297. Štefka. V Ljoblitini, v soboto 11. decembra 1918, II. leto. .Slovenski Narod' Telia po posti: za kraje bivše Avstro-Ogrske: odo leto skupaj naprej, po! leta . fetrt leta . , aa mesec K 50-— . 25 -. 13-. 4-50 za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55--za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 60*■ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. [l|prsTni£tvo (spodaj, pritličje, levo). Snailova ulica St 5, telefon *!. S5. Iskal« vsak dan ivecer, liviemsi nedelje in praznika. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih insefcijah po dogovoru. Novi naročniki naj posijelo naročnino vedno 5W PO nakaznici. Na samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tis ar na" telefon št. 85. .Slovenski Narod' dostavljen na dom velja t Ljubljani : ali če se hodi ponj: celo leto naprej pol leta . K 48 — I četrt leta naprej . 24 — I na mesec . K 12 . 4- Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi na; se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: -inaliova ulica it. 5 (v L nadstr. levo), telefon *t 34 IkI seji ollikia svete lil Čestitka regentu Aleksandru. f V Ljubljani, 14. dec. V soboto, 14: L m. se je vršila v Bproslavo ujedinjenja države Sli S. s!av-•nosim občinska seja. katero je otvoril * ob četrt -na 12 dopoldne župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar. Pozval je ob-I .črnske svetnike, da se v nedeljo. 15. t. Kn. udeleže slavnostne službe božje ter f Naznanil, da so se občinski svetniki nemške narodnosti odpovedali manda-I tom (odobravanje' rer da se je obrnil I žvpan do vlade, da dobi pravico mesto oJstopivsih j)oklicati v občinski svet nove zastopnike. Ker se je na ta način Izpraznilo mesto 7 občinskih svetnikov, predlaga župan, da se občinski svet sno-polni s petimi pristaši socijalno-demo-kratične stranke, enim elanom J. D. S. in enim članom S. L. S. Kluba strank naj se o tem izjavita v prihodnji seji. Predvsem pa se bo treba pri tem ozirati na Šiško, ki do sedaj v občinskem svetu še nima svojih zastopnikov. Županovo porneiin je bilo odobreno. Nato se ie dvignil ves občinski za-stiii in zupafi ijr. Tavčar ie imel ta-le ^.nagovor: \ Slavni občinski svet! Zbrani v slavnostni seji, hočemo spodobno in.dostojno poveličati spomin 1. decembra, spomin dneva, ki bo naj-vi ic. j zgodovinskega pomena za kra-lievn • < Srbov, Hrvatov in Slovencev! Ta dan se je položil temelj mogočni, ni in edini Jugoslaviji, katera mora biti eno:na in celotna. Prvi december prerod'! je terme megle, katere so se ;":e Vlegafe po komaj rojeni Jugoslaviji, m /e smo se bali, da nam preti prihod-: SvatoPlnkove butarice, ker so se /c pričenjali prepiri in nasprotja, ki so grozili razbiti Jugoslavijo v kosce, v sh »tne in onemogle kosce. V tej silni klizi ^esiia nas i? razsodnost zastopnikov slov. in hrvatskega naroda, rešila gbs "e pa tući v Jfcodušnost fn modrost tistega dela Jugoslovanskega naroda, ki je v svetovni vojaki zastavil vse svoje rnOcTki celo svo?e prebivalstvo za zmago, katero sedaj slavi pravica nad ger-inansko-rnad arslo poh!epnost*o! Da se je ta kraljevina hotela postaviti na polje Velike Srbije, katera bi štela najmanj osem milijonov prebivalcev, bila bi nas Slo v e nec in Hrvate 1 a h -ko prepustila usodi, ka-kor si .je boli revne, beraške / i n zapuščene p V e d u č e v a t i ne m o -r e n1 o. Ne smemo pa misliti, Ja v Srbiji ni bi;o mogočnih elementov, ki so sanjarij o Veli'ši Sr"uj: in ki bi bili Hrvate in Slovence 'ahkodušno prepustili kaki (k'a'dićcvi) sel.iaški republiki ali kaki v gi slovensko - hrvatski vladni obliki. Nikdar ne bomo pozabili, da jc v tem kritičnem položaju vskočila ponižna, de. mokraiicnlm načelom do skrajnosti vdana dinastija Karaginrgievičev, katere predniki so še pred dobrim stoletjem orali podjarmljeno zemljo in katero S0 potem rešili turškega suženjstva, tki. ;-Veli smo torej trenutek, kakor ga je doživela . Italija tedaj, ko je general 2upanu Bclgrada odpošlje se sledečo brzojavko: Gospoda Mihajki Mewjanovićn predsedniku opštine Beograd. f*ri današpii svečanost ni sšM ljubljanskega občinskega sveta spominjali smo se z ljubezniio in 'ivaleinostjo 1. decembra, s katerim dnem se je v sle d moggčne pripomoči jpiagonosne Srbije za v cene ease ustanov&a ujedi-njena, neločljiva in cvot:u> Jngoslavija v obViii kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovence^. Poklonili smo se Njegove-:n" Veiicnn: krcrttn Petra f., kakor tudi visokem a regentu Aleksandru, z željo, da bi slavna dinastija Karagior-gjevičev privedla nas do srečne in svobodne prihodniosti! Ko Vam to sporočamo, posojamo v ''nenn deželnega stolnega mesta Ljubljane prestoiici naše kraljevine, krasnemu Beogtčda. hratske svoje pozdrav ■■' ter mostnih slavno prestotieo, d« >:.-?o I.inbtjTtno v krog nrr:- zpeštefšift svojih poslestrim. — Živela naša kr Ijevinu. živela naša vladarska hiša! Dr. Ivan T a v e a r, župan tjnblia nski. Vsm ' [avc »n brzoiavke gosp žuta je sprejel občinski svet z navrdu-šenjem in odobravanjem, "akar je go-snod župan zaključil sejo. in! mi i Ljiljani - V Ljnbljani počiva vse delo. Uradi in prodajalne so zaprti, v šolali so se vršile povsodi proslave ujedinjenja vseh jugoslovanskih pokrajin. Vse me-sto ie v narodnih zastaarab. število m mš'o'n hiš. ki niso razobe^l'e zastav, je nez jatno. S poslopja" nemške kazine plapola velik« slovenska trobojnica. Na balkonu je z zeieniem «>krašen em-M.u: naše drž ».ve SMS. Tudi na Kranj- ski hrai duici je razobešena trobojnica. na nemškem gledališču pa belo - zelena mestna zastava. Balkon mestne hiše je dekoriran in v sredi med zelenjem se nahaia slika kralja Petra I. Po ulicah vajo; i praznično oblečena množica. Ob 5. zvečer je bil slavnosten sprevod po mestu z godbo in bakljado. Na čelu sorev^da so jahali častniki, za njimi jc stopalo voJaStvo z gOitbo in tisočglava n nožica, ki je navdušeno manifestirala* za srečno izvršeno narodno in državno ujedinjenje. Knci Živela Jugoslavija, živela Srbija, *-i\el kralj Peter, živel regent Altiksamjer; so gromko odmevali po ulicah. Pred kazino.' deželnim dvorcem in pred magistratom se je sorevod ustavil. Manifestan te so tu nagovorili poverjenik za -narodno obrano dr. Lovro Pogačnik, predsednik Narodne vlade Josip Po ga&nik in župan dr. Ivan Tavčar. vVsi so v vznesenih besedah proslavljali srečno izvedeno delo narodnega ujedinjenja. ( ' * je svjrala himno »Bože pravde«. Občinstvo jo jc poslušalo odkriiih glav in znova jelo oduševljene} klicati narodnem:; i*1 državnemii iedmst\u ter njega predsta" iteljem. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava. Pela se je opera »Prodana nevesta«. Gledališče je bilo slavnostno raz>vetlieno. Mnogo dam v nar^ dnih nočnjah. Prisotni za-stoDniki vlade in vseh oblastev. mno-Kobrojni srbski in o-oigi jugosk>\ ..nski čast i. Pred začetkoDi predstave je orkester igral 'srbsko himno »Bože pravde«. Občinstvo jo je stoje poslušalo. In ko so izzveneli zadnii akordi >Bože spa^i. Bože hr-mi srbskog kmija, srbski rod . jc žaoril enodušen klic: »Živela Srbija! Ž?v-»a- Ja: oslavija!« HmM JužoslGuiia? y pogajanjih v Belgradu med Narodnim \ etem in srbsko vlado je na skupščini4 StarčevjflMiske stranke prav^ v Zagrebu njen pre/fsednik Ante Pavelič povedal tele podrobnosti: oGlede državne obV.AC se v Belg-adu niso hoteli si ščati v nobeno debato.« Bosna. Si em.. Bačka. Banat in dalmatinska vlada ah te vajo oripoienje k Srbiji, a Hrvatski bi ostalo samo nekoliko županij. ki so zopet deloma okupirane. Ujedinjenje smo morali vsekakor izvesti. /lasti na ?ahf2vo dr. Trurabića. kateremu so naši pnjateili v ententi to priporočali kot nadvse potrebno, češ. da ie londonska pogodba še vedno v veljavi, a Srbija je ni niti v najčrnejših dneh podpisala. Jaz m moj prijatelj dr. Petričie sva stala pred alternativ mala neugledna Hrvatska, ali kraljevska ,!::goslaviia. Po-vsem naravno je. daisem se odloči! za zadnjo. In tako je bila izročena adresa regentu Aleksandru. Objedrrem sem zahteval za Hrvatsko vse svobodščine --=^----!-~-i- LISTEK. Frntiz JflopS. Spesnil j. S.Machar. — Prevel J o s o : J e n k o v i č. Zv\ dvojega mi je ... Ko se srečujejo žareče te oči po ulicah in vsakim si nap i vajo pogledom - ^^fin zlato svobodo — Ko mračni včeraj je že sen postal in plahi sen njegov privzel telo — vihrajo prapori, buče ponosa pesmi — mi dvojega je žal: Da tega dne dožiti niso smela vsa s :a. kakor zvon oznanujoča v nezlomni veri, da se bliža praznik vsega rodu. Jronika vsaj do vas, obličja draga, skoz glino zemlje naš spomin na vas? 1 reso kosti vsaj vaše se odmeva radosti naše? A* žal potem mi, plešasti ti starec. Da Atropi se je tako mudilo in ti prestrigla trdo nit življenja je toli zgodaj- I>va listopada bi še počakala, če čakala tako je dolgo .. . Li Usoda v raztresen*-sli ji inig'jai jc dala in zmotila se V Zakaj pa s kletvijo zaznamovala? Zakaj z udarcev toliko ti žitie bila? Ti kazen ni zadeti smela glave za grehe dedov? Pred sodom Večnosti, glej. zdai stoji vekov sedmero, narodi stoje dveh delov zemlje na ves glas tožeči, da — rod tvoj Nesreča njih bila . . Kot težka skala na drobni travi ste na njih ležali kot bojna žaba jim uničevali ste vrelec sveži. požirali kot zmaj ste nenasitni rodove, njih krvi potok-kot hudourniki od vaših dlesen lili okrog zemlje — — pa stoj. pero. pogum ne jŠa# pošast ie ter bije se. dokler le ena glava na vratu ji sedi še — vi. rod strahopetni, ste žili mirno j \ -v palačah in gradovih čakaioči. da rabi ji vaši v šlemih prineso Vam krvi nastrežene, odbitih glav k prestola stopnjam. A v tebi. starec, iaz, jaz pesnik ljudstva, ki ti, kot bog ponosen, ga zaničeval, rodu jaz -videl rvofega soolnitev. pogin gotov. . Si plačal davek manom Montezumc z življenjem brata rlovolasca. Italiji s krvjo si plačal žene svoje nore in formam giuhim morale, ki tvoj rod jo je »zgnal. črepinjo sina vrgel si razbno. A z rano v grudi sinovca si platil trpljenje Juga. Nam. nam samo še. Nam in z nami svetn. In čakal sem, ko pride ta trenotek. — ko grom topov naenkrat tj prenlaši ^rce strahopetno — Kako iskal boš z mrzlimi očmi pobegle rablje in boš spenjal roki, krvi miljonOv rdeči, k bogu. ki te zapustil. In bežal boš po cestah Dunaja, ti beda plašč bo trgala s telesa, pohabljenci ti z bergljami grozili in slepci kleli. ... * »v ■ Po teh cestah ležali bodo orli. prestola kosi v blatu poteptani, in ti, ki si brez čustva šel v življenju, malik sveta. Zatuliš v stralui tega .zapuščenja. Mogoče biiskne misel na Hradčane . v-obupani ti duši.. . tiho je v tem gradu in stolpi Prage ... Pa ljubljenega .Dunaja brum novi spodnese ti nogo in padeš v blalo tlaka, priskoči Groza in na mah izpije ti dušo bedno." Ne. ni zgodilo se... Nas vkanila Usoda« | A t ropa tiho nit ti je t prestrigla - • in v roke ti krvave položili le križec črni. \ Raztresena bila Usoda in mig Parke? Pronika zdaj do glave ti gnijoče hrum milijonov stopaiočih v sledu jasnem Nemeze večne? Razbit je prestol: rod tvoj razsejan kot nične pleve na sveta strani vse in stalno se nikjer ne naseli ne vzide več. Vihra zastava s Hradčanov, done* zvonovi s stolpov, oči z očmi napivajo si asno. a meni. ki naveščal ta trenotek davno je dvojega žal... srbske ustave. Regent Aleksander fn večina srbskih strank je za ravnoprav-dosI in proti kakršnikoli hegemoniji. Novo ministrstvo bo koalicijsko in mnenja sem, da bi v to ministrstvo mogla topiti tudi naša stranka, ker smo rušili preje staro, a seda i hočemo graditi nevo.« Po tem govoru dr. Pa veliča je predlagal dr. Ritig. naj se da dr. Pave-iiču dovoljenje, da vstopi v koalicijsko ministrstvo. Sssiava centralnega mini- strstva. Belgrad, 14. decembra. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, bo centralno ministrstvo sestavljeno v najkrajšem Sašu. Takoj ou sestavi ministrstva od-potuje regent Aleksander v Pariz. Potoval bo najbrže preko hrvatskih in slovenskih zemelj. Belgrad, 14. decembra. Pp poročilih tukajšnjih listov vstopijo v zajedni-šk rjana na 14. t. m. Sedaj pa ie odgođena na nedoločen čas. Doslej je došk> v Belgrad dobro polovico srbskih poslancev. KRALJ PETER V PARIZU. Belgrad, 13 decembra. (Lj. k. u ) V Parizu pričakujejo v prihodnjih dneh kralja Petra, ki mu nameravajo kot prvemu jugoslovanskemu kralja prirediti >\ čan sprejem. IVoiN HRIBAR PRI REGENTU. Belgrad. 14. decembra. Predvčerajšnjim je sprejel regent Aleksander v po-sebn avdijenci ravnatelja Ivana Hriba i j a . ki ga je pozdravil kot starega znanca. Regent se je raz^ovarjal z g. ravnateljem o razmerah na Slovenskem in se je pred vsem zanima! za ogrožene naše meje. O slovenskih razmerah je bil prav dobro poučen. Pozna tudi krasote slovenske domovine. Rekel je da namerava v kratkem posetiti slovensko prestolico. Vobče bo vsako leto prihajal na Slovensko za del j časa. da se popolnoma priuči slovenskemu narečiu. Avdijence. Belgrad. 13. decembra. (Ljub. kor. u> nes.popoldne je sprejel regent Aleksan-»r v avdiienc! dalmatinske«* politika Iva irisogona. Regent je poudarjal, da ceni v polni meri delovanje dalmatinskih narodnih zastopnikov. Dal se je natanko informiran* o preganjarifH prebivalstva s strani Italijanov. Hrvatekn um rza resreutn Aleksandru. Zaereb 14. decembra. Akademi« ir -enat Hrvatske univerze ie poslal iz svoje seie dališo pozdravno in udanoet-no brzojavko rei^eutu Aleksandru t Belgrad. Zahvala regenta Aleksandra. Zaarreb. 14. deormibra. Ak-idemi&ni mladini v Zaerebu s - zalr i redent Aleksander na nien pozdrav tovari&ko z zahvalno brzojavko ter poudarjal mod dragim: V težkih časih zadnjih let mi ie Mlo v uteho, ko sem videl, koliko vaših vileSkih bratov tekmuje v hrabrosti ^ moiimi čas' \- ir. \oiaki ▼ DobrudžL Makedoniji in na drugih bojišči n v boi *rodi.l» ujedinjenje osvob<.>nie. prestolonaslednik izr&za prepričanje, ua bo ostala alo- Stran 2. .SLOVENSKI NAROD" one 14. decembia 1918. hrvatska m srbaka omladina ▼ bodoče zvesta Healona Slovstva domovine. 1 Kralj Vndta so 5e rndtir 13. decembra V dobro poduče-Bt krogli se siri vest, da se namerava čr-laaUM ti "fcrafj N!kKa v prThovrnTni dneii vr-MBl na Cefinje. TTAUjAASKA nasustva. , * Zagreb, H. decembra, Italijani so v ^FbrjrftVri aretirali dr. A v e 1 i n i i a in 7 dragih oseb ter lih prepelici t Italijo. Na- koJrxrvorxi so pnjeii ger nra Dra-gotipa Gol d o n j j a ter ga uMenJenega odpefjafi v poslopje, kjer se nahaja ita-Hiassko štacijsko poveljstvo. V šibeni-štflp teko je priplula francoska torpe-kiovfca. Posebno odposlanstvo je odšla na krov te ladje, da se pri francoskem pxmiji)tko pri* lil oroti italijanskemu aaaflstvn. Prancosi \< mandant i mi je «tg^oril: -Boijjte ft.mi, ker se bo vaša pravični) rezila na mirovni konie-L v ententinih krogih imate odločne zagovornike, zato se Izogibajte vsega, kar bi moglo dati Italija«ohi povod, da ■ postopali proti Vam.« Pni j. 14. decembra Pred dpe i te vnri v Pultu dr - t: Ob priliki njegove smrti so razohp^ih ua Narodnem domn hrvatsko z.ista\« na r»ol druiza,. Oddelek i tal i ians]^^ oi;:jm*»o*i ma*8*r^jo proii Pok L 0451 r u • «a»u>i>aio v imen u *9olLa;enra.tasC razorožuieio nase **?;e t q i% VTo . narodne straže Mrjrrtrzii,^ aaj&dniin voditelj e.iu. da jih iioceio vse aretirati. Razburienie ie veliko. Okrajni Narodni svet v Št. Jakobu je zaprosil Narodno vlado telefonično vojaške pomor-i. Popolnoči ie dospel v Poriros. ico vlak z vojaštvom. Vinica vas, 14. decembra. Jugoslovanske čete so zasedle G r e b i n i Velikovee. 14. decembra. Naši oddelki m> zasedli Tinie na desnem bregu Krke. Tinie so velevažna postojanka proti zapadu. m. Beljak. 14. deeembra Nade čete so Kastnile Mariio v ZiMi. to > o vrata k Beljaku. Nemške t o l-p-e> - o se umaknile. Beljak. 14. decembra. Vest da bi bih Italijani zasedli Beljak, ne odgovarja resnici. Skozi Beljak so se peljali oddelki češko-slovaske legije, ki se je na strani Italijanov gorila proti Avstro- Ogrski. V beliašlri okoi^i se že nahajajo jugoslovanske čete. Konec stavke y Mariboru. V petek oopoldno je zborovalo v Mttnocrru 2500 železni čar ie\ vseb kait-KOrii Odbor stavkajočih je predložil železničar:?.-, nove tekom ljubljanskih pogajanj sklenjene dogovore. Dogovori se plase vstopno: 1. Nacelništva in drupra vodilna mesta doslej po odredbi generalnega ravnateljstva iužne železni ce zasedena po Slovencih, ostanejo provizorično zasedena. Ljubljanska 1 da si pridržuje pravico, zahtevati od iri ueralnega ravnateljstva iužne želez-niee. da imenuje na vodilna mesta provizorno rameščence v zmislu nienib predlogo . . '2. Za. vsia poditieiia mesia si pridr-zuie jugoslovanska vlada pravico, da ostaneio )>rovizojno zasedena kakor do#lej. ali da se imenujeio nanje lisTuž-benei, ki iib bo predlagala sama. ). Jusiuslovanska vlada zahteva da vsi uslužbenci in delavci iužne železnice, ki se povrnejo zopet na delo. p r i-^ o ž e i o Jugoslovanskemu ..a.-n't.niku južne železnice T»rieo vladnega zastop njka za dobo svoje saposlenostj v tej državi. 1. Glede delavnic v Mariboru -i pt-uiržuie vlada z ozirom na vodstvo in obrat v sporazumu z greneraliiim ravnateljstvom iužne železnice svoje odločilne pravice. 5. Po povratku delavcev k delu se zaradi te stavke ne sme postopati oroti nikojruir. Pač oa \to^ kaznovani vsi oni, ki so zakrivili kak<> deianie sabotaže (zlobnega poškodovanja), zavaia-nia k sabotaži aH njenega pospeševanja. t o\ Priznavajo se zaupniki delavcev in uslužbencev, ki imajo nalogo, da • uvaio materijalne korist'* delavstva Pri idusovaniu so nanosled spreieli tudi Dredtofl! zaupnikov, da prično ititri zjutraj o b sedmih zoper delati. 5TARIB0RSKT OBČINSKI SVET RAZPrš^EN. Maribor. 14. decembra Maribor
  • > Nifcn-ei in 2 sociialna demokrata. Odboru predsedo.ie Slovenec S tem preide mestna policija v slovenske roke. Za imrišnii praznik se delajo velike priprave: Ves Maribor bo imel slovensko lice. NAŠE TOPNIŠTVO V MARIBORU. Te dni ie dospel v Maribor nov močan oddelek našega topništva Oddelek šteie 10 baterii. Vojaki so sijajne opremljeni in imaio krasne konje. S_ streljivom so izvrstno preskrblieni. Namenjeni so na pohod na ogrožene naše meje STO MILIJONOV KONTRIBUCI.IE. Zagreb, 14. decembra. Po vaseh v Medžimurjn so jeli Madžari nalagati kontribucije. Za celo Medžimurje znaša kontribucija, ki jo zahtevajo Madžari, 100 milijonov kron. V to svrho jemljejo prebivalstvu vse, kar ima in vozijo živila in druge stvari na Madžarsko. Po vaseh love vojake in iih tirajo v kadre v Veliko Kanižo. Podaljšanje premirja. Trfer, 13. decembra. (Lj. k. u.) Pogodbo za premirje sp^danes podaljšali do 17. januarja 1919. V^Jovoljeniem zavezniških vlad se bo premirje podaljšalo do preliminarnega miru. Zavezniško vrhovno poveljstvo si pridržuje, zasesti nevtralni pas na desnem bregu Rena severno Kolnskega mostišča do hclandslsfc meje. V začetku pogajanj je sporočil maršal Foeh v imenu ameriškega kontrolorja za prehrano, da dajo aliiranci pod svojo kontrolo v nemških pristaniščih se nahajajoči h 2,500.000 ton ladijske prostornine na razpolago, da s temi ladjami dobiva Nemčija živila iz inozemstva. Seveda so te ladje nem;ška last m bodo imele na krovu nemško posadko. Wilson v Evropi. Brest 13. ueeembn,. i Lj. kor. ur.) Reuterjev urad iavlja: W i 1 s o n se i e i x k r e (t 1 v Dresi n. * ££&KE CET£ ĐtHLlftAJO PftfcĐ ITALIJANSKIM KRALJ t.Vi. Trat 14. decembra. OLJ. k. u.) Italijanski Usti poročajo iz Padove o slavnostnem slovesu čeSko-slovaških čet, ki so se bojevale na italijanski fronti. V navzočnosti kralja, groia turinskega, raznih italijanskih generalov, oblastnij in poslaraka-ministra nove Ceško-slova-ške republike pri italijanskem kralju. Borskega, so čete slovesno arfsfgle zvestobo Češkoslovaški državi. Raznim češkim polkom so bile izrečene zastave, poklonjene od komitejev raznih italijanskih mest. Med slav nosijo So peli češki vojaki narodno bifnao, ki je na vse navzoče napravila velik vtis. SlednflČ so vse čete defilirale pred kraljem ln le godba igrala češke narodne napeve. Ra-2-en že organiziranih polkov so defilirali tudi češki vojaki-novinci, topničarji z zaplenjenimi avstrijskimi topovi, oddelki konjaaies in kolesarjev ter dva oklopna avtomobila. Ceško-slovaške cete-.se sedaj pripravljajo za odhod na Češko. ★ Komini i v \i-m^'iii tloiau v Prasi. Praga, 13, decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Včeraj je prišla v Nemški dom na Pri-kopih uradna komisija in je natančno preiskala hišo. Hišni upravi je sporočila, da namerava uporabiti Dreircitersko bolnico in Stcbrsko dvorano za nastanitve. Ni znano, ali Kre tu za nastanitev čeho - slovaških ali ententnih čet Pozabljen nemški pkui. licrolin. 14. deAmbra. (Ljub. kor. ur.) Kakor poroča -Journal des Debats* Iz Bruslja, so našli sedaj tamkaj vse vrednostne papirje In denarne vlo-5: e. prihranke vse severne Francoska Ti so bili svojedobno naloženi v Liegeju in so lih Nemci odnesli iz zasedenega ozemlja. List dodaja tej vesti, da Nemci vsled naglice dogodkov niso utegnili spraviti teh dragocenosti na Nemško Pogreb Ivana Cankarja. Y petek. 13; t. m. se ie že ob 2. uri popoldne prieelo zbirati liudstvo pred Narodnim domom in po cestah in rrK-cah. kier bi se moral pomikati sprevod. Od povsod so prihajale množice, mali in veliki, ubožni in bogati, da izkažejo pesniku in pisatelju trolienia in bede zadnjo čast. Ob 3. uri popoldne so Lniplo pred Narodnim domom blagoslovili, zbor >Glasbene Matice< ie zapel srce protresujoee žalostinko >Vigred se povrne« in pričel se ie pomikati sprevod. Na čelu so stopali za liubliansko in vrhniško zastavo vrli naši Sokoli, sledili so jim Orli z zastavo, nato nepregledna množica naših učencev ln učenk z učiteljstvora vTed iz vseh liub-ljanskih zavodov. Sledila ie nato cela vrsta vencev, ki so iih razna kulturna in politična društva ter zasebniki darovali velikemu r/esniku v spomin. Med temi venci so bili: Slovenski planinski polk — Ivanu Cbnkariu. Preroku velikega dne — Diiaki I. SHS gimnazije. Gojenci in goienke liublianskega učiteljišča SHS, Naeemu pisatelju — Slo-TBnski realei. Eultamemu, velikanu — Narodi^ svet. Pi£?ateliu RaŽnrja — Uči-eljstvo. Velikemu roia.ku — Vrhuiea-ni. Svojemu prezashižnemu domLiublianskega Zvona« z zastopniki teh društev. Sledil je voz z duhovništvom. nato pa šesterovprežen voz s krsto. Na krsti sta bila dva venca in sicer: Svojemu najdražjemu — Milena in Bratie in sestre. Nato je sle- dila neuieglfidfta pano/*« a. mod niimi skoraj vsi zastopniki vlade, mesta, vojaštva, umetnikov ter zastopniki vseli kulturnih in političnih organizacij. Po; groba so se udeležili tudi zastopniki erhske vojsko in česko-slovaške republike. J'red gledališčem se je sprevod uetavil ter te prmavainla |—Sjpn *4e- i dališča, posebno žalostinko. — Pred kapelo na Martinovi cesti je zapel pevski zbor žalostinko >Gozdič< in letalec opremljen z ialno zastavo le vrgel raz svoj aparat na Martinovi cesti venec. Na pokopališč u ie imel ob Rohrmanovi £robrrk-i. kjer so položili pokoiniku k v.cnoinu počitku nagrobni govor pokojnikom- naiboliši priiateli in drug pesnik Oton Župa n e i e. Za njim je eovori! v imenu sociialnodemokratieiie stranke g. P r e p e 1 u h. ★ Glasilo hrvatsko-srbske koalicije »Hrvatska Riječ« piše o Ivanu Cankarju: Umrl je slovenski književnik, tako se je morda govorilo, ali da ie z njim umrl cdc.; najjuejih stebrov sodobne jugoslovanske kulture, eden izmed redkih naših umetnikov svetovnega pomena, na to je gotovo malokateri pomislil. Krive so temu nesrečne one razmere, ki so nas dosedai težile, kriva je naša malomarnost in naše medsebojne nepoznavanje. Ivan Cankar je sigurno najboljši. Si .dobni pripovedovalec celokupne Jugoslavije. Naš zajedniški ponos in blago, dosedai žal zanemarjeno, ali od sedaj s spoštovanjem ljubljeno. Ako tudi se je njegovo telo od nas ločilo, njegov duh in njegova umetnost bosta večno živela v nas poleg prvakov naše književnosti, srbske, hrvatske in slovenske. Ujedinjena Jugoslavija bo njegovemu velikemu dostojnejši in širši hram, nego samo Slovenija. A on tO tudi zaslužuje, ne samo kot velik umetnik, nego tudi kot plemeniti človek, navdušen Slovenec in Jugoslovan, ki je čakal in pripravljal dan svobode kot malokdo dragi ter ga nam v proroški viziji vnaprej napovedal. Vsi Sloveniji danes na dan njene in naše velike žalosti naše globoko soža-Ije, a Ivanu Cankarju »Slava!« V pojasnilo. Ali ie fco rosnieno? Pod tem napisom ie Ljubljanski >Naprej< v petek, dne 6. decembra 1918 priobčil vprašanje, na katero še le danes odgovarjam, ker slučajno >Napreja< do danes nisem dobil v roke. Moji dobri prijatelji, katerih se mi nikier ne manika, mi pa o stvari niso poročali. Mučno mi je. da morani na vprašanje tako pozno odgovarjati, ker je potekel med tem cel teden, tako da je marsikdo moral dobiti vero, da se ie zgodilo v resnici nekaj nepravilnega. Resnica pa izgleda takole: Ze meseca novembra ie poverie-ništvo za prehrano bilo uverieno, da se na Slovenskem ne bo moglo dobiti potrebne množine domačih prašičev, ki so za prehrano neobhodno potrebni. Upali smo torej, da nam bo Hrvatska priskočila na pomoč in mislili smo uri tem, da bo prehranjevalni urad v Zagrebu dovolil našemu uradu za prehrano, da sme na svojo roko te prašiče nakupiti po najnižjih cenah Treba je bilo najprej poizvedeti. ie-li tak nakup na Hrvatskem mogoč ali ne? Na priporočilo g. Ribnikarja ie poveril prehranjevalni urad to poizvedovanje g. Popoviču. Ker pa je bil podpisanec mnenja da ni dobro, če bi imeli enega samega informatorja, izdal ie enako pooblastilo tudi Pr odo viču. Niti z enim. niti z drugim se mi sklenila kaka pogodba* oba sti* imela samo nalogo, da prepotujeta hrvatske pokrajine, da izvesta. k\e bi se dobili prašiči in za kako ceno. Oba sta tudi prehranjevalnemu uradu poročala in sicer Ilija Predovič. da lahko dobi iz nekega pitnlišča 700 orašičev. katerih vsak mora tehtati vsai 150 kg. za ceno 10 K. G. Popovič je tudi poročal, da je v stanu dobiti prašiče, glede cene in teže ni podal popolnoma jasnega poro-r-ila, dostavil pa je. da zahteva pri vsakem kilogramu 50 vinarjev proviziie. Predovič ni zahteval nikake provizije ter je hotel brez vsakega zaslužka na ljubo prehranjevalnemu uradu v Ljubljani naloženi mu posel izvršiti. Zadeva se je na to tako razvila da ni bilo mogoče ne potrebna niti s Predovičem. niti s Popovičem kake pogodbe skleniti, ker ie namreč odločil zagrebški urad za prehrano, da prostoročnega nakupa pra- šičev liubliansk Vadi ne do voli in da da 900 > a a i 5 e v 1 ^ pod pogojem, ako lm k upi ir\ dobavi blago doti: na centrala zagrebškega ura o a za prehrano. Ta centrala nas .e obvestila, da bodo prašiNapreiemc tega nočem ucibati.. Na vsak način je p« bilo brezvestno redakciji natveziti. da 1e stvar s Predovičem perfektna im sicer zategadelj, ker ie Eliia Predovič včasih prihajal v odvetniško pisarno podpisanega. Ce hoče >Naurej< to pojasnilo ponatisniti, mu bom hvaležen, ee pa nore, hočem pretrpetj in iskati tolažbe wr^ čisti svoji vesti. Dr. Ivan Tavčar. poverjenik a* prehrano Upravna komisija. Upravna komisija pri Narodni vladi SHS v Ljubljani nam je poslala nastopni komunike: Upravna komisija, ki pod predsedstvom dr. I. Zolgerja posloje pri Narodni vladi, je te dni ugotovjla m predložila vladi načrte naredb. s katerimi se določuje delokrog oddelka ta notranje zadeve, oddelka za prehrano, oddelka za socijalno skrbstvo, odd^hVa za uk in bogočastie. oddelka za kmetijstvo in oddelka za zdravstvo. Dalje je podala Narodni vladi zahtevano mnenje o vlogi škofijskega otrrmarimta glede razmerja katoliške cerkve k državi SHS v prehodni dobi. Dnevne vesti. .— Izbrisna madež v Izrabljani. Kakor poročamo na drugem roestn, so nemški občinski svetniki v Ljubljani naznanili g. županu, da odlagajo svoje mandate. To ie bil prav pameten korak, menda edini te vrste, ki eo ra vobče storili Nemci, odkar no priAB v mestno hišo Madež, ki ga je svoječasne vtisnil dr. Šusteršič v obraz slovanske Ljubljane, je s tem izbrisan za vodno. Z odobrenjem Narodne vlade se mesto iz stopivših 7 Nemcev kooptira ▼ občinski svet 5 pripadnikov soeharne - demokratske stranke. 1 somišljenik Jugoslo vanske demokratske stranke in 1 somi šlienik Slovenske Ljudske Stranke. Na zadnje imenovani stranki prepustite svoj mandat somišljenikom v Šiški. — Raznvsvt nemSlce gzasnasiif* ▼ Kočevja. Kako nepotrebna ie bila nem ška gimnazija v Kočevio, kale dejstvo, da je letos na zavoda vpisanih san: 32diiakovin3privati8tke Da bi bilo naravnost neodgovorno za to peščico vzdrževati v Kočevju višjo gimnazijo, kakor je to delala pokojna Avstrija je povsem jasno. Zato je le odobravati, da je vlada sklenila koncem tega tečaja nemško gimnazijo v Kočevju docela razpustiti. Koncem zimskega tečaja 1918/19 lahko diiaki nreetopii na nemško gimnazijo v LJubljani, ki je tudi zelo slabo obiskana. — Realna gimnazija na Poljanah je dne 14. decembra praznovala narodni blagdan na svečan način. Po službi božji, ki se ie končala s >Leoo na*o domovino«, se je vršila v bogato okrašeni telovadnici svečanost ki jo. je otvoril dijaški zbor s pesmijo >Buči. morje Adrijanakoc; nato je ravnatelj dr. Stan Beuk preči tal adreso Narodnega vije ča in odgovor preotokmas&ednlka Aleksandra. Mladina je borno pnedravlicla važna mesta teh zgodovinskih izjav Za, pesmijo >Od Urala da Balkana^ ie govoril svečani govor dr Wr. I ! e H i č. Končno so diiaki zapeli >Lepo našo domovino«. — Učiteljski zbor ae ie na to sestal na svečano sejo ter poslal nre stol on as 1 edniku Aleksandru v Belsrad izjavo svoje radosti nad uiedinienu-m vsega našega naroda v svojem neod-vieinem kraljestvu. — Vabilo. Častniki, posestniki, učitelji, uradniki iz zasedenega ozem lja so vabljeni na razgovor, ki se vrši dne 16. t m. ob 6. uri popoldne v pot z vedovalnem urada — Dtmajeka ee-> Idi/u mitnice, kjer je pral bil vopv žitni urad. Izdajate!) in odgovorni nrednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Razpis- Prt SOS skladišču za vojno opremo v Ljubljani se razpisujejo 4 mesta pisarniških moči 3& dalje služeče podčastnike s sistemiziranimi prejemki. Razpisana mesta so Izrefno pridržana vojnirn invalidom« kateri se ča-Ha« z« to skizbo sposobne. La&tnofočno uisaae prošnje, opiemijeae z dokazili o starosti, di^av-•a*su raju vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaSkotakaoc obveznosti vsako leto meseca januarja zgiasiti pri tisti občini, al rmajo t njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene naadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1600 K ne presegajočega dohodka aH iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od'dolžnost? zglasitve. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta aa abćtao dva a* vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično izpolnjena zgiaie**f-na (ormularja. Zgtaševalni formularji se dobivajo pri okrajnem glavarstvo in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brezplačno. Po$> Ijatve zglasitve so poštnine proste. Zglaševalni formulam so urejeni tako, da se zganeš in aasiovvjo te> brez pismenega zavoja oddajo na pošto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaševalna formularji Zglasitve, ki se izrše s posredovanjem tretje osebt ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zgl?siti, od odgovornosti za izpolnitev njeatu aalozene za- veznr sti. Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zgiaskve ne i2vrte ara vočasno ali pa ja izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50 K. Yojaškotaksni obvezanci. Id v svojih zglasttrah vodoma zakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo v kotifcor dejanje ne utemelji čina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovat« Mat kažnjivo dejanje — denarnim kaznim do 500 K in ob posebno obtelujoim okolščinah do 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče izterjati, se itpttm*-ne v zaporne kazat Vrhutega ima politična oblast pravico, da takrat, kadar se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znaaih podatkov ali podatkov, ki se uradoma dozeno, takoj določi vojaško takso. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. decembra 19 IS. 66