NA SELU PRI ROBU NA MAČKOVCU
12. septembra otvoritev slovenskega dela evropske pešpoti
Malokdo ve, da poleka čez ozemlje naše občine skoraj 2.900 km dolga mednarodna popotniška transverzala, imenovana »Evropska pešpot št. 6«, ki povezuje Jadran z Baltikom. Njen slovenski oziroraa jugoslovanski del, pešpot se končuje oziroma pričenja na Reki, se imenuje »Ciglarjeva pešpot od Drave do Jadrana«.
Pešpot je dobila dodatno vzdevek »Ciglarjeva« po smrti gozdarskega inženirja Milana Ciglaija, ki je bil pobudnik za vključitev Slovenije v omrežje evropskih pešpoti. Naš del se pričenja na mejnem prehodu Radelj. prekorači Dravo, se povzpne na Pohorje, spusti v Mi-slinjsko dolino, se dvigne na Razbor in vodi preko sleme-na v Mozirje. Nato preko Črete čez Motnik, Trojane, Limbarsko goro v Moravče ter preko Miklavža in čez Savo na Janče. Od tam mimo Grosuplja in Taborske jame preko Želimeljske doline, soteske Iške in Krvave peči na Mačkovee (Selo pri Robu). Dalje prečka prostra-no Bloško planoto in pripelje mimo Starega trga v Loški dolini na rob snežniških gozdov. Čez snežniške gozdove, prek vrha Snežnika in Klane, ki je že na hrvaški strani do Kastava nad Reko. litos praznuje ta pešpot 10 letnico obstoja. V tem času jo je prehodilo ali vsaj dctoma hodilo po njej skoraj 6.000 popotnikov planincev. Več kot polo-vica je bilo tujcev, zlasti Avstrijcev in Nemcev, po številu jim sledijo Nizozemci, po nekaj pa jih je bilo še iz Anglije, Belgije, Danske, Francije, Svedske in Švice. Nekateri med njitni so prehodili vso pot, ki vodi od Roskilde, starega mesteca, 25 km oddaljenega od Kjo-benhavna do naše največje luke na Jadranu.
Od Atlantika do Črnega morja
V petek, 12. septembra letos ob 15. uri, bo pred gozdarsko kočo na Mačkovcu, ki je dosegljiv tudi z avtomobilom preko Roba, slovenska otvoritev sloven-
skega dela Evropske pešpoti št. 7, ki bo, ko bo urejena, povezovala Lizbono, glavno mesto Portugalske z Mama-io, znanim črnomorskim letoviščem in se bo imenovala Atlantik - Črno morje. Slovenski del so prav tako kot evropsko pešpot št. 6 uredile in vzdržujejo gozdnogospo-darske organizacije oziroma gozdarji v okviru prostovblj-ne dejavnosti. Naš del te peJpoti se pričenja Robiču, na mejnem prehodu z Italijo in vodi preko Blegoša, Ško^e Loke, Vrhnike, Borovnice na Mačkovec, kjer se križa z evropsko pešpotjo št. 6 in dalje mimo izvira Krke, Do-lenjskih Toplic, Gorjancev in Brežiške kotline do Ku-mrovca, od koder jo dalje urejajo hrvaški gozdarji. Slo-venski del se bo imenoval »Od Soče do Sotle«.
Ob priložnostni otvoritvi bo na Mačkovcu odkrito spominsko obtležje, za katerega je osnutek izdelal inž. Danijel Jagrič. osrednja plošča pa je delo rezbarja, kipar-ja in restavratorja Carla Hermanna iz Gmiinda, predsed-nika avstrijske popotniške organizacije, ki sodeluje s Planinsko zvezo Slovenije in je tudi pritegnil Milana Ciglarja med organizatorje evropskega popotništva. Osrednja tabla simbolizira vsa štiri morja oziroma oceane Baltik - Jadran in Atlantik - Črno morje, v sredini pa sta slovenski grb z napisom Slovenija in lipov list. Na obeh krilnih ploščah je v slovenščini, srbohrvaščini, an-gleščini in nemščini izrezano besedilo »Tukaj se križata evropska pešpoti §t. 6 in št. 7. Povežeta naj narode«. Na slovesnosti bosta govorila Robert Wurst, predsednik Evropske popotniške zveze in Zoran Naprudnik, načel-nik komisije za evropske pešpoti pri Planinski zvezi Slovenije. Sodeloval bo tudi pevski zbor iz Velikih Lašč.
Postavitev spominskega obeležja so v največji meri omogočilo gozdno gospodarstvo Kočevje in Temeljna organizacija združenega dela gozdarstva Velike Lašče.
Z.N.