Seja Občinskega komiteja ZKS po IV. seji CK ZKJ Odločno proti pojavom tujim samoupravljanju • Sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Levec je na zadnji seji • občinskega komiteja Zveze komunistov, ki je bila posvečena obrav- • navanju stališč 4. seje Centralnega komiteja ZK Jugoslavije in mc- • todam dela ZK v občini, ostro obsodil nekatere negativne pojave • v občini. Poudaril je, da je obračun z birokratizmom, ki je osnovna • naloga komunistov, tudi obračun s pojavi samovolje, zlorabe oblasti • in družbenih funkcij, z lenobo, z graditvijo osebnih pozicij, s pri- • svajanjem privilegijev, dvoličnostjo in nagnjenjem k temu, da člo- • vek eno govori, drugo pa dela, obračun z neiskrenostjo, dvomom v • delitev po delu, itd. • Komunisti so na seji enoduš- no podprli sklepe centralnega ko¬ miteja in se domenili, kako bodo razvijali delovanje organizacij v naslednjem obdobju. Ne bodo svo¬ jih 600 članov Zveze komunistov samo obvestili o sklepih IV. ple¬ numa, temveč bodo v osnovnih organizacijah bolj temeljito pro¬ učevali svoje delo, kar naj bi usposabljalo ZK, da se bo z de¬ mokratičnimi metodami bojevala zoper negativne pojave, ki jo vle¬ čejo nazaj. • V razpravi je bilo čutiti, da se komunisti dobro zavedajo na¬ log, ki so pred njimi. Govorili so, da imajo! pri izpolnjevanju teh nalog veliko težav z različnimi ljudmi, ki govorijo eno, delajo pa drugo. Mnenja so bili, da bo ne¬ davna seja Centralnega komiteja pomagala, da se bodo spametovali in da bodo spoznali, da se nima smisla upirati, če je večina za takšno politiko. • Člani občinskega komiteja so v razpravi tudi govorili, da so ob¬ čani in komunisti zelo zadovoljni z visoko stopnjo enotnosti članov CK glede vsega, kar so obravna¬ vali na IV. seji. Ta enotnost je napravila na delovne ljudi in na komuniste močan vtis. Delavci iz¬ ražajo prepričanje, da je vsa Zve¬ za komunistov Jugoslavije dovolj močna, da razločuje pravo vred¬ nost ljudi, ki neutrudljivo služijo revoluciji, od tistih, ki so skušali njene tokove preusmeriti z last¬ nim interesom. • Kakor smo poudarili na se¬ stanku, bodo komunisti cerkniške občine osredotočili svojo dejavnost na nadaljnjo krepitev enotnosti in odstranjevanje težav, ki so doslej spremljale delo samoupravnih or¬ ganov. Predvsem naj bi z inten¬ zivnim delom samoupravnih orga¬ nov dosegli nove uspehe na vseh področjih družbenega in gospo¬ darskega razvoja občine. V zvezi z nadaljnjim razvojem organiza¬ cije ZK so na seji dejali, da mo¬ rajo organizacije ZK prilagoditi svojo metodo in vsebino dela ta¬ ko, da bi dosegli večjo aktivnost vsega članstva. Razen tega, da odstranjujejo težave, je potrebno zagotoviti tudi bolj odgovoren odnos nekaterih članov Zveze ko¬ munistov do tistih nalog, ki so jih sprejeli in ki jih je potrebno zdaj izpolniti. Ostro so obsodili prime¬ re, ko komunisti na svojih sestan¬ kih in organiziranih dogovorih sprejemajo konkretna stališča, vendar pa se v svojem praktič¬ nem delu niti ne skušajo ravnati po teh sklepih, ampak delajo po Matevž Hace prejel nagrado vstaje slovenskega naroda Utemeljitev: Zbirka novel Matevža Haceta »Ljubezen in orožje« je izšla leta 1965 pri založbi Obzorja v Mariboru kot osma knjiga proletarca, partizanskega komisarja in ljudskega pisatelja, enega naj- pristnejših slovenskih priče¬ valcev narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Matevž Hace opisuje boji¬ šča in zaledje, življenjske ra¬ dosti in bolečine, prijateljstva in nesporazume, ljubezen in ljubosumnje, v vsem pa vidi le človeka: prepostega borca, komandanta, komandirja in komisarja. Brez olepšavanja slika njihove značaje, hkrati pa stvarno prikazuje vojno kot nujno zlo, zato je ne po¬ veličuje, marveč razkriva vso njeno usodno tragiko za ljudi. Na čistih življenjskih situaci¬ jah nam prepreči ji vo kaže, da vselej zmagujeta poštenost in pravičnost, pa četudi se kdaj pa kdaj morata umakniti ne¬ poštenju in krivici. V tem delu je Matevž Hace, kar je ugotovila tudi kritika, dosegel visoko umetniško ra¬ ven svojega slovenskega ust¬ varjanja. K prejeti nagradi čestita to¬ varišu Matevžu Hacetu v ime¬ nu svojih bralcev uredništvo Glasa Notranjske. Revolucija je pomenila tudi boj za to, da bo vse, kar je ustvarjenega bogastva, skupno bogastvo m da ga bo človek znal upravljati — je rekel na proslavi ob 25-letnici revolucije Franc Leskošek (na sliki). Na tej proslavi dne 21 7. so prvič razdelili tudi nagrade vstaje 6 našim priznanim umetnikom (od leve proti des¬ ni zadaj na sliki): Matevžu Hacetu, Alojzu Srebotnjaku, Zdenku Kalinu, Stanku Petelinu, Zvonetu Sintiču in Stojanu Batiču Foto: Marjan Ciglič Še s športnih iger Milan Mercina pozdravlja v imenu organizatorja tekmovanja osnovne šole Stari trg vse nastopajoče Mimohod tekmovalcev pred pričetkom tekmovanja Zlato Mlakar (Osnovna šola Stari trg) je zasedel drugo mesto v skoku v višino. (O prireditvah, ki so bile za dan vstaje, 22. ju¬ lija, bomo poročali prihodnjič) Tekst in slike: Peter Kovšča svoje. Organizacije Zveze komu¬ nistov bodo morale vlagati več naporov, da bodo idejno razčistile ta dogajanja. • Člani komiteja so sklenili, da bodo morali terenske osnovne or¬ ganizacije pri delu bolj usmerjati, ker šot le-te omejile svojo dejav¬ nost preveč na sestanke in seje, kjer rešujejo zgolj formalna vpra¬ šanja in se ukvarjajo samo s pro¬ blemi med člani, medtem ko gre življenje svojo pot. Te osnovne organizacije nimajo pravega po¬ sluha za probleme, ki se pojav¬ ljajo med delovnimi ljudmi, za povezovanje organizacije in ko¬ munistov med množicami in za mobilizacijo množic za stališča ZK. Tem osnovnim organizacijam bo moralo postati jasno, da v ZK ne moremo ocenjevati svojega de¬ la po svojih lastnih kriterijih, temveč skozi moč in učinkovitost samoupravnega mehanizma in po uveljavljanju komunistov v mno¬ žicah. • V razpravi so komunisti kon¬ kretno obravnavali nekatere os¬ novne organizacije v delovnih ko¬ lektivih, kjer se z različnimi sla¬ bostmi v samoupravljanju spopri¬ jemajo s primitivnimi metodami, izhajajoč iz zmotne predpostavke, da je Zveza komunistov edini in najbolj vpliven činitelj, ki se lah¬ ko zoperstavi slabostim, ki sprem¬ ljajo samoupravljanje. Takšno lo¬ tevanje reševanja mnogih negativ¬ nih pojavov in problemov samo¬ upravljanja zanika moč samo¬ upravnega mehanizma, odriva de¬ lovne ljudi, hkrati pa se problemi zelo zaostrujejo, Zveza komuni¬ stov pa izgublja na pomenu. • Komunisti so ugotovili, da je bilo njihovo delo v osnovnih or¬ ganizacijah zaradi izvajanja re¬ forme v zadnjem času močno usmerjeno na konkretna ekonom¬ ska vprašanja. Ta usmerjenost je bila prav gotovo objektivno pogo¬ jena. Niso mogli pa osnovnim or¬ ganizacijam opravičiti tako veliko pomanjkanje obravnav in razre¬ ševanja idejnopolitičnih proble¬ mov na ekonomskem področju. Nadalje so tudi mnenja, da bo potrebno mnogo več pozornosti posvetiti v bodoče vprašanjem eti¬ ke, morale, vzgoje, izobraževanja, kulture, itd. Na tem področju se pri nas čutijo razni negativni po¬ javi zaradi zanemarjanja idejno¬ političnih problemov na tem pod¬ ročju. Te naše slabosti aktivno iz¬ korišča cerkev za svoje težnje. • Dogovorili so se, da bodo ta¬ koj imeli sestanke s sekretariati osnovnih organizacij na Rakeku, Blokah, v Cerknici in v Starem trgu, kjer bodo zelo jasno obrav¬ navali stališča občinskega komi¬ teja in se dogovorili za takojšnje sestanke osnovnih organizacij. Danimir Mazi Stran 2 GLAS NOTRANJSKE Št 5 — 1. avgusta 1960 Šumijo gozdovi domači . . . Iz dela občinske skupščine Cerknica + Gospodarstveniki so bili na Blokah + Sodba v imenu ljudstva + Kdo bo »ribaril« na Cerkni¬ škem jezeru + Glas Notranjske v težavah Začetek zadnje seje občinske skupščine Cerknica je bil kaj ne¬ navaden — predlagali so, naj prva točka dnevnega reda: informacija o sklepih s posvetovanja pred¬ stavnikov gospodarskih organiza¬ cij, odpade. Vzrok: slabo priprav¬ ljeno poročilo! V upanju, da se podobni spodrs¬ ljaji občinske uprave v naprej ne bodo več ponovili, sta (»morala«) oba zbora občinske skupščine že Hei tomdsi! »Veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti ...« In dobrih dvajset let pozneje, ali smo njih in vse žrtve tistih dni že popolnoma pozabili, ali so res že samo možaik zgodovine, ki se jim enkrat ali dvakrat letno oddolžimo z vencem? Stal sem dopoldan 4. julija v bližini spomenika žrtvam fa¬ šizma v Cerknici. Krajevna or¬ ganizacija ZB je tega dne na¬ meravala počastiti spomin pad¬ lih in položiti vence. Kljub te¬ mu, da se je bližala napoveda¬ na ura komemoracije, se ni nič spremenilo, ljudje so mirno ho¬ dili s svojimi skrbmi in s svo¬ jimi radostmi, zaverovani v praznično brezdelje, ne da bi se ustavljali. Le mimogrede sem slišal govoriti mimoidoče¬ ga: »Slabo kaže, zakaj pa mo¬ rajo položiti ravno danes ve¬ nec, ko so skoraj vsi odšli na morje ali pa v planine, naj po¬ čakajo, da se vrnejo.« Skrb sem bral iz oči nekaj borcev, ki so z vencem in s praporom čakali v bližini spomenika. Drugi pa je nadaljeval: »Če bi šlo za leta ali pa, če bi ,talali’ priznavalnino, bi se jih trlo.« Zamislil sem se in_ hotel opra¬ vičiti in ublažiti trpkost teh besed, toda, ko sem se spom¬ nil, da šteje samo krajevna or¬ ganizacija ZB Cerknica okrog 390 članov-borcev, nisem našel poguma, da bi opravičeval ... Ko sem še naprej čakal, te¬ daj že zgolj iz radovednosti, sem se v mislih vrnil nekaj let nazaj ... prisluhnil sem zvo¬ kom godbe na pihala, nežno se je prelivala melodija klarine¬ tov med recitacijami šolarjev, ki so polagali cvetje ... Da, til¬ di sam sem sanjal, toda resnič¬ nost je bila tako trpka in ža¬ lostna, da bi tega raje ne videl. Bilo me je sram, sram tudi za njih, ki jih ni bilo. Ali smo, tovariši, res tako zaverovani v svojo lastno eksistenco, v za¬ čarani krog svojega material¬ nega sveta, da smo pozabili na vse ideale in hvaležnost? In mirno, s sklonjeno glavo, z dvema zastavama so se bli¬ žali z vencema k spomeniku, bilo jih je ... Tiho je v nedelj¬ ski soparni dopoldan zamrl v basu izrečeni »Slava jim« in sramežljivo so se razšli. Le eden je še ostal. Imel je venec v rokah in ugibal sem, kaj neki namerava z njim. Od¬ daljil se je od spomenika, po¬ iskal kolo in se odpeljal z ven¬ cem proti Rakeku. Pozneje sem zvedel, da ga je položil sam samcat k spomeniku prvobor¬ ca Jožeta Petrovčiča-Bognarja. Ne joči »bronasti stražar«, nikar ne joči, tvoj jok je ne¬ prijeten, tvoj jok je jok vesti in daljnji odmev spominov v naših bronastih srcih. Janez Obreza tretjič v tem letu razpravljati o gozdnogospodarskih vprašanjih: ali bo občina izročila gozdove gozdnim gospodarstvom (GG Po¬ stojna in GG Ljubljana) ali ne. Razprava, katere so se udeležili skoraj vsi odborniki, predstavniki kmečkega življenja, je osvetlila dovolj' konkretna gledišča o tem problemu. Tokrat se je skupščin¬ ska večina izrekla najodločneje in verjetno dokončno z: NE!, kljub temu, da je hila tik pred sejo raz¬ deljena kot material: SODBA V IMENU LJUDSTVA, s katero re¬ publiško Vrhovno sodišče obvešča občinsko skupščino o izidu tožbe- nega postopka med GG Postojna in GG Ljubljana kot tožečo ter skupščino občine Cerknica kot to¬ ženo stranko. Izid: tožbi se ugodi! S tem aktom — nekdo ga je ime¬ noval »formalni« — pa so doma¬ činom kratene samoupravne pra¬ vice, kar vsekakor ni v skladu z novo Ustavo, s IV. plenumom CK ZKJ. Vprašanje je ostalo še nadalje povsem odprto: oba tabora razbo- rito vztrajata pri svojem. Prav gotovo pa bi se zadeva kaj hitro rešila, če bi zainteresirana gozd¬ na gospodarstva predložila dovolj jasne in poštene programe gospo- V zadnjem času se občani, zla¬ sti tisti, ki nimajo stanovanj ali pa imajo zelo slaba stanovanja, zanimajo, kako in na kakšen na¬ čin bi si čimprej zgradili primer¬ na stanovanja. V Cerknici, na pri¬ mer, bodo lahko gradili poleg obi¬ čajnih hiš tudi montažne. Za take hiše se zanimajo zlasti delavci, ki so zaposleni v tovarni Brest, ker so te hiše znatno( cenejše, so pa zelo uporabne. Montažne hiše bodo interesenti lahko gradili v Cerknici od Stare ceste vzporedno z Notranjsko ce¬ sto do bivšega sejmišča, to je ob že obstoječi poti med ogradami. V Vidmu in za enkrat na Pe- ščenku pa se montažnih hiš ne bo smelo graditi, ker za ta predel še ni izdelan zazidalni načrt. Na zadnji seji občinske skup¬ ščine, ki je bila 30. 6. 1966, je bil potrjen zazidalni načrt za naselje Videm, Za Peščenek in Kamno gorico pa so' načrti v delu in bodo v kratkem gotovi. Gradbena do¬ voljenja za gradnjo hiš na Fe- ščenku in na Kamni gorici bo upravni občinski organ izdajal le izjemoma in to po predhodni pri¬ volitvi urbanistične inšpekcije. Ker torej urbanistični načrti še niso v celoti izdelani in potrjeni, bodo postopki pri dodeljevanju zemljišč in izdajanju ustreznih dovoljenj še vedno dolgotrajni, vendar pa ne več tako, kakor so bili dosedaj. Poleg izdelanih in potrjenih za¬ zidalnih načrtov, ki so nujno po¬ trebni pri izdajanju dovoljenj za gradnje pa ne smemo prezreti Od¬ loka o urejanju mestnega zemlji¬ šča na območju občine Cerknica, ki ga je Skupščina občine Cerkni¬ ca sprejela na seji 18. 2. 1964. Za mestno zemljišče se štejejo zem¬ ljišča ožjih gradbenih okolišev za naselji Cerknica in Rakek. Ta Od¬ lok točno določa, kdaj se šteje zemljišče za urejeno; predvsem pa, da so zgrajene dovozne poti, vodovodno, kanalizacijsko in elek¬ trično omrežje. K urejanju mest¬ nega zemljišča spada tudi odstra¬ nitev objektov in priprav ter ure¬ ditev premoženjskih razmerij z bivšimi lastniki — uporabniki družbenega premoženja. Ta zem¬ ljišča so bila namreč z odločbo bivšega Občinskega ljudskega od¬ bora leta 1959 nacionalizirana in so prešla v družbeno lastnino. Urejeno ali vsaj delno urejeno mestno zemljišče se po Odloku oddaja v uporabo novim koristni¬ kom z javnim natečajem. Javni natečaj razpiše za to določena ko¬ misija. V razpisu morajo biti na- darjenja z zaželenimi gozdovi. Dobri stari pregovor: čisti računi — dobri prijatelji, še vedno velja. Na koncu izčrpne razprave so odborniki imenovali tri poslance, ki bodo v tej zadevi skušali inter¬ venirati pri Izvršnem svetu SRS. Nekoliko manj razvpit spor se vodi med ribiško družino Cerk¬ nica in Zavodom za gojitev rib Obrh iz Vrhnike: kdo bo gospo¬ daril na Cerkniškem jezeru? Občinska skupščina je že na prejšnjem zasedanju imenovala osemčlansko strokovno komisijo, ki naj bi raziskala gospodarjenje na tem področju občine, in pred¬ lagala, kdo naj bi upravljal z vo¬ dami Cerkniškega jezera. Imeno¬ vana komisija ni opravila svojega dela v celoti, ker se ni mogla od¬ ločiti, kateremu od obeh partner¬ jev naj zaupa gospodarjenje, ime¬ novala pa je koordinacijsko ko¬ misijo, ki naj bi reševala vse eventualne spore med obema strankama ter skrbela za čim- boljše in rentabilnejše gospodar¬ jenje z vodami na Cerkniškem jezeru. Kaže, da se rivalstvo (beri: lju¬ bosumje) med obema strankama zaostruje. Novi republiški zakon, ki bo urejeval vprašanja o go- vedeni vsi pogoji, pod katerimi se oddaja zemljišče v upbrabo nove¬ mu koristniku, predvsem pa zazi¬ dalni podatki, višina odškodnine, rok za začetek gradnje, višina pri¬ spevka k stroškom za urejanje zemljišča in drugo. Tisti intere¬ senti, ki bodo dobili urejeno zem¬ ljišče v uporabo, bodo morali pri¬ spevati k stroškom za njegovo ureditev. Koliko bo 'moral upo¬ rabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče se določi na podlagi uspelega javnega nateča¬ ja, ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina. V primeru, da uporabnik ne dobi urejenega zemljišča pa se lahko občina in uporabnik dogovorita, da bo uporabnik določena dela opravil sam in se mu zaradi tega prispevek za stroške urejanja pri¬ memo zniža. Pogodba, ki jo bosta sklenila Komunalni sklad in pre¬ vzemnik zemljišča bo pred/sem vsebovala določila, da bo zemlji¬ šče še nadalje ostalo družbena lastnina, prevzemnik pa se bo mo¬ ral zavezati, da bo plačal odškod¬ nino za odkup uživalne pravice, za pripravo in opremo zemljišča, če določenih del ne bo sam opra¬ vil. Za naselje Videm v Cerknici je razparcelacija zemljišča že kon¬ čana, z bivšimi lastniki bo potreb¬ no urediti premoženjska razmer¬ ja, poravnati odškodnino ter ure¬ diti novo pot, da ne bo prišlo do nepotrebnih nesoglasij med biv¬ šimi lastniki in novimi uporab¬ niki. Takoj, ko bo urejene! zem¬ ljišče in premoženjska razmerja, bo objavljen javni natečaj za od¬ dajo stavbnih zemljišč. Vsak in¬ teresent — ponudnik — bo lahko vložil pismeno ponudbo, v kateri bo označil stavbišče, za katerega se interesira. Nadalje bo v po¬ nudbi navedel prispevek za odkup zemljišča ter za pripravo in opre¬ mo zemljišča. Pristojni organ bo po poteku roka izdal odločbo, s katero bo najboljšemu ponudniku dodelil ustrezno zemljišče v traj¬ no uporabo. Ko bo najboljši ponudnik dobil odločbo o dodelitvi zemljišča v uporabo, bo pri pristojnem Ob¬ činskem organu vložil prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja in bo z delom lahko takoj pričel. Ne¬ kateri interesenti, ki za izdajo gradbenih dovoljenj čakajo že več mesecev in celo leto dni, si sedaj pomagajo na ta način, da z biv¬ šimi lastniki sklepajo pogodbe o prenosu uživalne pravice in se na ta način izkažejo, da so uživalci zemljišč, na katerih si namera- spodarjenju z vodami na ozemlju SRS, naj bi ju pomiril. Izvršni odbor občinskega odbo¬ ra SZDL je seznanil občinsko skupščino o pomembnosti in pro¬ blemih nadaljnjega izhajanja Gla¬ sa Notranjske. Odborniki so pod¬ prli zahtevo SZDL po nadaljnjem izhajanju glasila. Pripomnili so, naj bi omenjeno glasilo v bodoče kritičneje ocenjevalo določene probleme iz življenja in dela naše komune, glede financiranja časo¬ pisa pa so bili mnenja, naj občin¬ ski odbor SZDL ponovno izda vsem gospodarskim organizacijam na področju občine priporočila za sofinanciranje omenjenega glasi¬ la, izključno od tega pa je odvis¬ na usoda njegovega nadaljnjega izhajanja. Oba zbora sta v nadaljnji raz¬ pravi sprejela še: potrditev za¬ ključnega računa in proračuna občine in davčnega zaključnega računa, potrditev zazidalnega na¬ črta — Videm Cerknica, garancij¬ sko izjavo za gradnjo nove bol¬ nišnice v Ljubljani, preimenova¬ nje Doma igre in dela (otroški vrtec) v Vzgojno varstveni zavod Cerknica ter nekatere personalne zadeve. Ivo Stefan vajo zgraditi hišo. Nekateri so si¬ cer vložili prošnje za izdajo loka¬ cijskih odločb in so te odločbe tudi prejeli niso pa uredili pre¬ moženjskih razmerij z bivšimi lastniki. Ti investitorji se neupra¬ vičeno jezijo, češ da še niso pre¬ jeli potrebnega gradbenega dovo¬ ljenja, ga pa tudi ne bodo mogli dobiti, dokler ne bodo zadeve ure¬ dili z bivšim uporabnikom, to je. da bodo plačali odškodnino za zemljišče. Pri vsem tem je po¬ trebno urediti pravno stanje tudi v zemljiški knjigi. Za naselje Videm bo stvar to¬ rej hitro urejena in bodo intere¬ senti lahko pričeli z deli kmalu, gradnje montažnih hiš na področ¬ ju Kamne gorice in Peščenika pa bodo možne čez nekaj mesecev. Tisti interesenti torej, ki se bodo izkazali, da so uporabniki zem¬ ljišč, bodo tudi za področje Kam¬ ne gorice in Peščenka dobili grad¬ bena dovoljenja, če si bodo pre¬ skrbeli tudi ostalo tehnično doku¬ mentacijo. Skupščina občine je na zadnji seji sprejela tudi tarifo za ocenje¬ vanje zemljišč: od 250 do 600 S. din za 1 m 3 , drevje pa 2.000 do 20.000 S. din za posamezno drevo. Veliko je pripomb k tej tarifi in sicer zatrjujejo interesenti za pri¬ dobitev uživalne pravice, da je določena cena za primer Videm 600 S. din občutno previsoka, med¬ tem ko nekateri bivši lastniki za¬ htevajo najmanj 1000 S. din za 1 m 2 . Zaenkrat torej velja tarifa, ki jo je skupščina sprejela in ki je po mnenju večine primerna in ustreza prometni vrednosti stavb¬ nih zemljišč na področju Notranj¬ ske. Prosilcev za zidanje stanovanj¬ skih hiš v Cerknici je okrog 40, na Rakeku 15 in 13 v Starem trgu. Poleg teh pa imajo vložene proš¬ nje za izdajo gradbenih dovoljenj tudi prosilci izven gradbenih oko¬ lišev, katerih je tudi preko 25. S. J. BIFE NA JEZERU (KONČNO) SPET ODPRT Trgovsko - gostinsko podjetje Škocjan Rakek je uredilo pri Go¬ ričici bife ter postavilo nekaj miz in klopi. Bife bo obratoval v se¬ zoni vsak dan razen ponedeljka in četrtka vsak popoldan, ob ne¬ deljah in praznikih pa cel dan. Nudijo hladna jedila in hlajene pijače. Bife osvetljuje lastni agre¬ gat. Veliko zanimanja za gradnjo stanovanjskih hiš v Cerknici Doma... Drugi korak Zvezna skupščina je približ¬ no po enem letu od začetka reforme spet sklepala o ukre¬ pih, ki bodo bistvenega pome¬ na za nadaljnji potek reforme. Ob tem je ocenila tudi doseda¬ nje dosežke. Smo priče prvim rezultatom prizadevanj za in¬ tenziviranje gospodarstva. Re¬ forma je vplivala na umiritev vseh oblik notranje porabe, de- narno-blagovnih odnosov in na uravnoteženje plačilne bilan¬ ce. Kot največja slabost pa je bila omenjena še vedno nera¬ cionalna poraba družbenih sredstev, ki odseva predvsem v kopičenju zalog v industriji. Pred kratkim je zvezna skupščina sprejela plan razvoja Jugoslavije do leta 1970. V njem so začrtane jasne per¬ spektive gospodarstvu, za nje¬ gov razvoj in aktivnost v tem obdobju. Imamo tudi jasno materialno podlago za nadalj¬ njo stabilizacijo, ki jo oprede¬ ljuje vrsta bistvenih sistem¬ skih rešitev, med katere sodijo ukrepi kreditne politike, pred¬ pisi o revalorizaciji osnovnih sredstev in o sistemu amorti¬ zacije, ki so bili pravkar spre¬ jeti. Jeseni pa bo skupščina sprejela še druge. Uresničenje vseh teh sistemskih rešitev skupaj in v tesni medsebojni povezanosti naj bi predstavlja¬ lo drugi korak v izvajanju go¬ spodarske reforme, korak k splošnemu intenziviranju go¬ spodarjenja. Le-to pa naj bi seveda omogočilo tudi boljše funkcioniranje našega tržnega mehanizma in tudi enakoprav¬ no vključevanje našega gospo¬ darstva v svetovni trg. Novi devizni režim naj bi v sklopu pravkar omenjenih ukrepov odigral še posebno po¬ membno vlogo. Njegovo bist¬ veno težišče je na liberaliza¬ ciji uvoza ob načelu, da mora biti dinarski dohodek ob sta¬ bilni domači valuti osnovni motiv gospodarjenja. To nače¬ lo bo prišlo do izraza tudi v tem, da bodo gospodarske or¬ ganizacije lahko v skladu s stopnjo liberalizacije za dinar¬ ska sredstva kupovale devizna sredstva za potrebe svoje eno¬ stavne in razširjene reproduk¬ cije. Prav postopna liberaliza¬ cija predstavlja enega bistve¬ nih pogojev, da bo naš notranji gospodarski razvoj krenil v kvalitetno smer, ki jo je začr¬ tala gospodarska reforma. Li¬ beraliziran uvoz naj bi nam¬ reč omogočil, da bodo cene tu¬ jega blaga in storitev ter dru¬ gi pogoji in elementi poslova¬ nja na tujih trgih vplivali na stroške proizvodnje in dohodek naših gospodarskih organizacij. Začel naj bi se potemtakem močnejši vpliv ■tujega trga na naše gospodarstvo, ki ga bo bolj kot doslej silil v intenzi¬ viranje in modernizacijo. Ta proces pa seveda ne bo lahek in bo omenjeni drugi korak za gospodarstvo nedvomno veliko težji od prvega. A. Javornik OBVESTILO ROJAKOM V TUJINI To številko Glasa Notranj¬ ske pošiljamo prvič na naslove naših rojakov v ZDA, Kanadi in Avstraliji .Prepričani smo, da bodo radi brali naš list, saj bodo v njem zvedeli veliko no¬ vic iz »starega kraja« in bo vsaka številka pomenila zanje pismo iz domovine. Letna naročnina za Glas No¬ tranjske za tujino je 1 USA $. gt. 5 — 1. avgusta 1966 GLAS NOTRANJSKE Stran 3 Turizem generalova zvezda Čeprav je preteklo že precej časa, odkar se je francoski predsednik Charles de Gaulle vrnil s svojega obiska v Sov¬ jetski zvezi in imata obe vladi že uradne ocene obiska, ta od¬ daljenost časnikarjev ne moti pri oblikovanju sodb o pome¬ nu obiska. Nekateri so drugi de Gaullov obisk s sovjetskimi voditelji označili zdaj na po¬ lovici leta, ko še ne vemo, kaj vse se bo do konca leta pripe¬ tilo, za najvažnejši dogodek le¬ ta. Drugi gredo celo dlje in sklepajo, da pomenijo razgovo¬ ri francoskega državnika v Kremlju važno politično pre¬ lomnico, mejnik na boljše in znak za popravljanje odnosov v Evropi. Vsako od naštetih stališč je mogoče zagovarjati na več načinov. Ločeno od političnega pome¬ na obiska, je bilo de Gaullovo popotovanje po Sovjetski zve¬ zi doslej največji državniški spektakel na ruskih tleh. De Gaulle je za razliko od Napo¬ leona popolnoma drugače osva¬ jal Moskvo, ko se je na dolgi vpadnici v glavno mesto za¬ ustavil prav na kraju, kjer se je Napoleonu zdela Rusija in Moskva premagana. Ta držav¬ niški spektakel je potekal na videz prisrčno, čeprav je vmes prihajalo do majhnih navzkri¬ žij in protokolarnih nesoglasij. V njega je bila vključena tudi cerkev. In ker sta na sovjet¬ skem ozemlju samo dve kato¬ liški cerkvi, v katerih bi gene¬ ral lahko pokleknil ob nedelj¬ ski maši, v Moskvi in v Lenin¬ gradu, so za to opravilo izbrali leningrajska cerkev. V mo¬ skovski cerkvi bi de Gaullu namreč moral brati mašo ame¬ riški duhovnik, kar pa bi naj¬ brž pokvarilo govorico, ki je med Francozi in Rusi tekla o vojni v Vietnamu. Statistični podatki o de Gaullovem obi¬ sku so obsežni. Ničkolikokrat se je rokoval s preprostimi me¬ ščani, nazdravljal v šolsko na¬ učeni ruščini ob vodki in pola¬ gal vence na grobove branilcev ruskih mest. General je opra¬ vil 20 tisoč kilometrov dolgo pot po Sovjetski zvezi, 31 ur je presedel v letalu, 9 ur se je za¬ držal v uradnih razgovorih, 15 ur pa se je pogovarjal s sov¬ jetskim ministrskim predsedni¬ kom Kosiginom med štirimi očmi. Na Mamajevem kurganu, kjer so v drugi svetovni vojni branilci Stalingrada branili vsako ped zemlje, je de Gaulle poslušal poročilo o bojih iz ust najboljšega snajperista 62. ar¬ made Vasilija Zajčeva, Ob po¬ strojenj enoti gardistov v čr¬ nih škornjih, modrih hlačah, rjavih suknjah z zlatimi na- rokavniki in v belih rokavicah je general položil venec s tra¬ kom francoske zastave, Poro¬ čilo mu je bral tisti Zajcev, ki je v bitki postavil rek: »On¬ kraj Volge ni zemlje za nas«. De Gaulle je prišel v Mo¬ skvo s tistim političnim načr¬ tom, ki je v nasprotju s spo¬ razumom na Jalti o delitvi sve¬ ta. Tej delitvi se je general upiral na celi črti najbrž ne samo iz maščevalnosti, ker kot četrti veliki takrat ni bil pri- puščen na Jalto, da bi sodelo¬ val v delitvi sveta. Usoda pa je hotela, da je general de Gaulle zdaj edini državnik, kj je pre¬ živel tvorce jaltskega sporazu¬ ma. Njegov načrt o »Evropi domovin« v nekem smislu pri¬ kazuje stvarni položaj na sve¬ tu. Težko je sklepati, ali je ge¬ neral v svojem političnem rav¬ nanju prenagel. Dediščina Jal¬ te ni takšna, da bi bili z njo vsi zadovoljni. Vendar pa je treba v sedanjem svetu še na¬ tančno ločiti politično realnost od utopij. na rešetu Zanimivi odgovori tov. Gornika o turizmu v naši občini • Tovariš Gornik! Veliko sli¬ šimo o aktivnosti Turistične zveze Cerknica ter o progra¬ mih, ki jih Zveza izdeluje skup¬ no s Skupščino občine Cerkni¬ ca. Za kakšne programe gre? Prva naša naloga je bila inven¬ tarizacija naravnih objektov ter njihova valorizacija. Potem smo pričeli izdelovati turistični regio¬ nalni program za celo občino. Ta program je že izdelan in sicer kot predlog, ki ga bodo obravnavali zbori vblivcev, potem pa sprejela Skupščina občine Cerknica. Pri¬ pombe zborov volivcev in Skup¬ ščine bodo urbanisti upoštevali ter nato naredili še ekonomski del programa. Poudarek v tem pro¬ gramu je na Cerkniškem jezeru. Istočasno je izdelan program ur¬ banistične ureditve jezera, koli¬ kor pride do ojezeritve, ter pro¬ gram za urbanistično ureditev Rakovega Škocjana. V delu je na¬ črt za ureditev Slivnice in Blo¬ škega jezera. S programom ojezeritve in ure¬ ditve Cerkniškega jezera so sezna¬ njene vodno gospodarske in znan¬ stvene institucije tudi izven naših meja. Ravno tako je te programe obravnaval 4. mednarodni spele- ološki kongres, ki je bil lansko leto pri nas. Program je izdelal ljubljanski urbanistični zavod, udeležencem mednarodne konfe¬ rence urbanistov, ki je bila junija letos in katere so se udeležili naj¬ vidnejši urbanistični strokovnjaki iz ZDA, Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije, pa ga je obrazložil direktor Ljubljanskega urbanistič¬ nega zavoda ing. arch. Marko Šlaj¬ mer. Med konferenco je skupina ameriških in češkoslovaških znan¬ stvenikov obiskala Rakov Škocjan ter Slivnico in grad Snežnik, kjer so poleg ogleda zanimivosti imeli tudi posvete in razprave o naših programih. Sodeč po razpravi, ki je sledila, so ameriški strokov¬ njaki (naj omenim, da so to v glavnem najbolj cenjeni ameriški urbanistični strokovnjaki in uni¬ verzitetni profesorji) izjavili, da se strinjajo z obrazloženo varian¬ to ojezeritve Cerkniškega jezera in gradnjo turističnih objektov, ter sami poudarili pomembnost tako širokega programa za naš turistični razvoj. • In za grad Snežnik in oko¬ lico? Zavod za spomeniško varstvo je na naš predlog izdelal inventuro in ocenitev vseh predmetov, ki so v gradu. Določil je tudi mejo šir¬ šega zavarovalnega področja v iz¬ meri 88 ha površine ob gradu ter na ta način pripravil teren za iz¬ delavo ureditvenega načrta. SOb Cerknica je Dredlagala SRS, da naj grad Snežnik dobi turistično funkcijo kot osrednji turistični objekt v Loški dolini. Vendar IS SRS do sedaj še ni pozitivno odgovoril na ta pred¬ log. Stališče naše Zveze in SOb Cerknica je, da bi grad Snežnik z okolico prevzel en lastnik, ki bi upravljal vse objekte v širšem zavarovalnem pasu. • Kako pa je s Križno jamo? Turistično društvo Loška doli¬ na je organiziralo obisk Križne jame ob nedeljah in praznikih od 9. do 16. ure. Isto društvo orga¬ nizira vsako leto piknik pred ja¬ mo, ki je zelo dobro obiskan. Na ta način spoznava širša javnost ta naravni objekt. Zavedamo se pomembnosti te jame ter smo mnenja, da je treba jamo podrobno raziskati in pro¬ učiti možnosti eksploatacije. To nalogo ima društvo za raziskova¬ nje jam Slovenije, Turistično dru¬ štvo Loška dolina in Jamarski klub Rakek. • Kaj pa gospodarske orga¬ nizacije, ki so neposredno po¬ vezane s turističnim prometom? Kaj pripravljajo? Pri gospodarskih organizacijah, ki so neposredno povezane s turi¬ stičnim prometom, je več po¬ manjkljivosti. Predvsem je po¬ manjkljivost pri kadrih, ki jih ni¬ smo sistematično vzgajali za večji turistični promet. Mislim pred¬ vsem na gostinske kadre. Upravni odbor naše Zveze je razpravljal o reorganizaciji go¬ stinske mreže na našem terenu ter o njenem izboljšanju in meni, da je treba ustvariti močnejše go¬ stinske organizacije, ki bodo skr¬ bele za sistematično izobraževa¬ nje kadrov in izpopolnitev objek¬ tov. Reorganizacija je dala tudi nekaj pozitivnih rezultatov: Go¬ stinsko podjetje Cerknica je adap¬ tiralo svoje zastarele obrate, od¬ prlo novo gostilno na Rakeku, uredilo vrt ob restavraciji Jezero in pridobilo 10 novih ležišč. Do¬ sedanji rezultati kažejo, da se bo 1 podjetje rešilo iz finančne krize ter da bodo ustvarili dovolj sred¬ stev za izboljšanje svojih gostin¬ skih kapacitet. Trgovsko gostinsko podjetje »ŠKOCJAN« Rakek pa je odprlo bife v Žerovnici, bife na Jezeru, planira povečanje kapacitet v Ra¬ kovem Škocjanu, napeljavo po¬ trebnega telefona v Škocjanu in ureditev trgovine in gostišča na Gornjem jezeru. Kolektiv Škocja¬ na se zaveda pomembnosti siste¬ matične vzgoje lastnih kadrov ter je že v letošnjem letu sprejel v uk 8 vajencev za gostinsko dejav¬ nost. Predviden je širši program izobraževanja kadrov, ki sedaj delajo v gostinski stroki. SAP-Tu- rist Ljubljana bo že v tem letu pričel z gradnjo avtobusne postaje in turističnega biroja v Cerknici. Objekt bo zgrajen do 1. maja 1967. Na področju lova in ribolova se prav v tem času delajo analize stanja ter iščejo modnosti inten¬ zivnejšega vključevanja v turi¬ stični promet. Imamo pa precej nerazvito obrtno dejavnost v občini. V zad¬ njem času je SOb Cerknica skle¬ nila, da se izdela podrobna ana¬ liza ter nakaže program razvoja obrti v naši občini, kar je za za¬ dovoljitev potreb turistov (in tudi domačinov) nujno potrebno. KZ Cerknica je začela urejevati svoje prodajalne mesa in mesnih izdelkov. Pred kratkim so bile odprte v Cerknici in Loški dolini nove prodajalne. Kljub temu por trošniki niso popolnoma zadovolj¬ ni z asortimentom mesa in mes¬ nih izdelkov; upamo, da se bo v prihodnje izboljšalo. Štejemo kot veliko pridobitev tudi novo bencinsko črpalko v Starem trgu, ki jo je zgradila Krajevna skupnost Loška dolina v kooperaciji z Istra-benzom iz Kopra. • Pred časom ste razprav¬ ljali o zasebnem gostinstvu in predlagali SOb Cerknica neka¬ tere ukrepe. Za kaj gre? Med drugim, ko smo razprav¬ ljali o razvoju gostinstva, je naš odbor razpravljal tudi o zaseb¬ nem gostinstvu. Ugotovili smo. da so razmere zelo slabe ter da je treba nekaj ukreniti. Skupščini občine Cerknica smo predlagali, da je potrebna taka davčna poli¬ tika do zasebnega sektorja, da bodo zasebniki stimulirali za vla¬ ganje v svoje obrate. Ta politika naj bo dolgoročna, da bodo za¬ sebniki dobili večje zaupanje v našo davčno politiko. To stališče smo obravnavali in potrdili na skupnem posvetu, ki so se ga ude¬ ležili predstavniki SOb Cerknica, Gospodarske zbolrnice SRS, naše Zveze in zasebnih gostincev. • In kakšni so rezultati? Rezultati so vidni. Javljajo se novi interesenti za odpiranje no¬ vih lokalov, nekateri celo izven naše občine. Večina zasebnih go¬ stincev je začela ali vsaj planira adaptacijo svojih neprimernih lo¬ kalov in povečanje kapacitet. Do sedaj so vložili več sredstev: Ivica Rogelj iz Unca, Antonija Gnezda iz Unca, Bojan Bavdek iz Žile, Francka Rigler iz Bloške polico, nadalje Lužar, Mlakar, Fistonič in drugi v skupni vrednosti okoli 50,000.000 S. din. Vsem, ki želijo urediti svoje obrate, pomagamo predvsem pri izdelavi načrtov, ureditvi zuna¬ njosti lokalov, opremi tujskih sob in pri reklami. S tako politiko do zasebnega sektorja je prav, meni naš uprav¬ ni odbor, da inšpekcijske službe SOb Cerknica dosledneje izvajajo zakon, ki določa sanitamo-tehnič- ne ureditve gostinskih lokalov. Gostince, ki se kljub opozorilu in dogovoru z inšpektorji ne ravnajo po določilih, naj kaznujejo ali pa jim obrat zaprejo. Seveda pa mo¬ ramo vedeti, da se naše gostinstvo ne bo takoj izboljšalo, za to je treba več časa. • Vemo, da naenkrat našim bralcem ne moremo predsta¬ viti celotne dejavnosti in vseh akcij vaše Zveze niti v naj¬ krajših potezah. Zato vas na¬ prošamo, da za naslednjo šte¬ vilko našega glasila pripravite odgovor na naslednje vpraša¬ nje: • Kaj je po vašem mnenju največja ovira za hitrejši raz¬ voj turizma v naši občini? Tovariš Gornik nam je obljubil izčrpen odgovor na postavljeno RAKOVŠKI JAMARJI NA POLJSKEM Jamarski klub Rakek bo poslal nekaj svojih članov na obisk k poljskim jamarjem. Ta ekskurzija bo v okviru mednarodnega sode¬ lovanja speleologov. Jamarji pri¬ pravljajo še nekaj takih izletov v tujino in po domovini. Ljubljanski urbanisti so obiskali tudi Slivnico, kjer jih je navdušil lep razgled na jezero; pripravljajo namreč urbanistični načrt za ureditev jezera Lr Notranjski kozolci — ostrnice (iz skicirke akademskega slikarja Lojzeta Perka) Stran 4 GLAS NOTRANJSKE St. 5 — 1. avgusta 1966 polletni rezultati zadovoljivi Delavci Cestnega podjetja iz Ljubljane so že začeli asfaltirati cesto od Unca proti Planini. Kot so nam povedali jo bodo asfaltirali le do občinske meje s Postojno, naprej pa bo cesto do glavne ceste v Planini asfaltiralo Cestno podjetje iz Kopra Foto: M. 2. SE ENKRAT... Najhitrejša žaga v Jugoslaviji Brest: Prvi Že uvodoma želim povedati, da je knjigovodsko evidentiranje ure¬ jeno s predpisi tako, da razpola¬ gamo z ustreznimi finančnimi re¬ zultati oziroma pokazatelji šele po dvajsetem v mesecu za pretek¬ li mesec. Iz tega razloga se bom osredotočil le na prikazovanje do¬ ločenih ekonomskih rezultatov in njihovo primerjavo z letnim pla¬ nom. Letošnji plan kombinata pred¬ videva, da bo dosežena proizvod¬ nja s 6725 milijoni starih dinar¬ jev. (Po prodajnih cenah franko tovarna.) Do konca prvega pollet¬ ja je dosežen letni plan s 50 %, kar pomeni, da se letni plan ob¬ sega proizvodnje po dinamiki do¬ sega. V okviru kombinata dejan¬ sko presegajo planirane obvezno¬ sti obsega proizvodnje poslovne enote primarne proizvodnje, med¬ tem ko TP Martinjak in TP Cerk¬ nica svojega plana ne dosegata. Več vzrokov za nedoseganje pla¬ na pohištvenih poslovnih enot je objektivnih. Eden poglavitnih je vsekakor uvajanje novih proizvo¬ dov, kar je značilno zlasti za TP Martinjak, ki prehaja iz doseda¬ njega klasičnega danskega stila proizvodnje na povsem nov pro¬ gram proizvodnje stilnega pohišt¬ va za ameriško tržišče. Proizvod¬ ih V prvi kuverti, ki jo je Marija Turkova — priučena delavka v »prvi strojni« v Brestu, do¬ ma pa iz Begunj pri Cerknici — pred 7 leti prinesla domov je bilo točno 9.000 dinarjev. »Tega se še dobro spominjam,« pravi. Zdaj Marija zasluži po¬ prečno po 60.000 dinarjev in je kar zadovoljna. »Zadnje mesece pa se sploh obrača na bolje,« nam je še zaupala. »Sa¬ mo da bi imeli dovolj lesa in drugih surovin, da bi lahko delali. Saj veste, kako hudo je, če bi človek rad delal, pa nima kaj vzeti v roke.« -mG nja stilnega sedežnega pohišt¬ va je povezana z zahtevnejšo strojno obdelavo in s popolnoma novo in zelo kvalitetno površinsko obdelavo, kar pa ob sedanji stroj¬ ni opremi podaljšuje ciklus pro¬ izvodnje. Poslovna enota bo uvo¬ zila nekatere specialne stroje, s katerimi bodo dosegli predvsem hitrejšo in kvalitetnejšo obdelavo elementov. TP Cerknica je poleg uvajanja nekaterih novih proizvodov v le¬ tošnjem letu ovirala doseganje večje proizvodnje kvalitetna povr¬ šinska obdelava proizvodov na vi¬ soki sijaj, ki je kljub trem izme¬ nam ključnih delovnih mest ust¬ varjal grlo proizvodnje v oddelku obdelave površin. TP Cerknica je imela tudi pogoste okvare strojev v oddelku II. strojne. Tudi v tej poslovni enoti bodo rešili problem ozkih grl z dopolnitvijo oziroma zamenjavo nekaterih strojev iz uvoza, ki bodo poleg prihranka na stroških omogočili tudi na 20 % povečanje obsega proizvodnje. Kombinat je nasproti lanskemu istemu obdobju povečal letos ob¬ seg proizvodnje (izločen je vpliv porasta prodajnih cen) za okoli 5 %, za toliko, kolikor se je pove¬ čala celotna industrijska proiz¬ vodnja v zveznem merilu. Za pri¬ merjavo navajam, da se je pove¬ čala celotna industrijska proizvod¬ nja in proizvodnja lesnih izdel¬ kov v Sloveniji v prvih petih me¬ secih letošnjega leta nasproti prvim petim mesecem lanskega leta za 3 %. Tako kot proizvodnja se je tu¬ di dinamika prodaje gibala po planskih predvidevanjih, saj je bil po prvem polletju dosežen let¬ ni plan, ki znaša 5,500 milijonov starih din, 50 °;o. Medtem ko za realizacijo proizvodov primarnih poslovnih enot trenutno ni bistve¬ nih problemov, razen če izvzame¬ mo večji razrez bukovega žaga¬ nega lesa za lastno predelavo, (ta se je povečal zaradi spravila lesa po lanskoletni elementarni nezgo¬ di), ki zmanjšuje realizacijo na tržišče, pa je realizacija pohištva nekoliko slabša. Pri tem je potreb¬ no omeniti predvsem to, da je prodaja na domačem trgu zado¬ voljiva in da je plan dosežen, da pa je slabše z izvozom, saj smo do konca junija od 2 200 000 pla¬ niranih $ prodaje, dejansko izvo¬ zili za 920 251 $ ali za 42 % let¬ nega plana. Tu gre predvsem za izvoz v Zahodno Nemčijo in Fran¬ cijo, ker to tržišče še ni popolno¬ ma osvojilo nekaterih novih pred¬ videnih proizvodov TP Cerknica za to področje. Imperativ trga je cenenost, to pa je tudi pogoj za konkurenč¬ nost in ugodne nastope na vedno zahtevnejšem tako zunanjem ka¬ kor tudi na domačem trgu. Ra¬ cionalizacija tehnoloških postop¬ kov pa je tista, ki bi morala naj¬ bolj vplivati na znižanje cen pro¬ izvodov. Definicija tehnične izboljšave je kaj preprosta: vsak prihranek ka¬ kršnekoli narave in kdorkoli ga ustvari — je tehnična izboljšava. Da postane tehnolog oz. neposred¬ ni proizvajalec tudi novator, mo¬ ra vsebovati običajno tri kvalitete: inventivno sposobnost, določeno stopnjo poznavanja problematike in pa predvsem interes za to vrsto dejavnosti. Slednje je največkrat odvisno od uporabnosti ustreznih pravilnikov o nagrajevanju teh¬ ničnih izboljšav. Zaradi vse pogo¬ stejših kritik na račun Pravilnilca o nagrajevanju tehničnih izbolj¬ šav bi veljalo v Brestu le tega popraviti oziroma dopolniti. Pot procesa od nakazanega pro¬ blema pa do realizirane izboljšave poteka običajno v treh fazah: 1. novator se spozna s proble¬ mom, nezadovoljen je z obstoje¬ čim stanjem in predvideva, da bi se problem lahko rešil. 2. Razmišlja o tem, kako so re¬ šeni podpbni primeri, spozna se z različnimi rešitvami, ki mu odpro vrata do uspeha. 3. Prej ali slej najde ustrezno rešitev, ki jo tudi praktično pre¬ izkusi. Vzrokov za relativno nerazvi¬ tost racionalizatorstva na Brestu je več. Naštejmo le nekatere: množična neinformiranost o me¬ stu, pomenu in vlogi novatorslce Izvoz TP Martinjak je pod pla¬ nom zaradi nagle preorientacije proizvodnje na novo pohištvo, ki prav tako šele osvaja zahodna tržišča. Letošnje leto se zmanjšu¬ jejo tudi zaloge gotovih izdelkov, ki so ostale na skladiščih še iz proizvodnje pred reformo (npr. pi¬ salne mize). Dosežena višina in gibanje oseb¬ nih dohodkov je bilo pogojeno z doseganjem večje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja (zmanjševanje stroškov lastne ce¬ ne). Nasproti lanskemu celemu letu je bilo v prvem polletju 1966 povečana produktivnost za 7 %, nasproti lanskemu polletju pa za 9 % (produktivnost je merjena z obsegom proizvodnje na zaposle¬ nega). Povprečni nominalni osebni do¬ hodki na zaposlenega v I. polletju 1966 so znašali 69 500 starih dinar¬ jev, kar pomeni, da so se nasproti lanskoletnemu celotnemu pov¬ prečju povečali za 28 %. Republi¬ ško povprečje osebnih dohodkov v lesni industriji znaša za obdob¬ je januar—marec 1966 61 300 sta¬ rih din (industrija skupno pa 72 600 starih dinarjev), medtem ko znaša zvezno povprečje za indu¬ strijo 60 900 starih dinarjev na za¬ poslenega (obdobje januar—ma¬ rec 1966). Morda bo zanimiv tudi podatek, da so življenjski stroški štiričlan¬ ske družine porasli od lanskega leta do konca letošnjega aprila v republiškem povprečju za 22%, medtem ko so osebni dohodki kombinata do aprila porasli na¬ sproti lani za 28 %. D. M. dejavnosti, nepoznavanje Pravil¬ nika o nagrajevanju tehničnih iz¬ boljšav, predolg postopek pri re¬ ševanju predlogov izboljšav, ma¬ terialni položaj racionalizatorja, neodgovornost odgovornih kadrov, premajhna propaganda itd. Težko bi našteli vse vzroke, ki zavirajo hitrejši razvoj racionalizatorstva. Eden od teh je npr. prav gotovo tudi ta, da noben program na visokih, višjih in srednjetehničnih strokovnih šolah ne vsebuje teme o racionalizatorstvu kot faktorju produktivnosti dela in njegovem pomenu za razvoj gospodarstva v celoti, da še vedno nimamo or¬ ganizirane službe, ki bi skrbela za napredek te dejavnosti. V letu 1965 sta bili npr. v To¬ varni pohištva Cerknica predlože¬ ni komaj dve tehnični izboljšavi, ki sta povrnili ekonomski prihranek 700.000 S. din. Racionalizatorjema pa so izplačali nagrado v skup¬ nem znesku 66.000 S. din. V letošnjem I. polletju je bilo doslej predloženih deset tehničnih izboljšav. Tovarna je na račun teh racionalizacij prihranila v le¬ tošnjem letu sredstev v višini 1,7 milij. S. din. Izboljšave so predložili in bili zanje nagrajeni: Andrej Hrblan, Vida Modic, Jože Koščak in Peter Toplak, Alojzija Čulibrk, Franc Klančar, David Štefan in Franc Meden, Franc Tekavec ter Albert Zorko. Ohrabrujoča je ugotovitev, da se racionalizatorska dejavnost v TP Cerknica vedno hitreje razvi¬ ja, medtem ko v drugih poslovnih enotah le ta še ni zaživela, da pa Da bi lažje doumeli zakaj gre, vam v celoti objavljamo članek v DELU z dne 22. 1. 1966 pod zve¬ nečim naslovom »Naj hitrejša žaga v Jugoslaviji«. »Žaga v Starem trgu, v poslov¬ ni enoti Lesnoindustrijskega kom¬ binata »BREST« iz Cerknice, raz¬ žaga v deske kubični meter lesa v pičlih treh urah. To je doslej najkrajši čas, ki smo ga dosegli v naši državi. Jugoslovansko pov¬ prečje je sedem ur. Takšen de¬ lovni uspeh pa je posledica zelo dobre organizacije dela in pravil¬ nega nagrajevanja delavcev po¬ slovne enote.« bi se ta hotenja uresničila, je po¬ trebno: Racionalizatorstvo mora v naj¬ krajšem času postati sestavni del naše poslovne in ekonomske po¬ litike in se mora kot tako tretirati- na vseh nivojih. Racionalizatorstvo se mora tre¬ tirati kot nepresahljivi vir neiz¬ koriščenih notranjih rezerv, ki še obstojajo in skrivajo v sebi še ogromne možnosti izkoriščanj a. Najti najhitrejše in najefikas- nejše poti, da se čimprej in čim uspešneje odpravijo vsi subjek¬ tivni in objektivni vzroki te po¬ membne dejavnosti. Delavec, inštruktor, tehnolog ... ali so tehnološki postopki na tvo¬ jem delovnem mestu, v EE, v to¬ varni optimalno izkoriščeni? Ali je še možno skrajšati delovni čas oz. prihraniti na materialu? Za utemeljen predlog boš nagrajen, s sprejeto racionalizacijo boš zni¬ ževal proizvodne stroške, s tem pa koristil sebi in celotnemu ko¬ lektivu. Ivo Stefan Preplah med čebelarji Med čebelarji Bloške planote in po ostalih hribovskih predelih vlada precejšen preplah. Drzni kosmatinci so si zaželeli medu in vztrajno ropajo čebelnjake. Posebna komisija občinske skup¬ ščine je nekako do srede julija ocenila nad 500.000 S. din škode, ki so jo povzročili medvedi last¬ nikom čebel. Dejstvo je, da so sc medvedi v naših krajih močno razmnožili in delajoi veliko škodo ne samo če¬ belam, temveč tudi med živino. Novi Zakon o lovstvu SRS bo omogočil, da sc stopi na »prste« temu nevarnemu razbojniku no¬ tranjskih in drugih lovišč. Bošt Dobra dva meseca za tem — točneje 27. 3. 1966 je neki »bur- kež« verjetno s pomočjo leksiko¬ na sestavil naslednjo »poučno ša¬ lo« in jo seveda uspešno plasiral v Nedeljski dnevnik: »To se sliši, kot da smo v dobi pred sto leti, ko so jarmeniki na »segmente« zgrizli 1 m 3 lesa v sed¬ mih urah. Navaden beneški jar- menik na vodni žagi zreže v os¬ mih urah ca. 3 do 5 m 3 lesa, od¬ visno od dimenzije desk. Hitro te¬ koči polnojarmeniki pa zrežejo do 30 m 3 lesa v osmih urah. Ta noti¬ ca je žalitev lesne industrije in delovne enote.« Žaga v Starem trgu (Marof) zre¬ že resda v deske kubični meter lesa v pičlih treh urah — točneje 2,95 ure, vendar je v tem času všteto vse delo od priprave (delo na krlišču) do skladiščenja. Skrat¬ ka: kubični meter desk vskladi- ščen v kopi vsebuje »pičle tri ure« dela. Ob upoštevanju tega pojas¬ nila pa bi vsebina obeh notic naj- brže res ustrezala naslovu. Obe notici vsekakor nista žali¬ tev lesne . industrije in delovne enote, ampak le posmešek »po¬ slanstvu« obeh honorarcev. Morda še to: zdi se, da Nedelj¬ ski za ceno svojega izhajanja več¬ krat le predrago plačuje take in podobne »šale«. ANTON DEBEVEC je rakovška korenina. Ce bi ga kdorkoli po¬ vprašal, kaj je njegov konjiček, bi prav gotovo dobil odgovor: »Časopisi...« In res Anton De¬ bevec ali Tone kot mu pravijo, redno skrbi, da so časopisi v gostilni Lovec na Rakeku na svojem mestu. Toda ko smo ga fotografirali ob prebiranju na¬ šega lista se je razjezil: »Kaj pomaga če tako skrbim za ča¬ sopise, ko pa mi vse poberejo že naslednji dan. »Tovariš« zmeraj zmanjka... pa tudi Glas Notranjske si je nekdo »izposodil«.« Racionalizator je lahko vsak delavec »Poiskati vse notranje rezerve« je bil eden glavnih imperativov lanskoletne gospodarske reforme. In začelo se je iskanje: iskali smo jih na Brestu, v drugih gospodarskih in negospodarskih organizacijah, skratka povsod tam, kjer jih ni bilo (zmanjševanje literature, delavcev, dopustov itd.), najti oziroma realizirati najvažnejšo in vendarle ne tako skrbno »skrito« rezervo — izpopolnitev tehnoloških postopkov pa je bilo povsod več ali manj težje delo ali pa se ga je ponekod celo zanemarjalo. St 5 — 1. avgusta 1966 GLAS NOTRANJSKE Stran 5 Nesreča nikoli ne počiva Mladina je vredna našega zaupanja Kako je z razmerjem med domom in šolo »Povem ti, da mi je šlo na bru¬ hanje, ko sem videl iz razbite lo¬ banje zjati okrvavljene in zmeč¬ kane možgane. Ironija, poglej, Martin je šele pred nekaj dnevi nastopU delo, sedaj pa je mrtev. Kaj bo z njegovimi otroki .. .?« »Ja, ja, nesreča pa res nikoli ne počiva.« Toda pripisati vsako nesrečo pri delu nesrečnemu slučaju bi bilo le preveč enostransko in neodgo¬ vorno, kajti še prej se moramo prepričati ali ni tej nesreči morda botrovala kakšna opustitev dejanj in ukrepov, ki jih za varnost dela predpisujejo pravUniki o higien- sko-tehničnem varstvu (HTV), ka¬ kor tudi drugi obstoječi predpisi o higiensko-tehnični zaščiti in varnosti pri delu. Že uvodoma moramo opozoriti, da je prav pred kratkim izšel nov republiški zakon o varstvu pri de¬ lu, ki prinaša določene novosti, predvsem pa usklaja določila s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. Iz novega republiškega zakona je še jasneje razbrati dolž¬ nost, da je delovna organizacija dolžna delavca ob prvi in vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto, pa tudi med samim delom, če se spremene delovne razmere, natančneje seznaniti z delovnim mestom; prav tako pa, da sme razporediti delavca na delovno mesto, na katerem naj dela sa¬ mostojno in brez strokovnega nad¬ zorstva le, če je poprej ugotovila, da je delavec usposobljen za de¬ lo in za uporabo predpisanih var¬ nostnih sredstev in ukrepov, ki se morajo uporabljati pri normal¬ nem delu na tem delovnem me¬ stu. Takšna določila so precej de¬ klarativna in je zelo vprašljivo, kako se uporabljajo v praksi. Se¬ le novi republiški zakon prinaša za ta primer jasnejša določila, ka¬ tera bodo morale delovne orga¬ nizacije pri izvajanju higiensko- tehničnega varstva pri delu upo¬ števati, sicer bodo,'kakor tudi od¬ govorne osebe, kaznovane za pre¬ kršek. Razen »poučevanja« pa je de¬ lovna organizacija dolžna tudi urediti proizvodni proces in v tem tudi posamezno delovno mesto, tako da more delavec s potrebno delovno sposobnostjo, ob normal¬ ni pazljivosti delati na njem brez nevarnosti za svoje življenje in zdravje, kakor tudi za življenje in zdravje drugih delavcev v svoji okolici in brez nevarnosti za sred¬ stva, ki jih ima posredno ali ne¬ posredno v rokah. Odgovorna oseba pa, ki je opu¬ stila dolžnosti, ki jih ji nalagajo pravilniki o HTV zaradi tega, ozi¬ roma kot vzročna posledica tega pa je nastala poškodba oziroma nevarnost za življenje ljudi, ali za premoženje precejšnje vrednosti, je odgovorna tudi kazensko, kajti s to opustitvijo je storila eno iz¬ med kaznivih dejanj zoper sploš¬ no varnost ljudi in premoženja. Ta kazniva dejanja, čeprav je hilo nesreč na delu precej, so bila vse do pred kratkim silno redka in smo imeli v postopku le nekaj primerov. V zadnjem času pa se je s povečano skrbjo za varnost dela in s tem tudi za delavčevo varnost in ugodje pri delu zelo poostrila individualna odgovornost tistih, ki so zadolženi, da v delov¬ ni organizaciji skrbijo za higien¬ sko tehnično varstvo. Ta poostri¬ tev je videti tudi v novem repu¬ bliškem zakonu o varstvu pri de¬ lu, saj je tu močno poudarjena individualna odgovornost tistih, ki so po splošnih aktih delovne organizacije odgovorni za varno delo drugih, obdstočasni predpo¬ stavki, da za zasedbo takega de¬ lovnega mesta izpolnjujejo precej zahtevne pogoje. Kljub vsemu pa individualne odgovornosti v vsej čistosti in jasnosti ni zaslediti v večini pravilnikov o HTV, pač pa je marsikje opaziti, da to odgo¬ vornost kombinirajo s kolektivno, največkrat pa odgovornost for¬ mulirajo tako, da je potem, ko pride zadeva pred sodišče, zelo težko oceniti, kdo je odgovorna oseba in kdo naj bo odgovoren za storjeno kaznivo dejanje. Tako se vse težje posledice nesreč pri de¬ lu pripišejo »objektivnim« okoli¬ ščinam in odgovornost je kot obi¬ čajno kolektivna. Toda zavedati se moramo, da kolektivna odgo¬ vornost, tako na tem, kakor tudi na drugih področjih, ne more in ne sme biti zgolj surogat indivi¬ dualne odgovornosti, kajti brez individualne odgovornosti je ko¬ lektivna odgovornost lahko samo fasada, ki s svojim demokratič¬ nim videzom največkrat prikriva in opravičuje neodgovorna počet¬ ja posameznikov, pri katerih mi¬ mo splošnih teženj prevladujejo včasih tudi kakšni »drobni« inte¬ resi, ki so izven splošnih družbe¬ nih interesov. J. O. BISTRO OKO JE OPAZILO Pred nedavnim je cerkniška go¬ stilna »Pri Zgoncu« dobila novo napisno tablo: Gostilna Goričica. Tabla je delo znanega notranjske¬ ga obrtnika, ki pa kot kaže še nikoli ni videl lista in pa tudi sa¬ du vinske trte. Oboje je prav ne¬ navadne oblike in prav malo spo¬ minja na sadež, iz katerega de¬ lajo žlahtno kapljico. S. J. Ob vstopu v cerkniško osnovno šolo zagledaš na levi strani lep napis na zidu, glasi se takole: SPOMINU ZA SVOBODO PADLIH TA DOM UČENJA SMO ZGRADILI TEBI MLADA SILA VEČNO ŽIVA DA SE V NJEM KALIŠ 'ZROČILI Mislim, da k tem besedam ni¬ mamo česa dodati. Mladina, ki ra¬ ste pred našimi očmi, je daleč od tistih časov, ko so tujci in domači izdajalci trpinčili naše notranjsko ljudstvo, požigali naše domove in odganjali v internacijo naše lju¬ di. Mladini se godi boljše, kot se je nam. Vendar sodimo, da bi mladim ljudem gornji izrek mo¬ ral biti svetilnik v njihovem uče¬ nju — prvič, svetilnik zato, ker se lahko v svobodi v lepi materin¬ ščini uče vsega lepega, resničnega in pravičnega, za kar smo bili sta¬ rejši rodovi prikrajšani, drugič — ker na mladih ljudeh, na mladem rodu sloni naša narodna prihod¬ nost. A ti mladi ljudje se morajo kaliti v može — nosilce lepšega in boljšega življenja. To je res mlada, večnoživa sila, ki bo žive¬ la, ko nas starejših več ne bo — toda nam ni vseeno, kako bo ta sila živela — hočemo, da hi spre¬ jela naše sporočilo in se izpopol¬ njevala v duhu resničnega na¬ predka in pravilnega pogleda na svet. Nedvomno velja izrek »v zna¬ nju je moč« in prav tako nedvom¬ no je resnično človečansko izro¬ čilo Maksima Gorkega: Človek — kako ponosno to zveni! Vsakdo, kdor tepta ti dve načeli, želi, da bi se ljudje povrnili v srednjeve¬ ško mračnjaštvo in suženjstvo. Naša lepa notranjska pokrajina in notranjski ljudje — bistri po umu, svobodnjaki po duhu, kleni ljudje, od trdega dela in boja za obstanek prekaljeni, pa nedvom¬ no zaslužijo, da zaživijo v duhu napredka in da zažive bolje, kot so živeli pod fevdalnim bičem. To voljo za napredkom so dokazali v narodnoosvobodilnem boju. Danes pozabljamo marsikaj, kar je ljudstvo prestalo. Danes, dobrih dvajset let po osvoboditvi, bi morda marsikdo raje zbrisal iz naše zgodovine junaško obdobje narodnoosvobodilnega boja. Opaz¬ na so prizadevanja, da bi se trda spoznanja ljudstva, ki je zahrepe¬ nelo po luči znanja in lepšem člo¬ veštvu, omajala z neznanstveni¬ mi, srednjeveškimi čarovnimi be¬ sedami in pojmi, ki pa za atom¬ sko stoletje, kot naše stoletje radi imenujemo, ostaja pravljična igra za otroke. In v to pravljico — ki je daleč od naše družbene resnič¬ nosti — bi morda nekateri radi povrnili prihodnje rodove. Naša šola, njeni učitelji in mla¬ di rod, a tudi starši tega rodu, — vsi so deležni sadov družbenega razvoja in trdih preizkušenj ljud¬ stva. Tega razvoja ni mogoče za¬ nikati niti zbrisati. Znanstveni na¬ predek na področjih fizike, ke¬ mije, biologije, spoznavanja nara¬ ve in družbe ter matematike je neločljiv del naših naporov na področju osnovnega šolstva in iz¬ obraževanja ljudstva in naših de¬ lovnih ljudi, oblikovanja člove¬ čanskih družbenih odnosov, naše¬ ga obvladovanja sil narave in sa- moupravljavskih teženj. Ob vsem tem prizadevanju za napredkom pa se zavedamo dia¬ lektike: nič ne gre gladko. Vsaka stopinja naprej se mora spopa¬ dati s . silami, ki vlečejo nazaj. Namesto dveh korakov napraviš samo korak. Ce bi vse zavestne družbene si¬ le skladno delovale v naprednem duhu, bi ne bilo težav. Za prav to skladno delovanje vse napred¬ nih družbenih sil gre. V našem primeru gre za skladno delovanje dveh družbenih dejavnikov: šole in doma. A še posebej gre tudi za skladno delovanje vsake od teh družbenih sil v njenem last¬ nem okviru. To ni tako preprosto, kot bi kdo mislil. Zelo zapleteno je to delovanje. Družba sestoji iz ljudi in ljudje ustvarjajo medse¬ bojne odnose. Od zrelosti teh lju¬ di so odvisni njihovi odnosi — družbeno življenje na določeni stopnji razvoja jih ustvarja, da so takšni, kakršni so. Prizadevamo si, da bi ti odnosi bili dobri, vse¬ kakor pa nikakor ne moremo re¬ či, da bi ne mogli biti boljši, kaj¬ ti prav ti odnosi, ali razmerje med šolo in domom, so vsekakor odločilni za doseganje tistih uč¬ nih in vzgojnih ciljev, ki jih druž¬ ba nalaga šoli in jih šola bolj ali manj uspešno dosega. V vzgojpem delu je prejkone odločilno in vodilno načelo: lju¬ bezen in odgovornost do dela. Razvoj proizvajalnih sil, razvoj od najpreprostejšega orodja do naj¬ bolj modernega, je ustvarjal pro¬ izvodne odnose in družbene siste¬ me, kakor vemo, ter jih tudi pre¬ vračal. Delo je tista sila, ki je iz¬ popolnjevala človeško roko in človeški um, zato so si delovni ljudje sveta postavili geslo: Delu čast in oblast. V graditvi naše socialistične skupnosti je šoli odmerjena naj¬ večja pozornost. O tem priča za¬ kon o osnovni šoli in prizadeva¬ nja najvišjih družbenih forumov, da bi predmetnik prilagodili so¬ dobnemu napredku. Samouprav¬ ljanje v šoli naj bi utiralo pot k njemu, samoupravljanje kot naj¬ bolj demokratska oblika spora¬ zumevanja in sodelovanja. Pri tem sodelovanju se združujejo člani družbene skupnosti — učni delavci in starši v skupnih priza¬ devanjih za čimboljše doseganje učnih in vzgojnih ciljev mladine na splošno korist družbe in mla¬ dine, ki se vzgaja v vsestransko enotno razvito osebnost naše so¬ cialistične skupnosti. Vse, kar ovi¬ ra to sodelovanje, kar ne kaže razumevanja za napredek vzgojne misli, vse, kar vleče nazaj tako v strokovnosti znanja kot v vzgoj¬ nem postopku, ne zasluži častnega imena vzgojnega in učnega de¬ lavca. Preveč žrtev je dalo naše de¬ lovno ljudstvo, da je doseglo to, kar naj bi sprejela vase mladina: gojitev znanstvene misli, pravil¬ nega pogleda na svet med našimi delovnimi ljudmi in vsega na¬ prednega, zdravega, resnično kul¬ turnega, vsega tistega, za kar je naše ljudstvo stoletja krvavelo in po čemer je hrepenelo in kar je po svojih najboljših kulturnih predstavnikih izražalo: od Primo¬ ža Trubarja preko Prešerna, Iva¬ na Cankarja, Srečka Kosovela in Prežihovega Voranca in pa števil¬ nih drugih naprednih možeh, od naših najpreprostejših borcev de¬ lavcev in kmetov v narodnoosvo¬ bodilni borbi do mladine in od¬ raslih na številnih deloviščih na¬ še domovine. Zaigrali bi to kul¬ turno dediščino, če se ne bi pra¬ vočasno spoprijeli z nesodobnimi pojmovanji, nepravilnostmi, last¬ nimi napakami, ovirami in storili vse za mladino — in ji omogočili pot do resničnih vrelcev duhovne in telesne kulture. Pri tem je ne¬ ogibno, da se v skladno delovanje združita obe odločujoči vzgojni sili: šola in starši. Mislimo, da ju združuje enotna misel: sreča mla¬ dih rodov. Pot do nje pa vodi, ka¬ kor dokazuje izkušnja, ne samo z učenjem, marveč z resnično lju¬ beznijo do mladega rodu, z res¬ nično kulturno vzgojo čuta odgo¬ vornosti do dela, z vzgajanjem spoštovanja do vsega, kar je ustvarilo in ustvarja naše delov¬ no ljudstvo in je njegova duhov¬ na vsebina: naša beseda in njene duhovne stvaritve na področju znanstvene in družbene misli. Stanko Janež Priprave za novo šolsko leto Te dni je Krajevna skupnost Loška dolina predala v upravljanje podjetju »Istra benz« Koper novo ben¬ cinsko črpalko v Starem trgu pri Ložu. Gradnja bencinske črpalke je zahtevala velika finančna sredstva, katera so prispevale delovne organizacije v Loški dolini, Krajevna skupnost, Občinska skupščina Cerknica, podjetje Istra-benz in lastniki motornih vozil z samoprispevki. — Nova bencinska črpalka je velika pri¬ dobitev za občane Loške doline, saj jim ne bo potrebno več hoditi po gorivo v oddaljeni Rakek ali Postoj¬ no, zelo dobrodošla pa bo tudi tranzitnim potnikom - Razni glasovi, da je stari pred¬ metnik preobložen s snovjo, so ro¬ dili novega, ki pa ni nov v pra¬ vem smislu besede, namreč prila¬ gojen dojemljivosti učencev raznih stopenj. Strokovnjaki so ga po¬ pravili, nebistveno črtali, nekate¬ rim predmetom odvzeli nekaj ur, dodali pa jih drugim, pomemb¬ nejšim, ki so jih imeli doslej pre¬ malo. Tako je dodana po ena ura slovenščini in matematiki ter fi¬ ziki, skrčen je pouk gospodin jstva, ki odpade v šestem razredu, v sed¬ mem in osmem bo še po eno uro. sicer pa se uvajata za šolo obvez¬ ni dve uri fakultativnega pouka gospodinjstva za učence in učenke, ki se žele izpopolniti v tem pred¬ metu. Srbohrvaščina bo samo v šestem razredu 2 uri in v sedmem 1 uro. Učitelji so bili ob koncu leta seznanjeni s spremembami v pred¬ metniku in navodilih, zato bodo imeli med počitnicami dosti dela s pripravljanjem novih nadrob¬ nih učnih načrtov. Dodane ure predmetom bodo namenjene pred¬ vsem ponavljanju in utrjevanju predelane snovi, ne pa poglablja¬ nju ali razširjanju. V prihodnjem šolskem letu je predvidenih na cerkniški osnovni šoli sedem oddelkov razrednega pouka in deset oddelkov predmet¬ nega, na begunjski podružnični šoli pa pet oddelkov razrednega pouka. Skupno bo torej 22 oddel¬ kov. Na cerkniški osnovni šoli se je v prvi razred vpisalo nad 50 učen¬ cev, tako! da bosta potrebna dva prva oddelka, na begunjski po¬ družnični šoli eden. Učenci četr¬ tega razreda begunjske podruž¬ nične šole bodo prihodnje leto obiskovali peti razred na central¬ ni cerkniški šoli. Kakor lani. bo tudi letos preskrbljeno za prevoz vozačev iz oddaljenih krajev v šo¬ lo s Sapovimi avtobusi. Cerkniški blagovnici z učili in zvezki ter šolskimi potrebščinami svetujemo, naj se pravočasno oskrbi z vsem potrebnim in kva¬ litetnim blagom za šolske potrebe, tako z učbeniki za vse razrede, kakor tudi z dobrimi zvezki za pisanje šolskih nalog, risalnimi li¬ sti, svinčniki, barvicami in zavi- jalnim papirjem, ki ga dostikrat zmanjka. Redni pouk v novem šolskem letu se bo začel v ponedeljek, 5. septembra, ob 8. uri zjutraj za višje razrede na centralni šoli Cerknica in podružnični šoli Be¬ gunje, za nižje razrede v Cerknici pa ob 13.30 uri. s. j. Stran 6 GLAS NOTRANJSKE Št 5 — 1. avgusta 1966 Tragična smrt učenca cerkniške šole V nedeljo, 10. julija, je v Kotanji — rešetu sicer suhega Cerkniškega jezera, kamor se je šel kopat, ob popoldanski pri- grevici utonil učenec cerkniške os. šole MARJAN MELE iz Zelš, h. št 3. Letos je končal osmi razred s prav dobrim uspe¬ hom in uspešno opravil izpit za sprejem v postojnsko gim¬ nazijo. Iz nerazumljivega vzro¬ ka se je odpovedal zadnji tre¬ nutek šolski ekskurziji na mor¬ je, ki so jo opravili njegovi so¬ šolci, in se šel na jezero kopat istega dne, ko so se njegovi to¬ variši vračali z morja domov. Kaj žalostno je odjeknila no¬ vica, da je vodni element za¬ hteval za žrtev pridnega, nadar¬ jenega, skromnega in tihega učenca — bila je to druga ne¬ srečna žrtev narave v enem letu, ki je posegla med mlade ljudi — druga žrtev iz iste va¬ si, iz Zelš, in obakrat je hudo preizkušenim staršem iztrgala iz njihove srede — sina edinca. Lep pogreb je pričal, kako je bil pokojni Marjan priljubljen med učenci in vzgojitelji. Na njegovi zadnji poti so krsto z njegovimi zemskimi ostanki ponesli od njegovega doma v Zelšah na cerkniško pokopali¬ šče njegovi šolski tovariši in učitelji. Od njega so se poslo¬ vili z zadnjo besedo in petjem v šolski veži in na grobu. s. j. Vroč poletni dan. Kakor temnozelen smaragd se je zrca¬ lilo jezero, vkovano v verigo temnih gozdov Javornikov in Slivnice, ter vabilo s svojim, hladom razgreta telesa v svoj objem. Marsikdo je pohitel, da se poigra z rahlimi valovi na jezerski površini, gnanimi od vetra, ki se je spuščal navzdol po pobočju Javornikov, vzva¬ lovil vodno površino in odbrzel dalje, da bi pobožal še vrhove borovcev na položni Slivnici. Sonce je že prevozilo del svo¬ je nebesne poti, veter se je po¬ legel in gladina je postala mir¬ na in spokojna kakor olje. Le zakaj? Kakor da se je zgodilo nekaj velikega — težkega. Res¬ nica. Stihijska moč narave — mokrega elementa, je slavila zmago nad mladim življenjem. Kakor vedno, se je zgodilo tu¬ di sedaj. Šibkejši je podlegel močnejšemu. Kakor da bi se voda s svojo mirnostjo razve¬ selila tistega, kar je sprejela vase: življenje človeka, ki se je komaj zavedel, da je začel živeti, življenje človeka, polne¬ ga lepih upov in obetov, člo¬ veka, ki... Narava je zahteva¬ la svoje; vzela je tistemu, ka¬ teremu ni razen življenja nu¬ dila še prav ničesar. Poklonila mu je le golo življenje, prebu¬ dila v njemu slo po nečem le¬ pem in velikem, vendar pa mu tudi to prekmalu zopet od¬ vzela. Julijska vročina ga je zvabi¬ la na jezero, katero pa ga je za vedno sprejelo v svoj ob¬ jem. Da, voda, ki nam služi kot vir vsega življenja, je ponovno pogasila njegov plamen. Ostali pa so samo spomini, ki pa so tako grenki in moreči. Resnično tih in skromen je bil Marjan. Tiha pa je bila tu¬ di sila, ki ga je ugonobila. S. J. Umrl je pisatelj Jože Kranjc V soboto, 9. julija, so položili v Ljubljani v grob zemske ostanke notranjskega pisatelja Jožeta Kranjca, ki je bil po ro¬ du iz Borovnice. Rodil se je 4. marca 1904. Izhajal je iz dru¬ žine posestnika in trgovca, toda ob očetovi smrti je posestvo propadlo. Po maturi na klasič¬ ni gimnaziji je poslušal slavi¬ stiko na ljubljanski univerzi in bil član naprednega kluba »■Vstajenje«. Toda opustil je slavistiko in dokončal Visoko šolo za trgovino in promet v Zagrebu. Doilgo vrsto let je služboval kot profesor na Dr¬ žavni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Med okupacijo ga je kot organizatorja osvobodil¬ ne fronte na šoli, okupatorjevo sodišče obsodilo na 9 let ječe, iz katere pa se je leta 1914 rešil in nato je odšel v parti¬ zane. V Beli Krajini je bil na¬ čelnik ljudske prosvete. Po voj¬ ni je do upokojitve 1950 služ¬ boval kot profesor na Trgovski šoli in Trgovski akademiji, po¬ zneje pa na Ekonomski srednji šoli. Do smrti je nato živel kot svoboden književnik. Med njegovimi vzgojitelji je bil znani prevajalec in pisatelj dr. Jože Debevec, po rodu iz Begunj, ki ga je uvajal v sve¬ tovno slovstvo), za igralstvo in dramatiko pa ga je razen reži¬ serja Milana Skrbinška in Fra¬ na Lipaha vnemal tudi cerk¬ niški rojak režiser Osip Sest. Že zgodaj se je seznanil z deli znanstvenega socializma in na¬ šel pot med delavske vrste kot režiser Delavskega odra. Izdal je Delavsko-kmečko pratiko kot protiutež klerikalni in liberalni (1934). Že prej je s Kreftom, Čufarjem in Sajevcem osnoval založbo Klas (1931) in revijo Drama z založbo (1933), toda oboje je kmalu bilo onemogo¬ čeno. Njegovo pisateljsko delo ob¬ sega povesti: »Ljudje s ceste« in »Pot ob prepadu«, zbirko no¬ vel »Sreča v temni ulici«, mla¬ dinske knjige: »Moj otrok in jaz« (zbirka črtic), »Noč« (po¬ vest) in »Drva« (novela). Z dramami »Katakombe«, »Ske¬ denj« (komedija), »Detektiv Megla« in »Direktor Čampa« se je zapisal med vidne dra¬ matike med obema vojnama. Po vojni je ciklostilno izdal prikaz narodno - osvobodilne borbe v govornem zboru »Bor¬ ba za svet« in zbirko mladin¬ skih igric »Nevenka in sonce«. V rokopisu so mu ostala tri de¬ la, ki jih je pripravil za izdajo: roman »Gostilna«, komedija »Kartoteka grehov« in črtice o materi z naslovom »Materina knjiga«. Prevedel je za Prešer¬ novo družbo več romanov. V pisanju so mu bili vzor Dickens, Balzac, Dostojevski, Cehov in Gogolj. Blizu so mu bili mali ljudje, zato jih je preprosto) upodabljal v njiho¬ vem hrepenenju po sreči. Prav tako blizu pa so mu bile tudi podobe otrok in matere, ki jo je ljubil nad vse. Večkrat je udaril tudi po napakah me¬ ščanske družbe kot samostojen mislec in razčlenjevalec — že v omenjenih dramah, zlasti pa v zanimivi »Kapurjevi pone- deljski pridigi«, ki je 1939. leto dni izhajala v Jutru, dokler ni bila prepovedana. Društvo slo¬ venskih pisateljev je počastilo njegov spomin s komemoraci¬ jo, na zadnji poti pa so ga spre¬ mili številni prijatelji in znan¬ ci. Stanko Janež ODHODI VLAKOV Z RAKEKA V Sežano ob 01.21; 05.37; v Sežano—Reko 06.39; v Postojno 07.29; v Sežano—Reko 11.33; v Sežano 12.59; v Sežano 14.00; v Sežano—Reko 15.25; v Sežano 19.09; v Sežano—Reko 20.34 in v Postojno 23.45. V Ljubljano ob 04.20: 05.17; 07.33; 09.01; 11.21; 13.28; 15.31; 16.32; 17.38; 19.51, 21.27. Nekoč in danes na Uncu Aktivnost mladine na Uncu je bila vsa povojna leta na visoki ravni. Njeno delo se je začelo ne le brez finančnih in materialnih sredstev, temveč tudi brez primer¬ nih prostorov. Prve predstave in prireditve so bile v skednjih, za¬ to ni čudno, če so z največjim navdušenjem priskočili na pomoč drugim prebivalcem Unca in oko¬ liških vasi, ki so na Uncu začeli graditi zadružni dom. Ko je bil dom dograjen, je mla¬ dina z veseljem študirala igre in prirejala razne proslave, druge organizacije pa so v nj'em prire¬ jale zabave. Tako je bilo kulturno življenje na Uncu na lepi ravni. Večkrat na leto so na Uncu go¬ stovale razne igralske skupine in tudi najrazličnejši predavatelji. Vsi smo bili zadovoljni s takim življenjem. Na Uncu je bila KZ, ki je z vso močjo pomagala mladini. Kupila ji je televizor, gramofon, opremi¬ la knjižnico in uredila prostor za čitalnico. Pred petimi leti pa se je KZ Unec priključila KZ Cerk- pa ima danes v njej skladišče svo¬ jih izdelkov. Tako je s tem, ko je odšla KZ v Cerknico, začelo umirati tudi kulturno življenje, do katerega imajo Unčani vso pravico, če upo¬ števamo, da so dom gradili vsi prostovoljno, s svojimi rokami. S tem pa ni rečeno, da smo vrgli puško v koruzo. Mladina kot tudi drugi, se na vse načine trudi, da bi premostila te težave. Mla¬ dina prireja vsako nedeljo plese, ki so sorazmerno dobro obiskani. Na žalost imamo na voljo zelo majhen prostor, ki je obenem pro¬ stor za sestanke, zato se ne zgodi malokrat, da gremo plesat v go¬ stilno. Zg državne in republiške praznike prirejamo kresove. To je kupček sedanje dejavnosti, ki je ostal od tako velikega prejšnjega kupa. Na pobudo mladinske organiza¬ cije je bila dne 15. 4. 1966 skli¬ cana razširjena seja upravnega odbora SZDL. Na seji so bili tudi predstavniki vseh drugih družbe- no-političnih organizacij na Un¬ liko, da bo zdaj lahko krila stro¬ ške za popravilo, kajti ona je dolžna to storiti, pri tem pa ne upoštevamo škode, ki je nastala zaradi kulturnega mrtvila. Na se¬ stanku smo sklenili, da se zapis¬ nik pošlje v Cerknico in pri tem je tudi ostalo. Ko se je končal se¬ stanek, se je za nekatere končala tudi nadaljnja razprava o ZD na Uncu. Mladina na Uncu, kakor tudi druge organizacije, si še naprej prizadevajo, da bi dom izpraznili, toda kakor kaže, iz tega ne bo nič, zato res ne moremo pričakovati, da bi se kulturno življenje dvig¬ nilo samo s prirejanjem mladin¬ skih plesov in kresov za praznike. Jana Jernejčič PIKNIK NA GMAJNCAH Industrijsko gasilsko društvo »Brest« Cerknica je priredilo v nedeljo 10. julija za svoje člane, njihove svojce in druge povablje¬ ne piknik na Gmajncah pri Brez- Tudi cesto se da orati. Sicer vemo, da naše ceste orjejo težki tovornjaki, toda k sreči gre tu za drugačno »oranje«. Stroji ljubljanskega cestnega podjetja pripavijajo odsek ceste do občinske meje za asfaltiranje niči. Najprej so nam vzeli prostor, kjer je bila knjižnica, toda z ob¬ ljubo, da nam naredijo boljšega. To nam je obljubil Franc Kle¬ menc. Knjige nam še danes troh¬ nijo v nekem vlažnem prostoru, nimamo jih kam dati. V stari knjižnici je pisarna »Jelka« Ra¬ kek, za katero dobi KZ Cerknica nekaj tisočakov na mesec. Pred dvema letoma je KZ Cerknica od¬ dala dvorano v najem Brestu, ta cu. Razpravljali so, kako bi do¬ bili nazaj dvorano in knjižnico in s tem zopet poskušali pregnati kulturno mrtvilo, ki sedaj vlada na Uncu. Vprašanje pa je, kdo bo popravil dvorano, kajti upošteva¬ ti moramo, da so tla gnila in da so tudi stene zaradi vlage potreb¬ ne ponovnega pleskanja. Vpraša¬ nje je, če se je KZ Cerknici iz¬ plačalo, da je dala v najem dvo¬ rano in če je s tem zaslužila to¬ fu. Organizacijo je izpeljal Jože Tavželj, za zabavo pa je skrbel trio Kos. Ob pečenem jančku in dobrem vinu je rajanje trajalo pozno v noč. Organizator prireditve je pove¬ dal, da njihovo društvo namerava organizirati še več takih srečanj, ki pripomorejo, da se članstvo in drugi delavci še bolj zbližajo. Bošt Avtobusni vozni red Cerknica—Rakek, železniška postaja V V V V D V V 1 2 3 4 5 6 7 Postaje V D V D V V N 8 9 10 11 12 13 14 . 3 I § 'Sl ° o 3 -g -g * I I 1 I I I | I 1 1 I k J J J ij j > > > > > > 1 ■8 I 1 ■§ I § S