrostjo in svojim velikim političnim smislom. Ileakciia v Budimpešti na odločitev jugoslovanske vlade je tem večja, ker /duj v Budimpešti predvidevajo še tesnejšo mudžarsko-jugoslovuiisko povezanost in sodelovali je. Dobro poučeni madžarski krogi poudarjajo, du je Jugoslaviji! dosegla s to svojo odločitvijo dva važna uspeha istočasno: prvi je solidarnost jugov/hodne Evrope, ki je dosežena. Istočasno so odpadle tudi vse trditve, da je bila ogrožena neodvisnost in svoboda držav jugov/hodne Evrope. Jugoslavija in Madžarska bosta v bodoč-nosti s svojo politično svobodo in nurodno neodvisnostjo /ugotovljeno prijateljsko sodelovanje še bolj pojačali ler se bo okoli teh prijateljstev ustvarilo prijateljsko sodelovanje vsega jugovzhoda. Jugoslavija s svojim stališčem predstavlja važno zgodovinsko dejstvo, s katerim je mir v tem delu Evrope zagotovljen. V Budimpešti so prepričani, da Im> |>o tem razdobju zunanjepolitična aktivnost pričela v življenju obeli narodov še pospešeno in plodonosneje, miroljubno, gosjiodarsko in kulturno aktivnost ter sodelovanje in to ne samo z velikimi sosedi, temveč tudi med Jugoslavijo in Madžarsko in se lw> to sodelovanje in prijateljstvo gradilo in utrjevalo v znaku čuvanja neodvisnosti iu svobode obeh sosednih narodov. Četrta obletnica prijateljskega pakta z Italijo Rim, 24 marca. m. Ob četrti obletnici bežigrajskega |>ukt,i o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo italijansko časopisje posveča uvodne članke. »Giornale dTtallu« prinaša na prvi strani članek pod naslovom »Velikonočni pakt«, v katerem pravi med drugim, da so s podpisom tega pakta končana nesoglasja in nasprotja v odnošajih med jadranskim sosedstvom. Zaradi tega je dobil ime Velikonočni pakt. la j>akt stoji čvrsto na sfx>lskein evropskem terenu. Belgrajski pakt se je pokazal kot pojiti ven, piše list, ne samo v odnosih obeli držav podpisnic, |irav tako tudi kot činitelj miru na evropskem jugovzhodu. Bolgari o Turčiji Sofija, 23. marca. m. Glede stališča Turčije v današnjem velikem svetovnem spopadu vlada v bolgarskih merodajnih krogih, kakor tudi v celokupni javnosti globoko prepričanje, da bo tudi ona sodelovala z Nemčijo knkor ostale balkanske države in da bo tudi ona v najkrajšem času določila svoje stališče. Ta trditev je osnovana na jHiročilili, |>o katerih se ni posrečilo Edenu, ki se je sestal v Saradžoglom na Cipru, prepričati turškega zunanjega ministra o potrebi vstopa Turčije na vrani Anglije. Poleg 'tega so v Sofijo prispele vesti n ne-napadanju med Turčijo ji Rmijo. Turčija je z Rusijo vzdrževala od Ataturka prijateljske odnose! Turčija dela na tem, da bi se ji posrečilo za vsako ceno ostati izven spopada in v glavnem ohraniti mir na Balkanu. Kar se tiče gr-ko-italijanskih spopadov tukajšnji krogi javljajo, da je malo verjetno, da bi se to rešilo mirno. Nemčija ln> posnusila likvidirati spopad na Balkanu in če ne bo šlo miruiin potom, bo nastopila z orožjem. c Sneg je v noči od nedelje na ponedeljek pobelil griče in hribe okoli Celja. V nedeljo in zadnje dni smo imeli toplo pomladansko sončno vreme, v nedeljo zvečer pn se je ozračje ohladilo in je začelo ponoči deževati, nato pa še snežiti. c Hmeljarji Iz celjskega in gornjegrajske-ga okoliša, šoštanjskega okraja in občin Maren-nerg, Mute, Vuzenice in Ruš pri Mariboru se bodo zbrali danes ob 9 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice, kjer bo ustanovni občni zbor Združenja hmeljarjev. c Važno za gospodinje! V Celje je prispel vagon dobrega krompirja, katerega bodo razprodali po nizki ceni Krompir bo za kuhanje in tudi za seme. Reflektanti naj se /glase v podružnici »Slovenca«, kjer naj prijavijo eventualno množino krompirja, ki bi ga kupili. c Tridnevna duhovna ohnovn /a nameščen-ke, uradnice in vsa ostala dekleta se prične v petek 28. marca ob 7 zvečer v kapelici pri šolskih sestrah. c Vola in telico je nekdo ukradel posestniku Počivavšku v Št. Petru pod Sv. Gorami v noči od 20. na 2. marec. Živinčeti je odpeljal s tovornim avtomobilom. Tatu so nn sledu. c Živa bakla. Pri Sv. Roku pri Rogatcu se ie vnela obleka pri štedilniku 12 letni Matildi Mordej. iDekle je bilo naenkrat v plamenih in je dobilo hude in nevarne opekline po spodnjem telesu, da so ga morali takoj pripeljati v bolnišnico. c Levo roko nad komolcem je odtrgal pri delu žerjav-stroj za nalaganje premoga v Pe-čovniku 29 letnemu rudarju Ivanu Petku iz Za-grada. Ul)Ogega delavca, ki trpi grozne bolečine, so pripeljali v celjsko bolnišnico. Maribor m Seja mestnega sveta bo v petek 28. marca ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici. Med drugim bodo na dnevnem redu vprašanja: uslužbenski davek mestnih uslužbencev za 1. 1041, uporaba ostanka proračunske rezerve za 1. 1940-41. uporaba socialne davščine, izredni draginjski prispevek mestnim uslužbencem v letu 1941, pogodba med mestno občino in Muzejskim društvom ter Banovinskim arhivom glede mariborskega gradu. m Dekliški krožek Maribor I ima jutri svoj redni sestanek s predavanjem g. prof. Zafošnika. Vse in točno I m Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 22 letni godbenik Kari Župec in Stanislava Stander-kerjeva, 13 letna hčerka tovarniške delavke. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožaljel m Predstojništvo mestne policijo v Mariboru opozarja, da se vršijo pregledi še nepregledanih motornih vozil iz Maribora 26. marca popoldne ob 15 v garažah mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. m Občni zbor mariborskih dobrovoljerv. Red-dni letni občni zbor mariborske okrajne organizacije dobrovoljcev se bo vršil v nedeljo 30. marca ob 9 dopoldne v restavraciji Grajske kleti. m Dravinjske doklade za otroke so dobili delavci v tovarni Ilutter. To doklado bodo prejemali vsi delavci ne glede na to, koliko dni so v tednu zaposleni. Delavci od 1 do 3 otrok b^do prejemali mesečno 30 din. oni s 4 otroki 40 din, s 5 ali več otroki pa 50 din na teden. 10 let dela za gluhoneme Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani obhaja te dni desetletnico svojega uspešnega dela in bo proslavilo ta lepi jubilej na praznik ob pol 10 dopoldne v telovadnici ljubljanske gluhonemnice s slavnostnim desetim letnim rednim občnim zborom. V zvezi 7 desetletnico svojega delovanja je društvo izdalo lično brošuro pod naslovom »Pomoč najbednejšiin«. Brošuro je lično uredil strokovni učitelj v gluhonemnici in tajnik podpornega društva g. Vilko Mazi. Brošura obrav-naVa najvažnejše probleme o vzgoji gluhoneme mladine za časa šolanja, kakor tudi težave, ki jih imajo gluhonemi po zaključku svojega šolanja. Nalo posveča brošura krajše članke dosedanjim predsednikom društva Franu Vedernjaku, dr. Henriku Steski, dr. Otonu Papežu in Andreju šara-bonu, kakor tudi podpredsedniku g. Janku Ceponu, g. Vilku Maziju in blagajničarki Viki Zupančičevi, ki so vsi trije v teh funkcijah pri društvu že od njegove ustanovitve Delavnost društva v najlepši meri kažejo številke leinega prometa, ki so v lanskem letu dosegla nad četrt milijona dinarjev, medtem ko je prvo leto po ustanovitvi imelo dru- štvo komaj 60.000 din prometa. Brošura se spominja tudi številnih pokojnih dobrotnikov društva in nato navaja člane društva. Društvo lepo napreduje, saj je v zadnji poslovni dobi imelo vsega skupaj 706 plačujočih članov, medtem ko jih je bilo 1. 1939 le 458. Tudi občine se vedno lepše oglašajo s podporami in je zadnje leto poslalo podpore 43 občin v skupnem znesku 8000 din. Tudi denarni zavodi polagoma pristopajo in je lani darovalo 32 denarnin zavodov 5180 din. Tudi oblasti so se lepo odzvale in je banska uprava darovala 1500 din. Za dom gluhonemih pa je g. Andrej Sarabon daroval 10.000 din, med tem ko so društvu znatna darila v blagu darovale tvrdke Jugočeška, !ntex in M. Ogrizek iz Kranja, tovarna pletenin Lajovic iz Litije in tovarna Olanzman in Gas.sner iz Tržiča. Ko društvo prehaja v drugo deseletie svojega dela, mu vsi iz srca želimo, da bi še bolj uspešno dosegalo svoje vzvišene cilje in hkrati zbralo pod svojim okriljem čim več požrtvovalnih sodelavcev, ki bi mu pomagali izvrševati veliko in tako človekoljubno nalogo. m Za prvenstvo slovensko šahovske jveze so bile včeraj tekme v Mariboskein dvoru. Odigrala se je revanžna tekma med Šahovsko sekcijo SK Železničarja in Šahovskim klubom Vidmar. Tudi lokrat je zmagal SK Železničar v razmerju tt : 3 tako, da je skupni rezultat šahovskih tekem med obema nasprotnikoma 10 in pol proti 5 in pol. Podrobni rezultati so naslednji: Marvin jo premagal Babica, Vidovič Lukeža st.. Kukovec Ei-let/a, Knelitl Lukeža ml., Foray Pečeta in F.lerl Nosana. Partiji Regoršek : Gerželj in Marvin : Kuster sta ostali reinis. C. aprila lx> v Mariboru prva semifinalna tekma za prvenstvo slovenske šahovske zveze med Celjskim šahovskim klubom in SK Železničarjem. Dllašha telovadna akademija danes ob 20 v Narodnem gledališču! m Dve žrtvi splašenega konja. Posestnik Kle-menčič Marko iz Metave se je v nedeljo popoldne z enovprežnim vozom pripeljal v Maribor. Na Kralja Petra trgu se je konj splašil znakov, ki jih je dajal šoler mestnega avtobusa. Konj je skočil na pločnik in pri tem podrl vdovo po železničarju Ivano Pinlarič, ki si je pri padcu zlomila desno nogo jiod kolenom. Konj jo nalo zdir-ial na Ruško cesto in prevrnil voz, s katerega io padel posestnik, njegova žena in II letni 6in Ivan. Fant si je pri padcu poškodoval glavo, staršema pa se ni nič zgodilo. Oba ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico. m Opozarjamo na II. dijaško telovadno akademijo, ki bo danes ob 20 v Narodnem gledališču. m Opozorilna Zaradi odpovedi prostora v I.judski univerzi bo teden »Slovenske besede« od 26. do 29. marca v dvorani na Aleksandrovi cesti št. 6, 26. marca predava dr. St. Cnjnkar o slovenski kulturi, 27. marca dr. I. Dornik o slovenski umelnosti, 29. marca pa bo literarni večer, na katerem bodo dijaki klasične gimnazije brali svoja dela. Uvodno besedo »»Naša beseda — naša moč« bo govoril prof. Viktor Smolej. Vabimo mariborsko občinstvo, da se teh prireditev naše mladine v častnem številu udeleži. Vsaka teh prireditev se prične oh 8 zvečer, m Zaradi ponarejanja listin pred sodniki. Včeraj se je pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjalo pet oseb. ki sn bile obloženo prevar. Enega od obtoženih je tvrdka Nasiinm-beni v Mariboru pošiljala v trgovino Rakuš z naročilnicami za razno blago. Te naročilnice so potem izpreminjali in na njih navedli višje količine naročenega blaga. Na sled so tem prevaram prišli šele, ko jo tvrdka Nassimbeni dobila od trgovca visok račun. Najvišjo kazen je dobil Ivan Poštrak. ki je bil obsojen na 2 leti in 1 mesec strogega zapora in na izgubo rasti za tri leta. Ustali obtoženci so dobili uianjše kazni od 3 do 5 mesecev. Stran ^SLOVENEC«, torek 25. marca 194f. BItir. m KULTURNI OBZORNIK Otvoritev umetniške razstave slovenske in srbske »Lade« Pogovor s predsednikom prof. I. Vavpotičem V nedeljo je predsednik kluba »Lade« iz Ljubljane g. prof. Ivan Vavpotič otvoril ob udeležbi zastopnika bana g. inšpektorja Silva Kranjca, zastopnika župana g. polkovnika Andrejke, odposlanca belgrajske »Lade« g. 1'omoriica ter ob veliki udeležbi slovenske kulturne javnosti in še posebej umetniških osebnosti skupno razstavo slovenske in srbske »Lade* Ob tej priliki sem se obrnil na g. predsednika Vavpoliča z nekaj vprašanji, na katera mi je g. predsednik z veseljem odgovoril. Kako je prillo do prireditve skupne umetne razstave obeh *Ladt'i Predvsem bi rad poudaril, da je to že tako rekoč zastarel dolg Slovencev svojim srbskim, hrvaškim in bolgarskim tovarišem, dolg, star takole okroglo celih 37 let. Bilo je za kronanja pok. kralja Petra I. Osvoboditelja. Na sporedu takiatnih svečanosti je bila tudi I. jugoslovanska umetn. razstava v Belgradu. Udeležili so se je bili v obilnem številu in dostojni reprezentanci, kljubujoč vsem strahovanjem takrat vladajočih krogov, tudi Slovenci, na Čelu jim Ferdo Vesel in Rihard Jakopič. Kolikor se še spominjam, so zastopali slovensko likovno družino Saia Santel, že pokojna njegova sestra Henrika, prof. Jos. Germ in umetn. zgodovinar Ante Gaber ter še nekaj drugih umetnikov. Hrvati so poslali svoje najboljše: Frangeša, Valdeca, Cvetkovita, Cikoša Sessio, Berkovca, Crn-či(a itd. Srbom je prednjačil častitljivi Uroi 1'redii. Svoje prve zmage pa so želi Mural, oba Jovano-viča, Beta Vukanovič, ki jo moremo kot nestorico srbskih slikaric pozdraviti tudi na pričujoči razstavi, takrat še mladenič Bosandič, Deškovič, Iva-novič ter dolga vrsta več ali manj prominenlnih srbskih umetnikov, med njimi znamenita prijateljica Slovencev Nadetda Petrovič. Bolgari so poslali svojega slavnega portrotista Mihajlova, prav tako slavnega Jaroslava Veiina in še polno drugih. V tej stoodstotni afirmaciji južnega slovanstva se je izkristalizirala ideja vzajemnega nadaljnjega sodelovanja v Ladah (boginja pomladi južnih Slovanov) v Belgradu, Zagrebu, Sofiji in Ljubljani. Na čelo slovenske »Lade« je stopil Ferdo Vesel, tajniške posle pa je prevzel Saša Santel. Tako je prišlo do zaporednih skupnih razstav vseh »Lad« v Zagrebu in Sofiji. Le Ljubljana je kljub vsem naporom Vesela in Šantla oklevala, ponajveč zaradi apatičnosti javnih oblasti, ki ni«o menda delale drugega, kot se bale »višjih«. Prišla je balkanska vojna, sledila je katastrofa svetovne vojne z vsemi svojimi strahotnimi posledicami. Svetla ideja jugoslovanske »Lade« je ostala komaj še tleča iskra, spomin na romantične plamene mladih zanesenjakov, ugasnila je v Zagrebu, Ljubljani in Sofiji. Tlela je edinole še v ozkem krogu zvestih vernikov v Belgradu. Na mesto »Ladt, najstarejšega likovnega društva med južnimi Slovani, so stopile nove organizacije in nov umetnostni razmah. Toda — kljub vsem uspehom, kljub intenziteti umetn, življenja, produkcije kot konsuma — ne pridemo z neke mrtve točke. Ne poznamo se več. Zagreb dela zase, Ljubljana zase, celo Maribor zase, prav tako ekskluziven postaja tudi Belgrad, da ne govorim o Sofiji, ki... pa nočem, da vam pokvarijo moj koncept z belo liso. Vsi poznejši skupni nastopi vseh štirih centrov so bili vsi le oficielnega reprezentativnega značaja, organizirani od vlade, kdaj od prometnega, kdaj od trgovskega ministrstva. Takega značaja so bile vse mednarodne izložbe v Barceloni, Filadelfiji, Parizu itd. Prav tako oficielne postajajo vsakoletne pomladanske razstave Cvijete Luzorič v Belgradu, dospeli smo sploh tako tu v naši ožji domovini kot na sploh v vsej državi do neke hierarhije oficielno priznanih umetnikov, ki uživajo ekskluzivno vso podporo oblasti, dočim je vsem drugim usojeno, ali da se vržejo v kičarenje ali pa — v glad. In tako ni čuda, da so se prebudili v Belgradu spomini na ona čudovita leta mladostne vneme najiskrenejšega sodelovanja mej štirimi brati, tleča iskra je zažarela znova in pred leti so belgrajski tovariši priklicali staro pozabljeno »Lado« k novemu življenju. Na čelo gibanja se je postavil eden najodličnejših srbskih slikarjev Miodrag Petrovič, učitelj risanja Nj. Vel. kralja Petra II. Miodrag Petrovič, ki je zastopan na pričujoči razstavi s tremi odličnimi pejsaži, vodi srbsko »Lado« kot njen agilen in neumoren predsednik tudi še danes. • Ko sva se mudila s tovarišem šantlom po drugem kongresu jugosl. lik. umetnikov v Ljubljani kot delegata eksekutive sklepov II. kongresa v Cerkveni Glasbenik 1941, št 3, 4 je izšel s sledečo vsebino: Dr. Anton Dohnar: Pregled slovenske cerkvene glasbe, VII. Kje korenini Gregor Kihar? — Dr Alojzij Merhar: Na koru. K umeva-nju cerkvene glasbe II., III., IV. — Fr. Ks. Meško: Obhajilna. — Dr. Fr. Kimovec: Ljudsko petje. Brzina: — Adolf Grobming: Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike Dvoglasnikov. — Naša državna himna v slovenščini. — Fran Ferjančič: Še en doživljaj pokojnega glasbenika Ivana Mercine. — V. V. Glasbeni pomenki. I. Violenske šole. IL Tam-burice. — Franc Klančnik st.: Organistovske zadeve. — Dr. Fr. Kimovec: Nove orgle v Tržiču. Nove orgle v Dubrovniku St. Premrl: koncertna poročila. 1. Koncert v Ljubljani. II. koncerti drugod. — Dopisi: Anton Grum poroča iz Stona v almaciji. — V Oglasniku za cerkveno in svetno losbo so oglašene in ocenjene sledeče skladbe: artin Zeleznikove postne, Viktor Mihelčičeve 4 postne, Lojze Mavov: Requiem hiemale, Naši mladini, Zveličar gre iz g(oba, Na Sveti gori i. dr. Fr. Kimovčeva zbirka Sveta noč, 2 izdaja. — Razne vesti. Darovi za Cerkveni Glasbeik, Naše II priloge. Listnica uprave. V glasbeni prilogi so: Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Mateju. Spevi množice. Za mešani zbor zložil Stanko Premrl; Improperia (Očitanja), po starem napevu priredil Anton Grum; Na križu, zložil Franc Po-žun; Misijonski zvon, po Vavknu priredil Jože Rozman; Velikonočna, zložil Rihard Orel. — Cerkveni Glasbenik se naroča v Ljubljani, Semeniška št 2 Stane 40 din na leto, za dijake in šole 25 din Glasbena priloga (8 strani) se dobi ravno tam po 2 din izvod. Uredništvo: Zarnikova 12. Društvo Slovenska knjiga bo dne 3. maja t. 1. priredilo v prostorih Narodne galerije reprezentativno razstavo moderne slovenske knjige. Razatava ŠP O R T Nogomet in drugi šport pretekle nedelje Belgradu, sva stopila v stik s prof. M. Petrovičem ter predstavniki srbske »Lade« in sklenili smo, da oživimo misel in organizacijo slovenske »Lade« tudi v Ljubljani. Z navdušenjem se nam je priključilo kmalu nekaj nad dvajset tovarišev in to-varišic. Tako smo ustanovili v Ljubljani slovensko posestrimo »Lade«. Poskušali sino tudi v Zagrebu, prav tako tudi v Sofiji, da obnovimo stare ideale, toda doslej je ostalo le pri sondiranju terena — upamo pa še vedno, dasi je vojna prekrižala marsikatere načrte. Tako smo kot prvo afirmacijo »Ladinega« delovanja priredili kolektivno razstavo naših mladih talentiranih Članov (Bare Rcmčeve in J. Gorjupa), lansko leto veliko skupno razstavo z gostom Bori-vojem Slevanovičem, prominentnim starejšim članom srbske »Lade«. Belgrajske »Ladine« razstave pa se je lansko leto udeležil kot slovenski gost naš najboljši slikar morja Albert Sirk, ki je prejel ob tej priliki tudi red sv. Save. Na skupno letošnjo razstavo belgrajske »Lade« pa pošljemo z večjo kolekcijo našega Gorjupa, med mlajšimi enega največ obetajočih slovenskih s.ikarjev; decembra letos pa se udeležimo vsi skupne razstave v Belgradu. Da smo mogli prirediti ob skromnih sredstvih, s katerimi razpolagamo, sploh to razstavo, pa se moramo zahvaliti le dvema mecenoma, predvsem g. banu dr. Marku Natlačenu, ki bdi kot angel varuh nad vsem slovenskim umetniškim početjem, in predsedniku MOL dr. Jure Adlešiču. Kdo vse razstavlja na sedanji razstavi? V glavni dvorani in delno v stranski desni razstavljajo srbski tovariši. Šestnajst jih je in prispevajo 51 olj, akvarelov, risb in plastik. Med njimi je nekaj najvidnejših imen v srbski prestolnici. Da imenujem v prvi vrsti Vaso Pomorišca, zna-meni'ega v Parizu in Londonu izšolanega slikarja, ki se mudi kot zastopnik in aranžer srbskega dela razstave tu že nekaj dni in bo prisostvoval tudi otvoritvi razstave. Slikar Vaso Pomorišac se ureja nekako med slikarje nove stvarnosti. Pri njem je vse do skrajnosti dognano, zaokroženo, umerjeno v poenostavljeni modelaciji neke vrste poplemeni-tenega realizma, na Angleže spominjajočega sen-timenta. — Naravnost klasične kot primer slikarskega pojmovanja risbe so študije Ljubomira Iva-noviča, danes že starega gospoda, toda še do danes ne nadkriljivega čudovitega risarja, kolikor jih premore naša domovina, ivanovičevo ime, poleg Uroša Prediča, tudi nekak nestor srbskih umetnikov, je visoko spoštovano v vseh srbskih kulturnih krogih. — Bnrivoje Stevanovič, ki je bil že naš lanskoletni gost, je tudi to pot zastopan z ljubeznivimi, mirnimi in toplimi pokrajinami iz belgrajske okolice. — Tudi Glišič, ki je zastopan s pokrajino in zlasti tonsko krasnim zatišjem, je mojster starega kova in znano ter spoštovano ime v srbski umetnosti. — Miodrag Petrovič, predsednik »Lade«, o katerem sem že govoril, razstavlja intimne, profinjene pokrajine s čudovito skalo zelenih tonov, za vsakega pejsažista enega najtežjih problemov. — Perii Jeflo, predsednik strok, udru-ženja lik. umetnikov v Belgradu, prinaša pokrajine povsem sodobnega značaja in vprav pariškega barvnega občutja. — Bela Vukanovičeva, kot že povedano, menda nestorica med srbskimi slikari-cami, prinaša v svojih portretnih glavah vse vrline stare šole. Vsekakor pa je v olju močnejša kot v akvarelu. — Aleksander Kumrič z dvema inter-jerjema, .4nn Marinkovič, Milica Cučevič, Miloš Golubovič, Leposava Pavlovič, Jelizaveta Petrovič, zlasti elegantno dekorativni znani risar Dragoslav Stojanovič, zvečine vsi mlajši slikarji modernih kolorističnih stremljenj, se priključujejo nadvse častno svojim starejšim tovarišem, litja Kolarovič je poslal dvoje zelo uspelih plastik — zlasti vidno poprsje Nj. Vel. kralja Petra I. v bronu, in glavo moža, tudi v bronu. — Arambašif Dragomir, nekoč mnogoobetajoč kipar, je poslal dvoje plaket dekorativnega značaja. Od domačih pa razstavljajo M. Gaspari, J. Gor-jup, Ivan Kos iz Maribora, Jakob Karel, znani prekmurski slikar, akvarelist Meian, Elda Piščanec, Podrekar, Mira Pregljeva, Bara Hemčeva, Saša Santel, Avgusta Santlova, Albert Sirk, Bajko fiubic, kipar E. Sajovic, oba Vavpoliča in kipar I. Zajec. Če sem morda pomotoma koga izpustil — kataloga še nimam v rokah — naj mi to oprosti. O slovenskih delih pa naj izrečejo sodbo pb-klicani, moj delež na tem mestu more biti sajno registracija. Upam pa, če že ne bomo našli slovenski člani »Lade« milosti v očeh naše publicistične kritike, da bo pravična vsaj nasproti našim srbskim tovarišem ter da bo vsaj nekaj najboljših del naših gostov ostalo za vedno v Ljubljani. je prvi poizkus, organizirati potujočo razstavo slovenskih knjig, kajti iz Ljubljane bi potem kolekcija šla tudi v druga mesta v državi, pa tudi izven države. Sodelujejo vse slovenske založbe. V Belgradu: Jugoslavija jun. : Madtarska jun. 3:1 (1:0). — Jugoslavija; Petrič, Kokeza, Djukič, Krstič, Čajkovski, Ljuštica, Smole, Peštaj, Mitič, Djajič, Strugar. — Madžarska: Dozsan, Lering, Ne-meth. Lorant, Bakozs, Rotenmiller, Halossi, Har-szany II, Borbelyi, Beky, Turbeky. — Gole so zabili: za Jugoslavijo Peštaj 1, Smole 2. Za Madžarsko Borhelyi. Jugoslavija A : Madžarska A 1:1 (1:1). Jugoslavija: Mrkušič, Brozovič, Dubac, Manola, Jazbin-šek, Djanič, Cimermanič, Valjarevič, Božovič, Wolfl, Nikolič. — Madžarpka: Csikos, Sycs, Biro, Sarosi 111, Polgar, Lazar, Kincses, Beretz, Zsengler, Bodola, Gyetvai. — Gole sta zabila: za Jugoslavijo Valjarevič, za Madžarsko Gyetvai. V Budimpešti: Jugoslavija B : Madtarska B 0:2. Gole sta zabila za Madžarsko Kissely in Ko-vaes U. — Jugoslavija: Urh, Kramer, Stojiljkovič, Atanaskovič, Bročič, Čirič, Savič, Muradori, Lešnik, Petrovič, Alujevič. — Madžarska: Szabo, Bobuzs, Kispeter, Nagy II, Toth 11. Szalay, Kovacs II, Ko-vacs I, Sarvaruy, Kissely, Toth III. V Ljubljani: SK Ljubljana: SK Redarstveni (Zagreb) 2:0. — Pokalne tekme: Hermes : Grafika 3:0, Korotan : Moste 4:3, Jadran : Svoboda 5:1 V Mariboru: Rapid : Slavija 6:1. V Kamniku: Disk : Kamnik 2:0. Smučanje: Damsko prvenstvo SZSZ na črnem vrhu. Prvakinja v alpski kombinaciji je postala Pavlina Stolcar z Jesenic. Rezultati: Smuk: 1. Heim Erika 2:27, 2. Stolcar Pavlina 2:30.2 (obe Skala), 3. Praček Lojzka (Gorenjec) 2:34.4, 4. Katnik Vida (Skala) 2:38.6, 5. Pohar Silva (Sokol) 2:56. Slalom: 1. Praček Lojzka 2:00.8, 2. Stolcar Pavlina 2:03.6, 3. Heim Erika 2:13.8, 4. Pohar Silva 2:34.4, 5. Katnik Vida 2:35.6. Table tenis: V Ljubljani: Hašk : JNAD Jugoslavija 6:0. Dolinar : Djinovski 21:16, 20:22, 21:13. Hexner : Dernovšek 21:16, 21:12. Dolinar : Medved 21:16, 21:15. Hexner : Medved 10:21, 21:18, 21:18. Dolinar : Dernovšek 21:14, 21:15. Ilexner : Djinovski 21:16, 21:15. Lahka atletika: V Ljubljani: Tek Ilirije čez drn in strn. Rezultati: Juniorji: 1. Bodrajc Peter (II.) 8:30.4, 2. Pod-lipec Ljubo (11.) 8:35.2, 3 Pohar Lado (II.) 8:38.1, 4. Magušar Janez (Sokol) 8:45.1. Seniorji: 1. Jan Janko (II.) 17:09.2, 2. Agrež Tone (Celje) 17:15.2, 3. Knez Rudi (Pl.) 17:43.4, 4. Jerman Franc (Pl.) 17:57, 5. Bašin Miloš (Hermes) 17:58.4. V Mariboru: Železničarjev teh čez drn in strn. Rezultati: Seniorji na 4000 m: 1. Stoinšek (Maraton) 13:59.2, R. Rotner (Železničsr) 14:05.4, 3. Masten (Maraton) 14:09.2. Seniorji na 1500 m: 1. Gašparič (Maribor) 5:49, 2. Rogič (Maraton) 5:50, 3. Ferš (Mt.) 5:55. Juniorji B na 1200 m: 1. Stanič (Zel.) 4:49.4, 2. Cepelj (Sokol) 4:50, 3. Lesjak (Zel.) 4:52.2. Juniorji C do 1500 m: 1. Klančnik (Mt.) 5:26, 2. Kos (Celje) 5:25, 3. Pavčnik (Zel.) 5:30.2. V Zagrebu: Tek čez drn in strn za prvenstvo Zagreba. Slovenec Srakar prvi na 5000 m pred Celjanom Steinerjem v času 21,52. Concordia ai Je osvojila v oceni moštev tudi prvo mesto. Biljard: Krasna zmaga Ljubljane nad Zagrebom. Na velikem biljardu Ljubljana : Zagreb 6:2, na malem biljardu Ljubljana : Zagreb 4:1. V Belgradu je bila seja Vrhovne nogometne zveze, na kateri so bili sprejeti naslednji važni sklepi: 1. Določijo se termini za tekme ▼ državni ligi, ki se začne 6. aprila in konča 26., odnosno že 3. avgusta tega leta. 2. Klubi se pozivajo, da sestavijo tehnični odbor, v katerega bo od upravnega odbora VNZ vstopil kot delegat tajnik Kosta Hadži ml. 3. Ligaški klubi se pozivajo, da se za vsako tekmo pravočasno sporazumejo glede sodnika, ki bo sodil tekmo, in sicer predvsem za domačega sodnika. Če sodniški odbor VNZ ne bi mogel izvršiti delegiranja sodnika, preide ta pravica na tehnični odbor. 4. V stvari povečanja števila ligaških klubov in vstopa Haška med nje, zavzema SLS stališče, da se je s sporazumom zvez rešilo vprašanje načina odigranja tekem v državni ligi in so samo zveze odločilne, da sporazumno menjajo ta način odigra-vanja. SLS ne more pristati na to, da se sporazum med zvezami, ki je bil uvrščen tudi v pravila, menja in zato sploh ni možnosti, niti terminov, a česlo menjanje sistema državnega prvenstva in števila udeležencev ima nezaželjene posledice. Upravni odbor je nato z večino glasov sklenil, da Haškovi prošnji ne more ugoditi, čeprav smatra, da je Hašk zelo zaslužen klub. 5. Nemška nogometna zveza je zahtevala, da se termin za tekmo Nemčija t Jugoslavija, ki bi morala biti odigrana 10. avgusta t. L, pomakne naprej. Vrhovna nogometna zveza je kot najboljši termin ponudila 15. junij t. 1. 6. Za tekme za ožje državno prvenstvo so izvzeti naslednji termini: 20. in 21. aprila za proslavo SK Jugoslavije, 1. in 2. junija za proslavo Hajduko in 8. in 9. junija za proslavo BSK. Na popoldanski seji VNZ pa so bili izžrebani za prvenstveno tekmovanje naslednji pari: Prvo kolo: BSK : Jedinstvo ali Bata : ZAK ali Vojvodina : Jugoslavija, Ljubljana : Gradjanski, Concordia : Hajduk. Drugo kolo: BSK : Jugoslavija, ZAK ali Vojvodina : Concordia, Gradjanski : Jedinstvo ali Bata, Hajduk : Ljubljana. Tretje kolo: Jugoslavija : Gradjanski, Concordia : BSK, Hajduk : Jedinstvo ali Bata, Ljubljana : ZAK ali Vojvodina. Četrto kolo: BSK : ZAK ali Vojvodina, Jedinstvo ali Bata : Jugoslavija, Gradjanski : Hajduk, Ljubljana : Cončordia. Peto kolo: Jedinstvo ali Bata : ZAK ali Vojvodina, Jugoslavija : Hajduk, Concordia : Gradjanski, Ljubljana : BSK. Šesto kolo: Jugoslavija : Ljubljana, Concordia : Jedinstvo ali Bata, ZAK ali Vojvodina : Gradjanski, Hajduk : BSK. Sedmo kolo: Jedinstvo ali Bata : Ljubljana, Jugoslavija : Concordia, ZAK ali Vojvodina : Hajduk, Gradjanski : BSK. Tekme se začno 6. aprila. Okrožnica vsem kolesarskim podzvezatn in klubom! Občni zbor Slovenske kolesarske zveze se vrši v nedeljo, dne 6. aprila 1941 ob 10. uri v Mariboru v lovski sobi hotela Orel. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo I, p. predsednika. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika. 4. Čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora. 5 Poročilo upravnega odbora. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Volitev novega odbora. 8. Predlogi in sklepi. 9. Slučajnosti. — V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, se isti predloži za eno uro pozneje, nakar sklepa brez ozira na število navzočih z istim dnevnim redom. Glasovalno pravico imajo samo oni klubi, ki so izvršili svoje dolžnosti, predvidene v §-u II Zve-zinih pravil. ZFO Vrhunska orodna telovadba Veliki umetniki so drsalci na ledu, istotako skakalci, ki se z raznimi okreti v zraku poganjajo z 10 meterskega stolpa v vodo, drzni mojsiri so smučarski skakalci, ki plavajo 100 in več metrov po zraku z naše mamutske skakalnice v Planici. Kaj pa je v tem pogledu z vrhunškimi orodnimi telovadci? Prav gotovo ni umetnost v vr-hunški orodni telovadbi nič manjša kakor ona od prvovrstnega mojstra na ledu, smučarskega skakalca, ali onega, ki skače v vodo. V gotovem pogledu je umetnost vrhunških telovadcev celo na višji stopnji, kajti od njih se zahteva tolikšna vsestranost kakor od malokaterega športnika. Koleb igra pri današnjem orodnem telovadcu glavno vlogo, ki mora pokazati vse svoje sposobnosti in zbrati vse svoje sile, če hoče nuditi gledalcem to, kar naj se imenuje umetna orodna telovadba. Z vso eleganco in skrajno lineso mora " 4 I ' it? fr At^ž v rt; : wmmMm&mmm * €|C 1 : afc* * i? - J mt Iff * r> * fr> fr - 0m Prve nemške čete v severni Afriki spadajo pb paradi i^fev. i.. S tAžmlMI k oklepnim oddelkom. Na sliki vidimo te čete v Tripoiisu. izvajati vaje, če hoče doseči uspeh, ki ea stavi današnji čas na orodno telovadbo. Polee fines, ki so pri orodni telovadbi neobhodno potrebne, pa potrebuje vsak telovadec precejšnjo norčijo poguma in prisebnosti, kar je pri tovrstni telesni vzgoji zelo važno. Lepo je gledati orodnega telovadca, ki se igra s svojim telesom na drogu ali bradlji, ki meče svoje fino stegnjene noge na konju, ali ki se dviguje na krosih kakor bi mu bila odčarana vsa teža telesa. Kakor list na drevesu, s katerim se poigrava lahen vetrič. tako šviga telovadčevo telo pod, nad in okrog orodja. In vse to imenujemo sodobno vrhunško orodno telovadbo. Prihodnjo soboto in nedeljo bomo imeli zopet priliko videti naše mojstre na orodju. Tokrat bodo nastopali na Jesenicah na tretjem orodnem prvenstvu Zveze fantovskih odsekov. Obvezni program bo v soboto zvečer, drugi razred bo absol-viral svoj poljubni program v nedeljo nopoldne, naši najboljši se nam bodo pa predstavili v poljubnih vajah v nedeljo popoldie na akademiji, pri kateri sodelujeta jeseniški FO in DK. Vabimo naše članstvo, zlasti pa prijatelje lepe orodne telovadbe, da nohite v soboto in nedeljo v Krekov dom na Jesenice na III. orodno prvenstvo Zveze fantovskih odsekov. Prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn Zveza fantovskih odsekov bo izvedla v nedeljo 30. marca ob 11 dopoldne na Stadionu v Ljubljani prvo tekmovanje vrst in posameznikov v najzanimivejši pa tudi najkoristnejši disciplini lahke atletike v teku čez drn in strn. Nič gotovega še ni, katera okrožja bodo najuspešnt-jši pri prvenstvu članskih in mladčevskih vrst, sa' je večina svoje tekmovalce temeljito pripravili in srečno izbrala. Vsekakor se bodo vse okrožne vrste, borile za čim ugodnejša mesta v prvenstveni razpredelnici. Katero okrožje bo pa prv«, je. trenutno popolnoma odprto vprašanje: pač A«io. ki bo imelo najhitrejše in najbolj izenačene »o-sameznike. Mimo tekmovanja vrst bo tudi prvenstvo posameznikov, pri katerem bodo imeli vidno vlogo priznani dolgoprogaši. Vendar je vprav tek čez drn in strn ona disciplina, pri kateri se zbog ugodne trenutne disponiranosti najmanj znani po-edinec s svoio srčno borbenostjo lahko najlepše uveljavi. — Upamo, da prijatelji lahkoatletskega športa v ZFO ne bodo zamudili nedeljskega prvenstva v teku čez drn in strn ter da bodo s svojo navzočnostjo dali polno priznanie tekmovalcem iz raznih tudi najoddaljenejših krajev lepe naše domovine I • V proslavo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra 11. priredijo mariborski Podmladki ZFO in ZDK II. dijaško telovadno akademijo. v torek. 25. t. m. ob 20 v Narodnem gledališču s sledečim sporedom: I. Državna himna. 2. Rajanje pod svobodnim soncem — gojenke. 3. Češka beseda — člani in članice SDZ. 4. Skoki čez mizo — člani. 5. Vaje s kiji — članice. 6. Tebi, zemlja naša sveta — člani. 7. Govor. — Odmor. — 8. Švedska klop — mladenke. 9 Bradlja — člani. 10. Župančič: Podoba — simbolična vaja — članice. 11. l.ahkoatleti — člani. 12. Dvorak: Humoreska — članice. 13. Z blazine na konja — mladci. 14. Janičarji — člani. 15. Fantovska himna.