S * H II s _-: i i iiJj '•ilfW-Jlll KRANJSKI ZBORNIK 2000 KRAMSKI ZBOMIK 2000 MESTNA OBCINA KRANJ Q911/2000 Uvodna beseda Na prelomu tega tisocletja, v letu, ko praznujemo 200 letnico rojstva velikana slovenske poezije dr. Franceta Preserna, je pred nami deveta stevilka Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. V zadnjih petih letih, kolikorje poteklo od izdaje zadnjega zbornika, se je zgodilo kar nekaj pomembnih dogodkov, vrednih omembe v tern zbomiku. Volitve, ki so bile v tern obdobju, so pokazale, da so si obcani Kranja zazeleli sprememb. Gospodarsko nazadovanje nekoc mocnega gorenjskega srediscaje bib potrebno zaustaviti. Po vec letih odtekanja sredstev in tesno zaprtih vrat za investiere tujega kapitala nam je koncno uspelo premakniti voz iz globokega blata. Danes se ze kazejo prvi uspehi, in to je spodbuda za nadaljevanje in obenem dokaz, da smo na pravi poti. Vendar pa bo potrebno v naslednjih letih opraviti se veliko dela, da bomo povrnili Kranju tisti sijaj, ki gaje nekoc ze imel. To si Presernovo in univerzitetno mesto tudi zasluzi. Dasiravnoje naravnanost zbornika bolj zazrtavpreteklost, pa ne gre spregledati prihodnosti. Pred nami so dogodki, ki bodo nedvomno zaznamovali naslednjih pet let do izida naslednjega zbornika. Pri tern imam v mislih predvsem povezovanje v evropske integracije, od katerih pricakujemo zelo veliko. Vsekakor se nam obeta veliko sprememb in upam, da bodo manj bolece kotje bilo nase osamosvajanje in prehod v novo druzbeno ureditev. Naj ob koncu pospremim pricujoci Kranjski zbornik z mislijo, da ne gre za dokument casa, temvec za cas v dokumentih. Srecni smo lahko, da imamo cast in moznost soustvarjati ta cas, se uciti iz preteklosti ter ziveti in delati za boljsijutri. MOHOR BOGATAJ, univ. dipl. org., zupan Mestne obcine Kranj Uredniski odbor za izdajo Kranjskega zbomika 2000 od leve stojijo: Tomaz Kukovica, Franc Benedik, Nada Bogataj Krzan, Matevz Oman, Janez Kopac od leve sedijo: Stanko Simenc, Nika Leben, Drago Stefe, Beba Jencic, Boris Paternu Zborniku na pot Deset let Slovenci zivimo v samostojni drzavi. Korenine zelja po samostojnosti, predvsem pa po ohranitvi svojega jezika segajo dalec vpreteklost, najjasnejepa so bile izrazene v marcni revoluciji leta 1848. V teh dogajanjihje bil vidno udelezen tudi dr. France Freieren. Letos mineva dvesto let od njegovega rojstva. To je za Slovence pomemben jubilej in prav v tern zborniku dajemo poudarek velikemu pesniku, sajje zadnja leta prezivel v Kranju, tu je pokopan, tu je vec kulturnih institucij, ki se imenujejopo njem, in navsezadnje imenujemo Kranj tudi Presernovo mesto. 0 Presemovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori clanek akademika dr. Borisa Paternuja Preseren danes, v katerem razmislja o Presernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tern pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugacnem svetu kultur. Gradivo za zbomik smo razporedili v stiri poglavja: Ziva preteklost, Kultuma podoba mesta, Zadnjih sto let in Kronika. Tako smo sledili sklepu zupana Mestne obcine Kranj, kije 8. marca 1999 imenoval nas uredniski odbor. Trudili smo se, da bi bil zbomik cim boljsi. Kerpa nobeno delo ni popolno, sprejemamo vse dobronamerne pripombe in napotke, ki bodo koristili pribodnjemu uredniskemu odboru pri nastajanju novega zbornika. Dozdajsnji zbomiki zajemajo zgodovino Kranja in njegove bliznje in daljne okolice, in to v vseh obdobjih od antike do danasnjih dni, v njih pa razlicne strani cloveskega udejstvovanja: odpolitike, gospodarstva, solsfta, zdravstva, upravne ureditve do kulture v najsirsempomenu. V vsem tern bogastvu raziskav zborniki niso pomembni le za krajevno zgodovino, temvec tudi podlaga za cim tehtnejso podobo slovenske preteklosti in sodobnosti. Rad bi se zahvalil vsem clanom uredniskega odbora za razumevanje in potrpezljivost pri nasem delu, posebno se Nadi Bogataj Krzan, tajnici uredniskega odbora, in mag. Stanku Simencu zajezikovni pregled. Predsednik uredniskega odbora mag. Drago Stefe Ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Preserna 3. december 1800 - 3. december 2000 BORIS PATERNU Preseren danes Presernov jubilej - 200-letnica pesnikovega rojstva - nas zavezuje k novemu razmisljanju o pomenu njegove poezije. Natancneje, o njenem pomenu v tem casu in za nas. Vprasanje bi kazalo postaviti tab, da se izognemo obema skrajnostma v danasnjem dojemanju Prekrna na Slovenskem. Na eni strani splosno slavilnemu, mitizirajocemu in govorniskemu ramerj dopesnika, kije obce znano in v resnici mocno izpraznjeno. Na drugi strani pa man] opaznemu, vendor radikalnemu demitiziranju, po domace »sesuvanju« Preserna. Najprej njegove povzdignjene ljubezenske poezije, zatem pa tudi vsega drugega in nazadnje se osebnosti, kar se opazneje dogaja vse od zacetbv sedemdesetih let naprej (npr. Problemi, 1972). Ta usmeritev se na strokovni ravnini kaze z izpostavljanjem Presernove pesniske subkulture, se pravi ostankov njegovih ali samo domnevno njegovih kratkih in improviziranih verzifikacij izzivalne ewticne vsebine in namenjenih takratni gostilniski publiki ter njenemu veselju nad duhovito kvanto. Vendar to obmocje malo znanega ali neznanega Preserna ni vec samo predmet samoumevnega znanstvenega raziskovanja. Svojo doslej najmocnejso besedno in glasbeno popularizacijo je dozivelo v kranjski »Mitnici«, in sicerprav ob letosnjihfebruarskih slavnostnih prireditvah Presernovega mesta, posvecenih pesnikovemu jubileju. Alternativa torej, ki zeli kompletirati Preserna tako, da gapokaze se s tiste druge strani, kijo najlaze razume. Pa tudi kaksen gorenjski zgodovinar se najde, kijavnosti da vedeti, da je Zdravljica pac pesem »zapitega liter ata« in da sipotemtakem o njej lahko mislimo tudi kaj svojega. Vseh teh reci seveda ne kazejemati prevec resno ali celo duhamorno. Preseren ni bil konfekcijska osebnost in ni ga mogoce ujeti v eno samo pravilo ali moralo, niti v zivljenju niti v poeziji - presiroka je njegova natura, bi rekel Dostojevski - in v ljudi vstopa zelo razlicno. Seposebno v nasem postmodernisticnem casu, ko je postal recepcijski pluralizem alipoljubno branje in razumevanje literarnih besedil ena izmed splosnih konvencij in iger dneva. S tem seveda ni se nie izgubljenega: ce obstaja prostost vsakrsnega pocetja, obstaja tudi pravica ugovora zoper pocetja vsakrsne vrste. Torej imamo tudipravico do prepricanja, da skozi optiko hante, kijo je na svoj nacin uporabil ze Janez Bleiweis, lahko ugledamo razmeroma zelo majhen, cetudi duhovit in kar zabaven del Presernovega pesnjenja. Pri tem pa niti ne vemo zanesljivo, kaj je njegovega, saj svojih beznih domislic nipodpisoval niti ni z njimi mislil v sirso javnost. Ce bi obstajale samo one, sploh ne bi vedeli zanj. 9 R azmisljanje o danasnjem pomenu Preserna se mi zdi smisel-no samo zunaj obeh omenjenih vzorcev misljenja, ki pa sta v nekem globljem smislu povezana v igro rezkih nasprotij. Realno podlago in izhodisce za novo in smiselno presojo pes­nikovega opusa je gotovo treba iskati v stanju duha in druzbe, ki ju zivimo. In ce iz vrste pojavov, ki nasemu casu dajejo razpoz­navna znamenja, izberemo enega najbolj vidnih, je to gotovo problem tako imenovane globalizacije, ki nas obdaja vsak dan mocneje in od vseh strani. Gre za odlocno prestopanje od lokalnih, regionalnih in nacionalnih meril pri presojanju stvari in pojavov k mednarodnim, svetovnim in univerzalnim me-rilom. Procesi globalizacije so seveda mnogo jasnejsi v eko­nomiki in politiki kot v kulturi, saj resnicno ustvarjalna kultura ne more nastajati in ne ziveti brez svojih posebnosti, brez lastne individualitete, brez enkratnosti in singularnosti. Cetudi je tako, bo treba v nacionalnih kulturah in njihovih dosezkih znova opa­zovati in ugotavljati tudi tisto, cemur bi se dalo reci: njihove globalizacijske zmoznosti. To se pravi njihove zmoznosti za vsebinsko in izrazno preseganje regionalnih in nacionalnih zamejenosti. Seveda ob samoumevni postavki, da izvorna in izvirna substanca narodnega ter osebnega ostaja in je ni mogoce izbrisati iz organske celovitosti umetniskega dela. Ce poskusimo preverjati Preserna iz tega zornega kota in ugotavljati njegove tako imenovane globalizacijske zmoznosti, bi kazalo pozornost usmeriti na tri temeljna obmocja njegove pesniske tvornosti: v obmocje jezika, v obmocje duha in v ob­mocje politicne misli. Najprej k jeziku. Da se je Preseren odlocil za pesnjenje v slovenskem jeziku, ni bilo tako samoumevno, kot se nam zdi danes. Pisal je tudi dobre nemske pesmi in bi lahko postal nem-ski pesnik. Pot v takratno globalizacijo bi mu bila z nemscino brez dvoma lazja. Toda odlocil se je postati in biti slovenski pesnik, kar je bilo takrat veliko vec kot samo literarna odlocitev. Potegnila je za seboj tudi njegovo politicno in osebno eksistenco, dolocila tako rekoc njegovo usodo. Zavezanost slovenskemu jeziku je pomenila tudi zavezanost malemu, nerazvitemu in nesvobodnemu narodu, ki ni mogel postati ustrezen konzument njegove razvite in moderne poezije, za katero je imel pravzaprav enega samega resnicno usposobljenega bralca - Matija Copa. Preseren ze od vsega zacetka ni pristal na literarni konformizem, to se pravi na ze dosezeno, dano in uteceno tradicijo skromno razvite slovenske knjizevnosti, vecinoma poucne in nabozne, in na njeno neza­dostno jezikovno kulturo. Odlocil se je za zahtevnejsa, ob velikih evropskih literaturah Solana merila, zaceti pa je bilo treba pri jeziku. Tako je jezik v resnici postal prvo in temeljno vprasanje njegove poezije. Leta 1837, ko je imel glavni del svojega pesniskega opusa ze za seboj, je pesniku Stanku Vrazu, ki je nad slovenscino obupal in se odlocil za hrvasko ilirscino, dne 5. julija pisal: »Namen nasih pesmi in sicersnje literarne dejavnosti ni nie drugega kot kultivirati nas materni jezik.« Preseren nikoli ni podlegel pomisleku o stevilcni majhnosti naroda, kot je podlegel Vraz, ki je prestop v hrvascino uteme­ljeval z mislijo, da mora imeti narod najmanj pet milijonov ljudi, ce hoce vzdrzevati svojo literaturo. Preserna argument stevilcne majhnosti ni prav nie omajal, z nenavadno samo­zavestjo je sei cez in se odlocil za skrajno zahteven jezikovni projekt: razviti in kultivirati slovenski jezik dalec cez njegove tedanje zmogljivosti, se pravi cez meje bolj ali manj prak­ticnih potreb poucnega, vzgojnega in naboznega pisanja za »miroljubne poljedelce«, kot so takrat imenovali Slovence, in ga usposobiti za visje in najvisje, tudi za estetske potrebe. Ob Presernu je stal jezikovni in literarni teoretik s svetovnim razgledom Matija Cop. Leta 1833 je v listu Illyrisches Blatt zapisal: »Dokler je namrec jezik omejen samo na preprostega kmeta, dokler ne more izrazati visjega zivljenja in visje vedno­sti, pac ne more zahtevati oznake kultiviranega jezika, ki bi jo zavoljo same cistosti zasluzili tudi marsikateri jeziki divjakov. Samo ce jezik polagoma upeljujemo v visje zivljenje in vedenje, ga je mogoce pravilno gojiti in dograditi. Prav tega pa manjka kranjsko-slovenskemu jeziku v vecji meri kakor kateremukoli drugemu slovanskemu jeziku (izvzeta je nemara luziska srbsci­na).« Tu je slo za oporekanje Kopitarjevemu jezikovnemu pro-gramu, ki je vse postavljal na cistost, kmecko domacnost in slovnicno pravilnost jezika, ni pa kazal pravega zanimanja in skrbi za visjo jezikovno in stilno kulturo, zmozno ustvariti knjizevnost razvite vrste. Podobno kot o jeziku sta Preseren in Cop mislila o knjizevnosti: dokler je omejena samo na prepro­sta poucna in nabozna dela (t. i. »Bauernliteratur« - »kmecka literatura«), je v bistvu revna stvar. In tudi tu sta prisla navzkriz s prevladujocimi domacimi konservativci, ki so bili proti nasta­janju visje in svobodne literature in jim je pritegnil tudi Kopitar. To je seveda ustrezalo Metternichovemu rezimu, ki je nasproto-val dozorevanju in osamosvajanju »nezgodovinskih narodov« avstrijske drzave. Od tod je izhajala glavna smer Presernovega pesnjenja: ust­variti visoko kultivirano in svobodno poezijo, ki izhaja iz svoje samobitnosti, mora pa sprejeti merila razvitih evropskih lite-ratur. To bo dosegla tedaj, ko bo svojo zmogljivost preizkusila in dokazala z obvladanjem umetnisko najbolj zahtevnih, reprezentativnih oblik evropske poezije. To se pravi pesniskih oblik od antike in se posebno od renesanse naprej, najvecjega primanjkljaja slovenske kulture, pa mimo baroka in klasicizma do sodobne romantike. V umetnostnem srediscu tega nacrta je bil sonet - Petrarkov sonet - kot jezikovno in struktumo skrajno zahtevna oblika in zato eno glavnih sredstev zoper barbarizacijo Boris Paternti: Freieren danes in za kultiviranje jezika. Skratka, slo je za estetsko promocijo slovenskega jezika. Svojo slovnisko promocijo je dozivel ze pri Kopitarju. Presernov in Copov nazor je imel siroko evropsko zaledje, se posebno v jezikovni filozofiji obeh vodilnih teoretikov mlade nemske romantike Friedricha in Augusta Wilhelma Schlegla. Za takratne slovenske razmere je bilo zelo pomembno schleg­lovsko misljenje, da moc in veljava naroda temelji na kulturi jezika ter na njegovi polni razvitosti. Opozarjala sta na usodne posledice, ki doletijo jezik, ce opusca svoje visje intelektualne funkcije in se zadovolji samo z nizjimi, za visje pa sprejme kaksen tuj, bolj razvit jezik. Na Slovenskem, kjer so se prav v Presernovem casu pojavljale nevarne ideje, po katerih naj bi Slovenci za svoje visje intelektualne potrebe, tudi literarne, sprejeli nemscino ali hrvascino (ilirscino) in samo za nizje gojili slovenscino, so bile schleglovske odlocne misli zoper utopitev manj razvitih jezikov v bolj razvitih zelo aktualne. Preseren in Cop sta se dobro zavedala ogrozenosti slovenskega knjiznega jezika in njegove potrebe po kultiviranju, zato sta v delih bratov Schlegel nasla pomembno oporo. Tudi pod njunim vplivom sta globalizacijo jezika obrnila v tvorno smer: v njegovo lastno veliko preizkusnjo in potrditev, to se pravi k njegovi univerzal­ni izraznosti. In prav iz tega polozaja lahko premerimo Presernovo veliko jezikovno dejanje. Pri svojem pesnjenju je izhajal iz trdne, ljudske jezikovne podlage, v bistvu iz tiste, ki jo je filolosko ustolicil Jernej Kopitar v znameniti slovnici iz leta 1808. Tako se je zgodilo, da na pomensko najbolj mocnih mestih Presemove poezije najdemo izrazje, ki je zelo blizu prvinski ljudski frazeologiji (npr. da »clovek toliko velja, kar placa« ali »naprej me sreca gladi ali tepi,/ me tnalo najdla bos neobcutljivo« ali »Kupido! ti in tvoja lepa starka, /ne bota dalje me za nos vodila«). Toda ljudsko izrazje je povzdignil iz nje­govih naravnih prvinskih tal v visoke stilne ustroje, kar seveda ni bilo po meri Kopitarjeve domacijske jezikovne doktrine. Recemo lahko, da je bil Preseren prvi, ki je zares suvereno obvladal novodobno kulturno globalizacijo slovenskega jezika s tem, da je posvetovljanil njegovo izrazno zmogljivost. Pri tem pa se je dobro zavedal, da globalno in univerzalno ni in ne more biti nekaj, kar odstranjuje posebno in narodno. In da je resnicno tvorna samo tista globalizacija, ki organsko veze individualno, nacionalno in univerzalno. Nas cas je tak, da nas znova postavlja pred podobne jezikovne odlocitve, v kakrsnih se je znasel Preseren. Vsi vemo: zamolcana ali glasna zdvajanja nad uporabnostjo in smisel­nostjo slovenscine, na primer v znanosti ali v visjem poslova­nju, niso vec redka in obdaja jih manjsa narodna zavest, kot jih je obdajala v 19. stoletju. Nobena posebnost ni, ce danes vrhun-ski slovenski znanstvenik, ki sicer domuje v Sloveniji, izjavlja, da je vse, kar je napisano v slovenscini, za v kos. In res velja pravilo, da so znanstvena dela, napisana v slovenscini, uradno ocenjevana kot manjvredna. Lahko tudi naletite na domaco literarno damo, ki mirno pripoveduje, da Preserna najraje bere v anglescini. In tako dalje, anekdot te vrste ni malo. Tega, cesar sta se Preseren in Cop natanko zavedala, se izgublja iz nase zavesti: da jezik resnicno zivi samo tedaj, ce obvladuje vse svoje druzbene in stilne funkcije, ne samo nekatere. Kakor hitro zacenja pristajati na svoje lastno krcenje in omejevanje, pomeni to zacetek njegovega konca. Preseren in Cop sta to dobro vedela in se lotila jezikovne globalizacije na pravem koncu z jasnim ciljem: storiti vse in pognati jezik v njegovo vseobseznost, v sodobno svetovljanstvo. Tuja jezikovna kultura ali tuje jezikovne kulture so samoumevna spremljava in lahko tudi bogatitev te jezikovne samosvojosti, ne pa njeno nadomestilo. V teh receh je Preseren nenavadno ziv, poveden in mocan tudi danes in za nas. Seveda pa je bil jezik samo del Presernovega posvetovlja­njenja slovenske poezije in kulture. Tega ne bi moglo biti, ce ne bi bilo zadaj tudi velikega vzpona duha. Svojo poezijo je Preseren na siroko odprl moderni evropski zavesti. Njegov um je segel cez velike in dramaticne vzpone tedanje misli: od svo­bodoumnega razsvetljenstva mimo romanticnih idealitet pa do razsutja obojega, vse tja do kriznih eksistencialnih stanj, ki jih je upal imenovati tudi »brezup« ali celo »zivljenja gnus«. Preseren je bil prvi, ki se je pri nas na siroko odprl »peklu« in »nebu« clovekove nezavarovane duhovne eksistence. Odprl se je tistemu, kar je E. Durkheim imenoval »anomija« evropskega duha, ki je nastala z razsvetljenstvom po izstopu zavesti iz varnega teocentricnega misljenja z modrostjo Boga v srediscu vsega. V pesnikovi osebni knjiznici iz kranjskih let so ostala zanimiva dela skeptikov in razsvetljencev, kot sta bila na primer Ch. F. Depuis ali Moses Mednelssohn, in prijateljem je posojal prepovedanega mladoheglovca D. F. Straussa. Seveda je treba videti poseben Presernov nacin sprejemanja moderne krizne zavesti. Sprejemal jo je z izredno, naravnost prometejsko mocjo osebnega kljubovanja in vztrajanja v pokoncnosti (»Stan se svojega spomni, / trpi brez mini!«). Tudi njegovo oziranje nazaj k varni »veri starsov« je ostala samo nostalgija, ki se je iz distance skeptika zavedala, kaj v resnici je. Presernova osvoboditev slovenskega duha je bila zgodovin­sko prelomna. Novodobno evropsko filozofijo clovekove eksi­stence je zajela globoko, v jedru in radikalno. To njeno jedro je bistvu zivo se danes in zato Presernova poezija duhovno se zmeraj deluje in pretresa. Njegov zgled »frajgajstovstva« se zmeraj duhovno osvobaja in nam je danes se kako potreben. In koncno je tu se Presernova narodnopoliticna zavest, ki prav tako vsebuje svojo globalno, univerzalno vertikale // Kranjski ibornik 2000 Njegova pesem Zdravljica je nastala kot prenos idej fran­coske revolucije - o enakosti, svobodi in bratstvu - na temeljno slovensko vprasanje, ki je bilo vprasanje narodnega obstoja in osamosvojitve. To vprasanje je postavil v sirsa mednarodna razmerja in na raven visoke politicne kulture, ki je imela za svoj cilj humanizacijo sveta. Geslo iz kitice Zive naj vsi narodi... bi danes lahko pribili na palaco Zdruzenih narodov. Govori o mir­nem, prijateljskem in enakopravnem sozitju vseh narodov sveta. Pri Zdravljici, ki je v nekem smislu slovenska marseljeza, pa naredi poseben vtis njen konec, ki je tudi njen idejni vrh. V njem Preseren nazdravlja vsem, ki »dobro v srcu mislijo«, vsem, »kar nas dobrih je ljudi«. Ideja tu prestopa meje politike in se povzpne ceznjo, v personalisticni etos, v idejo dobrega cloveka kot edinega zanesljivega temelja boljse druzbe in sveta. Presernova Zdravljica je bila globok odmev svobodoumne Evrope, ne samo francoske revolucije. Tezko bi bilo prezreti odmeve idej G. Mazzinija, ustanovitelja gibanja Mlada Italija (1831), ki se je borilo za osvoboditev in zdruzitev Italije, z razsiritvijo gibanja v Mlado Evropo pa tudi za osvoboditev drugih evropskih narodov in za njihovo mirno sozitje. V Mazzi­nijevi knjigi Dei devori dell'uomo lahko beremo: »In ni upanja za vas, ce ga ni v vsestranskem izboljsanju odnosov, v bratstvu med vsemi narodi Evrope in za Evropo v bratstvu vsega clo­vestva.« Mazzini je prihajal do zamisli federativne, repub­likanske in demokraticne preureditve tedanje Evrope. Ne kaze prezreti tudi okoliscine, da v zapuscinskem seznamu Presernove osebne knjiznice najdemo pomembno delo tistega casa: Thomas Paine, Rights of Man, London 1791. Najbrz ni samo nakljucje, da je imel Preseren pri roki tega upornega anglesko-ameriskega demokrata, nasprotnika despotij in pisca znamenitega spisa Common Sense (1776), v katerem se je zavzel za zgodovinsko Deklaracijo neodvisnosti ameriskih kolonij, pri kateri je sode­loval B. Franklin. V zatohlem vzdusju avstrijske province je Thomas Paine, ki je »ves svet imel za svoj dorn«, pomenil Presernu eno izmed oken v veliki, svobodnejsi svet. Svetovljansko duhovno zaledje Presernove poezije je bilo prvic zapisano pod peresom nemskega kritika. V listu Monatsschrift aus Kärnten, ki je izhajal v Beljaku, je leta 1849 Vinzenz Rizzi objavil oceno Presernovih Poezij (1847), ki je bila takrat najboljsa ocena te pesniske knjige, in v oceni povedal nekaj bistvenega. V Presernu je odkril pesnika najvisje vrste, ki je »utemeljil novo slovensko literature«, in v njem odkril tudi misleca, ki ni bil samo velik rodoljub, temvec je »sprejel vase celotno evropsko omiko«. Globalizacija je bila ob Presernovem pesniskem delu torej opazena ze v njegovem casu. Cas je, da jo pregledamo znova in ugotovimo v njej odlicno sintezo etnocentrizma in univerza­lizma, sintezo, ki nam je danes potrebna. MILAN SAGADIN Poznoanticna steklarska delavnica v Kranju Sl. 2. Delno izkopani kurisci steklarskih peci, temelji srednjeveskih zidov potekajo prek zahodnega kurisca (foto M. Sagadin) Sanacijska dela na gradu Kieselstein, ki so se zacela zgodaj spomladi 1998, so vkljucevala tudi staticno sanacijo temeljev in izdelavo drenaze ob severni steni. Zaradi bogatih arheoloskih najdb, odkritih ob izkopavanju najuznem dvoriscu gradu leta 1989, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediscine v Kranju tudi ob teh delih opravljal arheoloski nadzor nad izkopom (sl. 1). Taje potekal ob temeljih gradu od vzhoda proti zahodu v sirini 2 m sprva strojno, odpojava prvih arheoloskih najdb (odlomkov poznoanticne loncenine) daljepa seje nadaljeval rocno. Vse pogostejse najdbe, zlasti nenavadno stevilni odlomki steklenih posod in kompakten sloj rdece zgane ilovice ob severnem robu izkopnega pol ja pa so povzrocili, da seje izkopavanje nadaljevalo v skladu z vsemi veljavnimi standard! in metodologijo arheoloske stroke. Gradbena dela pri sanaciji gradu so bila zato zacasno ustavljena. V arheoloske raziskave, ki so se sprva omejile le na povrsino, potrebno za sanacijo temeljev, je bila kasneje vkljucena se povrsina, predvidena za gradnjo nacrtovanega stranskega kraka mestne kanalizacije. Takoje bil v koncnifazi leta 1998 raziskan prostor velikosti 15X7 m. Slojevitost raziskane povrsineje bila dokaj pestra, predvsem zaradi stevilnih ostankov stavbnih provizorijev, kijih je tu zgradilo nekdanje Servisno podjetje Kranj. Deli betonskih temeljev so pogosto segli prav v arheoloske plasti, pa tudi nekateri srednjeveski gradbeni posegi so poskodovali poznoanticne stavbne ostaline. Nacelno pa so bila recentna nasutja dvorisca debela okrog 80 cm, pod njimije bila v povprecju okrog 40 cm debela poznoanticna plast, prav nad kultumo sterilno ilovico in konglomeratom pa je bila se nekaj cm debela zgodnjeanticna plast. Ta je bila raziskana le tarn, kjer ni bilo ohranjenih poznoanticnih objektov, vsebovala pa je najdbe iz obdobja cesarja Avgusta. P oznoanticna kulturna plast je bila izrazito odebeljena na mestih, kjer so bile nakopicene rusevine pripadajocih ji objektov, t.j. nad kasneje odkritimi ostanki steklarskih peci. Kjer stratigrafija ni bila poskodovana z naknadnimi vkopi, je poznoanticna plast lezala na malt-nem estrihu, ki je predstavljal notranjo pohodno povrsino stavbe. Ob ciscenju tega estriha so 13 SI. I. Arheoloski nadzor nad zemeljskimi deli ob severni strani gradu Kieselstein spomladi 1998 (foto M. Sagadin) se kmalu pokazali trije objekti, vgrajeni vanj. Najizrazitejsa je bila okrogla jama ob vzhodnem robu izkopnega polja. Merila je 1,9 do 2,1 m v premeru, omejeval pa jo je izrazit kolobar znotraj rdece in zunaj crno ozgane ilovice. Jama je bila zvrhano zatrpana z rusevinami, ki jih je predstavljalo mocno ozgano kamenje, vecidel oblito s steklovino. Po odstranitvi teh rusevin, smo na dnu jame naleteli se na 40 cm debelo plast zganine. Obod jame, ki je bila v celoti 1,1m globoka, se je na dnu zozil do 1,6 X 1,8 m premera. Ostenje je bilo ometano z malto, ki je bila mocno prezgana, prhka in mestoma oblita s steklovino. V obodu se je na zahodni strani odpirala plitvejsa polkrozna kotanja, njej nasproti pa je bila v ostenju jame zazidana pravo­kotna lina. Na mestu te line je bil rdece - crno zgan kolobar, ki je obdajal jamo, prekinjen. Na zahodni stran izkopnega polja, nekako v liniji zahodne fasade gradu, je bila druga jama, vkopana oz. vgrajena v talni estrih. Ta je bila nekoliko vecjega premera (2 do 2,2 m), a plitvejsa (60 cm) in proti dnu mocneje zozena. Crno rdec kolobar ozgane ilovice je obdajal tudi to jamo, a je bil manj intenziven, malta na ostenju jame pa je bila cvrstejsa in brez sledov steklovine. Ostankov zganine na dnu je bilo manj. Ocitno je bilo, da so bile rusevine iz te jame ze enkrat odstranjene, jama pa je bila nato zopet zapolnjena s kamenjem, ki je dajalo oporo temeljem dveh srednjeveskih zidov, krizajocih se prav nad jamo (si. 2). Med temi kamni, pa tudi med tistimi, iz katerih sta bila zgrajena zidova, je bilo tudi vec takih, ki so kazali sledove ognja in so bili obliti s steklovino. Nekako sredi med obema jamama je bil na talnem estrihu se­stavljen kolobar iz vecjih oblic, zapolnjen z ilovico in prekrit z estrihom (premer 1 do 1,1 m). Estrih v kolobarju je bil tako kakih 15 cm dvignjen nad pohodno povrsino okolice. Prav okrog te ploscadije bilo najdenih izrazito veliko odlomkov steklenih posod. Ob temeljitem ciscenju pohodne povrsine se je severovzhod-no od prve (vzhodne) jame oz. peci iz dobro ohranjenega talne­ga estriha izluscila plitva kotanja, globoka kakih 20 cm in veli­ka 2,1 X 1,2 m, priblizno pravokotne oblike z zaobljenimi vogali. Robovi so bili nekoliko dvignjeni nad pohodno povrsi­no, v celoti pa je bila izdelana iz kvalitetnega estriha. Ob odkritju je bila delno se zapolnjena z zganim apnom, v katerem smo zasledili se nerazpadle dele skoljk. Prvo vprasanje, ki se nam je zastavljalo ze med deli, je bilo, s kaksnimi objekti imamo pravzaprav opraviti. Jasni sledovi kurjenja v obeh jamah so ju identificirali kot vkopana dela dveh peci oziroma kurisci. Ostanki steklovine, s katero so bile oblite stene vzhodne peci ter rusevine, s katerimi je bila zatrpana, so kazali na steklarsko dejavnost. Ta sklep so najbolj prepricljivo podpirale tudi drobne najdbe, med katerimi je bilo najvec odlomkov steklenega posodja, ki so sicer v naselbinskih plasteh poznoanticnega Karnija dokaj redki. Odlomki so poleg tega pri­padali v veliki vecini posodam iste vrste - t.j. kozarcem na nizki nogi. In ne nazadnje, tudi manjsa deponija zivega apna je povsem pricakovan sestavni del steklarske delavnice, saj je apno poleg kremencevega peska in alkalnega dodatka nujna surovina pri pridobivanju stekla. Kombinacija tovrstnih drobnih najdb in odkritih struktur nas torej prepricuje, da imamo opra­viti z dobro ohranjenimi ostanki steklarske delavnice, ki jo SI. 7. Zahodna pec se naslanja na ostanke mestnega obzidja (foto J. Hainz) Milan Sagadin: Poznoantiina steklarska delavnica v Kranju Sl. 9. Sledovi tehnoloskega postopka na dnu podstavkov kozarcev na nogi (foto T. Lauko) najdbe datirajo v pozno antiko. Vsebino najdenega objekta navsezadnje potrjuje tudi njen polozaj ob mestnem obzidju, na robu mesta. Proizvodnja stekla je bila namrec - podobno kot metalurska dejavnost - zaradi uporabe ognja, obilice dima in smradu tako moteca za okolisko prebivalstvo, da so npr. v Rimu mestne oblasti ze od 3. stoletja po Kr. dalje zahtevale, da se steklarji in metalurgi umaknejo v predmestja ali redkeje nase­ljene mestne predele (Douglas, Frank 1972, 4; Schepherd, Hey worth 1989, 15). Nekaj besed o razvoju steklarstva Ce verjamemo zgodbici, ki jo v 36. knjigi svoje Naturalis hi-storia navaja Plinij, je iznajdba stekla plod nakljucja. Trgovci s sodo naj bi na pescenem bregu reke Belus v Feniciji svoje og­njisce oblozili kar s kosi sode, ogenj pa je nato povzrocil reak­cijo med kremencevim recnim peskom in sodo. Vendar pa je do velikega razmaha steklarstva, ki je ocitno v nekaterih vecjih rimskih mestih zavzelo cele mestne cetrti (Forbes 1957, 162, 171), prislo sele z iznajdbo tehnike pihanja, ki je omogocala re-lativno preprosto oblikovanje steklenih posod. Izum naj bi pri­hajal iz Sirije ali Fenicije in sodi nekako na prehod med 2. in 1. stol. pr. Kr.. Najvecji razcvet pa je steklopihastvo dozivelo sele v casu cesarja Avgusta, spodbujeno seveda z ogromnim trziscem rimskega imperija (Singer, Holmyard, Hall, Williams 1967, 322). Nova tehnologija v oblikovanju stekla je scasoma mocno pocenila steklene izdelke, tako da je npr. papez Leon V. (847-855) celo prepovedal uporabo steklenega posodja pri evharistiji, ker je bilo prevec ceneno - in verjetno tedaj tudi slabe kvalitete (Forbes 1957, 172). Priblizno poldrugo tisocletje pred pojavom pihanega stekla pa so bili stekleni izdelki se izred-no dragoceno blago, ki so ga izdelovali predvsem v delavnicah Egipta in Mezopotamije in je v bistvu nadomescalo izdelke iz dragih kamnov. Nastanek prvih steklarskih delavnic v Egiptu se veze z imenom faraona Tutmozisa III. (1501-1449 pr. Kr.). Posode so izdelovali s klesanjem, ulivanjem in stiskanjem v kalupih ter z nanasanjem steklaste mase na pesceno jedro. Te tehnike so se tudi se po iznajdbi steklopihastva obcasno ponovno pojavljale. Nasploh je tehnologija steklarstva verjetno najbolj konservativna od vseh, znova in znova se obujajo stare, ze opuscene tehnike obdelave, pa tudi pridelava stekla se s prav neverjetno vztrajnostjo veze na stare vzorce (Cermanovic -Kuzmanovic 1987, 2; Singer, Holmyard, Hall, Williams 1967, 315). Tako razmerja sestavin kot konstrukcije peci ostajajo skozi tisocletja nespremenjene. Osnovna sestavina je silikat v obliki kremencevega peska, alkalni dodatek (soda ali pepe­lika), ki znizuje talisce in apno kot stabilizator oziroma utrje­valec steklene mase. Le alkalni dodatek se je zaradi otezenih trgovskih poti ob zacetku zgodnjega srednjega veka spremenil -uvozena soda iz vzhodnega Sredozemlja je postala predraga, v srednji Evropi jo je nadomestila pepelika. Zato je karakteri­sticna sestavina stekla starega veka v nasih krajih natrij (natrije­vo steklo), stekla srednjega veka pa kalij (kalijevo steklo - ki se hitreje strjuje in je zato manj ugodno za oblikovanje). Od sa-mega zacetka pa vse do 19. stoletja je pridelava potekala v dveh fazah: drobljenje in prazenje sestavin (to je bilo namenjeno nji­hovemu ciscenju), nato pa taljenje. ze najstarejsi opisi asirskih peci (iz 7. stol. pr. Kr.) kazejo na ta dvofazni postopek, pa tudi na nivojsko delitev peci - spodnji prostor kot kurisce, nad njim s polico locen prostor za prazenje ali taljenje sestavin (Charleston 1978, 9-10). Ostanki steklarskih peci iz casa od 1346 do 1330 pr. Kr., delno izkopanih v Teil el-Amarni v Egiptu leta 1993, kazejo nenavadno veliko sorodnost s tistimi, ki smo jih odkrili v Kranju. Dvoje obzidanih kurisc okrogle oblike premera okrog 2 m je bilo vkopanih v zemljo in zapolnje­nih z rusevinami nekdanjih obokov (Nicholson 1995, 15-16). Kljub ugotovljenim steklarskim delavnicam iz casa rimskega imperija pa nobena od najdenih ni bila tako ohranjena, da bi lahko sluzila za popolno rekonstrukcijo rimske steklarske peci. Sl. 3. Hrabanus Maurus, De universo - ilustracija k rokopisu iz leta 1023, ki prikazuje delo v steklarski delavnici (povzeto po R.J.Charleston 1978, 11) - konstrukcija tridelne steklarske peci 15 S/. 4. Ilustracija iz rokopisa iz Vatikanske biblioteke, pozno 15. stoletje, delo ob steklarski peci (povzeto po R..I.Charleston 1978, 13) 1 * fe Zato sta pomembni tudi najdbi dveh identicnih rimskih oljenk z upodobitvijo steklarske peci na recipientu - ena izvira iz okolice Ferrare, druga iz Benkovca v Dalmaciji (Baldoni 1987, 22-29; Abramic 1959, 149-151). Ceprav sta reliefa dokaj nerazlocna, je ocitno, da sta upodobljeni peci zgoraj kupolasto zakljuceni in vsaj enonadstropni. Med bolje ohranjene poznorimske peci lahko stejemo najdbo iz Sremske Mitrovice. Odkrito je bilo domala celotno kurisce, ki je bilo sicer zgrajeno nad pohodnim nivojem, vendar povsem zaprto, tako da ne kaze tehnoloskih 5/. 5. G. Agricola, De Re Metallica, 1556, lesorez s prikazom konstrukcije steklarske peci (po R.J.Charleston 1978, 15) razlik v primerjavi s pecmi, ki imajo kurisce v zemlji (Milosevic 1976, 102-108). Vkopano kurisce je ocitno imela pec v Gleis­dorfu (Riitti 1991, 53) in vsaj delno tudi pec v Hambachu (Gaitzch 1989, 41^45, fig. 2). Vecinoma pa so bile peci vendar­le zgrajene v celoti nad pohodno povrsino. Prvi natancni opisi (iz 9. stol. po Kr.) in prve upodobitve (ilustracija k prepisu sicer starejsega dela Hrabana Maura, De universo, datiana v leto 1023), ki pa ocitno tudi le obnavljajo starejse vzore, predstav-Ijajo steklarske peci kot cilindricne in dvonadstropne (trodelne): v najnizjem delu je kurisce, nad njim prostor za posode, v kate­rih se tali steklovina in na vrhu obokan prostor za postopno ohla­janje dokoncanih steklenih izdelkov (si. 3)1. Vsi trije prostori so bili povezani z osrednjim jaskom po vsej visini peci. Prvi opis, ki povsem ustreza najdeni situaciji v Kranju, izvira iz zacetka 16. stol. Svedski duhovnik Peder Mansson je v letih 1508-1524 bival v Rimu in opisoval tamkajsnje pridobivanje in predelavo stekla. Izrecno poudarja okroglo obliko peci in v zemljo vkopano kurisce (Charleston 1978, 13). Te opise lepo dopolnju­jejo tudi socasne ilustracije (si. 4, 5). Pomen kranjske najdbe v slovenskem prostoru Tudi na prostoru danasnje Slovenije sega tradicija steklarst­va se v prazgodovino - ce sodimo po najdbah bogatih halstatskih ogrlic iz steklastih jagod in s steklovino okrasenih zaponkah na Dolenjskem. Kljub stevilnim vrhunskim izdelkom rimskega steklarstva, ki so bili najdeni v Sloveniji, pa so najdbe steklarskih peci pri nas zelo skromne. Pravzaprav gre le za troje anticnih centrov, kjer so bili odkriti njihovi sledovi: Celeia, Emona in Poetovio. Ostanki sestih sicer majhnih steklarskih peci iz Poetovia so zelo prepricljivi (Jevremov 1981), vendar zaradi slabe ohranjenosti in majhnih dimenzij tezko primerljivi s kranjskimi. Pec, ki je bila prenesena v Ptujski muzej, pa kot vse kaze pripada t.i. severnemu tipu peci, pri katerem se prostori za posamezne faze obdelave nizajo drug ob drugem (ne drug vrh drugega!) (Charleston 1978, 20). Teza o obstoju steklarskih peci v Emoni je bila utemeljevana predvsem s koncentracijo ostankov raztaljenih in nedokoncanih steklenih posod in steklenih odpadkov v insuli XXXI (Plesnicar-Gec 1980/81, 136-142), ter vcasih tudi z relativno velikim stevilom enakih steklenih zajemalk, najdenih na severnem emonskem grobiscu (Plesnicar 1976, 35-38). V novejsih studijah so merila za teht­nost takih trditev na lokacijah, kjer ni jasno razpoznavnih ostankov peci, jasneje definirana. Glede na to, da je tako z rim-skimi pisnimi viri kot z materialnimi dokazi ze veckrat potrjeno, da so Rimljani poznali tudi zbiranje in recikliranje starega Milan Sagadin: Poznoantiina steklarska delavnica v Kranju oziroma odpadnega stekla in da lahko pride do raztapljanja in deformiranja steklenih izdelkov tudi v pozarih, najdbe vecjih kolicin crepinj ali delno raztaljenih kosov stekla se ne dokazu­jejo obstoja steklarske obrti. Kljucni dokaz za obstoj steklarstva so najdbe peci ali steklenih odpadkov, ki nastanejo pri steklo­pihastvu: steklasti obrocki s steklopihaskih pip, steklene kaplje, s katerimi so steklarji pred pihanjem preizkusali viskoznost steklene mase, koscki stekla, odrezani ali odscipnjeni od se mehkih steklenih izdelkov, deli posod, v katerih se je talila steklovina ipd. (Whitehouse 1991, 385-386; Price, Cool, 1989, 23-30). Upostevaje ta merila lahko sklepamo, da obstoj stek­larskih delavnic v Emoni ni potrjen. Omenjeni znacilni steklar-ski odpadki pa so bili najdeni v Celei, nekateri pa tudi ob peceh v Kranju. Kranjska najdba je prepricljiva predvsem zaradi izjemne ohranjenosti posameznih objektov znotraj delavnice (si. 6). Obe obzidani jami sta tudi po vseh primerjavah sodec ocitno ostan­ka spodnjih delov oziroma kurisc dveh steklarskih peci. Rusevine, s katerimi sta bili zatrpani in ki so vecidel oblite s steklovino, so nesporno ostanek gornjih, kupolastih delov. Skromna sled nadzemnega oboda zidu je se ohranjena ob robu zahodne peci. Ta je plitvejsa od vzhodne, morda je bila toliko dvignjena nad pohodno povrsino, da je bila odprtina za nala­ganje kuriva ze v ostenju peci in se zato ni ohranila. Isto velja za zazidano lino, ki smo jo opazili v vzhodni peci in je morda sluzila za dovod zraka. Te in druge razlike med obema kurisce-ma so morda posledica razlicne konstrukcije, glede na ze ome­njeno dvofaznost postopka pri pridobivanju stekla pa sta morda sluzila razlicnima delovnima fazama. Obe pa pripadata t.i. juz­nemu tipu peci, za katerega je znacilna okrogla oblika in ver- Sl. 6. Oslanki steklarske delavnice ob gradu Kieselstein 1998: dvoje kurisc, okrogla delovna povrsina med njima, kotanja za zivo apno ob desni peci (foto J. Hainz) 17 tikalno nizanje posameznih delov (Charleston 1978, 10-11). Izjemno pomemben detajl je tudi opisana kotanja z ostanki zivega apna. Apno je obvezen dodatek pri pridobivanju stekla, med drugim vpliva tudi na temperature», pri kateri se steklo strjuje. Anticno steklo je tako vsebovalo 3 do 10% CaO, 57 do 72% Si02 in 9 do 21% Na20 (Forbes 1957, 114). Najdbe podobnih deponij v sklopu steklarskih delavnic so znane tudi z drugih lokacij, pri cemer se izrecno omenjajo tudi skoljcne lupine, iz katerih so to apno pridobivali (Singer, Holmyard, Hall, Williams 1967, 328). Ostanki skoljk, najdeni v Kranju, pripadajo ostrigam (ostrea adulis) in polzem (astraea rugosa), pripeljanim z Jadranskega morja. Obe vrsti sta uzitni, tako da sta verjetno najprej sluzili kot obogatitev jedilnika prebivalcem Karnija, njuni trdni deli pa so bili nato se predelani v apno. Tako pridobljeno je bilo se posebno cisto, kar je bil pogoj za bistrost in kakovost stekla. Prisotnost apna tudi dokazuje, da se je v ob-ravnavani delavnici steklo tudi pridobivalo, ne le predelovalo oziroma recikliralo. To je pomembna ugotovitev pri ocenjeva­nju zahtevnosti tehnologije, kajti za izdelavo kakovostnega stekla je bilo potrebno dosegati temperature prek 1300"C, za recikliranje pa le okrog 800 do 900"C. Zanimivo je, da je bila deponija apna v neposredni blizini vzhodne peci, ki kaze mocnejse sledove ognja. Teze ugotovljiva je funkcija okrogle ploscadi med obema kuriscema. Glede na to, da je bilo prav okrog nje najdenih najvec odlomkov steklenega posodja in steklenih odpadkov, menimo, da je predstavljala nekaksno delovno povrsino ali pod-lago zanjo. Morda je prvotno na njej stala kamnita plosca, kakrsne so bile najdene pred vsako od sestih rimskih steklarskih peci v Wilderspoolu pri Merseyu in ki so sluzile za valjanje in ravnanje steklenih izdelkov (Forbes 1957, 118). Posebej tlako­vana pravokotna povrsina je bila najdena tudi ob ostankih ku­risca steklarske peci v Trentu, kjer pa je bila prekrita z ogljem, zaradi cesar jo avtorja tolmacita kot ognjisce (Cavada, Endrizzi 1998, 174, fig. 3). Ker so se izkopavanja v Kranju leta 1998 omejila zgolj na povrsino, ki je bila ogrozena z gradbenimi deli ob gradu Kieselstein, dokoncna velikost delavnice se ni ugotovljena, niti ni dokoncno znano stevilo peci v tern kompleksu. Prav mogoce je, da bi z razsiritvijo izkopa proti severu nasli se kaksen podoben objekt. Ocitno je tudi, da obsega delavnice na jugu ne bo moc ugotoviti, ker se je tarn umestilo grajsko poslopje. Dokaj jasno je omejena le proti zahodu in proti vzhodu. Zahodna pec se je namrec naslanjala neposredno na ostanke zidu, ki je potekal vzdolz zahodnega roba kranjskega pomola. Krozna oblika peci je bila na tisti strani, kjer se je stikala s tern zidom, celo deformirana, tako da sta torej morala biti vsaj v nekem Kranjski zbornik 2000 obdobju socasna. Zid se sicer ocitno nadaljuje proti severu tudi se zunaj izkopane povrsine, tako da lahko domnevamo, da gre morda celo za eno od faz poznoanticnega mestnega obzidja in da se je steklarna morda prislonila neposredno nanj (si. 7). Iz obrambnih razlogov bi bilo to sicer manj verjetno, vendar poz­namo kar stevilna poznoanticna naselja, v katerih se objekti na­slanjajo neposredno na obzidje (Ciglenecki 1987, si. 21 - Duel; si. 60 - Rifnik; si. 65 - Sv.Peter v Lesu; si. 114 - Rodik). Vzporedno z omenjenim zidom so priblizno 1 m zahodneje potekali temelji drugega zidu, ki bi tudi lahko bili ostanki obzid­ja. Kronoloski odnos med njima bi lahko ugotovili le z dodatni-mi izkopavanji. Treba pa je pripomniti, da je bilo dvoje domala vzporednih obzidij odkritih tudi leta 1989 najuznem grajskem dvoriscu in da je bilo tedaj povsem jasno ugotovljeno, da je zunanja linija obzidja mlajsa. Od ostankov zidu, ob katere je bila prislonjena pec, se je proti vzhodu pod pravim kotom nada­ljevala sled nekih temeljev, ki so s svojim vkopom presekali talni estrih v steklarni. Kaze, da se je ta zid prikljuceval na zunanjo linijo obzidja - kar bi povsem ustrezalo ugotovitvi z izkopavanj leta 1989, da je namrec zunanje obzidje mlajse. Zaradi nacrtovane prezentacije odkritih objektov smo leta 1999 tik vzhodno ob raziskani povrsini izkopali manjso sondo. Sredi nje smo nasli zelo slabo ohranjene ostanke zidu, potekajoce v smeri sever - jug. Pohodna povrsina delavnice ni segala cez njega, tako da menimo, da je bil to vzhodni zid delavnice, ki je potemtakem v smeri zahod - vzhod merila priblizno 7 m. Med drobnimi najdbami, ki bi jih lahko povezali z dejavno­stjo delavnice, velja najprej omeniti nekoliko fragmentiran spodnji kamen vecjih zrmelj - glede na veliko izrabljenost kamna so morda sluzile za mletje surovin ali steklenih odpad­kov za reciklazo. Predvsem pa poleg opisanih in ze opredeljenih objektov v delavnici o njeni dejavnosti najbolj govore stevilne najdbe - fragmenti steklenega posodja. Prve (skromne) analize tega stekla, opravljene leta 1998 na Institutu Jozef Stefan (inz. Saso Sturm), kazejo, da gre za natrijevo steklo. Razmero-ma velika vsebnost klora v njem pa je vzbudila domnevo, da je bila kot alkalni dodatek morda uporabljena pepelika iz mor­skega rastlinja. Prav izrazita prisotnost klora je znacilnost tega stekla, ki bi ob dodatnih analizah vsega znanega poznoanticnega stekla na sirsem podrocju lahko nakazala obseg trzisca, ki ga je pokrivala kranjska delavnica. Sama tipologija izdelkov tega namrec ne omogoca, saj imamo opraviti z oblikami, ki so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku domala univerzalne v celotnem imperiju in tudi casovno niso ozje opredeljive. SI. 8. Prizor lova na merjasca - gravura na poznoanticnih steklenih skodelah iz Kna in Mainza (povzeto po D. B. Harden I960, 60) Milan Sagadin: Poznoanticna steklarska delavnica v Kranju Prevladujejo zlasti pecljati kozarci na nogi, ki so najbolj raz­sirjena oblika poznoanticnega steklenega posodja. V se vedno temeljnem delu za tipologijo steklenih posod C. Isingsa2 so z vec variantami uvrsceni v tip 111. V 4. stoletju je to tipicno mediteranska oblika, ki pa jo privzame tudi zgodnji srednji vek, tako da se lahko pojavlja se v 6. in 7. stoletju - zlasti npr. pri Langobardih (Isings 1957, 139-140). Od stevilnih najdisc naj omenimo le 2 najblizji in najbolje obdelani - Invillino v Furla­niji (Bierbrauer 1987, 271-281) in Koper (Cunja 1996, 71-83). Ne da bi se spuscali v podrobnejso analizo in statisticno obdela­vo steklenih najdb iz Kranja (kar bo naloga prihodnjih studij­skih obravnav), lahko povzamemo, da tako tipologija pod-stavkov kot oblikovanost recipientov (t. 1, 1-14) kozarcev kaze Preglednica 2 19 najvecjo sorodnost s 1. skupino kozarcev iz Kopra, za katero je znacilen zvoncast recipient ter noge tipov la - Ic in II po Bierbrauerju (Bierbrauer 1987, 272-276). Ta skupina je v Kopru datirana vecinoma v 6. in 7. stoletje (Cunja 1996, 71-76). V primerjavi s Koprom pogresamo v Kranju pred­vsem kozarce s konicnim recipientom, ki so praviloma mlajsi (7.-10. stol.). Poleg kozarcev na nogi je bilo najdenih tudi vec odlomkov steklenic z vboklim dnom (t. 1,18; tipa Isings 133), ki v Invillinu sodijo v 4. in 5. stoletje (Bierbrauer 1987, 281-283, T 156, 1-24), R.Cunja pa navaja zanje primerjave tudi se iz 6. in 7. stoletja. Posebnost med kranjskimi najdbami je odlomek steklene skodele (ali kozarca) z odebeljenim ustjem, okrasenim z bruse­nimi vzporednimi linijami in delom brusenega figuralnega prizora (t. 1, 17). Razberemo lahko lik bezecega merjasca z na­srsenim grebenom na hrbtu in psa, ki mu sledi. Tik pred merjascem je se vidna konica sulice - dovolj elementov torej, da glede na analogije rekonstruiramo prizor lova na merjasca. Nad prizorom je se ostanek napisa [—]OMI VERI, pod njim pa pas posevnih linij, ki nakazujejo krajino. Podobni lovski prizori so priljubljena tematika tudi na poznoanticnih mozaikih (Kraus 1990, fig. 348, XXIIa in b), konkretno ta pa ima lahko svojo mitolosko vsebino v zgodbi o Meleagrovem lovu na kale-donskega merjasca. Predvsem je pomembno, da zelo sorodne prizore - tako v kompoziciji kot v posameznih likovnih ele­mentih - lahko zasledimo na seriji steklenih posod, izvirajocih iz steklograverkse delavnice v Knu (si. 8) (Harden 1960, 45-81). Ta delavnica je bila aktivna zlasti v 2. in 3. cetrtini 4. stoletja po Kr., steklene izdelke pa je krasila izkljucno z gra­viranjem, medtem ko je kranjski primerek brusen. Fragment napisa iz Kranja predstavlja brzkone podpis mojstra, knski napisi pa so po svoji vsebini razni pivski vzkliki in napitnice -tako kot kranjski pa so berljivi z notranje strani. Prva misel, ki se nam ob tej najdbi ponuja, je, ali ni v sklopu kranjske steklarske delavnice delovala tudi brusilnica. Vendar je znano, da so bili v pozni antiki brusilci (t.i. diatretarii) povsem loceni od steklopihacev. Odnosi med njimi so bili urejani celo s pred­pisi - kot npr. o tern, kdo nosi posledice, ce med brusenjem steklena posoda poci (Forbes 1957, 174; Singer 1967, 325). Pot brusenega steklenega izdelka od steklopihaca do kupca je bila lahko zelo dolga in zapletena, tako da tudi analiza stekla ne more dosti pomagati. Poleg tega pa je opisana najdba iz Kranja prevec osamljena, da bi jo lahko pripisali tej delavnici. Vec o dejavnosti kranjske steklarne nam pove podrobno opa­zovanje steklenih kozarcev na nogi. Na dnu njihovih pod-stavkov je namrec pogosto opaziti sled nekaksnega steklenega kolobarja (si. 9). Po pojasnilu mojstrov iz Steklarske sole Preglednica I Milan Sagadin: Poznoantitna steklarska delavnica v Kranju v Rogaski Slatini je to ostanek steklenega mehurcka, ki ga je mojster izpihal iz steklarske pipe in nanj prilepil kozarec. Tako pritrjenemu je lahko do konca izdelal ustje. Ko je delo opravil, je kozarec preprosto odlomil od mehurcka. Ce je bil ta mehurcek dovolj tanek, stik skoraj ni zapustil sledi, sicer pa je na dnu ostal kolobar stekla, ki ga je bilo treba odstraniti, da je stojna ploskev postala ravna. V Kranju smo nasli kar nekaj takih podstavkov, na katerih je bilo se toliko ostankov stika, da kozarec ocitno ni mogel stabilno stati. To pomeni, da izdelek bodisi se ni bil dokoncan, bodisi da je bil toliko pokvarjen, da ni mogel v prodajo in so ga morali reciklirati. Na vsak nacin torej ni mogel priti v reciklazo iz uporabe, to pomeni, da je bil nare­jen v tej delavnici in je se ni zapustil. To se nam zdi tehten dokaz za trditev, da v Kranju stekla niso zgolj izdelovali, pac pa tudi predelovali, in to s steklopihastvom. Nekaj najdenih odlomkov pa kaze, da so izdelovali tudi ravno okensko steklo, ki so ga sicer uporabljali za zasteklitev oken v pomembnejsih javnih zgradbah, predvsem cerkvah (Cunja 1996, 83). Priblizen casovni okvir delovanja steklarske delavnice v Kra­nju so nam nakazale ze datacije steklenih izdelkov. Od drugih drobnih najdb si v tem pogledu lahko pomagamo predvsem z odlomki keramike. Med temi so sicer prevladovali kosi grobe, domace, kuhinjske keramike (predvsem loncev, t. 2, 3, 5), pogosto okrasene z valovnico - ki znotraj poznoanticnega obdobja tudi niso ozje casovno opredeljivi. Toliko pomembne­jsi so zato primerki uvozene loncenine. Na pohodni povrsim, neposredno ob vzhodni peci, je bila najdena v celoti ohranjena manjsa amfora (t.i. spatheion, t. 2,4), ki jo lahko datiramo v cas od 2. polovice 5. stoletja do zacetka 7. stoletja po Kr. in je vzhodnomediteranskega porekla. V nasih krajih je pogosto zna­menje bizantinskega vpliva (Keay 1984, tip 26 G, 212-216; Mackensen 1992, 245-251). Se ozje datiranje nam omogoca najdba skromnega stevila crno zganih crepinj z glajeno povrsi-no ali z glajenim mrezastim ornamentom (t. 2, 1,2). Dovolj zgovorna je ze faktura in obdelava povrsine. Ta se zlasti v Kranju veze na prisotnost Langobardov v 2. tretjini 6. stoletja (Knific 1994, 219). Strogo vzeto so Langobardi bivali v Kranju nekako od 546 do 568, prisotnost langobardskega etnosa, kot se kaze zlasti v najdbah z velikega grobisca na Lajhu, pa je zaznati tudi se po odhodu glavnine tega ljudstva v Italijo leta 568. Za datacijo delavnice tako pride v postev se celotna 2. polovica 6.stoletja po Kr. Ce skusamo zakljucek te kratke obravnave poznoanticne steklarske delavnice v Kranju strniti v njeno valonzacijo, potem je na dlani, da najdba dalec presega lokalni pomen. To so pokazale primerjave tako z domacimi kot tujimi sorodnimi objekti. Poleg relativno dobre ohranjenosti in dokaj zanesljive ter ozke datacije je zanimiva predvsem kompleksnost najdbe, saj v kombinaciji objektov in predmetov lahko slutimo celoten proces dela in dosezeno tehnolosko znanje. Predvsem pa nam odkritje odpira nove moznosti proucevanja ekonomskih povezav v poznoanticni Carneoli - prednici srednjeveske Kranjske. Valorizaciji primerna mora biti seveda tudi odlocitev o na­daljnji usodi najdbe. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediscine v Kranju ze od odkritja dalje zagovarja stalisce, da naj se objekt ustrezno prezentira. To odlocitev je verificirala tudi posebna strokovna komisija, v kateri so poleg predstavnikov zavoda tudi strokovnjaki Gorenjskega muzeja in nekaterih sorodnih ustanov iz Slovenije. Dodaten argument za tako odlocitev je tudi sama lokacija odkritega objekta, saj lezi dobesedno pred vrati Gorenjskega muzeja, ki ima med drugim kar lepo zbirko anticnega stekla, nima pa razstavnega prostora, kjer bi jo ustrezno prikazal. Resitev se torej ponuja sama. Vecji problem predstavlja oblikovanje stavbe, v kateri bi bila prezen­tirana najdba - v tem pogledu je lokacija zahtevnejsa. Unikatna arhitektura gradu Kieselstein namrec zahteva varovanje prazne­ga »vplivnega« prostora v njeni okolici, zato bo morala biti nova gradnja kar moc nizka in nevtralno oblikovana, tako da vizualno ne bo konkurirala grajski stavbi. Tloris nove gradnje je definiran z obsegom odkrite steklarne, pri cemer smo njeno se­verno mejo morda nekoliko arbitrarno izenacili s skromnimi ostanki zidu, ki potekajo vzporedno s severnim profilom izkop­nega polja. Zaradi vizualnega zmanjsanja mase zascitne stavbe je komisija odlocila, da naj ima zastekljene stene in ravno stre-ho ter da naj bo delno poglobljena. To omogoca priblizno 1,2 m pod sedanjim nivojem dvorisca lezeca poznoanticna pohodna povrsin. Stavba naj bi imela v vecjem delu zastekljena tla, skozi katera si bo moc ogledovati ostanke steklarne, dostopna pa bo tako iz sedanjega dvorisca kot iz muzejske stavbe. Poseben problem predstavlja seveda zagotavljanje stabilne klime pod zastekljenim podom, saj bo treba prepreciti pretirano vlaznost (ki povzroca rosenje stekla in rast mahov in lisajev) kot pretira­no izsusevanje (ki povzroca sprhnenje in razpadanje predstav­ljenih objektov). S sredstvi Ministrstva za kulturo RS je bil v letu 1999 izdelan idejni projekt, v letu 2000 pa se pripravlja izvedbeni projekt. Tezko si predstavljamo, da bi postopek prezentacije izpeljali brez aktivnejsega vkljucevanja obcinskih financ. Konec koncev je celoten ambient (severno grajsko dvorisce) potreben temeljite ureditve, in ce jo bo povzrocila prezentacija poznoanticne steklarne, bo to njen prvi pozitivni vpliv v starem Kranju - nikakor pa ne zadnji. Stevilna zanimi­va arheoloska odkritja v Kranju namrec omogocajo dopolnitev sedanje prevec konfekcijske ponudbe starega mestnega jedra. 21 LITERATURA ABRAMIC, M. 1959, Eine rische Lampe mit Darstellung des Glasblasens. - Bonner Jahrbuch 159, 149-151. BALDONI, D. 1987, Una lucerna romana con raffigurazione di officina vetraria: Alcune considerazioni sulla lavorazione del vetro soffiato nell'antichi­ta. -Journal of Glass Studies 29, 22-29. BIERBRAUER, V. 1987, lnvillino - Ibtigo in Friaul 1. Die rische Siedlung und das spätantik -frmittelalterliche Castrum. - Mch. Beitr. z. Vor- u. Frgesch.33. CAVADA, E., ENDRIZZI, L. 1998, Produrre vetro a Trento. Primi indizi nei livelli tardoantichi e altomedievali dell'area urbana. - V: // vetro dall'anti­chita all'eta contemporanea: aspetti tecnologici, funzionali e commercial!. Atti 2e giornate nazionali di studio AIHV - Comitato nazionale Italiano, Milano, 173-179. CERMANOVIC-KUZMANOVIC, A. 1987, Rimsko staklo. - Beograd. CHARLESTON, R.J. 1978, Glass Furnaces through the Ages. - Journal of Glass Studies 20, 9-33. CIGLENECKI, S. 1987, Henbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum. - Dela 1. razr. SAZU 31. CUNJA, R. 1996, Poznorimski in zgodnjesrednjeveski Ker. Arheoloo izkopavanje na bivsem kapucinskem vrtu v letih I986S7 v luii drobnih najdb 5.do 9. stoletja. - Ker. DOUGLAS, R. W., FRANK, S. 1972, A History of Glassmaking. - Oxfordshire. FORBES, R. J., 1957, Studies in Ancient Technology. Vol. V. - Leiden. GAITZSCH, W. 1989, Fours de verriers remains en foret de Hambach 41—45 - V: De l'antiquite a la periode pre-industrielle. Actes des 4emes Rencontres. - Rouen. HARDEN, D. B. 1960, The Wint Hill Hunting Bowl and Related Glasses. ­ Journal of Glass Studies 2, 45-81. ISINGS, C. 1957, Roman Glass from Dated Finds. - Groningen/Djakarta. JEVREMOV, B. 1981, Obrtniska dejavnost na obmocju rimskega Poetovia. -Ptuj. KEAY, S. J. 1984, Late Roman Amphorae in the Western Mediterranean. ­BAR Int. Ser. 196 (i). KNIFIC, T. 1994, Vranje near Sevnica. A Latte Roman Settlement in the Light of Certain Pottery Finds. - Arh. vest. 45, 211-237. KRAUS, T. 1990, Das rische Wellreich. - Propyläen Kunstgeschichte. Berlin. MACKENSEN, M. 1992, Amphoren und Spatheia von Golemanovo Kaie, 239-258 - V: S. Uenze, Die spätantiken Befestigungen von Sadovec (Bulgarien). - Mch. Beitr. z. Vor - u. Frgesch. 43. MILOSEVIC, P. 1976, Radionice stakla u Sirmijumu. - Arh. vest. 25, 102-108. NICHOLSON, P. T. 1995, Glassmaking and Glassworking at Amarna: Some New Work. -Journal of Glass Studies 37, 11-19. PLESNiCAR, L. 1976, Steklene zajemalke iz severnega emonskega gro­bitfa. - Arh. vest. 25, 35-38. PLESNICAR - GEC, L. 1980/81, The Production of Glass at Emona. -Archaeologia lugoslavica 20/21, 136-142. PRICE, J., COOL, H. E. M. 1989, The Evidence for the Production of Glass in Roman Britain, 23-30. - V: De l'antiquite a la periode pre-industrielle. Actes des 4emes Rencontres. -Rouen. RÜTTI, B. 1991, Die rischen Gläser aus Äugst und Kaiseraugst. -Forschungen in Äugst 13/1, 2. SHEPHERD, J. D., HEYWORTH, M. 1989, Le travail du verre dans Londres romain (Londinium): un etat de la question, 13-21. - V: De l'antiquite a la periode pre-industrielle. Actes des 4emes Rencontres. - Rouen. SINGER, C , HOLMYARD, E. J„ HALL, A. R„ WILLIAMS, T. I. 1967,4 History of Technology. Vol. II. - Oxford. WHITEHOUSE, D. 1991, A glassmaker's workshop at Rome? - Journal of Roman Archeology 4, 385-386. OPOMBE 1 Charleston 1978, 11 - glej posebej op. 6, kjer so navedene domneve, da gre pri iluminaciji iz dela Hrabana Maura za kopijo starejse risbe, verjetno povzete iz dela Izidorja iz Seville, Etymologiae sive origines, datirane v leto 600. 2C.Isings, Roman Glass from Dated Finds, Archaeologia Traiectina 2, 1957. 22 NIKA LEBEN Cerkev sv. Nikolaja v Spodnih Bitnjah od antike do bar oh Prezbiterij z obnovljeno fasado Cerkev sv. Nikolaja v Spodnjih Bitnjah sodi med naso najpomembnejso kulturno dediscino. Ceprav je bit oris stavbnega razvoja ze vkljucen vpregled romanske arhitekture na zahodnem robu Sorskega polja v Kranjskem zborniku iz leta 1995, spomenik zaradi bogate stavbne zgodovine, podprte z okvirno letnicopostavitve, in slikovite opreme zasluzi podrobnejsi opis. Zgodovinski oris C erkev sv. Nikolaja stoji na zahodnem robu Sorskega polja, v vasi Spodnje Bitnje. V pri­merjavi z mlajso cerkvijo sv. Ursule v Srednjih Bitnjah, ki sameva sredi polja, je Miklavzeva cerkev blize obcestni vasi, od katere jo loci le glavna prometna povezava med Kranjem in Skofjo Loko. Lokacija ni izbrana nakljucno. Kot potrjujejo arheoloske raziskave v zadnjem casu, so stevilne lokacije srednjeveskih cerkva povezane s starejso naselitveno kulturo, predvsem z rimsko podezelsko arhitekturo.1 Predhodne arheoloske raziskave Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediscine v Kranju pod vodstvom Milana Sagadina so tudi v Spodnjih Bitnjah potrdile anticno villo rustico, ki je bila natancneje ze predstavljena v Kranjskem zborniku iz leta 1995. Ce povzamemo nekaj osnovnih podatkov, je vila stala deloma zahodno od cerkvene zgradbe, deloma pa je segala pod cerkveno ladjo in zvonik. Najdragocenejsi ostanek te vile je prvic na Gorenjskem odkrit hipokavst - del rimske cen­tralne kurjave, ki se je razprostiral predvsem zahodno od lope pod zvonikom oz. pod samo lopo. Ohranjeni so stebricki in talne plosce iz pescenjaka ter zidovi iz avtohtonega kamenja, debeline 80 cm, ki so omogocali nadstropno zgradbo. Po ostankih posodja in amfor je Sagadin datiral vilo v 4. stol. nasega stetja. Nekateri zgodnejsi ostanki amfor in vsaj ena prezidava hipokavsta pa dokazujeta, da je stavbni kompleks zivel daljse casovno obdobje, pac odvisno od poljedelskih moznosti rav­ninskega sveta in blizine Kranja, ki se vedno bolj potrjuje kot pomembno poznoanticno sredisce2. Poselitev Slovanov na ozji lokaciji ni zapustila materialnih sledov, ceprav naselbinska imena nekaterih okoliskih krajev ter vec ze unicenih skeletnih grobov v bliznjih Srednjih Bitnjah' dokazujejo njihovo navzocnost. Odlocilnega pomena za nas spomenik pa je 10. stoletje, ko po ponovnem povecanju ger­manskega vpliva nemski vladar to ozemlje podeli freisinskim nadskofom, ki v sklopu loskega gospostva opravljajo vlogo zemljiskega gospoda. Zaradi skromne poseljenosti zacne novi zemljiski gospod rodovitne povrsine nacrtno kolonizirati, ob- Franciscejski kataster iz leta 1826 S cerkvijo sv. Nikolaja 24 enem pa omejuje svojo posest tudi v duhovnem smislu, z grad-njo novih cerkva4, ki jim postane zavetnik. Cerkvena jurisdikcija je po dogovoru med Oglejskim patriarhatom, kamor je od 9. sto­letja sodilo ozemlje juzno od Save, in freisinskim skofom leta 1074 ostala v rokah Oglejskega patriarhata, freisinski skofi so dajali le soglasje k imenovanju duhovnika. Na izbrani lokaciji, v neposredni blizini opuscene rimske vile, postavijo prvi priseljenci z Bavarske5 manjso cerkev, podruznico staroloske prafare, ki jo posvetijo sv. Vidu. Na podlagi arhivskih virov, stilnih analiz in primerjav ter arheoloskih raziskav je bila cerkev sv. Vida'' zgrajena med letoma 973, ko je bil ta del Sorskega polja pripojen freisinski posesti, in 1160, ko se Bitnje ali Vitingen po sv. Vidu prvic omenjajo7. V naslednjih stotih letih se je stevilo prebivalcev verjetno povecevalo, zato dom­nevamo, da je ob koncu 13. stoletja, ko je bila kolonizacija po Blazniku* koncana, postala ta cerkev pretesna. Ne da bi podrli staro cerkev, so vascani nekaj metrov bolj proti zahodu zgradili novo, in jo posvetili sv. Nikolaju ali Miklavzu. Na podlagi stil­nih analiz ob zacetku prenove, oprtih na novo odkriti zazidani portal v severni steni ladje, in velikosti in oblikovne znacilnosti prezbiterija, predvsem reber in oken, se je to zgodilo okoli leta 1300'. Ta letnica z vprasajem je bila postavljena tudi v rokopisu F. Avsca, ki je izmeril cerkev leta 1925"' in v opombi zapisal tudi kratko stilno analizo Grausa iz leta 1897, ki je cas gradnje postavil v zgodnjo gotiko, v 13. stoletje. Odlocilnega pomena za natancnejso datacijo gradnje sv. Nikolaja pa je analiza lesene hrastove preklade, ki je bila odkrita ob odpiranju ze omenjenega severnega portala. Deska je bila po posredovanju Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani oddana v analizo na podlagi prisotnosti radioaktivnega ogljika CI4. Po tej analizi, opravljeni v Groningenu v Nemciji", je bila deska datirana v cas med letoma 1275 in 1300, kar nedvomno potrjuje naso prejsnjo da­tacijo oziroma pomika cas gradnje se nazaj, v zadnjo cetrtino 13. stoletja. Nedvomno je datacija izjemnega pomena za umet­nostno zgodovinsko stroko, saj bo mogoce tako natancneje dati­rati tudi druge sorodne spomenike. Arhivski podatki omenjajo cerkev prvic sele leta 1423, skupaj s sv. Vidom12. Obe cerkvi sta stali skupaj namrec vse do konca 16. stoletja, ko so cerkev sv. Vida podrli in je rusevine postopoma zakrila zemlja. Omembe v pisanih virih, na primer Koblarjeva iz leta 1891, da »oratar vcasih trci s plugom ob njen temelj«", so spodbudile za­nimanje arheologov, ki so na podlagi elektrorezistencne metode leta 1994 dokazali njen obstoj in s sondami potrdili njeno obliko in velikost. Cerkvenoupravno sta obe cerkvi sodili v okvir staroloske pra­fare, ceprav ni povsem jasno, kaksen je bil njun medsebojni odnos. Predvidevamo, da je imela sprva vecjo vlogo cerkev sv. Vida, saj se na primer v Bizancijevem popisu treh cerkva14 iz Nika Leben: Cerkev sv. Nikola ja v Spodnih Bitnjah od antike do baroka leta 1581 omenja samo sv. Vid. Ko pa se je iz prafare leta 1899 osamosvojila zupnija Zabnica15, pa se v zupnijski kroniki omenja kot njena podruznica samo se cerkev sv. Nikolaja s posestjo, ki je leta 1912 obsegala poleg cerkve meznarijo, eno njivo, pet travnikov, en sadni vrt in dve parceli gozda. Uzitek posestev je v tern su imel deloma cerkovnik, deloma pa so posest dajali v najem. Kot zanimivost omenja kronika poseben prispevek za paso zivine na cerkvenem svetu, nekaksna odskodnina, ki se imenuje »za kravce«. Cerkvena arhitektura in stavbni razvoj Cerkveno arhitekturo sestavljajo v pravilni legi od zahoda proti vzhodu: barocni zvonik, pravokotna ladja iz zadnje cetrtine 13. stoletja. ter tristrano sklenjeni prezbiterij iz istega casa. Socasna z zvonikom je tudi zakristija, prislonjena ob severni steni prezbiterija. Ladja, ki meri v dolzino 12,47 m in v sirino 10,30 m, je pravokotne oblike in sezidana iz kamnitih klesanih skal temno sive barve. Med obnovo ometov na severni steni je bilo mogoce opaziti razmeroma pravilno plastovito gradnjo, znacilno za romaniko, tudi odsotnost talnega zidca - cokla dokazuje starejsi cas nastanka. Pokrita je z dvokapno streho; najstarejsa kritina je bila nedvomno lesena, kasneje opecni bobrovec, ki so ga zaradi dotrajanosti leta 1913 nadomestili s skriljem."' Vhoda v cerkev sta dva; starejsi je polkrozno skle­njeni vhod v severni ladijski steni, sedanji glavni vhod pod zvonikom pa je iz zacetka 18. stoletja. Domnevamo, da je bil vhod v cerkev prvotno le na severni strani, saj izvirna velikost freske na zahodni steni iz zacetka 15. stoletja ni dopuscala se vrat, razen ce so bila ta izredno majhna. Severni portal je polkrozne oblike, brez kamnitih podbojev, ostenje je pokrito z ometi in poslikano s crtno poslikavo. Ladjo razsvetljujejo stiri okenske odprtine, po dve na vsaki strani. Sedanja okna so pra­vokotne oblike z rahlo polkroznim gornjim zakljuckom ter posevno prirezanim ostenjem navznoter in navzven. Dvokrilna okna so vstavljena v kamnite okvire iz konglomerata, iz kakrsnih je izklesan tudi sedanji glavni portal. To dokazuje, da so socasna z vrati, kamnoseska obdelava nekaterih kosov kamna pa kaze na drugotno rabo. Prvotna okna so bila locirana verjetno na istih mestih kot sedanja, ker pa so bila manjsa, so jih ob prenovi, domnevno v 2. polovici 17. stoletja, samo povecali. V tern casu je moral biti severni vhod ze zazidan, saj bi drugace okenske odprtine tik ob portalu ne povecali v taki meri, da se skoraj doti­ka vrat. Sedanja visina ladje je 4. 40 m. Ladja je bila prvotno nizja, kot lahko sklepamo po visini sivanih vogalov in borduri vzdolz ladijskih sten, prav tako kot prezbiterij, ki je v primerjavi s starejsimi polkroznimi romanskimi apsidami oblikovan ze v gotski obliki s tristrano sklenjenim vzhodnim delom. Tudi na prezbiteriju kaze na zgodnji nastanek odsotnost gotskega talnega zidca na fasadi ter oblika obeh stranskih okenc. Izvirna okenca v prezbiteriju so tri: osrednje z zametkom krogovicja in delilnim stebrickom je ze gotsko obcuteno, medtem ko sta stranski oken­ci vsaj navzven se docela romanski. Vsa tri okenca so bila zazi­dana in smo jih ob prenovi fasade odprli. Ostenja vseh treh oken so imela identicno poslikavo kot severni portal, okence v jugov­zhodni steni je bilo celo zastekljeno v obliki okroglih lecastih stekelc zelene barve, vdelanih v svincene okvire. Sedanja zastek­litev je rekonstrukcija po izvirniku, saj je bilo steklo izredno prhko in ga ni bilo mogoce restavrirati. Vecje okno v juzni steni prezbiterija pa je iz 17. stoletja, ko so zaradi temacnosti z do-datnimi okni osvetlili stevilne gotske cerkvene notranjosti17. Prezbiterij so socasno nadzidali skoraj za celotno prvotno visino ter k severni steni prislonili v tlorisu rahlo trapezasto zakristijo, Polled na cerkev zjuine strani 25 ki so jo poslikali s sivanimi vogali in s slikovitimi okviri okoli obeh oken. Socasen je tudi zvonik, ki so ga namesto prvotnega nastresnega jezdeca18 postavili v osi zahodne ladijske fasade. Zvonik v obliki stolpa ima v spodnjem delu na vse tri strani s polkroznimi arkadami odrto lopo, ki je na oboku okrasena s stukaturnim okrasom - borduro z angelskimi glavicami v vo­galih. Stolp ima tri etaze, zvonica se odpira na vse stiri strani s po dvema paroma arkadnih lokov, ki so tako kot glavni portal ter portal v zakristiji iz svetlo sivega konglomerata. Na vzhodni steni nad zvonico je manjsa pokrozno zakljucena nisa, v kateri je nekdaj stal gotski kip svetnika; sedaj je izvirnik zamenjala kopija1'. Zvonik je bil sprva pokrit z barocno (cebulasto?) streho, ki so jo leta 18732" zamenjali z neogotsko piramidasto kapo, pokrito s plocevino. Pod zvonikom je ze omenjeni glavni vhod v cerkev. Portal je pravokotne oblike s preprostimi podboji in sirso profilirano preklado brez letnice ali napisa. Vrata so lesena, kasetirana z okovjem iz 19. stoletja. Notranjost ladje je razmeroma velika (91 m2) in svetla. Ladja je tlakovana z opecnim tlakovcem pravokotne oblike, pokriva pa jo raven lesen kasetiran strop, ki je opisan v nadaljevanju. Pcvski kor v zahodni polovici ladje je casovno neopredeljiv, saj ga nosita dva lesena, navzven ometana stebra. Z belimi ometi brez sledov poslikave pa je prekrita tudi prednja stranica kne ograje, tako da ni nobenih elementov, ki bi sluzili za pomoc pri dataciji. Prezbiterij je za stopnico visji od ladje in se odpira vanjo s siroko, siljasto sklenjeno slavolocno odprtino. Ostenje slavoloka ima posnete robove in je tako kot celotna notranjost prezbiterija ter slavolocna stena poslikano. Prezbiterij je kratek (19 m2), skoraj kvadraten in obokan s krizno rebrastim obokom. Masivna rebra, ki izhajajo iz stene brez nosilnih konzol, na temenu povezuje diskast sklepnik brez kamnoseskega okrasa. Rebra kvadratnega profila imajo v smislu gotskega diagona­lizma ze posnete ali bolje klinasto potegnjene robove21. Pri­merjava s sorodnimi, ceprav nekoliko mlajsimi spomeniki iz 14. stoletja, kot je na primer sv. Lenart na Bregu pri Preddvoru ali sv. Neza na Goropecah22, kaze na sicer skromnejse kam­nosesko znanje stavbarske delavnice, ki je delala v Bitnjah, po drugi strani pa ji moramo priznati prvenstvo pri novem poj­movanju oziroma oblikovanju oltarnega prostora na Gorenj­skem, posebno ce upostevamo, da ni podlegla zgledu bliznjega sv. Vida s se romansko polkrozno apsido. Nedvomno imajo zasluge za to Freisingi, saj na Gorenjskem ni bilo meniskih redov, ki bi tako kot na primer na Stajerskem k nam zanesli gotske oblikovne principe; domace dinastije, kot na primer Andeski, zasluzni za razcvet stavbarske dejavnosti (Malo­grajska kapela v Kamniku ali sv. Anton v Spitalicu), pa so ze propadle do konca 13. stoletja. Poslikave nafasadi Na Gorenjskem skoraj ne srecamo cerkvene zunanjscine brez slikarskega okrasa, bodisi da je barvni nanos le v obliki sivanih vogalov na gotskih prezbiterijih in poznejsih barocnih zvonikih, bodisi da so na fasadah naslikani posamezni svetopisemski pri­zori ali cerkveni zavetniki. V baroku je figuralnih prizorov manj, pac pa z barvnimi nanosi v toplih tonih prekrivajo omete v celoti. Z najbolj preprostimi poslikavami so v srednjem veku ponazar­jali predvsem kamnito gradnjo, saj je bilo kamnite zidove zaradi vremenskih razmer potrebno zavarovati z ometi, izpod katerih se obdelani klesanci niso videli. Najstarejsi slikarski okras najdemo v blizini, na juznem portalu romanske kapele sv. Petra v Stra­ziscu pri Kranju, kjer je nekaj centimetrov siroka rdeckasta crta naslikana kar na kamen, nedvomno najstarejsa, nekoliko bolj zahtevna arhitekturna poslikava na belezih pa jc bila odkrita prav na ostenju severnega portala in oken v prezbiteriju pri sv. Miklavzu. Zal so bili ometi s po dvema rdeckastima crtama in vmesnim belim poljem fragmentarno ohranjeni21, zato je bilo ob popravilu potrebno crte rekonstruirati na novih ometih. Na videz preprosti likovni okras v obliki prostorocno potegnjenih crt dokazuje na eni strani zeljo po barvitosti, ki je zlasti na Gorenjskem trdno zasidrana v pojmovanju Icpcga, obenem pa razkriva skromno znanje najbrz kar domacega zidarja, ki je s prosto roko, brez ravnila potegnil nekaj crt. \ \ 1 1 J; • "• i I i-Ll Anfiel z napisnim ^Jfr' «Je**»**, » trakom,freska V prezbiteriju iz 9 •• okoli 1420 Nika Leben: Cerkev sv. Nikolaja V Spodnih Bitnjah od antike do baroka Freska sv. Kristofa, clelo Jerneja iz Lake po Ictn 1530 V gotiki, v zacetku 15. stoletja, je bila na ladji in prezbiteriju nanesena nova tanka plast ometov, ki pa so jih ze poslikali potu­joci furlanski ali goriski slikarji. Njihove freske spoznamo po tako imenovanih kosmatskih - geometrijskih bordurah in vrezanih nimbih, poleg fresk v notranjosti cerkva pa so navadno poslikali tudi zahodno fasado. Ti slikarji so zlasti na Gorenjsko, ki je bila preko Skofje Loke in Poljanske doline dobro povezana tako z Gorico kot s Cedadom, prinesli novosti italjanskega trecenta z Giottovimi reformami in deloma tudi sienskega slikarstva tistega casa. Tako je tudi pri sv. Miklavzu fragmen­tarno ohranjena vecja kompozicija z bogatim okvirom, v katere­ga je vkljucen rombasti ornament. Zal je osrednji del freske unicil prislonjeni zvonik in prizora ni mogoce razbrati, na pod-lagi bordure, sestavljene iz kvadratkov, rombov in trikotnikov, pa je Janez Hler4 uvrstil fresko v sklop delavnice oziroma mojstra, ki je slikal tudi na Bregu pri Preddvoru, v Tupalicah ter pri sv. Krizu nad Selci. Socasno je isti slikar naslikal slikovite sivane vogale na vogalih ladje in prezbiterija v petih zemeljskih barvah, ki so edinstveni na Gorenjskem.25 Naslednjo prenovo je cerkev dozivela po letu 1530, ko je slikar Jernej iz Loke naslikal na juzni fasadi ladje veliko podobo sv. Kristofa.2" Freska je skoraj identicna upodobitvi na cerkvi sv. Filipa in Jakoba na Valtarskem vrhu nad Skofjo Loko. Zavetnik popotnikov je upodobljen skoraj frontalno, pod ovalnim arhitekturnim okvi­rom. V levici drzi ozelenjeno palico z rdeckastimi sadezi, z de­snico pa opasnico, prevezano z usnjem, na kateri visi mosnjicek. Na desni rami nosi klececega, oblecenega Jezuscka. Kristof stoji v vodi, polni rib in fantasticnih zivali. Prazen prostor zapolnjuje­jo v prostoru lebdece angelske figure s sklenjenimi rokami; dva angela igrata na lutnjo. Na levi je stisnjen med okvir in Kristofa puscavnik. Arhitekturni okvir dopolnjujejo na vsaki strani po tn nise, v katerih so upodobljeni zgoraj in v sredi sv. skofi, spodaj pa angela. V srednjem pasu sta prepoznavna sv. Urh in morda sv. Nikolaj, ob katerem je znotraj osrednje nise naslikana cerkev z zvonikom na preslico. Upodobitev deluje slikovito, ceprav je slikar uporabil le tri osnovne barve: rdeckasto, oker in zeleno, z minimalnim dodatkom vijolicaste ter le eno skromno patrono. Socasna s fresko je tudi naslikana gotska bordura27 vzdolz ladje, ki se je navezovala na naslikane sivane vogale grafitno sive barve z rdeckasto obrobo2*. Sedemnajsto stoletje je poseglo v stavbno celoto najbolj temeljito, saj so ladjo nadzidali in preoblikovali okenske odpr-tine, ostenja novih oken pa so poslikali2'' z zlatim okrom z belo crtno delitvijo. Najmlajsa je barocna poslikava zakristije in zvonika s sivani-mi vogali v grafitno sivo barvi. Tovrstni vogali z vzvalovljenimi zakljucki so pogosti zlasti na ljudski arhitekturi, srecamo pa jih tudi na zvonikih pri sv. Miklavzu v Strahinju ter na Sp. Brniku. Navadno so v pasu pod stresnim napuscem povezani z borduro v obliki razlicnih dvobarvnih cofastih zakljuckov. Na tern zvoniku je bordura v kombinaciji oksidno rdece in sive barve. Freske v prezbiteriju in ladji Mojster iz nasledstva furlanskih slikarjev je okoli leta 1420 poslikal tudi notranjost prezbiterija, slavolocno steno in ladjo. Prezbiterij je poslikan v celoti, zal pa poslikava se ni v celoti odkrita in restavrirana, da bi mogli z gotovostjo opisati vse pri- ĄĄĄĄĄWĄĄ |= 1 / m' ' Restavrirana poslikava iz zacetka 15. stoletja Kranjski ibornik 2000 zore. Zaradi slabse kvalitete se freske niso ohranile v vsej izvirni barvitosti, tako da posamezne prizore lahko prepoznamo le po obrisih. Tudi primerjave z drugimi kraji se ni mogoce narediti, saj se ni ugotovljeno kaksno drugo delo tega slikarja. Na severni steni prezbiterija je slikar naslikal v spodnjem pasu sest apostolov (deloma so prizor unicila kasneje vzidana vrata v zakristijo), nad njimi pa blagoslavljajocega Kristusa, kot dete, sedece na blazini. Nad njim, na oboku, je naslikan angel z napis­nim trakom, ob severozahodnem oknu pa po kosarici s cvetjem prepoznamo sv. Dorotejo. V celoti je poslikana tudi slavolocna stena, na kateri je ob slavoloku skoraj gotovo prizor Oznanjenja. Sondiranje1" belezev v ladji je odkrilo tudi dva vecja prizora na juzni steni ladje. Desno od okna je deloma ohranjena podoba sv. Jurija na konju, z zmajevim repom pod konjskimi nogami. Nad robom sekundarno povecane okenske odprtine pa je viden se gornji del glave sv. Marjete s kodrasto pricesko. Prizor uok­virja bordura, sestavljena iz deteljic in rombov. Tik ob stiku juzne stene s slavolocno, levo od okna, pa razberemo upodobitev zenske svetniske figure s sklenjenima rokama, verjetno sv. Barbare, ki stoji ob stolpu. Nad njeno glavo je necitljiva podoba, ki bi lahko bila Bog oce na oblakih, ceprav je navadno ta prizor kot del Oznanjenja na slavolocni steni. Zal so tudi na teh novo odkritih freskah obrazi skoraj popolnoma zabrisani. Kljub slabo ohranjenim belezem pa je predvsem na draperiji mogoce razbrati, da je slikar znal modelirati z barvo, odlikuje pa ga tudi spretnost in mehkoba pri oblikovanju gub na oblacilih11. Za poslikavo ostalih sten v ladji je verjetno zmanjkalo denarja, zato je slikar posamezne prizore povezal v celoto z dekorativnim pasom pod stropom, ki prav tako kot druge poslikane povrsine se caka na restavratorje. Restavrirati bo potrebno tudi nekaj gotskih posvetilnih krizev, ki dokazujejo, da cerkev ni bila le blagoslov­ljena, pac pa tudi posvecena'2. Oprema Najstarejsi ohranjeni kos opreme je nedvomno gotski kip sto­jecega svetnika, ki je bil izdelan v ljubljanski kamnoseski delavnici. Kip meri 84 cm in se je edini ohranil od nekdanje gotske opreme, ki je krasila cerkev pred 17. stoletjem. Izdelan je iz mehkega pescenjaka okraste barve, ostanki barve v zalomih gub in zlasti na hrbtni strani" pa pricajo, da je bil nekdaj v celoti poslikan. Upodobljeni svetnik zal nima ohranjenih atributov, zato ga Emilijan Cevc zasilno poimenuje preprosto sv. skof4, vcasih pa sv. Miklavz". Stojeci svetnik je oblecen v dolgo, do tal segajoco nagubano albo s tuniko, izpod katere se vidita samo konici obuvala. Ogrnjen je v ogrinjalo s cofasto kapuco na hrbtni strani. V komolcu upognjeni roki sta ohranjeni le do zapestij, manjka mu tudi skofovsko pokrivalo. Nedvomno je najvecja kvaliteta kipa oblikovanje glave, zlasti obraza, ki mu je kipar posvetil mnogo vecjo pozornost kot oblacilom z dolgimi, cevastimi, pri tleh lopatasto zalomljenimi gubami. Svetnik ima rahlo nagnjeno glavo ter izrazit obraz, s skoraj portretnimi potezami, ki se kazejo zlasti v gubah okoli nosu in ust, stisnjenih obrveh in gubicah okrog oci in na celu. Kip je nastal v sedemdesetih letih 15. sto­letja v ljubljanski kiparski delavnici"', ki je s svojimi umetni­nami, vecinoma kamnitimi kipi zalagala zlasti Dolenjsko in Notranjsko, na Gorenjsko pa je v tern casu le redko posegla. V blizini Kranja je zapustila se kip Socutne v Srednjih Bitnjah" in Marijo z Brega pri Kranju. Delovala je od zgodnjih stiridesetih let 15. stoletja do okoli 1475 in je sodec po individualnih razlicicah zdruzevala vec kiparjev in pomocnikov. Kip stojecega svetnika sodi v pozno obdobje te delavnice. Stilno kaze sintezo tako nemskega severa in mediteranskega juga v casu, ko se tendence pozne mescanske gotike vracajo k resnosti, trdosti ali askezi. Druga cerkvena oprema je mlajsa. Vsi trije oltarji sodijo v na­slednje casovno obdobje, v cas renesanse, ki ga v slovenski umetnosti odlikuje zlasti bogastvo rezbarskih in kiparskih umet­nin, zdruzenih v slikovitih oltarnih nastavkih, ki jih zaradi bogate pozlate poimenujemo kar zlati oltarji. Medtem ko je vecina teh oltarjev nastala v anonimnih podobarskih in pozlatarskih delavnicah, pa vsaj za osrednji in juzni stranski oltar v cerkvi poznamo delavnico oziroma avtorja. Gotski kip sv. Skofa, Ljubljanska kamnoseska delavnica, sedemdeseta leta 15. stol. Glavni oltar sv. Nikola ja, Jamskova delavnica, datiran 1678 Severni stranski oltar se oblikovno razlikuje od drugih dveh. Oltarni nastavek je datiran na predeli z letnico 1641, po mnenju Milana Zeleznika pa je bil oltarni nastavek konec 17. stoletja in ob prenovi leta 1905 mocno predelan'8, tako da je od osnovne oblike ostal samo se oris. Preprosta predela nosi osrednji del oltarja s polkrozno zakljuceno niso, ob kateri stojita kanelirana stebra s korintskima kapiteloma. V osrednji nisi stoji kip aposto-la sv. Pavla s knjigo v levici in atributom - mecem v dvignjeni desnici. Apostol je oblecen v dolgo tuniko in ovit z ognnjalom, ki z bogatim gubanjem kaze solidno znanje rezbarja, ki je kip izdelal. V nasprotju s predimenzioniranim osrednjim kipom sta stranska svetnika manjsa. Da izpolnita prostor med preprosto nosilno konzolo predele in akantovim baldahinom stojita na kvadrastih podstavkih. Levega bosonogega in dolgobradega svetnika s knjigo prepoznamo kot sv. Petra19, ceprav je brez atributa, desni pa je sv. Andrej s krizem. Nad obema kipomaje v primerjavi s skromnim okrasom oltarnega nastavka bogata dekoracija v obliki akanta, ki ga z jermenastimi zakljucki najde-mo le se na podstavkih kaneliranih stebrov ter okviru medaljona z izpisanim imenom apostola Pavla. Preklada je zakljucena z ostro zalomjenima pristresnikoma, med katenma stoji na pod-stavku oltarni zakljucek v obliki plitvega reliefa s pnzorom Marijinega kronanja v ovalnem okviru iz oblakov. Skromni dekorativni okras dopolnjujeta sedeca angela s perutmi in angel-ski glavici ob nisi. Ker je bil oltar leta 1904 tudi presl.kan, bo sele po nacrtovanem restavriranju dobil prvotni videz, saj bi mu sodec po skromni pozlati na akantu in stebrih sedaj le tezko pn­sodili vzdevek zlati. Ploskovitost oltarnega nastavka z jasno Nika Leben: Cerkev sv. Nikolaja v Spodnih Bitnjah od antike do baroka izrazeno arhitekturo, ki je se ne prekriva dekoracija, potrjujejo letnico nastanka, oblikovno najblizje pa mu je desni stranski oltar sv. Nikolaja iz Krizne gore, ki je z oltarjema na Volci delo istih rok40 Ob oltarnem nastavku stoji se prosto stojeci leseni, polihromi­rani kip svetnika v kraljevski opravi. Morda je to kip sv. Vida, ki izvira iz cerkve sv. Vida, in so ga prenesli v oltar v cerkvi sv. Nikolaja, ko so sv. Vida podrli.41 Medtem ko ne poznamo delavnice, ki je izdelala severni oltar, pa sta glavni oltar in juzni stranski oltar delo Jamskove kiparske delavnice iz Skofje Loke, ki jo v nasprotju s stevilnimi imeni umetnikov, dokumentiranimi po imenih, poznamo tudi po izdelkih. Znacilno za naso umetnost v prelomnem 17. stoletju med gotiko in barokom je namrec veliko stevilo imen umet­nikov, brez pripisanih del, in bogata bera umetnin, brez znanih ustvarjalcev. Jamskova delavnica je redka izjema. Iz rodu Jamskov je izslo vec likovno nadarjenih mojstrov, predvsem podobarjev, rezbarjev in slikarjev, ki so s svojim obseznim opu­som dosegli kakovostni vrh v rezbarski umetnosti druge polovice 17. stoletja. Delavnica, sprva ustvarjalna le na loskem ozemlju, kasneje pa tudi v Ljubljani in sirse, je dokumentirana od leta 1628, ko se je prvi Jamsek, Andrej, podpisal v lopi cerkve sv. Andreja v Koncu nad Zmincem, vse do leta 1755, ko je v Ljubljani umrl zadnji Valentin. Iz 17. stoletja poleg Andreja poznamo se Filipa Jakoba, ki se leta 1672 omenja kot ljubljanski mescan, Urbana, Andreja Jozefa in Janeza Jamska, ki je bil po Pokol nedolinih otrocicev, slika vjuznem oltarju, Jamskova delavnica, 1697 29 mnenju Emilijana Cevca42 in Milana Zeleznika najpomembnejsi med njimi. Pripisanih mu je vec oltarjev, med katerimi velja omeniti veliki oltar na Suhi pri Skofji Loki iz leta 1672, velika oltarja pri sv. Barbari (1682) in v Pevnem (1684), v Sopotnici (1684). Tudi glavni oltar v Bitnjah je delo Janeza Jamska. Datiran je na predeli z letnico 1678. Ceprav je s prenovo leta 190541 izgubil nekaj sijaja, je oblikovno prepoznavno Jamskovo delo. Odlikuje ga predvsem fantazijska kompozicija, ki zanika princip nosilnosti in nosenja, kot je to znacilno za starejse oltarne arhitekture. Stranska stebra, ki zapirata stranski nisi, ne podpira­ta preklade tako kot osrednja stebra, temvec se zlivata z bogatim akantom v slikovito, cipkasto celoto, iz katere sele z natancnim opazovanjem razberemo posamezne sestavne dele oltarne arhitekture. Predela je klasicna, z osrednjim uokvirjenim pra­vokotnim poljem, v katerem je latinski napis o posvetitvi oltarja in prenovi. Levo in desno sta podstavkih angelski hernii, ki izha­jata iz akanta, ki prekriva tudi ovalna konzolna zakljucka ob straneh. Osrednji del oltarne arhitekture oblikujejo tri nise s pol-kroznimi zakljucki. Ostenje oziroma okvir osrednje nise prekriva hrustancevje oz. akant, locni zgornji zakljucek pa ima deko­rativen rob in tri angelske glavice, med katere je rezbar vkljucil sopka sadja - frutonov. V nisi stoji kip zavetnika cerkve, Freska sv. Jurija in sv. Barbare v ladji iz zacelka 15. stoletja sv. Miklavza s skofovsko palico v desnici in knjigo v levici, na kateri so tri zlate krogle kot simbol svetnikove dobrote. Nise locujeta nosilna zavita stebra s casastim nastavkom, ovita v vin­sko trto, medtem ko sta manjsa, ze omenjena stranska stebra prekrita s hrustancevinasto dekoracijo. V stranskih nisah stojita Pogled v lad jo in prezbiterij Nika Leben: Cerkev SV. Nikolaja V Spodnih Bitnjah od antike do baroka dva skofa, Ievi mlajsi je brez atributov, desni bradati svetnik s skofovsko palico in kapo pa v levici nosi knjigo z dvema zitni- ma klasoma. Verjetno je upodobljen naslednik skofa Martina iz Toursa, skof Brikcij, ki je zavetnik sodnikov. Ostenje obeh nis krasita po renesancni modi skoljkasta motiva, prostor nad nisa- ma pa angelski glavici. Preklada, ki locuje osrednji del od atike, je minimalna, izrazita le nad strebroma, medtem ko se osrednji del kar prelije v atiko, kjer je rezbar ponovil s trto ovita stebra, polje med osrednjo niso in stebroma pa je zapolnil s celo­ postavnima angeloma, na oblackih in agelskima glavicama. V nisi je upodobljena sedeca Marija z Jezusom, ob straneh pod baldahinoma iz akanta pa stojita sv. Primoz in sv. Felicijan44 ali sv. Vid. Oltarni nastavek koncuje Vera Icon, pit s Kristusovo podobo pred orodjem mucenistva. Juzni oltar je datiran leta 1697. Oltarni nastavek je oblikovno soroden osrednjemu oltarju, le da sta oba para spodnjih stebrov identicna, konzolni del pa je preoblikovan v kepasto obliko. V celoti je dekoracija skromnejsa, zato je vtis nekoliko manj slikovit. Nedvomno pa ga z Jamskovo delavnico povezujejo casasti nastavki stebrov, znacilni kapiteli in angelske glavice45 . V to skupino oltarjev poleg Spodnjih Bitenj pristeva Zeleznik se stranski oltar v cerkvi sv. Andreja na Koncu, oltarja na Gostecem, med vojno propadli oltar pri sv. Krizu nad Selcami in glavni oltar na Valtarskem vrhu. Osrednji motiv juznega oltarnega nastavka je slika Pokol nedoznih otrocicev46 , ki dokazuje, da je bil verjetno Janez Jamsek tudi slikar. Stilne analize Emilijana Cevca47 dokazujejo, da se je opiral na italijanske, zlasti beneske, celo tinttoretovske vzore, iz katerih je povzemal bodisi kompozicijske zasnove pri­ zorov, kot tudi posamezne like, ki jih je seveda preoblikoval in poenostavil, ustrezno svojemu znanju. Tako je posamezne like osrednjega motiva na oltarni sliki povzel po sliki Guida Renija v Pinacoteci v Bologni, prav tako kot na sliki Pokola nedolznih otrok v Sopotnici. V Bitnjah je v primerjavi z izvirnikom in Sopotnico dogodek postavil v prostor, dodal je Heroda, sedecega na prestolu, in prostor odprl v pokrajino, v kateri lahko opazimo nadaljevanje pokola ter beg sv. Druzine, v ozadju pa obzidano mesto z visokimi zasnezenimi gorami. Manj ucinkovit kot pri posnemanju vsebine in posameznih figur, je bil pri kompo­ ziciji, ki v primerjavi z izvirnikom kaze slikarjevo pomanjkljivo znanje. Osrednji prizor spremljata kipa sv. Bostjana v levi nisi in sv. Roka na desni strani. Oba kipa v primerjavi z drugimi upodo­ bitvami nista tako staticna. Sv. Bostjan kaze zeljo kiparja, da bi obvladal anatomijo, medtem ko je pri sv. Roku kvalitetno zlasti oblikovanje glave s kodrasto pricesko. Preklada, ki nosi atiko je bolj izrazita kot na glavnem oltarju. Pristresnika sta ovalna F. Avsec, izmere cerkve sv. Nikolaja iz leta 1925, rokopis s sedecima angeloma in usmerjata nas pogled k atiki s sliko v Nadskofijskem arhivu v Ljubljani n Kranjski ihornik 2000 Socutne, ki jo spremljata kipa sv. Lucije in sv. Veronike. Vrh oltarja zakljucuje simbol sv. Duha v podobi goloba s soncnimi zarki. Slika je na ravni podobarske delavnice in po Avscevem mnenju ni delo istega slikarja kot spodnja. Po kroniki je ta oltar daroval loski zitnicar Bostjan Dolenec. Menzi, na katerih stojita stranska oltarja, sta prekriti z leseni-ma antependijema. Severni je sestavljen iz osrednjega marmori­ranega polja, ki ga loci od okvira le skromna profilirana letev, juzni pa ima okrog osrednjega polja bogat rezljan okvir v kom­binaciji hrustancevja in akanta, v katerega sta vkomponirani dve angelski glavici. Nedvomno je tudi ta antependij iz Jamskove delavnice. Pogled na zvonik in ladjo z zakristijo s severozahoda 32 Jamskova delavnica je bila vesca tudi poslikav lesenih ladij­skih stropov, med katerimi je najkvalitetnejsi strop v Gostecah iz leta 1699. Strop, ki prekriva ladjo pri sv. Miklavzu, je mnogo skromnejsi, saj je poslikal neznani slikar posamezna polja le z viticastmi motivom, brez figuralnih prizorov. Ker pa je datiran z letnico 1715, bi prav lahko nastal v tej delavnici, ki je bila takrat se vedno aktivna. Strop v velikosti 10,65 x 8,65 cm48 je razdeljen v mrezo, sestavljeno iz sesterokotnih in kvadratnih kaset, ki so locene z delilnimi letvami. Znotraj vecjih kaset so manjsa polja, ki ponavljajo osnovno obliko kasete. Zunanji okvir je toniran v okrastem tonu lesa, notranje polje pa je poslikano z viticastim ornamenton v sivi (prvotno verjetno svetlo modri)4* cinober in vijolicasti barvi na beli podlagi. Vitice se v zakljuckih zasiljenih kaset iztecejo ponekod v tulipanasti cvet, drugje pa v sadez, podoben granatnemu jabolku. Delilne letve vecjih kaset so ozke in visoke, poslikane v toplih tonih (cinober), naslikane letve na robu manjsih kaset pa so plitve in svetlo sive ali tople bele barve. Pristropna letev, ki poteka okoli celotnega stropa, je prav tako poslikana z viticastim motivom blizu akanta, ki se brez prekinitev vlece okoli celotne notranjosti. Prekine ga le kartusa z letnico 1715 nad temenom slavoloka. V blizini slavoloka sta na stropu ohranjeni dve odprtini za zvonjenje, saj je bil prvotno zvon v stolpicu na ladijski strehi. Oblikovno najblizje mu je le leto dni mlajsi strop5" iz cerkve sv. Katarine v Srednji vasi pri Sencurju, ki ima identicno mrezo ter viticasti motiv, le da so v viticje vkomponirane angelske gla-vice. Seveda je iz primerjave izvzeta osrednja kaseta na stropu v Srednji vasi s podobo sv. Katarine, ki pa jo je naslikal mnogo boljsi slikar od tistega, ki je poslikal kasete. Medtem ko kaze sv. Katarina ze barocne impulze, pa sta oba stropa se trdno zasidrana v renesancni tradiciji 17. stoletja. Krizev pot v ladji je tisk iz 19. stoletja, bolj zanimivi sta upodobitvi sv. Vida s kotlom ter sv. Alojzija v nisah zazidanih stranskih oken v prezbiteriju. Obe podobi je na plocevino naslikal neznani slikar v 19. stoletju. Celotno podobo notranjosti dopolnjujejo preproste lesene »flodrane« klopi s slikovitima banderskima svetilkama, pritrje­nima v prvi vrsti klopi. Za konec velja omeniti se cerkvene zvonove. Prvotno so bili trije: veliki iz leta 1900, ki je tehtal 11.05 starih centov ali 622 kg v fis tonu, srednji iz leta 1833, ki je tehtal 5,10 centov ali 288 kg v b tonu in mali iz leta 1731 s tezo 2. 87 centov ali 160,74 kg v e-f ali a tonu. Vsi trije zvonovi so bili vliti v Samassovi zvonarski delavnici v Ljubljani. Prvo svetovno vojno je prezivel srecno le najmanjsi, vecjega in srednjega pa so sneli 11. de­cembra 1917 ter naslednjega dne skupaj z zabniskima odpeljali v vojne namene". Nika Leben: Cerkev sv. Nikolaja v Spodnih Bitnjah od antike do baroka Povzetek Cerkev sv. Nikolaja v Spodnjih Bitnjah je bila zgrajena med letoma 1275 in 1300 na temeljih poznoanticne ville rustice iz 4. stoletja nasega stetja. Vila je bila odkrita ob arheoloskih raziskavah, s katerimi je bila v zadnjih letih dokazana pozno­anticna naselbinska kultura na stevilnih lokacijah srednjeveskih cerkva na Gorenjskem. Odkritje rimske vile v Spodnjih Bitnjah pa je pomembno predvsem zaradi hipokavsta - dela centralne kurjave, ki je bil lociran zahodno ob zvoniku oz. 1 adji sv. Nikolaja. Po zatonu pozne antike in preseljevanju narodov je v 10. stoletju to ozemlje preslo v roke freisinske nadskofije, ki je na ozemlju loskega gospostva zacela nacrtno naseljevati nemsko govorece prebivalce iz Bavarske, juzne Tirolske in Koroske. Ti so v Spodnjih Bitnjah verjetno se v 10. ali v 11. sto­letju postavili vzhodno od vasi cerkev sv. Vida s pravokotno ladjo in polkroznim oltarnim zakljuckom - apsido, po katerem je vas dobila tudi ime (Vitingen). Ko je bila kolonizacija konec 13. stoletja koncana, je verjetno ta cerkev postala premajhna in so tik ob njej postavili novo cerkev in jo posvetili sv. Nikolaju. V primerjavi s cerkvijo sv. Vida, ki je po 16. stol. postopoma propadla, ima cerkev sv. Nikolaja vecjo ladjo, namesto apside pa oblikovno naprednjesi tristrano sklenjeni gotski prezbiterij, v notranjosti obokan s krizno rebrastim obokom. Kljub napred­nejsemu pojmovanju prostora, ki se kaze v oblikovanju prezbi­terija, pa so nekateri elementi se povsem romanski, tako portal v severni steni ladje kot stranski okenci v prezbiteriju. Prav zaradi prehodnega sloga med romaniko in gotiko je sv. Nikolaj lahko dobro izhodisce za primerjave s socasno arhiteturo oz. bo mogoce na podlagi razmeroma natancne datacije te arhitekture natancneje dolociti tudi starost drugih sorodnih cerkvenih arhitektur. Cerkev je v vec kot sedemstoletni zgodovini dozivela vsaj dve vecji prezidavi: odlocilno konec 17. ali v zacetku 18. stoletja, ko so ji prizidali zvonik, nadzidali prezbiterij in obenj prislonili novo zakristijo. Poleg same arhitekture ' spomenik odlikujejo tudi freske: skromna arhitekturna poslika­va na romanskem portalu in oknih s konca 13. stoletja, freska na zahodni fasadi, sivani vogali ter poslikave v notranjosti iz okoli 1420, delo furlanskih mojstrov, ter velika podoba sv. Kristofa na juzni fasadi ladje iz okoli 1530. Od opreme sta pomembna gotski kamniti kip sv. skofa ali sv. Nikolaja, delo ljubljanske kamnoseske delavnice iz tretje cetrtine 15. stoletja, leseni polihromirani kip sv. Vida iz stare cerkve sv. Vida ter vsi trije renesancni, zlati oltarji, med katerimi izstopa zlasti juzni oltar, ki je tako kot glavni oltar delo Jamskove slikarske in podo­barske delavice iz Skofje Loke. Slikovito notranjost pa dopol­njuje lesen zgodnje barocni kasetirani strop iz leta 1715, delo iste delavnice, ki je poslikala strop v Srednji vasi pri Sencurju. V sklopu spomenika, ki mu ob postopni revitalizaciji vracamo izvirno podobo, bodo ponazorjeni tudi temelji starejse, podrte i_» L/vin-w-ivyij^Jll i nv.i i lA^lli\^ljl .11 ll I \^J^^, UUU1 IC cerkve sv. Vida ter , ___ v blizini, ki se vedno kljubuje zobu casa deloma lesena deloma zidana meznarija OPOMBE 1 M. Sagadin, Poselitvena slika rimskega podezelja na Gorenjskem. Kranjski zbornik 1995, Kranj 1995, sir. 13; najnovejse raziskave M. Sagadina in Draska Josipovica potrjujejo se naslednje lokacije cerkva na rimskih vilah oz. bivalnih objektih: sv. Pavel v Sentpavlu, sv. J. Krstnik na Zgornjem Brniku. sv. Katarina v Srednji vasi pri Sencurju. sv. J. Krstnik v Ribcevem lazu v Bohinju, sv. Pri­moz in Felicijan v Loki pri Mengsu, poleg ze znanih, kot so sv. Jurij v Sencurju ali sv. Urh v Zabnici 2 M. Sagadin, Poznoanticna steklarska delavnica v Kranju, Kranjski zbornik 2000 ' A. Valic, Sr. Bitnje pri Kranju, Konservatorska porocila, Varstvo spomenikov IX, 1962-1964 4 N. Leben, Romanska cerkvena arhitektura na sevemem obrobju loskega gospostva, Kranjski zbornik 1995 s A. Koblar. Losko gospostvo freisinskih skofov, Izvestja muzejskega drustva za Kranjsko, Ljubljana 1891, str. 59 'Tloris je objavljen v Kranjskem zborniku 1995. str. 44 ' A. Koblar, Losko gospostvo .... str. 65 " P. Blaznik, Skofja Loka in Losko gospostvo. Skofja Loka 1973, str 21 ' N. Leben, Romanska ... str. 54 "' Rokopis hrani Nadskofijski arhiv v Ljubljani " Porocilo hrani ZVNKD Kranj l!P. Blaznik, Urbarji freisinske skofije, Srednjeveski urbarji za Slovenijo IV. Ljubljana 1963, str. 238, 239 "A. Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 1/1891, str. 65 " J. Hler, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Stajerskem. SAZU, Ljubljana 1982, str. 25 13 Kronika zupnije Zabnica v arhivu zupnije Zabnica "'Zapis v Kroniki zupnije Zabnica navaja. da je delo opravila »tvrdka Urb. Weber-ja nasi. (Franc Demsar) iz Zalega loga za zmerno ceno 1206 K. 90 h« "A. Lavric, Ljubljanska skofija v vizitacijah Rinalda Scarlichija 1631-1632. Acta Ecclesiastica Sloveniae 12, Ljubljana 1990, str. 19 " Zvonik v obliki lesenega ali zidanega stolpica na strehi potrjuje odprtine za vrvi za poteg zvonov v ladijskem stropu pred slavolocno odprtino. " Kopijo je izdelal Restavratorski center RS v Ljubljani 2" Kronika zupnije Zabnica :l I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1973. str. 113 -Ibidem, str. 275, 276 21 Manjsi fragment je na ostenju osrednjega okna, ostalo je rekonstrukcija. 24 J. Hler, Srednjeveske freske v Sloveniji, I. knjiga Gorenjska, Ljubljana 1996, str. 144 " Izvirna poslikava je ohranjena na jugozahodnem vogalu ladje, restavriral jo je Restavratorski center RS, L. Milic, rest, spec, leta 1999. 2,1 Fresko je Mojca Jenko datirala v cas po letu 1530. 27 Manjsi fragment gotske bordure je ohranjen na severni fasadi ladje. ostalo je rekonstrukcija iz leta 1999. " Sivih sivanih vogalov zaradi prezentacije sterejse plasti ni bilo mogoce prezen­ tirati, izmere in fotodokumentacijo hrani arhiv ZVNKD v Kranju. 2" Belezi so rekonstruirani. '" Odkrivanje in restavriranje fresk vodi Restavratorski center RS iz Ljubljane. " J. Hler, Srednjeveske freske v Sloveniji, I knjiga Gorenjska, Ljubljana 1996, str. 144 32 Kronika zupnije Zabnica " Porocilo Restavratorskega centra iz Ljubljane iz leta 1997 o restavriranju in izdelavi replike hrani ZVNKD v Kranju. 14 E. Cevc, Umetnostni diagram gorenjske preteklosti, Gorenjska, revija za kul­turo, 1-2, Kranj 1957, str. 19 " E. Cevc, Gotska plastika na Loskem ozemlju, Loski razgledi, st. 19, Skofja Loka 1972, str. 181 " E. Cevc, Srednjeveska plastika na Slovenskem, Ljubljana 1963, str. 232 " Nekdaj v manjsi kapeli ob cesti, zapis F. Avsca v Nadskofijskem arhivu v Ljubljani iz leta 1925 " Ob strani je vidna starejsa izvirna poslikava v modri in topli beli barvi, ki po­snema marmor. "F. Avsec, Cerkev sv. Nikolaja v Sp. Bitnjah, 1923, Nadskofijski arhiv v Ljub­ljani, rokopis *" M. Zeleznik, Zlati oltarji na Loskem ozemlju od 1650 do 1670, Loski razgledi, st. 20, Skofja Loka 197, str. 133 1 A. Koblar, Losko gospostvo freisinskih skofov, IMK, 1891, str. 65 !E. Cevc, Tintorettovski in drugi italianizmi v Jamskovi podobarski dclavnici, Loski razgledi, st. 28, Skofja Loka 1981, str. 178 ' Na hrbtni strani oltarja je podpisan Alex. Gzl, ki je prenovil oltar leta 1905 (26. 6.). ' Po Avscu, rokopis v Nadskofijskem arhivu v Ljubljani 5 M. Zeleznik, Zlati oltarji na Loskem ozemlju 1690-1720, Loski razgledi, st. 26, Sk. Loka 1979, str. 47 "Olje na platnu, 121,5 x 66 cm, sign. : ni, restavriral Fr. Novinc leta 1966 7 E. Cevc, Tintorettovski in drugi italianizmi v Jamskovi podobarski delavnici. Loski razgledi, st. 28, Skofja Loka 1981, str. 178 "F. Avsec, Cerkev sv. Nikolaja v Sp. Bitnjah, 1923, Nadskofijski arhiv v Ljub­ljani, rokopis 'N. Golob, Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sredine 18. stoletja, Ljubljana 1988, str. 162 "pristropno letev z letnico 1716 so zaradi nevednosti prepleskali ob beljenju cerkvene notranjosti 1 Kronika zupnije Zabnica 34 GORAZD STARIHA Mestna obcina Kranj v zapisnikih obcinskega odbora in obcinskega sveta od nastanka leta 1850 do leta 1855 Ena odposledic revolucije leta 1848 je bil tudi zakon o obcinah (idejni oce zakonaje bil notranji minister grofStadion), ki gaje vlada izdala 11.3.1849 kot dopolnilo k ustavi. Sicer so obcine kot prvostopenjsko upravno oblastpri nas uvedli ze Francozi leta 1810, tako, da so zdruiili vec jozefinskih katastrskih obcin. Te obcine je prevzela avstrijska restavracija, vendar pa je popolnoma odpravilafrancosko uredbo oz. upravo. Prvi primer moderne obcine z voljenimi predstavniki je uvedel leta 1845 grof Franz Stadion, takrat trzaski namestnik.' Z akon iz leta 1849 je dajal obcinam pravico odlocati o zadevah, ki so urejevale obcinske koristi in ki so se mogle izpeljati v njenih mejah. Razen tega naravnega podrocja so obcine opravljale tudi nekatere dolznosti, ki jim jih je nalozila drzava. Zakon je nadalje dolocal, da je obcina zupana in obcinski odbor volila sama. Volitve so potekale ustno in javno, mandat je trajal tri leta in izvoljeni so morali dolznost sprejeti pod zagrozeno denarno kaznijo, razen ce so bili neposredno pred volitvami ze clani obcinskega odbora, ce so bili stari vec kot sestdeset let, duhovniki ali drzavni uradniki. Izvoljeni tudi niso mogli biti mladoletniki, tisti pod skrbnistvom, zenske, vojaski in obcinski usluzbenci, osebe v ubozni oskrbi, posli, dninarji, nedrzavljani, zamudni obcinski dolzniki, osebe brez premozenja in obsojeni zaradi nepostenih dejanj. Ob upostevanju vseh teh omejitev so obcine na volitvah dobile zupane, katerim je obcin-ska postava nalagala kar precej dolznosti. Tako so imeli na skrbi javno snago, varnost oseb in imetja, zdravstvo, nravnost. Imeli so nadzor nad posli, ubozci, prometom, obcinskimi mejami, gasilstvom, stavbarstvom in varnostjo ob semanjih dneh. Preprecevati so morali pocestno beracenje in izganjati tuje berace v njihove obcine. Zupan je smel tudi kaznovati prestopke z globo do desetih goldinarjev. Zupani so morali pobirati neposredne davke, sodelovati pri naboru, vojaskem nastanjevanju in pripregi. Nad­zorovati so morali tudi tujce v svojem okolisu, nadzorovati mere in utezi ter porocati okrajnim glavarstvom o pomembnejsih dogodkih v obcini.2 Tako je torej dolocal zakon v splosnem. V tem prispevku pa bi si pogledali, s kaksnimi vprasanji sta se ukvarjala kranjski obcinski oz. mestni odbor in svet od ustanovitve dalje. To bo seveda najbolje razvidno iz zapisnikov posvetovanj teh dveh organov. Vsi zapisniki posvetovanj niso ohranjeni, nekateri pa so v prispevku tudi izpusceni.1 Uvajanje novih obcin je spremljalo veliko polemik,4 posebno sporna je bila velikost obcin.5 Kranjski okrajni glavar Pauker je 29. 3. 1850 obvestil mestno predstojnistvo, da je seznam vseh samostojnih obcin, ki se bodo ustanovile v okrajnem glavarstvu Kranj koncan, in da bo naslednji dan javno predstavljen v uradu okrajnega glavarstva. Po tem seznamu bo katastrska obcina Kranj tudi v prihodnje ostala samostojna. Mestno predstojnistvo naj v stirinajstih dneh sporoci, ali se s tako razdelitvijo strinja ali pa bi se radi zdruzili s kaksno drugo obcino'' (pobozna zelja oblasti, da bi bogata mestna obcina prikljucila se kaksno manj-so in revnejso obcino - op. pis.). Mestna obcina ni imela nie proti svoji samostojnosti in tako je v kranjskem okrajnem glavarstvu iz 118 katastrskih nastalo 37 krajevnih obcin.7 Na prvih obcinskih volitvah 2. 8. 1850 so nato volili odbornike, ti pa so nato naslednji dan izvolili zupana in tri svetovalce.8 Cez dva dni je okrajni glavar Pauker potrdil ustanovitev mestne obcine Kranj in izvolitev zupana Konrada Lokarja ter obcinskih svetnikov Franca Mayra, Jakoba Jalna in dr. Hradezkega. V dopisu zupanstvu jih je pozval, da zacno delovati kot zahtevajo predpisi in zakon." Obcina je bila s tem konstituirana in z dne osmega avgusta je ohranjen prvi zapisnik zasedanja obcinskega odbora."'Dvanajst odbornikov" in trije svetniki se je zbralo v cetrtek ob osmih zjutraj pod predsed­stvom zupana Lokarja. V prvi tocki so ugotovili, da po dolocilih 82. clena zacasne­ga obcinskega zakona imenuje obcinski odbor svojega obcin­skega blagajnika ali pa doloci enega od obcinskih svetnikov za to opravilo in doloci enega svojega clana za sokljucarja. Vendar na tem zasedanju se niso izvolili blagajnika in sokljucarja, ampak so imeli 22. 10. 1850 posebne volitve za ti dve mesti in se za obcinskega pisarja (pravzaprav tajnika). Takrat je bil za blagajnika izvoljen Franc Mayr s sedmimi glasovi, za sokljucar­ja Aleksander Feldner s stirimi glasovi in za tajnika Aleksander Feldner z desetimi glasovi. V drugi tocki so po 81. clenu obcinskega zakona nastavili dva obcinska straznika (vsak je prejemal placo 120 gld na leto oz. na mesec 10 gld in obleko), Jos. Effenbergerja in Roka Zana.12 Njuna dolznost je bila nadzorovanje tujeev, beracev in cistoce. Zupan ju je se posebej opozoril na strog nadzor sumljivih tujeev oz. potujocih in na odganjanje tujih beracev iz mesta. Zapisali so tudi, da je njuna dolznost, da zupana vsak cas poslusno ubogata. Nadalje so dolocili kvartirmojstra, Joh. Okorna, z letnim pla­cilom 30 gld in dva mesogleda, Angererja in Jos. Prochinerja, vsakega z letnim placilom 15 gld. Tretjic je obcinski odbor na podlagi istega clena zakona imenoval Antona Ahcina kot bolnisnicnega upravnika s placo 20 gld iz bolnisnicnega sklada. Obcinski odbor je namrec ime­noval tudi upravitelje skupnih obcinskih ustanov. V cetrti tocki so odborniki dolocili davek oz. takso za spre­jem v mestno obcino. Dolocili so dva razreda oz. zneska, pet in deset goldinarjev. V vseh vecjih mestih da namrec ze na leta obstaja pristojbina za mescanske pravice, ki jo placujejo tisti, ki v mestu nastopijo obrt (pridobitnost) ali ki si pridobijo mestne pravice z nakupom posesti. Pod peto tocko je zapisano, da je pokojni Jos. Stroj zapustil glavnico 800 gld za nakup hise, ki bi jo namenili za bolnisnico. Zupan je tega dne tudi dolocil obcinskega svetnika Jakoba Jalna (po 140. clenu obc. zakona) za nadzor nad obcinskimi potmi, jarki in mostovi. Skrbel naj bi za popravila in gradnje ter izdajal potrdila za placila del. Placevanje bo torej potekalo prek njega oz. bo obcina za cestna dela placala (povrnila stroske) samo po njegovem nalogu. Zupan je izrazil prepricanje, da bo Jalen to dolznost skrbno opravljal in pri tem mislil na obcinsko blagajno. Enako so pooblastili svetnika Franca Mayra za vodnjake, vodovodne napeljave in gasilsko opremo, potrebscine. Zadnja tocka odborovega zasedanja pa je bilo ze pravzaprav prvo klasicno vprasanje za obcinski svet. Zupan je namrec na okrajno glavarstvo naslovil odlocitev obcinskega odbora, da svetujejo podelitev dovoljenja za obrt deznikarja in nozarja Fidelu Kreuzbergerju. Po tem zasedanju obcinskega odbora, ki se je ukvarjal se z ustanovitvenimi zadevami, pa je zacel zasedati obcinski svet. Zasedanje obcinskega sveta 21. 8.1850" 1. Porocilo o izjavi okrajnega glavarstva glede pritozbe Jos. Kreuzbergerja proti »izgraditvi < okna Jere Hafner. 2. O ugovoru Karla Pollaka iz Trzica glede prepovedi proda­je usnja na tedenskih sejmih v Kranju. Svet: Prosilec je v svojem ugovoru z dne 19. 8. 1850 pred­lozil listine glede njegove pravice prodaje usnja v Kranju in nadaljnji odgovor bo sledil. 3. Johann Izak prosi za dovoljenje za prodajo loncev in kmetijskih pridelkov. Svet: Ker prosilec ni obcan, se podelitev dovoljenja ne more svetovati. 36 Gorazd Stariha: Mestna obcina Kranj v zapisnikih oblinskega odbora in obcinskega sveia od nastanka teta 1850 do lela 1855 4. Avgustin Perne prosi za podelitev dovoljenja za mizarsko obit. Svet: Prosilec ni bil rojen 1. 1822, ampak 1. 1829 in je imel »frejsprehengo« sele 24. 7. 1849, torej se (Se) ne more izkazati s svojimi pomocniskimi leti in izpopolnitvijo s potovanjem. Zato se dovoljenje zacasno odsvetuje, toliko bolj, ker je potreba po mizarjih pokrita. Pri prvi tocki je slo za klasicno pritozbo na gradbene spre­membe brez sosedskega dovoljenja. Glede podeljevanja obrtnih dovoljenj je obcinski svet predlozil svoje mnenje okrajnemu glavarstvu, ki je nato glede na predlog sveta dovoljenje izdalo ali ne. Zgodilo se je tudi, da se je okrajno glavarstvo odlocilo drugace, kot je bilo mnenje sveta. Zasedanje obcinskega sveta 14. 9.1850" 1. Jos. Uranc iz Ljubljane prosi za soglasje za poroko s Kata-rino Debelak iz Kranja. Svet: Prosilec ze deset let biva v Ljubljani in bi torej moral dobiti soglasje v Ljubljani. Kranjski zupan more dati soglasje toliko manj, ker bi bila s tern prosilcu priznana pripadnost v kranjsko obcino, in ce se ne bi imel s cim prezivljati, bi ga morula obcina na svoje stroske. 2. Karl Pollak iz Trzica se izkazuje s pridobninsko listino, dovoljenjem (s tern, da placuje davke) za trgovino z usnjem v Kranju. Svet: Iz pridobninskega lista ni razvidno dovoljenje za pro-dajo usnja na drobno. ampak samo dovoljenje za trgovino na veliko s kmetijskimi proizvodi in z usnjem na debelo. Poleg tega pridobninski izkaz se ni izkaz za dovoljenje opravljanja obrti. Pollak nima v Kranju nobcne hise, prodajalne ali skladisca in mu slu/.i pridobninski izkaz samo zato, da obide zakon in da prodaja svoje usnje na drobno na tedenskih sejmih. Za obrtno dovoljenje je potrebno, da ima lastnik vsaj pro-dajalno. na katero se glasi pridobninski izkaz, v mestu, ce ze ni v njem doma. Pollakovi ljudje pa prodajajo njegovo usnje samo na tedenskih sejmih. Zato se v prihodne prepoveduje njegovim »agentom« prodaja usnja na drobno, sicer bo le-to zaplenjeno. 3. Anton Hafner iz Kranja prosi za podelitev dovoljenja za sedlarsko obrt v Kranju. Svet: Podelitev se ne svetuje, ker je prosilec se premlad in ker so potrebe pokrite. 4. Andrej Grasselli iz Kranja prosi za zmanjsanje davka zletno 10gldna2gld30kr. Svet: Ker so prosilceve razmere res skromne, se mu davek z 10 gld zmanjsa za polovico. Glede prve tocke se je okrajno glavarstvo obrnilo na obcino 1. 9. 1850 in 5. 9. so z obcine glavarstvu odgovorili, da ima po zdravniskem spricevalu mestnega fizika dr. Colloretta Uranc tuberkulozo in da je za svoje delo pilarja nesposoben. Bolan clovek se vendar ne more porociti! Mestni svet torej ni privolil v poroko z obrazlozitvijo, da bi mesto morda v nekaj letih moralo vzdrzevati vdovo z nekaj otro­ki. Poleg tega pa je prosilec ze vec kot deset let stalno bival v Ljubljani in bi moral dobiti dovoljenje kot pripadnik obcine Ljubljana. Odgovor je bil odlocen torej ze pred sejo mestnega sveta, po seji pa so okrajno glavarstvo o tern obvestili se uradno.15 Glede cetrte tocke je obcina ze cez dober mesec (21. 10. 1850) pisala na okrajno glavarstvo, da so se medtem premo­zenjske razmere prosilca zaradi dediscine v Ljubljani znatno izboljsale. Zato je obcina menila, da naj se postopek za znizanje pridobninskega davka ustavi."' Ocitno je ravno ta dediscina v Ljubljani pripomogla k odlocitvi, da je Andrej Grasselli na­slednje leto prodal hiso v Kranju in se preselil v Ljubljano. Andrej Grasselli je bil oce Petra Grassellija, kasnejsega aktiv­nega clana in predsednika vec drustev v Ljubljani, zaloznika, urednika, novinarja, dezelno- in drzavnozborskega poslanca, na­mestnika dezelnega glavarja, dezelnega odbornika, svetnika 1 jub­ljanskega obcinskega sveta, Ijubljanskega zupana... P. Grasselli se je porocil s hcerko kranjskega trgovca (in mestnega odbor­nika) Franca Krisperja.17 Zasedanje obcinskega sveta 1. 10. 1850" 1 Cena mesa za Oktober ostane ista, kot je bila seplembra. lo je 9 kr za funt1" govedine brez privagc in 8 kr /a lunt govedine s privago.:" 2. Marija Rakovec iz Kokrskcga predmestja prosi za prepis obrtnega dovoljenja za tocenjc vina in /ganja / imena Matija Rakovca na svoje. Svet: Se privoli brez zadrzkov. 3. Anton Staravasnik, hisni posesinik i/ Savskega pred­ mestja, prosi za dovoljenje za kramarslvo. Svet: Poleg tega, da je v Kranju ze prevec kiamai jev. prosilec otern poslu nima niti najmanjsega pojma. 4. Karl Pollak iz Trzica se je pritozil gled odloka mestne obcine z dne 14.9. 1850. Svet: Porocilo o tern bo za okrajno glavarstvo pripravil dr. Hradezky. Zupanstvo je v svoji odlocitvi pritozbo Karla Pollaka zavr­nilo, vendar mu je okrajno glavarstvo 18. 10. 1850 vseenodovo-lilo trgovino z usnjem na drobno na kranjskih tedenskih sejmih. Zupanstvo je glede tega 9. 11. 1850 dezelnemu predsedstvu poslalo pritozbo kranjskih obrtnikov:l in 16. 5. 1851 je predsed­stvo ugotovilo, da ima K. Pollak dovoljenje za prodajo usnja na veliko, v kar pa da ne spada prodaja usnja na malo na tedenskih sejmih. Zato je pritozbi ugodilo in Pollaku prepovedalo prodajo usnja na drobno na kranjskih tedenskih sejmih." il Predlog prihodkov proracuna je bil naslednji: davki in monopoli 998 gld $5zot unb 9f(eifc$ < Sarif prihodki od posesti 76 gld 33 kr &Lj^ ^01^^^^ fa« fecit ISflonat s^m^,<&^ 185 ^ obresti od delnic 116 gld 58,3 kr Surcfrfdjmttdprctd ©etuir&t (JJcei ^attintcf &« ffcilfdjoft pr. iitePerrfrr. Wejjtn fr. fl. | fr. a: I sua, oil«, fr. •fritrju t>cn btroiflitjltn jjuftyfafl pr. . 3 u fa in m r n . sss Drnäre (Stmmrl I ou3 SRunSJtmmdteuj äBciJiniSicot . iau8 ornärcn (Sfimitf firiij} Gorfd)i(j nißmäfiig jujuiom, bod) mirb auäbrtidj ««boten, fid? bfi biefer 3utuagc feemb«tiger gteifdjtfjtite, at*; Salb., 0d)af<, ©djnieiiiffeifd; unb bgf. ju bebitnen, ber Tluifdjtotung fid? erg«6«nb«n 1(6fältelt Hfl Sitotfjtn, ff*;« '""' N ™> SEBer immer «in« geUfdjaft nid;t nadj tm t.«mä|jigen ^reii , Q)«»i<$t, ober in einer fdjtfdjtereu ober anc-ewn fliMfitft, a\« burtb, bi« Sore »orgtfrtjeieben iff, nerfauft, ran* n.idj ben &«ft«fjenben fflef«&«n unnart)fid)tlirfj B*l*Wf* werben. 3n tuet, djer JpinfTdjt aud? bai (aufenbe publicum, aufgefächert wirb, fr tie in biefer S.ibelfe (nib, a (ten*" griffnjiif tin auf fei ieife mejjc a\t bi« ©ngung ouirorifet ,u bejahen; jrb« tleberfjattung unb SÜert&eilung ober oeldje fid) i t ©enierbj< mann gegen bie <3afung. erlauben foltt«, fogteirf; jur gefeljlidjen 23(|trafung anjujeigen. Izpolnjen obrazec za dolocanje mesecne cene mesa in kruha (29. 10. 1854) Zasedanje obcinskega odbora 19.10.1850" Sprejemanje obcinskega proracuna je bilo seveda velikega pomena in zato je proracun sprejemal obeinski odbor, ki se je praviloma sestajal dvakrat na leto - pozimi za potrditev obracu­na za prejsnje leto in poleti za sprejetje predracuna za prihodnje leto. Seveda pa se je za pomembne in nujne primere odbor lahko sestal tudi izredno.24 davki za mestne pravice 30 gld skupaj 1231 gld 31,3 kr Nato so razpravljali o posameznih postavkah izdatkov in jih potrjevali. Pri znesku 180 gld za mestno razsvetljavo so sklenili, da ga bodo skusali zmanjsati z licitacijo za oddajo razsvetljave v zakup. Vendar pa se je na licitaciji 25. 10. 1850 pojavil samo en interesent, Mihael Zupan, in tako so morali njemu oddati razsvetljavo v zakup za nezmanjsano vsoto 180 gld.25 Mestni prispevek za .solski fond naj bi znasal 870 gld in vnela se je debata o tem, kako so prisli do tega zneska. Prebrali so komisijski zapisnik z dne 5. 9. 1838, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo mesto do leta 1850 obvezano prispevati za solski fond na leto 200 gld, po tem letu pa se 350 gld, skupaj torej 550 gld. Primanjkljaj, nezadostnost fonda, ki so ga leta 1838 ocenili na 100 gld, naj bi poravnali iz okrajne blagajne, vendar se je ta vedno vecji primanjkljaj stalno prelagal v breme mestne blagajne. Sklenili so, da se kaze v prihodnje tega bremena znebiti, vendar pa bo za upravno leto 1851 potrebno preskrbeti vsoto 870 gld. Sklenili so tudi, da bodo za olajsanje tega fonda pobirali od deklet, ki obiskujejo delavsko solo, na mesec od 15 do 30 kr. Vsi izdatki so znesli 2964 gld 32 kr; ko so odsteli prihodke (1231 gld 31,30 kr), je znasal primanjkljaj 1733 gld 0,10 kr. To so sklenili pokriti deloma z 10% dokladami k posrednim davkom, ki so v letu 1849 znesle 675 gld. Toliko naj bi pobrali tudi v letu 1851, tako da je ostalo se 1058 gld primanjkljaja, kar pa naj bi pokrili z novimi viri davkov. Povisali so torej ze skle­njenih 10% k posrednim davkom na 15% (z devetimi glasovi proti sedmim) in enoglasno sklenili, da bodo v letu 1851 pobi­rali 10% doklado na neposredne obcinske davke. Glede 10 % doklade na neposredne davke je kranjska mestna obcina 29. 1. 1851 obvestila sosednje obcine Predoslje, Prim-skovo, Circe, Trstenik in Naklo, da so v kranjski daveni obcini tudi parcele, ki so v lasti obcanov sosednjih obcin. Kranjska obcina je tako prosila sosednje, da bi obcanom, ki so bili pose-stniki v kranjski obcini, vrocila placilne naloge (izdane v kranj­ski obcini). Pri velikosti obcinskega proracuna, kjer so predvideni izdat­ki znasali slabih 3000 gld, povejmo za primerjavo, da je ravno v tem casu (24. 10. 1850) Valentin Pleiweis prodal na drazbi hiso v mestu (v danasnji Presernovi ulici) z izklicno cena 2000 gld za 2360 gld Francu Krisperju, hiso z izklicno ceno 3000 gld (prav tako v Presernovi ulici) pa za 3750 gld Francu Souvanu.26 Gorazd Stariha: Meslna obiina Kranj v zapisnikih obnskega odbora in oblinskega sveta od nastanka Ida 1850 do Ida 1855 Zasedanje obnskega sveta 27. 2. 185121 1. Cena mesa v mesecu marcu bo 9 kr za funt s privago in 10 kr za funt brez privage. 2. Cene kruha: zemlja za en krajcar bo morala tehtati 5 1/4 lota (91,8 dag), zemlja za dva krajcarja dvojno; bei psenicni kruh za sest krajcarjev 1 funt 12 lotov (0,77 kg), iz srednje moke za sest krajcarjev 1 funt 16 lotov (0,84 kg) in kruh iz zadnje moke za sest krajcarjev 2 funta (1,12 kg).28 3. Anton Florjancic prosi za dovoljenje za kljucavnicarsko obrt. Svet: Prosilca se zavrne, ker so lokalne potrebe po kljucav­nicarjih pokrite. 4. Jernej Ros prosi za dovoljenje za klanje prasicev ter pro- dajo mesa, slanine in klobas. Svet: Podelitev dovoljenja se enoglasno svetuje. 5. Andrej Polansek prosi za sprejem v obcinsko zvezo. Svet: Se ne more sprejeti, ker v Kranju nima nobenega stal­nega zasluzka. ^ , # /ty 6^W?^< Zasedanje obnskega sveta 31. 3.18512' 1. Aug. Potosek prosi za podelitev dovoljenja za opravljanje obrti zenskega krojaca. Svet: Podelitev se soglasno svetuje. 2. Franc Vidic, kljucavnicarski pomocnik, prosi za dovolje­nje za kljucavnicarsko obrt. Svet: Ker je F. V. po prilozenih spricevalih dober kljucav­nicar, star ze 40 let, in ker mora vzdrzevati svojo ze staro mater, je z vecino glasov svetovano, da se dovoljenje odobri. 3. Marg. Svetina prosi, da bi njenemu sinu, Mavriciju Svetini, milostno zacasno odlozili vojasko obveznost. Svet: Vdova Svetina je res v uboznem stanju, vendar pa ji oprostitev vojaske obveznosti njenega sina ne bi dosti poma-gala, ker hlapec lahko daje druzini le slabo podporo. 4. Ugotovili so, da po mesni tarifi v Ljubljani funt mesa brez priloge stane 10 kr, s prilogo pa 9 kr (v Kranju je bila sicer cena mesa ze dolocena do konca aprila - op. pis.). ^^^^^*^^^,^^^>/' ^ ^ .Ł• c ^M»*s^, ^^^/v^ %,foŁ/&st/ 'iteäif ****** *** * '***& s*** '*?•" ntHy*"^* •s^Ł*r a po posameznih letih 1880-1929 , Nizi 2 slcvilo -I 43 45 47 49 V petdesetletnem obdobju se je v zupniji Kranj rodilo 324 nezakonskih otrok (6,9 %). Delez nezakonskih otrok je bil vecji na vasi (7,3%), v mestu je znasal 6,5%. Precej nezakonskih otrok je umrlo kmalu po rojstvu, ker so njihove matere zivele v slabih zivljenjskih razmerah. To so bile predvsem dekle, sluzkinje in delavke. Nezakonske otroke so rodile tudi hcere gruntarjev (polgruntarjev...), kocarjev in gostacev. Vecina Kranjski zbornik 2000 le-teh je zivela v mestu, kjer so delale kot dekle, sluzkinje, sobarice, pestunje, kuharice. Popisnice kazejo,'" da je z neza­konsko materjo veckrat zivela njena sorodnica ali mati. Nekatere nezakonske matere so se kasneje porocile, ocetje so otroke priznali. V statusu" najdemo pripombe ob nezakonskih materah in ocetih: Oce Meznarjev s Suhe. Je sluzila pri Zupan. Je dal bajto svoji Ijubi Marici Mi lac, s hero ima otroka, se boji, da bi ga Grasiceva (Kovaceva) Johana iz Sencurja ne to-zila, ker ima z njim otroka. Medporodni intervali pri rojstvu otrok so bili od druzine do druzine povsem razlicni. Naj v ilustracijo navedem nekaj pri­merov:12 V druzini Johana in Elizabete Kosnik iz Primskovega (vulgo Lampret) se je rodilo v devetnajstih letih 14 otrok, od katerih jih je 9 umrlo. Porocila sta se februarja 1875. leta, mati je prvega otroka rodila istega leta v novembru. Zadnjega sina je rodila, ko je bila stara 46 let. Medporodni intervali so bili dolgi od 12 do 19 mesecev. Florian in Terezija Bajd, podnajemnika iz Kranja sta prvoro­jenca povila julija 1892. leta, cez tri mesece pa sta se porocila. V dobrih dvanajstih letih se jima je rodilo sedem otrok, zadnji trije so umrli. Mati je zadnjic rodila, ko je bila stara dobrih 36 let, intrervali med porodi so trajali od 13 do 53 mesecev. Ob vpisu v krstno maticno knjigo (novorojenec je bil po moznosti krscen ze naslednji dan, najkasneje pa v prvem tednu zivljenja) lahko ugotovimo, s cim se je druzina prezivljala - to nam pove pripisan poklic oceta, medtem ko so materam le redko pripisovali njihovo dejavnost, saj so v prvi vrsti skrbele za druzino. Za lazje prezivetje so opravljala priloznostna dela, na vasi in v mestu so hodile na dnino, medtem ko so revnejse zenske v mestu opravljale tezko delo peric, pogosto pa so bile tudi pletilje in vezilje.11 Zene obrtnikov in trgovcev pa so po potrebi pomagale v lokalih oz. pri poslovanju. Na vasi paleta poklicev ni bila tako pisana - prevladovali so gruntarji (celi, pol, tretjinski, cetrtinski), kajzarji, gostaci, dni­narji, hlapci, od obrtniskih poklicev so zapisani kolar, kovac, cevljar, zidar, mlinar, kamnosek, klepar, gostilnicar, v 90-ih letih pa se pojavljajo v mestu in na vasi prvi vpisi delavcev. V mestu je bila paleta obrtniskih poklicev izrazito pestrejsa. Popisnice za leto 1890 za Savsko in Kokrsko predmestje nava- Kranj - prvi vnuki Omersovih (Sajevcevi), Kranj - druzina Crobath, pred prvo svetovno Suha pri Predosljah - druzina Zibert pred prvo svetovno vojno - Fototeka CM-SZG vojno - Fototeka GM-SZG 350/8 (Stefetova), 1906 - Fototeka GM-SZG 279/28 328114 \ ™ \ <•» f i - '\ ^^M wk %mzŁ L*-***a MJSF^F Ü frag V 50 Mar/ana "Libert: Orisi druzine v Kranju 1880-1929 jajo naslednje poklice: cestar, podkovni kovac, kolesni kovac, kolar, sodar, kotlar, zidar, tesar, mizar cevljar, krojac, strojar, usnjar, vrtnar, vrvar, kljucavnicar, sobni slikar, trgovec, lesni skladiscnik, nakladac, carinski uradnik, davcni uradnik, notar, sodnik, sodni sluga, telegrafski delavec, usluzbenec, knjigo­vodja, ucitelj, mlinar, gostilnicar, kelnar, pek, mesar, klavec zivine, posestnik, dninar. Imena otrok so bila tako v mestu kot na vasi povezana z bliz­njimi godovi svetnikov. Ce je bil prvorojenec sin, je pogosto dobil ime svojega oceta. V mestu pa so na zacetku stoletja imenovali otroke tudi z dvojnimi in trojnimi imeni (Valentin-Rudolf, Jozefa-Marija, Demeter-Anton-Marijan, Ana-Marija-Izabela). Veckrat je novorojenec dobil ime pred njim umrlega bratca ali sestrice. Najpogostejsa moska imena so bila Johan, Francisek, Franc, Janez in Anton, zenska Marija in Franziska. Marijini prazniki in godovi svetnikov s temi imeni so enakomerno porazdeljeni vse leto. Januarja rojene decke so imenovali po sv. Matiju, sv. Valentinu, februarske in marcevske po sv. Jozefu, zgodnje pomladanske po sv. Florijanu. Junija godujejo Alojziji, Petri, Pavli, julija Jakobi in Ane, septembra Angele, malo kasneje Ursule in Katarine in Barbare. Godovni dan so praznovali na podezelju, medtem ko so mescanske druzine praznovale tudi rojstni dan. Za rojstni dan so slavljencu oferali. Najbolj sem se razve­selila darila kuharice Lenke, ki mi je dala dva dinar ja, kremno rezino in samrolo ter mi izrezljala konjicka iz krompirja. Denar sem v trgovini zamenjala za drobiz in z njim kupovala. Najbolj »zalostna« sem bila ocetovega darila -100 dinarjev, ki sem jih morala takoj poloziti na hranilno knjizko. Mama mi je pripra­vila prakticno darilo.'4 Poroka" Pricevanje iz vsakdanjika po prvi svetovni vojni pravi naslednje: Moja starsa izhajata iz sosednjih vasi - oce iz majhne kmetije s Iremi otroki, mama iz srednje velikega grunta, kjer se je rodilo pet otrok. Po poroki sta odsla od doma, saj je bila kmetija rezervirana le za enega od otrok. Odsla sta brez dote. Sprva sta zivela pri teti v majhni sobici, katere moz je padel v prvi svetovni vojni, nato pa sta se preselila v hiso, kjer sta dolga leta zivela kot najemnika. Ata je delal v Kranju pri Pollaku, kasneje kot cestar, mama pa je bila gospodinja in je kaksen dinar prisluzila s sivanjem copat. Na ocetovo domacijo smo se preselili potem, ko je umii njegov oce in se je njegova sestra porocila v Zirovnico."' Primerjava posameznih desetletij kot pogled na celotno pet-desetletno obdobje jasno kazeta, da so se kranjski pari porocali najvec v predpustnem casu (februar, delno januar) ter pred adventom (november, delno Oktober). Stevilne poroke so bile Kranj ­Franc Jezersek z izvoljenko, zacetek 20. stoletja - Fototeka CM­SZG 259114 tudi meseca maja, sledita September in junij. Manj kot deset porok v desetletju pa je bilo decembra in marca. Skupno stevilo porok je v desetletjih z manjsimi odstopanji stalno narascalo, obcutno je nazadovalo le v vojnih letih, kar je bilo nadomesceno takoj po vojni. Povprecna starost zeninov in nevest se je gibala med 34-imi oz. dobrimi 30-imi leti v prvem desetletju in se je stalno znize­vala do zadnjega desetletja, ko se je ponovno zvisala. Tako so bili zenini povprecno tri do stiri leta starejsi od izvoljenk, ven­dar je potrebno poudariti, da se je posamezno leto lahko poro­cila tretjina parov, kjer je bil moski obcutno mlajsi od neveste Poroke po mesecih 1880-1929 Kranjski zbornik 2000 Poroke po posameznih letih 1880-1929 (tudi za 27 let 1. 1902). Najmlajse neveste pa so bile stare 16 do 17 let. Ponovno so se porocali tudi vdovci in vdove. Takih porok je bilo na leto od ene do treh, vendar so se vdovci pogosteje odlocali za ponovno zakonsko zvezo, ker so brez zenske roke tezko shajali v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok. Ce pa se niso odlocili za ponovno poroko, je iz popisnic iz leta 1890 razvid-no, da je z mlajso vdovo ali vdovcem zivel eden od starsev ali bliznjih sorodnikov (sestra, tasca). Ob koncu stoletja so bili ob poroki stevilni pari (nad 50 %) brez starsev, ki so ze umrli, zelo redek pa je bil par, kjer so bili vsi stirje starsi zivi. Vpis v porocno maticno knjigo med drugim navaja tudi rojst­ni kraj in stalno bivalisce zenina in neveste ter poklic obeh. Na zacetku obravnavanega obdobja se je delez zeninov, ki do poroke niso menjavali stalnega bivalisca, gibal okrog 70 %, delez nevest je znasal 50 %. Pri prvih se je omenjeni delez do leta 1930 z manjsimi odstopanji znizeval in dosegel dobrih 6 %. Delez nevest, ki se do poroke niso selile od doma in se ponovno stalno naselile, pa ni konstantno padal oz. narascal. Padati je zacel po letu 1910 in letu 1930 znasal 11 %. Do zacetka 20. sto­letja so fantje in dekleta »migrirali« v mejah rojstne ali sosednje zupnije - iz vasi v mesto ali iz vasi v drugo vas (kmecki de­lavci). Naj navedem nekaj pogosteje navedenih vasi, kamor so mladi odhajali oz. od koder so prihajali: Strazisce, Orehek, Drulovka, Bitnje, Besnica, Predoslje, Kokrica, Mavcice, Pod-brezje, Velesovo, Sencur, Olsevek, Podnart z Lipnisko dolino. Od mest pa se najpogosteje omenja Ljubljana, sledita ji Skofja Loka s Staro Loko in Trzic.Vecji slovenski kraji se omenjajo na zacetku 20. stoletja. Dekleta in fantje so si zivljenjske sopotnike izbrali tudi v mejah zupnije - taksnih parov je bilo 1. 1880 85 %, v nasled­njih letih se je odstotek teh z manjsimi odstopanji znizeval in se sredi 20-ih let dvignil. To je bila posledica priseljevanja in stalne naselitve po prvi svetovni vojni oz. naglega industrij­skega razvoja v 20-ih letih, ko je kranjska industrija zacela zaposlovati ljudi, ki so se priselili iz okolice in oddaljenejsih krajev, kar je povzrocilo pozitivno migracijsko stanje in pove­canje stevila prebivalcev.'7 Kranj - mescanska ohcet 1900-1910, iz zapuscine Jele Holzhaker - Fototeka GM-E 49317 52 Iz popisnic iz leta 1890 sem razbrala, da se je tretjina mladih parov z otroki preselila v Kranj po nekaj letih poroke. Ziveli so v vecdruzinskih hisah, navadno kot podnajemniki. Nova druzina je verjetno z optimizmom zaplula v vsakdanje zivljenje. Vendar je postala realnost veckrat drugacna. Druzin­skega zivljenja se dotikajo ludi maticni listi osnovnosolskih otrok, ki so bili predpisani v zacetku 20-ih let in so jih ucitelji bolj ali manj skrbno izpolnjevali. V njih najdemo tudi naslednje zapise, ki ilustrirajo takratne socialne in gmotne razmere stevil­nih kranjskih druzin:'* SiromaSne razmere, slaba vzgoja. Oce je vdan pijancevanju. Dekle je popolnoma nevzgojeno in prepusceno samo sebi. Mati je pijanka, oce dela v Ljubljani. Ucenka je sirota. Sorodniki se ne menijo zanjo. Bila je v sluzbi pri vec gospodinjah, ker se je vsaka brani zaradi soloobveznosti. Zalostne druzinske razmere. Oce in mati ne zivita skupaj. Mati daje vtis, da podpira deklico v njenih razvadah in napakah. Potuhnjena, lazniva, ocetu krade denar in ga zapravlja. Ukradla uhane in jih zakopala. Se je poboljsala. Zaupam ji dcnarne posle. Oce je nadlezen, slabo vidi. Je tovarniski delavec. Odrasla sestraje ves dan z doma, ker dela v tiskarni. Deklica je sama sebi prepuscena in jo vzgaja cesta. Marjana Zibert: Orisi druiine v Kranju 1880-1929 Ima ocima, ki jo ne ljubi, kar otrok culi. Materinska vzgoja je do bra. Mati ga posilja beracit. Pri tej priliki je decek vec reci ukradel. Redna, zanesljiva in odkritosrcna. Mati, vdova zivi v revsci­ni, skrbno vzgaja hcerko. Razmere zadovoljive. Vzgoja prevec popustljiva. Iz manjsine maticnih listov pa lahko razberemo, da so ugodne socialne razmere ter dobro materialno stanje ugodno vplivali na druzinske odnose, kar se je seveda kazalo tudi pri vzgoji otrok: Starsi zive v ugodnih razmerah in skrbe za vzgojo svojih otrok. Redna, lepega vedenja in zanesljiva, odkritosrcna. Oce vdo­vec, premozen, skrbi za vzgojo otrok. Starsi zive v dobrih razmerah. Vsled zaposlenosti vzgoja deloma pomanjkljiva. Zgornje navedbe nazorno ilustrirajo takratne socialne raz­mere. Revscina v delavskih druzinah je bila velika, se vec je bilo prikrite revscine, ki je prihajala do izraza v soli, ko otroci niso upali povedati, da ne morejo kupiti solskih potrebscin. Raje so rekli, da so barvice pozabili doma. Najrevnejsi so bili v bo­zicnem casu obdarovani z blagom, s cevlji, solskimi potrebsci­nami in sladkarijami, ki so jih darovali kranjski obrtniki in Kranj - druzina dr. Edvarda Savnika ob boiicu 1912, na fotografiji ni mame Olge, roj. Mally, ki je bila hudo bolna -Fototeka GM-SZG 371/22 5J trgovci ter socialne ustanove. Zelo pa so v druzinah trpeli zara­di alkohola. Po prvi svetovni vojni so v solski program uvedli treznostni dan kot dan boja proti alkoholizmu. Ucenci so obljubljali, da ne bodo nikdar posegali po alkoholu. Smrt Zivljenjska pot posameznika, ki se je zacela pod domaco streho, se je v obravnavanem obdobju koncala prav tam. To po­trjuje tudi naslednja opomba iz statusa: Veliko let v Kranju gostovala, malo pred smrtjo domu pripeljana. - Marija, kmec­ka hci iz Primskovega (1807-87). Le nesrece in morebitna zdravljenja v bolnisnici po prvi svetovni vojni so to preprecila. Najvec prebivalcev zupnije Kranj je na prelomu stoletja umrlo v starosti do 15 let (42 %), s 37 % ji sledi starostna skupina nad 51 let, od 16. do 50. leta pa je umrlo 21 % vseh ljudi. Najvec otrok je umrlo od 6. do 12. meseca. Najpogostejsi vzrok za umiranje v tern obdobju je bil tezek porod, od katere­ga si dojencek ni opomogel, potem bozjast, krci ter razlicne oslabelosti in sibkosti zaradi prirojenih napak. Omenjene bolezni so se kot vzroki smrti pojavljali tudi pri starejsih otro­cih, kjer pa so bili glavni vzroki razlicne nalezljive otroske bolezni (ospice, skrlatinka, davica, oslovski kaselj, griza, bron­hitis). Nekaj otrok je tudi utonilo ali umrlo zaradi razlicnih Cez pec neprevidoma pädia in se ubila, le nekaj ur zivela. ­2 meseca stara deklica •• Niz I • • Niz 2 Umrli otroci (do 15. leta) 1880-1909 r~~i Niz 3 121) - hvanredna ostra zima in mokrotna pomlad sta kaj slabo upli­vali na zdravje ucenk. Ucenke so zbolele za nalezljivimi bolez­nimi kakor ospice, influence pljucnico, skrlatico in difterijo. Zaradi te bolezni so nekatere ucenke za stale v napredku. Na porocilu c. kr. okrajnega zdravnika in krajnega solskega nad­zornika dr. Edv. Savnika, je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju z razpisom dne 6. roznika 1905, dalo prekiniti pouk za 10 dni in ukazati, da se temeljito razkuzi doticni razred. - Sola je izgubila eno ucenko. Umrla je 22. vel. travna t. I. Ana Zaplotnik, pridna ucenka prvega razreda.21 Smrt po mesecih 1880-1929 _^_ Nlzi, 430 stevilo mrtvoroj. 0-7dni 8-l4dni IS—30dni 2-6mes. 7-l2mes. 1—2leti 3—5I«1 6-IOIet 11 — 15let starost Na polju se je opekla in za ranami umrla. - 4 letna deklica Nalezljive bolezni so bile veckrat tako obsezne, da so morali zapreti solo. Navadno so se simptomi epidemije zaceli kazati jeseni (pokasljevanje), izbruhnile pa so spomladi. Solska kro­nika kranjske dekliske sole iz solskega leta 1904—05 pravi: Letos zdravstveno stanje uciteljic in ucenk ni bilo ugodno. Ceglenica - otrok na parah, Fototeka GM-NZ404I17 54 Marjana Ziberl: Orisi druzine v Kranju 1880-1929 Vzroki smrti drugih starostnih skupin se v prvi vrsti povezu­jejo s pljucnimi boleznimi (jetika, tuberkuloza, pljucnica, pljucni endem, voda v pljucih). Kot vzroki smrti so se navedeni: srcna kap, mrtvoudnost, crevesni katar, rak, srcna napaka, vodenica, susica, vrocica, vnetje mozganske mrene, starostna oslabelost. Vsako leto sta ena do dve osebi umrli zaradi nesrece (pri delu, s prometnimi sredstvi) ali so si zivljenje vzele same. Prav tako sta skoraj vsako leto umrli ena do dve porodnici. Ce smo ugotavljali za rojstva, da so razporejena enakomer-no vse leto, tega sedaj ne moremo trditi. Umrljivost je bila najvecja v zimskih mesecih - januarja, februarja, marca in decembra. Od aprila do julija je naglo padala in avgusta dosegla nov visek. Smrti po posameznih letih 1880-1929 m , 120 V obravnavanem obdobju je stevilo smrti z manjsimi odstopanji iz leta v leto padalo. Izrazitejsi padec je viden ob primerjavi prvega, drugega in tretjega desetletja 20. stoletja. Takrat je bil tudi presezek rojstev nad smrtnimi primeri. Rojstva - smrti 880-1889 1890-1899 1900-1909 1910-1919 1920-1929 desetletja R S R S R S R S R S Namesto sklepa Strokovnjaki uvrscajo slovensko druzino v srednjeevropski druzinski tip. Danes je to nuklearna druzina, ki jo sestavljata dve generaciji - starsi in otroci. Analiza popisnic iz leta 1890 za Savsko in Kokrsko predmestje jasno kaze, da so tu ze pred sto leti prevladovale nuklearne - enojedrne druzine. Sledi ji razsir­jena druzina z nesorodniki, kot so hlapci, dekle, kuharice, kuharske pomocnice, hisne, sobarice, pestunje, kocijazi, pomocniki in vajenci, s katerimi je bila druzina v dobrih, pri­srcnih odnosih. Na sveti vecer smo prej zaprli trgovino. Pokadili smo hiso in trgovino. Sledi la je slovesna vecer ja. Nato smo odsli v salon, kjerje bil postavljen drevescek. Prisli so tudi posli, ki so dobili trinajsto placo in prakticna darila. Otroci smo z velikim nav­dusenjem in veseljem pripravili pravi /concert. Zaigrali smo Sveto noc in druge bozicne pesmi in s svojim muziciranjem raznezili vse prisotne, srecni pa smo bili tudi sami.12 Razsirjene druzine z ostarelimi sorodniki so bile stevilcnejse na podezelju, ker moramo upostevati, da se je veliko mladih druzin preselilo iz vasi v mesto.21 Matere, tasce in sestre pa so zivele v druzinah, kjer je bil oce vdovec, medtem ko so vdove z otroki druzinsko breme nosile same. Kot podnajemniki so ziveli samski moski in zenske, veckrat tudi po dva, trije ali vec skupaj v »nedruzinskem« gospodinjstvu. Iz popisnic lahko prepoznamo mlade zakonske pare brez otrok, medtem ko pri starejsih parih ostaja dvom, ali so brez otrok ali pa so se njihovi otroci odselili. Pri nekaj parih brez otrok so ziveli necaki. OPOMBE 1 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL). Enota za Gorenjsko Kranj. fond Obcina Kranj, Osnovna sola Primskovo. a.e. 1-4. 2 Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 318-372 ' Vodnik po matifinih knjigah na obmocju SR Slovenije, Ljubljana 1972, 1. zvezek, str. 250-252 4 Iskreno se zahvaljujem g. dekanu Stanislavu Zidarju in Maticnemu uradu Kranj, ki sta mi omogocila vpogled v maticne knjige, ki vsebujejo tudi podal­ke za 20. stoletje. • Etnolog mag. Joze Hudales je v knjigi Od zibeli do groba (Velenje. Ljubljana 1997) prikazal razvoj druzine in njen nacin zivljenja v Saleski dolini od 1784 do 1899. Opredelil je problematiko virov, posplosevanja, umescanja rezulta­tov v slovenska in evropska povprecja. Osnovni pregled razvoja prebivalstva sta podala Fran Zwitter v: Prebivalstvo na Slovenskem od 18. stoletja do danasnjih dni, Ljubljana 1936, in Bogo Grafenauer v: Populacija in agrarno prebivalstvo od srede 18. stoletja do druge svetovne vojne v: Gospodarska in druzbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Za posamezne slovenske kraje (Ljubljana. Maribor. Slovenska Bistrica, Piran...) obstajajo mikrostudije zgodovinarjev ali etno­logov za dolocena obdobja in razlicne Segmente druzinske problematike. Za 20. stoletje pa so najbolj zgledne monografske obravnave etnologije dr. Marije Makarovic. 6 Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 384-426 7 Anton Svetina, Prebivalci v mestu Kranj v letu 1754, Zgodovinski casopis, 37, st. 4, Ljubljana 1983, str. 273-284 * Marko Stuhec, O druzini v Kranju sredi 18. stoletja, Zgodovinski casopis, 37, st. 4, Ljubljana 1983, str. 285-294 " Nadskofijski arhiv Ljubljana (NASLJ), RMK Kranj - sv. Kancijan in tovarisi (odslej Kranj) 1880-1896; Maticni urad Kranj (MU), Kranj - RMK 1896-1924; Zupnijski urad Kranj (ZU) Kranj RMK 1920-1940 "' ZAL - Kranj, fond Obcina Kranj, a.e. 3965, a.e. 3966 " NASLJ, Kranj - Status animarum 1756-1904, 1788-1905 12 NASLJ, Kranj - Status animarum 1756-1904, 1766-1905 "ZAL - Kranj, fond Obcina Kranj, a.e. 3965, a.e. 3966 4 GM, Terenski zapiski - Druzina v Kranju, 10. 7. 1998 ' MU Kranj, Kranj - PMK 1878-1919, 1920-1936 ''GM, Terenski zapiski - Druzina v Kranju, 10. 8. 1999 7 Vlado Valencic, Prebivalstvo na obmocju obcine Kranj, 900 let Kranj, Kranj 1960, str 294-322 "ZAL - Kranj, fond Obcina Kranj, OS Kranj, dekliska sola, a.e. 71 "MU Kranj, MMK 1877-1905, 1905-1935 " NASLJ, Status animarum 1756-1904, 1766-1905 1 ZAL Kranj, fond Obcina Kranj, OS Kranj - dekliska sola, a.e. 71 !GM, Terenski zapiski - Druzina v Kranju, 10. 7. 1998 ' Natancnejso druzinsko strukture podezelja bi lahko prikazala z gostaskimi knjigami (NASLJ), ki mi zal niso bile dostopne. 56 VLADIMIR KNIFIC Lesene sitarske hise v okolici Kranja SHka 3: Lesena sitarska hisa »Pri Fauc« v muzeju ljudskega stavbarstva na Brdu pri Kranju; foto: Knific V., 1999 Vpreteklih stoletjihje bilo v vaseh med Kranjem in Skofjo Loko razsirjeno sitarstvo, /./'. domaca obrt tkanja sit h konjske Urne, ne da bi pri tem sitarji izdelovali tudi obode sit ali celotna sita. Sitarji - tkalci - so od trgovcev prevzemali v tkanje ie ocisceno in obarvano ter urejeno konjsko zimo, stkana sitapa so oddajali istim trgovcem, ki so sita razvrscalipo velikosti, obliki, gostoti, barvnih vzorcih in drugih kriterijih, ki so vplivali na uporabnost in ceno sit.' Z godovinski viri omenjajo ob koncu 16. stoletja tkalsko-sitarski ceh v Kranju, v katerem so bili tudi kmetje iz okoliskih vasi, ki so pozimi, ko ni bilo dela na polju, tkali sita. J. V. Valvasor je leta 1689 v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal: »Bitnje so najvecja vas na Kranjskem, kjer so poveni naseljeni sitarji, ti izdelujejo sita iz konjske zime in se na splosno v rimski drzavi imenujejo sitarji.« Z razvojem zaloznistva, manufakture in trgovine ter s tem povezanim povecanim prome-tom in obsegom tkanja sit so se v vaseh sitarskega dela oprijeli stevilni prebivalci brez svoje obdelovalne zemlje. Tako so na kmetijsko slabsem, mocvirnatem zemljiscu na zahodnem obrobju Sorskega polja, predvsem za Straziscem in v Zgornjih Bitnjah, nastale stevilne kajzarske hise. V stoletjih je v Straziscu nastalo pravo naselje sitarskih his in v franciscejski katastrski mapi iz leta 1826 lahko nastejemo 75 sitarskih his ob 21 malih kmetijah in 33 velikih kmetijah (slika 1). Vendar v preteklosti sitarjev niso steh po stevilu his, temvec po stevilu statev, saj so v po­sameznih hisah imeli vec statev; s tkanjem sit so se ukvarjale celotne druzine. V okolici Kranja je bilo v letu 1763 tristo (300) sitarjev, leta 1844 tisoc sto sedemin­ trideset (1137) sitarjev, leta 1870 je bilo dva tisoc (2000) sitarjev, to pomeni tudi zenit sitarske dejavnosti. Leta 1907 je bilo samo se devetsto (900) sitarjev.2 Sredisce trgovine s siti je bilo v Straziscu pri Kranju. Tu je bilo vec trgovcev in zaloznikov, ki so sprva kupovali konjsko zimo na Kranjskem, kasneje pa so jo uvazali iz Bavarske, Ogrske, Ceske, Slezije, Poljske, Rusije. Kranjska je bila vodilna pri izdelavi sit in zato so straziski trgovci s siti trgovali ne samo po avstrijskih dezelah, ampak domala po vsej Evropi in tudi Ameriki. 57 103 AA AT4 A' A 21A An« AAAA 23 A 2° • 25 127 IL A V . A Ł4 " 23 A 3I A­ AÄ A W A A»®,. ft «AAA •" 100 99 $78 SWfcj /: /Va podlagi franciscejskega katastra iz leta 1827 narejena karta kmetij (oznaka krog), malih kmetij (krog s trikotnikom) in sitarskih his (trikotnik) z oznaceno lego Sempetrskega gradu (sesterokotnik) in cerkvami (kvadrat) v Straziscu; risal: Knific V., 1985, arhiv ZVNKD Kranj 58 Vladimir Knific: Lesene sitarske hise v okolici Kranja Ob koncu 19. stoletja so se na evropskem trgu zacela pojav­ljati sita, stkana iz kovinske zice, kar je povzocilo postopno zamiranje tradicionalnega sitarstva, temeljecega na konjski zimi. Konec domacega sitarstva je sredi tega stoletja povzrocila mnozicna industri jska izdelava sit iz umetnih najlonskih vlaken. Z zamiranjem sitarstva in ob socasnem zaposlovanju nek­danjih sitarjev v novo nastalih tekstilnih tovarnah v Kranju, Skofji Loki in ob novih tehnologijah gradnje his ter ob spre­menjenih bivalnih, stanovanjskih razmerah minulega stoletja, predvsem v njegovi drugi polovici, se je zacelo zmanjsevati stevilo starih sitarskih his. Katarina Kobe-Arzensek je leta 1967 predstavila obsezen strokovni zgodovinski oris sitarstva na Gorenjskem; med drugim je zapisala:' »Danes nas na sitarstvo spominja le nekaj sitarskih hisic. Najoriginalnejsa iz leta 1740 v Straziscu - Benedikova ulica 22 a, last Rajka Kriznarja, je po zaslugi Gorenjskega muzeja in Zavoda za spomenisko varstvo v Kranju zascitena. Tudi okoli VZHOBV» W« M TiOTttS IhHllUt* Slika 2: Vhodna stran in tloris s slamo krite lesene sitarske hise »Pri Fauc«, Benedikova 22 a (Tominseva 52), Strazisce; 200 sitaric in sitarjev se zivi in... Z vsakim le torn je manj zivih pric te dejavnosti. Ko bodo pomrli poslednji sitarji, bo sitarstvo dokoncno stopilo v zgodovino.« Zavod za spomenisko varstvo v Kranju je leta 1964 zelel na kraju njenega nastanka spomenisko urediti in muzejsko opremi-ti leseno sitarsko hiso »Pri Fauc«, Strazisce, Benedikova 22, pare. st. 236 k. o. Strazisce (slika 2). V ta namen bi bilo potreb-no hiso izprazniti in stanovalce preseliti v drugo stanovanje, zato so se zaceli pozgovori o odkupu zemljisca s sitarsko hiso in v soglasju z lastnikom je bila izdana odlocba za gradnjo nove nadomestne stanovanjske hise v sosedstvu stare hise. Med dogovarjanem za odkup stare hise pa je ze nastajal obeinski urbanistieni naert za ureditev cestnega prometa v Stra­ziscu pri Kranju s predvideno gradnjo t.i. Krozne ceste, ki naj bi potekala tudi prek zemljisca, na katerem je stala omenjena »muzejska« hisa, zato zemljisca s sitarsko hiso niso odkupili. Da bi zanameem vendarle ohranili to staro sitarsko hiso, je zavod predlagal prestavitev stavbe na novo »muzejsko« loka­cijo v sosedstvo nekdanje sitarske manufakturne Matajceve hise v Straziscu. Kasneje je bila predlagana tudi lokaeija pri Sem­peterskem gradu pod Smarjetno goro, kjer naj bi nastal lokalni muzej sitarstva. Odkup stare sitarske hise Benedikova 22 se je odmikal iz leta v leto, vse do leta 1979, ko je bila hisa po petnajstih letih dogo­varjanja, predvsem pa zaradi zacetka gradnje Krozne ulice, odkupljena, kljub temu da se ni bilo pridobljeno ustrezno zemljisce, kamor naj bi prestavili »muzejsko« sitarsko hiso. Jeseni leta 1979 je bila izdana direktiva za prestavitev sitarske hise Benedikova 22 a, tedaj Tominceva 52, na lokaeijo drzavnega protokolarnega posestva Brdo pri Kranju.V letu 1980 je bila sitarska hisa v grobem, tesarsko postavljena na travnik nad jezerom sredi obseznega gozda drzavnega posestva. Po smrti predsednika Tita, zanj naj bi bila prestavljena sitarska hisa urejena, so bila ureditvena dela prekinjena, kasneje pa zaradi zapletenih protokolarnih postopkov dostop do hise skoraj ni bil mogoc. V zadnjem desetletju so se v drzavi Sloveniji, protokolarne razmere spremenile in zavod poskusa na posestvu Brdu pri Kranju urediti muzej ljudskega stavbarstva.4 V okolici sitarske hise na Brdu se je zavod dogovoril za vecje zemljisce in ga tudi ogradil z zieno ograjo, vendar zaradi de­nacionalizacijskih in drugih postopkov ni moc opredeliti na­membnosti in urediti lastnistvo zemljisca. Na obravnavanem muzejskem obmoeju stoji le sitarska hisa Benedikova 22 a iz Strazisca pri Kranju5 (slika 3). Hisa je lesena, brunasta, pritlicna, nepodkletena, triceliena stavba. Osrednji bivalni prostor je »hisa«, t.j. kvadratna soba, leta 1975 narisali studenti arhitekture: HumarJ., Gogala./., Gustin Z, katere obodne stene so sestavljene iz polbrun, ki so zlozeni drug arhiv ZVNKD Kranj nadrugem in trdno vezani v vogalnih spojih. Strop je sestavljen iz mocnih tesanih, tesno prekrivajocih se desk, polozenih prek osrednjega stropnega trama. Sitarska hisa ima dve taksni, med seboj odmaknjeni brunasti sobi, prostor med njima je opazen z deskami, tako da je nastal dodatni, tretji prostor, t.i.veza, ki veze prostore v stavbo vzdolznega tlorisa. V vezi, na sprednji, vhodni strani so vhodna vrata, na zadnji, hrbtni strani zadnja vrata, na levi strani od vhoda vodijo vrata v »hiso«, na desno v »hram«, v kotu med njima pa strme stopnice vodijo na pod-stresje pod dvokapno slamnato streho. Stavba je v celoti lesena, razen v kotu veze, kjer je iz kamna zidana stena s kuriscem za lonceno pec v »hisi«. V vezi, nad kuriscem, je manjsi maltni obok, ki je zaustavljal pot zarecim iskram proti slamnati strehi. Ta obok, ki sega le do zadnjih vrat oziroma do polovice sirine veze, hkrati opredeljuje velikost pre­proste odprte erne kuhinje brez dimnika. Dim iz peci se je nekoc dvigal skozi siroke reze med stropnimi deskami nad vezo in se valil po podstresju; v slamnati strehi nad vhodom je bila pol-krozna Una »za vleko« dima. V »hisi«, v osrednjem bivalnem in delovnem prostoru v stav-bi, je v kotu, takoj za vrati, loncena pec, v kateri so vsak dan kurili, kuhali, pekli hrano in hkrati ogrevali »hiso«. Loncena pec s kuriscem v vezi je v »hisi« le prislonjena, prizidana do tramov lesene stene. Tako nam naknadno vgrajena pec v ze zgrajeno leseno »hiso« dokumentira eno od zelo zgodnjih stopenj v raz­voju lesenih (sitarskih) his pri nas. Letnica 1740 na stropnem tramu v »hisi« izpricuje cas nastanka te kajzarske sitarske hise. V »hisi«, v kotu pri peci oziroma pri oknu ob leseni zadnji steni, so nekoc stale sitarske statve, tako da je sitar delal v bli­zini tople peci in hkrati blizu okna, da je imel pri tkanju osvet-Ijeno tanko zimo na statvah. V kotu nasproti peci je jedilna miza s stoli in klopjo, v vogalu nad mizo je bilo hisno razpelo z »Bohcem«, zato so ljudje ta del »hise« poimenovali kar »boh­kov kot«. V »hisi« so se vidni ostanki prvotnih malih kvadratnih oken, ki so bili v visino izrezani le do polovice dveh sosednjih brun tako da izrezi za okno niso prevec oslabili brun oziroma nosil­nosti lesene stene. Mala okenska odprtina se je zapirala s pre­micnim zastekljenim okencem ali s premieno descico, ki ju je bilo moc »na smuk« potisniti v izdolbeni rezi v leseni steni levo in desno od okenske odprtine. Kasneje so na mestu manjsih, prvotnih oken vgradili neko­liko vecja okna, ki po visini segajo prek treh sosednjih brun, ki so tako razrezana na krajse kose, s tern pa je zmanjsana nosil­nost lesene stene. Da bi ohranili nosilnost stene, je vsako vecje okno izdelano z mocnejsim lesenim okvirom, ki je vgrajen v okensko odprtino. Okno se zapira z dvema zastekljenima okenskima kriloma, na zunanji strani zapira okno tudi lesena polknica. V Faucevi »hisi« so tri okna na vhodni in tri okna na celni strani, na hrbtni strani sta le dve okni, saj mesto, kjer naj bi bilo tretje okno, zavzema loncena pec. »Hram«, sosednji prostor ob vezi, je bil prvotno enoten pro­stor, zgrajen iz brun. Prostor ni bil ogrevan s pecjo, v njem so shranjevali obleko in drugo opremo, predmete ter zivila. Prostor so ob koncu 19. stoletja pregradili z leseno steno in tako prido­bili se eno bivalno sobo (»stibelc«). To nam prikazuje risba tlorisa stavbe iz letu 1965, hkrati je iz risbe razvidno, da je del zadnje, hrbtne stene zidan (slika 2). Te mlajse spremembe oz. dopolnitve so bile ob »muzejski« prestavitvi stavbe odstranjene in »hram« je bil rekonstruiran v prvotni velikosti. V »hramu« sta ohranjeni dve mali okenci na vhodni strani, na celni in na hrbtni strani je ohranjeno eno oziroma dve vecji, kas­neje vgrajeni okni. Strop v »hramu« je sestavljen iz mocnejsih desk, polozenih prek osrednjega stropnega trama. Tla v »hisi«, v »hramu« in v vezi so bila sprva iz steptane zemlje, kasneje so bile nad zemljo, prek »leg« polozene deske, le v vezi, pri kuriscu peci, je bila na zemljo polozen opecnati tlakovec. Podstresja nikoli niso uporabljali za bivanje ali tkanje, saj se je dim iz peci dvigal pod streho. Zadimljeno podstresje je bilo primemo za shranjevanje suhega sadja in zita v lesenih skrinjah, predvsem so tu odlagali poskodovane, neuporabne predmete, pohistvo, orodje in les. Dandanes je na podstresju sitarske hise na Brdu zlozenih le nekaj rzenih otepov za sprotno vzdrzevanje slamnate strehe. Slika 4: Precni prerez lesene sitarske hise »Pri Sigarju«, Tominceva 48, z vpisanimi stevilkami posameznih brun in tramov: risba Klernencic A., 1981, Arhiv ZVNKD Kranj 60 Vladimir Knific: Lesene silarske hise v okolici Kranja Ob nadaljevanju gradnje Krozne ulice v Straziscu je bilo leta 1981 predvideno tudi rusenje lesene sitarske hise »Pri Sicarju«, Tominceva ulica 48, pare. §t. 240/2 k. o. Strazisce. Zavod je predlagal prestavitev stavbe na zemljisce pod Smarjetno goro, kjer je po obeinskih urbanistienih naertih predvideno obmoeje za lokalni muzej na prostem v naravnem okolju in v sosedstvu arheoloskih gomil, Sempetrskega gradu z grajsko kapelo ter zgodovinskih spomenikov iz zadnje vojne.'' Za prestavitev hise je bilo iz sklada splosnega ljudskega pre­mozenja pridobljeno zemljisce nad kapelo pri Sempetrskem gradu. Sitarska hisa Tominceva 48, ki je bila ze desetletja nenaseljena, je bila arhitekturno dokumentirana. Pred podira­njem hise so bili ostevileeni vsi leseni konstrukeijski deli stavbe (vec kot 350 stevilk). Vsak ostevileeni del je bil vpisan v ustrez­ni arhitekturni posnetek hise (slika 4), tako da je bilo mozno hiso na novi muzejski lokaeiji ponovno sestaviti. Hisa To­minceva 48 je triceliena, vendar ima v primerjavi s starejso »Faucevo hiso« iz leta 1740 nekatere razvojne stavbne dopol­nitve. Obok nad erno kuhinjo sega cez celotno sirino veze, ki je nekoliko ozja, tako da nekoliko daljsa bruna vhodne stene »hrama« segajo do vhodnih vrat v vezi. Loncena pec v »hisi« ima poleg stene s kuriscem v vezi zidan tudi hrbtni del peci, ki je vrinjen v zadnjo leseno steno stavbe. Hisa nima letnice postavitve. Ob podiranju stavbe, pri razstavljanju brun, so bili v t.i. bohkovem kotu, v posebni vdolbinici v vogalnem spoju spodnjega hrastovem tramu (slika 5) najdeni sakralni magijski zascitni predmeti: trije krizi (slika 6) in pet svetinjic, ki so bili tja darovani med gradnjo hise. Spomenisko urejeno in muzejsko opremljeno sitarsko hiso Tominceva 48 so odprli v muzejskem obmoeju pri Sempe­trskem gradu 17. junija 1983. Hisa je ostala muzejsko oprem-Ijena samo nekaj dni, potem so bili sitarski predmeti (statve, Slika 5: Tominceva 48: detajl vogalnega spoja bruna st. 1 z vdolbinico, v katero so ob zacetku gradnje hise dali magijsko zascitne predmete za varovanje hise; foto: Knific V. ,1982, arhiv ZVNKD Kranj »kozu s knofi«, nicalnik, skrinje, sopi zime, stkana sita, drobni predmeti kuhinjske in jedilne ter hisne opreme, slike itd) vrnjeni v zbirko Gorenjskega muzeja v Kranju. »Muzejska« hisa je ostala prazna, brez oskrbnika in brez ustrezne namembnosti. Hisa sameva ze skoraj dve desetletji in je vse bolj prepuscena sama sebi oziroma nasilnim noenim »obiskovalcem«, ki so unicili lonceno pec, vsa vrata in okna, mizo, klopi, skrinjo, stop-nice in drugo hisno opremo in celo stresno kritino. Zemljisce, na katerem stoji »muzejska« sitarska hisa Tomin­ceva 48, je bilo po denacionalizacijskem postopku vrnjeno nekdanjim lastnikom Sempetrskega gradu, ki skupaj z zavodom pripravljajo program za prihodnjo namembnost gradu, kapele in tudi »muzejske« sitarske hise.7 V letu 1991 je bilo potrebno z gradbisca Krozne ulice v Stra­ziscu odstraniti se tretjo leseno sitarsko hiso, »Pri Sigarju«, Slika 6: Tominceva 48: koscen kriz (visina 3,9 cm) in mali medeninasti kriz (visina 3,9 cm) ter veeji medeninasti kriz (visina 5,5 cm) za sakralno magijsko varovaje hise: risba Lunder K. D., Ljubljana 61 ni datirana z Ietnico, bruna so premazana z odpadnim strojnim oljem, v stavbi so le posamezni predmeti, ki bi jih pred porusitvijo stavbe lahko izbrali za muzejsko zbirko. Na dvoriscu pred hiso je globok vodnjak. Leta 1996 je bilo izdano zavodsko soglasje za gradnjo novo­gradnje na mestu stare lesene sitarske hise Zlatnarjeva pot 2, na zemljiscu s pare. st. 90 k. o. Strazisce". Leta 1999 je bila zaradi gradnje nadomestne stanovanjske hise porusena sitarska hisa »Pri Krulc« ali »Pri Smon«, Rozna 7 (Benedikova 32), pare. st. 15 k. o. Strazisce12 (slika 9). Stavba je bila izjemna med lesenimi sitarskimi hisami, saj je imela hisni tloris na kljuc: v stavbno celoto sta bili zdruzeni lesena pritlicna sitarska »hisa« z vezo na JV strani in sitarska »hisa« z vezo na SZ strani. V sticiscnem vogalu obeh stavb je bil zidan hlev, nad njim iz brun zgrajena »hisa«, kjer so bili bivalni prostori za pod-najemnike - sitarje. Nadstropje nad »hiso« ob cesti je bilo opazeno z deskami, tu je bil prostor za susenje zime in druga pomozna sitarska dela. Ob cesti so bila bruna »hise« ometana, Slika 7: Tominceva 50, »Pri Sigarju«, celna stran sitarske hi.se, zgrajene leta 1735: risal A. Seligo, S. Vojicic, 1991, arhiv ZVNKD Kranj Tominceva 50, pare. st. 241 k. o. Strazisce (slika 7). Tudi ta lesena stavba tricelicnega tlorisa je bila najprej arhitekturno dokumentirana, tako da je bilo moc pred podiranjem ostevilciti vse lesene konstrukcijske dele stavbe. V celoti je bila ohranjena le lesena »hisa« z Ietnico 1735 na stropnem tramu, veza s crno kuhinjo in sosednji »hram« sta bili ze preurejeni z zidanimi stenami v kuhinji, vezi, spalnici, kopalnici. To stavbo naj bi prestavili poleg »Fauceve« sitarske hise v nacrtovani muzej Ijudskega stavbarstva na Brdu pri Kranju, vendar zaradi neure­jena lastnistva zemljisca ni bilo mogoce pridobiti gradbenega dovoljenja za postavitev te »muzejske« stavbe. Ostevilcena bruna stare stavbe so na zemljiscu, predvidenem za »muzejsko« postavitev, med vecletnim skladiscenjem pod zasilno streho strohnela.* Z vednostjo in soglasjem zavoda so lastniki zaradi gradnje novih, nadomestnih stanovanjskih his porusili nekaj lesenih starih, za stanovanje neprimernih sitarskih his. Leta 1978 je bila zaradi nadomestne gradnje na pare. st. 31, 32 k. o. Strazisce porusena stara lesena sitarska hisa Zlatnar­jevast. 12." Leta 1984 je bilo izdano zavodsko soglasje za gradnjo nadomestne stanovanjske hise na zemljiscu s pare. st. 15/1, 215 k. o. Strazisce. Stara hisa na Skokovi 1 (prej 11)je se vedno ohranjena ob novogradnji1" (slika 8). Stavba je tricelicnega tlorisa, »hisa« s stirimi okni na vhodni in s stremi okni na celni strani ter »hram« sta zgrajena iz polkroznih brun, vhod v vezo je opazen z deskami, na hrbtni strani veze in pri peci v »hisi« je stena zidana. Stara hisa ni arhitekturno dokumentirana, stavba tako da je pritlicje imelo videz zidane hise, nadstropje pa je bilo leseno. V Straziscu in Zgornjih Bitnjah so dandanes ohranjene naslednje lesene sitarske hise: Stavba na Gasilski 22, »Pri Pahorju«, je se namenjena za bivanje in pri tern ohranja prvotno zasnovo »hisa« s tremi okni in »hram« z dvema oknoma sta zgrajena iz brun, veza med njima je zidana in posodobljena. Stavba stoji ob osrednji Delavski cesti, zato je ta hisa najbolj vidna, opazna izmed vseh sitarskih his v Straziscu. .1 ^u^ ^^ *^fr '"' l^^k AÜÜ »A -.-li T H ^> ^ESM.-^: •-: WM 1 '"Kit-, Sal nr *i* .,:k ®^ Hfe: Slika 8: Novo izpodriva staro: naclomestna gradnja, Skokova ulica 1(11), Strazisce; foto: Knific V.,junij 2000, arhiv ZVNKD Kranj 62 Slika 9: Nekdanje nadstropne sitarske hise »Pri Krulc« ali »Pri Stnon« od leta 1999 ni vec na Benedikovi 32 niti ne na Roini 7 v StraiiSäu; foto: Knific V., 1979, arhiv ZVNKD Kranj Stavba na Psevski 40 je pritlicna lesena, a ometana in vzdrze­ vana, posodobljena ter naseljena sitarska hisa, ki je skrita sredi mnogih sosednjih novih stanovanjskih his. K leseni sitarski »hisi« Psevska 18, »Pri Buc«, je bila v pre­ teklosti dodana zidana »kamra«, »hram« je bil preurejen v mi- zarsko delavnico, veza je prezidana, tako da je v tej nenaseljeni stavbi komajda se prepoznati staro sitarsko stavbo. Lesena bruna so ponekod ze zamenjana z opeko, drugje so bruna ometana tako, da ima hisa zidan videz. Lastnik ima v sosednji nadomestni hisi druzinsko zbirko sitarskih pripomockov in opreme ter tkana zimnata sita. Na dvoriscu je globok vodnjak, eden izmed petih vodnjakov, pri katerih so se v preteklosti oskr­ bovali z vodo sitarji v Straziscu. Sredi sadovnjaka in med sosednjimi novimi hisami je skrita sitarska hisa »Pri Jostarju«, ki je datirana z letnico 1772 na stropnem tramu v »hisi«. V »hisi« je zeleno loscena loncena pec, ki je prislonjena k leseni brunasti obodni steni. Kurisce peci je v vezi in nad zrelom peci je kamnit nadstresek, nad njim pa se iz sibja pleten in z malto ometan obok. S tem je bil preprecen ' dvig isker do slamnate strehe. Danes je streha krita s cementni-mi stresniki - »spicaki«. V »hisi« so se ohranjeni ostanki starih oken »na smuk«, ki so manjsi od kasnejsih oken. Zaradi povecave oken je bila nosilnost sten tako oslabljena, da so brunaste stene ojacene s pari podpornih hrastovih stebrickov. Vladimir Knific: Lesene sitarske hise v okolici Kranja Veza je opazena z deskami, nekoliko daljsi »hram« je zgrajen iz tesanih tramov. K celni strani »hramu« je dodana se ena, mlajsa lesena »hisa«, ki pa je ometana, podkletena in krita s skriljem. V sadovnjaku ob hisi je globok vodnjak. Sitarska hisa »Pri Jostarju« je urejena za bivanje, redno in strokovno vzdrzevana in skorajda »muzejsko« opremljena s starimi sitarskimi pred­meti in hisno opremo preteklih stoletij ter je tako najbolj ohra­njena in urejena stara lesena sitarska hisa pri nas. Stavba Zgornje Bitnje st 80, »Pri Bicku«, kratko »Pri Bck«, je stara nenaseljena sitarska hisa brez vrezane letnice na strop­nem tramu v hisi, a podobnega tlorisa in gradnje kakor Fauceva hisa iz Strazisca. Zal so bruna zaradi blizine potoka in slabe slamnate strehe v preteklih stoletjih slabo ohranjeni in se je strop v »hramu« ze podrl. V vezi je zanimivo kurisce peci s kamnitim nadstreskom pod ravnim stropom, ki je ometan samo od vrat v »hiso« do veznih vrat. V »hisi« je ohranjena zeleno loscena loncena »kahlasta« pec, ki je prizidana k obod­nim brunom. V »hisi« so ohranjeni ostanki malih oken »na smuk«, prek njih so vgrajena vecja okna z zastekljenimi krili in lesenimi polknicami. Na zadimljenem, crnem podstresju in v »hisi« je se nekaj starih poskodovanih predmetov; nujno bi bilo stavbo fotografsko in arhitekturno dokumentirati, saj je velika nevarnost, da se zrusi. Zgornje Bitnje 61 je lesena sitarska hisa, ki ima na hrbtni strani dodano leseno »kamro«, pri vezi je dodan lesen svinjak. Stavba je datirana z letnico 1837, pec v »hisi« je vrinjena v steno »hise«. V »hisi« in »hramu« so ohranjeni ostanki oken »na smuk«, na njihovem mestu pa so vgrajena le nekoliko vecja okna. Vsaka stena ima tri okna. Dve okni v »hramu« sta se prvotne velikosti. Hisa je nenaseljena, v njej je nekaj posko­dovane hisne opreme. Stavba Srednje Bitnje 34, »Pri Frck«, ima leseno »hiso« in leseno kamro, k zidani vezi je prizidan hiev. Hisa je na tramu v »hisi« datirana z letnico 1827. Stavba Zgornje Bitnje st. 65, »Pri Jurck« (starejse »Pri Van-gerl«), ima leseno le »hiso«, veza z ozkimi kamnitimi stopni­cami na podstresje je zidana in je s precnim lokom locena od crne kuhinje, ki ima kamnit obok. Zidan je tudi »hram«. Zidani del stavbe, s klesanim kamnitim polkroznim glavnim portalom in kamnitim portalom vrat na hrbtni strani, je ometan in okrasen s »sivanimi« vogali in naslikano borduro z viticami. »Hisa« je brez stropnega tramu, saj so takoj po vojni strop utrdili z zelez­nim nosilcem, ostresje pa postavili na Zidane vogalne slope. Stavba je nenaseljena, v njej je nekaj sitarske in hisne opreme ter nekaj neuporabnih industrijskih predmetov. Obodne stene »hise« so mocneje poskodovane, a bi bilo zaradi slikovite celote stavbo smiselno obnoviti. Stavba Sutna st. 22, pare. st. 3013/1 k.o. Zabnica, ima leseno »hiso« in kamro, poleg zidane veze je zidan tudi hiev na mestu nekdanjega hrama. Stara sitarska hisa ni datirana z letnico, sedaj prazna stavba je zaradi gradnje nadomestne stanovanjske hise predvidena za rusitev. Poleg lesenih sitarskih his je potrebno, predvsem zaradi njenega pomena za sitarstvo v Straziscu in okolici, omeniti tudi zidano manufakturno Matajcevo hiso, Jernejeva ul. 8 (slika 10). Nadstropna zidana Matajceva hisa je s svojo velikostjo in dvig­njeno, s skriljem krito streho nad podstresjem, prirejenim za urejanje in susenje zime, izstopala iz sosedstva lesenih sitarskih his v Straziscu in okolici. S propadom sitarstva na prelomu dvajsetega stoletja in zara­di socasnih novih stanovanjskih in bivalnih zahtev stare sitarske lesene hise niso vec ustrezale potrebam novih casov. Mnoge Slika 10: Matajceva hisa ali nekdanja sitarska manufakturna hisa v Straziscu; foto: Knific V.Junij 2000, arhiv ZVNKD Kranj sitarske hise so bile porusene, da so pridobili prostor za gradnjo nove hise, stevilne druge so svojo podobo spreminjale postopno. Le malo sitarskih his se uporabljajo v stanovanjske namemne, vecina med njimi je namenjenih za pomozne, odlagalne, skladiscne prostore, ropotarnice za spravilo orodja in materiala ali kot drvarnice in garaze. V zadnjih desetletjih izginjajo stare sitarske hise, kakor postopno izginja tudi spomin na nekdaj tako pomembno sitarsko dejavnost v Straziscu in sosednjih vaseh. Upajmo, da bodo spomin na sitarstvo ohranjevale vsaj posa­mezne spomenisko urejene in muzejsko opremljene sitarske hise, ki nam jih bo uspelo resiti pred unicenjem. Cas je mogocen mojster, ki postavlja stvari na pravo mesto in lahko tudi starim hisam da novo vrednoto. OPOMBE 1 Janko Jovan, Domace obrti na Kranjskem, IV. Sitarstvo, Dom in svet, Ljubljana 1903, p. 611-616 2 Katarina Kobe-Arzensek, Sitarstvo na Gorenjskem (zgodovinski oris), Ljubljana 1967, p. 30-34 3 Ibid, p. 54 "Silvester Gaberscek, Muzej na prostem na Brdu pri Kranju, Varstvo spomenikov, Ljubljana 1992, str. 180-181 1 Arhiv ZVNKD v Kranju, spisi st. M8/1964,1-23/1965,1-19/1966,1-1/1973, I-I47/1975, II-2/1975, 1-221 /1976, 1-327/1977, 1—437/1978, 1-177/1979, 1-244/1980, 'Vladimir Knific, Muzej na prostem v Straziscu pri Kranju, VS XXXI, Ljubljana 1984, p. 79-82 'Arhiv ZVNKD Kranj, spisi St.: 1-153/1981, I-I49/I982, 1-19/1983, 1-31/1985,1-19/1991,1-535/1992,1-1125/1999 'Arhiv ZVNKD v Kranju, spis St.: 1-52/1988, 1-183/1991, 1^55/1994, 1-519/1995,111-33/1996 'Arhiv ZVNKD Kranj, spis U. 1-207/1978 "'ZVNKD v Kranju, spis §t. 1-50/1984 " Arhiv ZVNKD v Kranju, spis st. 1-191/1996 12 Arhiv ZVNKD Kranj, spis st„ I-l 115/1998) 64 DAMJANA PECNIK Tlorism stavbni razvoj zupnijske cerkve sv, Kancijana v Kranju SHka 1: Poskus rekonstrukcije tlorisa najstarejse cerkve v Kranju (po A. Valicu in M. Sagadinu) Kranjska zupnijska cerkevje osrednji spomenik poznogotske arhitekture na Gorenjskem. Povrsen opazovalec, ki ne pozna njene stavbne zgodovine, bi na prvi pogled rekel, da je cerkev sv. Kancijana idealen primer gotskega stavbarstw. Osnovno tlorisno shemo kranjske cerkve dolocajo: kor, ladja, zahodni zvonik in oba stranska prostora ob koru, kapela ob severni in nadstropna zakristija najuzni strani prezbiterija, ki dajeta vtisprecne ladje. K ranjska prazupnija je bila kot ena najstarejsih na Gorenjskem ustanovljena ze v 10. sto­letju1 in prva predhodnica danasnje zupnijske cerkve je stala ze konec 5. ali vsaj na zacetku 6. stoletja.2 Rekonstruiran tloris prve, najstarejse cerkve je sestavljen iz osrednje cerkvene ladje z vhodno lopo na zahodni strani, dvema stranskima prostoroma na severni strani in oktagonalnega objekta s polkrozno apsido, ki je s prehodom povezan z ladjo (sl. 1). Kako je bil oblikovan vzhodni, oltarni del, ne vemo. Na podlagi primerjalnega gradiva Iahko samo domnevamo, da je slo za polkrozno zakljuceno apsido. Najstarejsa dokumentirana cerkev v Kranju je bila porusena med vpadi Madzarov, t.j. konec 9. ali na zacetku 10. stoletja.1 Prvotna cerkev je dobila naslednico v 2. polovici 10. stoletja, v casu ponovnega priza­devanja oglejske nadskofije za povrnitev svojega vpliva juzno od Drave. To ozemlje je tedaj cerkvenopravno sicer se sodilo pod oglejsko nadskofijo, vendar je v tem casu zacela vse bolj prevladovati civilnoupravna moc germanske fevdalne oblasti. J. Hler povezuje gradnjo druge cerkve z ustanovitvijo pomadzarske prazupnije v Kranju.4 Ta druga cerkev naj bi bila v rabi vse do zacetka 15. stoletja. Druga cerkev posnema v tlorisu skoraj v celoti prvo stavbo, razlika je le v dol2ini; k enoladijski cerkvi, ki je ponovila tlorisno zasnovo osrednje ladje najstarejse cerkve, je bila na zahodni strani prislonjena vhodna lopa, na vzhodni pa prezbiterij neznane oblike in velikosti. Stranski prostori niso bili arheolosko dokazanF (sl. 2). Slika 2: Poskus rekonstrukcije tlorisa druge cerkve v Kranju (po M. Sagadinu) Druga cerkev je bila ocitno kar nekaj stoletij osrednji cerkveni objekt v Kranju, in sicer z manjsimi spremembami, vse do zacetka gradnje gotske cerkve. Skoraj nie ne vemo o njeni stavbni nadgradnji ali o morebitnih kasnejsih prezidavah v 12., 13. in 14. stoletju. Lahko samo domnevamo, da so drugo cerkev po fazah porusili med gradnjo gotske cerkve, njen gradbeni material pa uporabili za novogradnjo. Na to moznost morda opozarjajo ostanki kamnoseskih elementov (poslikani kosi reber in sklepnik), ki so jih pri poglabljanju nis za spovednice nasli v notranjem severnem zidu ladje leta 1934." Leta 1413 (1413 29/10 AS) se omenja gradnja prezbiterija7 (si. 3). S to letnico lahko casovno opredelimo zacetek gradnje ali obdobje preoblikovanja obstojece gotske stavbe zupnijske cerkve v Kranju. Prezbiterij ali t. i. dolgi mescanski kor je znacilen got-ski stavbni tip, ki na splosno predstavlja skoraj poglavitni ele­ment domacega gotskega stavbarstva vse do sredine 15. stoletja. Dolgi kor ali prezbiterij, kot nov stavbni tip z doloceno prakticno in estetsko funkcijo, uveljavi gotsko pojmovanje cerkvenega prostora pri mescanski cerkveni arhitekturi. Prezbiterij je samo- Slika 3: Dopolnitev starejse cerkvene ladje s dolgim komm ali prezbiterijem na vzhodni strani (ok. 1413) stojno dopolnil starejso cerkveno ladjo na njenem vzhodnem delu in v notranjscini ustvaril mocan svetlobni kontrast med starejso, nizjo in temacno ladjo in novim, svetlim prezbiterijem. Poznejsi prizidki iz 19. stoletja na severni in juzni strani prezbiterija so zal zabrisali jasnost prvotne zasnove in danes na zunaj dajejo vtis, da ima cerkev precno ladjo ali transept. Leta 1433 omenjajo zvonik in zvonove (campana, campanile, (NB Cod. 4139, 307-308), to pomeni, da je bil zvonik zgrajen ze pred tern casom. Na podlagi izraza kampanile* (it. campanile) lahko sklepamo, da je bil zvonik zgrajen kot samostojen objekt pred tedanjo enoladijsko cerkveno stavbo (si. 4). F^ ^ VM\T / W \\f •. it/ Slika 4: Pred letom 1433 cerkev na zahodni strani dohi nov zvonik Z gradnjo prezbiterija in zvonika je bila cerkev prostorsko omejena v glavni vzdolzni osi na vzhodni in zahodni strani. Povecava cerkve je bila tako mozna samo se v precni smeri, in sicer z razsiritvijo ladje na severni in juzni strani. Z gradnjo nove, vecje in visje ladje so zaceli ok. leta 1430", verjetno na severni strani. Predhodno so odstranili ostanke zidov stranskih prostorov najstarejse cerkve, in to do nivoja zemlje. Sele potem so nad ostanki najstarejsega zidu, in sicer 20 cm proti jugu, zaceli graditi nov severni zid danasnje cerkve. Ostanke naj­starejsega zidu pod zidom danasnje cerkve je arheolog A. Valic po prvih arheoloskih izkopavanjih opredelil kot podtemeljni zid gotskega zidu. Vendar je arheolog M. Sagadin pri kasnejsih izkopavanjih ugotovil, da juzna stena nima podobnega pod-temeljnega zidu in zapisal, da gotskih zidov verjetno niso pose-bej podtemeljevali."' Na podlagi zgoraj omenjenega zamika zidu lahko sklepamo, da severni zid cerkve iz 15. stoletja zgolj nakljucno stoji na ostankih zidu najstarejse cerkve. Lega severne stene gotske cerkve je bila predhodno nacrtovana in dolocena, ne oziraje se na ostanke starejsega zidu. Kot izhodisce siritve cerkve je bila upostevana obstojeca razdalja med prezbiterijem in zvo­nikom. Ta dimenzija je predstavljala maksimalno sirino ladje, pri kateri je bilo ohranjeno modularno razmerje vzdolznega tlorisa. Nova severna stena ladje je bila prvotno nizja, to nam dokazuje dvoje nizkih gotskih oken, ki so ju leta 1971 odkrili ob gradbeno konservatorskih delih na fasadi cerkve. Zazidani okni sta nekoli­ko vecji od nizkega okna, ki na severni in juzni strani osvetljuje prostor pod pevskim korom. Na severni steni je bil tudi stranski vhod, ki so ga konec 19. stoletja zazidali, vendar je se viden v strukturi zidu. Opazen je stik med robovoma stene in zazidanim 66 Damjana Pecnik: Tlorisni stavbni razvoj tupnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju vhodom; desno od vhoda je ohranjena manjsa vdolbina, morda kropilnik." Priblizno visino tedanje severne ladje nakazuje obsto­jeci zidni venec in visina obeh zazidanih oken. Novozgrajena stena je morala biti nizja od severne stene obstojece cerkve in je bila priblizno 4,5 m odmaknjena od nje. Nizja je morala biti vsaj toliko, da so stresino nad novo pridobljenim prostorom pod ustreznim naklonom prikljucili na obstojeco stresino ali pa je bila nova stena toliko nizja, da je bila stresina le prislonjena k severni steni obstojece druge cerkve. Morda je cerkev v tej fazi imela bazilikalen videz. Da bi pri siritvi ladje dosegli vzdolzni tlorisni znacaj cerkve, so novi severni zid podaljsali do zvonika. Tako je nizka, dolga severna stena se bolj poudarjala zunanji bazilikalni videz cerkve. Glede na to, da sta bila nizki, starejsi okni najdeni samo na sever­ni steni, najuzni pa ne, je po analogiji simetricne gradnje mogoce predpostaviti, da se je siritev cerkve zacela najprej na severni, sele po spremenjenem arhitekturnem nacrtu gradnje pa tudi na juzni strani. Med letoma 1430 in 1442 so bili verjetno ze postavljeni obod­ni zidovi nove severne ladje in stirje kamniti stebri (sl. 5). Ladja je bila zasilno pokrita z lesenim stropom. Nadaljevanje gradnje nove ladje prekinejo boji med Celjani in Friderikom III. Habs­burskim. Leta 1442 so mesto zavzele cete Ulrika II. Celjskega ter oplenile mesto in cerkev.'2 |MEM^E^ ZMfrHS llm^^\^v^^v-^ 'K»-«ll Slika 5: Tloris cerkve okoli leta 1442 Prav prekinitev gradnje in novi kulturni vplivi so vplivali tudi na spremembo arhitekturne zasnove cerkve. Namesto zacete grad­nje v tradicionalnem vzdolznem, bazilikalnem konceptu, se je gradnja nadaljevala v duhu nove centralne dvoranske zasnove. Spremembo lahko okvirno povezemo s tedanjimi cerkveno­upravnimi spremembami, saj se je vecstoletno rivalstvo med staro nadskofijo Oglej in mlajsim Salzburgom, ki so ga podpirali Habsburzani, odlocujoce prevesilo v prid zadnjih.11 O tem po­sredno govori listina14 z zapisom zaslisevanja o sporu med Ogle-jem in Salzburgom v casu po smrti zupnika Kolomana (t 1434), ki je zacel z gotizacijo cerkve in je bil tudi generalni vikar oglej­skega patriarha. Na spremembo arhitekturnega koncepta kranjske zupnijske cerkve so prav gotovo vplivala tudi romanja kranjskih mescanov v Aachen in Kn, saj jih je pot vodila prek Salzburga ter bavarskih in wttenburskih krajev. Romarji so na svoji poti lahko videli in obcudovali katero izmed novih mescanskih got-skih cerkva (npr. franciskansko cerkev v Salzburgu, spitalsko cerkev v Landshutu, Frauenkirche v Nnbergu). Mozno je, da so na svojih romanjih za gradnjo nove ladje kranjske zupnijske cerkve pridobili gradbenega mojstra iz ene od stavbarskih delav­nic ob zgoraj omenjenih cerkvah. Po daljsi prekinitvi se je gradnja ladje nadaljevala ok. leta 1452." Zaradi ze izvedene povecave na severni strani in zaradi omejitve prostora s prezbiterijem in zvonikom ni bilo mogoce spremeniti tlorisnih dimenzij cerkve. Zato je bil novi arhitekturni koncept dosezen s pretehtanim in domisljenim preoblikovanjem vertikalne strukture stavbe v obstojeci tlorisni povrsini. Stavba je vecinoma sicer ohranila staro tlorisno zasnovo, spre­menjena pa je bila visina severne in juzne stranske ladje, tako da sta bili obe steni enake visine in sta zdruzevali prostor ladje v enoten kubus. Stirje vitki, visoki nosilni stebri so se dodatno poudarili centralno zasnovo ladje. Juzna stena ladje je bila v celoti zgrajena v skladu z novim arhitekturnim konceptom. Je visoka, ima tri visoka silasto zakljucena okna s krogovicjem in zaobjema v isti visini tudi jugozahodni vogal pri zvoniku, kjer je pod korom manjse silasto zakljuceno okno. V osi s severnim stranskim vhodom je bil stranski vhod tudi na juzni strani. Oba stranska vhoda sta bila zazidana ob koncu 19. stoletja. Skladno z dograditvijo juzne stene je bila dvignjena tudi severna stena in verjetno so istocasno zazidali starejsa okna in odprli nova visoka gotska okna. Tako je bil izoblikovan enoten centralni dvoranski prostor kvadratnega tlorisa (cca 17,00 x 17,50 m) (sl. 6). Nova cerkvena ladja je bila najprej prekrita z ravnim lesenim stropom, ki so ga podpirali stirje stebri. Obokanje stropa se nadaljuje po letu 1452 in se konca pred letom 1460"'. Siritev cerkve potrjujejo tudi arhe- Slika 6: Tloris cerkve ok. 1460, ko je koncano obokanje ladje oloske raziskave. Arheolog M. Sagadin je namrec znotraj obsto­jece gotske cerkve, severno in juzno od najstarejse cerkvene ladje, odkril plast rahlega nasutja, ki sega 70 do 90 cm globoko. »Ocitno je bilo tudi, da so material za nasipavanje stranskih ladij pobirali kar z grobisca okoli cerkve, saj je vseboval veliko cloveskih kosti ali njihovih delov.«17 Pod to plastjo nasutja so arheologi na severni strani, na vzhodni polovici, nasli ostanke zidov najstarejse cerkve, na zahodnem delu severne strani in na celotni juzni strani pa skeletne grobove s pridatki, ki jih lahko datiramo v cas do 15. stoletja. Te arheoloske najdbe arheolog M.Sagadin povezuje s siritvijo cerkve sredi 15. stoletja. Z zakljuceno tretjo gradbeno fazo, ki zajema cas od 11. do konca 15. stoletja, je bila postopno narejena trojna sprememba koncepta cerkvenega tlorisa na lokaciji kranjske zupnijske cerkve. Najprej je bil z dozidavo prezbiterija na vzhodni strani in z gradnjo zvonika na zahodni strani spremenjen tloris pozno­anticne cerkve v tloris vzdolznega tipa. Med gradnjo stranskih ladij, s katerimi naj bi se poudarili (oglejski) bazilikalni koncept vzdolznega tlorisa, pa je prislo do spremembe arhitekturnega koncepta in uveljavila se je ideja dvoranske cerkve. V 15. sto­letju zgrajena ali bolje preoblikovana cerkev je sicer odstranila stavbne elemente starejse poznoanticne ali predromanske cerk­ve, vendar so bile pri njeni tlorisni strukturi zaradi kontinuitetne, postopne gradnje na omejenem prostoru, povzete in upostevane tudi nekatere razvojne danosti starejsega cerkvenega tlorisa. V 16. stoletju cerkev ni dozivela vecjih gradbenih posegov. V tern in naslednjem stoletju so bile opravlene manjse spremem­be in dopolnitve, predvsem cerkvene opreme, ki pa niso bistveno vplivale na sam tloris cerkve. Slika 7: Tloris cerkve v franciscejskem katastru iz leta 1826 OS Zadnji vecji gradbeni poseg, ki je vplival na obliko tlorisa, je bil izveden v drugi polovici 18. stoletja, leta 1771, ko so na juzni strani k prezbiteriju prizidali zakristijo in na severni kapelo. V istem casu so v cerkvi zazidali tudi troje visokih gotskih oken, dve okni pa po takratni modi spremenili v stirikotni okni." Tlorisno podobo prezidane cerkve imamo ohranjeno v franciscej­skem katastru iz leta 1865 (si. 7). Nekaj stoletij pozneje je bila gotska cerkev v Kranju »gotizi­rana« in se kasneje konservatorsko obnovljena, tako da je da­nasnja cerkev sinteza skoraj tisocletje in pol trajajoce gradnje in izraza okuse razlicnih obdobij in ljudi (si. 8). Slika 8: Tloris danasnje cerkve (po Fr. Avscu) OPOMBE 1 J. Hler, Gradivo za historicno topografijo predjozefinskih zupnij na Sloven-skem, Acta Ecclesiastica Sloveniae, 10, Ljubljana 1988, p. 244 (v nadaljevanju J.Hler, Gradivo) 2 M. Sagadin NajstarejSa cerkvena stavba v Kranju, Pod zvonom sv. Kancijana, Kranj, 1991, p. 31 (v nadaljevanju M. Sagadin: Najstarejsa) 1 A. Valic, Oris 20-letnih raziskovanj grobisca v Kranju, Kranjski zbornik 197."), Kranj 1975, p. 161 ' J. Hler, Gradivo, p. 244 1 M. Sagadin, Najstarejsa, p. 31 '' Kranjski zvon 1934, St. 8, in Terenski zapiski dr. F. Steleta ' J. Hler, Gradivo, p. 244 " Kampanile, cerkveni zvonik, ki prosto stoji poleg cerkve ' E. Cevc, Kranjska zupna cerkev v luci stavbarniskega reda, Spominski zbornik 900 let Kranja, Kranj I960, p. 144 (v nadaljevanju E. Cevc: Kranjska z. c.) "' M. Sagadin, NajstarejSa, p. 37 " F. Avsec ima v tlorisu kranjske z. c. vrisana oba stranska vhoda. 12 J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, p. 42 (v nadaljevanju J.Zontar: Zgodovina) " Leta 1461 je bila ustanovljena skofija v Uublajni. 14 Cod. 4139, (NB, p. 307,308 " J. Hler, Gradivo, p. 244 ,s J. Hler datira freske na oboku z letnico 1460 in jih pripisuje Zirovniskemu mojstru. " M. Sagadin, Najstarejsa, p. 32 " J. Zontar, Zgodovina, p. 246 BEBA JENCIC Druzina Pleiweiss - Bleiweis Dr. Karel Bleiweis z ieno Marijo in sinom Jankom, 1866 V Gorenjskem muzeju smo leta 1996 napobudo Slovenske veterinarske zveze pripravili razstavo »Dr. Janez Bleiweis in njegov cas«. Prav ta razstavaje omogocila celovitejse prikazati strokovnopot in politiaw udejstvovanje »oceta naroda«. Z razstavo smo gostovali v Muzeju novejse zgodovine v Celju, Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, Narodnem muzeju v Ljubljani, Dolenjskemu muzeju Novo mesto in letos v Pokrajinskem muzeju v Kocevju. Prav zanimanje za to veliko zgodovinsko osebnost slovenskega naroda je pripeljala tudi do zamisli, da bi se v Kranjskem zbomiku podrobneje seznanili z predniki pomembnega kranjskega rojaka dr. Janeza Bleiweisa in prav tako z njegovimi nasledniki, sajje vsak od njih na svojem strokovnem podrocju dodal kamencek k nasi zgodovini. R odbina Pleiweiss izvira po vsej verjetnosti iz okolice Vrbskega jezera na Koroskem. Prvic pa zasledimo druzino z imenom Pleybes na Trsteniku, ko je Simon Pleiweis ali Plajbes vpisan v urbar cerkve sv. Martina kot podloznik cerkve med leti 1574 in 1578 ter 1602 in 1609. Bil je tudi cerkveni kljucar. Dr. F. Perne je zapisal: »Dne 30. maja 1573 so sli cerkveni kljucarji Lovro Rozman, Andrej Logar, Juri Pezderec in Simon Pleiweis s cerkveno skrinjico ('mit der Kirchen Puchsen') v grascino Strmol pri Cerkljah, kjer je bila tedaj gospo-ska ('Vogtobrigkeit'), da bi naredili cerkvene racune. Dohodkov je bilo za dve leti, 1572 in 1573, 29 rajnisev in 52 krajcerjev. Stroski so znasali: za davke 12 gld. 34 kr. , za olje 6 gld. 4 kr. za popotnico ('Zerung') 4 gld. 26 kr., za poprave pri cerkvi 19 gld. 29 kr., skupno 42 gld. 33 kr., tako da je bilo primanjkljaja 12 rajnisev, 41 kr.«1 Ime Plajbes ponovno zasledimo leta 1771, ko je bil Peter Plajbes, vulgo Ferjanec ali Frjanc, med tistimi, ki so kupili pravico do desetine. Placevati so jo morali trije posestniki iz Letenc Sodni spis dr. Franceta Preserna za Konrada Pleiweisa zdne28.julij 1848 grascini v Trzicu, dohodke pa so namenili za masne ustanove pri cerkvi sv. Martina na Trsteniku. Peter Plajbes je gospodaril na domaciji na Trsteniku, brat Nikolaj ali Niklas Pleybes2 - v mati­cah je priimek po ljudskem govoru vpisan kot rodbinsko ime Plajbes - pa se je preselil v Kranj. Peter je imel dva sinova, Simona in Jurija. Simon je umrl leta 1891 in je bil brez potom­cev. Tako je rod Pleybes oz. Pleiweiss izumrl na Trsteniku, domacija pa je presla v tuje roke. Drugi sin Jurij, ki je bil rojen na Trsteniku 26. marca 1820, se je prizenil v Naklo leta 1855, ko se je porocil z Jedrt Prah, in tu 12. septembra 1871 umrl. Njegova sinova sta bila Franc Bleiweis (Naklo, 7. aprila 1869 do Mosnje, 10. aprila 1951), duhovnik in nabozni pisatelj, ter Peter Bleiweis (Naklo 1871 do Naklo 28. junija 1900) na Dunaju studiral pravo, dobil 1893/94 Knaflovo stipendijo in bil vse do smrti v sodni sluzbi. Clanek zeli popisati in ohraniti nekatere podatke, ki so pa vezani s potomci Nikolaja Pleybesa oz. Pleiweissa, pozneje Bleiweisa. Nikolaj se je z rodnega Trstenika preselil v Kranj. Bil je izredno uspesen in spreten tkalec, tako da je ze leta 1782 kupil hiso v danasnji Tavcarjevi ulici 25, nekdaj Mesto 166, katere lastnica je bila Ursula Planina, vulgo »Sprajcer«. Tu so se mu rodili stirje otroci: Konrad, Valentin, Janez in Franc. Nikolaj je umrl 14. januarja 1806, hiso pa je dobil sin Valentin, ki je bil rojen v Kranju 12. februarja 1785. Ceprav je bil Valentin sin skromnega in pridnega tkalca in samostojnega obrtnika, je kmalu postal spreten, podjeten in bogat trgovec. Postal je tudi posestnik hise Mesto 157 v danasnji Tavcarjevi ulici st. 5. Bil je tudi last-nik gilte s podlozniki in desetinami, ki jo je odkupil od Jerneja Pavlica ml.1 Prav z njim je zacel odkupovati po okolici Kranja razlicne tkalske izdelke in z njimi trgovati. Okoli leta 1834 je ustanovil tudi podjetje za izdelovanje volnenih odej ali kocarijo. Zanj je delalo okrog sto predic na zalozniski podlagi po raznih krajih Gorenjske, predvsem pa v Straziscu in okolici Kranja. Kot izjemno uspesen trgovec je imel stevilne neposredne zveze z veletrgovci na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Zaradi premozenja in ugleda je Valentin Pleiweiss postal tudi mestni odbornik (1834-1839), nato se mestni sodnik (1837-1839). V prvem za­konu s Terezijo Smrekar (1783-1826) iz Skofje Loke so se mu rodili otroci: Janez, Franc, Valentin, Jozef, Konrad in hci Marija Jozefa. Leta 1843 je Valentin prepustil sinu Konradu trgovino in kocarijo. Jeseni leta 1847 je v Kranju odprl svojo odvetnisko pisarno dr. France Preseren. Kmalu je med svoje stranke sprejel tudi pomembnejse kranjske trgovce in industrialce, med njimi je opravljal advokatske posle tudi za Valentina in sina Konrada Pleiweissa. V revolucionarnem letu 1848 je bil Valentin Pleiweiss 26. aprila pri prvih volitvah izbran med kranjske volilne moze, ki naj bi skupaj z drugimi iz gorenjskih okrajev izvolili 5. maja okrajnega poslanca za frankfurtski nemski naro­dni parlament. Naslednjega leta je Valentin v Ljubljana kupil hiso - Pred skofijo 15 - in se leta 1850 preselil vanjo skupaj s svojo drugo zeno Agnezo Hafner (1783-1854). Dr. Fran Gtl je zapisal: »Koje 'ocka' opustil trgovino in se preselil v Ljubljano v svojo hiso Pred skofijo, se je na stara leta v najvecjo nejevoljo sinov, tretjic porocil s skofovo kuharico Magdaleno Knafelj (rojeno 2. februarja 1815 - umrlo 3. julija 1890). Neposredni povod je bojda dala pridiga, pri kateri je pri besedah 'cloveku ni dobro samemu biti' na ves glas vzkliknil 'res je'. - Porocil se je 1856 v starosti 72 let. 'Ocka' Valentin Pleiweiss je umrl 18. decembra 1866.«4 70 Beba Jencic: Druzina Pleiweiss - Bleiweis Ocetovo zadnjo zeno so otroci imenovali »ockovka«. Drugi sin Valentina Pleiweisa je bil Franc Bleiweis, ki je bil rojen v Kranju 26. oktobra 1810. Studiral je bogoslovje v Gorici, sluzboval pa je naprej v Istri in nato v Trstu. Tu je leta 1843 seznanil pesnika Jovana Vesela Koseskega z bratom Janezom, ki je bil urednik Novic. Franc je umrl 6. januarja 1847 v Trstu za srcno kapjo. Valentin Pleiweiss, ml., se je rodil v Kranju 22. februarja 1814. Svojo izredno uspesno trgovsko pot je zacel v ocetovi trgovini. Kasneje ga je oce poslal na dodatno trgovsko izobraze­vanje v Trst, Benetke in na Dunaj. Tu se je ze kmalu osamosvo­jil, najprej je imel trgovino, kasneje pa je ustanovil se ugledno bancno podjetje Bankbazar na Herrengasse. Prvic je bil porocen z Jeanette Rainer, leta 1854 pa se je porocil z Antonijo Alojzijo Martincic (u. 1864), hcerjo ljubljanskega zitnega trgovca Jozefa Martincica. Po letu 1850 je imel dobre trgovske zveze z Ljub­ljano. Bil je izredno dinamicen in druzaben clovek. Na svojem domu na Dunaju je prirejal druzabna srecanja ne le s trgovci in financniki, pac pa tudi z ljudmi iz umetniskih krogov, ki jih je tudi financno podpiral. Bil je tudi cest gost dunajskih zabav. Beiela: KroiiJsUa. Land: firnln. Politischer BezirV:"Stallt Lalbaeh. , Domovinsk! list l kferim mestna obna Ljubljähska pdttfjrfe, da irm «mnit ^ B • • "^""BBBtaJ Jakoba Sketa Miklova Zala Matevz Oman: Kuhurno delo in zivljenje v Straiiscu pri Kranju V letu 1936 so uprizorili tele igre: Zlatorog - 5 ponovitev; veseloigro Proslava so igrali pri mizah, gledalci so se nasmejali v predstavi Gorski spak, vsi igralci igre »Pod svobodnim son-cem«, so dobili v dar slike. Leto so koncail z igro Ziv pokopan. Na sv. Jozefa dan je fantovski odsek priredil slavnostno akademijo. Pri jutranji masi je pel moski zbor drustva. V avgu­stu so se straziski prosvetarji z vlakom udelezili tabora katoliske prosvete na Jesenicah in nastopili pod svojim praporom. Drustvo je imelo obcni zbor v zacetku oktobra, zato so se morali sestati septembra vsi odseki drustva in pregledati svoje delo: dramatski, dekliski in fantovski. Zadnja dva odseka sta imela sestanke vsako sredo. Kdor se sestankov ni redno udelezeval, ni mogel nastopati v dramaticnem odseku." Prvo igro v sezoni 1936/37 Stanovitni kraljevic so uprizorili septembra. Sodelovala je tudi kranjska godba. Novembra so dvakrat ponovili tragedijo Za pravdo in srce, decembra igro Kapelica na Smarni gori, na Stefanovo nedeljo in na Silvestrovo veseloigro Razocarani svatje, januarja vojno dramo A njega ni, februarja Veleturist, ki so jo uprizorili najboljsi komiki prosvet­nega odra, marca igroPogumni toncek, za praznik misterij Zena s srcem in aprila Finzgarjev Pasijon.14 Prva igra sezone 1937/38 je bila namenjena farnemu patronu z naslovom Brat Martin. Finzgarjevega Divjega lovca so upri­zorili januarja 1939. Igralci so se dobro pripravili. Ucinkovito sceno je zasnoval M. Cegnar. Februarja so uprizorili Legionarje, marca pa vojno dramo Stilmondski zupan. Nastopili so sami priznani igralci nasega odra: Milka Hlebce, Mirko Cegnar, Ivan Oman itn. Scena je bila izredno dobra, zanjo je poskrbel neu­morni Miha Cegnar. S sodelovanjem krajanov so julija na vrtu Smartinskega doma uprizorili igro Petancica Nasa apostola. Gledalci so napolnili vrt. Ko se je zmracilo, so vsi navzoci zapeli Vi oblaki ga rosite. Nastopili so konji z jezdeci, cerkveni zvonovi so pritrkavali, ko sta nastopila apostola, iz cerkve so se oglasale orgle, na oder je med bengalicnim ognjem in pod rake-tami prihajala mnozica z gorecimi svecami v roki. Avbe so se menjavale s pecami. Vojvoda France Hlebce je dobro vodil sinova in Zoro. Odlicen je bil gradiscan Mirko Cegnar, nie manj Bozena - Milka Hlebcetova, Aron je bil Tone Hlebce. Sceno je napravil domaci dijak Stane Kerzic, reziral je Miha Cegnar. Igro so morali ponoviti. Sezono 1939/40 so zaceli novembra z igro Luc z gora. Dramo v treh dejanjih Osipa Sesta Vest so uprizo­rili novembra in decembra. Drzavni praznik 1. december so fantje in dekleta praznovali v krojih pri sveti masi. Bozicno igro Peterckove poslednje sanje so uprizorili na bozic in Stefanovo. Silvestrov vecer so popestrili z enodejanko Kakrsen gospod, taksen sluga. Tamburasi Prosvetnega drustva Smartin pri Kranju leta 1928 Zivahno komedijo Gospod senator so uprizorili na pustni torek 1940. leta. Oktobra je igro v 7. slikah Noc v goliskih pla­zovih uprizoril fantovski odsek in jo ponovil v Besnici. Gledalisko sezono 1940/41 so zaceli z Govekarjevo drama-tizacijo Desetega brata v glasbeni spremljavi. Januarja so upri­zorili Miklovo Zalo, februarja sliko v stirih slikah Konec poti, marca pa Klinarjevo dramo Plavz.15 Gasilsko drustvo Strazisce Gasilsko drustvo so ustanovili 1902. leta. Ustanovitelji so poudarjali, da niso politicno drustvo, saj je osnovno delo velja-lo opremi in usposobljenosti clanov za boj z ognjem. V dejav­nost pa so se scasoma vrivale tudi druge oblike. Liberarno mi-sleci Strasani so se v drusvo vkljucevali v kulturni dejavnosti, ustanovili so tudi bolnisko blagajno, z nabranim denarjem so podpirali clane, ce so zboleli ali se znasli v nesreci. Vse to je potrjevalo liberalno usmerjenost drustva. S prvimi kulturnimi prireditvami so zaceli leta 1904 na Pantah, kjer so postavili orodisce oziroma Gasilski dom. Leta 1910 so na Gasteju nad kovacijo najeli dvoranico in jo opremili za uprizoritve iger in zabavne prireditve. Se isto leto so uprizo­rili zaloigro Trije ticki. Kulturno delo je posebno zazivelo po prvi svetovni vojni, ko so dvorano ponovno preuredili in upali, da popravilo ne bo preseglo vsote 3000 kron. Letu 1919 so skrb-no pripravili prireditev na pustno nedeljo popoldan s pro-gramom: Duet na gosli, igro dr. Kreka Tri sestre in burko Kontrofe. Ko je dramatski odsek prevzel ucitelj Mirko Rojina, so uprizorili igro Mati in zaloigro Nemski ne znajo. Pri nekate­rih igrah je sodelovala tudi godba. Leta 1920 so uprizorili zaloigro v treh dejanjih Josipa Mazija Pri belem konjicu. Organizirali so tudi Miklavzev vecer in obdarili otroke. V se­zoni 1920/21 so nastudirali Jurcicevega Desetega brata in krajsa besedila: Kakrsen gospod, taksen sluga; Prijetno iznenadenje, V Ljubljano ga dajmo, Dva gluha in ponovili Tri sestre. Ker se dramatski odsek ni vzdrzeval s svojimi sredstvi, so imeli ne­kateri clani drustvenega odbora pomisleke o smiselnosti nje­govega dela. Ucitelj Mirko Rojina je izdatke utemeljeval z velikimi stro-ski vzdrzevanja dvorane in nalogo drustva, da poleg proti­pozarne varnosti skrbi za »uk in zabavo ljudstva«. Dvorano so dajali v najem tudi za politicne shode. Zal je bilo vzdrzevanje zato se drazje, izginile so tudi najboljse knjige iz drustvene knjiznice. Leta 1922 so pripravili Miklavzev vecer in za Sil­vestrovo dve enodejanki: Gorje mu, ki pride studentom v roke in Prepirljiva soseda; pevske tocke je prevzel kvintet, ob polnoci so uprizorili igro Alegorija. V letu 1924 so uprizorili Finzgarjeve Rokovnjace. Dramski odsek je prenehal z delom, clani so se vkljucili v dramsko skupino Sokolski oder."' Dobrodelno drustvo slovenske katoliske akcije Na vnebohod, 21. maja 1936, so po smarnicah v dvorani Smartinskega doma na sirsem sestaneku ustanovili dobrodelni odsek smartinske zupnije. Odsek je zbiral prostovoljne prispevke in obdaroval otroke. Se isto leto je pripravil darila za sv. Miklavza. V program je uvrstilo igrico Miklavz prihaja. Tudi leta 1937 so ob obdarovanju otrok pripravili bozicno igro v treh dejanih Bozicni vecer ciganke Lejle. Na prvem obcnem zboru leta 1937 so ugotovili, da so zaceli brez sredstev. Dvaindvajset delovnih clanov je nabiralo prostovoljne prispevke in vpisovalo podporne clane po vsej zupniji. Teh je bilo kar 400 in so na mesec placevali po 1 dinar clanarine. Z denarjem so podpirali bolne, starostnike in brezposelne. Zeleli so zgraditi prepotrebno otrosko zavetisce. Zato so organizirali tri gledaliske predstave in obdarili 190 otrok revnih starsev s pecivom in toplo zgornjo in spodnjo oblekco. Od posame­znikov so prejeli toliksno podporo, da so lahko stalno podpirali 30 druzin ali posameznikov. Poleg denarja so razdeljevali drva, krompir, moko, mast in zelje. Leta 1938 je drustvo razdeljevalo moko, mast in sladkor februarja in za veliko noc. Pred bozicem so mu tovarne poslale 520 metrov tkanin. Obdarili so 198 otrok iz 54 druzin. Drustvo je v letu 1939 uprizorilo dramo v treh dejanjih in 4 slikah Luc z gora in dobicek namenilo obdaritvi otrok.17 Dekliska Marijina druzba Smartin pri Kranju DMD je priredila 8. decembra 1940 proslavo Brezmadezne. Pel je mladinski pevski zbor, uprizorili pa so igro v treh dejnjih Marijin otrok. Sledile so simbolicne vaje in deklamacije.18 Krajevna organizacija boja Krajevna organizacija Boja je priredila leta 1935 v Smar­tinskem domu igro Dobri vojak Svejk. Gostoval je J. Novak, priznani igralec Ljudskega odra v Ljubljani. Zabavno in tamburasko drustvo Lipa v Straziscu Drustvo je bilo ustanovljeno 1906. leta. Namen ustanovitve je bil ponuditi clanom zdravo in posteno zabavo. Zato so prire­jali zabavne vecere, koncerte, igre, gledaliske predstave, izlete in predavanja. Predvsem so gojili glasbo in organizirali drustveno knjiznico s citalnico. Redni clan, ne glede na spol, je bil lahko vsak, ki je placal 1 krono vstopnine in vsako leto 114 Malerz Oman: Kultitmo delo in tivljenje v Stralit pri Kranju 2 kroni clanarine. Tudi podporni clan je bil lahko vsak, ki je daroval drustvu 2 kroni na leto. Ce drustvo preneha delovati, tako pise v pravilih, polovica njegovega imetja pripada druzbi svetega Cirila in Metoda v Ljubljani, polovica pa uboznemu zakladu straziske obcine.1'' Dejavnost drustva lahko spremljamo v liberalno obarvanem casopisu Gorenjec v letih 1906 in 1907. Dopisnik iz Strazisca opisuje dejavnost in zmerjanje gospoda zupnika Alojzija Sarca, ker si je skupina straziskih mladenicev upala vaditi »v tambu­ranju in pripravljati vecerne zabave«. »Grozno« novico je ka-plan opisal v Domoljubu, pritozevali so se tudi clani Sloven-skega izobrazevalnega drustva v Smartnem. Ti so ze nabavili 24 instrumentov in vadili v »konkurencnem tamburanju«. Oblast je drustvu Lipi pravila vseeno potrdila. Konec aprila 1906. leta so organizirali na vrtu gostilnicarja Valentina Benedika (danes Gostilna Benedik) vrtno veselico. Izkupicek so namenili nakupu instrumentov. Tamburaski orkester je za­igral sest melodij: pozdrav, valcek, vencek slovenskih narodnih, intermezzo Ljubici, vencek hrvaskih narodnih in koracnico Naprej zastava Slave. Ansambel je vodil g. Fridolin Lenard. Ker je bilo igranje ubrano, je bil koncert delezen splosne hvale. Maja so tamburasi nastopili na Jostu in pri jostarskem meznarju navdusili izletnike, ki se niso mogli nacuditi ubranemu igranju, predvsem pa »dicnim tamburasicam«. K neprisiljeni zabavi so veliko pripo­mogli clani straziske pozarne brambe, ki so pojoc zapustili »nauziti majniski zrak«. Tudi redni obcni zbor so organizrali v gostilni Valentina Benedika. Od uspele veselice so polovico dobicka (30 kr) namenili straziskim ubozcem. Januarja 1907 je drustvo priredilo v dvorani na Gasteju veselico z znano Ogrincevo igro V Ljubljano ga dajmo. Igrali so jo igralci iz Strazisca in Bitnja. Po letu 1907 ne najdemo v casopisih nobenih dejavnosti o delovanju tega drustva. Nekateri clani so nadaljevali delo pri gasilskem drustvu, ki je vzdrzevalo dvorano na Gasteju.2" Dekliska Marijina druzba V letu 1936 je v Straziscu delovala tudi Dekliska Marijina druzba. Mrca je uprizorila nabozno igro Izvoljena devica in cisti dobicek namenila nakupu drustvenega prapora. Aprila so pro-stovoljne prispevke pri obisku igre v stirih dejanjih Marija iz Magdale namenili majniskemu oltarju.21 Sokolsko drustvo Strazisce - Sokolski oder Sokolsko drustvo so v Straziscu ustanoviH 1922 leta. Skromni zacetki spadajo v dvorano na Gasteju. Ceprav je bilo delo drustva namenjeno telesni vzgoji, so mu dodali bogato prosvetno dejavnost. Ucitelj Vladimir Rojina je zbral izo­brazence in poskrbel za dokaj bogato knjiznico, organiziral debatne vecere in predavanja. Igralska druzina si je pridobila sloves in prireditve so bile dobro obiskane. Zal je bila dvorana na Gasteju premajhna za vecje gledaliske projekte, zato so uprizarjali enodejanke in organizirali proslave. Odlocili so se, da si zgradijo svoj dorn. Odprli so ga ze avgusta 1923. UstanoviH so gledalisko skupino Sokolski oder, ki je ze ob odprtju doma uprizorila Finzgarjevega Divjega lovca. V se­zoni 1925/26 so krstno uprizorili predstavo Ivana Fugine Vstajenje. Ko je mesto staroste prevzel gostilnicar in trgovec z zimo Franc Benedik, je prosvetno delo se bolj zazivelo. Novembra 1927 so uprizorili Scapenove zvijace, v sezonah 1930-1932 Otok in struga ter Cigani. Igro Pri belem konjicku je 27 igralcev zaigralo 1933. leta na dvoriscu gostilne staroste Franca Benedika. Finzgarjevega Divjega lovca so igrali tudi na prostem v Sempetru. Za sceno so uporabili kapelico in postavili kmecko in gosposko sobo. Reziral je Franc Rojina.22 V sezoni 1938/39 je Maks Drobez reziral Finzgarjevo Razva-lino zivljenja, v sezoni 1939/40 so decembra v reziji Dinka Mastria uprizorili Prisego ob polnoci, februaja je reziral Maks Drobez igro Mali oglasi, naslednji mesec pa igro Trije vaski svetniki. Sezono so koncali z rezijo Mileta Vozla Vesela bozja pot. To je bila tudi zadnja predstava pred drugo svetovno vojno. Scene so izdelovali sami, obleke in pohistvo so si izposojali pri premoznjesih druzinah v Straziscu. UstanoviH so tudi pevski zbor. V letih 1928-29 ga je vodil Franc Lukovsek in je stel 14 clanov. Pozneje je zbor prevzel prof. Albin Lajovic iz Trzica in je stel 21 clanov. Vaje so imeli v sokolskem domu v garde­robi. Pevovodja jih je ucil na harmonij. Peli so na proslavah in razlicnih prireditvah. Leta 1932 so organizirali izlet na Kofce, 1936 leta so peli v Ljubnem, 1935 v Prasah itd. V letih 1938-39 je pri predstavah sodeloval tudi Sokolski orkester, Clani so si sami nabavili instrumente in vadili v Sokolskem domu. Nasto­pali so tudi na Smarjetni gori.B Sportni klub Savica V tesni povezanosti s Sokolom so prijatelji ze in atletike ustanovili leta 1933 Sportni klub Savico. Pravila povedo, da so gojili predvsem nogomet, hazeno (danes rokomet), odbojko, lah­ko atletiko in smucanje. Tesno povezanost s Sokolom pojasnjuje zadnji clen pravil, ki pravi: »V slucaju oblastnega razpusta pripa­da klubovo imetje Sokolskemu drustvu Strazisce. »Clani so imeli velike tezave z nakupom ali najemom zemljisca za igrisce in opremo. Ker niso zmogli stroskov, so se dogovorili z nekaterimi igralci Sokolskega odra in uprizorili dve igri. Prvo je reziral Ervin Slapar (Spavaj moja deklica), drugo pa Maks Drobez (Golgota).24 115 Po drugi svetovni vojni Bogato kulturno delo v Straziscu pred vojno je prebudilo Strasane po drugi svetovni vojni. Najprej so se zbrali pevci. Zbor je pel pod okriljem Gasilskega drustva. Kasneje se je zbor imenoval MPZ Simona Jenka. Ze leta 1946 so ustanovili Zbor Osvobodilne fronte Strazisce. Zbrali so se tudi vsi, ki so igrali v razlicnih predvojnih drustvih in preziveli strankarske razprtije. Druzilo jih je pred­vsem veselje do gledalisca. Ustanovili so Gledalisce OF Stra­zisce. V sezoni 1946/47 so dvanajstkrat ponovili Miklovo Zalo, trikrat Naso kri, od tega so dve predstavi uprizorili na prostem, petkrat so igrali Poslednjo pomlad, sedemkrat Pastircka Petra kralja palckov. Preurejali so prostore v Smartinskem domu, ure­jali stenski casopis in redno izdajali gledaliski list. Sezono 1947/48 je gledalisce zacelo septembra in stirikrat ponovilo Linhartovo Zupanovo Micko in enodejanko Slavka Desetaka Zvonik. Obe v reziji Vladislava Cegnarja." Delavsko prosvetno drustvo Svoboda Strazisce Po sklepu ustanovnega kongresa Zveze delavskih prosvetnih drustev avgusta 1952 v Trbovljah so v Straziscu 24. 9. 1952 ustanovili Delavsko prosvetno drustvo Svoboda. Ob ustanovitvi je drustvo imelo sest sekcij s 154 clani: dramsko, pevsko, recitacijsko, tamburasko, sahovsko in knjiznico. Novo drustvo se je spopadlo z vsemi zacetnimi tezavami. Najprej so obnovili in opremili oder, kupili nove zavese, zaro-mete, svetlobna korita, uredili elektricno napeljavo, kulisarno in garderobi. Za ustanovitev moskega pevskega zbora so popravili klavir in zbrali notno gradivo. Za uspesno delovanje sahovske sekcije so kupili nove sahovnice. Pri tem sta jim financno poma­gali sindikalna podruznica Tiskanine in Iskre, LOMO Kranj, Sitarska zimarska zadruga Strazisce in Kmetijska zadruga Kranj. V letu 1954 je drustvo imelo ze deset sekcij. Drustvu je predsedoval Dusan Bavdek, tajnica je bila Jelka Demsar, gospodar pa Franc Skumavec. Januarja 1967 so novoizvoljeni clani sprejeli tele naloge: tajnik drustva je bil Vinko Brenk, Jozica Hafnar garderoberka, gospodar je postal Vencelj Sedej, pomagal mu je Bojan Kramzar, dramsko sekcijo je vodil Lado Guna, odrska mojstra sta bila Viktor in Matjaz Hafner, za elektricno napeljavo oz. lue pri predstavah je skrbel Marjan Benedik. Reziserkega tecaja sta se udelezila Vlado Guna in Joze Vunsek. Postopoma so prenehale z delom posamezne sekcije. Glavni vzrok je bilo propadanje Smartinskega doma oz. Doma Svobode in premalo navdusenja med mladimi. Pevski zbori drustva Moski in kasneje mesani pevski zbor je bil edina skupina, ki v vsem casu delovanja drustva, torej do danes ni prenehal delo­vati. Ceprav se je sreceval z vsem moznimi tezavami (pomanj­kanje pevcev, ostajal brez dirigenta, brez ustreznega prostora, premalo nastopov, brez financnih sredstev), je z zagrizeno orga­niziranostjo premagoval vse tezave. Leta 1951 se je v moski pevski zbor vkljucilo le malo pevcev, ze januarja 1952 je stel 27 pevcev, na koncu junija 1953 pa 33, med temi vecinoma najvec mladincev. Prvi nastop zbora je bil na proslavi 8. marca 1953. leta. V pestrem programu so nastopili cicibani in pionirji, solopevec Daro Zvab je odpel dve pesmici, moski pevski zbor je s prvim javnim nastopom pokazal veliko dobre volje in discipline, kar je zasluga pevovodje. Proslavo sta pripravili Perina Vozlova in uciteljica Slavka Cesnova. V tem letu je bil predsednik zbora Franc Skumavec. Od ustanovitve mu je dirigiral Edo Osabnik in ga vodil naslednjih dvajset let. Imeli so dva koncerta in stiri nastope na gostovanjih. Nastudirali so kar enaindvajset pesmi. Leta 1954 je zbor sodeloval na petih proslavah in maja izvedel celovecerni koncert. Ponovili so ga na dan zena v Davci kot prispevek k proslavam zena na podezelju. V naslednjem letu je imel zbor dva koncerta, dvakrat je gostoval in sestkrat sodeloval na razlicnih prireditvah. Leta 1958 je stel zbor 45 pevcev. V letu 1962 je zbor sodeloval na razvitju prapora Zveze borcev v Bitnjah. To leto mu je predsedoval Franc Oman. Novembra je zbor dosegel svoj najvecji uspeh. Ker je dirigent vodil tudi zbor v Dupljah, sta zdruzena zbora sestdesetih pevcev pripravila skupni koncert na Koroskem. Sodelovanje so nadaljevali tudi v naslednjih letih in aprila 1963 sta zbora s sodelovanjem kranj­skega simfonicnega orkestra in gimnazijskega zbora nastopila v Trzicu. Koncert so ponovili v Straziscu in cisti dobicek name-nili za potres v Skopju. Nekaj pesmi so leta 1965 posneli tudi na RTV Ljubljana. V letu 1967 je stel zbor 34 pevcev: 5 prvih in 10 drugih tenoristov, 10 prvih in 9 drugih basistov. Na sloves­nosti koncertu so zapelil8 pesmi. Z velikim uspehom je zbor nastopil v Zelezni Kapli in Logi vasi na Koroskem. V letih 1968, 1969 so straziski pevci gostili MPZ iz Zelezne Kaple in St. Vida na Koroskem. Skupaj so pripravili koncert v Delav­skem domu v Kranju. Isto leto so se srecali zbori v Brezicah. Straziski pevci so nastopili se na sedmih prireditvah. Leta 1970 so nastudirali kantato Radovana Gobca Hej, parti­zan. Z godbo na pihala iz Kranja, ki jo je vodil Zdenko Motl, so jo zapeli zdruzeni pevski zbori Strazisca, Kokrice, Primskovega in Bele. Sodelovala sta tudi recitatorja Anka Rogelj in Joze Logar. Z njo so nastopili ob straziskem krajevnem prazniku, na obcinski proslavi ob 29. novembru v Kranju in na Kokrici. Ponavljali so jo tudi v naslednjih letih v Zabnici, na Beli, 116 Malevz Oman: Kultwno delo in tivljenje v Straziscu pri Kranju v Preddvoru. V septembru 1970 so sodelovali ob 100 letnici ljudskih taborov na Koroskem. Leto 1971 so zaceli z nastopi na Presernovi proslavi na Kokrici in Primskovem. Ob 20-letnici delovanja zbora je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila Edu Osabniku zlato Galusovo znacko, pevcem pa 4 zlate, 13 srebrnih in 4 bronaste znacke. V februarju 1973 je bilo prvo srecanje stirih pevskih zborov v Kranju, naslednje leto v Brezicah, 1975 je bilo srecanje v Proseku pri Trstu in 1976 v Zelezni Kapli. Srecanja stirih pevskih zborov gojijo se danes. Vsako leto se pevci veselo snidejo v drugem kraju, obisk popestrijo s krajsimi izleti, s skupnim koncertom in prijatelj-skim vecerom. V obdobju 1972 do 1977 se je zbor redno udelezeval obcin­skih revij, dvakrat je sodeloval na vseslovenski manifestaciji zborovskega petja v Sentvidu pri Sticni, imel radijska snemanja in nastopal na stevilnih krajevnih in obcinskih proslavah. Konec leta 1972 jih je zapustil dolgoletni pevovodja Edo Osabnik. Eno sezono jih je vodil Joze Mocnik. Po letu in pol so zamenjali tretjega pevovodjo Janeza Forska. Celoletno odsot­nost strokovnega vodje je reseval pevec Ludvik Cesen, ki je dve sezoni vodil zbor, da je lahko nastopal. Tako so obdrzali delo­vanje zbora in uspesno izvedli jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja.27 Mesani pevski zbor jc nastal leta 1983 iz moskega pevskega zbora, ki je takrat zasel v velike kadrovske tezave, zato so po­vabili k sodelovanju tudi pevke. Zbor je vodila Marija Jamnik. V letu 1997 jo je zamenjala Draguska Vlasic in pripravila jubilejni koncert ob 35-letnici delovanja zbora. Leta 1991 so ugotavljali, da je bilo vabilo pevkam upraviceno in zbor je stel 36 clanov. Zbor je uspesno vodila Breda Prasnikar, to so potrdile solidne strokovne ocene na obcinskih revijah. Zbor je imel vsakoletni celovecerni koncert, sodeloval je na pevskem taboru v Sentvidu in na reviji obcinskih pevskih zborov. Sodelovali so tudi na osemnajstem srecanju stiriperesne deteljice, zborov iz Brezic, Kontovela, Zelezne Kaple in Strazisca. Po mnenju ministra za kulturo RS gospoda Capudra, ki jih je pozdravil v Brezicah, je to edinstven primer sodelo­vanja slovenskih kulturnih drustev v maticni domovini in zamejstvu.28 Leta 1992 so slovesno praznovali stiridesetletnico delovanja zbora. V letu 1995 so se vkljucili v zbor mlade pevke in pevce in omogocili dirigentu Alesu Gorjancu dvigniti kakovost zbora. Ob 45-letnici je pripravil uspesen koncert v prepolni dvorani Smartinskega doma. V letih 1997-1999 je zbor vodil Rudi Cevc, danes jih drugo sezono vodi Marija Jamnik. Zenski pevski zbor so ustanovili sredi leta 1954, vodil ga je Bogdan Fajon. Kasneje ga je vodil Anton Dolinsek, vendar je zaradi pomanjkanja pevk prenehal prepevati. Dramska sekcija Dramska sekcija je bila po ustanovitvi glavna skupina, okoli katere je zivelo drustvo. V prvi sezoni 1952/53 je nastudirala stiri predstave, ki jih je reziral Riko Pozenel: komedijo Marina Drzica: Dundo Maroje so 11-krat ponovili, 4-krat so zaigrali CankarjevoPohujsanje v dolini Sentflorjanski, s sestimi uprizoritvami je bil toplo sprejet Hoppwodov Skandal pri Barletovih, manj uspesna je bila veseloigra Sluga dveh gospodov. V sezoni 1954/55 so pripravili devet premier in jih 47-krat ponovili. Rezirali so jih Perina Vozel, Ivan Mauser, Riko Pozenel, Mirko Cegnar in Borivoj Svetel. V odigrane predstave so bila vsteta tudi gostovanja. Dramska sekcija je vkljucevala veliko starejsih in mlajsih igralcev. Med njimi so omenili najbolj delovnega Franca Trilarja, ki je z Miklovo Zalo slavil 25. premiero na straziskem odru. V sezoni 1955/56 so uprizorili igro Maurice Rostand Ubil sem cloveka v reziji Mirka Cegnarja. Igri A. T. Linharta Zupa-nova Micka in M. Vilharja Bob iz Kranja je reziral Milan Tepina. Uprizoritve v sezoni 1957/58: Naslov St. predstav Reziser Goodrich-Hecket: Dnevnik Ane Frank 12 Peter Malec Cufar: Ameriska tatvina 3 Tone Kavcic Vilhar: Zupan (enodejanka) 2 Milan Tepina Kranjec: Pot do zlocina 4 Mirko Cegnar Sauvajon: Trinajst jih bo 1 Tepina Milan Brenkova: Maceha in pastorka 3 Tone Kavcic V letu 1960 je Milan Tepina postavil na oder O.Wuchrerja Pastircek Peter, v letu 1964 pa igro M. Marinca Porocil se bom s svojo zeno. Marca 1965 se je v Straziscu zbrala skupina mladih igralcev pod imenom Zarometi in zaigrala Borove Raztrgance. Reziser Bozo Sprajc je postavil na oder nenavadno predstavo, saj so par-tizansko tematiko spremljali zvoki twista. V ansamblu so gledalci prvic srecali mlade talente, ki so nadaljevali igralsko pot na odrih Presernovega gledalisca. Predvsem naj omenimo Tineta Omana in Jozeta Vunska. Sezono 1965/66 so zaceli septembra z vecerom poezije Pavleta Luzana Samota je stekel pes v reziji Boza Sprajca. Novoletno predstavo Josipa Vandota Pehta je reziral Bojan Kramzar. Ze januarja so se predstavili igrali A. Pugeta Dnevi nase srece v reziji Lada Gune. S poletno predstavo na prostem pod Smarjetno goro v reziji Boza Sprajca se je sekcija tako zadolzila, da je upravni odbor sklenil, naj skupina izvoli nove­ 111 ga predsednika in preneha delovati, dokler ne poplacajo dol­gove. V naslednji sezoni so nastudirali mladi igralci igrico Jaka Spicarja Pogumni Toncek v reziji Bojana Kramzarja; s starejsi-mi igralci je reziser Peter Malec postavil na oder Knittlovo Via Mala. Pocasi je zacelo delo dramske sekcije usihati. V letu 1967 so pripravili proslavo 50 letnice oktobrske revolucije. Za novoletno predstavo je reziser Mirko Cegnar z ucenci Osnovne sole Lucijana Seljaka nastudiral Nazor - Gradnikovo Rdeco kapico. Leta 1968 so ustanovili mladinsko gledalisko skupino, ki jo je vodil Vlado Guna. Vecinoma solski otroci so igrali kratke igrice ali odlomke iz daljsih del. V reziji Vlada Gune so na­studirali Golijevo Sneguljcico. Recitatorske vecere in proslave je pripravljal Cveto Sever. Mladinsko igro Pastircek Peter in kralj Briljantin je reziral Mirko Cegnar. Zadnjo proslavo so imeli v Domu Svobode v Straziscu 7. februarja 1969. Potem je gledalisko delo dokoncno prenehalo, saj dvorana ni omogocala postavitve zahtevnejsih predstav. Clani skupine so odsli v Pre­sernovo gledalisce, kjer so zaceli prirejati Ure pravljic, ki so postale redna oblika dela z mladimi. V letih 1973-1976 je bil Dom Svobode neuporaben, zato je Rastko Tepina pripravljal v okviru ZSMS ( mladinske organi­zacije) Strazisce obcasne recitale in krajse skece, leta 1973 recital Nesmrtne poti, 1974 Ljubezen in 1975-76 razne kratke skece ob praznikih. Dramska sekcija kljub ponovni ureditvi kulturnega doma v Straziscu ni mogla zaziveti. V sezoni 1981/82 je uprizorila igro Slawomirja Mrozka Policija. Ker je bila prenovljena dvorana brez odra, je reziser Rastko Tepina prestavil dogajanje v dvora-no. Tudi v sezoni 1983/84 je moral reziser Milan Tepina postaviti prvo predstavo Sitarjeva sedmina, (gledalisko upri­zoritev Hlapca Jerneja), v dvorano med gledalce. Zaradi po­manjkanja igralcev so nekatere dele posneli na trak in tako omogocili uprizoritev recitala. Druga premiera v sezoni je bila aprila 1984 francoska komedija Trinajst jih bo. V reziji Milana Tepine je bila to ponovitev po 26 letih. Reziser se je spopadel z velikimi kadrovskimi tezavami, zato so sodelovali kot gostje igralci iz Kranja in Naklega. Predstava je uspela in nakazala veliko prob-lemov, ki bi jih morali resiti z nadaljnjim delovanjem dramske sekcije.29 Leta 1989 je v okviru DPD Svobode Strazisce delovala gladliska skupina Teater ante portas. Vodil jo je reziser Iztok Alidic. Ze januarja je v reziji Iztoka Alidica uprizorila J.W.Goetheja O sladka sveta ti narava, performans v obliki idi­licne podobe raja. Med nastopajocomi sta s kulturo giba in govora opozorila nase igralca Irena Oman in Denis Trost. Pri pripravah sta sodelovala Vencelj Sedej, korepetitor za molitve, in zupnik Ciril Brglez, prevajalec latinscine. V sklopu straziskega kulturnega tedna se je skupina predstavila z igro Stanislava Ignacyja Witkiewitza Norec in nuna. Reziral jo je Iztok Alidic.10 Tamburaski zbor je zacel z delom ze ob ustanovitvi drustva Svoboda 1952. leta. Vsa leta ga je vodil Tone Ambroz. Ustanovitev zbora je omogocila sindikalna podruznica tovarne Tiskanine, ki je drustvu podarila 17 instrumentov. Sodeloval je pri razlicnih proslavah in imel v letu 1954 ze 27 nastopov doma in drugod. V tern letu je izvedel tudi samostojni koncert in dokupil nekaj instrumentov. Vletu 1959 je vodil tamburase Stefan Posedi. V ansamblu je sodelovalo 14 otrok. Vadili so v kletnem prostoru doma Svobode. Vlazni prostor je naredil veliko skode instru­mentom, tako da so postali neuporabni in skupina se je razsla. Baletna sekcija V letu 1957 je zacela z delom baletna sekcija. Vodila jo je clanica ljubljanske opere in baleta Milica Mavric. Ze prvo leto so mladi plesalci nastudirali baletne plese. Z njimi so nastopali nadomacih prireditvah in gostovali na Primskovem in v Kranju. V letu 1959 je sekcijo sestavljalo 5 plesalcev in 35 plesalk, zato so delali v treh skupinah. V prvi so plesali predsolski otroci, v drugi otroci od 7. do 14. leta in v tretji starejsi. Ze spomladi so uprizorili baletno predstavo Sneguljcica. Starejsi so plesali tudi posamezne plese iz baletnih predstav: Polovske plese in pies suznjev iz Borodinove opere Knez Igor, Suzanin valcek in opere Boris Godunov in Furiant iz opere Prodana nevesta. Naslednje leto so se predstavili s predstavo Janko in Metka. Z orkestrom Glasbene sole je skupina deklet nastopila na Bledu na televiz­ijskem tekmovanju mest. Vaje so imeli v prostorih osnovne sole. Koste za predstave in posamezne plese je Milica pri­nesla iz ljubljarske opere. Marcu 1962 je skupina zadnjikrat nastopila v Straziscu. Sahovska sekcija je bila v letu 1954 izredno delovna in dosegala lepe uspehe. Vodil jo je Tone Kavcic. Vkljucevala je 41 pionirjev in mla­dincev. Na gorenjskem sahovskem prvenstvu Svobod so clani dosegli prvo mesto. Med 2. kongresom Svobod v Celju je clan Srdjan Bavdek zasedel prvo mesto in osvojil pokal Glavnega odbora Svobod. Ob 29. novembru je sekcija organizirala drustveni turnir, na katerem je sodelovalo 42 clanov. V letu 1959 je sekcijo vodil Vlasto Bertoncelj. Tecaj za pionirje je vodil Srdjan Bavdek. 118 Malevz Oman: Kulturno delo in zivljenje v Straziscu pri Kranju Knjiznica V okviru drustva je delovala tudi knjiznica. Prva leta jo je vodil Karel Zavrl. Leta 1954 so nabavili 140 knjig, tako da jih je imela knjiznico 2207. Obiskovalo jo je 642 bralcev. Izposojevalnina je knjiznici prinesla 12.066 dinarjev, Obcinski svet Svobod ji je nakazal 10.000 dinarjev. Za nakup knjig so porabili 13.990 dinarjev, ostalo so bili stroski najemnine, kur­jave in elektrike. Od decembra 1954 je vse tri mestne knjiznice v Kranju - Center, Primskovo in Strazisce - prevzela Centralna knjiznica v Kranju. Povecali so stevilo knjig in zaposlili svojo usluzbenko. Druge dejavnosti drustva V drustvu je ze od ustanovitve deloval recitacijski zbor, ki ga je usmerjalo proslavarstvo povojnih let. V letu 1952 ga je ses­tavljalo 24 mladincev in mladink. Vodili sta ga Tavzesova in Slavka Cesnova. Z gimnaziskim pevskim zborom so pripravili kulturno prireditev v cast 9. obletnice FLRJ; z moskim pevskim zborom in pevci solisti so praznovali dan zena, avgusta in septembra so clani sodelovali pri razvitju gasilskih praporov Tiskanine in Iskre, oktobra so pripravili akademijo v cast 1. kongresa Ljudske mladine Slovenije. V letu 1954 je tekel pouk harmonike. Tudi tecaj nemSkega jezika so priredili na zeljo mlajsih slusateljev, ki bi se radi izpopolnili v znanju nemscine. V maju in juniju 1954 je gospo­dinjski tecaj obiskovalo sestnajst deklet in zena. Ob ustanovitvi je v drustvu delovala Ljudska univerza, ki je ze prvo leto priredila deset predavanj za odrasle. V naslednjih letih so jo preimenovali v izobrazevalno sekcijo. V letu 1954 so organizirali stiri predavanja. Bila so slabo obiskana, zato so prenehali s tovrstno dejavnostjo. V letih 1983-84 je bil v drustvu izdedno delaven odbor za prireditve, ki ga je vodil Brane Bertoncelj. V zimski sezoni je organiziral petnajst druzabnih prireditev. V letu 1966/67 je v sklopu drustva deloval Ansambel Feniks. Vaje je imel v klubskih kletnih prostorih. V rasciscevanju prob-lemov z ansamblom sta se vkljucila tudi Krajevna skupnost in hisni svet. Dogovorili so se, da ansambel sklepa pogodbe pod naslovom DPD Svoboda - glasbena skupina Feniks. Ker so uporabljali prostor in niso placevali elektrike, bi se morali vkljuciti v katero od sekcij, sicer pa prenesti osem odstotkov sredstev od nastopov na racun DPD Svobode. Zal se clani niso drzali dogovora z upravnim odborom drustva in hisnim svetom, zato so morali prenehati z delom oz. so se izselili iz Doma Svobode. V juniju 1970 se je v drustvo vkljucil zabavni ansambel Modri tango. Deloval je dve leti. Sekcija galerija Dom V letu 1982 so na pobudo akademskega slikarja Vinka Tuska ustanovili sekcijo Galerija Dom. Se istega leta so ob 8. marcu razstavljali ucenci Osnovne sole Lucijana Seljaka svoja likovna dela. Vodila jih je likovna pedagoginja Meta Bergant-Skok. Sprva je sekcijo vodil Bojan Kramzar; leta 1983 je razstavljal Marjan Belec, leta 1984 dva ljubiteljska slikarja Savcana Branko Skofic in Zdravko Purgar; v letu 1985 je ob kulturnem prazniku razstavljal Martin Goricanec. Letu 1988 je sekciji predsedovala Meta Skok s sodelavci Simonom Ursicem, Petrom Metlikovicem, Ireno Hafner, Ireno Bratus in Andrejem Murovcem. Prvotno naj bi galerija prirejala predvsem razstave likovnih umetnikov, vendar je dejavnost v letu 1987 prerasla v Straziski kulturni teden. To prireditev zacnejo vsako leto z likovno razstavo, v naslednjih dneh so gledaliske predstave, koncerti glasbenih skupin, nastopi plesnih skupin in predavanja priznanih strokovnjakov. Ker so prireditve v zacetku decembra, so namenjene tudi otrokom, ki jim popoldneve popestrijo z lutkami, otroskimi igricami, s prihodom sv. Miklavza in obda­ritvami. Teden je postal tradicionalen.32 Drustveni prostori Vecina dejavnosti se je takoj po osvoboditvi odvijala v nek­danjem Smartinskem domu, ki so ga nekaj desetletij imenovali Dom Svobode Po temeljiti obnovi leta 1980 je bil Dom Krajevne skupnosti in po letu 1991 spet Smartinski dorn. Od leta 1968 je dorn sameval. Izselili so pet druzin in druge uporabnike prostorov. Ze leta 1969 je drustveni odbor ugotovil pomen doma za Strazisce. Sledili so stevilni pogovori s pred­stavniki obcine, obcinska skupscina pa je imenovala komisijo, da bi resili ta problem. Kulturna skupnost je odobrila nekaj sred­stev za izdelavo nacrtov, ki so bili narejeni leta 1971. Strasani so se odlocili za samoprispevek in zaceli korenito obnavljati dorn. Med prenovo so spreminjali namembnost doma in se podaljsali njegovo dokoncno popravilo. Slovesno so ga odprli leta 1980. Kulturne skupine vfarni cerkvi sv. Martina Gledaliska skupina Upanje Letu 1982 je Martina Hafner ustanovila gledalisko skupino Upanje. V tern letu je skupina uprizorila igrico v treh dejanjih Marmornati kriz, ki so jo ponovili v Lomu nad Trzicem in v cerkvi sv. Tomaza v Zg. Bitnju. Leta 1985 so uprizorili mladinsko igro Suzana. Decembra 1990 so mladi igralci uprizo­rili v reziji Martine Hafnar igrico za otroke in odrasle Antoina de Saint-Exkuperyja Mali princ. Naslovno vlogo je igrala Irena 119 Hafnar, sodelovalo je se 13 mladih igralcev in 15 plesalcev. V naslednjem letu je skupina povabila v goste veroucno skupino iz Smartnega pod Smarno goro, ki je Strasanom zaigrala Ogrincevo veseloigro. Kje je meja. Od leta 1991 je skupina vsako leto pripravila recital ob kresovanju na Jostu. Z recitali so popestrili tudi majske vecere, na katere so povabili pisateljici Berto Golob in Angelco Zerovnik." Mladinski cerkveni pevski zbor Upanje Leta 1982 je takratni kaplan Janez Sket spodbudil mlade pevce, da so se zbrali v zbor. Deset let ga je vodila Marjana Benedik. Vsak teden sodeluje pri sveti masi, vcasih tudi v so-sednjih zupnijah. Poje tudi na porokah. Sedaj ga vodi Ales Gorjenc. Poleg cerkvenih skladb pojejo slovenske ljudske in crnske duhovne pesmi. Otroski pevski zbor Soncni zarek Od leta 1982 pojejo pri sveti masi tudi otroci. Cerveni otros­ki pevski zbor je ustanovil takratni kaplan Janez Sket in ga z Jano Kepic vodil dve leti. Leta 1988 je zbor prevzela s.Evgenija, pomagala ji je Marjetka Basar. Sedem let je vodila zbor Irena Hafner-Dolenc, glasbeno spremljavo sta odigrali Mija Jereb in Karmen Primozic. V tem casu je zbor nastopal tudi zunaj cerkvenega prostora, npr. na reviji pevskih zborov dekanije Kranj. V letu 1993 je trinajst otrok pelo ob materinskem dnevu v kinu Center. Prepevali so tudi v Besnici, v domu starejsih obcanov v Kranju in v Smartinskem domu v okviru kulturnega tedna. V letu 1994 je dvanajstclanski zbor sodeloval pri vseslovenski trikraljevski akciji. Otroci so tri dni koledovali, obiskovali so domove in peli v Straziscu, Bitnjah, v sv. Duhu, na Rakovici in v Javorniku. Prvo leto so obiskali vec kot 40 druzin, naslednje leto v stirih skupinah vec kot 1230 druzin. To leto je zbor prevzela Karmen Primozic, z glas­beno spremljavo ji pomaga Gasper Jereb. V letu 1995 so s pet-jem popestrili Miklavzev vecer. Skupina je v sklopu Straziskega kulturnega tedna uprizorila igrico za otroke s petjem Hudobin Potepin. Napisana je po motivu Finzgarjeve pravljice in jo je uglasbil Franc Juvan. Po predstavi je otroke obiskal sv. Miklavz. Naslednje leto pa sodelovali na proslavi materinskega dne v Smartinskem domu.14 Moski zbor Smartin Mnogo let deluje v Straziscu Moski zbor Smartin. Poznamo ga predvsem po petju v Smartinski cerkvi, zato se tako tudi imenuje. Vsako nedeljo lahko slisimo njihovo petje v cerkvi, njihove zalostinke ob slovesu preminulega Strasana, udelezuje­jo se revij cerkvenih zborov in sodelujejo na kulturnih prire­ditvah v Straziscu. Starosta zbora je Franc Bercic-Brezarjev ata, ki je ze praznoval 60 letnico petja. Zbor poleg cerkvene glasbe goji tudi narodno. Od leta 1995 ga vodi Joze Benedik." Kulturno umetnisko drustvo Sava Kranj Folklorna skupina Pred 51 leti so v tovarni Sava ustanovili folklorno skupino. S strokovnim delom in veliko odgovornostjo je zrasla v uspesen kolektiv. Tako je gostovala v vseh evropskih drzavah na razlicnih festivalih in tekmovanjih. Slovenske plese je pred­stavljala tudi v Braziliji, Kanadi, v Ukrajini, na Kanarskih oto­kih in v Turciji. V sklopu skupine vsa leta delujejo razlicne pevske in instrumentalne skupine. Vec o njenem delovanju je v Kranjskem zborniku 1995 v sestavku S plesom in pesmijo po svetu. Kvintet drumlca Zacetki delovanja segajo v leto 1987. Na pobudo Zvoneta Gantarja in Mihe Benedika so pri FS Sava ustanovili kvartet, ki je po dveh letih prerasel v kvintet in si 1995 nadel ime Drumlca. Njihov program je sestavljen izkljucno iz izvirnih slovenskih ljudskih pesmi. Pred leti so ga dopolnili s kroparskimi in kamnogoriskimi kolednicami. V letih delovanja so imeli pevci vec kot sto nastopov doma in v tujini. Gostovali so po vsej Sloveniji, slisali so jih v Belgiji, Ukrajini, Turciji, Kanadi, Avstriji, Nemciji, na Poljskem in Ceskem. Na pobudo Bruna Ravnikarja so ze veckrat sodelovali na mednarodnih festivalih ljudskih pevcev in godcev v Avstriji in Nemciji. Del programa so posneli in izdali na zgoscenki in kaseti. Kvintet ves cas strokovno vodi Branka Potocnik, ki tudi sama poje sopran, altistki sta Mojca Bohinec in Andreja Vene, tenorist je Miha Benedik in basist Ales Gorjanc.1'' OPOMBE 1 Vasilij Melik: Razvoj slovenskega narodnega gibanja in drustva - Razstavni katalog Gorenjskega muzeja Kranj 1980. 2 Verordnungs- und Amtsblat Jahrgang 1941 - arhiv Gorenjski muzej Kranj. ' Pravila katolisko slovenskega izobrazevalnega drustva v Straziscu pri Kranji. * Nadskofijski arhiv Ljubljana, Zupnija sv. Martina pri Kranji, Spisi fasc. st. 25, Oznanilne bukve fare sv. Martina v Kranji od 7. vel. srpana 1870 do 6. nedel­je po Veliki noci 1877. 'Gorenjec 1906, st. 11. "Gorenjec 1912, st. 15. 'Gorenjec 1912, st. 6, 15, 17, 30, 49, 52. " Franc Trebar - izjava, arhiv Matevz Oman ( v nadljevanju AMO). ' Joza Tiringer - izjava, AMO. '" Gorenjec 1934, st. 6. " Miha Juvan - izjava, AMO. 12 Gorenjec 1935, st. 41, 46,47,48, 51. " Gorenjec 1936, st. 3, 4, 8, 11,21, 25, 35, 39, 48, 50. "Gorenjec 1937, St.39, 48, 50, 51; 1938, st. 1,3,7, 10, 12, 13. 120 Matevz Oman: Kullurno delo in zivljenje v StraziScu pri Kranju lsGorenjec 1937, St. 46; 1939, at. 3, 6, 9, 25, 28, 47, 51. ; 1940, st. 5, 2,ZAL, KRA, 93, AE 732 in AE 729; Sitar 1995, St 47. 41,45,48,49; 1941, st. 4, 6 in 10. !" Pojte z nami, Sitar 1991, st 41; Ob jubilejnem srecanju Stirih pevskih zborov 16 Matevz Oman: 80 let Gasilskega druStva StraziSce, StraziSce 1982. Strazisce 7. junij 1997 - broSura - str. 10. "Gorenjec 1936, St. 20, St. 49; 1937, St. 18 in St. 51; 1939, St. 6 in St. 19. "'Milan Tepina: NaSa druga premiera ; Sitar 1984, St. 17 in St. IS "Gorenjec 1940, St. 49. " Pravila zabavnega in tamburaSkega drustva Lipa v StraziScu. '"Gorenjec 1906, St. 10, St. 16, St. 17, St. 18, St. 20, St. 23, St. 24; 1907, St. 1, St. 2. Sitar 1991, St. 41. 21 Gorenjec 1936, St. 12, St. 17.!2Joza Kovacic - izjava, AMO.21 Evgen Bencdik - izjava - AMO.24 Matevz Oman: 60 let telesno - vzgojnega dela v StraziScu, StraziSce 1982.2' GledaliSce OF Strazisce - GledaliSki list sezona 1947/48.26Glas Gorenjske, 14. marca 1953. " Dnevnik, 24. 1. 1989. 1 ZAL, KRA, 93, AE 727. 2 Glas Gorenjske 9. in 13. decembra 1988. 'Kulturni utrip, Sitar 1991, St 41; Martina Hafnar: Dramska skupina Upanje, zaPis arniv . Martine Hafnar. 14 Janez Jereb: Kulturni teden StraziSce 1995, Sitar 1995, St. 47; martina Hafnar: Otroski pevski zbor Soncni zarek zupnije Kranj-§martin, zapis, Vabilo na proslavo Materinskega dne, StraziSce, 23. marca 1996. M Pojte z nami, Sitar 1991, St. 41; Sitar 1995 St. 47. '"Zapis Mihe Benedika, AMO. 121 GREGOR KOCIJAN Kratko pripovednistvo Iva Sorlija Pripovednik Ivo Sorli se je slovenski literarni javnosti najprej predstav kot pesnik (najpogosteje se je podpisoval s psevdonimom Feodor Sokol). Leta 1898 je objavil najzajetnejsi sop pesmi v Ljubljanskem zvonu, Slovenki in abiturientskem literarnem zborniku Na razstanku. Toda njegovo pesnikovanje ni trqjalo dolgo; nekaj objav srecamo se v letih 1899-1902, potem pa seje z njim zgod podobno kot z Ivanom Cankarjem: opustilje pesnistvo in se posvetil pripovednistvu, man] dramatiki. Zanimivoje, kajje Sorli napisal o drugi izdaji Cankarjeve Erotike; porocilo (v Slovenskem narodu 1902, st. 185) je bilo navdusujoce, brez vidnejsih kriticnih pripomb, vecinoma le podozivljanje Cankarjeve poezije: »In sanjal sem cvetko za cvetko in gledalpred seboj njega, ki me je omamljal. Vcasih sem se pac spomnil, da moram povedati pravzaprav svoje mnenje o teh pesmih, toda hipnotiseur me je vedno zopet zazibal v romanticen polusen. In kaj naj tudi recem oteh vijolicah? Mogocejihje edino gledati in sanjati in molcati... Cemu se ustavljati ti sladki oblasti?« (Cankarjevo Zbrano delo II, 1968,292.) Sorli in Kranj: Triinsestdesetletni dr. Ivo Sorli je bil z dekretom pravosodnega ministrstva z dne 25. Jan. 1940 prestavljen kot notar iz Maribora v Kranj in ze 19. feb. je v Kranju odprl notarsko pisarno. Izbruh vojne mu je onemogocil nadaljevanje notarske prakse, zato se je prezivljal (bil je poliglot) s prevajanjem oz. kot tolmac in bil ves cas pod nadzorstvom okupacijskih oblasti. Osvoboditev je docakal v Kranju, potem je nekaj let prezivel v Ljubljana kot tajnik okrajnega sodisca, se po upokojitvi preselil v Ogulin k hcerki in se v juliju 1951 zopet vrnii v Kranj, kjer je ostal do bolezni 1956, se za krajsi cas zatekel v Ogulin in nato v Ljubljano na Bokalce; tarn je 17. nov. 1958 umrl. (Prim. D. Prah-Vehovec: Dr. Ivo Sorli -biografija, dipl. nal. na FF v Ljubljani, 1959.) S orli je vzporedno s pesnikovanjem zacel tudi s pripovedno prozo. 23-letni pisatelj se je s tremi kratkimi pripovedmi oglasil v 4. letniku Slovenke (1900) in bil se ves zacetniski tako v snovno-motivni izbiri kot v oblikovanju in izrazljivosti. S satiro je skusal posnemati Cankarjevo priostrenost (Pridiga na gori: o poslancu, ki govori eno, dela pa drugo), medtem ko je s »spomini« Vzgoja in omika ali izvir srece ob sicersnjem naslanjanju na tradicionalni kratkoprozni model delno sledil novodobnim znacilnostim v pripovedovanju (npr. mediti­ranje, simbolika), vendar se mu vse skupaj ni kaj prevec posrecilo. Podobno velja za okvirno pripoved Iz teme v tento, ki razgrinja pismo (pripovedovanje) samomorilskega dijaka: obupal je, ker ni nasel zivljenjskega smisla. To leto je v Ljubljanskem zvonu objavil prav tako zacetnisko kratko pripoved A zakaj? S tem je postal sodelavec Ljubljanskega zvona in v letih 1900-1925 zvrstil precej kratkih pripovedi, dolgih novel in povesti ter vec ocen knjizevnih del in nekaj clankov. Po premoru desetih let je leta 1935 objavil svoj zadnji sestavek v Ljubljanskem zvonu, in sicer Odgovor, v katerem je pojasnjeval gledanje na gledalisko kritiko in se uprl negativni oceni uprizoritve svoje drame Blodnji ognji. Gregor Kocijan: Kratko pripovednislvo Iva Sorlija V letu 1901 je s pripovedjo Moz z zelezno krono zajadral v pripovedni konstrukt, ob katerem ni pokazal kaksne posebne zavzetosti za modelske inovacije, ki jih je prinasala moderna. Da mu je bila ljubsa lastna varianta realisticno/naturalisticnega nacina pripovedovanja, je izprical s ciklom sestih kratkih pripovedi s skupnim naslovom Crtice (Ljubljanski zvon 1902). V njih je upovedil kriticne polozaje, v katerih so se znasli posamezni ljudje in iz katerih ne najdejo pravega izhoda (Zadnja laz, Samomorilec, Pod mojim oknom Ltd.)- V lite-rarnem zborniku Na novih potih (1902) je z dolgo »novelo« Na soncnih visavah zivljenja in s »pesmijo v prozi« Ko cvete morje ... pokazal vec nagnjenja, da bi se vkljucil v slogovna hotenja moderne, vendar je bilo iz nadaljnjega objavljanja ocitno, da ostaja pri realisticno/ naturalisticni slogovno-nazorski usme­ritvi. To je potrdil tudi z objavama pripovedi Slikar Maran in Psiholog v Slovenki (1902). Tako kot mnogokrat pozneje se je ukvarjal z razmerjem med spoloma in njegovo pripovedovanje je bilo povsem skladno s tradicionalnim oblikovanjem kratke pripovedi. Z »novelo« Povest o neki drugi (Ljubljanski zvon 1903) je ob precej bizarnem liku moza (ki ugotovi zenino nezvestobo in jo s tem, da ji pripoveduje podobno zgodbo, pocasi prisili v samo­mor)* napisal pripoved v skladu z (v preteklosti) uveljavljenimi pripovednimi znacilnostmi, toda ustvaril je dramaticno napeto pripovedovanje z dokaj prepricljivo psiholosko osvetlitvijo obeh srediscnih likov in dokazal, da se ze uspesno trga iz zacet­nistva in epigonske odvisnosti. Podobno bi lahko trdih za pripoved Zemjiskoknjizni izpisek, s katero je bralce nehote popeljal h Kersniku. Obe pripovedi sta se mu zdeli dovolj znacilni za njegovo pripovednistvo, zato ju je uvrstil v zbirko Novele in crtice (1907). Ni dvoma, da je zlasti z zadnjima dvema kratkima pripoved-ma zbudil pozornost literarne javnosti, vendar jo je znatno vec z daljsimi pripovedmi (v 1. let. - 1902/03 - Slovana s povestjo Hie Rhodusl in v 3. - 1904/05 - s povestjo Plameni, manj s povestjo Romantiki zivljenja v Ljubljanskem zvonu 1906), zlasti s svojim prvim romanom Clovek in pol (1903), ki je *Znacilen odlomck: »Pustim naj te? Kaj ti pa hocem? Ne razumem te,« se je nasmehnil. »Toda potrpeti je Ireba s teboj; bolna si, hudo bolna,« je pnstavil mirno. / »Toda morda te razvedrim nekoliko, ce ti povem ono dogodbo iz fran­coskega dnevnika?« se je spomnil po kratkem molku. / Ozrla se je vanj. Njene oci so bile popolnoma motne, le globoko za meglo v njih je kricalo nekaj po usmiljenju. / »Aha, zanima te?« se je nasmehnil. »Ej, taka romant.ka zanima zenske vedno. Prav torej! Veä, v Parizu je zivela mlada dama. Ne vem, ah bas v Parizu, toda to je vseeno, saj takih - ne manjka nikjer. Ta dama je imela moza, ki ni veliko govoril, ki je bil morda celo pretemen, toda jasno ji je moralo biti vseeno, da jo ljubi brezmejno nezno, blazno, kakor na primer jaz tebe, dusica ... No, in tudi ona je bila proti njemu kakor med. Kar umirala je od blazenosti, kadar jo je stisnil k sebi, hahaha!« /Zakrohotal se je besno in obmolkml. Oci so mu gorele v divjem plamenu ... dozivel precejsnji odmev in ki so mu nekateri pripisovali nicejanske ideje; sam je pozneje zagotavljal, da ni imel pred oemi »nie drugega nego krepkega moza, niti slutec, da bo kdaj Nietzsche strasil za nama« (Ljubljanski zvon 1920, 733). Sodobnikom se je zdel se kar zanimiv tudi (drugi) roman Pot za razpotjem (1906). V prvem romanu je posegel v malomescan­sko-izobrazenske kroge, medtem ko je v drugem upovedoval podezelsko-trski svet. Sorlijeva pripovedna nadarjenost, ki so jo nekateri bolj opa­zili v povestno-romanesknih delih, se je zacela ocitneje kazati tudi v kratkoproznem pisanju. Leta 1905 je v Ljubljanskem zvonu izsla kratka pripoved Brez tragike, ki se odlikuje po dra­matieni napetosti, drazljivi motiviki in med naturalisti razsirjeni eksperimentalnosti (pri Sorliju na to sestavino opozarja npr. podnaslov Studija v pripovedi Iz teme v temo). Gre za okvirno pripoved, v kateri v vlozenem delu osrednja oseba (zapeljivec) pripoveduje, kako je ljubeca prijateljeva soproga klonila ob naertni nakani in pädia v presustvo. Poskus se je tako posrecil. Pripoved je izpeljana zelo spretno (od kompozieije do dialoga in karakterizaeije), in sicer z realisticno-naturalisticnimi slogovnimi znacilnostmi in v tradicionalnem kratkoproznem modelu. Pripovedniki so v prvem desetletju 20. stol. vse pogosteje nastopali z zbirkami svojih kratkih pripovedi. Med njimi je bil tudi Ivo Sorli, ki mu je zalozba Kleinmayr & Bamberg 1907 izdala Novele in crtice. Lahko bi rekli, da je po svoji presoji zbral najboljge, kar je napisal. Na koneu je dodal dolgo novelo Literarna ljubezen. Zbirka je potrdila, da je Sorli pripovednik, ki ga zanima psiholoska obdelava knjizevnih oseb, da niha med realistienim in naturalisticnim nacinom pisanja, da ga nova romantika in druge sodobne smeri privlacijo samo obeasno in v posameznostih, medtem ko v modelu kratke pripovedi pravi­loma ne odstopa od tradieije. Odlikoval se je zlasti po razgibani zgodbi, medtem ko se mu je dialog veckrat spremenil v monoto-no razpravljanje, kar je zamorilo dogajalno dinamiko in napetost. Najbolj so se mu posrecile pripovedi z zapletenim dogajalnim tlorisom, ki so po novelisticni logiki pripeljale do presenetlji­vega preobrata. Nazoren primer sta pripovedi Brez tragike in Povest o neki drugi. Podobno kot v daljsih pripovedih je tudi v kratkih vecinoma obravnaval malomestno zivljenje, vendar tudi kmecko, pri cemer je zlasti ob prvem rad obravnaval erotieno temo, cloveske slabosti, zakonske krize in prevare. Pri tem se pogosto ni izognil vcasih presuhoparnemu razpravljanju, razmisljanju in modrovanju ter precej skonstruiranim dogajal­nim zapletom in razpletom. Pripoved Zemljiskoknjizni izpisek je primer upovedovanja kmeckega sveta; k temu se je vracal tudi pozneje ter kmeckim ljudem in naravi skusal vdihniti prvin­skost svoje rodne Tolminske. Ob tej pripovedi zacutimo, da je m Sorlijevo pripovedovanje drugacno, polnejse, slikovitejse, v Hkih ljudi in govoru prepricljivo ter zivljenjsko pristno. Takratna kritika je zbirko v glavnem ugodno ocenila, ceprav ni manjkalo tudi kriticnih pripomb. Kritik Fran Zbasnik ga je v Ljubljanskem zvonu (1907: 631-632) hvalil, da je v njegovem pisanju »nekaj zdravega, jeklenega« in da je »eden izmed najboljsih nasih literatov«. Podobno je pisal Franc Terseglav v Domu in svetu: »Sorli je brezdvoma precejsnji pisateljski talent in ce morda dozdaj se ni na visini, je izmed modernih poleg Cankarja najkrepkejse razvita pisateljska individualnost. V najvecjo zaslugo se mu mora steti, da je od Cankarja kolikor­toliko neodvisen. V nasprotju s Cankarjem je realist, ki ustvarja svoje umotvore z malimi sredstvi; on ne isce drznih metafor in daljnih alegorij, tudi ni na njem nie nejasnega in zumetnice­nega« (1907: 477). Kot zanimivost naj omenimo, da je bil eden redkih pripovednikov v tistem casu, ki so kratke pripovedi poimenovali vrstno, in sicer crtica, slika, studija in novela. Za Sorlijevo kratkoprozno pisanje je bilo posebno plodno leto 1908, saj je v revialnem tisku objavil kar nekaj kratkih pripovedi. Posebno zanimiv je bil to leto Ljubljanski zvon, v ka­terem so se zbrali mnogi najvidnejsi in drugi takratni slovenski pripovedniki (Ivan Cankar, K. Mesko, Z. Kveder, C. Golar, M. Pugelj, V. Levstik, I. Lah idr. ) in med njimi Ivo Sorli {Nevesta, Iz dolgega casa). V druzbi z Levstikom in Pugljem je objavil pet kratkih pripovedi tudi v Slovanu. Ti trije pripovedni­ki so kazali nekaj skupnih lastnosti, in sicer vecjo ali manjso naklonjenost naturalisticni motiviki, nagnjenje k bizarnim cloveskim usodam, smisel za ironijo, v jezikovnostilnem pogle­du teznjo po prevladovanju premosporocilnosti, ki se je le sem in tja prepletla s prenesenim besednim pomenom, ostajanje pri tradicionalnem kratkoproznem modelu in vsak pri svoji varianti realisticnega (naturalisticnega) nacina pisanja itd. Od Sorlijevih pripovedi Lilije..., Nazaj, Mimogrede, Pravica revnih in Bar-cica po morju plava... je najznacilnejsa zadnja, ki v obliki okvirne pripovedi v vlozenem delu razgrinja tragiko zakona: zena v strahu pred revscino na svoj nacin poskrbi za mozevo napredovanje. Ob njenem priznanju moz reagira tako, da zena naredi samomor. Pisatelj sicer ni uporabil modelskih novosti in je ostajal v mejah realisticno-naturalisticnih lastnosti, toda tudi tokrat je izprical, da zna napisati berljivo, napeto, mestoma razburljivo in razgibano pripoved o bolj ali manj perecih ziv­ljenjskih vprasanjih. V letih 1909-1915 Sorli ni toliko objavljal kot prej in tudi kratkih pripovedi je le nekaj {Flora, Tetin Tone, Ena o Jerneju Krmizku, Olgina sobica). Prevedel in izdal pa je zbirko Maupassantovih novel (1909). Za tega francoskega naturalista lahko trdimo, da je s svojim delom (s kratko prozo in z daljsimi pripovedmi) vplival na nasega pisatelja tako po snovno-motivni plati kot s kratkoproznim modelom. S prevajanjem se je Sorli razmeroma precej ukvarjal; prevedel je Dumasovo Damo s ka­melijami (1906), nekaj Cervantesovih novel (1920), Daude­tovega Tartarina na planinah (1921) idr. Prijetno je presenetil s kratko pripovedjo Tetin Tone (Slovan 1914), saj je z njo presegel svoje dotedanje pisanje. Portretiral je kmeckega cloveka iz svojega domacega tolminskega okolja, ki je sam sebi zvest. Rad dela za druge, ko pa spozna, da se iz njega norcujejo ali da ga hocejo »prinesto okrog«, je neusmiljen. Tak je do skopega Tomaza, ki mu ne odpusti niti na smrtni postelji. Dozivlja hude notranje krize (ubesedene so psiholosko prepricljivo), vendar ne popusca. Lahko bi rekli, da se je pisatelj ob tern slogovno kar prerodil; beseda mu je zdaj zazvenela povsem drugace kot v pripovedih iz malomestnega in izo­brazenskega zivljenja ali kot se je oglasala v satiri: bolj polno, socno, naravno, o pusti, obrabljeni, papirnatopublicisticni be-sedi ni bilo vec govora. Podobno bi lahko rekli za pripoved ­»spomine« Onstran sveta (Slovan 1916). Pripovedovalec poro-ca o svoji poti skozi grape v Globaco, kjer je samotna kmetija. To je njegov podmelsko-tolminski svet: narava in pogovor z gospodinjo na kmetiji osvetlita njegovo pripoved s pravo soncno svetlobo in slikovitostjo, napolnita jo z vonjem po zemlji in z mislijo o skladnem sozitju med naravo in clovekom. Obe pripovedi je mogoce primerjati s Pregljevimi in pozneje Kosmacevimi, ki pripovedujejo o podobnem okolju. Kakovosti teh pripovedi iz kmeckega sveta Sorli v tistem casu ni dosegel ne s pripovedmi o svojih poklicnih izkusnjah (Iz prakse, 1917, Crtice iz prakse, 1918), ne s parodiranjem (Vragov eksperiment, 1916, parodija na sodobne politicne raz-mere, kaze na clovekovo prilagodljivost in nagnjenje k spremi­njanju) ali z literarno satiro (Alfa skozi a, 1916), niti s podobami iz otroskega sveta (Odlomek iz Milanckovega zivljenja, 1916, Ivanckov dan, 1918) in niti s pripovedovanjem o zagatah so-dobnega malomescanskega zivljenja (Radi tega, 1916, Maceha, Dogodek, 1917). Morda bi ju po kakovosti lahko primerjali le z dolgo novelo Disonance (Dom in svet 1916), ki je napisana v obliki dnevnika in ki ob prepletanju diskurzivnosti in pri­povedne scenicnosti govori o moznostih sozitja moza in zene razlicne narodnosti (slovenske in nemske). Po prvi svetovni vojni se je za nasega pisatelja zacelo drugo obdobje pisateljevanja; prvo je uresniceval v dobi moderne, bil je njen sopotnik, Cankarjev obcudovalec, a hkrati manj po­snemovalec novosti, sei je po svoji realisticno-naturalisticni poti. Do konca prve svetovne vojne je z nekaj nad petdesetimi kratkimi pripovedmi (in osmimi dolgimi novelami oz. kratkimi povestmi) kar mocno obogatil svoje pripovednistvo; vmes je nekajkrat - ob ze omenjenih romanih in povestih (do leta 1906) - posegel po povestno-romaneskni obliki, in sicer s srednje 124 Gregor Kocijan: Kratko pripovednistvo Iva Sorlija dolgo pripovedjo Milan Mrak (1915), s »povestjo veselega cloveka« Stefan Zaplotnik (1916) in z vecernisko povestjo Krscen denar (1918). Od eroticno-zakonske teme v malo­mescanskem okolju (prim. Milan Mrak) se je v zadnjih dveh pripovedih obrnil h kmecko-vaskemu zivljenju in napisal dve »ljudski povesti«, namenjeni najsirsemu krogu bralcev. V zad­nji je vidneje poudaril poucno-vzgojno plat in s tem znizal raven svojega pripovedovanja. Sorlijeva vnema za kratko pripoved je po prvi svetovni vojni nekoliko uplahnila. Celotna njegova kratkoprozna pro-dukcija do leta 1941 je pristala pri okr. 40 pripovedih. V letih 1927-1934 ni objavil nobene kratke (niti kaksne druge) pri­povedi. Od 1919 do 1926 je v Njivi, Ljubljanskem zvonu, Mladiki, Koledarju Goriske matice, Edinosti, Jutru idr. natisnil vec kot polovico svojih v obdobju med obema vojnama napi­sanih kratkih pripovedi, medtem ko je preostali del od leta 1935 dalje. V ciklu pod skupnim naslovom Pogovori (Njiva 1919) se je dotaknil priblizno enakih tem kot v prejsnjem obdobju, zlasti je v ospredje postavil odnos do zenske, njeno (ne)stanovitnost v zakonu, razmerje med spoloma itd. (npr. Poset, Sama med seboj, Preizkusnja). V zvezi s temi vprasanji sta ga se naprej obhajala dvom in nezaupanje; zakonska razmerja - s poudar­kom na zenski nestanovitnosti - se mu niso videla spodbudna, ce pa je bil izid drugacen, je bil skoraj presenecen (prim. Srecanje na ulici). V prvi vrsti se je ukvarjal z malomestnim svetom, ki mu je nemalokrat pripisoval eticno-moralne deviaci­je, medtem ko je v kmecko-vaskem zivljenju videl vec zdravja in pristnosti. V Pogovorih se je oprijel dialoskosti; sei je tako dalec, da je prehajal v pisanje navideznih dramskih prizorov in domala povsem opustil naracijo kot najznacilnejso literarno prvino pripovednistva. (To se mu je dogajalo tudi pozneje, npr. v sestavkih Ocetov svet in Razjasnenja, 1923.) Pripoved Izgubljeni sin v Ljubljanskem zvonu 1919. leta s pripovedova­njem o studentskem zivljenju in njegovih posebnostih v Sorli­jevo kratko prozo ni prinesla modelske in slogovne drugacnosti, marvec je ostajala v mejah tradicionalno-realisticne variantnosti z nekaj burlesknimi znacilnostmi. Sorlijevo kratko pripovednistvo je v dvajsetih letih (1921-1926) povecini obravnavalo vsakdanje pripetljaje in v tem okviru ga je se naprej zanimal odnos med spoloma bodisi v malomestnem (Vprasanje, 1922) ali kmecko-vaskem okolju (Dvoje ljubezni, 1923), rad je pripovedoval o svojih poklicnih izkusnjah z ljudmi (Miska v pasti, 1922) itd. Posebno ga je privlacila oblika pisem (Pismo, Vprasanje), kar ga je speljevalo stran od sicer tako priljubljenega fabuliranja. V tem casu je svoje kratke pripovedi veckrat objavil na podlistkarskem pro-storu slovenskih casnikov (Slovenskega naroda, Edinosti, Jutra), kar za slovenske kratke pripovedi niti prej niti pozneje ni bilo nie nenavadnega. Toda pri Sorliju je bilo videti, da se je tako snovno-motivno kot pripovedno mocneje prilagajal podlistkarski naravi pisanja; posledice so se kazale v ohlapnejsi kompozieiji, zgolj skiciranosti in manj skrbni izdelanosti pripovedi, v iskanju trenutno aktualnih predmetov upovedova­nja itd. Hkrati pa je res, da je uporabil resno poantiranost, pri kateri so prevladovale etiene vrednote: te so bile predstavljene odprto, brez moralicnega pouka. V to skupino spadajo kratke pripovedi: Pameten moz (1924), Njih bozieno drevo, Mozeve kosti, Galvanizator, Denunciant (1925) idr. Precej drugaena je bila »novela« Gospod Tadej, objavljena 1924 v Ljubljanskem zvonu. Pisatelj se je vracal k pisanju, ki je bilo znacilno za pripovedi Tetin Tone in Onstran sveta. V nekaj zivljenjskih epizodah je upovedil »kraskega zupnika« Tadeja, ki ga je odlikovala vedra resnoba in znacajska pokonenost. Niso ga premamila niti povabila zapeljive prijateljeve zene niti resne ponudbe trzaskega skofa, da bi odsel v mesto pastirovat med mescansko gospodo, kjer bi bilo zivljenje lazje; ostal je vaski zupnik, trden, na strani svojih zupljanov, zavezan poklieni etiki in svojemu ljudstvu, narodu. Gospod Tadej je ena od razlicic Pregljevega plebanusa (Joannesa) in predhodnik Bevkovega kaplana (Martina Cedermaca), vendar brez tragienih primesi, osebnost, ki ne trpi zaradi etienih ali druzbeno-narodnostnih spopadov; vdano se prepusca poklienim dolznostim v dobro svojih vernikov. Sorli je prepricljivo izrisal lik, ki je bil prispo­doba za cloveka - steber na narodnostno ogrozenem sloven-skem Krasu. Opraviti imamo s plemenito govorico, s slikovito in zgosceno oznacitvijo sredisene osebe, z realistieno slogovno naravnanostjo, z linearno postopnostjo dogajanja, naravnanega v konec, z izrazito fragmentarizirano sestavo pripovedi, lahko bi rekli: z zglednim primerom kratke proze tradicionalnega mo-dela. Po obsegu spada v zgornjo polovico dolzinskega razpona kratkih pripovedi. Dvajseta leta so prinesla okrepljeno Sorlijevo zanimanje za povestno-romaneskno prozo. Po mohorjanki Sorodstvo vprvem clenu (1919) je na podlagi (internih) kritik, zaradi katerih mu Slovenska matica ni objavila ze pred leti napisano povest Gospa Silvija, to pripoved temeljito predelal in jo 1920 objavil v Ljub­ljanskem zvonu. Do neke mere je strnil svoje dotedanje poglede na zensko, njene lastnosti in vlogo v svetu moskih. V Epilogu »Gospe Silviji« je razlozil, da mu ni slo za »nadzensko«, mar­vec za »izertano sliko take zenske..., ki ni mnogo vec nego to, a vendar toliko, da se zdi cloveku vredno, baviti se z njo...« Ironicne in delno groteskne Zgodbe o nekaterih krscanskih cednostih in necednostih (1921) niso naletele na prevec naklonjen odziv, medtem ko je kar nekaj pozornosti zbudil »kriminalni roman iz polpretekle dobe« z naslovom Pasti in 125 zanke (1921), ki je izpopolnjeval repertoar slovenskega pripovednistva v kriminalno-detektivskem pripovednem zanru. Poskusil se je tudi v pripovedi za mladino in izdal »podzemsko povest« V dezeli Cirimurcev (1922). Leta 1924 je objavil dve daljsi pripovedi: Golobovi in Zadnji val. V prvi (poimenoval jo je »novela«) ga je pritegnila razlika med kmecko in (malo)mescansko ljubezensko etiko, pri cemer je pripoved povsem jasno nagnil k prvi ter upovedil moc in nravno logiko kmeckega cloveka, ki ga usmerjata vest in vrednota zemlje. »Roman« Zadnji val, v katerem je pripovednik razgibano fabu­lativnost nadomestil z razglabljanji o najrazlicnejsih stvareh, med drugim o bivanjskih vprasanjih in narodu, je upovedil sicer ne tako obicajen, vendar mozen ljubezenski polozaj med mla­denko in starejsim izobrazencem. Zadevo je razresil v znamenju zivljenjske naturnosti in ne morebitne izjemnosti: dekle se je porocilo s sebi primernim moskim. Delu nista bili v prid niti mestoma presuhoparno modrovanje niti sentimentalnost. To de­setletje je v slovensko literaturo in tudi v pripovednistvo bolj ali manj prinasalo ekspresionisticne slogovno-nazorske posebnosti, toda za Sorlija ne bi mogli trditi, da je ekspresionizem vplival na njegovo pripovedno prozo in pustil kaksnekoli sledove. Zagnanost za pisanje in mnozica napisanega sta pisatelja verjetno precej izcrpali in povzrocili, da v naslednjih osmih letih ni objavil nie novega. Posvetil se je urejanju svojih Izbranih spisov, ki so izhajali v letih 1933-1935 (sest knjig). V IS je ponatisnil kratke pripovedi in daljsa dela, ki jih je v letih 1902-1925 objavil v periodicnem tisku. Predstavil je svojo dve desetletji in pol zajemajoco pripovedno produkcijo (ki ni izsla v samostojnih knjigah) in pripovedi jezikovnostilno skrbno popravljal. Bil je pogosto nezadovoljen s svojimi besedili, zato je pri ponovnih branjih vnasal popravke, in to ne glede na to, ali jih je uporabil ali ne.* Sorli je v drugi polovici 30. let (1935-1938) svoje kratke pripovedi objavljal v reviji Zivljenje in svet in v mariborskih leposlovno-kulturnih revijah Piramida in Obzorja (takrat je zivel v Mariboru). Od prejsnje kratke proze se objave v zadnjem obdobju niso bistveno razlikovale: pisatelj je bil zvest svojim slogovnim in modelskim znacilnostim. Bolj kot morda s prej­snjimi usmeritvami se je ujel s prevladujoco sodobno slogovno smerjo, tj. socialnim realizmom, ceprav nanjo ni prisegal in mu je bila pac blizu zaradi podobne pripovedne naravnanosti. V Zivljenju in svetu je objavil nekaj kratkih pripovedi, zazna­movanih z lastnostmi iz tistega dela kratkega pripovednistva, ki je bilo namenjeno sirsemu krogu bralcev, zlasti v casnikarskih podlistkih (npr. Popravljena suknja, Na klavniskem dvoriscu, 1935, Prisebnost, Nikoli vec.', Strah, 1936), medtem ko bi ciklu sedmih kratkih pripovedi Srecanje s smrtjo (1938) pripisali nekaj pripovednih potez, ki so bile znacilne za njegove kratke pripovedi v najuspesnejsem obdobju (od prblizno 1903 do 1916). Sem bi uvrscali posluh za zanimivo (tudi nenavadno) tematiko, dogajalno razgibano in dramaticno napeto zgodbo ter rahlo ironieno poantiranje ob koncu pripovedi. V tern ciklu se po tej plati najbolj odlikujejo prva, tretja in sedma »povest«, kot jih je naslovil. Upovedoval je razlicne snovi: od vojnega doga­janja prek zaljubljenih prijateljev do pustolovscine z letalom itd. Tudi v tern se je kazalo pisateljevo hotenje, ugajati vecjemu krogu bralcev. Vprasanje je, koliko mu je to uspelo. Objave v Piramidi (1936/37) in Obzorjih (1938) so ocitno imele drugacen namen: z jezikovnostilno in pripovednopostop­kovno bolj dognanim pripovedovanjem predstaviti cloveske stiske in zagate. Odprtost koncev mu je bila priljubljena metoda. Znacilno je, da se je zdaj bolj posvecal kmeckemu kot malo­mescanskemu zivljenju, zvezanemu z njegovo poklicno izku­snjo (Dobri ljudje, Dve zgodbi o njivah: Sila, Resena parcela, 1936). Nostalgicno se je vzivljal tudi v razmerje do starsev (Ocetova senca, materino sonce, 1938) in na izpovedno-pripo­vedni nacin (morda daljni odsev Cankarjeve crtice) poudarjal zivljenjske izkusnje in ob tern vrednote. (Pripoved je pozneje kot poglavje uvrstil v Moj roman.) Kratkoprozna zetev v obravnavanem casu je bila razmeroma skromna, toda Sorlijevo pripovednistvo je bilo takrat bogatejse za povesti Petdeset odstotkov (1935) in Vecne vezi (1938) ter avtobiografki Moj roman (1940).V povestih se je ukvarjal z malomestnim svetom in v prvi pripovedoval o financno­gospodarskem in ljubezenskem dogajanju, medtem ko je v drugi postavil v ospredje problem primorskega izobrazenca, ki se je po rapalski pogodbi zatekel v Maribor in si tarn nasel prostor pod soncem. Povesti z vecjim ali manjsim odstopanjem spadata v njegovo srednje dolgo pripovednistvo, ki je bilo namenjeno sirsemu krogu zlasti (malo)mescanskih bralcev (obe je izdala Vodnikova druzba). Z Mojim romanom je napravil obracun svoje zivljenjske in pisateljske poti od rojstva do odhoda v Kranj; popisal je (beletrizirani spomini) mnoge zanimive dogodke in srecanja s sodobniki. Po drugi svetovni vojni ni vec objavljal izvirnega leposlovja, vemo pa, da je se snoval in *Pred priblizno petinstiridesetimi leti mi je pisatelj podaril svoj izvod Novel v rokopisu pustil pripoved Poslednja sodba. in crtic, v katerem je kar precej popravkov, poleg tega so zapisana mnenja ob Morda za konec ne bo odvec navedek iz Mojega romana, ki ponovnih branjih. Tudi letnik 1919 Njive v Narodni in univerzitetni knjiznici, pripoveduje, kako ga je ob sestdesetletnici oznacil literarni ki je bil Sorlijeva last, prica. kako zavzeto in kritieno je popravljal svoje pri­povedi (popravki so iz leta 1933). zgodovinar in kritik dr. France Koblar: »... drugo za drugo, 126 Gregor Kocijan: Kratko pripovednistvo Iva Sorlija pocasi in kakor da snema okove,jemal /je/ z mene vse tiste kri-vice, ki so me preganjale vso to dolgo mojo pot: od tistega Nietzsche ja, s katerim so me krizali, do mojega pripovedovanja »starih historij«, prikazal je moje deio kot delo cloveka, ki je sredi prelepih iiricnih vzdihov in cudovitega pogreianja vase nemoteno pripovedoval svojemu narodu zgodhe iz tega vsak­danjega, hridkoveseiega in veselohridkega, resnicnega zivlje­nja, kazal smer oh prepadih in mimo prepadov, hodril in vahil na soncne visave zivljenja.« Sorlijeva povestno-romaneskna pripoved je v glavnem pozabljena, storili pa bi pisatelju veliko krivico, ce v prihod­nje slovenski javnosti ne bi ponudili izbora kratkih pripo­vedi kot poldragih kamnov, ki so vredni bralceve pozornosti in bran ja. LITERATURA Gregor Kocijan: Bibliografija del dr. Iva Sorlija. Gorenjska 1957/58, 140-144. Dusa Prah-Vehovec: Dr. Ivo Sorli - biografija, dipl. nal. na FF v Ljubljani, 1959. Joza Mahnic: Ivo Sorli; v: Zgodovina slovenskega slovstva V. 1964, 330-338. Joze Gregoric: Podoba duhovnika v slovenskem slovstvu. Ivo Sorli, Nova pot 1969,47-59. Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza v obdobju moderne. Ljubljana. 1996(RazpraveFF). Leksikalni zapisi: Slovenski biografski leksikon III. 1971. 666-668 (F. Kob­lar); Enciklopedija Jugoslavije 8, 1971, 259 (G. Kocijan); Slovenski leksikon novejsega prevajanja. 1985, 306-307 (J. Moder); Z zlatimi crkami. Zivljenjske usode in dela velikih primorskih moz, 1987. 122-124 (B. Marusic): Primorski slovenski biografski leksikon III, 1989, 565-567 (J. Dolenc); Slovenska knjizevnosl (Sopotnik), 1996, 454-455 (Z. Jan); Enciklopedija Slovenije 13. 1999, 97 (P. Svetina). $ y STANKO SIMENC t - • Povojni Kranj m JL yiJRhX 4 0 v dokumentarnem filmu 4 A . ^nrfWP"^, W •••*»««&.» ! • Posnetek iz dokumentarca Osvoboditev Kranja (Glavni trg, 9. maja 1945, posnel fotogrqf Franc Jug). Vir: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, Zbirka filmov AS - 1086. Gorenjska seje do leta 1945 predstavila v 27 dokumentarnih filmih in dveh celovecernih (V kraljestvu zlatoroga, 1931; Triglavske strmine, 1932)-po letu 1945 v okrog sto dokumentarcih, v vec igranihfilmih, kratkih in dolgih,pa so jo uporabili kot naravno scensko okolje, npr. za filme Vesna, Kekec, Balada o trobenti in oblaku, Srecno, Kekec, Lucija, Amandus itn! Prvi doslej znani dokumentarni film in sploh prvifilm na Gorenjskem je nastal 26.februarja 1922; to je bifilm Smucarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planicipri Ratecah (Velican Bester). S Kranjem so do leta 1945 - poleg iigubljene Procesije v Kranju iz leta 19W - povezani tilefilmi: Odkritje spomenika V. Kralja Petru I. Osvoboditelju (Savafilm 1926, Metod Badjura, Kranj (1930, Velican Bester), Lepotno tekmovanje za »Miss Kranj« (Savafilm 1930, Metod Badjura), S. K. Korotan iz Kranja igra zanimivo prvenstveno tekmo s S. K. Bratstvo z Jesenic (Savafilm 1933, Metod Badjura), Proslava 70-letnice kranjske Narodne citalnice v Kranju (Savafilm 1933, Metod Badjura), Krst prvegajadralnega letala 6. oktobra 1940 v Kranju (Savafilm 1940, Janko Balantic), Tombola v Kranju (1940, Janko Balantic), Nase zeleznice - Direkcija drzavnih zeleznic Ljubljana (1940, dr. Marjan Foersterf in Osvoboditev Kranja (9. maja 1945 posnel kranjski fotograf Franc Jug). Poleg teh filmov je Kranj z okolico predstavljen z dokumentarnimi posnetki v celovecernem filmu V kraljestvu zlatoroga (Turistovski klub Skala, 1931), in sicer z enajstimi kadrivprvem delufilma. Temfilmomje dal najvidnejsi in najmocnejsi pecat eden izmed pionirjev slovenskegafilma, dokumentarist Metod Badjura (1896-1971), kije bil z zeno Milko (filme je predvsem kopirala in montirala) opazen v nasem dokumentarcu vse do leta 1969 (mnogim slovenskim filmarjem pa tudi ucitelj ter zgled in merilo vrednosti do zacetka sestdesetih let), koje slovenski [dm ubral novo pot ter se oddaljil od slikanja pejsazev in folklorizma. Ta pecat seje kazal v informativnem (porocevalskeml zurnalisticnemlreportaznem) obravnavanju (prikazovanju) predvsem tistega, cesar se ne da rekonstruirati (kot npr. v igranih filmih), temvec le izbrati in (neponovljivo) ujeti nafilm. Badjuwva filmska pripovedje veckrat videti okorna (vecina kadrov - skoraj vsi so staticni in bliznji-je spojenih z ostrim rezom, nekajje tudi prelivov),fsko nedodelana, najbrz zato, ker si zaradi naglice izdelave (deled jih je v svojem pod jet ju Sava filmpo narocilu in vprostem casu) in zaradi skromnih gmotnih moznosti ni mogel privosciti strozje odbire posnetega gradiva. Iz zgodovine slovenskegafilma je znano, da sofilmi, narejeni do leta 1945, crno-beli, tehnicno sibki, na emotivni ravni pa mocni, zato ostaja za njimi sled v nasem zgodovinskem spominu. m Stanko Simenc: Povojni Kranj v dokumenlarnem filmu D okumentarcem je bilo pri nas po letu 1945 namenjeno veliko pozornosti (celotno proizvodnjo je financirala drza­va), saj je postal film nekaksna »dvorna« umetnost nove Jugoslavije. Dokumentarce (vecinoma kot filmske tednike) so prikazovali v kinodvoranah pred glavnim (celovecernim) fil-mom. Slovenci pa smo bili se posebno ponosni na Filmske obzornike (mesecne filmske novice, med letoma 1946 in 1951 je nastalo 54 stevilk), ob katerih so bili zbrani vsi slovenski fil­marji4. Vecinoma so imeli politicnopropagandno vlogo, bili so torej vezani na ideologijo jugoslovanskega socialisticnega druzbenega razvoja, podobno kot pozneje - v manj vsiljivi razlicici - televizijski dnevnik (najprej osrednji jugoslovanski, tj. beograjski, od leta 1968 pa slovenski TV-dnevnik) in druge oblike televizijskega porocanja. Po nastopu televizije (v Slove­niji leta 1958) se dokumentarec pocasi seli s filmskega na tele­vizijski zaslon, tarn se scasoma udomaci v sluzbi filmskega novinarstva in propagande - kinematografi pa cedalje bolj izgubljajo obcinstvo, ki ostaja konec 20. stoletja vecinoma pred televizijskim zaslonom.' Slovenska televizija je tako (v svoji proizvodnji) v zadnjih stiridesetih letih ustvarila obsezno nacio­nalno pomembno filmsko dokumentacijo.6 Pomembno mesto v stevilnih slovenskih (in jugoslovanskih) dokumentarcih ima Kranj kot mocno razvijajoce se mesto in sredisce Gorenjske. Posebna pozornost v njih je bila namenjena industrijskemu razvoju Kranja (tovarne Iskra, Sava, Tekstilin­dus itn.), kulturni tradiciji mesta, politicnemu zivljenju, zelo opazna pa je tudi podoba vsakdanjega utripa, tudi turizma in sporta, to pa lahko registrira le filmski trak. Da pa bi razumeli razvoj in podobo nasega povojnega doku­mentarca, ki je bil sicer zapostavljen zaradi favoriziranega UrugB gostoranie „Dwalskega unwtalSkega fllma" v 6II !• cil v demlnem sledaliScu.. Sam« 3 Ml V sebole II, mi$a 19. w » pwiedefjcls 20. novembra PrKmlJIv Irtlui vV %Uvtii rtflfi 5hirl|ptil pretklavflalK 4 a sezona, saj je bilo gledalisce odprto 5. februarja letos. Odtlejpa do konca maja se je zvrstilo 37 lutkovnih predstav, ki si jih je ogledalo 2.833 otrok, kar je 76 na vsako predstavo. Dvorana sprejme 90 otrok in recemo lahko, da so bile predstave zelo dobro obiskane.«'1. Konec avgusta je ZKO Kranj priredila v Straziscu pri Kranju otrosko prireditev z naslovom Zivzav. Tu so otroci ob Andreju Sifrerju, Neci Falk, Cvetu Severju in drugih uzivali zadnje dni poletja pred zacetkom novega solskega leta. Na Zivzavu se je Sever ze predstavil s predpremiero nove predstave Zgodba ovremenu. Predstava je nastala v sodelovanju s Sasom Kum-pom, ki je po odhodu iz PGK obnovil sodelovanje s Cvetom. S Kumpovo vrnitvijo na lutkovno sceno je Sever pridobil nepre­cenljivega sodelavca in prijatelja. Sasa Kump je takoj prijel za skicirko, Zgodbo o vremenu scensko zasnoval in dal predstavi se pecat rezije. Glasbo za predstavo je napisal novi sodelavec Igor Cvetko. Z Zgodbo o vremenu je nastopil tudi na Mednarodnem festivalu Krizanke. V umetniski sezoni 1980/81 se lahko pohvali z uspesnim vskokom v predstavo Lutkovnega gledalisca Ljubljana Guignol v tezavah, ki jo je reziral poljski reziser Stanislaw Ochmanski. Leta 1982 prodre Cveto Sever tudi na ljubljanske lutkovne odre: najprej v sodelovanju z Andresom Valdesom izvedeta lutkovno-pantomimsko predstavo Mizekfiga. V predstavi se pre­pletata lutkovna igra, otroske pesmi in glasba s pantomimo. Producent predstave je bil ljubljanski Cankarjev dorn. Cveto Sever uspesno sodeluje do leta 1997 pri odmevnem projektu Cankarjevega doma Gledaliski kulturni dnevi, ki ga je idejno zasnoval Marjan Belina s sodelavci: Sasom Kumpom, Vladimirjem Kocjancicem, Jozetom Voznyjem, Vero Perovo, Janezem Erzenom, Ivom Banom, Markom Simcicem idr. V tern projektu Sever igrivo predstavi posamezne postopke snovanja predstave od izdelave lutk do skrivnosti animacije in zgodovine lutkarstva. Ure se koncajo z manjsim lutkovnim nastopom kranjskega lutkarja. Kljuc Severjevega uspeha pa niso bila zgolj gostovanja na prestiznih mednarodnih festivalih, marvec predvsem njegova mobilnost in dostopnost do ciljne publike. Vsako leto je namrec v povprecju odigral enaindevetdeset predstav, ki si jih je povprecno ogledalo 179 gledalcev. Vsekakor gre za statistiko, ki impresionira vsakogar. Vendar prva gostovanja, s katerimi je kranjski lutkar prebijal led na lutkovni sceni kot solisticni izva­jalec, niso bila preprosta. Marsikje po Sloveniji, kjer je gostoval, niso imeli primernih dvoran in tudi niso vedeli, katerim sta­rostnim skupinam solskih otrok so predstave namenjene. Tako so se vecinoma predstave odvijale v solskih telovadnicah, kamor so se dobesedno zbasali vsi solski otroci. Kljub temu so mladi gledalci zavzeto spremljali predstave. Stevilne predstave, ki jih je kranjski lutkar odigral pred siroko publiko po Sloveniji, so botrovale, da so predstavniki vrtcev in sol spoznali ta medij in tudi zaceli zagotavljati moznosti za profesionalni nastop. Kranjski zbornik 2000 Stevilo Stevilo Sezona odigranih odigranih Stevilo predstav vlog kot gost obiskovalcev 1978/79 48 - 10.585 1979/80 96 - 21.576 1980/81 109 18 21.140 1981/82 109 4 16.693 1982/83 96 59 27.388 1983/84 88 14 16.784 1984/85 117 6 20.187 1985/86 93 16 18.084 1986/87 122 16 22.089 1987/88 104 19 18.646 1988/89 119 23 23.595 1989/90 116 14 21.624 1990/91 125 15 19.381 1991/92 79 11 13.685 1992/93 74 24 11.611 1993/94 76 32 16.465 1994/95 68 57 17.997 1995/96 54 34 11.586 1996/97 75 35 13.775 1997/98 102 1 9.935 1998/99 53 - 5.555 1999/00 75 - - SKUPAJ 1998 398 358.381 Statistika nastopov Cveta Severja od sezone 1978/79 do 1999/00 Z novo predstavo se je Sever predstavil obcinstvu leta 1984 v Cankarjevem domu. Naslov predstave je Vrtiljak. Glasba je bila avtorsko delo Janeza Bitenca in Cveta Severja. Lutke je likovno zasnovala Jelka Godec Tomsic. Fabulo sestavljajo znani biseri otroske poezije slovenkih pesnikov, ki so vsebinsko povezani z lutkovno igro. Uspeh predstave je bil izjemen in do danes je igrica dozivela vec kot petsto ponovitev, tako da ni bilo nobeno presenecenje, ko so kranjskega lutkarja povabili, da v okviru programa Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 zavrti Vrtiljak tamkajsnjemu obcinstvu. Po toplem sprejemu Vrtiljaka se je Sever lotil novega projek­ta in svoje dolgoletne zelje - lutkovne predstave za odrasle. Besedilo je napisal Marjan Belina, osnutke in glasbo pa Dusan Soklic, ki je istega leta zacel gostovati v prostorih lutkovnega gledalisca Cveta Severja kot izdelovalec lutk. Naslov predstave je Vodnjak zivljenja. Zgodba pripoveduje o clovekovi usodi ali bolje receno o clovekovemu zivljenju od rojstva, ko neznatno in nebogljeno bitje napravi prve korake, pa vse do zadnjega dejanja - smrti. Premiera predstave je bila 27. avgusta 1986 na 2. minifestu v ljubljanskih Krizankah. Z Vodnjakom zivljenja je Cveto Sever jasno izoblikoval svojo umetnisko ekspresijo in dolocene sprecificne znacilnosti gle­dalisca enega, ki jih je kasneje samo se spopolnjeval. Znacilnost Severjeve umetniske ekspresije Helena Verdel si je za temo doktorske disertacije izbrala lutkarstvo na Slovenskem od prvih zacetkov do leta 1986. Njeno delo ni zaobslo lutkovnih predstav Cveta Severja. Helena Verde! pise, da se: »/.../ Cveto Sever pri svojih uprizoritvah ravna po nacelu otroske igre, ki mu omogoca v danem trenutku v igri zamenjati polozaje. Vloge, ki jih med potekom igre prevzema, so bolj ali manj utrjene. Pri tern igra: * interpreta lutkovnih vlog in animira pac po potrebi lutko cesarja, psa in tako naprej; * protiigralca tega v obdajajocem ga lutkovnem okolju; * pripovedovalca, ki ima hkrati vlogo povezovalca z obcin­stvom. V prvih dveh funkcijah se umika v dogajanje in s tern ustvar­ja stalnico v uprizoritvi, tretja vloga pa mu omogoca improvizacijo na dano temeljno temo, ustrezanje zeljam iz obcin­stva, tako da postane posrednik med obcinstvom in dogajanjem na odru.«'* Po premieri lutkovne igre za odrasle je Sever nadaljeval z ni­zom novih lutkovnih premier. 22. novembra 1987 je v Kulturno­umetniskem drustvu Naklo premierno uprizoril predstavo Janko in Metka. Uprizoritev te klasicne in vsem dobro znane pravljice oJanku in Metki, ki jih skusa hudobna carovnica zrediti s slad­karijami in pojesti, je nastala v sodelovanju s Sasom Kumpom. Predstava je svojevrstna adaptacije predstave Pravljica o Janku in Metki, ki jo je Kump postavil na oder se v dobrih casih lutkarstva v Presernovem gledaliscu. Seveda je bila ob tej pri­loznosti prilagojena lutkovnem gledaliscu enega, a z znacilnim rezijskim in estetskim podpisom Sase Kumpa. V sodeiovanju s Kumpom nastaneta se dve predstavi: 31. mar-ca 1989 na srecanju slovenskih lutkarjev v Slovenj Gradcu zagleda lue sveta Nocna zgodba. Predstava pripoveduje o Luni, kako pocasi izginja. In ko je videti, da je zginila z zvezdnega neba, se pojavi s prvim krajcem in koncno zasije v najlepsi podobi. Leta 1989 je Cveto Sever poleg Neze Maurer, Poldeta Oblaka, Borisa Sajovica, Jozeta Perka in Blaza Ogorevca prejel Presernovo nagrado za Gorenjsko. Zadnja predstava, ki sta jo Kump in Sever predstavila javno­sti, je bila Rdeca kapica. Zopet gre za adaptacijo klasicne zgodbe, ki je pozela velik uspeh v sedemdestih letih na odru Presernovega gledalisca, za lutkovno gledalisce enega. Premiera predstave je bila 11. decembra 1990 v vrtcu Kozarje v Ljubljana In le nekaj dni za tern je prenehalo biti veliko gledalisko sree Sase Kumpa. Tomaz Kukovica: Lulkovno gledalisce Cvela Severja Obnovitev dvorane lutkovnega gledalisca in festivalsko dogajanje Po Kumpovi smrti se je kranjski lutkar osredotocil na dva cilja. Prvi so bila gostovanja po Sloveniji in tujini, drugi pa obnovitev dvorane lutkovnega gledalisca. Zaradi stevilnih gosto­vanj po drzavi je konec osemdesetih let usahnilo delovanje lutkovnega gledalica v Kranju oziroma je bilo stevilo odigranih predstav v domaci dvorani vse manjse, kar pa seveda ni bilo dobro, saj je osnovna ideja o lastnem lutkovnem gledaliscu temeljila predvsem na rednih predstavah v gradu Kieselstein. Novembra 1991 je Cveto Sever koncal z obnovitvenimi deli v dvoranici in slovesno odprl obnovljene prostore. Z obnovitvijo prostorov se je porodila ideja o organizaciji mocnega poletnega festivala na vrtu gradu Kieselstein, ki bi se dogajal vse poletne dni ob koncu tedna: ob cetrtkih lutkovne predstave, ob petkih glasbeni konceti in ob sobotah koncerti klasicne glasbe, literarni veceri in gledaliske predstave. Festivalu je dal nenavaden naslov - »Kiselstajn zivi kulturi«. Zakaj tako ime festivala, je pojasnil v enem od intervjujev: »To me dostikrat vprasajo tudi zgodovinarji, ces ali mislis, da so muzej, arhiv, zavod, ki so zdaj v gradu Kiselstajn, mrtva kultura. Mislim, da so! Ob zacetku demokracije so v Kiselstajn v starem mestnem jedru prestavili muzej, vso zivo dejavnost iz gradu pa preselili na sejmisce. Ze veckrat smo se okrog tega »zapeli«, saj trdim, da so kulturo dali tja, kamor po njihovem sodi. Na zivinski sejem, cez cestoje celo klavnica. Ce v gradu vedri muzej s pisarnami, arhivi in restavratorsko delavnico, to ni revitalizacija. To ni ozivljanje starih mestnih jeder. Zato govorim: Kiselstajn zivi kulturi, zivim ljudem! Ne trdim, da neki muzejski eksponat ni kultura, toda potem naj to kulturo odprejo in jo pokazejo ljudem, ne pa da imajo umetnost v nekem depoju devetkrat zaklenjeno. Staro mestnojedro pa zaradi tega ne more zadihati.«'" Prve pnreditve so se zacele junija leta 1992. Prireditve so uspele, saj so popestrile poletno mrtvilo v Kranju, hkrati pa ponudile zanimiv vzorec kulturnih prireditev, s katerimi bi pripomogli k postopni revitalizaciji starega mestnega jedra. Ljubitelji kulture so poleg stevilnih lutkovnih skupin iz Slovenije in tujine lahko videli jazz koncerte, koncerte klasicne glasbe in tudi gledaliske predstave. Doslej je v okviru festivala Kiselstajn kulturi nastopilo vec kot sto razlicnih izvajalcev. Festival se je tudi organizacijsko okrepil, ko je Cvetu priskocil na pomoc sin Bostjan. Bostjan Sever je stopil po oce­tovih stopinjah in se prav tako zapisal lutkarstvu kot animator v lutkovnih projektih in kot eden od glavnih akterjev Gruppe Ultra. Od leta 1996 ima status svobodnega umetnika. Kljub vsakoletni organizaciji festivala je Sever nadaljeval s snovanjem novih lutkovnih predstav in tudi rezijo. Reziral je Lutkar Cveto Sever pri delu predstavi sina Bostjana Rdeca kapica in Andresenovo pravljico Kraljicna na zrnu graha. Leta 1993 se je publiki predstavil z lutkovno igrico po lite­rarni predlogi Ele Peroci Moja zoga je lahko bahn. Dve leti kasneje pa s predstavo Pravljice iz Benecije. Cveto Sever se je kot samostojni lutkovni umetnik nedvomno zapisal v zgodovino slovenskega lutkarstva. V dvajsetih letih nastopanja je odigral skoraj dva tisoc predstav, ki jih je videl skoraj vsak peti drzavljan Republike Slovenije. Ceprav njegova poklicna pot ni bila posejana z rozicami, je uspesno prebrodil vse tezave na poti. Danes je Cveto Sever nedvomno eden od starost slovenskega lutkarstva, a kljub temu se vedno vidno navzoc na lutkovnogledaliski sceni. Zadnja leta si prizdeva za odprtje lutkovnega gledalisca v obnovljenem straznem stolpu v Kranju. Njegova pobuda, da mesto Kranj odpre lutkovno ustanovo, ki bo sluzila gledaliski vzgoji otrok tudi v naslednjih generacijah, kaze na njegovo nesebicnost, obcutek pripadnosti Kranju in zeljo po revitalizaciji zivljenja v starem mestnem jedru. Za konec ziv­ljenjske pripovedi o podjetnem kranjskem lutkarju bi bilo smiselno navesti odgovor novinarju Matjazu Erznozniku, kaj meni o sebi: »Nikdar nisem sparal jezika. Vedno sem bil tak, kakrsen sem. Nie me ni brigalo: pred leti sem za 29. novembra v domu armije bral Balantica. Bil je cel hudic. Ce bi se bil opre­delil, bi imel danes mogoce stiri-, petsobno stanovanje... Vendar zadnje case pridobivam locke zaradi svoje pregovorne neopre­deljenosti, ceprav sem do ciljev hodil po zelo dolgi poti. Mocno okrog riti v zep. Aje zame to zelofajn. Zvecer se ulezem in v miru zaspim. Nikdar nisem nikomur dal modre kuverte, se manjpa bi kuverto od kogarkoli vzel. Nikomur nisem nie dolzan. Vse sem sam zasluzil in placal.«20 Danes kranjski lutkar Cveto Sever zivi in dela v Selcih 157. VIRI IN LITERATURA Delo, st. 79, str. 8: Program za sibeniski festival, Ljubljana 1980. Erznoznik Matjaz: Cveto Sever, Mag, st. 34, str. 36-9; Ljubljana 1997 (intervju). G.(odnic) S.(tanka): Kranjski lutkarski »Potepuh«, Delo, st. 79, str. 8, Ljubljana 1980. - Golob Brane: Delavska pest na praznicnih zaslonih, Stop, st. 17, str. 22, Ljubljana 1978. Gorenjski glas, st. 11, str.5, Kulturni koledar, Kranj 1984. Grlj B.(ozo): Literarni vecer Marijana Stancarja-Monosa, Gorenjski glas, st. 6, str. 6, Kranj 1978. Jelovcan H.(elena): Lutkarstvu prostor, ki mu gre, st. 22, str. 8, Kranj 1979. JelovJan H.(elena): Lutke se predstavijo, st. 20, str. 1, Kranj 1979. Jeloväan H.(elena): Lutke se predstavijo, st. 20, str. 7, Kranj 1979. Jensterle Marko: Spet lutkovna predstava, Mladina, st. 44, str. 33, Ljubljana 1978. Jensterle Marko:Kranjske lutke vedno v cetrtek, Delo, st. 239, str. 9, Ljubljana 1981. K.(unsic) M.(irko): Lutkovno gledalisce Cveta Severja, Delo st. 30, str. 2, Ljubljana 1981. Kukovica Tomaz: Ideologija in slovensko lutkarstvo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1993. Logar Matija:Lutke v Kranju niso novost, Mladina, st. 46, str. 35, Ljubljana 1978. M.(encinger) L.(ea): Slovensko lutkovno srecanje, Gorenjski glas, st. 25, str. 5, Kranj 1989. P.(ostrak) J.(anez): Lutkovna premiera, Gorenjski glas st. 76, str. 6, Kranj 1978. P.(ostrak), J.(anez): Uspeh kranjskih lutkarjev: Gorenjski glas, st. 17, str. 6, Kranj 1976. Postrak Janez: Heinrich von Kleist: Razbiti Vre: Gorenjski glas, st. 97, str. 5, Kranj 1976. Postrak Janez: Ivan Potrc:Krefli: Gorenjski glas, st. 81, str.6, Kranj 1976. Postrak Janez: VI. srecanje lutkovnih skupin Slovenije - Pregled predstav: Gorenjski glas, st 19., str. 6, Kranj 1976. Sever Cveto: Poslednje slacenje in oblacenje cesarjevih novih oblacil, Mladina, st.: 50, str. 35, Ljubljana 1978. Stop, st.3, str. 22: Novo ali skoraj novo na odrskih deskah, Ljubljana 1980. VIR: Lutke vzgajajo otroski okus: Gorenjski glas, st.:97, str.6, Kranj 1978. Volcjak M.(arija): Cveto Sever - samostojni lutkar iz Kranja: otrokov svet ni lep: Gorenjski glas, st. 22, str. 5, Kranj 1980. Volcjak M.(arija): Lutkovno gledalisce GLG Kranj: Prva uspesna sezona, Gorenjski glas, st. 45, str.5, Kranj 1981. Z.(lebir) D.(anica): Novo lutkovno gledalisce,Gorenjski glas, St. 11, str. 5, Kranj 1981. Z.(lebir) D.(anica): Cveto Sever: Novo presenecenje z lutkovnega vozicka, Gorenjski glas, 5t. 12, str. 5, Kranj 1981. OPOMBE 1 Gorenjski glas,st.67, str. 7-10, Kranj 1968. 1 Gorenjski glas, st. 90. str. 1, Kranj 1973. O tern dogodku so se razpisali tudi osrednjeslovenski mediji:Delo, Dnevnik in Stop. ' V tem obdobju je odigral 25 vlog v razlicnih televizijskih dramah in filmih. Odmevna je bila ena glavnih vlog v Treh posvetnjakih, kjer je igral poleg Berta Sotlerja in Jozeta Zupana. 'Z.(adnikar) J.(anez): Popuscajoce, Delo.st. 243, str. 8., Ljubljana 1974. ' Novak Jernej: Hadzic: Hitler v partizanih, Dnevnik, st. 296, str. 5, Ljubljana 1975. 'Logar Matija: Pege med vceraj in jutri, str. 6, PG Kranj, Kranj 1993. 7 Ibidem. "Ibidem, str. 106. "Ibidem, str. 107. '"Logar Matija:Lutke, ki razburjajo duhove, Mladina, st. 1, str. 35, Ljubljana 1979. " Podobno tudi trdi Helena Verdel, ki pise: »Ko so nastala nesoglasja v ansam­blu, je sklenil poskusiti sam z lutkovno igro.« Verdel Helena: Lutkarstvo na Slovenskem, str. 195, MGL, Ljubljana 1987. 12 Vladimir Roos, ki je bil po odhodu Severja in Kumpa glavna gonilna sila lutkovnega gledalisca v PGK, je po sporu z vodstvom PGK ustanovil Lutke cez cesto kot manjso sestrico Gledalisca cez cesto, ki je nastalo ob odhodu amaterjev iz PGK: "Jensterle Marko: Spet lutkovna predstava, Mladina, st. 44, str. 33, Ljubljana 1978. 14 Prve koncerte so imele v dvorani lutkovnega gledalisca Cveta Severja tudi glasbene skupine: Osumljeni, Srp, Kladivo konj in voda, Sedmina... "Subic Miran: Moz, ki pricara otroski smeh, Dnevnik, st. 21, str. 8, Ljubljana 1980. "' Majaron Edi: Zadrege so z vstopnicami, ne pa z ustvarjalnostjo, Delo, st. 179, str. 27, Ljubljana 1980. " M.(arija) Volcjak: Lutkovno gledalisce GLG Kranj: Prva uspesna sezona, Gorenjski glas, st. 45, str.5, Kranj 1981 " Verdel Helena: Lutkarstvo na Slovenskem, str. 196-197, MGL, Ljubljana 1987. " Erznoznik Matjaz: Cveto Sever, Mag, st. 34, str. 39; Ljubljana 1997 (intervju). 2" Matjaz Erznoznik: Cveto Sever, Mag st. 34, str. 39; Ljubljana 1997 (intervju). 158 TOMAZ KUKOVICA Grumova nagrada Nagrada Slavka Gruma za najboljse slovensko dramsko besedilo se podeljuje od leta 1979 v okviru festivala Teden slovenske drame, ki ga tradicionalno organizira Presernovo gledalisce Kran]. Poveznost Grumove nagrade s Tednom slovenske drame je ocitna, ceprav med prvimi pobudami za ustanovitev festivala, ki bi omogocal pregled gledaliske produkcije slovenskih dramskih besedil v slovenskih gledaliscih, in prvo podelitvijo Grumove nagrade, prihaja do velikega casovnega presledka, karpa ne zmanjsuje pomena nastanka in dometa nagrade. Ta presledek prica ozgodovinski nujnosti, da seje nagrada ustanovila in tako vnesla svez veter v domaci in tuji literarm gledaliski prostor. Od TSD do Grumove nagrade F estival Teden slovenske drame je bil prvic 5. februarja 1971 v Presernovem gledaliscu Kranj. V statutu tega gledaliskega festivala je zapisano, »da je Teden slovenske drame naslednik 1. Tedna slovenske in jugoslovanske drame v Celju 1955 ter Tedna slovenske dramatike v Celju leta 1963 in 1964«.' Namen organizacije teh dveh festivalov je bil, da se ob koncu gledaliske sezone opravi pregled predstav slovenskih avtorjev, ki jih uprizarjajo slovenska gledalisca. Ceprav so picla financna sredstva botrovala stevilnim casovnim odmorom do koncnega ustolicenja festivala v Kranju, pa so ravno iz teh dveh prvih pobud in pozitivnega ucinka prireditev nastali najpomembnejsi gledaliski festivali na podrocju nekdanje Jugoslavije: Sterijino pozorje v Novem Sadu in leta 1965 po zatonu festivala Teden slovenske dramatike (zaradi pomanjkanja denarja) Borstnikovo srecanje v Mariboru. Idejni pobudnik obeh predhodnic Tedna slovenske drame je bil dramaturg Lojze Filipic, in ko je Teden v Celju ugasnil, je skusal idejo Tedna prenesti v okolje, ki bi jo sprejelo. S krogom somisljenikov Bojanom Stihom, Bratkom Kreftom, Franom Zizkom, Filbertom Benede­ticem in predvsem s tedanjim predsednikom sveta Presernovega gledalisca v Kranju, Antonom Trpinom, je prvic predstavil idejo o organizaciji festivala v Kranju leta 1966. Stiri leta pozneje je bil odgovor oblasti v Kranju pozitiven in s tem so bili dani nastavki, da se Presernovo gledalisce Kranj skozi organizacijo festivala ponovno profesionalizira. Teden slovenske drame v Kranju je v obdobju od leta 1971 do 1977 temeljil na izrocilu predhodnic, torej je predstavil vsakoletno gledalisko produkcijo uprizorjenih slovenskih dramskih besedil. To pa seveda bi bilo dovolj, saj so gledalisca najveckrat posegala ob upri­zoritvah slovenskih dramskih besedil po klasikih slovenske dramatike, kot sta Cankar in 159 Grum, medtem ko so si pocasi, a prodorno utirali pot mlajsi dra­matiki, kot so Andrej Hieng, Peter Bozic, Rudi Seligo, Pavel Luzan, Tone Partljic itn. Vsak dramatik lahko pove, kako trno­va pot je do prve uprizoritve drame na odrskih deskah, saj vedno obstaja med sestavljavci gledaliskih repertoarjev pomislek zoper uprizoritev dela novega in neznanega avtorja, pa ceprav besedilo samo ponuja nesporno literarno kvaliteto. In mno­gokrat pripomore k odlocitvi za uprizoritev dramskega besedila tudi nagrada, ki jo prejme njen avtor. Seveda pa odlocitev o ustanovitvi nagrade za dramsko bese­dilo spodbuja tudi pisce, da konkurirajo na razpis in s tem pove­cajo izbiro dramskih besedil za uprizoritev. Tako se nedvomno najbolj oplaja ravno festival Teden slovenske drame. Ustanovitev Grumove nagrade Odlocitev o ustanovitvi nagrade Slavka Gruma za najboljse slovensko dramsko besedilo je bila sprejeta leta 1978. Nagrada je dobila ime po slovitem slovenskem dramatiku Slavku Grumu (1901-1949). Grum, ki seje rodil v Smartnem pri Litiji in je bil po poklicu zdravnik, je studiral medicino na Dunaju v casu, ko so bili intelektualni krogi miselno zaposleni s prodirajoco Freudovo psihoanalizo. Grum je kot zdravnik, ki je specializiral psihiatrijo, dobro poznal teorijo slovitega Zida. Leta 1929 je napisal dramo Dogodek v mestu Gogi, ki je oznacena za najboljse dramsko besedilo po Cankarju. Delo je bilo 1930. leta uprizorjeno in prejelo tudi drugo nagrado na jugoslovanskem natecaju za dramsko besedilo. Skratka, nagrada je dobila ime po legendarnem piscu dram, ki se je uspel uveljaviti kot mlad literat. In Grumov duh naj bi spodbujal dramatike k literarnem snovanju ter gledalisca, da uprizarjajo njihova dela. Razpis za nagrado Slavka Gruma je bil objavljen v gleda­liskem listu Tedna slovenske drame '78: »Teden slovenske drame ustanavlja nagrado Slavka Gruma za najboljse slovensko dramsko besedilo. Nagrada je stalna, podeljuje se diploma in denarna nagrada v visini 30.000 din. Nagrada se lahko podeli enemu, dvema ali trem besedilom v enakem delu. Dramska besedila bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval umetniski svet Presernovega gledalisca Kranj, stalni organizator Tedna slovenske drame. Za nagrado Slavka Gruma konkurirajo nova slovenska dramska besedila: - uprizorjena, - tiskana, - predlozena komisiji. Nagrada se bo podeljevala na Tednu slovenske drame. Prvic bo podeljena na Tednu slovenske drame 1979. Rok za predlo­zena besedila je 1. december 1978, za uprizorjena in tiskana pa J.januar I979.2 Statut Tedna slovenske drame opredeljuje, da je strokovna komisija, ki jo imenuje umetniski svet Presernovega gledalisca Kranj, sestavljena iz zunanjih clanov, clana Presernovega gledalisca in clana pokrovitelja. Clana zirije, ki je zastopal pokrovitelja, je imenoval pokrovitelj sam. Mandat komisije je tri leta in vsak clan je lahko v komisijo imenovan ponovno. Zirija izmed svojih clanov imenuje predsednika, nagrado pa podelijo dramskemu besedilu, za katerega se odloci vecina clanov komisije. Statut se do danes vsebinsko ni spreminjal, ravno tako ne se­stava zirije in razpis za nagrado. Voranc Daneta Zajca Zirija v sestavi Matija Logar. Andrej Inkret, Mile Korun in Bojan Stih je ob prvem razpisu za nagrado Slavka Gruma evidentirala devetnajst dramskih besedil. Imena avtoric in avtor­jev, ki so se potegovali za nagrado so bila zveneca: Svetlana Sprejem Grumovega nagrajenca 2000, Roka Vilcnika Tomaz Kukovica: Grumova nagrcida Makarovic, Dusan Jovanovic, Milos Mikein, Zeljko Kozinc, Milan Jesih, Rudi Seligo, Vitomil Zupan, Tone Partljic, Andrej Hieng, Marko Svabic, Ivan Mrak, Matjaz Kmecl... Dober odziv najboljsih slovenskih dramskih peres na razpis je dajal velik obet razpisani nagradi in hkrati tudi priznanje ustanoviteljem nagrade, da je bila odlocitev pravilna. Zirija je prvo nagrado Slavka Gruma za najboljse slovensko dramsko besedilo soglasno podelila Danetu Zajcu za dramo Voranc. Drama se dogaja v casu druge svetovne vojne na hri­bovski kmetiji gospodarja Voranca. Hribovski kmet je vpet med trdim delom na zemlji, zagotavljanju prezivetja stevilni druzini ter kremplji vojne. Nemci kot zavojevalci ozemlja predstavljajo oblast in hkrati groznjo z genocidom nad narodom, medtem ko partizani poosebljajo boj proti okupatorju in hkrati vznemirjajo ljudstvo z idejo komunizma. Vorancev sin Jernej se odloci, da se pridruzi partizanom in ob dohodu v hosto ukrade konja sose­du Zagarju. Oce in sosed se odpravita v lov za tatom, ki je se neznan, a pocasi se iskalcema prikazuje slutnja, kdo krsi zakon. Tatu izsledita in se soocita z dilemo, kaj storiti in kdo bo ta korak tudi storil. V igri je zivljenje mladega sina in stevilne dileme: zaupati komunistu, ki krade in ima orozje, stopiti do sina in zahtevati, da vrne, kar ni njegovo in pri tem tvegati glavo, ali pa naznaniti storilca oblastem, da uveljavijo zakon. Voranc se odloci za zadnje. Sina ovadi policiji. Ta obkoli hiev, v katerem se skriva mladi partizan, ga rani in vrze v jeco. Zagar dobi konja. Voranc se opere pred sosedom, a zrtvuje sina. Zanimivo je, da je bilo nagrajeno besedilo ze nekaj casa pred podelitvijo nagrade v predalih umetniskih vodij slovenskih gledalisc in sele Grumova nagrada ga je privedla tudi do upri­zoritve drame. Jovanovic, Jancar, Seligo in Dominik Smole V casu zasedanja prve zirije pridejo na piano stirje udarni dramatiki: Dusan Jovanovic, Rudi Seligo, Dominik Smole in Drago Jancar. Njihove teme so svojevrsten odgovor na politicno dogajanje in govorijo o ideologiji totalitarizma, represiji. Vsak s svojo znacilno poetiko in seveda fabulo. Svetozar Mitic, prvoborec in novinar po osvoboditvi, locenec in oce dveh otrok, se v povojnem Beogradu ozeni z mlado Slovenko Olgo. Po poroki se Olga posveti druzinskemu zivlje­nju, vzgoji Svetozarjevih otrok iz prvega zakona - Branku in Dejanu, ter pricakuje rojstvo prvega otroka. A ravno v casu spocetja otroka v drugem zakonu, se Svetozar nespretno za­pletena partijskem sestanku v zvezi z resolucijo Informbiroja 0 Jugoslaviji in pristane na moralni prevzgoji v zaporu. Naporna zaslisevanja ga strejo. Ko ga moralno ozdravijo, se vrne domov, k zeni in novorojenemu sinu Janezu, ter izdihne. Jovanoviceva drama Karamazovi nato spremlja usodo Svetozarjeve zene Olge in sinov. Janez postane pop zvezdnik in ostane v rodni domovi­ ni, medtem ko se polbrata odpravita za pravo mamo v Anglijo. Dejan dostudira medicino in se poroci, medtem ko Branko zaide na stranpoti. Poveze se s cetniki, vlamlja v stanovanja... Ka­ sneje se Dejan in Branko vrneta k Olgi. Dejan opravlja poklic zdravnika. Branko pa dozivlja hude depresije in ne vidi smisla zivljenja. Vsega, kar se loti, uni. Studij ekonomije mu ne gre od rok, zaplete se z Dejanovo zeno ter omalovazuje pop zvezdnisko kariero polbrata Janeza. Konca v psihiatricni bol­ nisnici in se ob novoletnem obisku obesi na jelko. Drama se konca z zakljuckom televizijskega prenosa Janezovega kon­ certa, ki ga v tisini spremljajo Olga, Dejan in zena. Jovanovicevi Karamazovi so prejeli Grumovo nagrado leta 1980. Leto kasneje je lovoriko pobral Drago Jancar. Drama Disident Amoz in njegovi opisuje zivljenjsko usodo duhovnika in predavatelja zgodovine na univerzi - Andreja Arnoza. V mracnem letu 1830, ko vlada v Evropi duh absolutizma ter ideja zagledanosti v stari red, se Arnoz odloci odpreti ljudem oci in zanetiti revolucijo. Skupaj s prijatelji natisne revolucionarni pamflet in ga razdeli med ljudi. Policijski vohljaci pamflet izsledijo, zaprejo tiskarja in pustijo v negotovosti profesorja. Ta se proti svojim nacelom, zaradi moledovanja tiskarjeve sestre, sestane s policijskim ravnateljem Pajkom in ga prosi, da izpusti nedolznega tiskarja. S Pajkom si izmenjata mnenja in poglede na svet. Arnoz preti z revolucijo, saj je ljudstvo, ki se mu bodo odprle oci, na njegovi strani, medtem ko mu Pajk jasno pove, da je njegov pamflet vihar v kozarcu vode in da bo s svojim pocet­jem ogrozil le svojo kariero in zapecatil usodo svojih prijateljev, kajti bori se proti sistemu, ki ga vzdrzuje regiment ovaduhov. Mejo svoje svobode pa si postavlja vsak sam. Ker je Arnoz nacelen clovek; Pajkovo ponudbo, da bi postal »kooperativ­nejsi«, gladko zavrne in zgodi se Pajkova prerokba: izgubi profesuro, prijatelje javno zasmehujejo in blatijo. Toda prijatelji nacelnemu Arnezu ostanejo zvesti, ker ver­jamejo v njegove ideje. Odidejo v dezelo obetov in svobode -Ameriko in ustanovijo prasicjo farmo. Farma uspesno posluje in Arnoz pise knjigo, ki bo v domovini razsula sistem. Njegova zaverovanost v svoj prav je tako velika, da se v novi domovini scasoma spre tudi z najvecjimi odjemalci prasicjega mesa. Posel zacne usihati in prijatelji, ki trdo delajo na farmi, ga rotijo, naj neha s svojim pocetjem. Arnoza zacne vse bolj razjedati dvom: najprej, da ima okoli sebe ovaduhe, in nato, da njegove ideje nimajo vec ucinka. Toda kljub temu se poglablja spore v novem zivljenjskem okolju. Drama doseze vrhunec, ko Arnoz napove pred prijatelji in sosedom, samozvanim guvernerjem, ki je najvecji odjemalec svinjine, da bo javno izobcil papeza v Rimu. Vsi navzoci zahtevajo, da se nameri odpove in mu predocijo, da so bili do sedaj vsi napisani pamfleti zaplenjeni v Trstu ter da si je Anin brat tiskar po prihodu iz zapora vzel zivljenje. V prepiru pride do prerivanja, v katerem je zaboden se edini Arnozev pri­jatelj, ki ne dvomi v profesorjeve ideje - trgovec Ignacij. Arnoz ostane sam in prijatelji ga koncno prisilijo, da tudi sam zacne delati na farmi in tako postane svoboden. Seligova drama Svatba, ki je prejela Grumovo nagrado leta 1982, se dogaja v nedeljskem popoldnevu, ko gostje ostarije Stari Mayer prezivljajo ubijajoc brezdelen dan. Upokojeni poli­caj, »ozdravljena« narkomanka, Ciganka, Grobar, Korbarjeva, Zagar in Shizofrenik prezivljajo osebne travme, ki jih tlacijo v sebi in skrivajo pred drugimi. V tem ozracju zajedljivih raz­govorov stopita na prizorisce vaska posebneza: Jurij, ki je velik in mocan, a za delo nesposoben moz, in drobcena Lenka, nje­gova nesojena nevesta. Par si vse zivljenje prizadeva, da bi se porocil, a jima tega ne dovoli ne oblast ne Cerkev. Sicer Lenka in Jurij zivita v svojem idilicnem svetu v zapusceni hisi v upa­nju, da bosta dosegla svoj zivljenjski cilj. Gostilniska druscina ob nedeljskem brezdeljnem ozracju poseze v intimo nesojenega para, da bi jima pomagali doseci cilj. Lenka in Jurij se poroke, ki so jo obljubili gostilniski gostje, silno razveselita, vendar se ne zavedata, kaj ju caka. Svatje pridejo na njun dorn, ju poroci­jo, Juriju najdejo sluzbo, Lenko zacnejo uciti branja in pisanja ter jima zaukazejo urediti dorn in se navaditi na normalno ziv­ljenje. Ucinek posega svatov v zivljenje para je usoden: nista zmozna opravljati novih nalog in se privaditi »normalnemu« zivljenju. Svatje postanejo nezadovoljni in nestrpni, ker njihov eksperiment socializacije ne uspeva po nacrtih in njihove oseb­ne travme privrejo na dan. V medsebojnem obracunavanju koncno sesujejo zadnji up Lenke in Jurija, da bosta zivela kot zakonca, ko jima povedo, da sta v bistvu brat in sestra ter da je njun zakon nemogoc. Ko svatje unicijo zivljenjsko idilo, se poracunajo neporavnane racune iz preteklosti med seboj. Dominik Smole je leta 1983 prejel Grumovo nagrado za dramsko besedilo Zlata ceveljcka. Drama se dogaja na ne­kaksnem sodiscu, ki v bistvu to ni, saj je glavni primer, ki ga obravnavajo dr. Prisednik senata, dr. Predsednik senata, dr. Porocevalec, odvetnica, tozilec, sodni sluga in administra­torka, zaslisanje razocaranega nekdanjega igralca, ki si je vzel zivljenje. Sodisce ne zanima, zakaj si je igralec vzel zivljenje, marvec in zgolj, ali je vrv za obesanje perila, s katero se je obe­sil, zares ukradel. Med procesom, ki poteka v juridicnem jeziku in s stevilnimi anekdotami o zivljenju sodnikov, se prepletajo njihove travme. Igralec je med procesom tako prisiljen prisluh­niti tem pravniskim tegobam, frustracijam, izprasevanjem in videti je, da je razprava namenjena obravnavanju problemov clanov senata, tozilstva in obrambe. Zaslisanje se konca s pri­znanjem igralca, da je ukradel vrvico. Namesto da bi ga sodisce obsodilo, ga izpusti. Igra se konca s samomorom administra­torke, ki ji sodni sluga, ko je mrtva, sezuje zlate ceveljcke. Ana in Moja ata, socialisticni kulak Strokovna komisija za podelitev Grumove nagrade v sestavi Matija Logar, Vasja Predan, Jernej Novak, Dusan Mlakar se je leta 1984 odlocila, da nagrado enakovredno podeli dvema avtor­jema: Rudiju Seligu in Tonetu Partljicu. Rudi Seligo je tako postal prvi dramski pisec, ki je dobil Grumovo nagrado drugic. Ana Rudija Selige pripoveduje o usodi revolucionarke, ki ji v Karadjordjevicevi Jugoslaviji grozi aretacija, a jo partija sku­paj z otrokoma Darkom in Veljkom poslje v Sovjetsko zvezo. V domovini socializma skrbi za tisk komunisticne propagande, ki se razpecuje v Jugoslaviji. Ana, zaverovana v revolucijo in svetlo prihodnost nove ureditve, se kmalu sooci z dejstvi Stalinovega termidorja: sovjetska partija ji vtakne sina Darka v elitno partijsko solo sirot umrlih revolucionarjev in jo nato obsodi kot trockisticno izdajalko in kontrarevolucionarko. Posljejo jo v gulag v Sibirijo, kjer jo zverinsko mucijo. Pri ziv­ljenju jo drzi le se misel, da bo po prestani kazni videla svoje otroke, moz pa se je zaradi njene izdaje ze locil od nje. Ano v zakljucnih akrodih drame zabodejo in pojedo zaporniki na pohodu skozi tajgo. Partljiceva zalostna komedija Moja ata, socialisticni kulak se dogaja v okolici Maribora takoj po drugi svetovni vojni. Mimika Malek zivi z otrokoma v mali dninarski bajtici in hodi na delo k velikemu kmetu Medvedu. Njen moz Joza je bil mobi­liziran v nemsko vojsko in na fronti je prebegnil k Rusom. Cas po vojni je negotov: revolucionarna oblast napoveduje spre­membe in predvojni svet ter medsebojna razmerja med gospo­darji in hlapci se spreminjajo. Oce Joza se koncno vrne iz ruske vojske in doma naleti na popolno zmedo: kar je bilo nekoc »samoumevno« je postalo »vprasljivo«, tako se ob nedeljah ne hodi ve v cerkev, marvec na sestanek krajevnega ljudskega odbora. Sploh pa se obeta v vasi velika sprememba, ki jo na­znanja agrarna reforma, s katero bodo pobrali zemljo velikim kmetom, veleposestnikom in Cerkvi, ter razdelili tistim, ki zemljo obdelujejo. Joza Malek je v dilemi: na eni strani se zave­da, da mu je veleposestnik Medved skrbel za druzino, medtem ko je bil na fronti, po drugi strani pa si tudi koncno zeli dobiti koscek svoje zemlje...V tragicni komediji je veliko preobratov, komicnih situacij, ki zelo avtenticno osvetljujejo to epizodo pol-pretekle zgodovine. Skratka, ko ljudje prekinejo odnose z nek­danjimi gospodi in se privadijo na svojo zemljo, pride nov oblastni dekret o ustanovitvi zadrug. In mali ljudje ponovno izgubijo vse. Jancarjev pohod, Zajc drugic Leta 1985 ponovno dobi Grumovo nagrado Drago Jancar, in to za dramo Veliki briljantni valcek. Drama se odvija v psihi­atricnem zavodu Svoboda osvobaja. Zavod vodi zapit zdravnik, ki je nekoc gojil ambicijo, da bo kirurg, a je postal izvrsevalec Tomai Kukovica: Grumova na^rada institucionalne politike. Njegov pomocnik je Volodja, clovek, ki v resnici vodi zavod. V tem zavodu se po viharni pijanski noci »pomotoma« znajde zgodovinar Simon Veber. Veber je poklicno preuceval delo poljskega revolucionarja Drohojow­ skega, ki je leta 1830 zacel kasneje zatrto vstajo na Poljskem, potem pobegnil na Kranjsko, kjer si je dvakrat zlomil nogo in oblezal v jarku. Zdravnik strokovno oceni, da se je zgodovinarju Vebru zmesalo in da se je poistovetil z Drohajowskim. Seveda Veber tega ne priznava, saj meni, da je popolnoma normalen in da se je po pomoti znasel v sanatoriju. Toda sistem institucije in uprav­ ljanja prisili Vebra, da se zacne spreminjati v poljskega revoluci­ narja. Za popolno poistovetenje poskrbi sam Volodja, ki Vebru odreze nogo, odstavi doktorja z mesta direktorja in prevzame vodenje ustanove, v kateri so naenkrat vsi »v«, torej v instituciji, in s cemer se zabrise meja med normalnim in patoloskim svetom. Kalevala Daneta Zajca, ki je prejel Grumovo nagrado leta 1986, je tipicen stilski izdelek tega priznanega slovenskega dra­matika. Ze naslov pove, da drama tematsko posega v skandi­navsko, natancneje finsko mitilogijo, v svet sneznih puscav, kjer je zivljenje trdo ter vpeto med polarno noc in dnevom. Tema svetlobe in teme, onostranstva in tostranstva se prepletata skozi spremljanje usod kovaca Ilmariena, pevca Väinämnena in Lemminkäinena. Pevec pripoveduje Lemminkäinenu o dezeli Pohjoli, kjer zivi lepa Tantalla, pri kateri je pevec prezivel nekaj strastnih trenutkov, ki so ga skoraj stali zivljenja. Vsi se odpra­vijo v to dezelo. Pevec in kovac skupaj, Lemminkäinen sam. Tarn sreca Tantallo. Zaljubi se v lepotico, ta pa od mladega sve­tlolasca zahteva, da ji v zameno za ljubezen pripelje iz Manale crnega laboda. Lemminkäinena v Manalo »pospremi« ocetov soborec in tudi njegov eksekutor Hiisa. Toda Lemminkäinenova mati Lokka dobi znak, da se je s sinom naredilo nekaj usodne­ga in pride v Manalo ter sestavi truplo svojega sina. Pri sestav-Ijanju trupla ob izrekanju carobnih spevov napravi napako in namesto srca vstavi crnega laboda. Lemminkäinen s crnim labodom namesto srca ni veŁ tisto, kar je bil in postane svoje nasprotje, torej sluzabnik teme, ki druge protagoniste drame ugonobi. Ostane le Hiisa, ki pokonca tudi mladega svetlolasca s crnim labodom namesto srca. Kalevala je Zajceva druga nagrada Slavka Gruma na Tednu slovenske drame. Snoj, Svetina in Verc Joze Snoj in Ivo Svetina sta si leta 1987 drugic v zgodovini nagrade Slavka Gruma razdelila lovoriko enakovredno. Novoimenovana zirija v sestavi Matija Logar, Lojze Smasek, Ales Berger, Zvone Sedlbauer, ki je svoje poslanstvo opravljala v obdobju treh let, je odlocila tako. Ivo Svetina je nagrado pre­jel za dramsko besedilo Biljard na Capriju. Historicna drama pripoveduje o boljseviskem pisatelju Alekseju Maksimovicu, ki ga ruska partija poslje na zdravljenje tuberkuloze na otok Capri po neuspeli vstaji proti dinastiji Romanovih leta 1905. Alekseja z druzino obisce Vladimir Iljic Uljanov, bolj znan pod revolucionarnim psevdonimom - Lenin. Drama opisuje notranja osebna trenja in filozofska nacela pogorelih revolucionarjev, ki se pripravljalo na novo zmago proletariata nad burzoaznim imperializmom. Kontrast v raz­misljanjih nastaja ob diametralno nasprotnih svetovnonazorskih zornih kotih tovarnarja Von Kruppa in misticnega zdravnika Muntheja. Leninov obisk na Capriju se konca z uresnicitvijo ideje, da bo Aleksej Maksimovic vodil na tem italijanskem otoku partijsko solo, da se ne bi prevec posvecal druzinskim zadevam, ki prave revolucionarje ogrozajo. Drama Jozeta Snoja z naslovom Gabriel in Mihael daljnega leta 1987 zadene kot kladivo zebelj na glavico trenutno se vedno najbolj pereco epizodo polpretekle zgodovine Slovencev: po­vojni revansizem komunistov nad domobranci. 15. in 16. junija 1945 je vojna v razdejani Evropi koncana. Katoliska druzina Strojanovih, mati in hcerka Anica, pricakuje­ta vrnitev sinov iz vojske. Elko je partizanski komisar, njegov brat dvojcek Jelko pa domobranski nadporocnik. Mati moli Boga, da se sinova vrneta v njun objem isti dan. V vasi psujejo Strojanovi zenski kot izdajalki in najraje bi kar sami vzeli pravico v svoje roke. A bojijo se reakcije partizana Turka, ki je v vojni izgubil svojo mozatost, pred vojno pa je bil notoricno zagledan v Strojanovo Anico. Seveda pa je Turk tudi eden od kolovodij pocetja, ki v noceh odmeva kot zvok strelnih rafalov, eksplozij bomb in zverinskega kricanja... Pozno zvecer opazita Strojanovi, da se neka kreatura opoteka okoli vodnjaka. Spoznata Jelka, ki ves podplut, krvav in dusevno zmeden dozivlja osebni krizev pot. Privedeta ga domov, nahranita, pre-vi jeta in obleceta, ta pa jima zaupa, da se je uspel resiti iz jame, v kateri lezi na tisoce trupel mladih slovenskih domobrancev, ki so branili vasi pred mascevalno roko komunistov. Proti jutru se vrne domov tudi Elko. Na poti skozi mesto, ga sovascani v strahu pospremijo z mesanimi medklici. Elko vstopi skozi vrata porusene rojstne hise. Mati in sestra sta preplaseni, ker se bojita, kaj bo dejal glede brata Jelka. Anica se posebno, ker je na strani Jekla, medtem ko mati upa, da se bodo spori v druzini razresili vsem v prid. Elko obnemi, ko zagleda brata dvojcka. Zacne se prepir med Anico in Elkom. Zadnji ostro obsoja dvojckovo zaprisego Hitlerju kot dejanje kolabora­cionizma, ki je bilo storjeno iz lenobnosti, da so se fantje lahko greli za domacim zapeckom, medtem ko ga Anica brani, ces da so se borili proti komunisticnemu terorju, ki je izbil leta 1942, in da so imeli namen v zadnji fazi napasti tudi Nemce, ki so jih oborozili. Izmuceni Jelko vse to bolscece spremlja. A Elko zahteva, da brata privedejo pred ljudsko oblast, ki mu bo pra­vicno sodila. Zenski se taksni sodbi upreta, saj je Jelko taksno razsodbo v imenu naroda ze prezivel. Elko tega ne verjame in pride do prerivanja. Jelko prime za brzostrelko in krogla iz rafala zadene Elka v vrat. Ranjen, a ziv, oblezi v sobi. Ljudje zacnejo tolci po vratih in zahtevajo, da jim Strojanovi odprejo. V zmedi zamenjata Strojanovki obleki dvojckov, in ko drhal vdre, odvlecejo ranjenega Jelka - Elka na line. Zvecer se Strojanovki pritihotapita v gozd, kopljeta v plitke grobove domobrancev in upata, da bosta uspeli resiti ranjenega partizana. Njuno pocetje v varni razdalji spremljajo eksekutorji. Ti se zboje, da sramotna novica o mnozicnih pobojih brez so-jenja pride v javnost in se odlocijo, da bremenilni prici spravijo s poti. Napijejo se, se slecejo do golega in z nozi namesto penisov, pod pretvezo, da se je vrnil Elko, vstopijo v hiso Strojanovih. Mato posilijo in zakoljejo Turkovi pajdasi, Turk pa uspesno preizkusi svoji orozji na Anici. Kristusova smrt na krizu je zarota njegovih apostolov je tenia drame Sergeja Verca - Evangeljij po Judi. Zirija je besedilu podelila nagrado leta 1988. Apostoli se zbirajo po Kristusovem krizanju. Kmalu nato pripeljejo zivega, a hudo ranjenega Kristusa k njim. In ti zacno kovati nacrt, kako bodo vnovcili Jezusovo vstajenje v druzbi, tako kot je zapisano v evangelijih po Janezu, Luku, Mateju in Marku. Ko se Jezus zbudi, misli, da je zares vstal od mrtvih, a se kmalu zave umrljivega telesa. Nato pride v druzbo barantat tudi rimski prokurator Poncij Pilat, ki ponuja Kristusu prestol judovskega kralja. Vse to povezuje Juda, apostol, ki je izdal svojega velikega mesijo in ki izsiljuje soapostole, da mu za molcecnost, ki jo je podkrepil z neizpod­bitnimi dokazi, placujejo mesecno rento. Kristus zavrne Pilatovo ponudbo in svetuje Judi, da zapise, kar je videl, in naj zbezi v svet in sporoca resnico. Juda to nare­di, a ga apostoli po tern tudi pokoncajo. K sreci pa je pred svojo tragicno smrtjo zaplodil Magdaleni otroka, ki je postal dedic ocetovih obremenilnih zapiskov. Tretjic Jancar in ponovno Dusan Jovanovic Drama Draga Jancarja Zalezujoc Godota, ki je prejela Grumovo nagrado leta 1989 meri na slovito dramo Samuela Becketta - Cakajoc na Godota. To je bila ze tretja Grumova lovorika tega avtorja, ki je dokazal, da je mojster med mojstri svojega poklica. Glavni osebi drame sta policaja Jozef in Franc, ki v sobi zalezujeta neznano osebo. V drami gre za preigravanje absurda, za t.i. vajo iz absurda v igri. Ko se protagonista ver­balno napadata, branita in prepirata na koncu drame vendarle zasledita svojega Godota v obliki kosmate noge moza v noga­vicah, ki svigne skozi temo v oknu sosednje stavbe. Policaja, ki vedno in povsod zalezujeta, vohljata in sta politicno nasilna, s taksnim dokazom tezko pricakovanega kriminalca ne moreta prepoznati, niti prijeti, imata pa zato zadosten razlog, da zasle­dujeta se naprej. Tako kot to pocenejo policaji od vekomaj. Matija Logar, Lado Kralji, Janez Pipan in Vasja Predan so bila imena, ki so podeljevala Grumove nagrade v letih 1990-1994. Prvi, ki so mu podelili naslov v svojem mandatu, je bil Dusan Jovanovic. Njemu pa je bila to drugi Grum. Rudi in Lidija ze stirinajst let skupnega zakona zivita v isti sobi, vendar loceno. Vzrok za to pocetje v drami Zid, jezero pripovedujeta prijateljema, zdravniku in nekdanji sosolki. Gre za redosled dogodkov, ki jih Rudi in Lidija kot nema opazovalca vidita v sosednji hisi. Neverjetni ljubezenski zaplet slikarja in urednice, ki zivita v zakonu z dvema hcerkama po nacelu svobod­ne ljubezni, sledijo zakonski prepiri ter koncno pozar in detomor. Ob pripovedovanju se Lidija in Rudi po stirinajstih letih molka zopet zblizata, vzpostavita dialog in se pozeneta v samomor. Jesih, drugic Svetina in Flisar Matija Logar je kot umetniski direktor Presernovega gleda­lisca Kranj narocil pri Mi I ami Jesihu dramo. Nastalo je delo En sam dotik, za katero je avtor leta 1991 prejel »Gruma«. V rodni hisi, ki je predelana v vikend, se srecajo stirje bratje in sestre: Oto, Vojko, Gregor in Cvetka. Cvetka je ze dalj casa porocena z Radom in je tudi mati dveh sinov. Druzinski dolgcas, prezet s travmami vsakdanjika, ce Vojko na vikend ne bi pripe­ljal pokazat nove, mlade in nezaposlene zene Tatjane. Moske oci se zagledajo v brhko deklino, ki jo zanima le moz. In skozi razlicne pripovedi o zgodovine druzine, pozelenja polnih pogle­dov in drznih namigovanj Tanji, se odvije nekaj skupnih srecanj. Na zadnjem skupnem srecanju je Tatjana ze usluzbenka v podjetju, kjer dela Cvetin moz. Oton Tatjano vse bolj drzno skusa, Cvetka nekaj sumi, Vojka pa zanima vse drugo bolj kot zena. »Jack pot« dobi Rado, in ko pride na piano ta zveza s Tatjano, se druzina razbije. Sklenejo, da rojstno hiso, ki so jo prej tako skrbno in z odtrgovanjem od ust obnavljali - prodajo. Vrtovi in golobica je naslov drame Iva Svetine, s katero je drugic posegel po nagradi Slavka Gruma leta 1992. Gre za pravljicno igro v verzih, ki se dogaja v kraljestvu Babilon, neposredno pred veliko povodnijo in takoj po njej. V kraljestvu Babilon vlada kralj Nin z zeno Samurato in sinom Adadom. General Gudeja in arhitekt Giru zvesta v po­govoru z astronomom Urasem prerokbo, da bo Babilon pre­plavila voda. Kralj Nin polozi na sree mlademu in rahlocutne-mu prestolonasledniku, da naj ob prevzemu trona vlada s trdo roko, kar mu bo prineslo vojne zmage in blagostanje v drzavi. V mestu Ur na vzhodu babilonskega kraljestva, ki ga je krvavo zavojeval Nin se zacno zbirati temni oblaki. To astronomu potr­di prerokbo o povodnji, ljudstvo Ura pa se pripravlja na napad na Babilon. Nin, poslje generala Gudejo z vojsko v upornisko Tomai Kukovica: Grumova nagrada mesto. Kralju Ninu svetuje arhitekt Giru, da sezida zeni Samurati paviljon iz roznatega porfirja ob Evfratu, da tam utopi svojo zalost. Nina Girujev predlog preseneti in obrne se na Gilgamesovega duha za svet, ali naj pobije zasuznjeno ljudstvo Izraelcev, ki pojedo vec, kot pridelajo. Gilgamesov duh pre­rokuje unicenje Babilona in temno usodo Ninovi druzini. Kraljica Samurata prizna sinu svojo ljubezen do njega in mu prepove kakrsenokoli odhod na vojni pohod, zakaj ostala mu bo zvesta tudi po Ninovi smrti in zdruzila se bosta tako duhovno kot telesno. Nin zve za prerokbo, da bo konec njegovi vladavi­ni. Zacne sumiti, da je sin Adad vzrok vseh nesrec v kraljestvu in ukaze Urasu odkriti, kateri zenski je Adad podaril svoje srce. Na drugi strani Lilit, zenska vseh zensk, pripravlja Shalo na prvo srecanje z moskim in zeli, da bo ta moz prav Adad. Uras spozna, da oce ni pravi, ce deklici je sin zaupal srce. Samurata pa se kljub nevarnosti neucakano prepusti gresnemu razmerju s sinom. V tern trenutku pridejo novice iz Ura: general Gudeja je zavojeval mesto, toda ni mogel ustaviti narascajocih voda, ki zdaj pretijo mestu Babilon. Arhitekt Uras napove konec sveta, ki se bo zgodil v trenutku, ko bo kraljev sin namesto prestola zasedel kraljevo mesto v postelji. Vode koncno zalijejo Babilon. Samurata predlaga Ninu, da prepusti sinu prestol. Moz je ne poslusa in se odloci, da bo odkril, kdo je sinova ljubezen in jo bo tudi pokoncal. Lilitini svecenici Shali privedejo Adada, da ji vzame nedolznost. Ta je prevec rahlocuten in zaljubljen v mater, da bi to storil. Kasneje Adad prizna svojemu ucitelju Urasu, da se ni mogel ljubiti s Shalo, vendar vzroka za to mu ne izda. Materi pa pove, da je molil Istar, da zaustavi povodenj. Mati se ustrasi, da bila molitev izpeta iz ljubezenskega razmerja med sinom ljubimcem in neznano zensko, Adad pa se zboji mate-rinega ljubosumja in jo zapusti. Povodenj pa ne popusca in Nin ukaze arhitektu zgraditi zbi­ralnik vod, ki bo pozrl vse vode in resil mesto pred vodno kata­strofo. Gilgamesev duh pa kasneje pove Ninu, kaj je vzrok nesreci: incestno razmerje njegove zene s sinom. A zapleta se ni konec. Lilit pove Samurati, da je noseca in da naj splavi. Medtem pa sin poskusa uiti izpod vpliva matere ljubice in se prepustiti Shali, ki ga zares ljubi. To pove tudi materi in ji pri­zna, da je bil zaljubljen v njo, ker ga je v to prisilila. Mati skuje nacrt, da bo zabodla sinovo novo izvojenko, a se tik pred eksekucijo spremeni v golobico, ki vsako jutro obiskuje sina. Ko se Samurata spremeni v golobico, povodenj poneha. Adad prevzame prestol in se poroci s sirsko princeso. Njegovo kra­ljestvo se s tern poveca in Adad zapove zrtvovati Shalo za izginotje kraljice matere. V zakljucnem delu drame Uras v Istarinem templju ritualno zabode Shalo. Adad ujame z dlanmi Shalino kri. In ko je sam s krvjo nesojene ljubezni, prileti golobica in ga prosi za vodo. Ponudi ji Shalino kri in golobica Samurata umre. Drama Evalda Flisarja z naslovom Kaj pa Leonardo? prikazuje usodo mentalnega bolnika Martina, ki je vpet med zdravnika, ki zagovarjata razlicni metodi zdravljenja. Na Od leve proti dcsni, nagrajenec Rok Vilcnik, Tomai Kukovica, Mohor Bogataj, Stefan Kadoic, JozefSkolc, Milan Kucan zacetku drame predstavi dr. Hoffman osebju nevroloskega instituta zdravnico dr. DaSilvo, ki bo uvedla novo metodo zdravljenja. Matin je tezak bolnik, saj je popolnoma izgubil spomin, hkrati pa izgubil sposobnost zaznavanja. V ustanovi pride do spora med zdravnikoma o metodi zdravljenja. DaSilvova brez dovoljenja predpostavljenega dr. Hoffmana povabi na kliniko Martinovo zeno in ji predstavi svoj tehnicno­pragmaticni nacin zdravljenja, ceprav Martinovi zeni ni veliko do mozevega ozdravljenja; to pa Martinu se poslabsa zdravje. Temu sledi se vecji spor med Hoffmanovo in novo zdravnico glede metode zdravljenja. Pacienta scasoma ugotovita, da Martin vendarle ni popolna bilka, saj Iahko ponavlja posamezne stavke in gibe. DaSilvova je nad odkritjem navdusena in se odloci iz Matina napraviti novega cloveka, nabitega z znanjem in s pozitivnimi cloveskimi kvalitetami. Hoffman projektu ostro nasprotuje. DaSilvova pridobi soglasje Martinove zene za nadaljevanje zdravljenja in premesti bolnika na nevrolosko kliniko. Uspeh njenega zdravljenja je neverjeten: Martin zacne govoriti 29 jezikov in pocasi se spreminja v univerzalnega cloveka, kot je bil Leonardo da Vinci. Zdravljenje se nadaljuje. Martin z dvema pacientoma preigrava scene iz Shakespeareja. V trenutku, ko se morata Matin in soigralka poljubiti, ta prizor vidi dr. Hoffman in uvidi moznost, da prek tovrstne terapije prebudi Martina. Zato prosi paciente in Martina, da skrivno razigravajo te scene. Nato se vmesa se TV, ki pride posnet cudeznega pacienta. Toda zdravnika se javno spreta glede metod zdravljenja. Socasno s tern preneha Martinova zena financirati zdravljenje in projekt je ogrozen. Da Silvova pridobi na svojo stran dr. Robertsa, ki izbrska denar za nadaljevanje terapije. Seveda dr. Roberts preusmeri smer Martinovega zdravljenja in ga poveze z visjimi cilji, ki jih je formalno odobrila oblast ter obvescevalna sluzba, ki projekt financira. Martin naj bi izpol­njeval naloge za obvescevalno, ki jih racunalniki ne morejo, torej postal naj bi superracunalnik. Hoffman in DaSilvova se temu upreta, a sta zaradi ukaza iz visje instance nemocna. Zato se DaSilvova odloci, da uporabi seksualno terapijo in doseze pri slavnem pacientu stanje samozavedanja. Martin DaSilvovo med »seksualnim zdravljenjem« zamesa z Desdemono in jo - zadavi. Nato dajo Martina na elektrosok, ki povzroci trenutno ozdra­vitev, potem pa pacient pade v stanje, v katerem je bil pred zdravljenjem. Drama je prejela Gruma 1993. Tretjic Jovanovic in Svetina ter Jancar cetrtic Svojega tretjega Gruma je prejel Dusan Jovanovic leta 1994 za dramo Antigona. Drama je svojevrstna refleksija na vojne dogodke po razpadu Titove Jugoslavije in tematsko prepleta fabuli dveh klasicnih dram: Kralja Oidipa in Antigone. V Tebah je vojna na vrhuncu. Spopadata se Jokastina sinova Eteoklej in Polinejk. Prvi bi moral drugemu prepustiti oblast po enoletni vladavini v polisu, a si je premislil. Drugi, ki je bil uza­ljen, zbezi v Argon, se tarn poroci s kraljevo hcerko in zacne oblegati bratovo mesto. Ostala druzina, torej sestri Antigona in Ismena ter mati Jokasta, sta razpeti med sinova. Koncno se brata sestaneta na materino zeljo in prideta do sklepa, da je najbolje, ce se spopadeta kar sama. To storita in oba podlezeta ranam. Oblast prevzame Kreont, Jokastin brat, ki veli Eteokla pokopati z vsemi castmi, ker je branil mesto, in Polinejka prepustiti lac-nim zelodcem zverem. Antigona se temu upre in pade v Kreon­tovo nemilost. Halstat je cetrta drama Draga Jancarja, za katero je prejel Grumovo nagrado za najboljse slovensko dramsko besedilo in tudi Gruma 1995. Drama pripoveduje o arheoloski ekspediciji, ki naj bi izkopavala najdisce keltske kulture iz casovnega raz­dobja halstat, vodi pa jo priletni profesor Habilis. Clani odprave: so Anastazija, Nela, Jula. Nela je mlajsa arheologinja, in Anastazija sta v »tesnejsih« odnosih s profesorjem in med njimi se kresejo iskre. Na mesto izkopavanj pride Honza, privlacen klosar, ki si je zelel v jami - najdiscu - najti zatocisce, da prespi noc. Profesor v Honzi vidi cloveka, ki bi lahko s svo­jimi rokami pomagal pri izkopavanjih in mu dovoli ostati v taboru. Zvecer, preden gre ekipa spat, zaloti Jula Honzo pri kraji kovancev iz profesorjevega zepa. Odkritje se konca s popi­vanjem Jule in Honze, in ko se klosar zacne zanimati za arhe­ologijo, sogovornica utihne. Ponoci pa spati ne moreta niti pro­fesor in Anastazija, ki ima zlo slutnjo. Njun pogovor pod mizo poslusa Honza in se sprasuje, kam je prisel. Drugi dan zacnejo z delom. Nela dela s Honzo v jami, s cemer pa ni zadovoljna, ker je v jami temna noc in hoce ven, na svetlo. To pa tudi pokaze oholim obnasanjem do profesorja. Po njenem mnenju je izkopavanje kosti nesmiselno, saj s tern v nicemer ne moremo ugotoviti, kaksno srce je poganjalo skelet in kaksna je bila usoda teh ljudi. Toda profesor ji ne pusti iz jame in ji grozi. Koncno pride do novih odkritij. Navduseni profesor razlaga ekipi o novem odkritju predzgodovinskih kultur z odkopanim bajonetom in gojzarjem v roki. Honzi se dogodek zdi povsem nedoumljiv, a zenskam nekaj povsem obicajnega... Kasneje Honza in Jula popivata in pridruzi se jima se Nela, ki se nato zaplete s klatezen v strastno razmerje. Na drugem koncu profe­sor prepricuje Anastazijo, da je odkril novi Halstat... Naslednji dan Honza zabrusi profesorju, da kosti ne pripa­dajo nikakrsni keltski kulturi, marvec ljudem iz obdobja med zadnjo vojno ali po njej ter namigne, da ve, kdo je avtor tega zlocina. Nato se zacne profesoroju upirati se Nela, ki ga obtozi, da je te ljudi ubil sam in da z izkopavanji zeli zabrisati svoj zlocin. Nelo nato profesor priveze na mizo in se pripravi, da ji bo po starem keltskem ritualu izrezal srce. Tomai Kukovica: Grumova nagrada V epilogu se v parku srecajo trije klosarji: Honza, M a in Nela in obujajo spomine na arheolosko avanturo. Naenkrat se v parku pojavita profesor in Anastazija. Klosarji ju prepoznajo in Honza jima proda keltsko fibulo. Edini dokaz, da so bili trije potepuhi kdaj navzoci na izkopavanjih. Takoje umrl Zaratustra je naslov drame Iva Svetine, s katero je prejei nagrado Slavka Gruma 1996. To je tretji Svetinov Grum. Gre za dramo, ki spominja na najboljse delo nemskega filo­zofa Friedricha Nietzscheja: Tako je govoril Zaratustra. Zaratustra, razocaran nad civilizacijo, se je odrekel javnemu in tudi svojemu preteklemu zivljenju. Vse stike s svetom in pretek­lostjo prekine ter zivi puscavnisko zivljenje v perzijskih gorah. Druzbo mu delajo Osel, Orel, Zaratustrova senca in Kaca. Zaratustra svojim zvestim sluzabnikom naznani, da bo razkril veliko resnico in oznanil prihod najvisjega boga - Sonce, ki se bo razodelo natancno opoldne. Sluzabnike novica svojega ucitelja preseneti, saj je s tem poteptal vse prejsnje nauke, a Zaratustra vztraja, da se sklice veliko oznanjenje. Modrec pricakuje mnozico, a dogodka se udelezijo le Pastir, Grbavec, Vrvohodec in Berac. Kasneje se jima pridruzita se Amesa in Zaratustrov sin Zurvan. Ta mu prineseta bic, ki ga je pozabil nekoc, ko je prebil zadnjo noc pri Amisi in ko sta spocela sina. A modrec sina ni do slej nikoli videl. Nesojena zena in sin oci­tata modrecu sebicnost in neodgovornost, da ju je zapustil in mu prerokujeta smrt. Prav tako povabljenci spoznajo, da njihov veliki ucitelj uci zmotno vero in da je napocil cas njegove smrti. Koncno to uvidi tudi Zaratustra sam. Pusti se piciti Kaci in na vrhuncu poldneva izdihne in ucenci odidejo vsak svojo pot. Zupancic, Kodric in Vilcnik Potem ko leta 1997 strokovna zirija ni podelila Grumove nagrade, kar se je zgodilo do sedaj samo enkrat, je leto kasneje lovoriko dobil Matjaz Zupancic. Drama Vladimir prikazuje tri dvajsetletnike, ki si delijo pod-najemnisko stanovanje. Masa in Ales sta par, medtem ko sta Masa in Miki sosolca na fakulteti, vsi skupaj pa dobri prijatelji iz rane mladosti. Denarja jim primanjkuje in odlocijo se, da prazno sobo oddajo novemu podnajemniku. In tako sprejmejo Vladimira, skrivnostnega starejsega moza. Mikiju Vladimir ze od vsega zacetka ni vsec, a prevlada Aleseva ocena, da ga vza­mejo pod streho. Toda Vladimir je zvit: v hiso uvede red, se Prikupi najprej Masi, nato Alesu, ki v njem »prepozna« oceta, in vpHva nanju, da se znebita Mikija. Nato zacne predalckati se Maso. Ta ga pocasi spregleda, Ales pa mu se naprej slepo ver­jame, ker ga je resil iz financne zagate. Masa nek vecer, ko pride opita domov, zahteva od Vladimira, da zapusti hiso in ju neha terorizirati. A tedaj se Vladimiru utrga, pretepe Maso in ravno tedaj pride domov Ales. Vladimir skusa naprej prepricati Alesa, da Masa samo blebeta iz pijanosti in mu pripoveduje, da jo je tepel, ko pa Vladimir uvidi, da izgublja nadzor in da nesojeni sin zahteva »ocetov« odhod, zacne z diktaturo. Vladimir uklene Alesa in zagrabi Maso in jima nazorno pove, da se z nekdanjim varnostnikom, ki je bil po krivem obsojen na zaporno kazen, ni igrati. Zahteva, da se mu podredita. Tedaj pride po nakljucju na obisk Miki, in ko zagleda Vladimira v akciji, pride do preriva­ nja. Ales in Miki ubijeta Vladimira s kladivom, ki ga je v znak naklonjenosti prvi dan bivanja pod »druzinsko« streho podaril Masi za rojstni dan. Grumove nagrade v obdobju od 1995 do 1998 je podeljevala strokovna zirija v sestavi: Ignacilja Fridl, Lado Kralj in Vasja Predan. Marinka Postrak, Tea Stoka, Niko Gorsic, Ales Novak, Pavel Luzan so clani petclanske strokovne komisije, ki je podelila Grumovo nagrado leta 1999 Zdenku Kodricu za dramo Vlak cez jezero. Drama pripoveduje o usodi slovenskega slikarja Ludvika Lajosa Vrecica, ki je ustvarjal in zivel v Budimpesti in ga je Rihard Jakopic leta 1928 kot perspektivnega slikarja povabil na razstavo v svoj paviljon v Ljubljana Paviljonu grozi zaprtje zaradi Jakopicevih dolgov. Edini, ki skrbi za materialno stanje velikega slikarja, je njegov osebni zdravnik, ki pa je tudi velik ljubitelj umetnin in redni kupec Jakopicevih slik ter obozevalec Jakopicevega modela Zale. Vrecic pride iz Budimpeste s svojim modelom in muzo Adil, poln pricakovanj in zeljan velikega uspeha, slave ter denarja. Na poti v Budimpesto mu ruski vojak ukrade uro. Ko prispe v Ljubljano, ga sprejme Jakopic in pred­stavi svojim najblizjim sodelavcem, ki takoj pogledajo potencial mladega slikarja. Jakopic mu svetuje, kaj naj slika, da bo uspel pri ljubljanski publiki in kupcih, predlaga pa mu tudi, da bo on sam izbral slike za razstavo. Vrecic se upira dobrohotnim namigom in vztraja, da si bo slike izbral sam. Jakopic ga opo­zarja, a zaman. Znotraj tega okvira zgodbe imata posebno mesto muzi: Zala in Adil. Zala marsikaj potegne iz Jakopicevega zdravnika, med drugim tudi nakano, da bi zelel zdravnik imeti paviljon za svojo ordinacijo, v kateri bi visele slike... Jakopic se dobro zaveda, da je od uspeha razstave odvisna prihodnost paviljona. Zdravnik pa, da je od neuspeha paviljona odvisen njegov prevzem. Okoliscine se obrnejo tako, da si slikarja, skrivajoc eden pred drugim, zamenjata muzi. In koncno napoci trenutek odprtja razstave. Vrecic razstavi dvesto platen po svoji izbiri. Po odprtju razstave kritiki in publika hitro odidejo. Nobene slike ne prodajo. Vrecic odide s prvotno muzo Adil nazaj v Budimpesto. Ko se vrne z vlakom v Ljubljano, sreca na poti istega ruskega vojaka, ki mu je okradel uro. V prepiru s pijanim vojakom, pade pod strelom iz puske. Zadnjo nagrado za najboljse slovensko dramsko besedilo leta 2000 je prejel Rok Vilcnik za dramo To. To je okrajsava za retardiranega Tomaza, ki zivi v bloku v psihiatricni oskrbi in globoko zasidran v svojem svetu. Nepricakovano pride na obisk trgovski potnik Albert, ki zeli Toju prodati slikanice. Albert zeli na hitro praviti svoj posel, a s posebno stranko ni lahko. Situacija se zacne obracati, past, ki jo nastavlja prodajalec kupcu, se nastavi prodajalcu, skratka Albert mora zaceti igrati po pravilih Toja. In hitro se izkaze, da je Albert v bistvu pobegli zapornik - serijski morilec. In novopecena prijatelja se igrata naprej: Albert vidi v Tojevem stanovanju idealno skrivalisce za cez noc, To v Albertu starejsega bratca, s katerim se lahko igra. A igra ima meje, to so hudicki, ki se jih To zelo boji in z njimi ga Albert strasi, ko ima Toja dovolj. Skratka drama, ki je polna preobratov in komicnih situacij, v kateri hudicki na koncu »pogoltnejo« nepridiprava Alberta. Roku Vilcniku je nagrado podelila zirija v sestavi: Matjaz Visnar, Tea Stoka, Niko Gorsic, Ales Novak in Pavel Luzan. Kdor seje, ta tudi zanje... Nagrada Slavka Gruma za najboljse slovensko dramsko besedilo se je wee kot dveh desetletjih podeljevanja izkazala kot pravilna programska usmeritev. Nagrajena dela avtorjev so bila razen ene same izjeme tudi uprizorjena. Vsekakor pa ob uprizoritvah ni slo zgolj za povprecne predstave, marvec tudi za stevilne gledaliske uspesnice z veliko ponovitev in z uspesnim prebojem slovenskih gledalisc in avtorjev v evropski gledaliski prostor. Naj omenimo Partljicevega Socialisticnega kulaka, ki je svoj cas privabljal mnozice v Talijin hram. Nikakor ne moremo tudi mimo Halstata Draga Jancarja, ki ga igrajo tudi v gledal­iscih zunaj domovine matice, in Flisarjevo dramo Kaj pa Leonardo, ki je dozivela uprizoritev v Veliki Britaniji... Seveda ima tu veliko zaslugo za promocijo domace dramatike tudi Presernovo gledalisce Kranj. Na odru osrednjega gorenjskega teatra smo prvic, torej krstno, prestavili stevilne drame razlicnih avtorjev: Rudija Selige, Milana Jesiha, Matjaza Zupancica... Posebna odlika razpisa Grumove nagrade pa je, da so odrsko uprizoritev dozivele tudi predstave, ki niso prejele najvisje lovorike. Za sklep lahko ugotovimo, da je slovenska dramatika kakovostna in je dosegla raven evropske in svetovne dramatike. Pri njenem razvoju in predstavitvi pa imata pomemben delez ravno festival Teden slovenske drame in Grumova nagrada za najboljse slovensko dramsko besedilo. VIRI IN LITERATURA 29. Teden slovenske drame, PG Kranj, Kranj 1999. 30. Teden slovenske drame, PG Kranj, Kranj 2000. Flisar, Evald Kaj pa Leonardo, Arhiv PG Kranj. Jancar, Drago : Disident Arno?, in njegovi, Arhiv PG Kranj. Jancar, Drago: Halstat, Nova revija, Ljubljana 1996 Jancar, Drago: Veliki Briljantni valcek, Arhiv PG Kranj. Jancar, Drago: Zalezujoc Godota, Arhiv PG Kranj. Jesih, Milan: En sam dotik, Arhiv PG Kranj. Jovanovic, Dusan: Antigona, Arhiv PG Kranj. Jovanovic, Dusan: Karamazovi, Arhiv PG Kranj. Jovanovic, Dusan: Zid, Jezero, Arhiv PG Kranj. Kodric, Zdenko: Vlak cez jezero, Arhiv PG Kranj. Kukovica, Tomaz: O trenju orchov, Bilten 30. tedna slovenske drame, str. 6, Kranj 2000. Partljic, Tone: Moj ata socialistic™ kulak, Arhiv PG Kranj. Smole, Dominik: Zlata ceveljcka, Arhiv PG Kranj. Snoj, Joze: Gahrijel in Mihael, Arhiv PG Kranj. Svctina, Ivo: Tako je umrl Zaratuslra, Arhiv PG Kranj. Svetina, Ivo: Vrtovi in Golobica, Arhiv PG Kranj. Svetina, Ivo: Bilijard na Capriju, Arhiv PG Kranj. Seligo, Rudi: Ana. Svetloba in seme, Mladinska Knjiga, Ljubljana 1984. Seligo, Rudi: Svatba, Arhiv PG Kranj. Teden slovenske drame 78, PG Kranj, Kranj 1978. Teden slovenske drame 79, PG Kranj, Kranj 1979. Teden slovenske drame 80, PG Kranj, Kranj 1980. Teden slovenske drame 82, PG Kranj, Kranj 1982. Teden slovenske drame 83, PG Kranj, Kranj 1983. Teden slovenske drame 84, PG Kranj, Kranj 1984. Teden slovenske drame 85, PG Kranj, Kranj 1985. Teden slovenske drame 86, PG Kranj, Kranj 1986. Teden slovenske drame 87, PG Kranj, Kranj 1987. Teden slovenske drame 88, PG Kranj, Kran 1988. Teden slovenske drame 89, PG Kranj, Kranj 1989. Teden slovenske drame 90, PG Kranj, Kranj 1990. Teden slovenske drame 91, PG Kranj, Kranj 1991. Teden slovenske drame 92, PG Kranj, Kranj 1992. Teden slovenske drame 93, PG Kranj, Kranj 1993. Teden slovenske drame 94, PG Kranj, Kranj 1994. Teden slovenske drame 95, PG Kranj, Kranj 1995. Teden slovenske drame 96, PG Kranj, Kranj 1996. Teden slo-, enske drame 97, PG Kranj, Kranj 1997. Teden slovenske drame 98, PG Kranj, Kranj 1998. Verc, Sergej: Evangelij po Judu, Arhiv PG Kranj. Vilcnik.Rok: To, Arhiv PG Kranj. Zajc, Dane: Kalevala, Arhiv PG Kranj. Zajc, Dane: Voranc, Arhiv PG Kranj. Zbornik: Contemporary Slovenian drama, DSP. Ljubljana 1997. Zupancic, Matjaz: Vladimir, Arhiv PG Kranj. OPOMBE 1 Kukovica, Tomaz: O trenju orehov, Bilten 30. Tedna slovenske drame, str. 6, Kranj 2000. 2 Gledaliski list St. 6. (Teden slovenske drame 78), str. 7, Kranj 1978. MARJAN SILING Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih razglednicah Razglednica prikazuje Presernovo ulico, panoramo Kranja (vidna je tudi g'imnazija), zelezni most nad Kokro in gimnazijo. Leto izdaje: 1898; tehnika tiskanja: kamnotisk; velikost: 9x14 cm; 1. izbor tiskarna: Trst. Razglednica je bila iz Kranja odposlana 1. 10. 1898, (1895-1914) na Dunaj pa je prispela ze 3. 10. 1898. Zgodovina in razvoj razglednice Razglednica seje razvila iz dopisnice. Na pobudo profesorja za nacionalno ekonomijo na vojaski akademiji v Wienerneustadtu, Emanuela Hermannaje kotprvo uradno dopisnico na svetu izdala dunaj ska postna uprava in jo poimenovala Correspondenz-Karte. Leta 1871 pa so za nenemske narode v avstrijskem delu monarhije izdali se dvojezicne dopisnice.Prvo poimenovanje v slovenscini ni bilo najbolj posreceno in ime listnica je ze leta 1873 zamenjalo ustreznejse: dopisnica. Seveda pa to se niso bile prave razglednice. Zamisel, da bi hkrati s sporocilom poslali tudi sliko, si lastijo Nemci, Francozi, Anglezi in tudi Cehi. Vprasanje o nastanku prve razglednice tako ostaja se vedno odprto. Ze prvo leto seje v Avstro-Ogrski novi nacin sporocanja obvestil z dopisnicami zelo razmahnil. Velikfinancni uspehje spodbudil tudi drugepostne uprave v Evropi, da omogocijo izdajo in uporabo dopisnic, zato so ze leta 1878 podpisali svetovni postni sporazum. Vzacetkuje bila ena stran dopisnice namenjena samo za naslov prejemnika inpostno znamko, druga pa posiljatelju za sporocilo. Zelo zgodaj so se na prosti strani pojavile risbe in podobe mest. V zacetku je risba zajemala le majhen del prostora za sporocilo, kasnejepa vse vec. Naprehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje pa je skoraj vsa stran prekrita z ilustracijami in je le malo prostora namenjenega zapodpis ali kratko sporocilo. Tako je iz dopisnice nastala razglednica. Selepo letu 1910 zasledimo vecjo uporabo razglednic, na katerih ima naslovu namenjena stran se prostor za sporocilo. Slikovna oprema dopisnic je bila odvisna od tiskarskih tehnik. Prve ilustracije na razglednicah so bile v kanmotisku, kipaje dovoljeval naklade le do 2000 izvodov. Zahtevnost dela in tiskanje v specializiranih tiskarnahje sprva zelo omejevala uporabo prvih razglednic. Sele fototipija in knjigotisk sta omogocila visjo naklado in s tern nizjo ceno. Kranjski zbornik 2000 Prve razglednice v zgodovinskih dezelah habsburske monarhije, kjer so vecinoma ziveli Slovenci (Kranjska, Stajerska, itd.) Z alozniki nasih razglednic so bili trgovci, gostilnicarji in podjetniki. Omeniti velja tudi slovenske domoljube, kot na primer gornike (planince), telovadna drustva (Sokol) in se druge. Podjetniki so tako zelo ucinkovito predstavljali svojo dejavnost. Tiskarne, kjer so tiskali prve razglednice, so bile sprva zelo oddaljene od slovenskega nacionalnega ozemlja (Zich, Berlin, Leipzig, Dresden, Coburg, Mchen, Inns­bruck). Za tiskanje razglednic so se ze konec devetnajstega sto­letja specializirale nekatere tiskarne. Po stevilnosti tiskanja raz­glednic nasih krajev do prve svetovne vojne je prav gotovo na prvem mestu tiskarska druzina Schwidernoch1. Ti so bili pripravljeni izdelovati razglednice za vse kraje in v vseh jezikih, kakor so zeleli narocniki. Vecina njihovih razglednic ima pri­ljubljeni napis »Pozdrav iz...«, zraven pa so v okroglih, ovalnih, pravokotnih in drugacnih oblikah in vinjetah slicice, ki kazejo kraj v celoti ali pa samo po delih. Zelo pogosti so posamezni pogledi na hribcke, gore, slapove, cerkve, zelezniske postaje, gostilne, trgovine in tudi na solska poslopja (zlasti srednje sole - gimnazije). Pogost motiv na razglednicah so se druge krajevne znamenitosti: slatinski vrelec s steklenicko mineralne vode -slatine, rudnik s podobo rudarja, itd. Pogost motiv je tudi podo­ba dekleta ali fanta v narodni nosi ali dobro razpolozenega plan-inca. Tudi po sedem slicic je na eni razglednici, vsaka slicica pa ima se poseben napis. Razglednice so v nemskem, madzarskem in slovenskem jeziku, veliko je tudi dvojezicnih. Narocil je verjetno bilo veliko, pa so se v tiskarnah veckrat nenamerno zmotili. Tako na razglednicah slovenskih krajev najdemo pogosto poljsko in cesko besedilo. Iz nemskih napisov na razglednici nikakor ne smemo sklepati, da je bil narocnik nemsko usmerjen. Mnogi so namrec namesto dvojezicnih razglednic raje narocali ene samo z nemskimi, druge pa samo s slovenskimi napisi. Kupec si je potem izbral tisto,ki je bila bolj vsec njegovim narodnostnim nazorom.Nasi kraji so bili v tistem casu v dvojezicnem, vcasih celo v trijezicnem svetu. Nemscina in slovenscina sta bili dezelna jezika na Kranjskem, tako da so se ljudje na vsakem koraku srecevali z dvojezicnimi napisi. V teh dvojezicnih napisih se prepletata dve teznji. Eno srecuje-mo Se danes v stevilnih evropskih drzavah, to je, da poleg napisa v uradnem jeziku dodas se besedilo v enem od svetovnih, naj­pogostejse v anglescini. Druga teznja izvira iz zivljenja v habsburski monarhiji: dvo­jezicni uradi, specificni nacin zivljenja, ki ga je narekovala Pred prvo svclovno vojno so imeli tiskarno na Dunaju. Na razglednici sta Glavni trg in poslopje gimnazije. Razgiednica je iz tela 1900; zalozil: Kami Florian; Kranj. <3Co&M.S&i most tyifyem 'SoÄfoj 5C*ftnj.. Razglednica prikazuje ielezni most nad Kokro v Kranju. Leio izdaje: predprvo svetovno vojno; tehnika tiskanja: kamnotisk; velikost: 9x14 cm; tiskarna: Kranj (Viljem Pozgaj). tradicija, obcutek spostovanja avtoritet in s tem podrejenosti itd. Iz razglednice lahko vidimo med drugim, kako so Slovenci pred Prvo svetovno vojno uveljavljali in dozivljali svojo nacionalno samobitnost. Nekatere razglednice jasno kazejo svojo nacional­no naravnanost. Take so razglednice, ki kazejo podobo doloce­nega kraja na treh lipovih listih, v ozadju pa slovensko zastavo. Take so sokolske razglednice, na katerih stoji pod lipovim drevesom telovadec - clan Sokola v uniformi. V rokah drzi slovensko zastavo, pri nogah niu lezijo telovadne rocke. Na isti razglednici je obvezno tudi podoba kraja. Svojevrstno izrazanje Marjan Siting: Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih razglednicah slovenske zavesti je bilo tudi pisanje v cirilici. To pisanje je bilo izraz panslovanskega custvovanja, ki je tedaj prevzemalo precej Slovencev. Vcasih pa je bilo tako pisanje podprto tudi z zeljo, da ne bi mogel vsakdo prebrati napisanega. Cirilsko besedilo je bil bodisi v ruski ali srbski inacici, katero so pac znali, besede pa so bile slovenske. Razglednice, ki so imele za motiv prvine slovenske narodne zavesti, so bile zaradi majhne naklade za nase pojme zelo drage, vendar so z njimi zeleli krajani sporociti, da v tem ali onem kraju zive Slovenci in da so gospodarji na svoji zemlji. Razgled­ nice iz casa pred prvo svetovno vojno so zelo raznolike, name- njene so bile majhnim krajem in prikazovale malo znane motive. Poleg reklamnih sporocil je na prvih razglednicah pri­ hajala v ospredje neka osebna nota, kakrsno danes mocno pogresamo. Kraji na nasih razglednicah so bili dostikrat povezani s po­ dobo ljudi, ki so bili tarn rojeni, ali so kraj proslavili - prikazana je slika njihove domacije (npr. Vrsno in Simon Gregorcic). Pogosti so tudi motivi pokopa ali groba osebe, pomembne za Slovence. S kraji so povezane tudi posebne razglednice, ki kazejo sankanje, colnarjenje, balinanje ali kako drugo dejavnost v kraju ali okolici. Pogost motiv razglednic iz slovenskih krajev so predstavitve Łlanov telovadnega, glasbenega, godbenega, pevskega, bralnega ali gasilskega drustva. Tako na razglednicah lahko vidimo bohinjske sirarje, razlicne mizarje pa se koga drugega. Od razglednic s temi motivi je le en korak do priloznostnih ali dogodkovnih razglednic, ki se nanasajo na dolocen dogodek, slavnost, proslavo, odprtje, zborovanje ali pa Na razglednici so vidni jez na Savi, gimnazija in v ozadju Storzic. Lew izdaje: pred prvo svetovno vojno; tehnika tiskanja: knjigotisk; velikost: 9x13,7 cm; tiskarna: Ljubljana (Kleinmayr & Bamberg). Kranjski zhornik 2000 Razglednica prikazuje Sveti .lost in cerkev svetega Josta. Leto izdaje: pred prvo svetovno vojno; tehnika tiskanja: kamnotisk; velikost: 9x14 cm; tiskarna: ni znana; zaloiba: Kranj (M. V. Levee). Cerkflv Sv. .ToJ.tn Sr. Jo«. Jfozdrav iz sv. Jo8ta pri Kranj n l^rainburg - Kran) H0i ( Motiv razglednice je panorama Kranja. Razpoznavni so stolna cerkev, rozenvenska cerkev, Pungart in Kieselstein, Majdicev mlin in gimnazija. Leto izdaje: 1906; tehnika tiskanja: crna barvaje knjigotisk, ostalo je litografija; velikost: 9,2x 13,8 cm; tiskarna: Leipzig {Mehner&Maas). Tehnika je izredno zanimiva, sploh za tiste case. V hrtbih 3« dels d»n, V hribih Uri l Pozdrav z IJudske vesellce v „Zvezdl" dne S.jullja 1906 na korlst dljaäkl kuhlnjl v Kranju. ==== = K ra nj. Na razglednici sta sv. .lost in Smarjetna gora ter Kran) (vidua je tudi gimnazija). Leto izdaje: 1906; tehnika tiskanja: litografija; velikost: 9x14 cm; tiskarna: ni znana. Razglednica je bila namenjena v korist gimnazijski dijaski kuhinji v Kranju. tudi na zalostne in tragicne dogodke, divjanje narave (pozari) ali pa divjanje ljudi (razglednice z motivi iz prve svetovne vojne). Teh motivov je na razglednicah izredno veliko in bi bile lahko predmet posebnih raziskav. Marjan Siting: Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih razglednicah Dopisnica je stala povprecno 10 vinarjev (hellerjev), postnina po letu 1900 pa 5 vinarjev. Avstro-Ogrski denar pred prvo sve­tovno vojno je bila krona (K), ki se je delila na 100 vinarjev (V). Kljub tej relativno visoki ceni se je tako dopisovanje zelo prilju­bilo med Slovenci. Neredko so si pisali krajani istega mesta le pozdrave ali kratka vabila: »Oglasite se!« To se je dogajalo sorazmerno zelo pogosta. Ceprav je bil kilogram krompirja 6 vinarjev in je dopisnica »odtehtala« povprecno kar dva in pol kilograma krompirja, boljse (luksuzne) pa se enkrat toliko, to ni zavrlo dopisovanja tudi med revnejsimi sloji Slovencev. Dopisnice in razglednice so v slovenske kraje prihajale tudi od drugod. Veliko mladih je studiralo na Dunaju, v Pragi, Grad-cu itd. Mnogo Slovencev se je izselilo, prav ti pa so cutili potre­bo, da sporocajo tudi s pomocjo razglednice. Vse to je vodilo k vecji uporabi razglednic ob koncu devetnajstega stoletja. Posebno podrocje, ki so ga pokrivali motivi razglednic, je gornistvo ali dejavnosti, povezane s hojo v hribe in gore. Na to temo je nastalo ze precej monografij. Pred prvo svetovno vojno so ljudje svoje pozitivne obcutke (da se imajo lepo, da so nekaj lepega videli ali doziveli) sporocali drugim. Neredko so pisali razglednico, ko se je koncala operna predstava. Zbiralci razglednic, ki jih je pri nas veliko, ugotavljamo, da nekdanje razglednice po sporocilni plati prekasajo danasnje. Ne samo, da so lepse, na njih je predvsem veliko vec ljudi. Ne Razglednica prikazuje Glavni mestni trg, kjer stoji prvotni vodnjak. Trg se v stoletju ni bistveno spremenil Leto izdaje: 1897, tehnika tiskanja: kamnotisk, velikost: 8.7x13,5 cm, tiskarna: Mchen (Purger&Co.) m Razglednica prikazuje panoramo Kranja, Presernovo ulico v smeri proti stolni cerkvi in poslopje visje gimnazije (v ozadju Cofisce oz. Smarjelna gora, ki je bila takrat imenovana po znanem advokatu Cofu) Lew izdaje: 1897 tehnika tiskanja: litografija velikost: 9x14 cm, tiskarna: Dunaj (kunstanstalt Karl Schwidernoch) To je prva razglednica, na kateri je solsko poslopje. Razglednica prikazuje panoramo Kranja z zeleznisko poslajo (razpoznavni so Majdicev ml in, stolna cerkev in grad Kieselstein). Lelo izdaje: 1910; tehnika tiskanja: litografija; velikost: 8,Hx 13,8 cm; tiskarna: ni znana. Na razglednici se vidi prazna okolica Kranja. Marjan Siling: Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih razglednicah samo nostalgija in 1 jubezen do domacega kraja, estetika kartic in raznolikost motivov, temvec tudi zavest, da so razglednice del krajevne in splosnoslovenske kulturne dediscine, so vedno bolj navzoce pri ljudeh, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim okoljem danes. Stare razglednice nam omogocajo primerjavo s casom pred slabimi sto leti in manj. In se eno stran slovenskega casa nam odkrivajo, to je, lepo navado posiljanja pozdravov. Po letu 1945 so nastale spremembe tudi na podrocju razgled­nic. V tem casu jih zbirajo predvsem otroci. Zasebne pobude pn izdajanju razglednic se vedno ni. Motivi danasnjih razglednic so taksni kakor da bi bili se vedno doloceni iz casa realnega socia­lizma. Poleg panoram mest prevladujejo podobe tovarn, stavb in »lepe« narave. Tako na danasnjih razglednicah Kranja zasledi-mo le malo podob kranjske gimnazije v primerjavi s poslopjem blagovnice Globus ali hotelom Creina. Skoraj ni razglednice Kranja do zacetka prve svetovne vojne, na kateri ne bi bilo upodobljeno gimnazijsko poslopje. Stavba je arhitekturno izdelana po priblizno enakih nacrtih, ki so veljah za postavitev javnih stavb v habsburski monarhiji. Tako so tudi danes prepoznavne stavbe osnovnih sol in gimnazij ne glede na to, ce se sluzijo svojemu prvotnemu namenu. Ista ugotovitev velja tudi za poslopja zelezniskih postaj. Preden se je gimnazijsko poslopje pojavilo kot iskan motiv na razglednicah, ga je bilo potrebno se zgraditi. Na razglednici je panorama Kranja. Razpoznavni so Majdicev mlin, stolna cerkev, rozenvenska cerkev, Pungart, Kieselstein in leseni most cez Savo. Leto izdaje: 1895; tehnika tiskanja: kamnotisk; velikost: 9x14 cm; tiskarna: Dresden (Stengel&Co.). Zanimivo je, da je bila razglednica odposlana sele leta 1902. 21. julija 1894 je bil podpisan akt o ustanovitvi popolne klasicne gimnazije v Kranju. Priprave za gradnjo solskega poslopja so se zacele takoj. Dezelni solski svet za Kranjsko je odobril stavbni prostor in narocil nacrte za prihodnje solsko Razglednica prikazuje Kranj in ieleznisko postajo, edino poslopje. ki ni bistveno spremeniio zunanje podobe do danasnjih dni. Lepo so razvidni Majdicev mlin, stolna cerkev, rozenvenska cerkev, Pungart in Kieselstein. Leto izdaje: 1904; tehnika tiskanja: litografija; velikost: 9x13,7 cm; tiskarna: Mchen (Purger&Co.); zalozil: J. Kocmut, Kranj. Kranjski zbornik 2000 •*. muwammnmmmwfcsum Na razglednici sta Glavni trg in poslopje gimnazije. Razglednica je iz leta 1900; zalozil: Karol Florian; Kranj. poslopje. Podrobne nacrte je izdelal arhitekt Viljem Treo. Gra­dnjo je prevzela Kranjska stavbna druzba; med delavci je bilo veliko Italijanov. Temeljni kamen je bil polozen 27. aprila 1896. Delo je potekalo vecinoma rocno. Stavba je bila dokoncana 18. septembra 1897. Kranj je tako konec devetnajstega stoletja dobil moderno in veliko gimnazijsko poslopje, na katerega so bili mescani zelo ponosni. Ker je bil v casu usmerjenega izo­brazevanja prizidan se novi del, se poslopja drzi vec imen, na primer »stari del«, »stara stavba« ali pa med dijaki razsirjeno ime »kremsnita«. Seveda se stari stavbi imen ni treba sramovati, saj je lepo obnovljena in zavarovana ter je kulturni spomenik prve kategorije. VIRI IN LITERATURA 1. Zbirka razglednic (last prof. Marjana Silinga). 2. Zbrano gradivo raziskovalke Leje Remic (maturantka kranjske gimnazije -solskoleto 1998/1999) 3. Mirko Kambic: Bled na starih slikah, Kronika (casopis za slovensko kra­jevno zgodovino) ; 32. letnik, 2. in 3. zvezek, Ljubljana 1984. 4. Olga Jansa-Zorn: Zgodovina gimnazije v Kranju, jubilejni zbornik ob 75-letnici prve mature na Gimnaziji Kranj, Kranj 1976 5. Janez J. Svajcner: Slovenske vojne razglednice v 1. svetovni vojni, Kro­nika (casopis za slovensko krajevno zgodovino); 33. letnik, Ljubljana 1985. 6. Marjan Suing: Razstava 180 let gimnazije v Kranju, Izvestje 1990/1991; letnik 181, Kranj 1991. 7. Marjan Suing: Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih raz­glednicah, zbornik ob 100-letnici zgradbe kranjske gimnazije, Kranj 1997. FRANC KRIZNAR Glasbeni Kranj v 20. stoletju Posebni poudarki razvoja glasbene umetnosti v letih 1900-2000 Presemovo in univerzitetno mesto Kranj kot sredisce Gorenjskeje hkrati njeno gospodarsko, trgovsko, pwmetno, izobrazevalno in Mturno sredisce. Topomeni, da bomo z izpostavljenimi primeri kdajpa kdaj segli tudi zunaj ozkih obcinskih in mestnih meja Kranja, da bi lahko glasbeno kulturo in se posebno umetnost prikazali v pravi Mi. Kajtipo besedah francoskega estetajilozofa in zgodovinarja Hyppolyta Tainea (1828-1893) (...)je umetnisko delo rezultat rase, to je specificnih posebnosti naroda, v kateremje vzklilo, okolja, tj. prostorskega, geografskega okvira in njegovega podnebja, kar daje znacilnostposameznim narodom, in konc.no trenutka, v kateremje nastalo (casovno obdobje in zgodovinske okoliscine, iz katerih rezultira tisti spremenljivi element, ki ga H. Taine imenuje 'stanje duha in obicaja')«. G lasbeno umetnost Kranja v danem casu in prostoru zamejuje kar nekaj zunajglasbenih kriterijev. Cas od 1900 do 2000 je eden prvih in najbolj trdnih temeljev. Tudi za prostor, Kranj, ni nikakrsnih zadrzkov, ce ne bi imeli pri prikazu cerkvene in posvetne, poustvarjaIne (izvqjalske) in ustvarjalne (avtorske) ter navsezadnje ljudske in umetne glasbe v mislih nekatere najznacilnejse prostorske razseznosti. Prostor, v katerem bomo prikazali vso omenjeno glasbeno (re)produkcijo in se ga se posebno dotaknili v Kranju, zamejuje alpski svet. Iz njega pa se prek nekdanje Kranjske razvije dandanasnja Gorenjska, spet s Kranjem kot njenim glavnim mestom. Iz glavnih kranjskih znacilnosti, kot so lega, podnebje in ekonomska oziroma tudi gospodarska razvitost pa je ze iskati in najti vse te in druge refleksije tudi v vseh »sedmih« lepih umetnostih, tako vseh dosedanjih stoletij kot tudi 20. stoletja, in se posebno v glasbeni kulturi: umetnosti, pedagogiki in znanosti. Ce ime Gorenjska izvira iz gornjega dela zgodovinske dezele Kranjske s predhodnim upravnim srediscem z dezelnim parlamentom v Ljubljani (pred prvo svetovno vojno, tj. v zacetku 111 Kranjski zhornik 2000 20. stoletja), potemtakem je danasnji Kranj celotno zadnje stoletje odigral vlogo drugo-, tretjerazrednega mesta v glas­benem pogledu in v sklopu dandanasnje slovenske drzavnosti; kljub temu, da ostaja Kranj se vedno najvecje mesto v okvirih zgornjega Posavja nad sotocjem Save s Soro ter gornjem porecju Psate. Glede na dodatno zamejenost Gorenjske s ste­vilnimi naravnimi pogorji, pa le-ta ostaja skupaj s Kranjem ena od najbolj povezanih s sosednjimi obmejnimi obmocji. Dezelo Kranjsko poznamo ze iz davnine (J. V. Valvasor in A.T. Linhart). Zanjo je znacilna »cerkvica na vzpetini« in njej pripadajoci motiv »ruralne (= kmecke, podezelske, vaske, polje­delske) krajine« (Kucan, A.; 1998: 206). Iz »pradavnih« oznak izhaja tudi »nas«, v 20. stoletju obravnavani Kranj. Dolocene in posebno kranjsko obarvane glasbene dosezke lahko zasledimo ze davno pred zacetkom 20. stoletja, saj so kar trije temeljni glasbeniki pretekle slovenske glasbene zgodovine svoja imena ali dela in podrocje delovanja zaznamovali s kranj-skim: vsi trije skladatelji - Jakob Gallus (Carniolus, Carniolanus, 1550-1591), Izak (Isaac) Pos (Posch, Poschius; 7-1621/22), ki je verjetno deloval tudi na Kranjskem (?), in Gabriel Plavec (Plautz, Plautzius)-Car«/o/w.v (7-1642) so torej ze od 16. do 17. stoletja nenehno opozarjali s svojimi priimki ali pripadnostmi in krajem delovanja na Kranjsko. Vsi trije so vec ali manj delovali na tujem, pa vendrale gre pri vseh treh za prave »Kranjce«. Znacilno za glasbeno Kranjsko, se zlasti za t.i. »alpsko cono«, so dvodelne polke in tridelni valcki. Gre za posebno Nove orgle v Smartinu pri Kranju (Skofijska orglarska delavnica v Hocah pri Mariboru, opus 40 iz leta 1997 (foto: M. Smerke) izpostvljane pojme, kot so: slovenskost, alpskost in gorenjskost. Za glasbo enih kot drugih pa se velja, da so »zaznamovani« se s citrami, pritrkavanjem in vokalnimi okteti, tj. fantovskim pet-jem, in z vsebino, kot je npr. svatovska polka, koutre sivat', sta­jeris, sustarska itd. To so tipicni predstavniki ljudske glasbe, obsli pa ne bomo niti narodno-zabavne, zabavne, jazzovske in resne glasbe; v zadnji se bomo se posebno dotaknili tako ust­varjalnih (skladateljskih in avtorskih) kot poustvarjalnih ali reprodukcijskih (izvajalskih) dosezkov. Njene pojave, tipe, posebnosti, »najvecja« imena in zvrsti ter navsezadnje poseb­nosti in skrajne casovne ter prostorske mejnike pa bomo za­stavili v Kranju kakor tudi ne njegovem sirsem geografskem prostoru, tj. na podrocju nekdanje obcine Kranj, torej precej sirse, kot pa to zajema danasnji najnovejsi obcinski prostor mesta Kranj. Ali v tern potemtakem ni iskati in najti »kranj­skega«, vsegorenjskega, vseslovenskega in tudi mednarodnega glasbenega fenomena - dandanasnjih Avsenikov (vokalno­instrumentalni ansambel bratov Slavka in Vilka Avsenika)? Kranj in njegovo okolico so na pragu 20. stoletja na cerkvenih korih krasile naslednje orgle: v kranjski zupnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarisev bratov Zupan (1892; nove postavil Franc Jenko, 1940, obnovil pa Anton Jenko, 1982). Prve so omenjene ze I. 1486 in jih je na svoje stroske postavil zupnik Matija Operta, v kranjski roznovenski cerkvi orgle Andreja Ferdinanda Malahovskega (1858; obnovil Andrej Lenarcic, 1987), v zupnijski cerkvi sv. Petra v Naklem orgle bratov Zupan (1892; predelal F. Jenko, 1954) in pri sv. Nikolaju v Strahinju orgle Venceslava Marthala (1805), ki so jih kot podruznica dobili iz naklanske fame cerkve. V zupnijski cerkvi v Preddvoru je stal opus Ivana Naraksa (1912). V Cerkljah pa je v barocno omaro svoje orgle postavil Peter Rumpel, predelovala in povecavala pa sta jih Malahovsky (1874) in Franc Gorsic (1877). Kot svoje 38. delo je leta 1940 sedanje glasbilo postavil F. Jenko. Za zupnijsko cerkev v Smartinu je dvomanualne orgle s 27 registri zgradil Ivan Milavec (1907), predelala in povecala pa jih je Skofijska orglarska delavnica iz Hoc pri Mariboru (1997). Kranj je imel od ljubitel jskih glasbenih skupin se pred zacetkom 20. stoletja edinole I. 1899 ustanovljeno godbo -pihalni orkester, ki se je imenoval Godba prostovoljne pozarne [ojbrambe. Po podatkih oziroma ohranjeni fotografiji pred stavbo danasnje Glasbene sole v Kranju je godba stela ob ustanovitvi vsega 25 bolj ali manj verziranih instrumentalistov. Z zgodovinsko pogojenimi prekinitvami med obema svetovni-ma vojnama je obstajala bolj ali manj ves ta cas, torej dandanes 2e vec kot sto let. Ves ta cas so jo vodili: (?) Skrivanek, (?) Horn, Wiljem Wlassak, Anton Pchl (Anton Fuso), Viktor Smigovec, Karel Povse, (?) Vodusek, Franc Kajzer, Ivo Gruden, Franc Kriznar: Glasbeni Kran) v 20. sioletju Zdenko Motl, Joze Hribersek, Bogomil Klobucar, Tomaz Zavrsnik, Alojz Krajncan, Miro Matic, Branko Markic in Matej Rihter. Glasbeno matico kot podruznico GM Ljubljana je 1. 1909 pomagal ustanoviti v Kranju slovenski skladatelj, zborovodja in pravnik-sodnik Oskar Dev (1868-1932). Bila je neposredna nadaljevalka leta 1863 ustanovljene kranjske Narodne citalnice, ki je ze imela svoj pevski zbor. 16. septembra (1900) je NC proslavila 100-letnico rojstva dr. Franceta Preserna. Takoj z njeno ustanovitvijo, torej od 1. 1909 delujoco GM, pa je zacela delovati tudi Glasbena sola (Kranj). Ustanovni sestanek zanjo je bil 21. septembra 1909, ki ga je pod »pokroviteljstvom« Ijub­ljanske GM (ust. 1872; njen vodja je bil ravnatelj Matej Hubad) vodil njen zastopnik Anton Stritof. Delovala je le do prve svetovne vojne (1914) in bila obnovljena »sele« leta 1925. To kranjsko GS so do dandanes bolj ali manj uspesno, krajsi ali daljsi cas vodili ravnatelji: Peter Lipar( 1938-41 in 1945-1972), Alojz Ajdic (1972-83), Lilijana Kunst-Dolgan (1983), Marja Ashamalla (1984), Franc Kriznar (1984-88), Lucka Ticar (1988) in Peter Skrjanec (od 1988). Njen najvecji dornet je bil prav med drugo svetovno vojno, saj je bila v casu akupacije v njej podruznica celovskega Glasbenega konservatorija. Njen ponovni »razcvet« pa velja konec sestdesetih let, ko so zaceh v njenem okviru ustanavljati se dislocirane - zunanje oddelke v Preddvoru, Cerkljah, Sencurju, Predosljah, Straziscu idr. Zagotovo ji je dal najvecji pecat slovenski skladatelj in peda- JOfH Vf Godha Prostovoljne poiame lolbrambe v Kranju ob ustanovitvi I. 1898 pred stavbo sedanje Glasbene sole v Kranju (fototeka Gorenjskega muzeja v Kranju) gog, v Mengsu rojeni, pa skoraj celo zivljenje v Kranju delujoci in ziveci Peter Lipar (1912-1980). Njegovo delo na ustvar­jalnem - skladateljskem, organizacijskem in poustvarjalnem (dirigent, pedagog, zborovodja) podrocju je se dandanes v primerjavi z vsemi kranjskimi glasbenimi osebnostmi nedo­segljivo. S svojim vsestranskim glasbenim delom, ki je seglo tudi v celotni slovenski in deloma tudi mednarodni prostor, je ostal nekaksna kranjska glasbena legenda. Zapustil je neslutene sledi v kranjskem glasbenem zivljenju tako na ustvarjalnem, skladateljskem kot na poustvarjalnem: dirigentskem, organi­zacijskem in pedagoskem-ravnateljskem podrocju. Skoraj ves njegov opus, okoli 300 del, med katerimi prevladujejo vokalna dela, je nastal v Kranju; marsikatero delo je bilo namenjeno stevilnim zborom kot sta bila »France Preseren« (1945-78; vodili po P. Liparju se: A. Ajdic in V. Sorli) in Uciteljski pev­ski zbor »Stane Zagar« (ust. 1955; pred P. Liparjem vodila se: F. Demsar in J. Pribosic; po P. Liparju pa M. Studen; deloval do 1980), pa se za simfonicni in godalni orkester, vse to je tudi vodil. Ker je izsel iz tako imenovane ljubljanske »Osterceve (Slavko Osterc, 1895-1941) kompozicijske sole« ne moremo tudi mimo Liparjevih komornih, klavirskih in orgelskih del ter samospevov. Samo zborov (mesani, mladinski, moski, otroski in zenski - a cappella = brez spremljave in s spremljavo) ima P. Lipar okoli 260. Pomemben del njegove dejavnosti je bilo tudi vodenje kranjske Koncertne poslovalnice, ki je zlasti se v koncertno dvorano Delavskega doma ter v obe osrednji M & 5VV m W*s wvk\M~'to | ;ii\» ]l l^W Kranjski zbornik 2000 Peter Lipar (olje Jerina, 1938, last Liparjevih v Kranju; foto: M. Fock, Kran}) kranjski kinodvorani vabila profesionalne glasbenike: soliste, ansamble, zbore in orkestre. Dvorane v podobnem okviru, se manj pa tako sposobnega organizatorja Kranj ni imel ne pred P. Liparjem in ne po njem. Temu primerno je bilo tudi takratno skoraj 50 let trajajoce kranjsko glasbeno zivljenje v produkcij­skem in reprodukcijskem, poklicnem in ljubiteljskem pogledu ter za odrasle in mladino. Delno, samo na koncu svojega zivljenja, je ustvarjalno za­znamoval zacetek 20. stoletja v sirsi okolici Kranja, v Dvorjah pri Cerkljah rojeni skladatelj Davorin Jenko (1835-1914). Svoj romanticni glasbeni opus je zapustil tako Slovencem kot Srbom, za »nas« Kranj in Slovence nasploh pa je se posebno zanimiv po stevilnih uglasbitvah Presernove poezije. Gre za precej zborov­skih skladb in samospevov, ki v tovrstnem pogledu se dandanes predstavljajo temeljna dela, kadar govorimo o uglasbitvah Poezij slovenskega literarnega prvaka dr. Franceta Preserna. Manj pomemben, pa vendarle v Kranju rojeni slovenski glasbenik Janko Zirovnik (1855-1960), je v primerjavi s prvim, D. Jen-kom, bolj obrobna glasbena osebnost. Tudi slovenskega skla­datelja in pedagoga Cirila Preglja (1887-1966) veze na kranjsko geografsko podrocje le njegov rojstni kraj: Olsevek nad Kranjem. Se zmeraj je premalo raziskano delo v Kranju rojene pianistke in glasbene pedagoginje Irme Hladnik (1897-1978), zato pa so povsem evidentno nanizani uspehi pevske solistke, operne pevke in pevske pedagoginje Vere Majdi (1898-1994), ki je z dosezki doma in na tujem, nazadnje pa v pevskem pedagoskem delu v rodnem Kranju, dodobra zaznamovala vokalno kulturo tega stoletja prav v Kranju; posredno s svojimi ucenci in nadaljevalaci pa segla prav v nas glasbeni vsakdan. Etnomuzikolog, v Kranju rojeni dr. Jerko Bezic (r. 1929), ni kaj dosti obarval svoje delo »kranjsko«. Tudi delo pianista Leona Engelmana (r. 1930 v Kranju) je glede na njegovo univerzalno glasbeno poustvarjalnost ostalo trdno zasidrano zgolj v celoten slovenski glasbeni prostor. Nedalec od Kranja, v Tupalicah rojeni dirigent in muzikolog dr. Mirko Cuderman (r. 1930), v glavnem deluje in zivi v Ljubljani, kjer pa je svoje zborovod­sko delovanje razsiril na najbolj kakovosten slovenski glasbeni vrh: Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor in predavatelj na Akademiji za glasbo. Skoraj podoben mu je se zborovodja Matevz Fabijan (r. 1933 v Zgornji Besnici nad Kranjem), najbolj uspesen za vse dosezke slovenske mladinske vokalne reprodukcije, se posebno mla­dinskega in otroskega zbora RTV Slovenija. Koncertna pevka -mezzosopranistka in glasbena pedagoginja Sabira Hajdarevic (r. 1937) deluje v Kranju od 1. 1969 kot poklicna glasbena pe­dagoginja - uciteljica klavirja in solopetja na kranjski Glasbeni soli. Ves ta cas pa se izkazuje s koncertnimi in opernimi dosez­ki tako v Kranju, na slovenskem in sirsem mednarodnem pro-storu. Je dobitnica gorenjske Presenove nagrade - za glasbo (Kranj, 1986) za 1. 1985. Organistka-koncertantka in zborovod­ka Angela Tomanic (r. 1937) deluje na kranjskem zupnijskem koru sv. Kancijana in tovarisev od 1. 1977. Vodi mladinski mesani pevski zbor »Skrjancki«, od 1. 1983 pa se Komorni zbor »Gallus«. Za glasbeno delo je v Kranju prejela veliko Peter Lipar • dirigent in zborovodja, kranjski glasbenik in slovenski skladatelj m Franc Kriznar: Glasbeni Kranj v 20. stoletju FRANCE PRESEREN AKADEMMCI KVSKI UOK KRAN1 Logotip Akademskcga pevskega zbora »France Preseren« Presernovo plaketo (1991). Deluje tudi na komplettem slovenskem in v sirsem mednarodnem glasbenem prostoru Predvsem kot organistka-koncertantka. Zborovski pevec Peter Ambroi (r. 1938) je dosegel enakovredne uspehe na podrocju zborovskega (solisticnega) petja, na podrocju popevk in narod­no-zabavne glasbe, se najvec pa kot clan slovitega Slovenskega okteta, saj je bil njegov clan v eni od njegovih najsupesnejsih generacij; kot subtilen tenorist je bil ucenec V. Majdiceve. Pnseljeni Kranjcan, slovenski skladatelj in podjetnik/4/o/z Ajdic (r- 1939), je zapustil precejsnje sledi tako na glasbeno-peda­goskem in ustvarjalnem (skladateljskem) podrocju Kranja, Slovenije in segel s svojim opusom prek njenih meja. Viohmst svetovenga slovesa, v Kranju rojeni Miha Pogacmk (r. 1943), je po zacetnem solanju v Kranju in Ljubljana ze dolga desetletja Nastop akademskega pevskega zbora France Preseren v Velenju, Gioacchino Rossini - Mala slavnostna masa, 28. oktobra 1997; solisti Irena Baar, Veronika Fink-Menvielle, Branko Robinsak, Marko Fink, Natasa Valant, Vladimir Mlinaric, Tone Potocnik, diligent Tomaz Faganel trajno odsoten iz Kranja (ZDA, Nemcija), domov pa se zadnji dve desetletji intenzivno vraca vsako leto s »svojimi« mednaro­dnimi festivali IDRIART (Bled in Ptuj). Violinistka Vera Belle (r. 1954) dosega najvecje uspehe kot namestnica koncertnega mojstra simfonienega orkestra Slovenske filharmonije v Ljub­ljana kot solistka in clanica stevilnih komornih ansamblov; roje­na Kranjcanka je se ucenka slovitega P. Liparja. Pianistka in cembalistka, glasbena pedagoginja Nedka Petkowa (r. 1954) je najprej delovala v Ljubljana, od 1. 1987 pa je pokliena klavirska pedagoginja in korepetorica v GS Kranj. Njen poustvarjalni glasbeni dornet ima v zadnjem casu najvec uspehov na podrocju cembala, ki se mu je posvetila tako s koncerti kot snemanji, na Slovenskem in v tujini. Skladatelj, zborovodja in pedagog Damijan Mocnlk (r. 1967) izhaja iz znane glasbene druzine v Cerkljah na Gorenjskem. Vodil je tudi kranjski APZ »France Preseren«, v Cerkljah pa vodi zenski pevski zbor. Od skla­dateljskih del je enakovreden ustvarjalec na podrocju cerkvene in posvetne glasbe, hkrati pa je tudi uspesen pedagog na Skofijski gimnaziji Zavoda sv. Stanislava v Sentvidu nad Ljubljano. Od 1. 1969 deluje v Kranju Akademski pevski zbor »France Preseren«, ustanovljen najprej kot Komorni pevski zbor kranjske Gimnazije. Vodili so ga M. Fabijan, Marko Studen, Jernej Habjanic, Baki Jashari, D. Mocnik in Tomaz Faganel. Zbor je najsupesnejsi glasbeni ansambel, ki redno m Kranjski zbornik 2000 koncertira doma v Kranju, po drzavi Sloveniji in v tujini. Za seboj ima tudi nastope s Komornim ansamblom »Slovenicum«, stevilne posnetke in druge diskografske dosezke. Prav tako je edinole se njegova mednarodna reputacija primerljiva z dosezki »Liparjevih« ansamblov (zbori, orkestri idr.). V Kranju zivi (ne pa deluje) slovenski skladatelj in pedagog Vitja Avsec (r.1970). Med uspesne slovenske skladatelje mlajse generacije sodi Kranjcan Dusan Bavdek (r. 1971). Zivi in ustvarja v Kra­nju, poklicno pa deluje kot glasbeni pedagog v Ljubljani (Srednja glasbena in baletna sola, Akademija za glasbo in Drustvo slovenskih skladateljev). Jazzovska glasba, ki se pojavlja tudi v Kranju v zadnjem sto­letju, je nastala v svetovnem merilu na prelomu stoletja z zlit­jem glasbe crncev z evropsko glasbo 19. stoletja. Zanj je najbolj znacilno kolektivno ali solisticno improviziranje. Ta dva se v razlicnih stilih in skupinah glasbenikov glede na dolocene konvencije med seboj razlikujeta. Pojavljata se v dveh oblikah - zasedbah: kot band se oznacuje tako combo z najvec osem glasbeniki kot big band, ki po pravilu sestoji iz 12 do 18 glas­benikov. V obeh skupinah pa poznamo delitev na melodicno in ritmicno skupino; oboje v zadnjem stoletju tudi v Kranju. Od teh je ostalo eno od najmarkatnejsih imen Silvester Stingl (r.1937), ki je sicer vse svoje zivljenje prebil v Kranju, deloval pa kot pianist v Big-bandu RTV Slovenija in s tern (koncerti, posnetki, turneje, aranzmaji itd.) segel prek Ljubljane dalec v evopski jazzovski prostor. V tern mu je precej podoben saksofonist in jazzovski skladatelj ter aranzer in poklicni pedagoski glasbeni delavec v tujini (Gradec v Avstriji) Tone ZKO ' JAZZ ERB5TV0 KRANJ XPAfcZWT soBota 26.3.94 ob 20:30 Plakat kranjskega Dixieland-banda iz I. 1994 za koncert ansambla oh 15-letnici delovanja Jama (r. 1943). Svoje kranjske jazzovske zacetke je okronal s studijem in delovanjem v tujini, koncerti, posnetki in navse­zadnje kot direktor kar dveh mednarodnih jazzovskih festivalov v Ljubljani (1998-99). Na podrocju popevkarstva je zablestela pevka zabavne glas­be Berta Ambroz (r. 1944), zlasti se v 1. 1965-69 na festivalih doma in v tujini, 1. 1966 pa tudi na danasnji prireditvi Eurosong, Evrovizijski popevki '66. Podoben sloves in uspehe precej daljsi cas dosega Andre] Sifrer (r. 1952), ki zivi v Zg. Bitnju (pri Kranju). Avtor - pevec zabavne glasbe, kitarist, skladatelj Kranjski DIXIELAND BAND na velikem odru Tomceve dvorane Kulturnega doma Franca Bemika v Domzalah 1998; od leve prod desni: Vasko Repinclklavir, Metka Stoklvokal, Matjaz Malovrhlkitara, Loca Stiploseklklarinet, Marko Misjak/trobenla, Slane Grasiclbobni (zakrit. se ne vidi), Tone Pogucniklpozavna in Malevz Smerkol/konlrabas 182 Franc Kriinar: Glasbeni Kran/ v 20. stoletju in producent je z uspesnicami na domaci (kranjski, slovenski) in tuji - mednarodni glasbeni sceni zelo uspesen, zlasti se zadnje desetletje 20. stoletja. Med najmlajsimi »Kranjcani«, ki so uspesni na jazzovskem glasbenem podrocju, so se pozavnist in skladatelj ter aranzer in dirigent Big-band orkestra RTV Slovenija Lojze Krajncan (r. 1961) - in njegov brat, trobentac in aranzer Dominik Krajncan (r. 1967), pa jazzovski kitarist -solist in clan prenekatere »combo« zasedbe mednarodne veljave Pri­moz Grasic (r. 1968). Tu je potem se legendarni kranjski Dixie­land Band Kranj, ki se je razvil iz prvotne kranjske jazzovske scene. To je v 60. letih najprej predstavljal Big-band, ki se je pod vodstvom Francija Puharja razvil iz pihalnega orkestra. Iz vseh teh so izsli danes odlicni kranjski jazzovski glasbeniki, kot so npr. S. Stingl, T. Jansa, Pavle, Primoz in Stane Grasic, M. Misjak idr. Iz tega sledi se dandanes uveljavljena velika slovenska jazzovska »sola«, saj so bila med drugim v vseh teh stotih letih kranjske jazzovske scene tudi tako »debela« leta, da bi lahko elitni in edinstveni vsedrzavni Big band RTV Slovenija kdaj pa kdaj imel vaje kar v Kranju; nastope - koncerte pa so tudi ze imeli tarn - v Kranju. Izmed stevilnih in se dandanes delujocih ljubiteljskih kranj­skih glasbenih skupin velja omeniti vsaj tiste, ki s svojim de­lovanjem, kakovostjo in kontinuiteto dalec presegajo meje dandanasnje kranjske mestne obcine: ze omenjeni APZ »France Preseren« (ust. kot Akademski komorni zbor, 1969) s Tomazem Faganelom, MePZ »Musica viva« z Nado Kos in Petrom Skrjancem, KPZ »Gallus« in MeMPZ »Skrjancki« - oba z An­gelo Tomanicevo, KPZ »De Profundis« z Branko Potocnik, moski vokalni Kranjski kvintet, ki ga vodi Ana Erman, nekaj moskih vokalnih oktetov, od stevilnih folklornih skupin je to se FS »Sava« z vodjem Zvonetom Gantarjem, stevilne plesne skupine, dva vokalna ansambla vodi v Cerkljah skladatelj, zborovodja in pedagog Damijan Mocnik: MeCPZ »Andrej Vavken« in ZePZ »Andrej Vavken«, v Dupljah pa se Katja Klancnik, ki vodi ZePZ »Dupljanke«. Manj je znano, da bogatijo zadnja desetletja kranjskega glas­benga zivljenja tudi tisti, ki (so)bivajo v Kranju: flavtist in um-verzitetni profesor na ljubljanski AG Fedja Rel, pianist in Pedagog na ljubljanski SGBS Janez Lovse, harfistka in sohstka v orkestru Opere in baleta SNG v Ljubljana Bronka Pnncic ter Se dva najmlajsa: pianist in pedagog z ze nekaterimi mednarod­nimi reputacijami Petar Milic, studentka oboe na ljubljanski AU Vi a Knoll idr. Nekaj slisnih sledi je v glasbenem opusu 20. stoletja v Kranju zapustil glasbeni »consort« ah zdruzenje za zgodnjo glasbo, ansambel kljunastih flavt CAMERA 1A CARNIOLA (1988-1996; mentorica in voditeljica Mojca Zaplotnik). Med pomembnimi sooblikovalci resne glasbe 20- stoletja pa se v Kranju v zadnjem desetletju tega stoletja in tisocletja oglasa se kranjski komorni orkester CARNIUM (od 1990; dirigent Peter Skrjanec). Pod vodstvom dirigenta in pianista P. Skrjanca skrbi zadnje desetletje za poustvarjalno glasbeno kulturo v Kranju, in sicer z repertoarjem od barocne do sodobne slovenske glasbe. V njem delujejo tako domacini -Kranjcani kot drugi slovenski glasbeniki, nastopa pa sam in s solisti, spet od Kranjcanov do drugih. V zadnjih desetletjih se je na Kranjskem pojavila tudi glas­bena publicistika, se najbolj prisotna v Gorenjskem Glasu in tudi v zadnjih stevilkah Kranjskega zbornika. V tovrstnih muzikoloskih prizadevanjih gre za zacetek sistematicnega spremljanja vsega glasbenega v zadnjih sto letih v Kranju. Zato so morda rezultati glasbenih prizadevanj v Kranju zadnjih 50 let mocneje opazni kot pa njegovi zacetki v 20. stoletju. Tako lahko ugotovimo, da se je kranjsko glasbeno delo razvijalo v vec fazah in na razlicnih ravneh ter v pestri ponudbi glasbenih zvrsti. Vse to se med seboj razlikuje po razlicnih idejnih glasbenih izhodiscih in dosezkih. Spodbude za vse pa so bile izdatnejse in mocnejse kot ovire in zato lahko za celotno obravnavano raz­dobje in prostor - Kranj na splosno ugotovimo skoraj kon­tinuirano rast kvisku, v sirino in globino. Prva stran skladbe za kljunasto flavto in klavir »kranjskega« skladatelja Damijana Mocnika (r. 1967) z naslovom Psalm per pacemIPsalm za mir iz I. 1993, ki je izsla v tisku v Edicijah Drustva slovenskih skladateljev (1995; Ed. DSS 1406) PSALM PER PACEM za kljunasto f lavlo in klavir for recorder und piano Hoj.r, (nic*. Unft/fflmo Kranjski zbornik 2000 KRATICE AG Akademija za glasbo (v Ljubljana) APZ Akademski pevski zbor CZ Cankarjeva zalozba (v Ljubljani) d.d. delniska druzba DZS Drzavna zalozba Slovenije (danes: DZS, d. d., v Ljubljani) FS Folklorna skupina GS Glasbena sola KPZ Komorni pevski zbor MeCPZ Mesani cerkveni pevski zbor MePZ Mesani pevski zbor MK Mladinska knjiga (v Ljubljani) NC Narodna citalnica SGBS Srednja glasbena in baletna sola (v Ljubljani) SNG Slovensko narodno gledalisce ZePZ Zenski pevski zbor LITERATURA IN VIRI (febor) Bizjak, M. - Skulj, E„ Orgle na Slavenskem, DZS, Ljubljana 1985, Cvetko, D,, Stoletja slovenske glasbe, CZ, Ljubljana 1964, GLASBENA SOLA V KRANJU, Ob petdesetletnici delovanja, Kranj 1959, Kriznar, F., Davorin Jenko - Oris iivljenja in dela (v: Kranjski zbornik 1995, Kranj 1995, str. 219-31), Kriznar, F., PeterLipar 1912-1980, Deset letposmrti, I. in II. (v: Gorenjski glas - Snovanja, st. 17 14. 9.1990, str. 12, in ibidem - Snovanja, st. 18, 19. 10. 1990, str. 12), Kriznar, F., Peter Lipar 1912-/980 (v: Liparjev veeer, Kranj-Menges, 1997, str. 7-14), Kriznar, F., Portreti gorenjskih glasbenikov, Didakta, Radovljica 2000, Kriznar, F. - Pinter, T., Sodobni slovenski skladatelji, Presernova druzba, Ljubljana 1997, Kriznar, F. - Pinter, T., Sto slovenskih skladateljev, Presernova druzba, Ljubljana 1997, Kranjski ansambel kljunastih flavtCAMERATA CARNIOLA, 1994 (od leve proti desni: N. PetkowalSpinet, S. Knolllsopranska kljunasta flavta, M. Osojnik in B. Zepic/altovski kljunasti flavti, M.Cirk/tenorska kljunasta flavta in M. Zaplotniklbasovska kljunasta flavta, ucteljka in mentorica ansambla (foto:./. Pelko) Kucan, A., Krajina kot nacionalni sirribol, Znanstveno in publicisticno sredisce, Zbirka Spekter 1/98, Ljubljana 1998, Linhart, A.- T., Versuch einer Geschichte von Krain und den rigen Ländern des slichen Slaven Oesterreichs=Poskus zgodovine Kranjske in ostalih deiel Juinih Slovanov Avstrije, 1788 in 1981, Lipar, P., Razvoj kulturne dejavnosti - Glasbena dejavnost (v: Kranjski zbornik 1975, Kranj 1976, str. 153-54), Lipar, P., Glasbena dejavnost (v: Kranjski zbornik 1970, Kranj 1970, str. 162-64), Mravlja M., APZ »France Preseren«, Kranj (informatorka), Mravlja, M., Pevski zbori v Kranju 1945-1983; (v: Kranjski zbornik 1985, Kranj 1985, str. 246-62), Ob desetlclnici skofijske orglarske delavnice, Maribor 1999, Pihalni orkester Mestnc obeine Kran; - 100 let, Kranj 1998, Pogacnik, T., Kranj, Cesta I. maja 10 (informator), Santnnino, P., Popotni dnevnik 1785-1487, Mohorjeva zalozba, Celo­ vec-Dunaj-Ljubljana 1991, Slovenija - pokrajine in ljudje, MK, Ljubljana 1998, Skrjanec, P., Glasbena sola Kranj (informator), Skrjanec, P., 80 let glasbene sole v Kranju (v: Kranjski zbornik 1990, Kranj 1990, str. 286-87), Skulj, E., Orgle v ljubijanski nadskofiji, Druzina - Cerkevni glasbenik, Ljubljana 1987, Taine, H., Histoire de la litterature anglaiselZgodovina angleske knjiiev­nosli, 1864, Taine, H., Les origines de la France conleinporainelhvor sodobne Francije, 1876-94, Tomanic, A., Ljubljana-Senlvid, Prusnikova 62 (informatorka), Valvasor, J., V., Die Ehre des Herzogthums Krain = Slava Vojvodine Kranjske, 1689, Zaplotnik, M., Glasbena sola Kranj (informatorka), Zveza kulturnih drustev, Kranj, Zontar, M., Kulturni razvoj Kran ja in okolice od sestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne (v: Kranjski zbornik 1980, Kranj 1981, str. 163-81), m ANDREJKA SLAVEC Strukturno homogena obmocja mesta Kranj ' Na podlagi natancno opredeljenih demografskih. SOCialnih, ekonomskih in funkcijskih meril je bil dolocen obseg mesta in njegova zunanja meja. Mesto Kranj obsega 3.962,63 hektarjev in poleg naselja Kranj zajema se urbanizirana naselja: Kokrico, Mlako pri Kranju, Ilovko, Bobovek, Predoslje, Orehovljc in Britof na severu ter naseljc Brcg ob Savi na skrajnem jugu mesta. Proucevano obmocje se v celoti Pokriva s statisticnimi mejami naselij, ki jih zajema. Na severu sega do Srednje Bele, Srakovlja in Cegelnice, na zahodu do Police. Okroglega, Rakovice in reke Suhe na Brezgalici. Na jugu meji na Zgornje Bitnje in magistralno cesto Ljubljana - Kranj ter naselje Jama, na vzhodu pa meja potcka prek Novega Hrastja in po sredi precka Kranjsko polje. Ipri analizi funkcijske zgradbe nismo upostevali stanovanjske funkcije, saj je bila ta podrobno proucena v okviru socialnogeografske clenitve mesta. 1. Uvod Kranj' je regionalno sredisce Gorenjske inpo stevilu prebivalcev cetrto najvecje slovensko mesto. Pred drus>o svetovno vojnoje bil drugo najpomembnejse sredisce lekste industrije v Sloveniji, danes paje po stevilu zaposlenih v industriji na tretjem mestu, takoj m Ljubljana in Mariborom. Industrijaje se vedno najpomembnejsa mestnafunkcija, ki zaposluje vec kotpolovico vseh delavcev. V Kranju sta mocno poudarjeni tudi trgovska infinancno-poslovnafunkcija, mesto paje tudi pomembno izobrazevalno, kulturno in upravno sredisce. Kot ostala mesta je tudi Kranj obmocje velike koncentracije raznovrstnih dejavnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo, prepletajo, ponekodpa tudi izkljucujejo. Znotraj mest se oblikujejo strukturno homogeni predeli in njihovo razisbvanje je nujno za spoznavanje mesta kot celote. Pri dolocanju strukturno homogenih predelov mesta Kranj smo najprej opredelili funkcijsko in socialnoeeografsko homogena obmocja, nato pa, ob upostevanju kart rabe tat in historicno­nrostorskega razvoja mesta, opredelili tiste mestne predele, ki so po svoji notranji struktur! karseda homogeni. 2. Funkcijska clenitev 2.1 Metodologija V nrvi fazi raziskave je bila opravljena analiza funkcijske zgradbe2 mesta Kranj. Zeleli smo podrobno analizirati in kvantitativno opredeliti znacilnosti funkcijske sestave Krania in sicer tako, da bi mestni prostor razdelili na funkcijsko homogena obmocja, ki imajo karseda podobne znacilnosti. Raziskava je potekala v naslednjih fazah: • Zbiranie podatkov o stevilu zaposlenih v posameznem podjetju glede na enotno klasi­fikacijo dejavnosti podjetij in njihovo natancno lokacijo. • Dolocitev lokacije podjetij znotraj popisnih okolisev, ki predstavljajo osnovne mikroenote proucevanja, saj zaradi svoje majhne povrsine omogocajo natancno funkcijsko razmeiitev mestnega prostora, hkrati pa je mozna tudi neposredna primerjava s socialno­eeografsko strukture mesta. Za vse popisne okolise smo tako zbrali podatke o stevilu zaposlenih v posameznem sektorju dejavnosti. Karta 1: Funkcijska clenitev mestnega prostora Kranja, 1995 Z.nsnnva: A. Slavec (zdelava: B. Repc Otklclek i:,\ gcoprafij". FF. 1997 Vir za meje prostorskih enot: Podatki Registra prostorskih enot, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996 186 • Nato smo izracunali dve vrsti razmerij: razmerje med stevilom zaposlenih in stevilom prebivalcev v posameznih popisnih okolisih in delez zaposlenih v posameznem popisnem okolisu od vseh zaposlenih v mestu. Iz nadaljnje analize so bili izloceni vsi popisni okolise, ki pri zaookrozanju izracunanih vrednosti na eno decimalko niso presegli vrednosti 0,0. V izlocenih okolisih je izrazito prevladovala stanovanjska funkcija, medtem ko je bil pomen drugih dejavnosti zanemarljiv. Od 224 popisnih okolisev jih je bilo iz nadaljnje analize izkljucenih 87. Na ta nacin se je povecala diskriminantnost ana­lize, saj bi vkljucitev izrazito stanovanjsko usmerjenih popisnih okolisev zabrisala funkcijske razlike med njimi. • V zadnji fazi delovnega postopka je bila izdelalana kvanti­tativna (cluster) analiza, ki ne uposteva samo prisotnosti posameznih dejavnosti na dolocenih lokacijah, ampak meri tudi koncentracijska obelezja posameznih dejavnosti na obmocju Kranja, kar daje nova spoznanja, ki jih s standardnim prouce­vanjem rabe tal ni mogoce opredeliti. Na podlagi podatkov ofunkcijski usmerjenosti posameznih popisnih okolisev v Kra­nju so bili opredeljeni funkcijsko homogeni predeli. Dolocene so bile taksne skupine popisnih okolisev, ki imajo karseda podobno funkcijsko strukture, medtem ko se popisni okolisi posameznih skupin medsebojno kar najbolj razlikujejo. Za vsak popisni okolis smo dolocili vrednosti 4 spremenljivk: • % zaposlenih v primarnem sektorju, • % zaposlenih v sekundarnem sektorju, • % zaposlenih v terciarnem sektorju, • % zaposlenih v kvartarnem sektorju. Med razpolozljivimi metodami za raziskavo funkcijske struk­ture mesta se je izkazalo najbolj primerno hierarhicno zdruze­vanje v skupine (Hierarchical cluster v programu SPSS 6.0 za Windows), saj na zacetku nismo poznali stevila skupin, ki se skrivajo v podatkih. Koncentracijska obelezja znotraj posameznih skupin popisnih okolisev smo nato izmerili s pomocjo deleza vseh zaposlenih v popisnem okolisu od celotnega stevila zaposlenih. Tako smo znotraj osnovnih skupin popisnih okolisev, dolocenih s cluster analizo, dobili se podskupine. Preglednica 1: Osnovne funkcijsjce^al^^" —* Zaposleni v Zaposleni v sekundarnem sektorjuprimarnem sektorju delez stevilodelez stevilo 243 3,1 1 • skupina p.o. 75,2 10 286,6 14714 - skupina p.o. 0,7 123 17 13,3 448 3- skupina p.o. 0,5 42,2 102 0 - skupina p.o. 0,0 60,1 15274 383 1,5 KranbLsJSHPaJ Andrejka Slavec: Struktumo homogena obmoa mesta Kranj 2. 2 Rezultati analize 137 popisnih okolisev, ki so bili predmet obravnave, smo z metodo hierarhicnega zdruzevanja v skupine razdelili v ho­mogene skupine. Zdruzevanje popisnih okolisev v skupine je bilo ponazorjeno z drevesom zdruzevanja. Izstopile so stiri izra­zito locene skupine popisnih okolisev, ki se po svojih funkcijskih znacilnostih zelo razlikujejo, medtem ko popisni okolisi znotraj posameznih skupin izkazujejo karseda podobno funkcijsko usmerjenost. Prvo skupino predstavljajo popisni okolisi z izrazi­to prevlado zaposlenih v primarnem sektorju, drugo skupino tisti s prevlado zaposlenih v sekundarju, v tretjo skupino so se uvrstili popisni okolisi z najvecjim delezem zaposlenih v terciarju, v ce­trto pa tisti s prevlado zaposlenih v kvartarnem sektorju. Glede na to, da je analiza pokazala velike razlike v stevilu zaposlenih med posameznimi popisnimi okolisi znotraj osnovnih stirih funkcijsko povsem razlicnih skupin, smo skupine dodatno razdelili na podskupine. Pri tem smo upostevali delez zaposlenih v posameznem popisnem okolisu v skupnem stevilu zaposlenih v mestu. Ce bi bili zaposleni v Kranju enakomerno razporejeni po vseh popisnih okolisih, bi znasal delez zaposlenih posameznega popisnega okolisa v skupnem stevilu zaposlenih 0,7%. To vrednost smo upostevali pri razdelitve popisnih okolisev v podskupine z nizko koncentracijo nestanovanjskih funkcij (do 0,5 %), srednje visoko koncentracijo (0,6 do 1,0 %), visoko koncentracijo (1,1 do 5,0%) in zelo visoko koncentracijo (nad5,0%). Tako smo znotraj stirih osnovnih skupin popisnih okolisev dobili 12 podskupin, ki izrazajo podobne funkcijske in koncen­tracijske znacilnosti. Znotraj prve skupine sta se oblikovali le dve podskupini - z nizko in srednjo koncentracijo, v tretji in cetr-ti skupini so se oblikovale tri razlicne podskupine, medtem ko je imela druga skupina popisnih okolisev vse stiri podskupine. Rezultate analize prikazujeta karti 1 in 2. Funkcijska zgradba Kranja je posledica ekonomskega raz­voja, njegove gospodarske strukture, prebivalstvenega razvoja in socialne strukture. Intenzivna industrializacija v obdobju po drugi svetovni vojni je pustila mocne sledove v funkcijski zgrad-bi mesta. V Kranju je ta funkcija se posebej poudarjena, zlasti (g'ede na f 0 " ^ oP^vljeno cluster analizo) Zaposleni v Zaposleni v terciarnem sektorju kvartarnem sektorju delez stevilo delez stevilo 9,6 31 12,1 39 5,8 986 6,9 1181 69,2 2336 17,0 574 13,5 639 84,3 3987 15,7 3992 22,7 5781 Skupaj delez stevilo 1,3 323 66,9 17004 13,3 3375 18,5 4728 100,0 25430 Karta 2: Funkcijska clenitev mestnega prostora, 1995 Prevladuje primarni sektor sekundarni sektor terciarni sektor kvartarni sektor ZOMOVK A. Slavce IwJcliiva: H Rcpc Ollllclrk /A fLcriyrjirijn. FF. 1997 Vir za meje prostorskih enot: Podatki Registra prostorskih enot, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996 Andrejka Slavec: Strukturno homogena obmocja mesta Kran; Preglednica 2: Stevilo pomsnihgkdiSgv^EOsamemih funkcijskih skupinah in podskupinah Podskupine glede na delez zaposlenih do0,5% 0,6-1,0% 1,1-5,0% nad5,0% Skupaj gt. p.a % st. p.o % st. p.o. % st. p.o. % st. p.o. % 6,3 1. skupina p.p. 1,0 1 37,5 2. skupina p.p. 37 35,6 6 25,0 3. skupina p.p. 39 37,4 4 31,2 4. skupina p.p. 27 26,0 5 16 100,0 Kranj - skupaj 104 100,0 zaradi njegpvega neugpdnega pptozaja v sistemu centralnih kra­jev. Neppsredna blizina Ljubljane in sprazmernp dpbra pprem­ljenpst spsednjih mest in naselij na Gprenjskem je zavrla razypj terciarnih in kvartarnih dejavnpsti v tem regipnalnem srediscu. TP je bilp zlasti ppaznp v razvpju in prpstprski siritvi terciarne­ga sektprja, se ppsebej trgpvine. Z psampsvpjitvijp Slpvenije, uvajanjem trznega gpsppdarstva in denacipnalizacijp pp vpjni odvzetega premozenja v zacetku 90. let pa je prislp dp ppnovne ozitve pbrtne in trgovske funkcije. V samem srediscu mesta terciarne in kvartarne dejavnpsti ze mpcnp izpodnvajp stanp­vanjskp funkcijp, kar se kaze v zelp vispki kpncentraciji delpv­nih mest v tem mestnem predelu. Privatna iniciativa je imela velik vpliv tudi na razvpj pskrbnih in proizvpdnih dejavnpsti v nekdaj predmestnih, se zlasti pa v pkpliskih naseljih, kjer je stanpvanjska funkcija v preteklpsti dpminirala. Prislp je dp izrazitega preplepletanja najrazlicnejsih funkcij na majhnem Prostpru, kar je ppvecalp pestrost funkcijske zgradbe Kranja. V mpdelu funkcijske zgradbe izrazito izstppajp pbrnpcja z mocnp ppudarjenimi sekundarnimi dejavnpstmi. Zanje je znacilna sektprska razppreditev oziroma razppreditev v pasovih. Prvi pas se vlece 0b dolini reke Save, drugi se zacne pn sred­njeveskem mestnem jedru in se pb Jezerski cesti vlece preko Primskpvega, Gprenj dp Britpfa; tretji pas obdaja severnp mest-no obrobje in sega vse dp Mlake pri Kranju. Za pbrnpcja s ter­ciarnp funkcijp je znacilna velikp vecja prpstprska disperznost in tockpvna razppreditev. Najvecja kpncentracija teh dejavnpsti je v srednjeveskem jedru in ppslpvnem srediscu mesta, kjer so loci-rane terciarne dejavnpsti takp za vsakpdnevnp, kpt tudi za ob-casno in izjemno oskrbp prebivalstva. V bliznjih blokovskih stanpvanjskih spseskah na vzhpdnem pbrpbju Kranja in Zlatem Polju sp se razvila manjsa oskrbna sredisca, saj zaradi neppsredne blizine centra mesta ni bilp potrebe P P razvpju vecjin oskrbnih sredisc s specializiranp ppnudbP blaga in strontev. Privatna iniciativa ppzitivnp vpliva na izbpljsanje pskrbe v btra-2'scu, Struzevem, na Orehku, v Drulpvki, Britpfu, na Kpknci in Mlaki pri Kranju. Terciarne dejavnpsti SP V zadnjem casu zaceie vplivati na spreminjanje funkcijske strukture pbrpbnih pbmpcij mesta. V nasprptju z njimi SP kvartarne dejavnpsti velikp bplj skpncentrirane v mestnem srediscu. Njihpva razppreditev v pre­pstalem mestnem prostpru pa je v veliki meri ppvezana tudi z gpstptp prebivalstva. Takp je najvecja kpncentracija kvartarnih dejavnpsti v blpkpvskih stanpvanjskih spseskah, kjer je gpstpta prebivalcev najvecja (Planina, Zlatp pplje, Vpdpvpdni stplp) in v nekaterih bplj pddaljenih mestnih predelih (Predpslje, Kpkrica, Strazisce). V teh predelih SP lpcirane predvsem zdravstvenp­spcialne in izpbrazevalne ustanpve, ki sluzijp pptrebam Iokalne­ga prebivalstva. 0 0,0 0 0,0 2 1,5 8 57,1 3 100,0 54 39,4 2 14,3 0 0,0 45 32,8 4 28,6 0 0,0 36 26,3 14 100,0 3 100,0 137 100,0 3. Socialnogeografska clenitev mestnega prostora Mesta SP pbrnpcja najvecje kpncentracije prebivalcev, ki se medsebpjnp razlikujejp pp prempzenjskih, ppklicnih, etnicnih, religipznih, rasnih, starostnih in kulturnih znacilnpstih. Raznolikpst mestnega prebivalstva skupaj z dpsezenp stppnjp druzbenega in gpsppdarskega razvpja vpliva na pblikpvanje izrazitp heterogene spcialne strukture mest. Pp drugi strani pa stevilni spcialni in gpsppdarski faktprji vplivajp na njenp spremenljivpst, saj ta reagira ze pb najmanjsih spremembah v strukturi in vrednpsti mestnega prostpra. (Pak, 1995, 122) Prav tp spcialnpgepgrafskp raznplikpst mestnega prostpra v Kra­nju smo skusali raziskati. 3.1 Metodologija Na psnpvi ppdatkpv p spcialnih in ekpnpmskih znacilnpsti prebivalstva smo skusali opredeliti strukturno hpmpgena stanpvanjska pbmocja v Kranju. Pri tem smo se pprli na tep­retske in aplikativne osnpve ameriske spcialne gepgrafije in urbane sociplpgije. Opazpvanje spreminjanja spcialne strukture v nasih mestih je namrec zelp tezavnp, saj za pretekla pbdpbja nimamo na VPIJP ustreznp gepgrafskp razclenjenih statisticnih ppdatkpv, ppleg tega pa se meje pppisnih pkplisev, ki SP prestavljali psnpvne enpte proucevanja, neprestanp spreminjajp. Kljub temu SP pri razlagi danasnje strukture mesta uppstevane nekatere razvpjne znacilnpsti preteklih pbdpbij. 189 Karta 3: Socialnogeografska clenitev Kranja novejse blokovske stanovanjske soseske starejse blokovske stanovanjske soseske socialno deformirana obmocja ob industriji obmocje enodruzinskih his z najugodnejsim premozenjskim statusom srednjevesko jedro z obindustrijskim stanovanjskim obmocjem obmocje enodruzinskih his v nekdaj primestnih in okoliskih naseljih va: A. Slavcc lafclav«: H. Repe Oddclck /a uivi^fiilii'i, FF. 1997 Vir za meje prostorskih enot: Podatki Registra prostorskih enot, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996 Andrejka Slavec: Strutcturno homogena obmoa mesta Kranj - delez nezaposlenih Pri analizi socialnogeografske strukture prebivalstva Kranja - visina davka na davcnega zavezanca leta 1994 je bila uporabljena statisticna metoda razvrscanja v skupine - stanovanjska povrsina na osebo ali t.i. cluster analiza, ki je bila predstavljena ze v poglavju - delez stanovanj zgrajenih do leta 1918 o funkcijski clenitvi mestnega prostora. - delez stanovanj zgrajenih v obdobju od leta 1919 do leta Pri razvrscanju popisnih okolisev so bili opravljeni naslednji 1945 postopki: - delez stanovanj zgrajenih v obdobju od leta 1946 do leta •Objekti proucevanja so bili popisni okolisi z vec kot 30 pre­1970 bivalci. Teh je bilo 208. Za 13 majhnih popisnih okolisev - delez stanovanj zgrajenih po Ietu 1970 podatkov zaradi tajnosti nismo dobili, zato so na karti ostah - delez stanovanj s kopalnico prazni. - delez stanovanj v druzbeni lasti. • Za vsak objekt proucevanja so bile dolocene vrednosti •Izracunali smo podobnost med enotami in naslednjih 19 spremenljivk: • med razpolozljivi metodami izbrali Wardovo metodo za - delez prebivalcev do 19. leta starosti razvrscanje izbranih enot v skupine. - delez prebivalcev starih nad 65 let - delez prebivalcev brez izobrazbe, z nedokoncano in dokon­ 3. 2 Rezultati analize cano osnovno solo Gospodarski, socialni in fiziognomski razvoj Kranja iz - delez prebivalcev s koncano visjo in visoko solo preteklih kakor tudi iz novejsih razvojnih obdobij se odraza - delez neslovenskega prebivalstva v njegovi notranji socialnogeografski zdiferenciranosti. Prostor- - delez aktivnih prebivalcev ska siritev mesta in pripojitev nekdaj predmestnih naselij, ka- - delez zaposlenih v industriji sneje pa tudi urbaniziranih okoliskih naselij, je to diferenciacijo - delez zaposlenih v sekundarnem sektorju se poglobila. Po drugi svetovni vojni je prislo do nagle fizio- - delez zaposlenih v terciarnem sektorju gnomske in socialne transformacije mestnega prostora. Na eni - delez zaposlenih v kvartarnem sektorju vrednosti standardnih odklonov posameznih spremenljivk po posameznih skupinah popisnih okolisev Preglednica 3: Srednje vrednosti in Srednje vrednosti spremenljivk Standardni odklon Spremenljivka j 2. 3. 4. 5. 6. Mesto 1. 2. 3. 4. 5. 6. Skupaj Delez prebivalcev do 19. leta Delez prebivalcev nad 65 letom 26,8 10.1 22,8 14,4 24,5 13,0 40,7 3,8 38,9 4,0 28,5 13,0 29,5 9,6 4,1 4,7 4,3 4,9 5,9 4,9 5,4 3.1 5,9 5,6 8,0 5,9 Delez prebivalcev brez izobrazbe z nedokoncano in kocano OS 39,2 41,5 27,1 71,2 49,0 39,2 41,4 1,0 9,3 5,0 9,0 1,5 11,7 11,3 Delez prebivalcev z visjo ali visoko izobrazbo Delez neslovencev Delez aktivnih prebivalcev Delez zaposlenih v industriji Delez zaposlenih v sekundarnem sektorju Delez zaposlenih v terciarnem sektorju Delez zaposlenih v kvartarnem sektorju Delez nezaposlenih Davek na davcnega zavezanca v 000 SIT Stanovanjska povrsina na osebo Delez stanovanj zgrajenih do leta 1918 Delez stanovanj zgrajenih med 1919-1945 Delez stanovanj zgrajenih med 1946-1970 Delez stanovanj zgrajenih po letu 1970 Delez stanovanj s kopalnico Dgjgzjtanovanj v druzbeni lasti 10.4 9,0 48,0 44,2 48 8 *T0,O 26,5 19,2 6,7 139 25,0 8,9 17,6 35,8 38,0 93,4 11,9 11,7 18,1 41,8 42,8 46,7 21,9 28,8 8,9 129 22,0 1,5 2,2 85,6 10,6 99,1 77,3 24,0 9,0 44,0 34,4 38,0 23,5 35,8 5,6 220 29,8 5,6 23,4 35,4 35,6 95,4 19,1 1,9 76,1 49,4 73,2 80,7 7,8 11,5 6,2 62 12,5 11,8 28,8 55,2 4,3 48,8 69,8 9,9 34,4 51,0 53,8 57,5 20,3 21,0 6,9 138 19,4 1,4 0,3 3,1 95,2 99,8 82,3 12,3 29,1 46,7 39,9 43,7 29,4 26,1 15,6 148 25,1 71,3 12,3 5,1 11,4 81,1 45,0 12,1 20,0 47,2 45,7 43,7 23,5 23,6 15,6 146 23,3 9,2 12,3 34,0 46,0 94,7 46,2 4,6 9,3 4,0 9,2 8,7 7,4 5,8 3,9 30 2,8 9,0 18,6 16,1 19,6 5,8 24,0 4,6 6,7 4,0 8,8 8,9 5,8 7,5 4,0 29 3,1 3,3 3,4 27,3 27,5 1,8 19,4 8,3 9,7 5,1 9,3 8,9 7,0 10,0 3,5 47 3,9 10,7 18,6 25,2 29,2 4,3 28,3 1,6 7,4 7,4 19,0 19,7 7,7 12,4 4,8 18 2,2 13,7 36,4 37,4 8,6 18,2 29,9 4,9 13,0 2,9 9,9 9,6 5,7 8,0 3,8 36 2,0 5,6 0,7 8,4 12,6 0,9 10,9 6,0 14,7 3,5 12,3 13,0 10,9 9,5 13,7 44 3,6 26,6 11,9 8,7 19,1 10,5 24,6 7,0 17,0 5,1 12,0 12,0 7,8 9,6 5,5 46 4,6 19,2 16,6 33,4 38,0 9,5 38,4 Kranjski ibornik 2000 strani so se spreminjali starejsi deli mesta, na drugi strani pa so nastajali povsem novi. Ti predeli so po svoji notranji strukturi precej homogeni, medtem ko se po svoji fiziognomiji in socialni strukturi medsebojno precej razlikujejo. Ceprav so seveda pod-vrzeni nenehnemu spreminjanju, v veliki meri ohranjajo svojo strukturo. Socialnogeografsko raznolikost mesta Kranj graficno prika­zuje dendrogram, pri katerem najprej izstopata dve skupini popisnih okolisev, ki sta precej izraziti, saj sta nivoja zdruzeva­nja precej narazen. Zgornja skupina se razdeli na dve, spodnja pa na tri izrazito locene skupine. Peta skupina se nadalje razdeli na dve podskupini, med katerima je nivo zdruzevanja precej narazen in bistveno bolj izrazit kot pri vseh ostalih podskupinah. Mozni sta torej dve delitvi na pet oziroma sest skupin. Odlocili smo se za slednjo. Za vsako skupino so bile izracunane tipicne Iastnosti (srednje vrednosti) popisnih okolisev, ki jih sestavljajo in standardni odkloni posameznih spremenljivk med popisnimi okolisi znotraj sestih skupin. Socialnogeografska clenitev je razdelila mesto na strukturno homogena stanovanjska obmocja, pri cemer je bila upostevana starostna, izobrazbena in narodnostna struktura prebivalcev, ekonomska aktivnost prebivalcev, njihovo premozenjsko stanje in stanovanjske razmere. V mestu Kranj izrazito izstopa sest socialnogeografsko povsem razlicnih skupin stanovanjskih obmocij: srednjevesko jedro, okoliska naselja enodruzinskih his in nekdaj predmestna naselja delavskih his, obmocja starejsih vecstanovanjskih his, obmocja predvojnih mescanskih his in po drugi svetovni vojni zgrajenih enostanovanjskih his, obmocja starejsih stanovanjskih blokov in obmocja novejsih blokovskih stanovanjskih sosesk (karta 3). Pri modelu socialne zgradbe Kranja gre za nekaksno kombi­nacijo radialnega in sektorskega modela. Socialna zgradba Kranja je izrazito povezana s kakovostjo bivalnega okolja, ki je v veliki meri pogojena z izrazito industrijsko gospodarsko usmerjenostjo, prostorskim razvojem in tipom pozidave. Neposredno ob industriji v savski dolini lezijo socialno najbolj deformirani mestni predeli, v nekdaj predmestnih in okoliskih naseljih pa so se oblikovale izrazito delavske cetri. Neposredna blizina industrije je pogojevala visoko koncentracijo industrijske delovne sile v predmestnih naseljih, nizka cena zemljisc pa na­stanek delavskih predelov v okoliskih vaseh. Tako danes srednje situiran sloj prebivalstva, ki vecinoma prebiva v enodruzinskih hisah, v sklenjenem pasu obkroza mestno obrobje. Z oddalje­vanjem od industrije se povecuje vrednost bivalnega okolja. V srednjeveskem jedru Kranja, ki ima centralni polozaj je vred­nost bivalnega okolja, kljub revitalizaciji, se vedno sorazmerno majhna. Tu prihaja do najvecjega neskladja med vrednostjo zemljisca in socialno zgradbo prebivalstva. Iz srednjeveskega jedra potekajo posamezni sektorji, ki se locijo po socialnem polozaju, kar je posledica starosti in tipa pozidave. Zato ima najslabso socialno strukturo predel najstarejsih blokovskih so­sesk na Zlatem polju in Vodovodnem stolpu, z visokim delezem starega prebivalstva, slabso kvalifikacijsko sestavo in nizkimi dohodki prebivalstva. Neposredna blizina delovnih mest v ter­ciarnem in kvartarnem sektorju je povzrocila vecjo koncentracijo usluzbencev, ki so zaposleni v teh dejavnostih. Severovzhodno od mestnega sredisca se siri obmocje enodruzinskih his, kjer pre­biva najbolj premozno prebivalstvo. Ugodni ekoloski pogoji bivanja, oddaljenost od vecjih industrijskih con in neposredna blizina srednjeveskega mestnega jedra zvisujejo vrednost tega bivalnega okolja. Opazna pa je tudi selitev bolje situiranih prebi­valcev na robove nekdanjih predmestnih naselij. Vzhodno od srednjeveskega jedra se siri obmocje novejsih stanovanjskih so­sesk na Planini, Klancu in Primskovem. V tern obmocju je naj­ugodnejsa starostna struktura prebivalstva, ekonomski polozaj je povprecen, nadpovprecen je delez neslovenskega in manj izo­brazenega prebivalstva, ki je v veliki meri zaposleno v industriji. V Kranju je opazna velika odvisnost socialne strukture od deleza neslovenskega prebivalstva. Praviloma imajo predeli z vi­sokim delezem slabse izobrazenih neslovencev, ki so venoma zaposleni v industriji, slabso socialno strukturo. Poseben problem v Kranju predstavljajo socialno deformirani predeli. Ti obdajajo najstarejso industrijsko cono na levem bregu Save neposredno pod srednjeveskim jedrom, najdemo pa jih tudi na obmocju samskih blokov v osrednjem delu Strazisca. Vec kot polovica stavb je bila zgrajena pred in neposredno po drugi sve­tovni vojni. O izredno nizkem stanovanjskem standardu prica podatek, da vec kot polovica stanovanj nima kopalnice. V pov­precju pride le okrog 12,5 m2 stanovanjske povrsine na osebo, kar je oosledica velikega stevila druzinskih clanov, saj prevladu­jejo mlade druzine. Vzporedno s slabsanjem stanovanjskih razmer, zlasti v primerjavi z drugimi obmocji v mestu, se je slabsala tudi socialna struktura prebivalstva, ki biva v ekolosko neustreznem, manjvrednem in stanovanjsko neprimernem okolju. V teh predelih zivi kar 76,1 % neslovenskega prebival­stva, kar ima za posledico izjemno visok delez mladega prebi­valstva. Tukaj so se naselili predvsem industrijski, zelo slabo izobrazeni in situirani delavci. Delez aktivnih v industrji presega 73,0 %. V primerjavi s stanovanjskimi predeli ob industriji v drugih slovenskih mestih, kjer se prebivalstvo izrazito stara, je v Kranju nadpovrecno visok delez mladih prebivalcev, kar je posledica visokega deleza priseljencev iz nekdanje Jugosla­vije, ki so se zaradi pomanjkanja stanovanj in nizkih dohodkov zacasno naselili v teh predelih, z izboljsanjem ekonomskega polozaja pa se od tod odselijo. Andrejka Slavec: Struktur no homogena obmocja mesta Kranj Na koncu moramo opozoriti se na nekatere pomanjkljivosti uporabljene metode. Pri razvrscanju popisnih okolisev so bile uporabljene povprecne vrednosti posameznih spremenljivk, ki so ponazarjale povprecne lastnosti prebivalstva dolocenega popis­nega okolisa. Zato so bile bolj natancne tarn, kjer zivi socialno homogeno prebivalstvo in kjer so popisni okolisi manjsi; pri vecjih in socialno pestrih popisnih okolisih pa se je njihova notranja socialna heterogenost zabrisala. Zato je analiticna vred­nost in natacnost dobljenih rezultatov manjsa zlasti na mestnem obrobju. Tako je na primer na obmocju Britofa, kjer v istem popisnem okolisu prebiva zelo dobro situirano prebivalstvo skupaj z drugimi prebivalci z nizkimi dohodki, dejanska slika nekoliko zamegljena. Resitev bi bila v podrobnejsem razisko­vanju, ki pa pride v postev zlasti pri manjsih naseljih. Vendar je to problem vseh socialnogeografskih studij mest, saj prevelika natancnost otezuje iskanje skupnih potez posameznih mestnih predelov. Uporabljena metoda pa je omogocila upostevanje cele vrste spremenljivk. 4.Clenitev mesta na strukturno homogena obmocja V dosedanjem analitskem in sintetskem raziskovalnem delu so pri clenitvi mestnega prostora vecinoma uporabljah posa­micne kriterije. Pri tem so se opirali na podatke o prostorskem razvoju mesta in genezi mestnega tlorisa, rabi tal, funkcijski usmerjenosti posameznih mestnih predelov in njihovih socialno­morfoloskih znacilnostih. Taksno parcialno proucevanje mestne zgradbe je velikega pomena za podrobnejse spoznavanje notra­nje strukture mestnega prostora, medtem ko se pri tem zamegh spoznanje o mestu kot celotnem organizmu. Celota je sestavljena iz razlicnih elementov, ki se medsebojno Povezujejo in ustvarjajo neko novo kategorijo, ki ponazarja bistvo obravnavanega pojava. Posamicni elementi, ki vplivajo na oblikovanje notranje strukture mesta nimajo enakega pomena. Locimo konstitutivne demente ter druge, ki se na prve le navezujejo, ceprav so prav tako pomembni za njihovo pojavnost. Od subjektivne presoje je odvisno, katerim elementom bomo dali vecjo in katerim manjso tezo. (Drozg, 1990, 169) Prav zato smo pri clenitvi Kranja na strukturno homogena obmocja skusali povezati funkcijsko in socialnogeografsko cle­nitev, ki bi nam dala neko novo, celovitejso podobo notranje strukture mesta. Pri oblikovanju notranje prostorske strukture Kranja so imeli lajpomembnejso vlogo naslednji dejavniki: •gospodarske in negospodarske dejavnosti so najpomemb­nejsi konstitutivni dejavnik, saj omogocajo obstoj in razvoj mesta. Najbolj nazorno se kaze vpliv te strukture v rabi mestnih povrsin, v fiziognomiji zgradb in morfologiji ter v pestri funk­cijski usmerjenosti posameznih mestnih predelov; • historicno-prostorski razvoj je vplival na oblikovanje mest­nih predelov z razlicno morfologijo, funkcijsko usmerjenostjo in tipologijo stavb; • socialne znacilnosti posameznih mestnih predelov so imele pomembno vlogo pri oblikovanju tipicnih mestnih predelov, kar se kaze zlasti v morfologiji in tipologiji stavb. Pri dolocanju strukturno homogenih mestnih predelov Kranja smo predpostavljali, da so zgoraj navedeni dejavniki temeljni kriteriji za clenitev mesta kot celote. Osnova za clenitev Kranja so bile parcialne karte. S prekrivanjem teh kart smo iskali skup­ne tocke posameznih mestnih predelov in na ta nacin dobili obmocja, ki izkazujejo podobne znacilnosti. Taksna obmocja, ki imajo podobne morfoloske, funkcijske, socialne in historicne znacilnosti, smo poimenovali strukturno homogena obmocja. Po svojih notranjih znacilnostih se le-ta razlikujejo od sosednjih obmocij. Pri tem smo seveda upostevali posplosene oziroma generalizirane karte funkcijske in socialnogeografske clenitve mesta (pa tudi karte prostorskega razvoja in rabe tal), saj prevec podrobna kategorizacija zamegli predstavo o celoti in otezuje iskanje skupnih potez in znacilnosti. Opredeljevanje strukturno homogenih obmocij je potekalo na osnovi subjektivne presoje pomena posameznih kriterijev, ki jih opredeljujejo. Tako so pri opredeljevanju ponekod stopili v ospredje historicno-morfoloski kriteriji (npr. srednjevesko jedro), drugod pa na primer funkcijski (npr. obmocja izrazite prevlade sekundarnega sektorja) ali morfoloski oziroma socialni kriteriji (npr. blokovske stanovanjske soseske). Sinteza spoznanj predhodno opravljenih analiz je pripeljala do opredelitve desetih strukturno homogenih mestnih prede­lov (karta 4), ki so jim skupne tako socialne kot tudi funkcijske in fiziognomske znacilnosti. V prvo kategorijo se je uvrstilo srednjevesko mestno jedro. Zanj je znacilna najvecja koncentracija najrazlicnejsih terciarnih in kvartarnih dejavnosti v mestu. Razmerje med stevilom zaposlenih in stevilom prebivalcev kaze izrazito prevlado nesta­novanjskih funkcij. V morfoloskem pogledu je to obmocje strnjene zazidave s prevlado eno in dvonadstropnih stavb, kjer prebiva ekonomsko sibko, starejse prebivalstvo v slabsih bival­nih razmerah. Vecina stanovanj v tem obmocju je bila zgrajena predletom 1918. Drugo kategorijo predstavlja poslovno sredisce mesta, kjer izrazito prevladujejo kvartarne dejavnosti. Le-te so ze mocno izpodrinile stanovanjsko funkcijo v posameznih predelih sta­rejsih mescanskih vil in enodruzinskih his, kar kaze tudi pre­sezek zaposlenih glede na stevilo prebivalcev. Poslovno sredisce se je razvilo severno od srednjeveskega mestnega jedra in se ob m Karta 4: Strukturno-homogena (funkcijsko, socialnogeografsko in morfolosko) obmocja mesta Kranj prehodno obmocje poslovnega sredisca obmocje z izrazito prevlado sekundarnega sektorja starejse blokovske stanovanjske soseske novejse blokovske stanovanjske soseske sianovanjska obmocja individualnih his stanovanjska obmocja individualnih his z nizkim dele^em zaposlenih v terciarnem sektorju stanovanjska obmocja individualnih his z nizkim delezem zaposlenih v sekundamem sektorju stanovanjska obmocja individualnih his z nizkim delezem zaposlenih v kvartarnem sektorju Vir za meje prostorskih enot: Podatki Registra prostorskih enot, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996 A. Slav« l/tlclava: B, Rcpc Oflllclck /ll |K'"j!Mll|i>, FF, 1997 194 Andrejka Slavec: Strukturno homogena obmocja mesta Kranj Bleiweisovi cesti mocno razsirilo proti severu v osrcje starejsih blokovskih stanovanjskih sosek na Zlatem polju in Vodovodnem stolpu. V to kategorijo se je uvrstilo tudi obmocje severnih Predoselj s protokolarnim objektom na Brdu. Vzhodno od srednjeveskega jedra in severno od poslovnega sredisca se je oblikovalo nekaksno prehodno obmocje, kjer sicer stanovanjska funkcija se vedno dominira, vendar se tukaj pojavlja cel spekter primarnih, sekundarnih, terciarnih in kvar­tarnih dejavnosti, ki so mocno spremenile zunanji izgled teh sicer socialno sibkih in ponekod celo socialno deformiranih mestnih predelov. Nestanovanjske funkcije so se zacele IZ poslovnega sredisca siriti v blokovske predele na Zlatem polju in Vodovodnem stolpu, pa tudi v socialno najsibkejse mestne pre­dele med srednjeveskim jedrom in reko Savo, kjer zivi visok delez mladega, neslovenskega, industrijskega prebivalstva. Funkcijska pestrost je bila najpomebnejsi dejavnik pri opredelje­vanju tega mestnega predela. V cetrto kategorijo so se uvrstila obmocja z izrazito previa-do sekundarnih dejavnosti, zlasti industrije. V teh obmocjih so sekundarne dejavnosti mocno prevladujoca, ce ze ne edina funkcija. Sem sodijo: industrijska cona, ki se vlece od Gorenje Save do zelezniske postaje, industrijski coni na Savski loki in Laborah, industrijski coni pod Hujami in na vzhodu Planine, industrijska cona na Primskovem, komunalno-obrtna cona na Primskovem in industrijsko obmocje severno od Vodovodnega stolpa. Za redke stanovanjske predele, ki obdajajo industnjske Objekte, je znacilna prevlada delavskih industrijskih hisic, kjer Prebivajo industrijski delavci zaposleni v sosednjih industrijskih Podjetjih. Glede na njihov premozenjski status jih uvrscamo v kategorijo nizjega srednjega sloja prebivalstva. Tip pozidave oziroma morfologija in socialna zgradba sta bill odlocilni pri dolocitvi petega strukturno homogenega obmocja, kamor so se uvrstile starejse blokovske stanovanjske soseske na Zlatem polju, Vodovodnem stolpu in Hujah, vkljucno z ob-mocjem starejsih enodruzinskih his na Kokrici. Znotraj teh socialno in morfolosko homogenih predelov se pojavljajo tudi uni bloki, kjer so poleg prevladujoce stanovanjske funkcije i°k™no zastopane se terciarne in kvartarne dejavnosti, ki jihPrebivalstvo vsakodnevno uporablja. Stanovanjski standard tukajsnega prebivalstva je sorazmerno visok, starostna struktura je slaba, delez aktivnih prebivalcev je podpovprecen, zaradi visokega deleza upokojencev pa je socialni status prebivalstva roed najsibkejsimi v mestu. V sesto kategorijo so se uvrstile novejse blokovske stano­vanjske soseske na Planini, Klancu in Primskovem ter juzmn Malih delih. Za ta obmocja je znacilna popolna prevlada stanovanjske funkcije. Tukaj zivi mlado, manj izobrazeno prebi­valstvo. Zelo visok je delez neslovenskega prebivalstva, zaposlenega zlasti v industriji. Znotraj stanovanjskih sosesk na Planini, Klancu in Primskovem so se oblikovali ulicni bloki z nizko koncentracijo zaposlenih v kvartarnem sektorju, zlasti v vzgojno-izobrazevalnih ustanovah, kar je posledica visoke kon­centracije mladega prebivalstva. Terciarne dejavnosti so, glede na visoko gostoto prebivalcev, razmeroma slabo zastopane. Izrazito monofunkcionalna stanovanjska obmocja indivi­dualnih his so znacilna za mestno obrobje. V to kategorijo so se uvrstila obmocja na severnem obrobju mesta: Bobovek, severni del Kokrice, zahodni in severovzhodni del Mlake pri Kranju, juzni del Predoselj in Orehovlje; na vzhodnem obrobju se jim pridruiijo se jugovzhodni del Britofa, severni del Circ s Cirskim poljem; na jugu spadajo v to kategorijo Breg ob Savi, juzni del Drulovke, severni del Orehka, juzni del Strazisca in posamezni predeli Kalvarije. Za ta obmocja je znacilna izrazita socialna in morfoloska homogenost, slaba starostna in izobraz­bena struktura prebivalcev, visok delez zaposlenih v industriji in podpovprecna premozenjska raven. S historicnim razvojem je prislo v posameznih predelih enodruzinskih his do vedno vecjega prepletanja stanovanjske funkcije z drugimi, predvsem sekundarnimi, terciarnimi in kvar­tarnimi dejavnostmi. Le-te se vedno predstavljajo zelo majhen delez v funkcijski strukturi teh mestnih predelov, vendar vedno bolj prispevajo k njihovi funkcijski pestrosti. Analiza je poka­zala, da se posamezna obmocja enodruzinskih his usmerjajo zgolj v razvoj enega samega sektorja dejavnosti, medtem ko je delez preostalih dveh popolnoma zanemarljiv. Zato smo pri opredeljevanju strukturno homogenih predelov znotraj obmocij enodruzinskih his uporabili kriterij funkcijske clenitve, ki jasno opredeljuje znacaj in funkcijo posameznih stanovanjskih obmocij. Na ta nacin smo upostevali funkcijsko disperznost posameznih dejavnosti v mestnem prostoru in razvojne zna­cilnosti posameznih stanovanjskih predelov. Pri tem smo neko­liko zanemarili socialno raznolikost, kar je prispevalo k vecji preglednosti. Tako so se v osmo kategorijo uvrstila obmocja enodruzin­skih his z nizko koncentracijo zaposlenih v sekundarnem sektorju. To so obmocja prostostojecih his s podobnimi social-nimi in morfoloskimi znacilnostmi kot veljajo za obmocja prejsnje kategorije, vendar je zanje znacilna vecja prisotnost zaposlenih v sekundarnih dejavnostih, zlasti v manjsih industrij­skih podjetjih, obrti in gradbenistvu. Obmocja se prostorsko navezujejo na obmocja najvecje koncentracije zaposlenih v in­dustriji na Laborah, juznem Orehku, juznih Circah, na Hujah, Primskovem, Gorenjah, osrednjem delu Britofa, na Rupi, osred­nji Kokrici in Mlaki pri Kranju, severnem Struzevem ter v sever­nih in osrednjih delih Strazisca. To so predeli, kjer so se sekun­darne dejavnosti razvijale kot posledica privatne iniciative. 195 Stanovanjske hise imajo v pritlicnih delih delavnice, kar pove­cuje funkcijsko pestrost teh mestnih predelov. Posebno kategorijo predstavljajo obmocja individualnih stanovanjskih his z nizko koncentracijo terciarnih dejavno­sti. Prav tako kot sekundarne, so prostorsko mocno razprsene tudi terciarne dejavnosti. Intenziven razvoj trgovine, gostinstva in prometa je pripomogel k prodiranju teh dejavnosti v nekdaj docela stanovanjske predele. Danes ta obmocja zajemajo zlasti zahodno mestno obrobje (Strazisce, Smarjetna gora, Gorenja Sava, Struzevo), na jugu obsegajo osrednji del Drulovke in se­verni del Malih del, na severu pa severovzhodni del Britofa, Ilovko in juzni ter zahodni del Kokrice. V preteklosti je bilo v teh mestnih predelih lociranih zelo malo terciarnih dejavnosti, prebi­valci pa so tudi svoje vsakodnevne potrebe zadovoljevali v mest­nem srediscu. Zaradi vecje oddaljenosti od centra mesta je bilo to sila neugodno. Prehod na trzno gospodarstvo po osamosvo­jitvi Slovenije je pospesil odpiranje novih lokalov in trgovin, kar je pomembno prispevalo k prostorski disperznosti terciarnih dejavnostih. Zanje je znacilno, da so se razvile v tistih predelih enodruzinskih his, ki so nekoliko bolj odmaknjeni od mestnega sredisca oziroma lezijo v centralnih delih nekaterih najbolj urbaniziranih okoliskih naselij. Stanovanjski predeli enodruzinskih his z nizko koncen­tracijo zaposlenih v kvartarnem sektorju so redki. Najdemo jih v osrednjem delu Strazisca, Kokrice in Predoselj, na Hujah in Primskovem. Gre predvsem za stanovanjske predele s posamic­nimi vzgojno izobrazevalnimi ustanovami, ki jih premorejo le vecja, bolj oddaljena stanovanjska obmocja, in vecje blokovske stanovanjske soseke, kjer je gostota teh dejavnosti najvecja. Urbane funkcije se na mestnem prostoru razporejajo po zelo razlicnih kriterijih, ki na eni strani izhajajo iz lokacijskih zahtev posameznih dejavnosti, na drugi strani pa iz lokacijskih pogojev prostora. Vse urbane dejavnosti tudi nimajo enake potrebe po centralnem polozaju, mnoge med njimi se prostorsko izkljucu­jejo, stevilne pa medsebojno prepletajo. Na razporeditev dejav­nosti v mestnem prostoru pomembno vplivajo tudi obstojeci sistem rabe tal, politika urbanisticnega planiranja in zemljisko posestne razmere. Nacionalizacija zemlje po drugi svetovni vojni je na primer vplivala na umikanje individualne stanovanjske gradnje na mest­no obrobje. Tako imamo danes v Kranju najvecja sklenjena izrazito stanovanjska obmocja na mestnem obrobju. Na nacio­naliziranem ali odkupljenem mestnem zemljiscu v neposredni blizini mestnega sredisca pa so zrasle blokovske stanovanjske soseke. Te so v kapitalisticnih mestih gradili na lokacijah, ki so bile bistveno bolj oddaljene od mestnih sredisc in kjer so bile cene zemljisc bistveno nizje. V Kranju z oddaljevanjem od mest­nega sredisca pada delez stanovanj v vecdruzinskih hisah, narasca delez stanovanj v blokovskih stanovanjskih soseskah, v najvecji oddaljenosti pa prevladujejo enodruzinske hise. Vecje blokovske stanovanjske soseske kazejo izrazito navezanost na najpomembnejse mestne prometnice. Sekundarne dejavnosti v Kranju kazejo mocno navezanost na najpomembnejse cestne koridorje in zeleznisko progo. Znacilna je izrazita koncentracija v savski dolini, ter na severnem in vzhodnem obrobju Kranja. Obstaja tesna korelacija med obmocji z izrazito prevlado sekundarnih dejavnosti in stanovanjskimi obmocji individualnih his z manjso prisotnostjo sekundarnih dejavnosti. Pomen sekundarnih dejavnosti se zmanjsuje proti mestnemu srediscu, kjer je skrcen na minimum in proti skrajne-mu mestnemu obrobju. Sekundarne dejavnosti predstavljajo, zaradi velikih ravnih povrsin, ki jih zasedajo in velikih industrij­skih zgradb, enega izmed najbolj stabilnih elementov v prostor­ski strukturi mesta. Zaradi jasno definiranih lokacijskih zahtev je za industrijo znacilna izrazita koncentracija, kar se je pokazalo tudi v primeru Kranja. V zadnjem casu pa smo prica tudi vedno vecji decentralizaciji sekundarnih dejavnosti, ki so zlasti v obli­ki manjsih industrijskih obratov, obrtnih in gradbenih podjetij, mocno prodrle tudi v nekatere izrazito stanovanjske predele. Terciarne in kvartarne dejavnosti izkazujejo najvecjo koncen­tracijo v centralnem delu mesta. Z oddaljevanjem od mestnega sredisca njihov pomen mocno upada v vseh smereh. Sele v vecji oddaljenosti od mestnega sredisca se njihov pomen v prostorski strukturi mesta znova poveca, pri cemer je disperznost terciarnih dejavnosti bistveno vecja kot kvartamih. Za ta dva sektorja je znacilna tudi vecja oddaljenost od pomembnih prometnic. Analiza je pokazala, da se kranjsko prebivalstvo oskrbuje z iz­delki in stvoritvami, ki presegajo raven osnovne vsakodnevne oskrbe v srednjeveskem trgovskem jedru mesta in v poslovnem srediscu, medtem ko svoje vsakodnevne potrebe zadovoljujejo v lokalnih oskrbnih srediscih, ki so se oblikovala znotraj vecjih stano\ anjskih sosesk. Koncentracija teh dejavnosti je v blokov­skih stanovanjskih soseskah vecja, medtem ko je za obmocja enodruzinskih his znacilna vecja razprsenost. Stanovanjski pre­deli v neposredni blizini centra mesta so nekoliko slabse oprem­ljeni s terciarnimi dejavnostmi, saj to prebivalstvo v srediscu mesta zadovoljuje tudi svoje vsakodnevne potrebe. LITEREATURA Drozg, V., 1990: Clenitev mestnega obmocja Izole: Primorje- 15. zborovan­je slovenskih geografov, str. 169-176. Ljubljana. Pak, M„ 1995: Socialnogeografska zgradba slovenskih mest na kvalilalivnem prehodu. Geografska problematika alpskega svcta in slovenskih mest, Dela 11» str. 121-129: Ljubljana. Slavec, A., 1997: Geografija Kranja. Doktorska disertacija. Filozof'ska fakul­teta v Ljubljani, Oddclek za geograf'ijo. Ljubljana. MIRKO PAK, ANDREJKA SLAVEC Problematika raivoja oskrbnega sredisca Kranja Kranj je najpomembnejse oskrbovalno sredisce gorenjske regije, ki sodi med najbolj razvite v Sloven. Vecja kupna moc in vecje potrebe prebivalstva so ugodno vplivale na razvoj velikega stevila dejavnosti. Hkratipaje Kranj tudi sredisce enega od teritorialnih sektorjev sirse ljubijanske urbane regije in v lern pogleduje nekaksno satelitsko storitveno sredisce za zahodnogorenjsko obmocje, z dolocenimi specializiranimi funkcijami pa njegovo gravitacijsko obmocje seze skoraj po vsej Sbveniji. Ceprav so centralne dejavnosti mesta zaradi blizine Ljubljane omejene, poleg tesa pa so tudi druga gorenjska mesta na lokalno-regionalni rami dobro opremljena, kranjsko gravitacijsko obmocje se vedno pokriva obmocje nekdanjih obcin Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Trzic in Kranj (Kokole, 1977). T ak polozai ze vseskozi vpliva na razvoj oskrbnih funkcij in opremljenost mesta ter posledicno njegovega oskrbnega sredisca z zariscem v starem mestnem jedru. Tudi zad­nÜh deset let funkcijski in prostorski razvoj oskrbnega sredisca sledita taksnemu razvoju. Pri tem sta imela velik pomen ugodna prometna povezanost in zlasti industrija s stevil­nimi delovnimi mesti. Le-ta je pripomogla tudi k precejsnji funkcijski specializaciji, ki je znana za vsa vecja industrijska sredisca. Sicer pa je bil po raziskavah Slavceve razvoj storitvenih dejavnosti v preteklosti precej zapostavljen, kar kaze med drugim tudi zaostaja- ' deleza zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih za delezem mestnih prebivalcev irTindustrijskih delavcev v sirsi regiji leta 1991 (Slavec, 1999; s. 97). Njegov realni polozaj okazale tudi ze primerjalne studije oskrbnih sredisc iz 70. let po Wolfovi metodi 100 m S ko ie bila vrednost trgovske funkcije v srediscu Kranja dva do trikrat nizja kot v" LjÄjani in Mariboru (Pak, 1973; s. 47-63). Clenitev oskrbnega sredisca Desetletno obdobje trznega gospodarstva in terciarizacije je mocno pospesilo razvoj krbnih dejavnosti v vseh srediscnih naseljih, sicer dokaj razlicno glede na njihovo velikost °S srediscni pomen. Taksen je tudi razvoj oskrbne funkcije v nadpovprecno opremljenem S 1 ein srediscu Kranju, tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem in prostorskem pogledu. 197 Opravljene analize funkcijske rabe v mestnem srediscu Kranja so nakazale, da je oskrbno sredisce v najsirsem pomenu besede mogoce omejiti med Savo in Kokro s starim (sred­njeveskim) jedrom na jugu ter do Kidriceve in Oldhamske ceste na severu. Omejitev in nadaljnja delitev temelji tudi na izracunu indeksa intenzivnosti rabe v poslovnem srediscu* iz leta 1995 (Slavec, 1997, s. 105). To obmocje zgostitve oskrbnih dejavno­sti lahko v zgostitvenem in funkcijskem pogledu razdelimo na tri strukturno, funkcijsko in po razvojni dinamiki razlicne pre­dele: staro mestno jedro, poslovno sredisce in prehodno obmoc­je (glej karte 1, 2 in 3). Spomenisko zasciteno staro mestno jedro z dominantno trgovinsko funkcijo dozivlja za tovrstna mestna sredisca zna­cilen razvoj, ki je povezan s prenovo, vec desetletnim nazado­vanjem stevila prebivalstva ter s tern povezanimi strukturnimi spremembami (Pak, 1995, s. 154), iskanjem ekonomsko ustrez­ne rabe ter resitvami prometnih zagat vkljucno z conami pescev, ki v slovenskih mestih nasploh prav iz strukturnih razlogov nikakor ne zmorejo ustrezno zaziveti. Poslovno sredisce med starim mestnim jedrom ter Stosicevo ulico, Cesto Staneta Zagarja, Gregorcicevo ulico do Stritarjeve ulice in Kokre ima z najnovejso zgostitvijo poslovnih dejavno­sti v razvojnem pogledu vse znacilnosti »prehodnega obmocja« v modelu mestne zgradbe**. Ta najbolj dinamicni mestni predel dozivlja ob vecanju stevila obratov tudi zazidalno zgostitev in hkrati nazadovanje stanovanjske funkcije. Prehodno obmocje sestavljajo ulicni bloki na robu poslovne­ga sredisca, kjer sicer prevladujejo stanovanjske in druge neposlovne funkcije, opazen pa je ze intenzivni proces tercia­rizacije, ki se kaze tako v rasti stevila raznovrstnih poslovnih dejavnosti in njihovih povrsin, kot tudi v stevilu zaposlenih ter v lokalnih zgostitvah terciarnih dejavnosti, kot je to na primer ob Koroski cesti. Osnovne znacilnosti razmestitve terciarnih dejavnosti Prostorska analiza posameznih dejavnosti v mestnem jedru, poslovnem srediscu in prehodnem obmocju je bila opravljena na podlagi podatkov o podjetjih in obrtnikih, ki so imeli av-gusta 1995. leta vsaj enega zaposlenega, ter na podlagi podrob­nega kartiranja aprila 2000. V osnovne skupine dejavnosti so bili razdeljeni na podlagi enotne klasifikacije dejavnosti. Poleg industrijskih predelov, obmocij komunalne infrastruk­ture in komunalno obrtne cone je obravnavano obmocje najbolj intenzivno izrabljen mestni prostor v nestanovanjske namene. Na povrsini okrog 62 ha ali 1,6 % mestnega ozemlja je bilo leta 1995 osredotocenih kar 31 % vseh dejavnosti v mestu; od tega v trgovskem jedru 13,2%, v poslovnem srediscu 7,2 % in v pre­hodnem obmocju 10,6 %. Analiza je pokazala absolutno in relativno prevlado trgovin, ki so jim sledile obrti, financne, poslovne in tehnicne storitve, gostinski in turisticni obrati, izo­brazevalne in kulturne ustanove ter upravne sluzbe z njim sorodnimi negospodarskimi dejavnostmi. Dolocene studije opredeljujejo centralnost krajev glede na pogostost razlicnih terciarnih dejavnosti. Teh je v Kranju sicer manj kot v obeh najvecjih slovenskih mestih, sodi pa Kranj v drugo velikostno kategorijo slovenskih centralnih naselij z izredno sirokim spektrom dejavnosti. Te so bile za potrebe analize zdruzene v naslednje tri skupine: trgovine, razdeljene na 10 podskupin; obrti z 9 podskupinami in druge dejavnosti, ki zajemajo 10 podskupin. Seznam podskupin je viden iz legend na kartah 1, 2 in 3. Razmestitev in koncentracija terciarnih dejavnosti v obrav­navanem obmocju kazeta na njegov skladen funkcijski razvoj. Koncentracija terciarnih dejavnosti upada od mestnega jedra proti prehodnemu obmocju. Ze v kratkem petletnem obdobju 1995-2000 pa se kazejo sicer znani razvojni procesi naglega vecanja stevila obratov od 440 na 611, ob tern pa se poglablja citizacija oziroma spreminja organizacija prostora. V vseh treh obmocjih se stanovanjska funkcija umika terciarnim dejavno­stim, ki se najhitreje mnozijo v mestnem jedru, kjer se je njihov delez povzpel od 42 na 45 %; ob skoraj polovicnem absolutnem povecanju je v poslovnem obmocju delez ostal enak in ob sko­raj tretjinskem povecanju stevila obratov se je v zunanjem pre­hodnem obmocju delez zmanjsal od 34,1 % na 31,6 %. Tako sta bili ze 1995 leta prvi dve obmocji opredeljeni za trgovsko­poslovno sredisce mesta z nadpovprecno trgovinsko funkcijo v mestnem jedru in poslovno v poslovnem obmocju (Slavec, 1997, s. 105). Gre torej za visoko stopnjo skladnosti v linearno­conalni funkcijski zgradbi mesta, kakrsno srecamo le v redkih slovenskih mestih, gotovo pa ne v najvecjih. Dosledno stevilo dejavnosti upada in struktura se spreminja z oddaljevanjem od mestnega jedra, pri cemer se ob glavnih prometnicah pojavljajo lokalne koncentracije. Zarisce prometnega sistema, ki je bilo v preteklosti v mestnem jedru in v novejsem casu na njegovem *Izracunano po CBDII (Central Bussines Intensity Index), ki kaze razmerje obrobju, sta k temu odlocilno pripomogla. Taksen razvoj in med skupno povrsino pritlicja in povrsino, ki jih v vseh nadstropjih zasedajo zgradbeni model pa je povezan z gostoto prometa pescev­ poslovne dejavnosti. potrosnikov. To so potrdile ze analize oskrbne problematike **Po modelu mestne zradbe , staro mestno jedro obdaja »prehodno obmocje«, ki na splosno dozivlja najmocnejse spremembe. Kranja iz sedemdesetih let (Pak, 1973). Mirko Pak, Andrejka Slavec: Problematika razvoja oskrbnega sredisca Kranja Najnovejsi razvoj prinasa poleg zgostitve dejavnosti in obra­tov tudi nekaksno specializacijo z vecanjem deleza trgovin v starem jedru in v poslovnem srediscu ob hkratnem zmanjsanju deleza obrtnikov. Delez zadnjih narasca v prehodnem obmocju. Medtem ko mestno jedro ohranja in celo krepi strukturno pestrost terciarnih dejavnosti, dozivlja na obrobju lezece pre­hodno obmocje najmanj sprememb. Trgovina je nedvomno najpomembnejsa dejavnost trgovsko­poslovnega sredisca mest, tudi v Kranju. Njihovo stevilo se je v zadnjih petih letih povecalo od 131 na 212, njihova dejav­nostna sestava pa se je nekoliko popestrila v vseh treh obmocjih. Deloma je temu kriva zgostitev trgovinskih obratov, znacilna se posebno za mestno jedro, in odpiranje novih obratov v po­slovnem obmocju ter upadanje stevila prebivalstva v mestnem srediscu. Sicer pa po stevilu izstopajo trgovine s tekstilom in trgovine z osebnimi predmeti s po skoraj 30 %. Analiza trgovin glede na pogostost nakupov (kratkorocna, srednjerocna, dolgo­rocna oskrba) kaze absolutno prevlado trgovin za srednjerocno oskrbo, ki z okrog 85 % doseze podoben delez v mestnem jedru in v poslovnem obmocju. Obe obmocji imata iz leta v leto bolj Podobno strukturo trgovin, medtem ko prehodno, mnogo bolj stanovanjsko in mnogo manj oskrbno obmocje od tega mocneje odstopa. Preglednica 1 : Trgovine glede na pogostost oskrbe leta 2000 Prehodno Poslovno Mestno obmocje Skupaj Trgovine jedro obmocje Stev. % Stev. % Stev. % Za kratkorocno oskrbo 12 9,3 0,3 8,6 24 Za srednjerocno oskrbo 110 85,3 37 86,0 28 65,1 175 Za dolgorocno oskrbo Skupaj 7 129 5,4 2 43 4,7 7 43 16,3 16 215 v 'r : Kartiranje, april 2000 Za mestno jedro in za poslovno sredisce je znacilna izrazita Prevlada trgovin s tekstilom. V starem jedru je bilo leta 15W3 'ociranih kar 57,4 % vseh kranjskih tekstilnih trgovin, skupaj s poslovnim srediscem pa kar 66,7 %. Kljub temu da se je stevilo tovrstnih trgovin do leta 2000 se pomnozilo, pa se je zaradi ^ivahnega razrasta drugih trgovin, njihov delez zmanjsal. Tovrstne trgovine sodijo v staro jedro, kjer je najvec kupcev. Kranju pa ta vrsta trgovin se posebno izstopa tudi zaradi razvite tekstilne industrije. Njihova najvecja koncentracija je OD Presernovi in Cankarjevi ulici, precej pa jih je tudi na zacetku Koroske ceste. V zadnjih letih so tovrstne trgovine zacele prodi­rati iz osnovne prometne osi mestnega jedra tudi v Tavcarjevo, Tomsicevo in v Vodopivcevo ulico. V primerjavi z nekaterimi vecjimi mesti so te trgovine v Kranju le v pritlicjih (glej karto 4). Druge najpogostejse so trgovine z osebnimi predmeti, ki zdruzujejo najbolj pisan spekter prodajaln. Tipicne so za mest­no sredisce in so se tudi v srediscu Kranja , se posebno v starem jedru, najbolj pomnozile. Njihova zgostitev se iz starega mest­nega jedra siri v sosednji predel poslovnega sredisca (karta 1). Ker je ta skupina trgovin na meji kratkorocne in srednjerocne oskrbe, je vezana na najgostejsi promet kupcev. Pomembnejsa skupina so se trgovine z zivili, ki sicer niso tipicne za trgovska in poslovna sredisca, pa vendar je bilo 1995. leta tukaj kar 22,9 % vseh tovrstnih trgovin v Kranju. Njihova stevilcnost, ki se je do leta 2000 se povecala, je povezana s se vedno relativno visoko gostoto prebivalstva. Najvec tovrstnih trgovin je na Glavnem trgu, ki je srediscna tocka tega dela mesta z visoko gostoto kupcev, k cemur pripomore tudi bliznja trzni-ca. V ostalem delu starega jedra so tovrstne trgovine mnogo red-kejse. Presenetljivo malo jih je v poslovnem in prehodnem obmocju. Glede na izrazito koncentracijo trgovske funkcije v mestnem jedru je bila zanj opravljena klasifikacija trgovskih ulic s po­mocjo izlozbenega indeksa, ki kaze odnos med dolzino izlozb in stavb (Lichtenberger, 1963). Julija 1996 so bile skartirane vse ulice v starem jedru in izmerjene dolzine izlozbenih oken. Na podlagi dobljenih vrednosti je bilo mogoce opredeliti tri skupine cest: ceste s trgovinami z vrednostjo izlozbenega indeksa do 20%, kamor so spadale naslednje ulice: Cankarjeva, Postna, Reginceva, Tavcarjeva in Tomsiceva; indeks med 20 in 55 % so dosegli Glavni trg, Jenkova ulica in Maistrov trg; najvisji indeks med 50 in 90 % pa je dosegla le glavna trgovska cesta, Presernova ulica. Za obrt je znacilna koncentracija v mestnem jedru Kranja, in sicer na obrobju koncentracij trgovine, medtem ko je v po­slovnem srediscu obrtnikov malo. Podatki za obdobje od 1977 do leta 2000 kazejo, da je upadlo stevilo proizvodnih obrti. Je pa za storitvene obrti, poleg prehodnega obmocja, se vedno pri­vlacno tudi mestno jedro. Tretja skupina dejavnosti, oznacena z »druge dejavnosti«, zdruzuje najbolj raznolike dejavnosti od industrije do uprave (glej legendo na karti 3). Obravnavano sredisce mesta je glede te skupine dokaj polifunkcionalno, pri cemer mestno jedro, ki sta mu teoreticno prvenstveno namenjeni trgovska in obrtna funkcija, za ostalima obmocjema prav nie ne zaostaja. Zastopanost posameznih dejavnosti je v vseh treh obmocjih pre­senetljivo podobna, pa ceprav gre za tri razvojno in zgradbeno povsem razlicne predele. Povsod je vec kot tretjina poslovnih, financnih in tehnicnih storitev, sledijo gostinski obrati in s podobno gostoto dejavnosti upravnega znacaja. 199 Karta 1 Kranj, trgovine po osnovnih skupinah prodajnih izdelkov v trgovskem in poslovnem srediscu ter prehodnem obmocju, maj 2000 LEGENDA — Mcja mestnega jedra, poslovnega sredisca in prchodnega obmocja O Trgovine z zivili, tobak Trgnvine s ikanino in konfekcijo Trgovine z obutvijo, usnjem in gumo Trgovine s kovinskim in clcktrotchnicnim blagom Trgovine s pohistvom Trgovine s kcramiko, steklom, barvami, laki, gradbenim, sanilarnim in instalacijskim materialom Trgovine z osebnimi prcdmeti Blagovnice Kartograf: Bostjan Rogclj Trgovine z naf'tnimi derivati Kartiranje: Tir.ka Pelhan Trgovine z vozili in deli Ljubljana, maj 2(K10 Avion Mirko Pak, Andreja Slavec Drugo Mirko Pak, Andrejka Slavec: Problcmatika razvoja oskrbnega sredisca Kranja Kranj, obrtniki po panogah dejavnosti v trgovskem in poslovnem srediscu ter prehodnem obmocju, maj 2000 Karta 3 WJffi5^ MM^S^M Kranj, druge dejavnosti v trgovskem in poslovnem srediscu ter prehodnem obmocju, maj 2000 Mirko Pak, Andrejka Slavec: Problematika razvoja oskrbnega sredisca Kranja Karta 4 Kranj, funkcijska raba stavb po nadstropjih v trgovskem in poslovnem srediscu ter prehodnem obmocju, maj 2000 LEGENDA: trgovine z zivili, trafike •I • trgovine s tekstilom, cevlji in osebnimi predmeti trgovine za gospodinjstvo, dorn in sport •i WM usluznostne dejavnosti r~i gostinski obrati GZ) obrt banke, zavarovalnice, menjalnice poslovne in gospodarske dejavnosti, •i biroji svobodni poklici •1 javne funkcije •i i drugo (delavnice, skladisca, garaze, stopnisca) GZ stanovanja GZ prazno / v prenovi / zapusceno Avtor Mirko Pak, Andreja Slavec Kartografija: Bostjan Rogelj Kartiranje: Tinka Pelhan Ob dokaj naglem vecanju stevila obratov terciarnih dejavno­sti se njihova polifinkcionalnost ohranja. Vse kaze, da velikost Kranja tako iz ekonomskega kot iz prostorskega vidika, ne narekuje mocnejse prostorske specializacije. Dinamicni razvoj terciarnega sektorja je v Kranju omejen na preucevano obmoc­je v sklopu mestnega sredisca. Nekateri ulicni bloki in na primer vse mestno jedro se za zdaj razvijajo v smeri bolj ali manj izrazite polifunkcionalnosti. Terciama suburbanizacija mestne­ga obrobja je z izjemo Naklega skromna. Obseg mesta in dostopnost do mestnega sredisca sta dejavnika taksnemu »cen-traliziranemu» razvoju oskrbnih dejavnosti; v prostorsko­ekonomskem pogledu opredeljeno tudi kot centralizirani mestni marketing. V mestnem srediscu je dalec najvecja dnevna gosto­ta prebivalstva, ki pogojuje razvoj in lokacijo oskrbnih delavnosti. Velikost Kranja taksno terciarizacijo se omogoca, na kar kaze tudi najnovejsi razvoj, ko se raznolike oskrbne dejavnosti razvijajo v vseh treh obmocjih: v mestnem jedru, v poslovnem srediscu in v prehodnem obmocju. Funkcijska analiza treh predelov oskrbnega sredisca Srednjeveska jedra mest so se nedavno tega tezila k ohra­njanju srediscne lege v sirsi urbani aglomeraciji. Bila so zarisce prometnega sistema in zato so bila najbolje dostopna za vse mestne predele. S tern so pritegovala funkcije, ki so sluzile celotni urbani aglomeraciji. Zato in zaradi genetsko-historicnih razlogov so imele vse tiste funkcije, ki so bile povezane z med-sebojnimi stiki, teznjo, da se aglomerirajo v osrednjem delu aglomeracije (Kokole, 1980, s. 40). V Kranju ima srednjevesko mestno jedro se vedno vlogo nakupovalnega sredisca; stevilo obratov in njihova dejavnostna struktura kazeta visoko stopnjo koncentracije in prepletanje razlicnih dejavnosti. Kljub selitvi nekaterih dejavnosti v poslovno sredisce mesta in na druge lokacije, so v tern predelu se vedno osredotocene stevilne dejavnosti, kar je nedvomno povezano z visoko dnevno gostoto prebivalstva, ki je posledica centralne lege tega dela mesta in tradicionalne navezanosti prebivalstva nanj. Za staro jedro je se vedno znacilna tudi mocna prisotnost stanovanjske funkcije, ki se vedno zaseda skoraj vsa nadstropja. Na 0,6 % mestnih povrsin je bilo 1995 leta kar 2,6% kranjskih stanovanj. Med dejavnostmi je ocitna prevlada trgovine in obrti. Pomemben pa je tudi delez gostinskih in turisticnih obratov ter financnih, poslovnih in tehnicnih storitev. Prav zaradi izredno visoke nakopicenosti trgovin ima staro mestno jedro vlogo trgovskega sredisca Kranja, ki se po svoji funkcijski usmerjenosti, fiziog­nomiji in morfoloski zgradbi bistveno razlikuje od poslovnega sredisca. Stevilo terciarnih obratov se je tukaj v zadnjih letih se pomnozilo na 257, najbolj prav trgovine in med njimi tiste za srednjerocno oskrbo. Preglednica 2: Dejavnosti v mestnem jedru Vrste dejavnosti 1977 1990 2000 Trgovine 53 91 129 Storitvene dejavnosti 16 31 26 Proizvodni obrtniki 20 10 10 Gostinski obrati 14 30 33 Poslovne dejavnosti 28 14 43 Drugo 21 25 34 Skupaj 186 182 275 Vir: Bertoncelj, 1990, s. 31-32; Kartiranje, april 2000. Kljub temu da je bilo srednjevesko jedro Kranja vse od leta 1965 uvrsceno med najpomembnejse urbane spomenike v Slo­veniji, je v sedemdesetih letih zacelo gradbeno, funkcijsko in prebivalstveno zaostajati za ostalim mestom. Zato so se leta 1977 lotili nacrtne revitalizacije, ki je zajela obnovo stanovanj­skih in nestanovanjskih objektov. Izselili so manjse industrijske obrate, skladisca in nekatere dele prometne infrastrukture, preselile pa so se tudi stevilne upravno-administrativne, izo­brazevalne in zdravstvene institucije. Pred prenovo so v mest­nem jedru prevladovale stanovanjske hise. Edini izjemi sta bili Presernova ulica in Glavni trg. Obe vzporedni ulici, Tavcarjeva in Tomsiceva, pa sta po trgovsko-obrtni funkciji precej zaostajali za osrednjo prometno osjo mestnega jedra (Bertoncelj, 1990). Analiza je pokazala, da je koncentracija dejavnosti vseskozi najvecja na Glavnem trgu, kjer prevladujejo trgovine, gostinski obrati in obrtniki. Visoka je koncentracija tudi na tradicionalni trgovski Presernovi ulici, terciarizacija pa se je z Glavnega trga razsirila tudi v Cankarjevo ulico. Na obeh prevladujejo trgovski in obrtni obrati. Precej spodbudna je v zadnjem casu tercia­rizacija obeh vzporednih ulic, Tavcarjeve in Tomsiceve. Predvsem je zazivela prva, ki postaja vedno bolj trgovska, s pre­vlado trgovin s tekstilom in z osebnimi storitvami. Zaradi odmaknjenosti pa Tomsiceva ulica po opremljenosti s terciami-mi obrati zaostaja, prevladuje stanovanjska funkcija, znatno stevilo his je v prenovi ali se nanjo pripravlja, kar kaze na hitrej-so funkcijsko prenovo te ulice. Na Maistrovem trgu, ki je se­verna vhodna tocka mestnega jedra, prav tako prevladujejo trgovine, obrti in gostinski lokali. Terciarizacija je od osnovne prometne ulice mestnega jedra napredovala tudi v tri precne ulice - Jenkovo, Postno in Regincevo. Najnizje stevilo obratov je bilo na najbolj odmaknjenem Trubarjevem trgu. Karti funk-cijske rabe mestnega jedra iz leta 1994 (Pak, 1995, s. 157) in iz leta 2000 (karta 4) kazeta bistvene kvantitativne in prostorske, deloma tudi strukturne spremembe. Po drugi svetovni vojni se je zacela intenzivna terciarizacija severnega obrobja trgovskega sredisca. Zacela se je s selitvijo kvartarnih-izobrazevalnih in upravnih funkcij, ki so jim sledile Mirko Pak, Andrejka Slavec: Problematika razvoja oskrbnega sredisca Kranja se druge dejavnosti. Prostorska utesnjenost v trgovskem srediscu je namrec povzrocila selitev stevilnih dejavnosti na nove lokacije , mnoge od njih v danasnje poslovno sredisce. Nagla urbanizacija Zlatega polja in Vodovodnega stolpa ter prestavitev avtobusne postaje na novo lokacijo ob Stosicevi ulici pa sta proces terciarizacije se pospesili. Nasprotno z mest­nim jedrom je za poslovno sredisce znacilna vecja funkcijska pestrost, enakomernejse stevilo obratov posameznih dejavnosti ter manjsa prisotnost stanovanjske funkcije. Glede na povrsino je stanovanj tukaj priblizno za polovico manj kot v trgovskem srediscu. Obseznejse proste povrsine so na tem obmocju omogocile namestitev prostorsko zahtevnih dejavnosti (blagov-nice, obcina, sodisce, sola). To je v kombinaciji s sorazmerno obseznimi nepozidanimi povrsinami in omejeno stanovanjsko gradnjo pripeljalo do nadpovprecnega deleza poslovnih povrsin. Poleg prevladujocih dejavnosti trgovine, poslovnih ter upravnih so tukaj osredotocene se izobrazevalne ustanove, gostinski obrati in obrtniki. Dejavnosti v poslovnem srediscu so osredotocene ob Blei­weisovi, Koroski, Stritarjevi in Gregorcicevi ulici. Po Gregorci­cevi ulici, ki je v zadnjem casu dozivela intenzivno terciarizacijo, se nadaljuje trgovska os iz starega mestnega jedra. Na Stritarjevo ulico je segla siritev upravnih funkcij s Slovenskega trga. Ob Koroski cesti, ki je imela ze pred dvajsetimi leti najvec ne­stanovanjskih funkcij, je najvecja koncentracija trgovine in gostinsko-turisticnih obratov v vsem poslovnem srediscu. Visoka koncentracija nestanovanjskih funkcij pa je dosezena na Slovenskem trgu, kjer se je razvilo upravno-politicno sredisce mesta z nekaterimi spremljajocimi dejavnostmi: trgovinami, gostinskimi obrati, financno-poslovnimi, zdravstveno-socialni-mi in izobrazevalnimi ustanovami. Preglednica 3 : Stevilo obratov najpogoslejsih terciarnih dejavnosti Mestno Poslovno Prehodno Skupaj jedro sredisce obmocje Trgovine 129 43 43 215 Gostinski obrati 33 18 16 67 Obrt 36 15 31 82 Financne, tehn. in posl st. 42 31 47 120 Vir: Kartiranje, april 2000 Vzporedno s terciarizacijo mestnega jedra in z oblikovanjem poslovnega sredisca so se posamezne dejavnosti namestile tudi na zunanjem robu, v prehodnem, funkcijsko izrazito mesanem obmocju. Zanj je znacilna omejena ponudba blaga in storitev, ki sluzi vecinoma lokalnemu prebivalstvu. Tukaj je bilo 1995. leta skoncentriranih kar 9 % mestnih stanovanj ter 10,8 % vseh obrt­nikov in podjetnikov. Znaki citizacije so malo ocitni. Veliko vec je stanovanjskih povrsin in na zunanjem obrobju njihov delez narasca. Vec kot drugod je obrtnikov, tukaj je sedez zdrav­stvenih ustanov, vec je tudi upravnih sluzb. Tod vodi glavna cestna povezava Kranja s Kokrico in drugimi naselji na sever-nem robu mesta, kar je nedvomno poleg drugega pripomoglo k funkcijski pestrosti te ceste. Vecja koncentracija dejavnosti je tudi na zahodnem robu stanovanjske soseske Zlato polje ob Koroski cesti in na vzhodnem obrobju stanovanjske soseske Vodovodni stolp. Moznosti prihodnjega razvoja poslovnega in trgovskega sredisca Kranja V mestnem srediscu Kranja sta se razvila dva, prostorsko sicer tesno povezana, vendar funkcijsko in fiziognomsko pov­sem razlicna mestna predela. V gosto pozidanem srednjeveskem jedru s prevlado eno in dvonadstropnih stavb so se ohranile in se koncentrirale trgovska, obrtna in gostinsko-turisticna funk-cija. V zadnjih letih pa je vse vec tudi financno-poslovnih usta­nov. Srednjevesko mestno jedro je postalo sinonim za trgovsko sredisce Kranja. S prodiranjem terciarnih dejavnosti iz mestne­ga jedra proti severu in koncentracijo kvartarnih dejavnosti pa se je na obmocju od Globusa do Slovenskega trga in v njuni bliznji okolici izoblikovalo poslovno sredisce mesta. Tukaj so stavbe v povprecju precej visje kot v starem jedru, manjsi je delez stanovanjskih povrsin in vecji delez prostih, nepozidanih povrsin. V samem jedru poslovnega sredisca je vecina etaznih povrsin stavb zasedena z nestanovanjskimi funckijami, medtem ko je v trgovskem srediscu se vedno sorazmerno veliko stanovanj. V poslovnem srediscu je v nasprotju s trgovskim jedrom bistveno vec financno-poslovnih in upravnih dejavnosti. Glede na to, da je Kranj regionalno nakupovalno sredisce Gorenjske in da je trgovska funkcija mesta v primerjavi z drugi­mi srednje velikimi mesti v Sloveniji podpovprecno razvita, bo mesto moralo v prihodnje se veliko storiti za zivahnejsi razvoj trgovine. Funkcijska raba stavb kaze se vedno sorazmerno veliko trgovin za kratkorocno oskrbo. Te trgovine so namenjene predvsem oskrbi prebivalstva mestnega jedra in bliznjih sta­novanjskih sosesk na Zlatem polju, Vodovodnem stolpu, Hujah in Primskovem. Glede na mocan prodor tovrstnih trgovin v vse stanovanjske predele Kranja se pricakuje, da se bo delez trgovin za kratkorocno oskrbo v mestnem jedru zmanjsal. Z oblikova­njem trga stavbnih zemljisc, s povecano zasebno iniciativo in z denacionalizacijo nekaterih objektov v mestnem jedru je pri­slo tudi do bistvenih sprememb v vrednosti tega mestnega pro-stora. Trgovine, ki ne bodo zmogle stroskov, se bodo izselile. Mednje sodijo trgovine za kratkorocno oskrbo, podobno pa velja tudi za trgovine s kovinskim in elektrotehnicnim blagom, ki zahtevajo vecje prodajalne, skladisca in parkirne povrsine. Pricakujemo lahko, da se bo funkcijska sestava mestnega jedra v prihodnje zivahno spreminjala, preden bo dosegla ustaljeno funkcijsko rabo. Vedno vec bo trgovin z visoko kakovostnimi izdelki, ki ne zahtevajo velikih povrsin in neposrednega avto­mobilskega dostopa. V zadnjih letih je v mestnem jedru prislo tudi do ozivitve usluznostne obrti. V prihodnje bi morali spod­bujati naselitev obrtnikov z visoko kakovostnimi izdelki; tudi v obliki »dvoriscne industrije«. Poleg tega bi se v stranskih uli­cah lahko razvile usluznostne obrti, ki jih v mestu primanjkuje (cevljarstvo, siviljstvo, krojastvo, urarstvo itd.). Terciarne in kvartarne dejavnosti bodo vse bolj izpodrivale stanovanja, ki bodo zadrzala le se visja nadstropja. Sem se bodo selile tudi posebne terciarne dejavnosti: od umetnikov do zdravnikov, financnih svetovalcev, odvetnikov itd. Intenzivnejso terciarizacijo lahko pricakujemo na obmocju poslovnega sredisca mesta in njegovega obrobja. Tu je se nekaj nepozidanih povrsin, primernih za gradnjo vecjih poslovno­trgovskih objektov, ki jih je v Kranju razmeroma malo. Razmisliti bi bilo treba tudi o prestavitvi avtobusne postaje na primernejso lokacijo ter o nadaljnji funkcijski usmeritvi tega dela mesta. Dosedanji razvoj kaze, da so terciarne dejavnosti ze mocno prodrle iz osredje poslovnega sredisca po Bleiweisovi cesti proti severu, po Koroski cesti proti severozahodu in po Cesti Staneta Zagarja proti severovzhodu. V prihodnje lahko pricakujemo tudi vec terciarnih dejavnosti znotraj stanovanjskih sosesk na Zlatem polju in Vodovodnem stolpu. Povecalo se bo tudi stevilo financno-tehnicnih in drugih poslovnih dejavnosti, ki so prostorsko manj zahtevne. Poslovno sredisce mesta je zaradi ugodnejsega prometnega polozaja primerno za gradnjo vecjih trgovin za srednjerocno oskrbo, na njegovem obrobju pa bi lahko namestili trgovine, ki zahtevajo vecje trgovske in parkirne povrsine. LITERATURA Bertoncelj Anita: Geografska problematika obnove starega jedra Kranja. Ljubljana 1990. Diplomska naloga na Oddelku za geografijo Filozofske fakul­tete v Ljubljana Knkole Vlado: Nekaj razmisljanj o razvojni problematiki Kranja in kranjske obcine. Geografski obzornik XXII, st. 1-2. Ljubljana 1977, s. 4—8. Lichtenberger Edith: Stadtgeographie. Stuttgart 1986. Pak Mirko: Trgovska sredisca v Ljubljani, Mariboru in Kranju - nekaj elementov o geografiji oskrbe. Geografski vestnik XLV 1973, Ljubljana 1973, s. 47-68. Pak Mirko: Nekateri geografski elementi zgradbc Kranja. Kranjski zbornik 1995, Kranj, s. 149-159. Slavec Andrejka: Geografija Kranja. Doktortska diserlacija na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana 1997. Slavec Andrejka: Kranj. Gorenjska 1900-2000. Kranj 1999, s. 92-101. 206 BARBARA PESAK MIKEC Gradnja cemseniskega in novovaskega vodovoda m Kranj in okolico ... sam sebi zeli hudo, kdor se brani vodovoda Razglednica vodovodnega slolpa v Kranju, odposlana let a 1935 (izvirnik v lasti gospoda Franca Kocarja) Kranj, mesto na visoki skali v sotocju dveh rekje nekdaj dajal varno zavetje svojim prebivalcem, zaradi visoke lege pa ni imel primernih vodnih virov za preskrbo s pitno vodo. Niti na platoju, kjer stoß, niti na skalnih poboih namrec" ni bilo stalnih izvirov. V preteklosti so ta problem resevali predvsem z vodnjaki in kapnicami, vodo pa so nosili tudi \i nizje lezecih rek. Zapisanihje nekaj poskusov crpanja in dovajanja vode po ceveh - najprej lesenih, kasneje svincenih.' V zacetku 20. stoletja je v Kranju zivelo priblizno 2060 pre­bivalcev. Vodo so dobivali iz treh vodnjakov v mestu, nekaj pa tudi iz manjsega vodovoda iz Save. Bila je komaj pitna. V vodnjake je namrec pritekala skozi konglomerat le slabo filtrirana savska in kokrska voda, ki je bila v casu padavin motna in kalna.2 Vodnjak ob zupnijski cerkvi je na primer po analizi Albina Belarja, ucitelja iz Ljubljane, vseboval v ku­bicnem centimetru kar 79 razlicnih bacilov, od teh nekaj zelo skodljivih. Vodo iz njega pa so imeli Kranjcani, poleg tiste iz severnega dela mesta, za najboljso. Se slabse sta se izkazali Kokra in Sava.3 Gorenjcu se je 3. februarja 1900 zapisalo, da vsebuje Kokra »po raziskavah veliko prostega in sestavljenega amoniaka, precej solpetrove in nekaj klorove kisline, ter je vsled tega prav izvrstno - travnisko gnojilo!« Zaradi okuzene vode se je spomladi leta 1904 v Kranju pojavila tudi epidemija tifusa. Zupanstvo je takrat dalo preiskati vse javne vodnjake in kapnice. Vodo so dali v analizo v Ljubljano, kjer so ugotovili, da je voda v vodnjaku v Savskem predmestju in v eni od kapnic kuzna. Takoj so prepovedali njeno uzivanje in vodnjak zaprli.4 Se slabse so bile razmere v vaseh severovzhodno od Kranja. Vasi ob Kokri so zajemale vodo globoko iz struge, bolj oddaljene pa so bile odvisne od kapnic in vodnjakov. Najslabse je bilo v Sencurju. Prebivalci so vodo dobivali iz Sencurskega potoka, ki je izviral nad Olsevkom in z neznatnim padcem tekel skozi Luze, Srednjo vas, Sencur in nato poniknil. V teh vaseh so v potoku prali perilo, vanj se je stekala gnojnica, v njem so napajali zivino. Naseljen je bil tudi s pijavkami in z zabami. Pogosto se je celo zgodilo, da je »prineslo v Srednjo vas eel kravji hlebcek, pozimi prasicev zelodec ali izvrzene pujske«5. Potok je poleti skoraj vedno presahnil in takrat so morali vascani po vodo v Kokro. Vzorce vode iz potoka so poslali celo v analizo na Dunaj. Rezultat se je glasil: »Das Wasser ist faul, enthält eine Unmenge von Milzbrandtbazillen, stinkt und ist daher zum genussvollkommen unbrauchbar«''. Za uzivanje voda res ni bila, imela pa je »veliko gnijocih in redilnih snovi ugodnih za travnike7«, ki so jih redno kosili trikrat na leto. Vranicni prisad, ki so ga povzrocili »Milzbrandtbazilli«, pa je bil pogost vzrok smrti tukajsnje zivine. Med ljudmi je veckrat razsajala griza, nekajkrat tudi tifus. Veliko pove podatek, da je vojna uprava za casa vojaskih vaj v okolici Sencurja vojakom prepovedala piti vodo iz potoka in ga zastrazila." Ideje in naerti Ideja o zgraditvi vodovoda, ki bi mestu vedno zagotavljal pitno vodo, se je pojavila okrog leta 1889, med gradnjo Ijubljanskega vodovoda. V Kranj je takrat prispel inzenir Curths, odposlanec priznanega strokovnjaka za vodovodne zadeve inzenirja Smrekarja. Skupaj z odborniki kranjskega mestnega sveta je pre­hodil okolico Kranja in iskal primerno vodo na Okroglem, nad Rupo in v dolini Kokre. Po koncanih raziskavah je imel predava­nje v mestni posvetovalnici, kjer je kot najprimernejso resitev predlagal napeljavo vode iz Kokre. Manj ugodni resitvi sta bili talna voda nad Rupo in studenec pod Okroglim. S tem pa so se za tisti cas tudi koncale razprave o novem vodovodu, saj je prioritet­nega pomena postala gradnja novega gimnazijskega poslopja.' O vodovodu so zaceli resneje razmisljati leta 1896. Takrat je obeinski odbor izvolil vodovodni odsek, ki naj bi pod vodstvom Glavni naert cemseniske vodovodne proge za Kranj in okolico, inz. Hrasky, 1898 (vir: JP Komunala Kranj -Vodovod) 208 Barbara Pesak Mikec: Gradnja HemSeniSkega in novovaSkega vodovoda za Kranj in okolico dr. Savnika preucil moznosti za njegovo izgradnjo in priskrbel primeren nacrt."' Niso dolgo cakali, kajti se isto leto Jim je Tomo Pavslar mlajsi predstavil svojo zamisel za resitev vodovodnega in obenem tudi elektricnega vprasanja v Kranju. Po njegovi zamisli naj bi mesto pri ze obstojeci vodni crpalki postavilo turbino s 35 konjskimi silami, ki bi gonila sesalke in dvignila v 12 urah toliko vode, da bi zadoscalo za 5000 oseb, ostalih 12 ur pa bi ista turbina poganjala stroje za proizvajanje elek­tricnega toka za okrog 450 zarnic." Istocasno je dal v Lajhu skopati vodnjak, kjer je v globini 7 metrov nasel vodo, ki je bila po analizah Albina Belarja zelo zdrava in pitna, vendar pa je imela ze v zemlji 13 stopinj Celzija.'2 Podrobnejse nacrte za vodovod je dal Pavslar izdelati Delniski druzbi za vodovode na Dunaju. Narejeni naj bi bili po vzoru ljubljanskega, kar je pomenilo, da bi preskrbeli talno vodo izkljucno za mesto. Predstavljali so nekoliko popravljeno verzijo Pavslarjeve zamisli o resitvi vodovodno-elektricnega vprasanja. V blizini mestne crpalke med Majdicevim mlinom in hiso naj bi skopali vodnjak ter s pomocjo ze obstojece crpalke 10 ur na dan dvigali talno vodo v mesto. Ostalih 14 ur bi vodo dobivali iz nekaj kilometrov oddaljenega rezervoarja, ki bi se vsakokrat pred tern napolnil v desetehih urah, to je v casu, ko bi crpali talno vodo v mesto. Predracun za ta vodovod je znasal 84.000 goldinarjev.'1 Pavslar je dal kasneje nacrte nekoliko popraviti. Vodnjaka, iz katerega bi crpali vodo, naj ne bi izkopali pod mestom, temvec visje ob Savi, proti Struzevemu.14 Clani obcinskega odbora pa so zeleli preuciti tudi druge moznosti, med njimi predvsem ze omenjeno zamisel inzenirja Curthsa. V Kranj so poklicali inzenirja Hraskyja, Wagen­frerja in gozdnega komisarja Puticka ter jih zaprosili za potrebne hidroloske raziskave Cemsenikarjevih vrelcev v dolini Kokre.15 V razlicnih obdobjih so merili temperaturo in pretok vode. Rezultati so pokazali, da ima voda ob visjih zracnih tem­peraturah okrog 9 stopinj Celzija, ob nizjih pa 7,5. Pretok vode je bil vseskozi 17,6 litrov na sekundo, za mesto in okoliske vasi pa bi jih po predvidevanjih zadostovalo 7,7. Mescani naj bi namrec po izracunih porabili na osebo 100 litrov vode na dan, vascani le 55. Vzorce cemseniske vode so poslali tudi v analizo na Dunaj. Izid je bil ugoden in voda priznana kot »gorska studencnica idealnih vrlin«."' Koncno so Hraskyja, pozneje profesorja na praski tehniski univerzi, naprosili tudi za izdelavo nacrtov. Ti so predvidevali tipicen gravitacijski vodovod, ki bi pripeljal vodo iz Cemse­nikarjevega vrelca, od Kranja oddaljenega 16 kilometrov in lezecega na nadmorski visini 773,6 metra. Glavna proga vodovoda bi potekala ob glavni cesti skozi vasi Tupalice, Hotemaze, Visoko, Milje, Britof, Gorenje in Primskovo do Kranja. Od glavne proge bi se odcepile tri stranske, in sicer iz Visokega skozi vasi Luze, Srednjo vas, Sencur in Voklo do Vogelj, iz Primskovega pa za Klanec, Huje in Rupo. Vodo bi tako zagotovili Kranjcanomin tudi prebivalcem petnajstih okoliskih vasi. Predracun za Hraskyjev vodovod je bil precej visji od Pavslarjevega. Znasal je 570.000 kr17, kar je bila za takratne razmere velikanska vsota. Kranj in udelezene vasi je sami ne bi zmogli. Zato se je financna konstrukcija gradnje zanasala na to, da bo drzava vodovod priznala kot gospodarsko koristen in ga razglasila za dezelno podjetje."1 V tem primeru bi lahko racunali na kritje vsaj polovice stroskov iz drzavnih in vsaj cetrtine iz dezelnih prispevkov. Odlocitev in problemi Hraskyjeve nacrte je obcina dobila februarja 1898. Oba na­crta so predlozili v oceno vec tehniskim izvedencem, zatem pa se dezelni vladi in dezelnemu zdravstvenemu svetu.1" Tehniski izvedenci so svoje mnenje podali avgusta istega leta. Po njiho­vem mnenju so imeli Pavslarjevi nacrti veliko pomankljivosti: niso zagotavljali zadovoljivih kolicin vode v prihodnosti in niso govorili o njeni kakovosti, zaradi lege pod mestom pa so omogocali infiltracijo fekalij. Ker bi vodovod gradili samo za mesto, ne bi bili upraviceni do dezelne in drzavne podpore.2" Hraskyjevi nacrti so bili po njihovem mnenju veliko boljsi. Zaloga vode naj bi zadoscala tudi v prihodnosti, infiltracija iz tal naj bi bila zaradi njihove sestave nemogoca, poleg tega pa naj bi bil vodovod odvisen le od gravitacije, in torej neodvisen od problemov, ki nastajajo pri crpalkah, naj bodo motorne ali 'ct^JCiXcU-'iviva Dirvai*vvu.ia nivd "•Um^cl-itivti utU tlus'U^C p—y- Del nacrtov zajetja cemseniskih izvirov - zbiralnik, inz. Sbrizaj, brez datuma (vir: ZAL, Obcina Kranj, i.e. 271, a.e. 4252) turbinske.21 Vodovodni odbor je za mnenje vprasal tudi inzenirja Gorlitzerja iz podjetja Friedländer z Dunaja, ki naj bi vodovod gradilo. Strinjal se je z izvedbo Hraskyjevega nacrta, enako je storil tudi dezelni zdravstveni svet.22 Obcinski odbor se je zatem soglasno odlocil za Hraskyjev nacrt, kar pa ni ustrezalo narocniku prvega nacrta - Pavslarju. Nesoglasja med konkurenti so izbruhnila na dan ob obcinskih volitvah 1898. Pavslar in vodovodni odsek sta objavila drug proti drugemu polemicne spise. V knjizici Uvazevanja vredna pojasnila k vodovodnima projektoma mesta Kranja, ki jo je izdal istega leta, je Pavslar brezkompromisno zagovarjal svoje rars*M«i AM*ESS& WUEHFUHRER WIEN MAYFRHOffiAS« rttfno« M. H77 „ - ERSORGUNG. ISATIOW UND BETONIRUWGEN !GV BAU-AUSFUHELTNG SSERWERKEN UND CAMAUStRUNGEN " - GEMEINDEN. P0STSPARCAS5EN CHEÖt-COHIO M. 814 «06 G>ncPssiohirt '•eetifSlfJU 2. Jänner /.ii mi I Del nacrtov za gradnjo temelja vodovodnega stolpa v Kranju, inz. Sbrizaj, brez datuma (vir: ZAL, Obcina Kranj, I.e. 271, a.e.4252) bili popolnoma izdelani. Na vodovodnem stolpu so koncevali zakljucne omete. Vodovodni stolp, ki naj bi zacel delovati v treh tednih, je po soglasnem mnenju strokovnjakov spadal »k naj­velicastnejsim in najimpozantnejsim vodovodnim zgradbam vse Avstrije«.51 Kot uslugo ravnateljstvu cesarsko kraljevih drzavnih zeleznic v Trstu so v letu 1911 potegnili cevovod tudi prek Save do zelezniske postaje.52 Naslednje leto so izvolili nov vodovodni odbor. Predsednik naj bi mu bil vsakokratni zupan obcine Kranj, druge obcine pa bi imele v njem svoje odbornike, in sicer kranjska stiri, pre­doseljska dva, sencurska tri, vogeljska enega in dezelni odbor tri.51 Za vzdrzevanje vodovoda so morale prispevati udelezene obcine po posebnem kljucu, ki ga je tvorilo razmerje med stevilom prebivalcev in direktnim davkom. Obcina Kranj je tako k pokritju stroskov prispevala 58%, Predoslje 14%, Sencur 21% in Voglje7%.54 Vodovod je bil uradno pregledan konec avgusta 1911. Pri kolavdaciji55 septembra istega leta pa so opazili napako -namesto 14 do 15 litrov vode na sekundo, je skozi cevi priteka-lo le 9 do 10 litrov. Napake izvajalec Bacher ni uspel najti ne v tern letu, ne v naslednjih dveh. Dezelni odbor je zato leta 1914 na stroske Bacherja najel civilnega inzenirja Kressa iz Prage. Ta je opravil potrebne poizvedbe, toda vojna je njegovo delo prekinila. Nadaljnje raziskave niso bile mogoce se posebno zato, ker je lezala vecina cevovoda ob drzavni cesti, na njej pa zaradi vojnih razmer niso smeli kopati. Sele od aprila do sep­tembra 1920 so ponovno zaceli s preiskavami, ki jih je tokrat vodil inz. Tesarik, nekdanji glavni monter podjetja G. Rumpel z Dunaja. Nasel je dve napaki, ki sta povzrocili pomanjkanje vode - najvecjo pocena cev 10 km od zajetja; »... Po izjavi pre­bivalcev v blizini se je ze dolgo casa opazovalo na strmini pod cesto ta novi studenec, pa niso si vedeli razloziti tega novega prirodnega pojava...«"'. Po odpravi napak je v rezervoar zopet pritekala zadostna kolicina in problemi s pitno vodo so bili za kratek cas reseni. Podaljsanje Ze leta 1911 so zaceli z ogledi za podaljsanje kranjskega vodovoda v Circe, Hrastje in Prebacevo. Vodo bi s 5750 me­ trov dolgo progo zagotovili se 530 prebivalcem vasi na levem bregu Save.57 Stranski vod naj bi se od glavnega odcepil v Lajhu in naj bi imel do Prebacevega 80 milimetrov premera, od tarn naprej 60.58 Gradnjo vodovoda je dezelni odbor maja 1913 oddal vec podjetjem. Za izkop in zasip cevnega jarka so pridobili Prvo Kranjsko podjetnisko druzbo v Ljubljani, za dobavo cevi pod-jetje Greinitz a.g. iz Gradca in za dobavo armatur Bopp & Reuther z Dunaja. Cevi so polagali v lastni izvedbi.5'' Med grad­ 212 Barbara Pesak Mikec: Gradnja ccmseniskega in novovaskega vodovoda za Kranj in okolico njo v Hrastju se je septembra zgodila tudi vecja delovna nezgo­da pri razstreljevanju terena. Delavec je pomotoma z dletom udaril po dinamitu, vstavljenem v skalo, in povzrocil eksplozi­jo. Udar je raznesel delce dalec naokrog. Ranjena sta bila dva domacina - prvemu je poskodovalo obe ocesni zrkli, drugemu pa poleg povrsinskih ran zlomilo tudi piscal in golenico.''" To gradnje seveda ni ustavilo. Voda je kmalu stekla po ceveh, aprila 1914 je bila opravljena tudi kolavdacija.61 Pomanjkanje in novi nacrti Pomanjkanje vode je Kranj in okolico zacelo pestiti ze med prvo svetovno vojno. Zeleznica je zaradi povecanega prometa postajala vse vecji porabnik, nastanitve vojastva v mestu in okolici pa so tudi prispevale svoje. Problemi so se po vojni zaceli vecati sorazmerno z razvojem mesta. Vanj je zacela pri­hajati industrija, ki je v svojih obratih porabila vedno vec vode, z njo pa se je znatno povecalo tudi prebivalstvo. Leta 1930 je zivelo na podrocju Kranja ze vec kot 9500 oseb. Na vse vecji problem so neprestano opozarjali mestne oblasti. »... Kranj se veca, vodovod ne...«''2 in »... Kranj se zdi kot fant, ki je prehitro zrastel in mu je vse premajhno od srajce do cevljev...«''1, sta bila znacilna ocitka. Najbolj kriticno je bilo susno leto 1922, ko so Cemseniski studenci dajali samo 4,7 litrov na sekundo, kar je krilo slabo cetrtino potreb po vodi. To je bila samo kaplja cez rob nezado­voljnim prebivalcem, resno pa je pospesilo tudi razmisljanje mestnih oblasti o okrepitvi obstojecega vodovoda. Ena od moznosti, ki so jo izvedli v letu 1930, je bila zajetje drugih razpolozljivih Cemseniskih studencev in njihova prikljucitev k vodovodu, a pomanjkanja s tern se niso odpravili. Poiskati je bilo treba druge moznosti, od sanacije starega vodovoda do trasiranja povsem novega, z novim zajetjem. Ta zadnja moznost je bila vsekakor ugodnejsa, vendar tudi veliko drazja. Kot sofi­nancerje bi bilo zato zopet potrebno pridobiti drzavo, banovino in druge obcine.M Prva pobuda za zajetje studenca Bistrice pri Novi vasi je pravzaprav prisla iz Preddvora, kjer so nacrtovali gradnjo vodovoda za domaco vas in okoliske vasi. Ker je bil studenec izdaten, bi lahko poleg preddvorskega vodovodnega vprasanja resil tudi vse bolj perece kranjsko in okolisko. Vodovodni odbor je zato predlagal, da s prispevkom njegovih clanic naredijo vecjo zajezitev, rezervoar in polozijo cevi vecjega premera. Porazdelili bi si tudi stroske zajetja in gradnje. Ti ukrepi bi kasneje omogocili podaljsanje vodovoda na ves desni breg Kokre prek Kranja v Strazisce in naprej.''5 Vodovodni odbor je tako pregledal vec predlogov. Po nacr­tu Drzavnega higijenskega zavoda naj bi na primer zgradili vzporeden vodovod, ki bi od studenca v Novi vasi tekel skozi Preddvor, Breg, Kokrico in Kranj do Strazisca in po obsavskih vaseh do Medvod. Stari vodovod, ki bi bil s tern razbremenjen, bi speljali v Olsevek in nato iz Voklega v smlednisko obcino. Izvedba celotnega projekta po tern nacrtu pa bi bila predraga, zato je vodovodni odbor zacel preucevati cenejso razlicico, ki jo je po nalogu kraljevske banske uprave izdelal ing. Kotlusek. Ta je menil, da je potrebno obstojeco napravo izkoristiti do skrajnih moznosti, zaradi financnega primanjkljaja pa je izved­bo razdelil v vec etap. Prva bi bila zveza med Prebacevim in Voklom s cevmi, premera 80 milimetrov. S tern bi vzpostavili krozno progo, ki bi imela vecjo prenosno zmogljivost kot cepljena, zmanjsali pa bi tudi pritisk vode v Voklem in Vogljah. Druga etapa bi bila polozitev vzporednega cevovoda od tupaliskega rezervoarja do Visokega, na ta nacin pa bi dobile Luze, Sencur, Voglje in Voklo vodo iz glavne veje vodovoda. Tretja etapa bi bila novo zajetje studenca Bistrice v Novi vasi in dovod do tupaliskega rezervoarja, cetrta pa vzporedni cevovod od Visokega do Britofa in naprej do odcepa obstojece proge na Orehovlje, kjer je bil projektiran odcep s cevmi premera 100 mm za grascino Brdo. Na ta odcep bi se pozneje prikljucile vasi Predoslje, Kokrica, Bobovek, Mlaka in Ilovka. Kot peto etapo bi polozili vzporedno progo od Britofa do sole na Primskovem za vasi Huje in Klanec, kjer so v tistem casu pospeseno gradili. Zadnja etapa bi bil vzporedni cevovod od sole na Primskovem do kranjskega vodovodnega stolpa."' Koncni nacrt v treh etapah, od katerih sta bili dve tudi izpol­njeni, sta sprojektirala Drzavni higijenski zavod v Ljubljani in tehnicni oddelek banske uprave. Bil je kombinacija prejsnjh nacrtov, uposteval pa je tako popravilo starega vodovoda, kot tudi zajetje Bistrice v Novi vasi in trasiranje nove vzporedne proge skozi Kranj v Strazisce, vse do Stare Loke. Poleg sanaci­je starega vodovoda je bila prva etapa nacrta zajetje studenca nad Novo vasjo in zveza z obstojecim rezervoarjem v Tupa­licah, druga trasa od Preddvora do Brda, prek Ilovke v Kranj in tretja cevovod iz Kranja skozi Gorenjo Savo prek Strazisca proti Stari Loki. S tern bi hkrati resili problem industrije, zelezniske postaje in delavskih naselij v Straziscu. V zacetku so v Circah predvideli tudi nov stolpni rezervoar, vendar so misel kasneje opustili, saj bi ga bilo potrebno postaviti drugje, ce bi se vodovod siril."7 Sanacija in prva etapa Junija leta 1936 so v soteski v Novi vasi nad Preddvorom zajeli spodnji izvir Bistrice, ki je prejsnje leto marca dal 126 litrov na sekundo, junija pa 132,7. Vodno kolicino, namer-jeno v prvem primeru, so vzeli kot minimalno zmogljivost tega izvira. Dela sta izpeljala Drzavni higijenski zavod iz Ljubljane m in gradbeno podjetje Borec Vinko iz Ljubljane, z delom in denarjem pa so pomagali tudi vascani Preddvora in okoliskih vasi, kranjska in vse druge udelezene obcine.™ Ko so glavno vodovodno progo potegnili do Preddvora, so prek njihovega rezervoarja zvezali novi vodovod s 3300 m oddaljenim starim in napeljali vodo do rezervoarja v Tupalicah. V ta vod so polozili sirse cevi (225 milimetrov) in s tem zagotovili, da je bilo podaljsanje mogoce brez vecjih popravil. V naslednjih dveh letih so napeljali vodo tudi v Preddvoru, Novi vasi in na Bregu."1' Decembra so zvezali dve veji starega vodovoda - vasi Voklo in Prebacevo.7" Nacrti za napravo vodovoda Nova vas-Stara Loka so bili potrjeni konec septembra 1938. Naslednji mesec so sledili ogle-di po terenu. K stroskom graditve naj bi prispevala drzava 46%, banovina 27 %, ostalih 27 % pa obcine. Od tega bi morala kranj­ska prispevati 78,44%, predoseljska 11,33%, sencurska 9,84% in preddvorska 0,39 %.71 Aprila naslednje leto je podjetje Ulcar zacelo graditi nov vod starega vodovoda iz Tupalic prek Olsevka do Luz. Sencur in druge vasi so tako dobile vodo di­rektno iz glavnega voda in ne vec iz stranskega skozi Visoko. Stari vod so po izgradnji novega tudi odklopili in voda v glavnem vodu je bila zdaj namenjena samo ob njem lezecim vasem in Kranju. Kolavdacija novega voda je bila opravljena julija 1940.72 Druga etapa Glavna cev v Preddvoru je ostala zapecatena do leta 1939, ko so zaceli z gradnjo druge etape vodovoda Preddvor-Stara Loka. Februarja je bila licitacija za oddajo del, konec aprila pa je bila oddaja potrjena. Tezaska, zidarska dela in zgraditev raztezilnika je dobilo gradbeno podjetje Alojzij Bevcar, montazo cevi pa podjetje Lovro Pieman, oba iz Ljubljane. Z delom so zaceli 2. maja 1939.7' Trasa cevne proge je tekla skozi Preddvor po glavni cesti, mimo cerkve, cez polje proti gozdu, kjer je bil na Zelenem hribu, 2 kilometra od Preddvora, zgrajen raztezilnik s prostorni-no za 100 kubicnih metrov vode. Vodovod je iz gozda prisel nad Brdom, tekel naprej 100 metrov od dvorca, prekoracil cesto Preddvor-Kokrica in sei naravnost do Ilovke, naprej pod potokom Rupovscica in zavil v ostrem kotu v hrib nasproti Ilovke ter se skozi gozd priblizal Rupi. Od tu naprej je sei do ceste, ki vodi skozi Rupo proti Kokrici, in se nato drzal tiste proti Kranju vse do vodovodnega stolpa. Celotna dolzina druge etape je znesla 7962 metrov, visinska razlika med Preddvorom in stolpom v Kranju pa 102 metra. Od Preddvora do raztezilni­ka na Zelenem hribu so bile polozene cevi premera 200 mm, od raztezilnika do Brda 250 mm, od Brda do Kranja pa 225 mm. Ker nase tovarne v domenjenem casu niso mogle zagotoviti potrebnih cevi, so narocili Manove iz Gilsen-Kirchna v Westfaliji. Od ze omenjenih vec kot 100 litrov na sekundo, ki jih je dajal zajeti studenec, so jih zajeli 51,70, od teh jih je vzel odcep za tupaliski rezervoar 12,18, kranjski vod pa 39,52.74 Vrhovni nadzor nad gradnjo je izvajala banovina preko inzenirja Kotluska, stalno nadzorstvo pa je izvajal inzenir Bufon, ki je imel tudi nalogo, da takoj, ko koncajo z gradnjo proge Preddvor-Kranj, trasira progo od rezervoarja do Stra­zisca. Nova vodovodna proga je bila 9. novembra 1939 priklju­cena na kranjski vodovodni stolp.75 Od glavnega cevovoda je bilo predvidenih vec odcepov, ki bi zagotovili vodo tudi okoliskim vasem. Vod na Brdo je bil avgusta 1939 ze koncan, sluzil pa naj bi namesto starega, ki se // j ./'•'" Ä«*"^ \ *f f 1 • )/"•• •'. »'«'in, Ł-.-- / i Situacija h glavnemu nacrtu vodovoda Preddvor-Kranj-Slraiisce z oznaceno obstojeco cemsenisko progo in novo projektirano novovasko progo, mi. Kollusek, 1936 (vir: ZAL, Obcina Kranj, t.e. 272, o.e. 4253) 214 Barbara Pcsak Mikec: Gradnja ccmseniskega in novovaskega vodovoda za Kranj in okolico Vodovodna mreia za Kranj in okolico (brez razvodov po mestu in vaseh), dograjena do druge svetovne vojne. (hdelano v .IP Komunala Kranj) je od vodovodne proge odcepil v Britofu in sei prek Predoselj do Brda. Iz starega voda so vodo dobile Predoslje, Suha pa naj bi jo dobila leto kasnje. Iz Ilovke je bil vod podaljsan do Korkice, Mlake in Bobovka spomladi 1940. Za vse tri Bele so naredili odcep pred raztezilnikom, vodo pa so v vasi lahko pripeljali sele po vojni.7'' Vodovodni odbor je izracunal tudi novi kljuc za delitev stroskov vzdrzevanja. Do takrat naj bi namrec obcina Kranj pokrila skoraj 90 % stroskov, ceprav je bil sklenjen dogovor, da nosijo obcine Kranj 68,5 %, Sencur 27,2 %, Predoslje 2,5 % in Preddvor 1,8 % skupnih stroskov. Novi kljuc so izracunali na podlagi resnicne porabe vode v posameznih obcinah. Kranjska je tako k skupnim stroskom morala prispevati 75,69 %, sencur-ska 15 %, predoseljska 8,9% in preddvorska 0,83 %.77 Tretja etapa Tretjo etapo vodovoda Preddvor-Stara Loka naj bi zaceli graditi v letu 1941. Upali so, da jim bo v tem letu uspelo dokoncati vsaj del nacrtovane proge in zagotoviti vodo prebi­valcem Strazisca in Gorenje Save, vasi proti Stari Loki pa bi vodo dobile v naslednjih letih. Progo naj bi potegnili od vodovodnega stolpa proti Savi. Prekoracila bi jo pod Majdicevim jezom, sla naprej na Gorenjo Savo in nato pod Smarjetno goro, kjer bi zgradili rezervoar. Od tam bi voda tekla v Strazisce.™ Na zalost je nacrte prekinila druga svetovna vojna. Tudi nemske okupacijske oblasti v Kranju so zelele tretjo etapo vodovoda na vsak nacin izpeljati. Na desnem bregu Save so bili ze v letu 1942 poleg kolodvora, ki je bil velik porabnik vode, tudi stirje pomembni industrijski kompleksi: Luft­fahrtgerätewerk Hakenfelde (izdelovali so letalske stroje), Feinmaschinenwerke Schubert (izdelovali so sestavne dele za letala in dele letalskih bomb), Texstilwerke des Gaues Kärnten (izdelovali so tekstilno blago) in Weberei und Spinnerei Texstilbruna (izdelovali so blago za nemsko vojsko). Vod, spe­ljan prek savskega mostu, je bil aprila 1941 zaradi razstrelitve prekinjen. Ko so zgradili lesen provizoricen most, so pod njim potegnili tudi vodovodne cevi. Zaradi pomanjkanja materiala pa so bile, glede na porabo, preozke in problemi z vodo na desnem bregu Save so ostali nereseni. Obcina je v vojnih letih veckrat nacrtovala gradnjo tretje etape vodovoda, toda razmere temu niso bile naklonjene. Zaradi kronicnega pomanjkanja zeleza, financnih in materialnih sredstev tretja etapa do konca druge svetovne vojne ni bila izpeljana.7" VIRI IN LITERATURA Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj. Obcina Kranj (KRA 2) Gradivo .IP Komunala Kranj - Vodovod Drzavni zakonik kraljcvine in dezele v drzavnem zboru zaslopane. leto 1X84 Dezelni zakonik za vojvodino Kranjsko. leto 1907 Casnik Gorenjec, lelniki 1900-1916. 1934-1941 Casnik Sava. lelnik 1913 Tomo Pavslar: Uvazevanja vrcdna pojasnila k vodovodnima projekloma mesla Kranja. Kaloliska liskarna v Ljubljani. 1898 Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Muzejsko drustvo za Slovenijo v Ljubljani. 1939 Vodovod Kranj 75 let. 1901-1976, Kranj 1976 OPOMBE ' Vec o tem v Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Muzejsko drustvo za Slovenijo v Ljubljani, 1939 (dalje Zontar...) in Vodovod Kranj 75 let, 1901-1976, Kranj 1976 (dalje Vodovod 75 let...). : Gorenjec, 12. maja 1900 in 11. novembra 1905. 'Tomo Pavslar: Uvazevanja vredna pojasnila k vodovodnima projekloma mesta Kranja. Kaloliska liskarna v Ljubljani 1898 (dalje Pavslar...). 4Gorenjec, 2. aprila 1904 in 11, novembra 1905. 'Gorenjec, 10. februarja 1900. "Gorenjec, 4. aprila 1903. 'Gorenjec, 10. februarja 1900. "Gorenjec, 11. novembra 1905. 'Gorenjec, 30. marca 1901. "Gorenjec, 12.januarja 1907. 1 Zontar..., Vodovod 75 let..., Pavslar... ' Prav tarn. 1 Prav tarn. "Gorenjec, 7. decembra 1901. 'Gorenjec, 30. marca 1901. 'Gorenjec, 28. aprila 1900 in Vodovod 75 let... 'Zontar... * Po »Postavi o pospesevanji zemljedelstva v okrogu vodogradnja« iz 30. juni­ja 1884, izdanem v Drzavnem zakoniku st. 116, str. 369, je bilo potrebno spre­jeti poseben dezelni zakon za vse projekte, ki naj bi jih financirali iz dezelnih sredstev. 'Gorenjec, 30. marca 1901. " Pavslar... 1 Prav tarn. 2 Gorenjec, 12. januarja 1907. ' Isti in Gorenjec, 7. novembra 1908. 4 Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota za Gorenjsko (dalje ZAL), Obcina Kranj, t.e. 104, a.e. 1250. 'Gorenjec, 28. aprila 1900, 31. oktobra 1908 in ZAL, Obcina Kranj, t.e. 104, a.e. 1250. "Gorenjec, 9. mareca 1901. 'Gorenjec, 28. aprila 1900. " Prav tarn. 'Gorenjec, 5. maja 1900 in I. februarja 1901. "Gorenjec, 11. novembra 1905 in 12. januarja 1907. I Dezelni zakonik za vojvodino Kranjsko, Zakon z dne 8. januarja 1907, ve- Ijaven za vojvodino Kranjsko, o preskrbovanju vode za mesto Kranj in oko­ lico (dalje Zakon 8. januarja 1907) in Gorenjec, 25. novembra 1905. 'Gorenjec, 10. maja in 21. junija 1902. 'Gorenjec, 21. junija 1902. 'Gorenjec, 31. oktobra 1903, 12. januarja 1907 in Zontar... 'Gorenjec, 18. novembra 1905, 12. januarja 1907 in Zontar... "Gorenjec, 12. januarja 1907. "Zakon 8. januarja 1907 in Gorenjec, 11. in 12. januarja 1907. "Gorenjec, 30. novembra 1907 in 9. maja 1908. "' Gorenjec, 28. decembra 1908. "Gorenjec, 22. februarja in 7. marca 1908. II Gorenjec, 23. maja 1908. "Gorenjec, 27. junija 1908. "Gorenjec, 18. julija 1908. "Gorenjec, 3. oktobra 1908. " Isti in Gorenjec, 31. julija 1909 in 9. aprila 1910. "Gorenjec 7. novembra 1908. ' Gorenjec, 29. maja 1909. ' Prav tarn. 'Gorenjec, 12. junija 1909. 'Gorenjec, 17. julija 1909 in 31. julija 1909. 1 Gorenjec, 9. aprila 1910. 'Gorenjec, 16. septembra 1911,7. oktobra 1911 in ZAL, Obcina Kranj, t.e. 141, a.e. 1417. 'Gorenjec, 14. septembra 1912. 'Gorenjec, 2. novembra 1912. ' Kolavdacija - strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbenistvu, z od­ pravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem. "ZAL, Obcina Kranj, t.e. 148, a.e. 1449, zapisnik 26. 10. 1920. 'Gorenjec, 7. oktobra, 18. novembra 1911 in 24. oktobra 1913. "Gorenjec, I. avgusta in 24. oktobra 1913. "Sava, 17. maja 1913. "Sava, 20. septembra 1913. 1 Gorenjec, 3. aprila 1914. 'Gorenjec, 1. junija 1935. ' Gorenjec, 30. julija 1938. "ZAL, Obcina Kranj, t.e. 188, a.e. 2701, porocilo st. 3212/33. 5 Gorenjec 2. septembra in 25. novembra 1939, gradivo JP Komunala Kranj -Vodovod: Porocilo zupana Karla Cesnja o graditvi kranjskega vodovoda, 22. 10. 1941 (dalje gradivo Vodovoda-Cesenj) in gradivo JP Komunala Kranj - Vodovod: Zapisnik anketne komisije za sanacijo kranjskega vodovoda, 23. novembra 1935 (dalje gradivo Vodovoda - anketna komisija), ZAL, Obcina Kranj, t.e. 196, a.e. 3021, zapisnik 20. oktobra 1935. "ZAL, Obcina Kranj, t.e. 196, a.e. 3021, zapisnik 20. oktobra 1935. ' Gorenjec 2. septembra in 25. novembra 1939, gradivo Vodovoda - Cesenj, gra­ divo Vodovoda - anketna komisija in ZAL, Obcina Kranj, t.e. 196, a.e. 3021, zapisnik 20. oktobra 1935. "Gradivo Vodovoda: dopis vodovodnemu odboru za mesto Kranj, 5. marca 1939. "Gorenjec, 19. junija 1937 in 2. septembra 1939, gradivo Vodovoda - anketna komisija in ZAL, Obcina Kranj, t.e.196, a.e. 3021, odlocba St. 10719/2. "Gorenjec, 24. decembra 1936 in 30. julija 1938 in gradivo Vodovoda -ing. Janko Knific: Nacrt rekonstrukcije in ojacitve kranjskega vodovoda z racunom konzumnih potreb Kranja in okolice v letu 2000, oktobra 1959. 1 Gorenjec, 1. in 31. oktobra , 10. decembra 1938 in gradivo Vodovoda - Mesto Kranj, Zakonito urejanje vodopreskrbovalnih razmer (Stadt Krainburg, rechtliche Regelung der Wasserversorgingsverhältnisse), 13. marca 1944. 'Gorenjec, 15. aprila 1939 in ZAL, Obcina Kranj, t.e. 272, a.e.4253. 'Gorenjec, 6. maja in 2. septembra 1939. 'Gorenjec, 2. septembra in 25 novembra 1939. ' Prav tarn. " Isti in ZAL, Obcina Kranj, t.e. 219, a.e. 3666. 'Gorenjec, 27. julija 1940. "Gorenjec, 2. septembra, 25. novembra 1939 in 6. julija 1940. "Gradivo Vodovoda - dopis Drz.avnemu vodnemu gospodarstvu Radovljica (Reichswasserwirtschaftsamt Radmannsdorf) - tehnieno porocilo, 23. 3. 1943, dopis mestne obeine Kranj Drzavncmu oddelku za energetiko (Reichgruppe Energiewirtschaftsamt) v Berlinu. 14. oktobra 1942, dopis mestne obeine Kranj okroznemu svetniku okrozja Kranj, 20. januarja 1943. 216 Razglednice S sliko dr. Franceta Preserna Slan dr. Fr wtu PrtSu je posebej za to BARBARA PESAK MIKEC priloznost natisnila Kranjska tiskama (v zasebni lasti g. Franca Kocarja) Praznovanje stoletnice Presernovega rojstva v Kranju Slava dr. Francetu Presernu! Kot sonce vrh neba nevgasno V spcmin na slavncsi rajkrff/a nam se zdis, spcminske phsfe v nedetjc. dne 15. seplembra 1900. kot vecnost v slavo, V cast Slovenstvu ti zivis... 9. E. GangV Proslave v Hast stoletnice Presernovega rojstva so se letct 1900 kar vrstile. Vsi zavedni Slovenci, dmstva in organizacije so Meli obletnico primerno pocastiti. Tako tudi prebivalci Kranja, mesta v katerem je pesnik prezivel zadnji dve leti svojega zivljenja, umrl in kjerje tudi pokopan. »Gotovoje nase mesto vprvi vrsti poklicano, daproslavi na dostojen nacin spomin najvecjega svojega pesnika. V Kranju je prezivel Presiren zadnja leta, tukajje izdihnil svojo blago duso. Kranjje cuvar njegove gomile,« sopisali.2 Organizacija... O rganizacijo velikega dogodka je prevzela kranjska Narodna citalnica, ki ji je bil »spomin na nasega pesnika prvaka dr. Franceta Preserna vedno svet«\ Ze 11. februarja 1863, le slab mesec po ustanovnem obcnem zboru, je poskrbela, da se je za pesnikom opravila zadusnica. Kasneje je v njegov spomin prirejala besede4. Prevzela je tudi castno nalogo oskrbovati grobova pesnikov Preserna in Jenka, in kadar so prisli v Kranj tuji gostje, so jih clani Citalnice vedno vodili na pesnikov grob. Citalnicarji so sklenili pripraviti osrednjo proslavo v nedeljo, 16. septembra\ s kar najvec­jim sijajem. Zeleli so si mnozicne udelezbe predstavnikov narodnih drustev z vseh koncev domovine. Vabili so jih s posebnimi okroznicami. Vec kot dvajset drustev iz razlicnih krajev je svojo navzocnost potrdilo po deputacijah (odposlanstvih) oziroma korporativno (vecina clanov), z zastavami. Poleg vseh domacih drustev, akademskih, pevskih in zlasti mnogih gasilskih, je zelo zgodaj svojo navzocnost potrdil tudi ljubljanski Sokol. S Primorske se je prijavilo pevsko drustvo iz Nabrezine. Pomozni organizacijski odbor Narodne citalnice je ze konec avgusta v casopisu Gorenjec objavil spored Presernove slavno­sti. Dogodki naj bi si sledili takole: 1. sprejem prispelih gostov na kolodvoru ob sedmi in osmi uri zjutraj, 2. masa v zupni cerkvi ob pol devetih, 3. obisk Presernovega groba ob deseti uri, 4. odkritje plosce ob enajstih, 5. banket v Mayerjevi gostilni ob dvanajsti uri, 6. ljudska veselica in bazar v parku Zvezda'' ob treh popoldne, 7. zvecer pies v prostorih Narodne citalnice -vstopnina 60 vinarjev na osebo.7 Clani Citalnice so si delo pri organizaciji proslave porazde­lili. V ta namen so oblikovali odseke. Damskemu so na primer prepustili organizacijo bazarja in loterije v popoldanskem casu. Tako zbrana sredstva naj bi bila poslana v Ljubljano kot pri­spevek Kranjcanov k postavitvi Presernovega spomenika. V Kranju, li. kirnavca-1900..: . .,.,..I. lelo. 36.§tev. GorenjGC. Politieou in gospodarski list, [ih.-iii rjiliii wiliTiIri ivn^r, it je U Ana pramil, pn dan p».prej. — Vri<* po p"(« 60 ve.rj.-v ve!. P—IIII.TI..» «-villi« Vi.nejn 8 rimrjW. - Ni :wfl;'f l»»i i-totnlmfl ii"i'fti.iiie Tnr4,'m»t" •<• n- oiirn, •-; Z» oinnnila \Aafu}* •• El (Mtilmln 10 vinarjev, ft n tnkn enkrat. S rlnifjer. f» ** li.k.i Hvsktjl. fe w ti-k:» vetArat; |Hi |xi ilhjpivonii, [JrerlniilT» in npratniylro •<• nuiiajn r «, Ftoriniu litfi nwnrolf mr-lne riinnilni.».'- «pnnii««» n^.j — t-I:«r^vr.lij-Y pniilj.itl (»rrVmm. rrtlami'ije. nimnila, *|A.h v.* npratu» jailer», nre.tni.ltii pa .|npi«i in noilee. - Dnpliri nn) ic inolip fmikit:.li. U..k<»j^-i w n- irj.ii.ij»,. f^reserrjtj! |T-lll ' Ivojcm grolni nnfti Siva S^^P n.fa.in, Caslfit; */& JiemJiZ-\F* s&tA-tu ti^tyf?t4yt'i^'^M4Zif&ŁÄi0wi>a#H^ sfc/^- -&C"*t/t'-$i' /«^wWVÄiwy'*'/«'/»^ W^ . *?• / Ena od pesmi, zapetih na predvecer osrednje proslave, 15. septembra 1900 (v zasebni lasti pevskega zbora Musica Viva iz Kranja) pozdravil v imenu mesta, potem pa v govoru slavil Preserna »pevca, kateremu je st\>arnik podaril vso lestvico custev, katerih je sposobno clovesko srce,... pevca, ki nam je s svojimi poezijami tolazitelj, buditelj in prijatelj ...«". Nato so odkrili spominsko plosco. Zanjo se je v imenu obcine zupan zahvalil Citalnici. Koncal je z zeljo, »da bomo hodili po poti, katero nam je po­kazal Preseren v svojih poezijah, po poti ljubezni do slovenske domovine«'2. Zaklical je »slava Presernu« in mnozica je navdu­ seno odgovarjala »slava«. Citalniski zbor je nato zapel Nve­dovo slavnostno kantato Presernu. Na koncu so vsa drustva korakala v mimohodu pred zupanom. Opoldne je bil banket v Mayerjevi gostilni. Udelezilo se ga je 80 oseb. Prvo napitnico je spregovoril predsednik citalnice Peterlin, ki je poimensko pozdravil vsa drustva in zatem navzo­ce dostojanstvenike: kranjskega zupana Savnika, ljubljanskega zupana Ivana Hribarja, monsignora Toma Zupana, nekdanjega drzavnega poslanca in kraljevega dezelnega sodnika, svetnika dr. Andreja Ferjancica, dezelnega poslanca ravnatelja Subica, predsednika notarske komore Ivana Gogalo in predsednika Mestne hranilnice ljubljanske Vaso Petricica. Prof. Stritof je govoril o zadruzni ideji, ki se zrcali v slovenskih narodnih drustvih in ji nazdravil. Ciril Pirc, starosta Gorenjskega Sokola je »povzdignil caso in napil« odboru za Presernov spomenik in njegovemu predsedniku zupanu Ivanu Hribarju. Sledil je Hribar, ki je poudaril napredek in razvoj Kranja in nazdravil zupanu Savniku, ta pa vsem gostom. Podstarosta ljubljanskega Sokola, dr. Josip Kusar je govoril akademicni mladini, dr. Karol Triller nazdravil »tisti domovini, ki jo je Preseren nosil v srcu«, inz. Janko Kersnik je napil sokolskim drustvom, Franc Kuralt nacelnik gasilskega drustva iz Sencurja pa se je spominjal Preserna skozi oci slovenskega poljedelca. Med govori je cital­niski zbor zapel nekaj pesmi, udelezence pa so pozdravljale brzojavke, prispele iz vse domovine. Po banketu se je zabava zacela z igranjem gasilske godbe v hotelu Stara posta. Sem je svoje case zelo rad zahajal tudi Preseren. Godba je ves dan neumorno igrala in svoj nastop nadaljevala tudi ob treh v parku Zvezda. Tu so bile postavljene lope za bazar in loterijo. »Za narodno stvar vnete drazestne dame so z vso njim lastno vnemo in virtuoznostjo izvabljale peneze iz zepov pogumnih kupovalcev in bojazljivih gledalcev. Duhtecih cvetic, galanterijskih stvarijestvin in pijac (od cvicka do sampanjca), ni veliko vec ostalo. Ce je kdo se tako zagotav-Ijal, da nikdar ne stavi v 'loterijo'', lepe oci prepricale so ga o nasprotnem.«". Dobitke na loteriji je prispevalo mescanstvo, nekaj pa so jih v ta namen tudi kupili. Glavna nagrada je bila dragocena srebrna ura z verizico. Razglednice, ki jih je posebej za to priloznost natisnila Kranjska tiskarna, so prodajali v tiskar­ni, pa tudi na banketu in bazarju. Veselica je bila uspesna, saj so zbrali veliko denarja za spomenik v Ljubljani. Govori, petje in zabava so se vrstili tudi zvecer na gostil­niskem vrtu pri Mayerju. Vecina gostov se je zabavala do od­hoda na vlak, »v zgornjih citalniskih prostorih se je pa navzlic tropicne vrocine ob zvokih izvrstne godbe neprestano sukal mladi svet pozno v jutro.«'" OPOMBE 1 Gorenjec, 15. septembra 1900. 2Gorenjec, 21. julija 1900. 1 Ivan Fugina: Narodna citalnica v Kranju 1863 - 1933, Kranj 1933. ' Druzabne prireditve s poucnim ali zabavnim programom. ' Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, 1939: »... Januarja I. 1846 je ustano­ vila vlada podezelsko advokaturo v Kranju, ki jo je prejel 2. julija 1846 dr. France Preseren. V drugi polovici septembra je prisel v Kranj 's trebuhom za kruhom'....« ''danes Slovenski trg. 'Gorenjec, 25. avgusta 1900. " Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 507, t.e. 2, a.e. 5, pag. 674. ' Slavnostna zabava. '"Gorenjec, 22. septembra 1900. " Prav tarn. 12 Prav tarn. "Gorenjec, 29. septembra 1900. " Prav tarn. VIRI IN LITERATURA - Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 507 - Gorenjec, jul ij - September 1900 - Ivan Fugina: Narodna citalnica v Kranju 1863 - 1933, Kranj 1933 - Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Muzejsko drustvo za Slovenijo v Ljubljani, 1939 220 FRANC PUHAR Mesto Kranj v viharjih dvajsetega stoletja Stoletja nesrec in zaostalosti Ko so mescani ze pozabili na zrtve iz casa strahle kuge, je mesto phzadela se hujsa nesreca. Leta ! 668 je polar zajel vse stavbe v mestu. Prebivalci so dolga leta obnavljali staro mestno naselbino, vendor so se vedno uporabljali samo les. Ponovnoje zagorelo 1749 in pozarje uniäl vse hise in gospodarska poslopja, Ognjeni zublji niso zajeli lefarne cerkve in grajskega poslopja. Tretjic je zagorelo na giavnem trgu leta 18] 1. Pogoreloje 174 his in 12 pristav. Pred pozarom paje bilo v mestu le 186 stanovanjskih his. Kranjcani pa po pozaru nikoli niso odnehali. Na pogoriscih so zgradili nove, zidane hise in tako ohranili stari del mesta tak, kotje se zdaj. P rav gotovo so te nesrece vplivale na razvoj mestnega gospodarstva. Pred vstopom v dvaj­seto stoletje je bil Kranj siromasen in zanemarjen. V cehovsko zaprtem mestu so zivo­tarili mali rokodelci, malostevilni trgovci, predvsem kramarji, kmetje, najvec pa je bilo gostilnicarjev, ki so sami varili pivo in se ukvarjali z zganjekuho. Malostevilni obrtniki, med katerimi so bili zastopani nozarji in svecarji, so prenehali delati ze v osemnajstem stoletju. Nekoliko vecji obrat z nekaj zaposlenimi je bila Florijanova kocarna v Lajhu, a je leta 1877 prenehala obratovati. Pleiweissova kocarna pa je propadla leta 1864. Ciril Pirc je imel za takratne razmere dobro barvarno in manjso tkalnico. Obrat je zaprl sele leta 1922. Posebnost pa so bili kranjski kamnoseki Puharji, ki so ze vec stoletij izdelovali mlinske kamne. V vseh mlinih na Kranjskem, celo ob Kolpi, so mlinski kamni iz Kranja drobili zito. Tudi ta obrt je prenehala med obema vojnama. V komunalnem pogledu je bilo mesto izredno zanemarjeno, celo brez vode. Mescani so se hodili v poletnih mesecih umivat v Dov pod Fockovo milarno, kjer je bilo urejeno mestno kopalisce. Tudi kanalizacije ni bilo. Kadar so po ulicah cistili stevilne greznice in odvazali fekalije, so mescani morali zapirati okna, ker je prevec smrdelo. Smrdelo paje tudi takrat, ko so kmetje iz hlevov odvazali gnoj v kosih in gnojnico v lesenih lajtah. Tudi elek-trike mesto ni imelo. Obcinski svetniki so pri svecah modrovali o tegobah svojega mesta. Ko je v Kranj pripeljal prvi vlak, se je promet cez savski most povecal, vendar leseni most vecjih obremenitev ni prenesel. Promet proti Kamniku in na Korosko je potekal cez Hujanski most v dolini kanjona reke Kokre. Za tovornike so se razmere izboljsale leta 1876, ko je bil na Primskovem zgrajen »zelezni« most. V taksnem mestu je zadnja leta svojega ustvarjalnega ziv­ljenja koncal nesmrtni poet slovenskega naroda France Preseren. In tako so Kranjcani pricakali dvajseto stoletje, stoletje vojn, politicnih sprememb in tudi napredka, kakrsnega nihce ni pricakoval. Zadnja leta pod avstro-ogrsko monarhijo Narodni pobudniki za ustanovitev casopisa, ki naj bi prebi­valce vse Gorenjske seznanjal s politicnimi in gospodarskimi razmerami so koncno uspeli. Dne, 3. januarja leta 1900 je izsla prva stevilka casopisa Gorenjec. Narodno napredni casopis pa je takratni kranjski dekan napadal kar med sveto maso s priznice. Kljub temu je Gorenjec redno izhajal. Leta 1907 so na Dunaju kupili brzotiskalni stroj, ki je tiskal, poravnaval, zlagal in vezal pole. Poganjal ga je elektricni motor s 3,5 konjskimi mocmi. Gorenjski casopis je bil med prvo svetovno vojno, leta 1916, prepovedan. Ponovno je Gorenjec zacel redno izhajati sele leta 1934, toda v drugih politicnih rokah. Kranjski trgovec in posestnik Krausberger je v Peceh, v kanjo-nu reke Kokre, zgradil prvo elektrarno v Kranju. Dne 15. januarja 1902 je elektrarna s 50 KW zacela obratovati. Vendar mestna obcina niti pomislila ni, da bi v mestu napeljala javno razsvet­ljavo. Po hisah so se vedno uporabljali petrolej in svece. Mestna hranilnica je bila prva ustanova v Kranju, ki se je leta 1910 odlocila, da se v stavbo napelje elektrika za nekaj zarnic. Po stoletnih razmisljanjih, neuspelih preizkusih in politicnih nasprotovanjih je v Kranj koncno pritekla voda. Za napeljavo vodovoda iz Cemsenika je dezelni zbor prispeval kar 70 odstotkov pomoci. Ko so leta 1905 glasovali o vodovodu je bilo kar pet obcinskih svetnikov proti vodovodu. Kljub naspro­tovanju je voda leta 1908 pritekla v Kranj in napolnila vodovodni stolp. Nacin zivljenja v mestu se je v marsicem spremenil in izboljsal. Celo v sirotisnico in v gimnazijo so napeljali vodo. Najvecji problem mesta pa so bili mostovi cez siroko globel Save in kanjon Kokre. Leta 1910 je bil dokoncan betonski most cez Savo. Povezava mesta z zeleznisko postajo je bila vedno vecja. Junija leta 1908 so odprli zeleznico od Kranja do Trzica. Dan pred otvoritvijo so na zelezniski postaji v Naklem unicili napis NAKLAS. Delali so tudi nacrte za zeleznico Kranj­Cerklje-Kamnik in cez Motnik v Savinjsko dolino. Obcina Kranj je leta 1911 za nacrte prispevala celo 2000 kron, v Cerkljah pa so organizirali zborovanje in navduseno podprli to zamisel. Zelezniska povezava Kranja s Celjem pa je zaradi vojne ostala le pri nacrtih. Po koncani vojni te zamisli niso vec upostevali. V tern casu so v Kranju dogradili prizidek gimnazije. Isto leto, januarja 1903, so v mestu odprli prvo javno knjiznico. Odprta je bila vsak torek in soboto, za dame pa vsako sredo. Leta 1909 se je zacel pouk v glasbeni soli na Pungertu. Ze takrat so se uprli komisiji in prodajalci v trgovinah zahte­vali prosto nedeljo. Trgovci pa so bili odlocno proti in pristali le na to, da so trgovine zaprte samo med osmo maso. Dr. Globoc­nik, ki je imel v mestu zobozdravstveni atelje, pa je leta 1912 spremenil delovni cas. Atelje je odpiral tudi med tednom in ne samo v nedeljah kot dotlej. Zivinski sejem pa je bil v Kranju vedno uspesen. Dne 4. oktobra leta 1909 so na sejmisce prignali 320 glav domace govedi, 228 pa iz Hrvaske in se 121 bosanskih bus, 208 prasicev in 9 ovac. Tedenski sejem je bil obiskan vse leto, razen v poletnih mesecih. Najvec koristi pa so imeli kranj­ski mesarji, mesetarji in gostilnicarji. Industrijskih obratov v Kranju ni bilo. Brezposelnost, zlasti na podezelju je bila vedo vecja. Tako je bilo povsod, saj se je iz Avstro-Ogrske samo leta 1907 v Ameriko izselilo 280.000 prebivalcev. Tudi iz Kranja in okolice jih je nekaj odslo. Poleg Fockove tovarne mila je prvi vecji obrat leta 1909 odprl Ed­mund Kocbek. Na Glavnem trgu je organiziral malo tovarno za izdelavo perila in delovnih oblek. Ze na zacetku obratovanja je dobilo delo 120 domacinov, predvsem deklet. Tako se je koncalo zadnje desetletje pod vladavino Habs­burzanov. Okorela, utrujena in zaostala drzava se je upirala porajajocemu se liberalizmu in vedno vecji nacionalni zavesti narodov. Ne glede na take razmere, je bilo v Kranju tudi po letu 1900 precej narejenega. Lahko je trditi, da je bil to zacetek napredka v malem mestu, ki se kljub vojnam ni vec ustavil. Kranj v letih prve svetovne vojne Prestolonaslednik Franc Ferdinand je s soprogo Zofijo Hohenberg prisel v Bosno na ogled vojaskih manevrov. Med prevozom skozi Sarajevo, 28. julija 1914, sta oba pädia pod streli prosrbskih skrajnezev, clanov njihove tajne organizacije »erne roke«. Cesar Franc Jozef se je takoj odlocil za vojno. Kljub nasprotovanju in opozorilom, da bo vojna zajela vso Evropo, se je ministrski svet 7. julija 1914 odlocil za ultimat Srbiji. Dogodki so si hitro sledili - dne 28. julija z vojno napovedjo in 31. julija z objavo splosne mobilizacije. Od vpokli­canih so se v Kranju na zelezniski postaji poslavljale zene in matere z malo navdusenja, a vec zaskrbljenosti in solza. V vojno proti avstro-Ogrski so se Srbiji in Crni Gori prikljucili se Rusija, Anglija, Francija, Belgija, Bolgarija in Turcija. Spanija se je vojni izmikala, Italija pa je zvijacno cakala na pravi trenutek. Dne 2. decembra 1914 so hrvaski polki zasedli Beograd. Ze isto noc so se v Kranju oglasili zvonovi v vseh cerkvah. Navdusenje po padcu Beograda se je naslednji dan nadaljevalo. Organizirali so povorko z zastavami, godbo in lampijoncki. Teden dni za tern je srbska vojska Beograd zopet zasedla. Takrat 222 Franc Puhar: Meslo Kranj r viharjih dvajselega stoletja pa je bilo v Kranju vse tiho. Srbiji je priskocila na pomoc najprej Rusija. Po Donavi je v Prahovo priplulo deset ruskih ladij z voja­ki, orozjem in strelivom. Vojasko pomoc Srbiji pa je ruski car ozaljsal s tem, da je ze na zacetku vojne kralja Petra in presto-lonaslednika Aleksandra odlikoval z najvisjim ruskim odliko­vanjem, z redom sv. Jurija. Avstro-Ogrski je vojasko pomagala samo Nemcija. Ze v prvih mesecih vojne so v Kranju zaceli zbi­rati pomoc za vojsko. Premoznejsi so se izkazali z denarnimi prispevki, drugi pa z oblekami in odejami. V kmecki okolici pa so zbirali zito, krompir in celo fizol. V istih mesecih so bogateli trgovci. Izpraznili so vse zaloge, saj so mescani pokupili vse, tudi predmete, ki jih nikoli niso potrebovali. V prvih mesecih vojne je Franc Sajovic v parku Zvezda predelal staro pristavo v kinodvorano s 140 sedezi. Ze 11. novembra so zavrteli prve filme. Lastnik pa je prostoru dal lepo ime - Kino Talija. Italija se je koncno odlocila. Ozemeljska kupcija z Anglezi je bila prevec ugodna. Dne 5. maja leta 1915 je Avstro-Ogrski napovedala vojno. Odprla se je nova, najbolj krvava fronta na slovenskih tleh, v gorah nad reko Soco. V Kranju so takoj odprli v prostorih Gimnazije zacasno bolnico. Za umrle ranjence pa so blagoslovili pokopalisce ob cerkvi sv. Magdalene na Rupi. Dne 28. maja so se zaceli prvi boji pri Kobaridu. Kranjcani sicer grmenja topov niso slisali, fronta je bila predalec. Obcutili pa so nekatere druge posledice vojne. Oktobra leta 1915 je stopil v veljavo ukaz, da vojska pobere vse zvonove. V topove so jih predelovali v tovarni Skoda na Ceskem. Mayerjeva pivovarna ob Savi je prenehala variti pivo. Polakovo tovarno usnja je prevzela vojaska uprava. Casopis Gorenjec je zadnjikrat izsel 18. februarja 1916. Zaradi pomanjkanja svec in petroleja so se na obcini koncno odlocili, da napeljejo elektriko in v pisarnah ter sejni sobi prikljucijo pet zarnic. Na izredni seji obcinskega sveta dne 17. novembra leta 1916 pa je zupan Polak svetnike seznanil z novico: »Njegovo veli­canstvo, nas presvitli cesar Franc Jozef je dne 21. novembra ob deveti uri zvecer mirno v Gospodu zaspal.« Vsi obcinski zastop­niki so se 10. decembra udelezili mase z zahvalno pesmijo. Po masi pa so se vsi sestali na C. K. Glavarstvu v gradu Kieselstein, kjer so izrekli vdanost ob nastopu vladanja apostolskega cesar­ja in kralja Karola 1. Na isti seji pa so obcinski svetniki tudi sklenili, da se revezem v sirotisnici odtlej vsak dan daje zajtrk. Tako je drzava dobila novega vladarja, obcinski revezi pa zajtrk. Avstro-Ogrski armadi je leta 1917 priskocila na pomoc Nemcija. Pred odhodom na fronto se je divizijski general Belov nastanil v Kranju, vojska s pratezem in stotine konj pa na Sor­skem polju od Strazisca do Skofje Loke. Na Laborah so pripra­vili celo konjsko bolnisnico, v Zabnici pa zeleznisko postajo. Ze v letih vojne so slovenski politiki iskali resitev sloven-skega naroda s Krekovo »majnisko deklaracijo«. Dokument je bil v svojem bistvu zmoten in naiven, saj je predvideval zdruzitev jugoslovanskih narodov na Baikanu, ki pa naj bi ostali pod zezlom habsburske dinastije. Anton Korosec je to dekla­racijo prebral na seji parlamenta na Dunaju 30. maja 1917. Bila je takoj zavrnjena. Ze meseca julija 1917 je bila podpisana tako imenovana »krfska deklaracija«, ki je temeljila na ugotovitvi, daje Avstro-Ogrske vladavine konec. Korosec je takoj uvidel, da se je treba prikljuciti avtorjem »krfske deklaracije«. V Kranju je bilo 21. septembra 1918 veliko politicno zborovanje. Anton Korosec je v svojem govoru prepricljivo izjavil, da je treba idejo o zdruzitvi Jugoslovanov na Baikanu podpreti. Oktobra 1918 je bil ustanovljen narodni svet, katerega vodstvo je prevzel Ciril Pirc. Tem dogodkom je sledilo veliko veselje in pricakovanje. Visek pa je bil dosezen dne 29. oktobra 1918, ko je resnicno prenehala obstojati Avstro-Ogrska drzava in tako se je koncala vecstoletna vladavina Habsburzanov. V teh burnih dneh pa so Kranjcani doziveli se nekaj zanimivega. Porazena Borojeviceva armada se je umikala v raznih smereh. V dneh 9. in 10. novem­bra 1918 se je v Kranju ustavila zelezniska kompozicija z voja­ki bosanskih polkov. Vojaki so se napotili v mesto. Pred hotelom Stara posta je prislo celo do manjsih spopadov. V tem casu pa so domacini izropali vse vagone. Odnesli so vse, kar se je dalo. Celo armadna blagajna, ki verjetno ni bila prazna, je izginila. Dne 1. decembra 1918 so v Beogradu ze razglasili novo drza­vo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako so Kranjcani vstopili v novo drzavo SHS, kasnejso Kraljevino Jugoslavijo. Ob dvaj­setletnici nove drzave pa je bil na seji obcinskega sveta dne 29. julija 1938 dr. Anton Korosec razglasen za castnega obcana. Dvajset let Kraljevine Jugoslavije Po koncani vojni se je Evropa spremenila. Nastale so nove drzave, med njimi tudi Jugoslavija. Zmagovite drzave, clanice antante, zlasti Anglija, pa so po svoji politicni presoji in koristih zarisale meje med novimi drzavami. Slovenija je izgubila celo Primorsko in Notranjsko ter izhod na morje. Nagradili pa so Italijo. S plebiscitom pa je bila izgubljena tudi Koroska. Klicu »V boj za Slovensko Korosko« so se Kranjcani odzvali. Dne 10. januarja leta 1919 so nekdanji vojaki, ki so se komaj vrnili s fronte, visokosolci in nekateri dijaki, zbrali v gostilni »Pr' Knedelnu« na Gasilskem trgu. Sklenili so, da se pridruzijo generalu Maistru, nekdanjemu kranjskemu gimnazijcu. Ze naslednji dan je iz Kranja odslo 48 prostovoljcev. Prva slovesnost po zedinjenju je bila opravljena na seji obcinskega sveta dne 28. junja 1919 kot spomin na bitko na Kosovem polju. Kasneje so Savsko cesto mimo mestne klavnice preimenovali v Kosovsko cesto. Da so bili kranjski politiki res m navduseni po nastanku drzave SHS, se je pokazalo na seji obciskega sveta 13. maja leta 1921. Razprava je tekla o pred­logu iz Beograda, da se nova drzava imenuje Jugoslavija. Eden od svetnikov je predlagal, naj se drzava imenuje Srbija. Sicer bomo ostali Slovenci, vendar srbski drzavljani. Tako je trdil predlagatelj. Predlog je zupan dal na glasovanje. Za to, da se drzava imenuje Srbija, je bilo 17 svetnikov, 6 pa proti. Izrazi navdusenja in zvestobe pa so se nadaljevali. Na nedeljo 1. avgusta leta 1926 so v parku Zvezda z veliko slovesnostjo odkrili spomenik Kralju Petru I. osvoboditelju, park pa so preimenovali v Park kralja Petra. Po atentatu na kralja Aleksandra v Marseillu je bila 10. oktobra 1934 zalna seja obcinskega sveta, na dan pogreba pa so v farni cerkvi opravili se zalno maso. Kranj je v nekaj letih postal poleg Maribora najvecje tekstil-no sredisce. Odprli so vrata tujemu kapitalu, temu zgledu pa so sledili predvsem podjetni trgovci. Kranjcan Franc Sumi je leta 1921 iz Avstrije pripeljal nekaj strojev za izdelavo gumijevih predmetov. Postavil jih je v predelano Florjanovo pristavo vzhodno od parka Zvezda. Tovarni so dali ime Vulkan. Ze leta 1925 je zasla v tezave in proizvodnjo je prevzela avstrijska tovarna Semperit. Tako se je zacela pot danasnje tovarne Sava. Ceski koncesionar Emil Storza je bil prvi, ki je obcino prosil, da mu prodajo del gastejskega pasnika. O tern so na seji dne 19. oktobra 1923 celo glasovali. Za prodajo je bilo 12 svetnikov, kar 6 pa proti. Med temi je bil takratni dekan in njegovi somis­ljeniki, ki so bili vedno proti napredku mesta. Raje bi videli, da se se naprej ob Savi pasejo krave. Vendar je na pasniku zacela obratovati prva tekstilna tovarna Jugoceska. Tej so sledile druga za drugo. Poljak Horak je leta 1926 na Farovski loki odprl tovarno Intex. Ceh Frantisek Bruna je leta 1928 na Gorenji Savi odprl ze tretjo tekstilno tovarno, poimenovano Jugobruna. Njemu je sledil se en Ceh, Heller, ki je na Laborah leto kasneje odprl tovarno Tekstilindus. Sledili pa so domaci podjetniki. Med prvimi je bil Franc Sire, ki je leta 1928 v Straziscu odprl ze peto vecjo tekstilno tovarno. Na Primskovem sta v letih 1929 in 1930 odprla manjse tek­stilne tovarne Anton Bozic in Adolf Prah. Josip Koljas pa je na Farovski loki ob Savi leta 1924 odprl manjsi tekstilni obrat z barvarno. Tekstilnim tovarnam so sledili novi obrati s podroc­ja pletilstva in konfekcije. Minka Ogrizek je tako delavnico z 20 zaposlenimi odprla ze leta 1921. Adamic jenaZlatem polju zgradil novo poslopje in v njem odprl tovarno tekstilne konfek­cije z imenom Ika. Ze na zacetku je bila v tej tovarni 145 zaposlenih. Na Kosovski cesti ob Savi je Ivan Savnik leta 1928 odprl vecji obrat za izdelavo rokavic. Redno je bilo pri Savniku zaposlenih vec kot sto. Ze v letih svetovne krize so manjse konfekcijske obrate odprli se Matija Kokl, Franc Crobath in poleg Gimnazije Sire za izdelavo jute. Tekstilcem so sledili tudi nekateri cevljarji. Ivan Preseren je leta 1926 na Fidru odprl prvo tovarno cevljev v Kranju. Naslednje leto pa je na sejmiscu zacel obratovati vecji cevljarski obrat Antona Stefeta. V Lajhu je E. Polak postavil elektrarno ter nov vecji obrat za izdelavo podplatnega usnja. Z nastankom nove drzave pa se niso spremenile samo meje, ampak tudi nekdanji trgovski tokovi. Tako je nekdanji Majdicev velemlin ob Savi za vedno utihnil. Leta 1937 je bila zaposlitev v vecjih tovarnah taka: Jugoceska 1018 zaposlenih Jugobruna 1231 zaposlenih Intex 425 zaposlenih Tekstilindus 273 zaposlenih Semperit 380 zaposlenih Ce poleg velikih tovarn upostevamo se manjse tekstilne obrate, je za 3560 statvami bilo 3272 tkalk. Kranj s sirso okoli-co brezposelnosti ni vec poznal. Mesto je sprejemalo nove delavce celo od drugod. Najvec je bilo tistih, ki so pred Mussolinijem iz Primorske pribezali v Kranj. Po komasaciji, ko so se Kranju prikljucile leta 1936 vasi Rupa, Huje, Primskovo, Klanec, Circe in Struzevo, je bilo v Kranju 361 raznih obrtnih delavnic. Najvec je bilo mizarjev, nekaj cevljarjev, pa veliko mesarjev. Avtomehanik je bil samo eden, pa se ta ni imel kaj delati. Ceprav so bile place nizke, zlasti v tekstilnih obratih, je v mestu cvetela trgovina. Tisoce delavcev iz sirse okolice je vsak dan na kolesih prislo na delo v Kranj. Svoj dohodek so pustili v kranjskih trgovinah in go-stilnah. Zato ni cudno, da je v mestu uspesno poslovalo kar 56 trgovcev, 34 gostilnicarjev in 3 kavarnarji. Zelo slabo pa je bilo poskrbljeno za zdravstvo. V mestu sta bila le dva zdravnika in dva zobozdravnika, za porodnistvo sta skrbeli dve babici, za vse potrebe po zdravilih pa je zadostovala le ena lekarna. Ob industrijskem vzponu pa se je izboljsal tudi denarni polozaj obcine. V tern obdobju je mesto dobilo srednjo tekstilno solo, novo osnovno solo ter mlekarsko solo v Circah. V parku je bil leta 1924 dograjen Narodni dorn. Leta 1940 pa so za potrebe gledalisca nadzidali Ljudski dorn nasproti fame cerkve. Leta 1921 je za visoko ceno 150. 000 kron kot odskod­nino obcini Strazisce pripadlo Kranju celotno ozemlje Gorenje Save. Tako je zelezniska postaja koncno postala kranjska. Stara zelja Kranjcanov, da bi v mestu imeli tudi stalno vojasnico, se je uresnicila leta 1934. V dogovoru z Dravsko divizijo je obci­na iz sredstev proracuna kupila dvorec Prevolo z vsemi zemljisci. S tern se je za zmeraj ustavila siritev mesta proti Kokrici. Zaradi narascanja prebivalstva se je povecala poraba vode. Zato je obeina sofinancirala gradnjo vodovoda od Nove vasi nad Preddvorom do Kranja. Na novem pokopaliscu pa je 224 Franc Puhar: Mcslo Kranj v viharjih drajselega stoletja bil prvi pokop opravljen leta 1939. Siritev mesta pa je zahtevala tudi novo poimenovanje ulic. Zadnje dni leta 1935 so na hise namescali nove tablice z imeni in stevilkami. Takrat je tudi Preseren dobil svojo ulico, general Maister pa svoj trg, ker je kot gimnazijec tarn tudi stanoval. Nekdanja Konjska in Svinjska ulica sta sli v pozabo. Tako tudi Savsko in Kokrsko predmestje. Po opisu teh dogodkov je lahko trditi, da je Kranj v tem sicer kratkem obdobju napredoval in prerasel v metropolo Gorenjske. Odmevala je nova glasba v zvokih tovarniskih siren in dela. Znani kranjski »plavi ponedeljek« je ostal samo v spominih na pretekle case. Zato ni cudno, da so kranjski politiki do zadnjega dne javno izrazali vdanost in spostovanje do Kralja. Kralj Peter II. je 27. marca leta 1941 prevzel oblast v svoje roke. Po tej objavi so v Kranju organizirali v Narodnem domu veliko zborovanje. Govorniki so javno izrazali vdanost in zaupanje mlademu kralju. Po zborovanju pa so se udelezili se posebej prirejene sv. mase v farni cerkvi. Pa ni nie pomagalo. Vojna je bila pred vrati. Druga svetovna vojna in zacetek upora S prihodom Hitlerja na oblast leta 1934 so se zaceli nemski osvajalni pohodi. Maja 1938 so nemske cete zasedle Avstrijo. Z bliskovito vojno so nato zasedli Cesko, zatem Poljsko, Dansko in Norvesko. Julija 1941 so vkorakali v Pariz. Iste po­mladi pa so zasedli tudi Atene. K osi Rim-Berlin-Tokio je marca 1941 pristopila tudi Jugoslavia. Z drzavnim udarom v Beogradu je ta odlocitev propadla, vojna je bila neizbezna. V Kranju so se na vojno pripravljali skrajno neresno in smesno. Mestni svet je sele januarja 1941 sklenil, da se na Jelenovem klaneu zaene izkopavati zaklonisce. V strahu pred letalskimi napadi so kupili celo vecje stevilo plinskih mask za resevalne ekipe. Poveljstvo Dravske divizije pa se je sele sep­tembra 1940 odlocilo, da na Prevoli nastanijo planinski polk. Primernih prostorov za vojsko niso utegnili niti zgraditi. Polk se je s Prevole umaknil ze 10. aprila 1941. Ob umiku so brez potrebe razstrelili most cez Savo. Jugoslovanska vojska in z njo mnozica prostovoljcev se je umaknila na Dolenjsko, v okolico Novega mesta. A ze naslednji dan, 11. aprila, je vse razpadlo. Vojaki so se razkropili in po raznih poteh vracali v svoje kraje. Nemska vojska je na Ljubelju in Jezerskem prekoracila Karavanke in 11. aprila 1941 vkorakala v Kranj. Vecja enota italijanske vojske je z mulami prisla na Gorenjsko prek Vrsica in se v Kranju ustavila 13. aprila. Od tu so nadaljevali svojo pot proti Ljubljani. Tako je Kraljevina Jugoslavia v nekaj dneh brez vojne razpadla. Kralj Peter II. je z letalisca v Crni Gori prvi odletel v Grcijo in dalje v Kairo, od tarn pa v London. Za njim so zapustili domovino se vsi pomembni clani vlade in visoki funkeionarji. Z letali pa so odvazali istocasno zaboje z zlatom. Zacel se je proces popolnega ponemeenja Gorenjske, ki je bil ze pred zasedbo podrobno pripravljen. Gorenjsko so preimeno­vali v Oberkrain, mesto pa je dobilo staro ime iz casov Avstro-Ogrske Schiller Strasse, Glavni trg pa Adolf Hitler Platz. Obcino Strazisce so preimenovali v Wart in jo ukinili. Pripojila se je Kranju. Zaceli so izseljevati izobrazence, zlasti prosvetne delavce, celo duhovnike. Le zdravniki so lahko ostali. Gauleiter dr. Rainer je na velikem zborovanju v Kranju 27. septembra 1942 s Hitlerjevim pristankom podaril Gorenj­cem nemsko drzavljanstvo. S to prevaro je postala veljavna na Gorenjskem tudi nemska vojna zakonodaja. Tako se je zacela mobilizaeija Gorenjcev v nemsko vojsko. Da je bila okupaeijska uprava prepricana v koneno zmago, se je pokazalo tudi na gospodarskem in gradbenem podroeju. Tekstilno tovarno Jugocesko so preuredili v proizvodnjo letal­skih delov. Enako so ukinili Sircevo tekstilno tovarno v Stra­ziscu in preuredili za izdelavo ladijskih torpedov. V parku poleg Narodnega doma so zgradii novo stavbo Landrat, kjer je bil se­deze okupaeijske uprave za vso Gorenjsko (sedaj sedez Mestne obeine Kranj). Pospeseno so zaceli graditi nova stanovanjska naselja. Najvecje je bila Neue Heimat na Planini. manjse pa na Rupenskem polju. Za priseljene nemske uradnike in strokov­njake vseh vrst je bilo poskrbljeno. V kratkem casu so dokoncali plavalni bazen in zaceli z gradnjo sportnega stadiona. Razmere na Gorenjskem so bile bistveno drugaene kot v Ljubljanski pokrajini v letih italijanske okupaeije. Edini izhod je bil odlocen boj za obstanek, ki ni dopuscal nobene oblike kolaboracije. Prvi uporniki iz Kranja so se zbrali ze julija 1941 pri sv. Mohorju. Druga skupina iz Kranja in Nakla se je zbrala 4. julija na Poljani pod Storzicem. Prisli so tudi prvi borci iz Trzica. Na Poljani so se zdruzili in tako je bil ustanovljen prvi partizanski bataljon (storziski) in za komandanta so izbrali Jozeta Pesjaka iz Kranja. Tako se je zacela vstaja po vsej Gorenjski. Male enote so prerasle v odrede in celo Presernovo (gorenjsko) brigado. Nemska vojska in polieije boj z »banditi«, kakor so prve partizane imenovali, vzele ze v zacetku zelo resno. Dne 23. avgusta 1941 so na Fidru obesili prvega ujetega borca Stosica. V ta enoviti upor se je na Gorenjskem vkljucilo prebivalstvo vseh slojev, od delavcev in kmetov do izobra­zencev, v Kranju celo vec premoznih obeanov. Po kapitulaeiji Italije je izkusenim domobrancem uspelo iz Ljubljanske pokrajine prenesti protipartizanski boj tudi na Gorenjsko. Ker Mussolinija ni bilo vec, so nekaj mesecev pred koncem vojne prisegli se Hitlerju. Domobranska enota v Kranju je maja 1944 zacela z lovom na aktiviste in somisljenike OF. Zacela se je cistka v »gadjem gnezdu«, kakor je bilo zapisano Kranjski zbornik 2000 v casopisu Karawanken Bote. Pod njihovimi streli je izgubilo zivljenje vec Kranjcanov. Zadnjega so ustrelili se 8. maja, dan pred koncem vojne. V stiriletni vojni je iz krajev, ki so prej spadali pod veliko obcino Kranj, izgubilo zivljenje 1235 prebivalcev. Med te zrtve so vsteti tisti, ki so padli v bojih z Nemci in domobranci, ustreljeni v begunskih zaporih in na raznih krajih kot talci ter umrli v jecah in koncentracijskih taboriscih. Zmagoviti zavezni­ki pa so tako kot po prvi tudi po drugi svetovni vojni nagradili Italijo. Partizanske brigade so v hudih bojih zavzele Trst in Gorico. Zal so se morali umakniti. Tako se je koncala stiriletna vojna. Zacelo se je novo obdobje velikih, revolucionarnih sprememb. Petintrideset let socialisticne Jugoslavije Obcinska samouprava se je zacela s prvim mestnim odborom OF. Dne 15. avgusta 1945 pa so bile prve volitve in za zupana je bil izvoljen znani Kranjcan Rudolf Hiebs. Po enem letu je ze odstopil in sledili so novi zupani. Zaradi nestabilnosti na obcini v letih splosnega pomanjkanja in oblikovanja obcinske uprave v prvih letih po vojni ni bilo pravega napredka. Leta 1953 je bil za zupana izvoljen Vinko Hafner. Uveljavil se je prvi obcinski Statut in delo obcinskih sluzb se je uspesno prilagodilo novim politicnim razmeram. Dne 5. decembra 1946 je bil sprejet zakon o nacionalizaciji, s katerim je bila zajeta vsa industrija, veletrgovina, promet, gradbenistvo in banke. Republiska vlada pa je nacionalizirana podjetja razdelila v stiri kategorije. V zvezno pristojnost so v Kranju spadale tovarna Iskra, Sava in Intex. Druga podjetja pa so bila po pomenu in velikosti razdeljena v republisko in okrajno pristojnost. Obcini pa so ostali le manjsi obrati s podrocja preskrbe, komunalnih storitev ter pogrebne sluzbe. S tako razdelitvijo obcina na razvoj gospodarstva ni imela nobenega vpliva. Sele po uvedbi vecjih pristojnosti obcine kot komune so se ti odnosi spremenili. Obcina je odlocno posegla v delo in razvoj vseh podjetij, razen Iskre. Ta je bila vedno pod posebnim varstvom republike in se je sirila po svoje, mimo obcinskih interesov. Aprila leta 1947 je bil za obdobje 1947-1951 sprejet nacrt gospodarskega razvoja drzave. Zacela se je popularna prva petletka, doba udarniskega dela, tekmovanja in tudi navdusenja ter uspehov. Medtem pa je prislo do spora z Moskvo. Vsi odnosi z VKPB in Sovjetsko zvezo so bili po sklepu Centralnega komiteja KPJ prekinjeni. Za takratne politicne razmere v Evropi je bila to ve­lika zgodovinska odlocitev. Dne 2. septembra leta 1949 je bilo na Glavnem trgu v Kranju veliko zborovanje. Vec kot stiri tisoc udelezencev je navduseno vzklikalo in pozdravljalo odlocnost marsala Tita. Napori za uspeh prve petletke so se s tem povecali in ukrepi za izpolnjevanje nalog zaostrili. Po koncani vojni so pomanjkanje hrane obcutile vse drzave v Evropi. Tudi v Jugoslaviji so bile razmere tezke, zlasti v pokra­jinah, ki so bile med vojno najbolj prizadete. Uvedena je bila garantirana preskrba in vse je bilo odmerjeno na zivilske karte in razne nakaznice. A dobilo se je malo, ker obvezni odkup kmetijskih pridelkov nikoli ni bil dosezen. Cvetela pa je crna borza in teh kanalov med mestom in vasmi se z nobenim ukre-pom ni dalo ustaviti. Vendar so se najhujsi casi pomanjkanja kmalu iztekli. Leta 1952 so bila ukinjene zivilske karte in nakaznice za tekstil. Trzni tokovi so se sprostili in ponudba blaga se je hitro normalizirala. Najvecji problem Kranja pa je bilo neomejeno priseljevanje delavcev. Vse tovarne so vecale proizvodnjo, najbolj pa v Iskri. Leta 1952 je bila odprta nova tovarna obutve Planika in je ze na zacetku zaposlila 379 novih delavcev. Gradbeno podjetje Gradbinec pa je najvec delavcev pridobivalo iz Prekmurja. Ko kranjska podjetja niso vec dobila delavcev iz takrat manj razvitih krajev v Sloveniji, so jih zaceli iskati v drugih repub­likah in pokrajinah po vsej Jugoslaviji. Novacenje nekvalifi­ciranih delavcev se je kljub nasprotovanju obcine nadaljevalo. Leta 1950 je bilo v obcini 16803 vseh zaposlenih, leta 1986 pa ze 36214. Tak porast stevila zaposlenih je povzrocil v Kranju nove, skoraj neresljive tezave. Primanjkovalo je stanovanj, sol je bilo premalo, zdravstvenih ustanov pa sploh ne. Narascala je tudi politicna napetost, ce upostevamo, da je bilo leta 1986 v Kranju ze 12612 redno zaposlenih delavcev z juga drzave. Zacasno prijavljenih je bilo 3700, koliko pa je bilo neprijav­ljenih, ki so delali na crno, pa se ne ve. Ocenjeno je bilo, da jih je bilo vec kot 1500. Za primerjavo zadostuje primer tovarne Tekstilindus v letu 1986. Vseh zaposlenih je bilo 2327 in od tega iz Hrvaske 106, iz Srbije 664, iz Makedonije 59, iz Bosne 76, iz Crne Gore 52 in neopredeljenih 46. Slovenke za statvami niso hotele vec delati, pat tudi v tekstilni soli jih ni bilo vec. Gozdno gospodarstvo pa je sekace novacilo izkljucno v Bosni. Tudi KZK je bil odvisen od delavcev iz juga. Najhuje pa je bilo v komunalni sluzbi. Priseljevanje pa se je nadaljevalo. Samo za leto 1970 so kranjska podjetja prijavila potrebo po 4628 novih delavcih. Po letu 1960 se noben upravni ali politicni organ na obcini ni niti skusal zoperstaviti temu procesu priseljevanja. Stanovanjska gradnja v prvih povojnih letih je bila nepomembna. To je bil cas, ko ni bilo ne denarja, se manj pa potrebnega gradbenega materiala. Z ustanovitvijo obcinskih stanovanjskih skladov leta 1959 pa so se razmere spremenile. V mestu so bila zgrajena nova naselja na Zlatem polju, pri 226 Franc Puhar: Meslo Kranj v viharjih dvajsetega stoletja Vodovodnem stolpu in najvecje na Planini. Vrhunec je bil dosezen Ieta 1977, ko je bilo zgrajenih 471 zasebnih, druzinskih stanovanj. Gradnja zasebnih his se je iz mesta preselila na podezelje. To dokazuje podatek o porastu stevila prebivalcev. Na Kokrici je bilo leta 1948 samo 621 prebivalcev, leta 1985 pa ze 2039. Podoben porast prebivalcev je bil po vseh okoliskih vaseh in v vecjih krajih, kjer so bili prej sedezi obcin. Nekdaj lepa naselja so spremenila svojo podobo. Gradnja osnovnih sol je ozivela sele leta 1963, ko je bil z re-ferendumom uveljavljen prvi samoprispevek. Pred tem sta bili odprti novi osnovni soli v Straziscu leta 1958 in na Planini leta 1961. Na Zlatem polju je bila leta 1968 odprta posebna sola, na Planini kasneje se tri osnovne sole. V teh letih so bile dokon-cane tudi nove osnovne sole v Sencurju, Besnici, na Kokrici, v Predosljah, na Orehku, v Trbojah in Naklem, v Cerkljah in v Preddvoru. Za obcinski praznik leta 1959 pa je bila na Prim-skovem odprta nova srednja tekstilna sola, leta 1964 pa je bil odprt solski center za blagovni promet na Planini. Na Zlatem polju pa je bil leta 1985 dokoncan nov solski center Iskre. Prve vrtce po vojni so v mestu organizirali v preurejenih nacionaliziranih stanovanjskih stavbah. Prvi in za varstvo otrok primerno grajen je bil vrtec na Planini, ki je bil odprt leta 1959. Vzporedno z gradnjo sol in iz istih sredstev je bilo v obcini zgra­jenih 12 vrtcev, od tega kar stirje na Planini. V istem casu pa so bili odprti novi vrtci pri osnovnih solah v Cerkljah, Sencurju in Preddvoru. Na seji MLO so ze julija 1946 sklenili, da se mestna sirotis­nica za vedno ukine, ker socialisticna druzba take ustanove ne potrebuje vec. Vse berace in sirote so pregnali v svoje obcine, kar pa je bilo Kranjcanov, so jih namestili v dvorcu na Okrog­lem. Prvic so bili delezni polne oskrbe. Z leti pa so beraci povsem izginili. Tudi zdravstvena organizacija ni bila organizirana za vedno vecje stevilo prebivalstva. Novi zdravstveni center se je zacel urejati na Zlatem polju. Leta 1960 je bil po vecletni gradnji odprt zdravstveni dorn. Leta 1961 je bila odprta nova zobna ambulanta, leta 1964 pa bolnisnica za ginekologijo in porod­nistvo. Pri gradnji teh dveh objektov pa so vse tovarne morale prispevati pretezni del sredstev. Zunaj mesta so bile zgrajene tudi zdravstvene postaje v Straziscu in v vecjih krajih, kjer so sedaj sedezi novih obcin. Poskrbljeno pa je bilo tudi za ostarele obcane. Poleg obnove gradu Turn nad Preddvorom je bil leta 1973 odprt sodoben dorn za ostarele na Planini. Mostov v Kranju nikoli ni bilo dovolj. V teh letih je bil obnovljen poruseni savski most. Leta 1961 pa je bil dograjen most na Podrtini. Tako je mesto dobilo prvo povezavo z novimi naselji na Planini. Leta 1981 pa so odprli cez globoki kanjon reke Kokre se »delavski« most. Cestna povezava Kranja z Ljub­ljano se je izboljsala ze leta 1936, ko je bila zgrajena betonska cesta do Nakla. Problem prometa skozi mesto pa je bil delno resen, ko je bila dograjena avtocesta od karavanskega predora do Ljubljane. Kranj je tako dobil prvo obvoznico s prikljucko-ma sever in jug. Zaradi tako hitrega priseljevanja in gradnje novih stanovan­jskih naselij v mestu je obcina morala povecati dotok vode. Z zajetjem nad vasjo Baselj je bil leta 1959 odprt nov vodovod do Kranja. Leto za tem pa je bil dograjen skozi vasi ob Savi do Mavcic. Z velikim rusenjem, za katerega se je obcina odlocila leta 1964, se je videz mesta od vrha Jelenovega klanca do Bekselna povsem spremenil. Od vseh starih stavb je ostalo samo poslop­je gimnazije. Po rusenju sta bila na tem prostoru zgrajena le dva objekta, hotel Creina in trgovska stavba Globus. Ta urbanisticni podvig pa ni bil poceni, saj je bilo ze pred rusenjem potrebno zunaj mesta zgraditi novo sodisce, prostore za Gorenjski tisk in Glas in nov Dom JLA. Sejemske prireditve so se v Kranju zacele leta 1933, ko so v opuscenem Majdicevem mlinu ob Savi odprli prvo razstavo obrtniskih izdelkov. Po vojni je misel o sejemskih prireditvah ponovno ozivela. Leta 1951 so v prostorih osnovne sole Simona Jenka odprli prvi sejem. Za to prireditev so uporabili celoten prostor od sole do Presernovega gaja. Nove prostore za Gorenjski sejem so pozneje zaceli graditi v Savskem logu. Prva sejemska prireditev na novi lokaciji je bila leta 1971, ceprav je bila gradnja vseh sejemskih objektov in naprav dokoncana sele leta 1981. V Mavcicah je bila leta 1986 odprta nova elektrarna, istega dne pa so v Zarici, juzno od tovarne Planika, odprli se prvo cistilno napravo. Ko je bil zgrajen prvi neboticnik in ob njem bancno poslop­je ter osrednja lekarna, so kranjski sportniki izgubili svoje igrisce. Najbolj so bili prizadeti ljubitelji nogometa. Sele avgu­sta leta 1963 je bil odprt nov, sodoben Stadion na Hujanskem polju. V istem kompleksu, severno od letnega kopalisca, pa je bil pozneje dograjen olimpijski plavalni bazen. Gospodarski in splosni uspehi, ki so bili dosezeni v teh krat­kih desetletjih, so spremenili podobo Kranja, le stari del mesta ni bil delezen sodobnih urbanisticnih podvigov. Zapuscina tega casa in mesta, ki je imel leta 1960 najvecji narodni dohodek na prebivalca v Jugoslaviji, ni slaba. Splosna ekonomska in druz­bena kriza, ki se je zacela leta 1980, je gospodarsko razvito mesto prizadela bolj kot manj razvite kraje. Kardeljev sistem delavskega samoupravljanja se ni mogel pri­merjati z ucinkovitostjo kapitalisticnega gospodarjenja. V svojem bistvu je bil utopicen in ustvarjalno zaviralen. Birokratski vplivi drzave so proces zloma sistema se pospesili. Produktivnost je padala, izvoz je nazadoval in zacelo je primanjkovati deviz, cene so narascale, osebni dohodki pa se niso temu primerno dvigali. Celo v Kranju se je ze pojavila brezposelnost. Odnosi med razvitimi in nerazvitimi republikami so se zaostrili, pretr­gali so se celo trzni tokovi. Po smrti predsednika marsala Tita 4. maja 1980 so drzavo vodili »enoletni« predsedniki. Nihce med njimi ni bil vec sposoben ustaviti valov nasprotij in bliza­jocega se propada. Nastale razmere so bile podobne tistim in prvih povojnih let. Zmanjkalo je plina, ki so ga delili le na posebne kupone. Oktobra 1981 je drzava uvedla bencinske bone. V zimi 1981/1982 je zmanjkalo celo premoga za kurjavo, ker ga iz Bosne niso vec dobavljali. Tudi dobava govedine in svinjskega mesta so se ustavile. Draginja pa je narascala. Socialnih podpor pa je bilo zmeraj vec. Razmere so bile iz leta v leto slabse. Dne 15. junija 1987 je medobcinski komite ZKS sklical vse direktorje gospodarskih organizacij in ustanov v Kranju. Kritike so bile ostre kot nikoli dotlej. Gorenjski glas je o tern posvetu objavil podrobno porocilo z naslovom Smo na meji razumnosti in obupa. Marca 1988 pa so se zbrali vsi sindikalni delavci iz kranjskih podjetij in ustanov. V Kranju je bilo ze 855 nezaposlenih, pred­vsem mladih, ki so zaman cakali na prvo zaposlitev. Sindikalni voditelji so kritizirali mnozicno priseljevanje delavcev iz drugih predelov Jugoslavije, posebno so obsodili obcinsko politiko, ki v zadnjih letih ni nicesar ukrenila prod temu. Tako so se med-nacionalni odnosi se bolj zaostrili. Plemenitega gesla »Bratstvo in enotnost« je bilo konec. Ne glede na take razmere pa so pod-jetja se vedno placevala prispevek v fond za nerazvite. Samo v tovarni Sava je bil mesecni prispevek v ta fond nekaj visji kot pa place za 2000 glavi kolektiv. Med prebivalstvom je ze pre­vladala teznja po samostojni Sloveniji in povezavi z Evropo. Po neuspelem zakljucku 17. izrednega kongresa ZKJ januar­ja 1989 v Beogrdu je bilo jasno, da proti nazaj ni vec. Dotlej prikrite ambicije srbskih politikov so bile sedaj jasno izrazene. Julija 1989 so v avlo kranjske obcine prihajali stevili obcani in se podpisovali za »temeljno listino Slovenije«, ki je pomenila osnovo nove ustave. Sledila so stevilna zborovanja, med govor­niki je zlasti izstopal samozvani kandidat za predsednika Ivan Kramberger. Dne 24. aprila 1990 pa so bile prve drzavne volitve in za predsednika je bil izvoljen Milan Kucan. Na skupni seji vseh obcinskih zborov dne 14. maja 1990 je bil za kranjskega zupana izvoljen Vitomir Gros. Prvic je nastopil pred javnostjo dne 29. septembra na velikem shodu SDZ na Smarjetni gori. Iz vseh dogodkov po letu 1980 je lahko ugotoviti, da je bilo politicno razpolozenje v Kranju pripravljeno na osamosvojitev predvsem zaradi ekonomskih in socialnih razmer. Nove stranke so s svojo aktivnostjo po letu 1988 povecevale odpor do kakrsnekoli Jugoslavije. Razglasena je samostojna drzava Slovenija Plebiscit za smostojno Slovenijo 23. decembra leta 1990 je bil uspesen iz ze znanih razlogov. Dne 26. decembra pa je bila na slavnostni seji republiske skupscine razglasena Republika Slovenija kot samostojna drzava. V Kranju so organizirali vecjo slovesnost 26. junija 1991 na Trgu revolucije. Glavni in edini govornik je bil novi zupan Gros. Ob tej priloznosti je navzoce obvestil, da se Trg revolucije preimenuje v Slovenski trg, Cesta JLA pa v Bleiweisovo cesto. Kot spomin na ta dogodek pa so zasadili mlado lipovo sadiko. Mirna slovesnost pa se je ze isto noc spremenila v strah in dvom. V zgodnjih jutranjih urah 27. junija je iz Vrhnike do letalisca Brnik prispela enota oklepne brigade JLA. Na letaliscu so namestili 20 tankov znamke TM-84 s strelnim dosegom 10 kilo-metrov. Tanke so namestili tako, da so bile vse cevi obrnjene proti Kranju. Pokrajinski stab TO za Gorenjsko je v naglici aktiviral vse enote, ki so takoj prispele v Kranj iz Skofje Loke, Radovljice in Kranjske Gore. Tako zdruzene enote so sklenile obroc okoli letalisca in vojasnice na Prevoli. Drugi dan so sledili letalski napadi na letalisce in TV oddajnik na Krvavcu. Dne 29. junija je bil prvi spopad in predalo se je 30 tankistov. Nastalo je premirje in zacela so se pogajanja, ki so se uspesno koncala 4. julija. Tanke so z letalisca umaknili. Zmagala je modrost nad orozjem. V teh dneh pa so na letaliscu zgubili ziv­ljenje dva avstrijska novinarja in en pripadnik TO. Poveljstvo TO je vse zajete tankiste zacasno namestilo v prostorih Gorenj­skega sejma v Savskem logu. Na sejmisce so pripeljali vse vojake JLA, ki so bili zajeti ali pa so se sami predali na Gorenj­skem. Komanda TO je vojake s Hrvaske takoj spustila domov, ostale pa so namestili v vojasnici na Prevoli. Kot vojni ujetniki so v miru in varno cakali na odhod iz Slovenije. Tako se je v okolici Kranja koncala desetdnevna vojna. Spremembe po osamosvojitvi Drzavni zbor Slovenije je 3. oktobra 1994 sprejel zakon o ustanovitvi novih obcin. Na podrocju nekdanje velike kranjske obcine so bile ustanovljene obcine v Cerkljah, Sencurju, Naklem in Preddvoru, leta 1998 pa na Jezerskem. Nova Mestna obcina Kranj je s tern izgubila nekatere predele, kjer so bili pred tern zgrajeni nekateri, za Kranj pomembni prehrambni obrati (Naklo). Nekatera kranjska podjetja so po osamosvojitvi izgubi­la trzisca v Jugoslaviji. Marsikje so izgubili trgovske prostore, ponekod pa celo proizvodne obrate. Tudi postopek denaciona­ 228 Franc Puhar: MestO Kranj v viharjih dvajsetega stoletja lizacije za nekatera podjetja ni bil lahek. Novost novega sistema pa je bila razprodaja tako imenovanega druzbenega premozenja. Dne 31. maja 1993 je tovarno Tekstilindus kupilo italijansko podjetja Aquasava. Novi lastnik je zadrzal samo 348 delavk, predvsem tkalk. Kam se je porazgubilo 1865 delavcev te tovarne, se malo ve. Od tekstilcev se je po denacionalizaciji obdrzala samo Ibi. Tovarna Sava pa je ohranila svojo proizvod­njo, vendar je 60 oz. 75-odstotni lastnik ameriski koncern Goodyear, ki bo odlocal o nadaljnjem razvoju gumarstva v Kranju. Nekdaj vsemogocna Iskra se je razdelila na vec delov z novimi imeni. Stevilo zaposlenih pa se ni zmanjsevalo samo v vecjih tovarnah, temvec povsod. Tako se je zaposlenost v KZK v teh letih znizala od 1303 na 165 delavcev. Podobno se je dogajalo tudi v gradbenistvu. Nepricakovano pa se je v mestu razcvetela drobna trgovina. Po vseh, celo stranskih ulicah so predelali pritlicne sobe, veze, celo garaze v prodajne prostore. Med obrtniki pa je malo takih, ki jim je uspelo povecati proizvodnjo z vecjim stevilom zaposlenih. Pot od obrtne delavnice do malega tovarnarja, kot kaze, ni lahka. Ne glede na silovite ekonomske in druzbene spremembe pa je obcini, sicer z denarno pomocjo drzave, uspelo zgraditi nov, v tem stoletju ze tretji gasilski dorn. Februarja 1997 so na Zlatem polju slovesno odprli novo poslopje Fakultete za orga­nizacijo dela. Za vernike na Zlatem in Rupenskem polju pa je poskrbela nova zupnija. Ob Bleiweisovi cesti so dogradili novo cerkev sv. Modesta. Po petsto letih je to prvi primer v Kranju. Ne glede na vojne, propad in nastajanje novih drzav je mesto Kranj v dvajsetem stoletju v vseh pogledih napredovalo kot nikoli doslej. VIRI IN LITERATURA Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1938. Franc Puhar: Besnica pod vplivom industrijskega razvoja Kranja. Kranj 1962. Franc Puhar: Gospodarski vzpon Kranja odvisen od neomejenega priseljevanja delavcev, Kranj 1987. Franc Puhar: Obrtnistvo v Kranju od srednjeveskih cehov do danes, Kranj 1988. Franc Puhar: Od zag do lesne industrije, Kranjski zbornik 1980. Zbornik 900 let Kranja. Kranjski zborniki od 1970 do 1995. Gorenjec od 1900 do 1916 in od 1934 do 1941. Karawanken Bote od 1941 do 1943. Gorenjski glas od 1948 do 1999. Zapisnik sej obcinskih svetov in odborov od leta 1900 do 1941 in od 1945 do 1985. 229 MONIKA ROGELJ Skrb za revne in dobrodelnost v Kranju med obema vojnama V vseh obdobjih zgodovine in vseh okoljih seje pojavljala plast prebivalstva, kije iivela na robu revscine in je potrebovala pomoc soljudi, da je lahko prezivela. Skrb za revne in pomoci potrebne je bila vse do srede srednjega veka neorganizirana in v glavnem vezana na individualno pomoc. V srednjem vekuje imela glavno in vodilni vbgopri skrbi za revne Cerkev in je to vlogo obdrzala tudi kasneje, ko so se v organizacijo dobrodelnosti bolj mnozicno vkljucile tudi druge skupine prebivalstva. Z nastankom mest so namrec pobudo pri sirjenju dobrodelnosti zaceli prevzemati tudi mescani, ki so ustanavljali predvsem razlicne cerkvene bratovscine in spitale.' Mescanski spitali, ki so nastajalipod okriljem mestnih skupnosti, so Uli namenjeni oskrbi obubozanih, starih, bolnih in za deio nezmoznih mescanov lastnega mesta. Oskrbovanci so v spitalu dobili hrano, obleko, posteljo in, ceje bilo potrebno, tudi zdravstveno oskrbo. Pogled v zgodovino K ako pa je v preteklih stoletjih mesto Kranj skrbelo za svoje revne mescane?2 Tudi Kranj je imel ze v srednjem veku svojo mescanski Spital3, za katerega se sicer natancno ne ve, kdaj je bil ustanovljen, njegovi zgodovini pa lahko sledimo od 15. stoletja. Spitalska hisa je stala pri Gornjih mestnih vratih (danes Maistrov trg) in polovico hise je predstavljala spitalska kapela, ki je bila posvecena sv. Leonardu in sv. Antonu. Spital je svoje premozenje vecinoma pridobival iz oporocnih volil mescanov. Poleg denarja, hrane, obleke, pohistva ipd., so mescani spitalu namenjali tudi podlozne kmetije in njive v okolici mesta, mescanske pristave, vrtove, zitne desetine itn. Premozenje spitala je oskrboval spitalski mojster, ki je bil clan notranjega mestnega sveta in je moral enkrat na leto predstaviti racune spitala. Od 16. stoletja seje spital vse bolj zacel spreminjati v mescansko hiralnico, saj so mescani ustanovi zapuscali svoje premozenje v zameno za to, da jih je spital do konca zivljenja oskrboval. Tako so v hiso sprejemali vse manj tistih, ki so bili resnicno potrebni pomoci. V spital so lahko sprejeli do 12 ubozcev, starckov, bolnikov in slabotnih in jim tako priskr­beli stanovanje, hrano in obleko. Podpirali pa so tudi nekaj mestnih revezev, ki niso ziveli 250 Monika Rogclj: Skrb za revne in dobrodelnost v Kranju med obema rojnama v spitalu. V 17. stoletju je zgradba spitala zacela propadati in tudi spitalski fond je izgubil nekaj nepremicnin, iz katerih je crpal svoje dohodke. Z pojavom absolutisticnih vladarjev je drzava hotela imeti pregled tudi nad dobrodelnimi ustanovami. Tako so v Kranju prodali vso spitalsko posest in vse premoze­nje nalozili v vrednostne papirje (4% obligacije kranjske dezele). Mesto Kranj je tako za svoje reveze skrbelo s pomocjo obresti od glavnice. Z jozefinskimi reformami je bil kranjski mescanski spital leta 1787 dokoncno ukinjen in tako so morali revezi hiso zapustiti. Ze prej pa so s cerkvenimi reformami iz leta 1785 ukinili tudi spitalsko kapelo. Mestne oblasti se niso mogle odlociti, za kaksen namen naj uporabijo izpraznjeno spitalski hiso, problem pa je »resil« pozar leta 1811, ko je hisa zgorela in je bila kasneje prezidana v zasebno stanovanjsko hiso. Z jozefinskimi reformami so za oskrbo revezev po zupni­jah ustanavljali ubozne institute in tako so morale lokalne zup­nije v drzavnem imenu skrbeti za svoje revno prebivalstvo. Ubozni institut je vodil vsakokratni zupnik s pomocjo dveh uboznih ocetov. Premozenje uboznega instituta v Kranju je te­meljilo na vec denarnih ustanovah, ki so jih Kranjcani od druge polovice 18. stoletja ustanavljali za kranjske reveze. Te ustanove so bile razlicno velike, v povprecju po nekaj sto gol­dinarjev. Obresti od glavnic teh ustanov so oblasti porabili za razdelitev podpor mestnim revezem. Taka ureditev se je obdrzala se dolgo v drugo polovico 19. stoletja. Obcinski zakon iz leta 1849 je zagovarjal nacelo svobodne obcine in tudi kasneje se to ni bistveno spremenilo. Obcine so imele precejsnje podrocje delovanja: danajim je bila samoupra­va glede upravljanja obcinskega premozenja, skrbeti so morali za varnost oseb in lastnine, za ceste in pota, zivilski nadzor in zdravstveno policijo. V socialnem pogledu je bila naloga vsake obcine skrbeti za svoje obcane, predvsem za tiste, ki so se znasli v stiski. To nacelo je kot osnovno vodilo socialne oskrbe velja-lo ze od 16. stoletja. Ce je clovek obubozal, ga je lahko podprla domaca obcina, torej tista, v kateri je imel domovinsko pravico. Pravica do domovinstva v doloceni obcini je izhajala iz rojstva, poroke (za zenske), ce je kdo v obcini pridobil javno sluzbo ali pa je bil sprejet v domovinsko zvezo obcine. Tako je z domo­vinskim zakonom iz leta 1863 drzava dala okvir za nastanek dezelnih zakonov, ki bi natancneje urejali ubozno oskrbo. Osnovo za delovanje obcin na podrocju skrbi za revne na Kranjskem je predstavljal dezelni zakon o obcinski oskrbi ubogih iz leta 1883. Ta je ukinil ubozne institute in njihovo pre­mozenje izrocil obcinam. Zakon je natancno narekoval dolzno­sti obcin do njenih revezev. Te dolznosti so bile: oskrbovanje ubogih z najnujnejsimi potrebscinami (hrana, obleka, stanova­nje), nega med boleznijo, pokopavanje umrlih ubogih in vzgoja zapuscenih otrok. Obcine so te naloge izvajale razlicno, pac glede na razmere in moznosti v posameznem kraju. Reveze so lahko sprejeli v uboznico, jih redno ali zacasno podpirali z de­narjem ali zivljenjskimi potrebscinami, lahko so jih dali v zase­bno oskrbo ali pa so jih oskrbovali od hise do hise. V ta namen so imeli po obcinah ustanovljene ubozne sklade, iz katerih so izplacevali podpore, financirali delovanje uboznic in druge potrebe. Obcine so morale placevati tudi oskrbo tistim, ki so obubozali, vendar so ziveli zunaj domace obcine. Prav zaradi domovinske pristojnosti posameznika, za katerega je bilo potrebno poskrbeti tudi, ce je zivel zunaj domace obcine, je med obcinami veckrat prihajalo do sporov. Do zadnje vecje spre­membe v ubozni zakonodaji je prislo leta 1896 s sprejemom novega domovinskega zakona, ki je dolocal, da je lahko vsak drzavljan zaprosil za domovinsko pravico v obcini, v kateri je nepretrgoma bival vsaj deset let in v tem casu ni prejemal ubozne podpore. Zakon je zacel veljati leta 1901. Tako so bili lahko tisti, ki so dalj cas ziveli v neki obcini, niso pa bili rojeni v njej ali v njej niso imeli domovinske pravice, sprejeti v domo­vinsko zvezo obcine. Povezovanje domovinske pravice, ki jo je do tedaj vecina dobila z rojstvom, s pravico do socialne pomoci, namrec zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in velike mobilnosti prebivalstva ni bilo vec ucinkovito. V Kranju je mesto leta 1850 znova ustanovilo spital (ubozni­co) in v ta namen so na Pungertu kupili hiso z vrtom. Kasneje je obcina kupila se dve sosednji hisi in jih prav tako namenila za uboznico.4 Zaradi oddaljenosti od sredisca mesta je Pungert kot najjuznejsi del starega mestnega jedra dolgo ostajal lesen in se je na tem delu naseljeval revnejsi sloj prebivalstva. Zato so tja tudi naselili mestne ubozce, da bi bili primerno oddaljeni od sredisca mesta. Na podlagi dezelnega uboznega zakona so v de­vetdesetih letih 19. stoletja delovanje kranjskega uboznega instituta pocasi ukinili in leta 1892 premozenje razdelili med obcine, na podrocjih katerih je institut deloval (Kranj, Predoslje, Hrastje). Konec 19. stoletja se je tako v kranjski obcini izobli­koval nacin oskrbe ubogih, ki je nato ostal v veljavi se vse do druge svetovne vojne. Namrec tudi nova drzava Kraljevina SHS in pozneje Kraljevina Jugoslavia na podrocju socialne zako­nodaje ni uvajala sprememb in je se naprej ohranjala v veljavi stare avstrijske zakone o oskrbi ubogih in domovinstvu. Torej je vsakdo, ki je obubozal, bil v breme domovinske obcine ali obcine, v kateri je nepretrgoma bival zadnjih deset let. Kranjska mestna obcina je imela od druge polovice 19. sto­letja za financiranje uboznih zadev ubozni zaklad ali fond, ki so ga obcinski mozje upravljali loceno od preostalega obcinskega premozenja. V okviru obcinskega odbora je deloval tudi ubozni odsek, katerega clani so bili izvoljeni izmed obcinskih odborni­kov, poleg tega pa je pri odlocanju o socialnih zadevah v ob-cinskem odboru sodeloval tudi vsakokratni kranjski zupnik. Se posebno je bil pri tem dejaven dekan Anton Koblar, ki je bil zupnik v Kranju med letoma 1900 in 1928. Ubozni odsek je na sejah obcinskega odbora porocal o tekocih zadevah pri ubozni oskrbi v mestu, dajal je v obravnavo in sprejem predloge za socialno oskrbo v mestu, odlocal o sprejemu v uboznico, pode­ljevanju podpor in vsako leto pripravil zakljucni racun uboz­nega zaklada, ki ga je moral potrditi obcinski odbor. O po­membnih zadevah in vecjih nalozbah na tem podrocju je odlocal obcinski odbor, izvedbo sklepov pa je nalozil uboznemu odseku ali zupanu. Ubozni odsek je imel svojega nacelnika, ki je bil oskrbnik mestne uboznice in uboznega zaklada, vodil je racune, razdeljeval mesecne podpore, vodil seje odseka in o tekocih zadevah porocal obcinskemu odboru. Ubozni zaklad je imel najvec izdatkov s podeljevanjem red-nih mesecnih podpor mestnim revezem. To je bil namrec glavni nacin ubozne oskrbe v Kranju. Stevilo revezev, ki so pred prvo svetovno vojno prejemali podpore v Kranju, je bilo med 55 in 65. Poleg tega je moralo mesto skrbeti tudi za mestno uboznico, ki pa je revezem dajala le stanovanje in so bili le-ti prav tako odvisni od dodatne podpore iz uboznega zaklada in miloscine, ki so jo pobirali po mestu. Leta 1899 je v uboznici bivalo 29 revezev. Nekaj utrinkov o tem, kaksne tezave so imeli v go-renjskih obcinah z ubozno oskrbo tik pred prvo svetovno vojno nam prica clanek iz casopisa Gorenjec leta 1913, ki pravi: »Gorenjcje v 52. stevilki preteklega leta stavil nasvet: Osnujejo naj se obcinske uboznice, in sicer za vec obcin skupaj, kajti male uboznice niso zmozne zivljenja. V teh uboznicah naj siromaki dobivajo potrehno delo in popolno oskrbo. Prepove naj se pa potent z vso resnobo tisto vlacuganje od mesta do mesta, od vasi do vasi, ki sedaj premoznejse mnogo stane, nikomur pa ne koristi.« In nadaljuje: »Preskrba ubogih, to je zadeva, ki ni vazna samo za tiste nesrecne osebe, ki pri ocetu zupanu iscejo grenak kosec kruha, ampak tudi za obcinske odbore, kateri narascajocih troskov, ki izvirajo iz preskrbe ubozcev, nikakor ne morejo bid veseli. Ce je kolickaj vecja obcina, je ze treba odsteti do 2000 K na leto za reveze in to je svota, ki morda pomeni 15-20 % naklade pri obcinskem proracunu.«5 Med obema vojnama Kraljevina Jugoslavia je prevzela stare avstrijske predpise osocialni oskrbi. V dvajsetih letih je nato vlada sprejela nekaj delavske socialne zakonodaje, da bi tako poenotila stanje po vsej drzavi. Vendar za Slovenijo ni bilo velikih sprememb, saj so delavci pri nas dobili bolnisko in nezgodno zavarovanje ter inspekcijo dela ze v 80. letih 19. stoletja. Za druge dele drzave pa so novi zakoni pomenili veliko novost. Tako je bil leta 1921 sprejet zakon o inspekciji dela, leta 1922 pa se Zakon o zasciti delavcev in Zakon o zavarovanju delavcev. Pokojninsko zavarovanje delavcev je bilo za celotno drzavo uvedeno sele z letom 1937 in se nikoli ni zacelo izvajati. Iz podrocja socialne­ga skrbstva sta bila leta 1922 sprejeta Zakon o zasciti otrok in Zakon o zasciti ubogih, starih in onemoglih, ki je obravnaval tiste, ki so bili materialno nepreskrbljeni in nesposobni za delo ter brez sorodnikov, ki bi morali zanje skrbeti. Zakon se je zgle­doval po do tedaj veljavnih avstrijskih zakonih in jih je v bistvu povzemal. Lahko bi rekli, da se za slovenske dezele v novi drzavi tudi na tem podrocju ni nie spremenilo. Glavno nacelo ubozne oskrbe je bilo se naprej, da mora domaca obcina poskrbeti za tiste, ki so potrebni pomoci. Preskrbovanje obcinskih revezev je bilo torej povezano z obcinskimi mejami. Naloga obcin na socialnem podrocju je bila varstvo otrok in revezev, skrb za stanovanja in javno higieno. Kljub temu so morali obcine na te njene dolznosti vedno znova opozarjati. Tako je Kranjski zvon leta 1932 pisal: »Vse, ki pridejo v stisko, opozarjamo, da je domovinska obcina dolzna skrbeti za svoje reveze. Vsakdo, ki je v veliki potrebi, naj se obrne na obcino, kjer ima domovinsko pravico. Ce bi obcina ne ho tela dati nikake podpore v resnicni potrebi, se je treba obrniti za posredovanje na politicno oblast, to je na srezko nacelstvo s prosnjo, da vpliva na obcino, da pomaga svojemu obcanu.«'' Se posebno so se obcinske oblasti rade otepale placevanja pomoci za reveze, ki v obcini niso imeli domovinske pravice in so bili pristojni v drugo obcino. Obcinski mozje so namrec tarnali, da predolgo traja, da domovinske obcine tujeev poravnajo oskrbne stroske zanje, velikokrat pa se tudi zgodi, da za koga sploh ni mogoce ugotoviti, v katero ob­cino spada. Zato je glede postopanja z tujimi ubozci leta 1936 Banska uprava Dravske banovine vsem srezkim nacelstvom poslala dopis. V njem je opozarjala, da pri resevanju sporov o domovinstvu, obcina, kjer oseba prebiva, ne sme ubozca od- Delavski dorn v Kranju. oh Savski ce.sti, odprt leta 1930 (fototeka Gorenjskega muzeja Kranj) m gnati v dozdevno domovinsko obcino in naroca vec vestnosti in pazljivosti pri odklanjanju domovinstva take osebe. Zakon je namrec dolocal, »da nobena obcina pod odgovornostjo za vso skodo in stroske ne sme osebe, katere domovinstvo je neznano, dvomljivo ali sporno, pred koncno veljavno ugotovitvijo domovinstva gnati v drugo obcino oziroma gnati nazaj«1. Obcine oziroma visji organi lokalnih oblasti so morali sami zagotavljati denar za socialne namene in organizirati zavode za socialno oskrbo (uboznice, zavetisca...), tako da je bilo financno breme za socialno skrbstvo na obcinskih proracunih in uboznih skladih. V mestnih obcinah je slo med obema vojnama po oceni Franceta Kresala za ta namen od 70 do 100 din na prebivalca, v podezelskih obcinah pa je bila ta stevilka veliko manjsa." Ker so vecino denarja za socialne namene morale obcine najti same iz lastnih virov in je bila financna pomoc drzave zelo majhna, so imele obcine pri izvajanju socialne politike precej proste roke. Vendar je bila obcinska pomoc glede na velike potrebe, ki so se predvsem v mestih hitro povecevale, se veliko premalo. Ljudem v stiski so v resnici tako najvec pomagale humanitarne ali dobrodelne organizacije, tako da je bilo, gledano v celoti, socialno skrbstvo med obema vojnama bolj v zasebnih kot v drzavnih rokah. Kljub temu da je morala drzava po vidovdan-ski ustavi skrbeti za izvajanje socialne politike in je v ta namen dobila tudi Ministrstvo za socialno politiko, je zasebna dobrodelnost se vedno obstajala in se je z leti se celo zelo razsi­rila. Drzavi je tako stanje ustrezalo in je podpirala sirjenje cerkvenih ter drugih laicnih dobrodelnih organizacij in drustev, vcasih tudi s skromnimi denarnimi sredstvi. Prevladovala so drustva v okviru katoliske cerkve in mescanska humanitarna drustva. Nekatera so bila splosna, spet druga pa so se usmerila na prav posebne skupine prebivalstva. Najvecja prednost takih organizacij je bila, da so dajale pomoc ljudem neposredno in so tudi najbolj poznale resnicne razmere na posameznem podrocju, kjer so delovale. Delovala so razlicna splosna dobrodelna drustva, dijaska podporna drustva in dijaske kuhinje, delavski domovi, ljudske kuhinje, hiralnice ali uboznice in sirotisnice, ki so bile veckrat kombinirane z dnevnimi zavetisci in internatom. Sredstva so dobrodelne organizacije pridobivale vecinoma s po­mocjo daril, z zbiranjem denarja, dobrodelnimi prispevki, majhen del pa je prispevala tudi drzava in vcasih obcina. Tako je torej bilo med obema vojnama pri nas vse socialno skrbstvo, se posebno pa od tridesetih let naprej, na ramenih lokalnih oblasti in zasebnih dobrodelnih organizacij. Kako pa v obcini Kranj V Kranju je bil leta 1921 za zupana izvoljen Ciril Pirc in mestni odbornik dekan Anton Koblar je v nagovoru novemu zupanu poudaril, da se bo v prihodnje v mestu treba vec ukvar- Monika Rogelj: Skrb za revne in dobrodelnost v Kranju med ohema vojnama jati s socialnim delom." Leta 1920 je Poverjenistvo za socialno skrb dezelne vlade za Slovenijo vsem okrajnim glavarstvom poslalo okroznico z vprasanjem, kako v posameznih obcinah skrbijo za svoje reveze, ker je marsikje ta skrb zelo pomanjklji­va. Zupanstvo v Kranju je odgovorilo, da ubozni zaklad skrbi za uboznico, v kateri je prostora za 24 oseb. Tedaj je v njej prebi­valo sedem oseb, ki so poleg kurjave in stanovanja dobivale tudi mesecno denarno podporo. Iz uboznega zaklada so vsak mesec 31 revezem razdelili za 212 krn podpor. Stroske je ubozni za­klad pokrival iz obresti od glavnice in iz denarnih glob, tako da obcinski proracun ni bil obremenjen. Obcinski odbor je izmed svojih clanov izvolil ubozni odsek, ki je imel sedem clanov in predstavnika Cerkve. Ta odsek je upravljal ubozni zaklad in sklepal o podporah in preskrbi mestnih revezev. Poleg tega je v mestu delovalo tudi dobrodelno drustvo Vincencijeva druz­ba.1" Mesto Kranj se je v 20. letih v velikem zamahu industria­liziralo, predvsem z prihodom ceskega in poljskega kapitala, ki se je vecinoma vlagal v tekstilno industrijo (Jugobruna, Jugoceska, Inteks in Tekstilindus). Novo nastajajoci obrati so zaposlovali cedalje vec delavcev, tako da se je hitro zacelo vecati tudi stevilo prebivalstva v mestu, hkrati pa se je na racun razvoja industrije v mestu hitro urbanizirala tudi mestna okoli-ca. Leta 1931 je tako imelo mesto Kranj 4.191 prebivalcev, medtem ko jih je bilo deset let prej 2.905. V mesto se je prese­ljevalo ali dnevno vozilo na delo v tovarne predvsem revnejse prebivalstvo iz bliznje in sirse okolice (kocarji, poljedelski delavci, kmecki fantje in dekleta). Opravljali so enostavna dela, Stavbi Marijanisca z gojenci v ospredju, med obema vojnama (fototeka Gorenjskega muzeja Kranj) tako da so se ob izostanku zasluzka hitro znasli v eksistencnih tezavah. Te socialne tezave so se predvsem pokazali v 30. letih, ko so se tudi pri nas zaceli kazati prvi znaki gospodarske krize in z njo brezposelnost. Podatki o stevilu zaposlenih v mestu nam pricajo, da se je predvsem po letu 1931 stevilo delavcev v neka­terih tovarnah se znatno povecalo. Leta 1929 je bilo v kranjskih industry skin obratih zaposlenih 2.131 delavcev, leta 1937 pa jih lahko nastejemo ze 4.157." Vendar pa se v skladu z rastjo pre­bivalstva ni povecevalo tudi stevilo socialnih ustanov, ki bi skr­bele za vse te ljudi, ce bi se znasli v stiski. Tako je leta 1927 oblastni odbor ob reviziji financ obcine kranjski obcini ocital, da pozablja na svoje naloge socialno gospodarskega znacaja, kot so ubozne podpore in stanovanjsko vprasanje.'2 Med obema vojnama je imel kranjski obcinski ubozni odsek svoje seje nekajkrat na leto." Ze med prvo svetovno vojno in takoj po njej je ubozni odsek vodil nacelnik Janko Sajovic, odborniki pa so bili Anton Sinkovec, Josip Majdic, Ivan Potocnik in zupnik Anton Koblar. Med letoma 1920 in 1932 ni ohranjenih zapisnikov uboznega odseka, sicer pa je bil to cas velikega industrijskega razvoja v Kranju, ki je dajal veliko novih moznosti za zaposlitev. Leta 1932 zasledimo kot nacelni­ka uboznega odseka Franca Holzhackerja, v odboru pa so sode­lovali Edmond Kocbek, Rudolf Florjancic, Stefan Goljat, Jurij Wendling in Franc Watzl ter zupnik Matija Skrbec in vikar dr. Pavel Simoncic. Po obcinskih volitvah leta 1933 je konec leta nacelstvo odseka prevzel Lovro Rebolj, clani pa so bili Mi-hael Jereb, Ciril Jakofcic, Janko Engelman, Jozef Fejsar, Franc Istenic, Ivan Kumer in tajnik Anton Engelman. Konec 30. let je vodstvo odseka prevzel zopet Franc Holzhacker. Odborniki so bili Franc Korbar, Anton Stempihar, Josip Gogala, Franc Strupi, Karol Cesenj, Franc Kerc in tajnik Anton Engelman. Na sejah so vecinoma razpravljali in sklepali o prosnjah za podporo, ki so jih ljudje posiljali na zupanstvo. Slo je predvsem za prosnje za podelitev ali zvisanje denarne podpore, manj pa je bilo tistih za sprejem v uboznico. V 30. letih se je mocno povecalo stevilo prosenj za podelitev podpor ali za njihovo povisanje. Tako v za­pisniku seje uboznega odseka 30.5.1933 med drugim lahko beremo: »Weisseisen Agati se zvisa dosedanja podpora pocensi z 1.6.1933 v svrho lazjega placevanja stanarine - kerji je umrla hci Terezija v ljubljanski bolnic, ki ji je bila v veliko oporo - na 100 din.... Matiji Trpinu bivsemu delavcu v tovarni Pollak naj se od 1. maja 1933 dalje placuje celodnevna prehrana v »Dijaski kuhinji«. Za Ljudmilo Lachainer naj se izvrsi potrebne poizvedbe pri zavetiscu v Mengsu ter naj se jo eventuelno odda v ta zavod. Ker je najbrz neozdravljivo bolna, ne spada v mest-no uboznico... V Kranj pristojen Sporn Anton je za delo ne­sposoben. Treba bo gledati, da se ga spravi v uboznico. Sedaj se drzi vecinoma v »Jahacevem hlevu«, deloma pa prosi po mestu, kar ne napravlja dobrega vtisa. Tudi bo treba napraviti kako trpezno obleko in cevlje...'" Leta 1919 je imel ubozni zaklad, ki ga je upravljala obcina, 13.278,68 kron prejemkov in 9.315,95 kron izdatkov. Poleg zakljucnega racuna uboznega zaklada je obcinski odbor vsako leto sprejel tudi zakljucni racun vec ustanov, ki so jih nekateri kranjski mescani ustanavljali za pomoc revnim in je za njihovo delovanje skrbela obcina. Tako je imela leta 1919 ustanova Valentina Pleiweissa za revne solarje 368 kron dohodka, ustanova Simona Robica za revne dijake 236 kron dohodka, ustanova Franca Omerze za mestne reveze 40 kron dohodka ter ustanova Gabrijele Scaria 40 kron za dijasko kuhinjo in 40 kron za ubozni zaklad.'5 Premozenje uboznega zaklada"'je bilo nalozeno v vec drzav­nih papirnatih in srebrnih rentah, zadolznicah in na vec hranil­nih knjizicah. Med prvo svetovno vojno je moral ubozni zaklad po drzavnih navodilih na svoje premozenje vpisati vojna poso­jila, ki pa so po vojni izgubila vrednost, hkrati pa je prislo se do razvrednotenja denarja. Poleg premozenja v vrednostnih papir­jih in hranilnih knjizicah je imel ubozni zaklad tudi tri hise na Pungertu. Vecji hisi (Mesto St 26 in 27) sta imeli sredi 20. let napeljan vodovod in elektriko, ena je imela urejeno tudi pralni-co in kasneje je bila dozidana soba na dvoriscu. Tretja hisa je bila manjsa in bolj skromno urejena. Vse hise so imele tudi vrt." Ubozni zaklad je imel v lasti tudi Pretnarjevo njivo v Brezju, pare. st. 78, in gozd v Besnici. V popisu premozenja je popisan tudi ves inventar v uboznih hisah in je bil leta 1919 naslednji:'* 4 postelje, 4 mize, 3 stoli, 7 malih mizic, 2 sedeza zahodnjaka, 2 skrinji, 1 omara za obleko s tremi oddelki, 1 kotel za perilo, 2 sliki, 1 mala omara, 1 ceber z perilo, 1 skafzavodo, 1 sekira, 1 zaga. V hisah je bilo tudi nekaj perila in posteljnine: 26 rjuh, 7 odej, 3 blazine s slamo, 1 zimnata blazina na tri dele, 10 pod-glavnic, 35 brisalk, 11 moskih spodnjih hlac, 10 moskih srajc, 2 moski jopici, 4 zenske srajce, 6 parov nogavic, 5 namiznih prtov, 1 blazina s perjern, 4 blazine z afrika, 1 nocna posoda, 2 skledi, 1 vre, 11 oblacil za blazine, 1 nocna omara, 2 koca, 4 posteljna pregrinjala, 1 pletena rjuha, 1 posteljna odeja, 3 blazine velike, 3 blazine male, 21 rjuh, 22 brisalk, 45 prtov in temu podobno. Vrednost premozenja uboznega zaklada obcine Kranj v letih 1919-1921" je tako znasala 173.342,66 kron, od tega je bila vrednost nepremicnin 38.600 kron, premicno pre­mozenje pa je bilo ocenjeno na 134.682,66 kron. Leta 1927 je bila vrednost nepremicnin uboznega zaklada2" 279.400 din, vrednost premicnin v vrednostnih papirjih in hranilnih knjizicah 33.203din, vrednost hisne oprave pa 320 din ter perila in posteljnine 1.254 din, skupno je torej premozenje znasalo 328.777din. V naslednjih letih seje nekoliko povecala vrednost v vrednostnih papirjih in hranilnih knjizicah, tako da je skupno premozenje zaklada leta 1930 znasalo 345.533 din.2' m Monika Rogelj: Skrb ia revne in dobrodelnost v Kranju med obema vojnama Vincencijeva druzba V Kranju in bliznji okolici je imela med obema vojnama na podrocju socialnega skrbstva oziroma dobrodelnosti najvecji obseg delovanja Vincencijeva druzba. Za njeno ustanovitev si je na zacetku stoletja zelo prizadeval kranjski dekan Anton Koblar, ki je trdil, da obcina premalo stori za socialne namene. Predvsem je najprej zelel ustanoviti sirotisnico. Tako je 29. de­cembra 1904 ustanovil karitativno organizacijo Vincencijeva druzba (Drustvo hcera krscanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega v Kranju), katere pravila je ljubljanski skofijski Ordinariat potrdil marca 1905. To je bila predvsem zenska dobrodelna organizacija.22 Namen druzbe je bil podpirati reveze in bolnike, poseben poudarek pa je bil na podpori uboznim druzinam. Druzba je imela leta 1906 172 clanov. Ob stoletnici ustanovitve prvih Vincencijevih druzb leta 1933 je imela kranjska druzba 15 odbornikov, 50 delavnih clanov in okrog 150 podpornih clanov. Od ustanovitve pa do leta 1929 je bila predsednica Vincencijeve druzbe Leopoldina Savnik, ki je bila nato izvoljena za castno predsednico. Nasledila jo je Ivana Colnar. Od leta 1935 je bila predsednica Mimi Rooss, uciteljica v pokoju, ki je bila clanica druzbe vse od njene ustanovitve, med drugim dolgo tudi blagajnicarka. Za svoje dolgoletno delo je ob 30-letnici kranjske Vincencijeve druzbe prejela papesko odliko­vanje »Pro Eccllesia et Pontifice«.21 V prvih letih so kupili nekaj zemlje ob zupnijskem zemljiscu pri Zolariji v Kokrskem predmestju (danes Stritarjeva ulica). Leta 1909 so na tem zemljiscu zgradili manjso stavbo sirotisnice, leta 1913 pa so dogradili se drugo stavbo zavoda in kapelo. Zavod sv. Vinka, kakor so ga imenovali, je bil namenjen predvsem zavetiscu za sirote iz mesta in okolice. Hitre spremembe v mestu pa so narekovale se nove potrebe, tako da je v hisi kasneje zacel delo­vati se otroski vrtec ter dnevno zavetisce predvsem za otroke delavskih starsev, ki so delali v kranjskih tovarnah. Hiso so vodile sestre usmiljenke iz Zagreba, ki so poleg tega oskrbovale tudi bolnike po hisah v mestu. Dekan Koblar je zelel, da bi v zavodu zaceli sprejemati tudi dijake, vendar sestre usmiljenke po svojih pravilih v redovni hisi dijakov niso smele sprejemati, zato so upravljanje in oskrbo zavoda leta 1926 prevzele solske sestre iz Maribora. V hisi je delovalo osem sester, ki so ob pri­hodu v zavodu uredile tudi kmetijsko gospodinjsko solo, da bi se kmecka dekleta bolj pripravila na svojo vlogo gospodinj in mater. Poleg tega so sestre prirejale tudi krajse kuharske in gospodinjske tecaje. V zavodu so imele tudi sestro postreznico, ki je negovala bolnike po domovih v Kranju. Za njeno vzdr­zevanje je prispevala tudi obcina mesecno 500 din, torej letno skupaj 6.000 din. Bolniska sestra je bila bolnikom na voljo brezplacno, premoznejse pa so pozivali, naj v zameno za njeno pomoc darujejo za sirotisnico. Vincencijeva druzba je poleg oskrbe sirot v zavodu sv. Vinka oziroma v Marijaniscu, kakor so ga preimenovali leta 1929, podeljeval tudi redne in izredne mesecne podpore revezem in bolnikom mesta, ceprav je bilo razdeljevanje socialnih podpor naloga obcine. Tako je bilo po ustanovitvi druzbe leta 1906 teh podpirancev 33. Skrb za razdeljevanje mesecnih podpor ni prenehala niti kasneje, ko je v dvajsetih letih Anton Koblar ze tezje zmogel vse delo in ni vec skliceval rednih sej druzbe. Z letom 1929 je novi kranjski zupnik Matija Skrbec zopet obnovil dejavno delovanje druzbe. S tem letom je zacel izhajati tudi zupnijski list Kranjski zvon, ki je redno porocal o dejavno­sti druzbe. Clani druzbe so razdeljevali podpore rednim pod-pirancem, poleg tega so razdelili tudi precej izrednih podpor tistim, ki so se znasli v trenutni stiski. Razdeljevali so tako denar kot zivila, obleko, obutev in drugo manufakturno blago ter jeseni in pozimi ob hudem mrazu drva. Dohodke za svojo dejavnost je druzba crpala iz clanarin, ki je npr. leta 1933 znasala 2 din mesecno, iz prostovoljnih darov, ki so jih prispe­vali posamezniki, podjetja in denarni zavodi, nabirk pred cerkvijo in po mestu (nabiralne pole) ter nabirkami kmetijskih pridelkov in drugega materiala. Namrec nekateri kranjski trgov­ci in podjetniki so svoje darove velikokrat dali v materialu. Iz clanarin so tako leta 1934 nabrali 4.000 din, Kranjska hranilni-ca in posojilnica pa je navadno letno podarila 7.000 din Poleg tega so vsako leto clanice nabirale darove v kmetijskih pridelkih po okoliskih vaseh. Vsako leto pa so priredili tudi dve vecji obdarovanji, eno ob veliki noci in drugo ob sv. Miklavzu ali bozicu (bozicnica). Za ti dve akciji so clani druzbe mescane se posebno prosili za radodarnost. O tem, kdo potrebuje pomoc, so zbirale informacije poverjenice Vincencijeve druzbe za posa­mezne okolise. Vodili so tudi kartoteko o posamezni podpirani druzini. Informacije in predloge za podpore pa so dobivali tudi od obcine in zdravnikov, ki so dobro poznali polozaj na terenu. V tridesetih letih je bil v grobem obseg dejavnosti druzbe naslednji.24 Za bozicnico je bilo leta 1929 obdarovanih 70 druzin in posameznikov iz Kranja in okolice (Rupa, Primskovo). Redne mesecne podpore je tega leta redno prejemalo 22 oseb, izredno podporo pa 20 druzin in 3 posamezniki. V sirotisnici je zivelo 18 sirot. V denarju je bilo razdeljeno za 9.316 din pod­por, medtem ko je imela druzba 14.994 din dohodka. Vrednost razdeljenega materiala pa je bila okrog 12.000 din. Leta 1930 je redno podporo dobivalo 14 revezev, izrednih podpor pa je bilo podeljenih 40 posameznikom in 12 druzinam ter 13 dijakom. Dohodkov druzbe je bilo za 32.068 din, izdat­kov pa 9.560, zato so preostali znesek nalozili v hranilnico. Naslednje leto (1931) je Vincencijeva druzba v mestu redno podpirala 19 posameznikov in druzin, razdelila pa je se enkratne podpore 33 posameznikom in 43 druzinam. V sirotisnici je bilo 22 sirot. 235 Leta 1932 je dobilo podporo 155 druzin in posameznikov, od tega jih je 30 prejemalo redne podpore, ostali pa so dobili pomoc obcasno glede na potrebe. Ta pomoc je bila vecinoma v hrani in obleki in redkeje v denarju. Mesecne denarne podpore so v zacetku 30. let zanasale od 10 do 20 din. Za veliko noc in bozic so med reveze razdelili meso treh volov, dveh telet in ene krave. V sirotisnici je bilo 30 otrok, od tega polovico brezplacno. Leta 1933 je bilo skupno razdeljenih 117 izrednih podpor, od tega 14 denarnih, 75 za zivila, 6 za stanovanje, 11 za obleko, 9 za cevlje in 2 za zdravila. V sirotisnici je bilo 46 otrok, od tega jih je Vincencijeva druzba 15 vzdrzevala brezplacno, vecinoma so bili to otroci nezakonskih mater. Naslednje leto je bilo za veliko noc obdarjenih 106 druzin in posameznikov, za bozic pa 109, poleg tega so dodatno med letom razdelili se 134 izrednih podpor. Leta 1935 so razdelili 293 podpor v hrani, 176 v obleki in perilu, 53 s cevlji, 55 druzin je dobilo drva, 22 je bilo denarnih podpor, stalno pa so podpirali 4 mestne reveze. Poleg tega so oskrbovali tudi 20 sirot v zavodu. Leta 1936 je bilo za veliko noc obdarjenih 140 druzin, za bozicnico 112, poleg tega pa je bilo se 117 izrednih obdaritev. Leta 1937 je bilo s hrano in obleko za veliko noc obdarjenih 171 druzin in posameznikov, jeseni pa je 60 druzin dobilo drva in 38 druzin ozimnico. Za sv. Miklavza je predvsem v hrani in obleki dobilo podporo 181 druzin iz mesta in okolice (Kokrica, Huje, Klanec, Rupa, Circe, Primskovo, Struzevo). Redno mesecno podporo, ki se je zvisala na 30 din, je preje­malo 9 revezev. Leta 1939 je bilo za veliko noc obdarjenih skupno 194 druzin in posameznikov, razdelili pa so 226 kg mesa, 142 kg slanine, 645 kg moke, 22 kg sladkorja, 14 potic, 220 jajc, 15 klobas, 15 kg riza ter nekaj obleke in v denarju 700 din. Miklavzeve obdaritve tega leta so bile delezne 204 druzine ali posamezniki. V zimskem casu je bilo razdeljene precej vec obleke kot spomladi. Jeseni so ponavadi kupili in razdelili med reveze precejsnjo kolicino drv, posebno ce je bila zima huda. Druzine z majhnimi otroki so dobivale tudi mleko ali denar zanj. V casu birme in prvih obhajil v Kranju je bilo nekaj najrevnejsih otrok obdar­jenih z obleko in obutvijo. V zacetku 30. let se je tudi v kranj­skem gospodarstvu zacela kazati svetovna gospodarska kriza, posledica tega je bila, da so obrati zaceli odpuscati delavce ali pa so jim skrajsevali delavnik. Delavci tako vcasih niso zasluzili niti za osnovne zivljenjske potrebe. Zato ne preseneca, da je Vincencijeva druzba vedno vec podpor razdeljevala v hrani, obleki in drugem materialu. V letnem porocilu lahko zasledimo tudi, da je v letih od 1929 do 1933 naraslo stevilo potrebnih druzin od 23 na 100. Poleg tega se je leta 1936 povecal tudi teri­torij obcine Kranj, h kateri so se leta 1936 prikljucile Circe, Huje, Klanec, Primskovo in Rupa ter leto kasneje se Struzevo. Ena od starejsih oblik zbiranja dobrodelnih prispevkov v okviru Cerkve je bil tudi t.i. Kruh sv. Antona. V Kranju je bila pusica za ta namen pri kipu sv. Antona v Rozenvenski cerkvi. Denar, ki se je zbral na ta nacin, se je porabil izkljucno za nakup hrane za reveze. Zupnik Skrbec je v zupnijskem listu to nabirko stalno priporocal. Beraci K vsakdanji podobi mest in vasi v vseh preteklih obdobjih so vedno spadali tudi beraci. Lahko bi rekli, da so bili vest mescanov in njihova navzocnost je mescane vedno spominjala na njihovo nalogo izkazovanja krscanske ljubezni in pomoci do bliznjega ter opravljanja dobrih del. Beracenje je bilo v Kranju kakor tudi v mnogih drugih mestih, tudi se ves cas med obema vojnama, legalna oblika dajanja socialne pomoci potrebnim. V kranjski uboznici revezem namrec niso mogli zagotoviti popolne oskrbe, da bi dobili vsaj topel obrok, poleg tega pa so bile podpore majhne, tako so bili revezi zelo navezani na hrano in miloscino, ki so jo dobili po hisah kranjskih mescanov. Revezem je pravico do beracenja po mestu podeljevala mestna obcina. Ob petkih so revezi smeli pobirati miloscino po kranj­skih hisah in lokalih in takrat so rekli, da imajo beraci svoj »uradni dan«. Razen ob petkih po mestu ni bilo dovoljeno beraciti. Dobivali so predvsem denar in hrano, vcasih tudi obleko. Tako v Gorenjcu iz leta 1913 lahko preberemo: »Kaj pa prehranjevanje od hise do hise? Godi se to pri takih, ki morejo se sami hoditi. Ce pride kak revez k dobrim, usmiljenim ljudem, mu ni sile, pri trdosrcnih je seveda drugace. V obce smo pac za to, da se priskrbi tudi takim vsaj stanovanje, da se ne potikajo po hlevih. Za hrano bodo obcani, ce je med njimi kaj krscanskega duha, holje poskrbeli, kakor bi mogla to storiti obcina, ki velikih svot ne more in noce dajati.« 25 Obcinski mozje so se najbrz zavedali, da obcinska podpora revezem ni zadostna, zato so se zanasali na to, da bodo mescani poskrbeli za mestne reveze, torej racunali so na dobrodelnost mescanov in njihov cut za pomoc bliznjemu. Mescani so taksno situacijo sprejemali kot del vsakdana, vendar je vcasih ta prob­lem dobil ze taksne razseznosti, da so se zaceli beracev otepati in pozivati obcino, naj primerno poskrbi zanje. V mestu je bil ta problem se vecji kot na vasi, ker so v mesto prihajali pobirati miloscino tudi beraci iz okolice. Tujih beracev se je obcina lahko znebila z odgonom, za svoje berace pa so morali poskr­beti sami. Na seji uboznega odseka leta so 1913 razpravljali ouspehu okroznice o odpravi beracenja po mestu. Mescani so podpisali, da bodo za namen odprave beracenja prispevali 236 Monika Rogelj: Skrh za revne in dobrodelnost v Kranju med obema vojnama skupaj 416,10 kr. Odborniki so menili, da tak znesek nikakor ne zadostuje in bi nekateri mescani lahko prispevali veliko vec, ker so tako ali tako porabili vec za razdeljevanje miloscin beracem. Da bi se beracenje popolnoma odpravilo, bi bilo mestne reveze treba preskrbeti z vsem potrebnim (predvsem z redno prehrano), vendar bi to precej stalo in bi zgoraj omenje­ni znesek ne zadostoval. Predlagali so tudi, da se v ta namen zvisajo obcinske doklade na direktne davke.2'' V casu med obema vojnama se na tem podrocju ni veliko spremenilo. Tako je casopis Gorenjec v svojem clanku Beraska nesreca povsod leta 1935 med drugim pisal: »V zadnjem casu je postal naval beracev na nase mesto tako velik, da so ze skoraj upravicene pritozbe proti tej nadlogi. V Kranju n. pr. je njihov »uradni dan« ob petkih. Na ta dan ohisce posamezne trgovine in pri­vatne urade do 100 in se vec beracev, potrebnih in nepotrebnih. Vrhu tega se pa med tednom oglasi vsak dan se kaksen prosjak, tako da pravzaprav ni ves teden miru pred temi obiski.«21 Za resitev problema preskrbe beracev v mestu so si prizade­vali tudi v Vincencijevi druzbi, ker so menili, da beraci vecino nabranega denarja zapijejo: »Posebno ob ponedeljkih je cela zbirka beracev v Kranju, izmed teh so nekateri pravi nasilnezi, toda od tega, kar dobe, mnogi vecinoma - zapijejo! Tako dobrodelnost takim ljudem le skoduje.«2* Da bi se izognili temu, so leta 1929 zaceli z akcijo prodaje znamk po 50 par in 1 din. Ljudje so te znamke lahko kupili in jih namesto denarja razde­ljevali beracem, ki so si z njimi v trgovini I. delavskega kon­zumnega drustva lahko kupili hrano in obleko. V Delavskem domu pa so za skupno vsoto 4 din za znamke lahko dobili tudi kosilo. Vincencijeva druzba je nato protivrednost znamk trgov­cem placala v denarju. Prodajalno I. delavskega konzumnega drustva so izbrali zato, »...ker drugi trgovci nimajo radi s tem neprijetnim poslom opravka«.2" Akciji se je pridruzila tudi trgo­vina I. Colnar na Glavnem trgu v Kranju. Seveda pa so hkrati vedno znova pozivali tudi gostilnicarje, naj beracem ne dajejo alkoholnih pijac. Skrb za delavce in dijake V mestu so poleg splosnih socialnih in dobrodelnih organi­zacij ustanavljali tudi take, ki so bile namenjene posebnim skupinam prebivalstva. V Kranju so bili to delavci, katerih stevilo je naglo narascalo, ter dijaki, ki so obiskovali gimnazijo in pozneje tudi druge srednje sole. Leta 1930 so v nekdanji Mayerjevi pivovarni ob Savskem mostu odprli Delavski dorn z ljudsko kuhinjo, spalnicami in drugimi prostori za delavce. V stavbi Delavskega doma so dobile stanovanje in hrano samske delavke in delavci, pred­vsem tisti, ki so delali v tekstilnih tovarnah. Konec leta 1931 je v domu stanovalo 18 delavk in 50 delavcev, poleg njih pa je bilo v domu na hrani se okrog 500 delavcev, ki so hodili na kosilo v ljudsko kuhinjo. Leta 1938 je v prostorih doma zacela delovati tudi podruznica javne borze. Med kranjskimi tovarnami je za svoje delavce na socialnem podrocju bolj poskrbela le tovarna Jugoceska. Leta 1937 je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Kranju uredil tudi Zdravstveni dorn. Poleg tega je delovalo tudi Delavsko podporno drustvo Kranj, ki je imelo dobrodelen znacaj in je ustanovilo fond za brezposelne delavce. Naloga drustva je bila podpirati delavce (brezposelnost, nesrece, bolezni in onemoglost), zato so v ta namen veckrat organizirali nabiralne akcije. Kranj je bil od konca 19. stoletja, ko je bila ponovno ustanov­ljena gimnazija, tudi dijasko mesto. Med obema vojnama sta se gimnaziji pridruzili se puskarska in tekstilna sola. Veliko dijakov je prihajalo iz sirse in daljne okolice. Dijaki, ki so prihajali od drugod, so velikokrat ziveli v slabih materialnih razmerah. Tudi zato je zupnik Anton Koblar leta 1904 ustanovil t. i. dijaski konkvikt. Po prvi svetovni vojni je delovanje zavoda zamrlo, ozivili pa so ga zopet v letu 1929. V zavetiscu, ki je delovalo v stavbi skofije, so dijakom dajali hrano in sobo, kjer so se lahko pod nadzorstvom uciteljev pripravljali na pouk. Zavetisce je vzdrzeval zupni urad Kranj, nekateri so bili v zavetiscu brez­placno, drugi pa so placevali, kolikor so pac zmogli. Za revne dijake je v mestu skrbelo tudi drustvo Dijaska kuhinja. Delovalo od leta 1894, ko so v mestu zopet obnovili delovanje gimnazije. Pobudo za ustanovitev je dal zdravnik dr. Edvard Savnik, ki je ustanovo tudi vodil 32 let in je bil do smrti leta 1931 njen castni predsednik. V dijaski kuhinji so revni dijaki lahko dobili brezplacno kosilo ali vecerjo, nekateri pa so prispevali po svojih zmoznostih. Dijaki so pomagali tudi pri razdelitvi hrane in dezurstvih. Financna sredstva za delovanje kuhinje so pridobivali predvsem iz darov mescanov in podjetij ter od obresti od denarnih ustanov, ki so jih Kranjcani namenjali dijakom v svojih oporokah. Dijaska kuhinja je npr. tako v sol-skem letu 1930/31 podpirala 21 dijakov gimnazije in 8 ucencev iz tekstilne sole. Prav tega leta je bilo stevilo podpirancev manjse, ker so v Kranju ukinili puskarsko solo, iz katere je v prejsnjem letu v dijasko kuhinjo prihajalo 19 dijakov. Tako so v solskem letu 1930/31 razdelili med dijake 4986 kosil in 3217 vecerij. Seveda je uprava vseskozi preverjala ucni uspeh dijakov, tako da so podpirali le pridne dijake. V 36 letih od svo­jega nastanka je dijaska kuhinja prehranila vec kot 1000 di­jakov.1" Vodstvo dijaske kuhinje je imelo tudi namen ustanoviti dijaski dorn v Kranju. Vendar je ze precej zbranega denarja razvrednotila prva svetovna vojna, tako da so morali zaceti zbirati skoraj od zacetka. V ta namen so ustanovili Petrov sklad in darovi vanj so prihajali predvsem od zasebnikov. w Podoba mesta se je v casu med obema vojnama hitro spre­minjala, spreminjala pa se je tudi struktura prebivalstva. S tern so se pojavljali tudi novi problemi, predvsem v socialnem po­gledu in potrebe na tern podrocju so bile obicajno vecje, kakor pa so bile moznosti obcine in dobrodelnih organizacij. VIRI IN LITERATURA Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, fond Obcina Kranj (KRA-2). Gorenjec 1913-1936. Kranjski zvon, zupnijski list za Kranj in okolico 1929-1941. Geremek Bronislaw: Usmiljenje in vislice, Zgodovina revscine in milo­ srcnosti, SH, Ljubljana 1996. Gorenjska, letoviska, industrijska, trgovska, obrtna, Novo mesto 1931. Kragl Viktor: Zgodovinski drobci zupnije Trzic, 1936, reprint Trzic 1994. Kresal France: Polozaj delavstva v Kranju med obema vojnama, Kranjski zbornik 1975, Kranj 1975, str. 264-282. Kresal France: Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojne, Ljubljana 1998. Rogelj Monika: Socialno varstvena politika in zakonodaja in socialno­varstveni zavodi, v: Gorenjska 1900-2000, Kranj 1999, str.530-533. Spominski zbornik Slovenije, ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939. StukI France: Obcinska ubozna hisa in druge socialne zadeve, v: Loski raz­gledi20, 1973, str. 48-65. Zontar Joze: Kranjski zupan Ciril Pirc, v: Kranjski zbornik 1995, Kranj 1995, str. 122-134. Zontar Josip: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939. OPOMBE '•V tern pomenu besedo spital razumemo bolj kot srednjevesko zavetisce za pomoci potrebne. Spital je namrec funkcijo bolnisnice dobil sele z modernim ' pojmovanjem, v vecjih mestih ze v 19. stoletju. drugod pa se pozneje. : Kratek zgodovinski pregled razvoja skrbi za revne v Kranju je povzet po: Monika Rogelj: Skrb za revne v Kranju v drugi polovici 19. stoletja, diplom-ska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 1998. ' Razvoj mescanskega spitala v Kranju glej: Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 61-64, 171, 202, 237, 240-244, 277. 1 Prvo hiso na Pungertu ( Mesto St. 26 ) je obcina za uboznico kupila leta 1850, drugo hiso ( Mesto st. 27) so kupili leta 1895 in jo naslednje leto povecali za eno nadstropje, leta 1912 pa je dobila se vodovod. Tretjo hiso (Mesto st. 28) so kupili leta 1903. 'Gorenjec 1913, XIV leto, st. 34 (22.8.1913). 8 Kranjski zvon, zupnijski list za Kranj in okolico 1932, IV. leto, st. 10, str. 3. 'Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko (ZAL), fond Obcina Kranj (KRA-2), a.e. 4076, Navodilo o ubozcih in beracenju (21.12.1936). "Glej France Kresal: Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojne, Ljubljana 1998, str. 56. 'Glej Joze Zontar: Kranjski zupan Ciril Pirc, v: Kranjski zbornik 1995, Kranj 1995, str. 129. 10 ZAL, KRA-2, 1545, Obcinski revezi 1920. 11 Podatki povzeti po: Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str.396. 12 Joze ZontanKranjski zupan Ciril Pirc, v: Kranjski zbornik 1995, str. 131. " V Zgodovinskem arhivu Ljubljana (ZAL) so ohranjeni zapisniki sej uboznega odseka obcine Kranj za leta 1919, 1920, 1932, 1933, 1934, 1938 in 1939. "ZAL, KRA-2, 2706, Zapisniki sej uboznega odseka 1933, seja uboznega od­bora 30.5.1933. "ZAL, KRA-2, 1511, Zapisniki sej obcinskega odbora 1920, Zapisnik seje 21.2.1920. "ZAL, KRA-2, 4146, Premozenje obcine in uboznega zaklada 1910-1927, Inventarni zapisnik Ubozni zaklad 1916-1921 17 Vrednost hise z vrtom Mesto st. 26 je bila leta 1924 ocenjena na 5.000 din, vrednost hise z vrtom Mesto st. 27 je bila 28.000 din in vrednost hise z vrtom Mesto st. 28 4.000 din. "ZAL, KRA-2, 4146 Premozenje obcine in uboznega sklada 1910-1927, Inventarni zapisnik Ubozni zaklad 1919. "ZAL, KRA-2, 4146 Premozenje obcine in uboznega sklada 1910-1927, Inventarni zapisnik Ubozni zaklad 1919-1921. 2"ZAL, KRA-2, 4146 Premozenje obcine in uboznega sklada 1916-1927, Inventarni zapisnik uboznega zaklada 1925-1927 21 ZAL, KRA-2, 4031 Inventar uboznega sklada 1928-1933. 22 Drugod so bile Vincencijeve druzbe moske organizacije, zenske pa so se orga­ nizirale v Elizabetine konference, ki so imele podoben namen (tako je bilo npr. v Trzicu). Elizabetine konference so se zacele pojavljati kasneje, ko je bila v Kranju ze organizirana Vincencijeva druzba. Ker so menili, da bi bilo pre­vec sitnosti in zapletov pri spremembi imena, so pustili stanje tako, kot je bilo. " Glej Gorenjec 1935, XXXVI. leto, st. 14, str. 2. 24 Podatke o stevilu razdeljenih podpor v posameznem letu in splosnem delo­vanju Vincencijeve druzbe v obdobju 1929 do 1940 najdemo v letnih poroci­lih, ki so bila vsako leto objavljena tudi v casopisu Kranjski zvon, zupnijski list za Kranj in okolico. "Gorenjec 1913, XIV. leto, st. 34 (22.8.1913). 26ZAL, KRA-2, 1368(3.4.1913). 11 Gorenjec 1935, XXXVI. leto, St. 46 (16.11.1935). "Kranjski zvon 1929, I. leto, st.3, str. 3. "Kranjski zvon 1929, I. leto, st.3, str. 3. "'Dijaska kuhinja v Kranju, Porocilo za solsko leto 1930/31, XXXVII. leto, samozalozba, str. 7-8. m MAJDA ZONTAR Kranjsko stavbno podjetje Josip Slawe v casu Mladi stavbenik Josip Slavec na terasi zgradbe do druge svetovne vojne vJenkovi (danes Tomsicevi) ulici V Kranju, kjer je okoli leta 1929/1930 gradil poslopje Drzavne tekstilne sole Stada Josipa Slavca sta si ustvarila dorn v Tacnu pod Smarno goro, v kraju, kjer so prebivali materini predniki. V zacetku stoletja je stela vas, kije naglo narascala, 65 his in 308 prebivakev. Ti so se prezivljali s poljedelsh'om, pa tudi i izdelovanjem hrastovih sodov, pletenjem kosar, cipkarsko obrtjo, izdelovanjem zebljev in mlinarstvom.' Mati Marijaje izhajala iz sodarske druzine Medved, oce Jozefpa seje priselil iz Sinkovega Turna (iz zupnije Vodice) in je bil izucen zidar. V Tacnu st. 26 so sejima rodili trije otroci: 12. aprila 1901 Jozef, naskdnje kto Franc in leta 1908 Slavko. N ajstarejsi sin Jozef je bil zelo bister, na kar kaze tudi solski uspeh. Najprej je obiskoval dvorazredno Ijudsko solo v Smartnem pod Smarno goro (1907-1909), nadaljeval pa v sestrazredni ljudski soli v Sentvidu, ki jo je koncal leta 1913. Ker ni bilo denarja za sola­nje na gimnaziji, je pozimi leta 1914/15 obiskoval se ponavljalno solo pri ljudski soli v Smartnem pod Smarno goro. Oce mu je vcepil ljubezen do zidarskega poklica. Ocetov brat, ki je bil gradbeni polir pri stavbnem podjetju Tnies v Ljubljani, je Slavcu verjetno preskrbel, da se je pri delniski druzbi Kranjski stavbni druzbi med prvo svetovno vojno v treh Ietih izucil stavbne obrti, in sicer pri trziskem mestnem stavbnem mojstru Augustu Wagnerju. Kot zidarski pomocnik, zidarski preddelavec, na koncu pa kot stavbni polir je nato se dobri dve leti s presledkom delal pri istem stavbeniku, ki se je kot trziska podruznica prikljucil ljubljanski firmi arhitekta in stavbenika Viljema Trea. Istocasno je nadaljeval solanje, in sicer na Drzavni obrtni soli v Ljubljani, kjer je koncal stavbno rokodelsko solo 22.3.1921 - kot je zapisano v spricevalu - z izvrstnim uspehom. Dobro leto, do odhoda k vojakom, je nato delal Josip pri znanem ljubljanskem gradbenem podjetju in tehniski pisarni inzenirja dr. Miroslava Kasala. Ta je o njegovem delu zapisal, da je bil zaposlen kot stavbni vodja pri raznih vodnih, zelezobetonskih in visokih stavbah. »Pridobil si je v navedenih panogah stavbarstva veliko prakse ter je bil zaposlen vecinoma kot popolnoma samostojen stavbni vodja v moje najboljse zadovoljstvo. Posebno zadovo­ljen sem bil z njim pri gradnji tezke vodne naprave pri elektrarni g. Kobija v Borovnici. To delo je v najtezavnejsih razmerah prevzel ter dokoncal.« Takrat je bil Slavec star komaj 21 let. V jeseni 1922 je Josip oblekel vojasko suknjo, sluzil je v Make-doniji pri bolnicarski ceti v Bitoli. Po vrnitvi leta 1923 se je Josip, ki se ni vec podpisoval Nahtigal, ampak slovensko Slavec, zaposlil kot stavbni polir pri ljubljanskem gradbenem podjetju Slogradu. Vodil je dela pri gradnji Narodnega doma, vmes nekaj casa tudi pri tkalnici Jugoslovansko-ceske tvornice bombaznih tiskanin v Kranju. V spricevalu, ki gaje prejel ob izstopu iz sluzbe 31. marca 1925, stoji: »Vsa poverjena dela, tako na stavbi kakor tudi v pisarni (obracunski elaborat) je gospod Slavec izvrseval tocno, strokovnjasko in vestno v naso popolno zadovoljstvo, tako da ga zmoremo priporocati vsakemu za slicna dela. Navedeni izstopa iz sluzbe na lastno zeljo.« Bil je to cas, ko so se gospodarske razmere po prvi svetovni vojni ze toliko ustalile, da se je ponu­jalo vedno vec moznosti za gradbena dela, zlasti v industriji in prometu. Odlocil se je za samostojno obrt. Se prej je moral opraviti predpisani izpit za zidarskega mojstra, ki ga je z uspe­hom delal od 13. do 22. julija 1925. Tako se je Slavec nastanil v Kranju, v mestu ki se je zacelo tedaj z gradnjo industrije naglo razvijati. Tu ni dobil le zacasne nove zaposlitve, marvec je lahko racunal tudi na kaj vec. Istega leta, ko je opravil izpit za zidarskega mojstra, je zacel samo­stojno opravljati zidarsko obrt kot mestni zidarski mojster. Od Josipa Pernusa, mestnega tesarskega mojstra v Kranju, je sep­tembra 1925 kupil za 34.960 dinarjev parcelo v Kokrskem predmestju, travnik v izmeri skoro 5.000 m2. Ali je tu nameraval postaviti potrebne zgradbe za podjetje, lahko samo ugibamo. Naslednje leto je dobil koncesijsko listino za opravljanje samostojne obrti kot zidarski mojster (stevilka obrtnega dovo-Ijenja 2785/26)2, firmo za opravljanje in projektiranje vseh grad-benih del pa protokoliral 24. junija 1926 kot Stavbno podjetje Josip Slavec, mestni zidarski mojster, Kranj st. 70, Kokrsko predmestje (v hisi Antona Krca; od 1924 Blejska c. 4). Leta 1927 se je porocil z Zoro Robeznik, ki je izhajala iz stare ljubljanske trgovske in gostilnicarske druzine Robeznik, danes najbolj znane po gostilni Pri Zabarju na Vicu. Za doto so Zorini starsi mladoporocencema kupili od Janeza Jezerska hiso v Kranju st. 75, v takratnem Kokrskem predmestju (od leta 1924 Jezerska cesta 5), kjer sta se stalno naselila in imela svoj dorn. Med prvo svetovno vojno je imela v tej hisi svoj stab nemska vojska za pomoc na soski fronti. Zato je enonadstropno zgradbo Slavec preuredil tako, da je predstavljala eno najvidnejsih mescanskih his v Kranju. V zakonu se jima je rodil sin edinec Aleksander - Sasa. Kmalu je imel Slavec vse vec dela. V letih 1926 do 1929 je gradil v Kranju mehanicno tovarno pletenin IKO Antona Adamica (na danasnjem Maistrovem trgu), prostore za puskarsko solo v prizemlju Narodnega doma, prezidaval v Ljud- Gradnja blejskega mostu cez Savo leta 1928 240 Slavcev kamnolom v Zgornji Kokri skem domu in zupniscu, nadalje gradil ali prezidaval mescanske stanovanjske hise Ignacija Andrasica (v Kokrskem predmestju), Depolija (v takratni Bleiweisovi ulici), Majdica, Ostermana in Sabothyja v starem delu mesta. Za letovisko drustvo v Kranjski Gori je zgradil kopalisce Jasna nad elektrarno ob Pisnici. Tako so lahko julija 1929, ob 25-letnici drustva, na mestu starega razpadajocega, odprli novo kopalisce s centralnim bazenom, grelno ploscadjo, kabinami, restavracijo in upravnim poslopjem po nacrtih inzenirja Ivana Goloba z Jesenic.' Zunaj Kranja je Slavec sezidal se zeleznicar­sko naselje za Bezigradom v Ljubljani, kino Radio na Jesenicah, stanovanjsko hiso za Pogacnika (v Podnartu) ter prezidaval za Dolenca v Kokri. Posebno zanimanje je pokazal Slavec ze tedaj za dela na ce­stah in mostovih. Prvi most je postavil v Nomenju v Bohinju (1927), zato je bil nanj posebno ponosen. Tu je zgradil tudi ce­stne oporne zidove. V letih 1927/1928 mu je blejska obcina zaupala gradnjo vecjega in zahtevnejsega mostu cez Savo, da bi izboljsali dostop do turisticnega kraja, ki je vse bolj pridobival na pomenu. Majda Zontar: Kranjsko stavbno podjctje Josip Slavec v casu do druge svetovne vojne Bilanca Slavcevega podjetja na dan 31. decembra 1927 je izkazovala 525.779 dinarjev aktiva (prometa) in 257.458 dinar-jev pasiva, na dan 31. decembra 1929 pa ze 4,554.704 dinarjev aktiva in 3,907.330 dinarjev pasiva. Premozenje (pozitivna raz­lika) je znasalo tedaj 647.374 dinarjev. Ohranjen je inventurni popis, ki so ga opravili v podjetju na dan 29. aprila 1927. Nasteli so 120 krampov in lopat, stroj za rezanje zeleza, »rifelwalzer«, 26 samokolnic ter voz. Leta 1928 je nabavil Josip Slavec oseb­ni avtomobil Steyr XII, decembra 1929 pa je imel ze tovorni avto znamke Graf & Stift, Wien. Stevilo zaposlenih se je mocno spreminjalo4, na dan 1. julija 1927 je bilo 19 zaposlenih, med temi tudi Josipov oce kot gradbeni polir. ki pa se je cez dve leti pri delu ponesrecil in zaradi posledic umrl (1929). Pozneje sta bila nekaj casa zaposlena v podjetju tudi Josipov brat Franc kot polir in Slavko kot gradbeni tehnik. Park hotel na Bledu, ki ga je v letih 1929-1931 gradilo stavbno podjetje Osemindvajsetletni Slavec se z dosezenim ni zadovoljil, iskal je vecja narocila. Na licitaciji na direkciji drzavnih zeleznic v Ljubljani je 15. februarja 1929 med osmimi konkurenti dobil narocilo za gradnjo mostu cez Savinjo na zelezniski postaji Zidani Most, ki naj bi omogocil direkten promet na progi Ljubljana-Zagreb in obratno, brez zamudnega premikanja. Vlaki so namrec vozili proti Zagrebu tako, da so zapeljali najprej po mostu cez Savinjo v smeri Maribora, tarn pa so na obracaliscu obrnili lokomotivo, ki je nato zapeljala vlak vzdolz reke Save proti Radecam oziroma Dobovi. Nacrte za most, ki je v dolzino meril 151 metrov in je imel obliko treh lokov, je izde­lal inzenir Emil Franz, zaposlen na Generalni direkciji drzavnih zeleznic v Beogradu, ob pomoci inzenirja Draga Leskovska pri konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka direkcije drzavnih zeleznic v Ljubljani. Slavec je z gradnjo zacel 1. maja 1929, koncana pa je morala biti 31. maja naslednjega leta. Vsa dela so izvedli z domacimi delavci in materiali. Kljub temu da jih je junija 1929 dvakrat ogrozala poplava, ki je mocno poskodovala ogrodje za fundiranje temeljev, so most koncali v dogovorjenem roku. Predracunska vrednost del je znasala 4,746.633 dinarjev, koncna cena pa 5,060.299 dinarjev. Za gradnjo mostu so pora­bili okoli 300 vagonov cementa splitske cementarne znamke »Colosus«, ki so ga imeli tedaj za enega najbolj kakovostnih. Tehnicno je vodil gradnjo inzenir dr. Miroslav Kasal, pri katerem je Slavec nekoc delal, sedaj pa je bil profesor na Ijub­ljanski Univerzi. Betonski most, ki je bil prvi te vrste v takem obsegu pri nas, je obtezilno preizkusnjo prestal 21. julija 1931, prometu pa so ga slovesno izrocili 18. avgusta tega leta. Na slovesnost, ki so ji prisostvovali stevilni prebivalci okoliskih krajev, so se iz Ljubljane s posebnim vlakom pripe­ljali predstavniki oblasti na celu z banom Dravske banovine dr. Marusicem ter stevilni drugi gostje. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil mariborski pomozni skof Ivan Jozef Tomazic, je nastopil trenutek, ko je kot prvi prevozil novi most, brzovlak Pariz-Mchen-Jesenice-Ljubljana-Beograd s slovesno okra-seno lokomotivo - in s tern je bil most simbolicno izrocen prometu. Objekt je dopisnik Slovenca poimenoval kar most »kralja Aleksandra«, ki je ravno te dni slavil desetletnico vla­danja. Tako na odprtju kot na banketu v zelezniski restavraciji so govorniki poudarjali ne le pomen novega mostu za zelezniski promet, marvec tudi kot velik tehnicni dosezek.s Ob odprtju je gradbenik Josip Slavec dal v Jugoslovanski tiskami v Ljubljani izdelati poseben album s fotografijami gradnje mostu.'' Leta 1928 sta veleposestnik Ivan Kenda in njegova zena Marija zacela na Bledu uresnicevati svoje velikopotezne nacrte, v katere sta pritegnila tudi Slavca. Dala sta porusiti prvotni manjsi hotel Park (do takrat imenovan hotel Maliner), da bi zgradila nov sodobni hotel po nacrtih arhitekta Hermana Husa v povsem drugacnem slogu, kot je bil stari. Na jezerski obali pa bi bili zajtrkovalnica, ladjisce in colnarna. Nato je prisla na vrsto za rusenje se kavarna Kazina z nocnim lokalom in prvo igral­nico pri nas, ki pa ni delovala zaradi vecjih izgub. Objekt je bil zgrajen v letih 1924/25 tarn, kjer je bilo nekoc Riklijevo kopa- Novi most cez Savinjo na zelezniski postaji Zidani Most, ki je bil eden prvih velikih objektov stavbnega podjetja (1929-1931) 242 Gradnja mostu cez reko Liko v Kosinju (pri Gospicu) v lelih 193411935 usee Badehaus. Na tem mestu sta lastnika predvidela moderno zabavisce, ki bi bilo tedaj najbolj luksuzno pri nas. Kot tretje je bilo predvideno tudi novo grajsko kopalisce.7 Za vsa ta dela je Josip Slavec sklenil z Ivanom Kendo pogodbo na kljuc. Poleg tega je Slavec delal na Bledu se kanalizacijo, na racun obcine. Podjetje Josipa Slavca je v letu 1929/30 poleg tega veliko delalo tudi v Kranju. Tu je gradilo za veletrgovca Franca Gorjanca nov trakt hotela Stara posta po nacrtih arhitekta Hermana Husa, ki je projektiral, kot smo ze omenili, tudi blej-ski Park hotel. Novi trakt se je s kavarno, restavracijo in 40 tuj­skimi sobami uvrscal med vecje in modernejse slovenske hotele. Slavec je dobil narocila tudi pri kranjskih tovarnarjih. V Inteksu je gradil belilnico in skladisce, v Tekstilindusu je postavil tovarnisko poslopje. Z ustanovitvijo tekstilnih tovarn je postala aktualna vzgoja domacega strokovnega narascaja za tkalske mojstre. Zato je dala Mestna hranilnica zgraditi Slavcevemu podjetju poslopje za dveletno Drzavno tekstilno solo (na tedanji Jenkovi, danasnji Tomsicevi ulici), v kateri se je zacel leta 1931 pouk. Poleg tega je podjetje zgradilo se hiso Pavla Markgrafa v Kranju ter leta 1930 povecalo tovarno opeke in lesne industrije Ivana Zabreta v Bobovku pri Kranju. Ob tako obsezni dejavnosti podjetja pa so nastopile nepred­videne tezave. Zaradi splosne gospodarske krize Zadruzna gospodarska banka ni hotele tvegati novih posojil in Ivan Kenda je le delno poravnaval svoje placilne obveznosti Slavcu. Bilanca njegovega podjetja z dne 31.12.1929 je ze izkazovala dolg Ivana Kende v visini 1,003.046, bilanca cez dve leti Majda Zontar: Kranjsko stavbno podjetje Josip Slavec v casu do druge svetovne vojne (31.12.1931) pa neizterljive terjatve Kende v visini 1,480.000 dinarjev. Te so se cez eno leto zvisale na 1,679.449 dinarjev. Izpad tako velikih prihodkov (s terjatvami izvajalcev je to pomenilo okoli 4,000.000 dinarjev izgube) pa je zelo prizadel poslovanje gradbenega podjetja, tako da je zacelo leta 1931 zmanjkovati denarja, brez zadostnih obratnih sredstev pa ni bil mozen vecji obseg stavbne dejavnosti. O resevanju nastale tezke situacije je Josip Slavec v svojem zivljenjepisu zapisal: »Le s svojo zilavostjo in financno pomocjo zenine matere ter zeninega brata mi je uspelo, da sem mogel nadalje izvrsevati svojo obrt. Vec let sem se moral boriti z veliki-mi financnimi tezavami. S svojo organizacijsko sposobnostjo in nabavo strojev mi je uspelo napredovati tako, da sem posedoval ob izbruhu druge svetovne vojne dobro organizirano podjetje.« Financna pomoc sorodnikov je imela za posledico, da je moral Slavec 12. decembra 1931 reorganizirati svojo firmo v Gradbeno druzbo Josip Slavec & comp. Ustanovitelji druzbe z omejeno zavezo so postali Josip Slavec, stavbenik v Kranju, Robeznik Vinko, bancni uradnik v Ljubljani, Robeznik Avgust, trgovec in posestnik na Vicu pri Ljubljani, ter Robeznik Milan, zasebnik na Vicu pri Ljubljani. Sedez druzbe je ostal v Kranju (Jezerska 5). V zapisu o njeni ustanovitvi, ki je bil sestavljen pri notarju Ivanu Bakovniku v Kranju, stoji, da je druzba upravice­na prevzemati, projektirati in graditi vsakovrstne stavbe, kakor so ceste, zeleznice, mostovi, visoke vodne in talne stavbe, bodi­si na racun javnih korporacij ali zasebnikov, sploh opravljati vse stavbne posle sama ali v druzbi z drugimi podjetniki, kupovati, Gradnja Dolgega mostu v dolini Kokre v tridesetih letih ustanavljati in graditi vsakovrstne delavnice stavbne stroke, kakor so opekarne, kamnolomi in apnenice, in trgovati s svoji-mi proizvodi ter kupljenim stavbnim materialom. Poslovna glavnica druzbe je znasala 240.000 dinarjev, pri cemer je bila osnovna vloga Josipa Slavca le 30.000 dinarjev, ostalih treh druzabnikov pa po 70.000 dinarjev. Za poslovodji druzbe sta bila dolocena Josip Slavec in Milan Robeznik, ki sta druzbo zastopala in podpisovala kolektivno. Druzba je bila protokoli­rana pri Dezelnem sodiscu v Ljubljana 22. decembra 1931*. Z notarskim zapisom z dne 29. septembra 1934 so morali druzbeno pogodbo spremeniti, ce se je hotel Slavec izogniti stalnim groznjam z rubezem, ki so imele podlago v tem, ker je bil Slavec po pogodbi s Kendo zavezanec za placila izvajalcem. Iz druzbe je izstopil tudi Vinko Robeznik. Tako je prevzela vlozek Josipa Slavca v visini 30.000 din soproga Zora, delez Vinka Robeznika pa brata Avgust in Milan, vsak polovico, tako da se je njun delez zvisal od 70.000 na 105.000 dinarjev. Poslovodja sta ostala Josip Slavec in Milan Robeznik.' Kljub velikim tezavam Slavec ni opustil misli na boljse case. Potem ko je od 16. novembra do 4. decembra 1931 na podlagi razpisa banske uprave opravil izpit za pridobitev koncesije stavbenika, mu je v zacetku prihodnjega leta banska uprava v Ljubljani izdala koncesijsko listino za opravljanje gradbene obrti, na sreskem nacelstvu v Kranju pa so jo vpisali v register obrti s koncesijo. Odslej je tudi sam lahko vodil najzahtevnejsa gradbena dela. V letih 1931-1933 je podjetje ponekod se dokoncevalo ze omenjena dela, h katerim je prisla se prezidava gostilne Jelen v Kranju v hotel Jelen. Tovamar in posestnik Ivan Zabret iz Bobovka je namrec kupil Kuraltovo gostilno in jo v pricako­vanju, da bo dobil v Kranju tujski promet vse vecji pomen, prezidal v moderno opremljen hotel. V Kranju je podjetje sezi­dalo se mescansko vilo za Pavla Markgrafa. Med novimi objekti, ki jih je gradilo Slavcevo podjetje, so bili med drugimi se transformator na Polici, karavla v Zalem Logu pri Petrovem Brdu, zelezniska postaja Retece-Planica ter nadvoz v Radovljici. V teh letih krize je bilo javnih del zelo malo, ker so usahnili financni viri, ki so jih uporabljali za nova javna dela, proracunski krediti pa so se zelo skrcili. Na Pokljuki, ki se je v tem casu razvila v privlacno smucarsko sredisce, je Slavec sezidal dorn Smucarskega kluba Ljubljana (Sport hotel), ki je pogorel v bojih leta 1943. Na Jesenicah pa je zgradil Cufarjevo kopalisce. Podjetni Slavec se je vkljucil tudi v razpravo o gradnji kranj­skega kopalisca. Leta 1932 je mestni obcini poslal nacrt, po Velik mesalec betona, eden izmed modernih strojev, ki so jih uporahili pri gradnji cestnega odseka Podvin-Lesce leta 1938-1939. 244 Majda Zonlar: Kranjsko Stavbno podjetje Josip Slavec V (asu do druge svelovne vojne Dela na novem serpentinastem odseku cesle od ruske kapelice do koce na Gozdu na Vrsicu leta 1937 katerem bi uredil na Kokri kopalisce med jezom elektricne centrale Pavla Mayrja in hujanskim mostom, pred katerim bi zgradil jez. Takratni kranjski zupan Ciril Pirc pa je narocil nacrte za kopalisce na Savi.'" V letu 1934 je Slavceva gradbena dejavnost v Kranju bolj zazivela, o cemer je porocal tudi dopisnik v Gorenjcu: »Veletrgovec Ig. Andrasic je svoji nisi dal se eno nadstropje in novo fasado, ki pride sedaj z Jelenovim hotelom do ucinkovite veljave in lepote. Dela je izvrsila tv. J.Slavec & Co., gradbena druzba v Kranju, ki se je s tem delom postavila. Pa tudi manu­fakturni trgovec F.Crobat je dal svojo hiso prav lepo preurediti. Poleg fasade je dal tudi novo in moderno preurediti izlozbe. Dela gredo h koncu in ko bo se hodnik pred hiso gotov, bo ta hisa z novimi izlozbami prav moderna in lepa. Se ne koncana so pa dela v dr.Sabotyjevi hisi, kjer tvrtka Slavec & Co. iz starega lokala napravlja novi lokal in kakor slisimo - namerava g.dr.Saboty nato tudi v istem stilu preurediti lokal, v katerem se sedaj nahaja tv. Bozic, ki radi ukinitve trgovine ta lokal opusti. Cim bosta oba lokala zgotovljena, bo ta hisa ena najlepsih trgovskih his v Kranju.«" Slavceno podjetje je to leto izvajalo tudi obnovitvena dela pri kranjski zupni cerkvi. V tridesetih letih so zaceli namenjati vecjo skrb banovinskim cestam, predvsem z gradnjo mostov in pregrad. Tako je Slavec zacel graditi najprej lesene, nato zelezobetonske mostove cez Kokro na cesti Kranj-Jezersko (most pri obratu lesne druzbe Dolenc-Heinrihar, Leskovcev, Bukovskov, Celarjev, Dvornikov, Taborski most, v Zgornji Kokri nad Rekarjem Dolgi most, most Luknja). Ce pa se je hotel lotiti tovrstne gradnje ­ onjej je ze pred leti pridobil veliko izkusenj - pa je potreboval gradbeni material. S Petrom Polajnarjem, po domace Slaparjem, posestnikom iz Zgornje Kokre, naslednje leto (1935) pa se z njegovim sosedom Stefanom Slugo, je sklenil pogodbo, po kateri je vzel v zakup izkoriscanje porfirnega materiala, ki je bil na njunem zemljiscu, za dobo 15 let. Pred tem je kokrski porfir zacela uporabljati ze ljubljanska oblast za vzdrzevanje ceste na Jezersko.12 V naslednjih letih je Slavec nakupil moderne stroje za pro-izvodnjo plemenitega drobljenca za betonske in asfaltne vozne poti in za proizvodnjo materiala za nasipavanje za makadamske vozne poti. Naknadno je leta 1935 dobil obrtno-oblastveno odobritev ter gradbeno in vodopravno dovoljenje (naslednje leto pa se uporabno dovoljenje) za pridobivanje porfirja in droblje­nje porfirnega gramoza ter za izdelovanje porfirnih kock. Leta 1939 mu je bilo izdano se dovoljenje za postavitev skladisca za razstrelivo, ki so ga potrebovali v kamnolomu, pa tudi za druge potrebe podjetja. Leta 1934 je dobilo tedaj ze renomirano podjetje Slavec&Co na licitacijah narocilo za gradnjo kar treh vecjih mostov: zelezobetonskega prek Kolpe pri Metliki, mostu prek reke Mreznice pri Generalskem Stolu (jugozahodno od Karlovca) ter prek reke Like v Kosinju na banovinski cesti II. reda Gos-pic-Perusic-Kosinj. Gradnja mostu pri Generalskem Stolu je bila zelo zahtevna. Prislo je do nenadnega vdora vode v opaze temeljev in stirje delavci so se smrtno ponesrecili; to je bila edina vecja nesreca v podjetju. Nadzorna komisija, ki je prejsnji dan pregledala izdelavo opazev, ni ugotovila pomanjkljivosti. Kamniti most v Kosinju je veljal za enega najlepsih izdelkov Visoki oporni zidovi, razclenjeni v stebre in zakljuceni z loki na Gastejskem klancu med gradnjo 246 gradbenega podjetja Slavec; dela na tern mostu je vodil Ante Novak, pooblasceni gradbeni inzenir iz Siska. Slavec ni dobival drzavnih narocil le za gradnjo mostov, ampak tudi za vojäske Objekte. Tako je v letih 1932-1935 gradil vojaska skladisca v Novem mestu in Karlovcu ter vojasnico na Bohinjski Beli. Na drzavnih cestah pa se je zacela zivahnejsa gradbena dejavnost sele leta 1935/36, ko je osrednja vlada dala kredite iz milijardnega posojila v visini 33,5 milijonov drzavnega fonda za javna dela in iz rednega proracuna. Za sodobni tovorni in avtomobilski promet so zaceli sistematicno preurejati najbolj ogrozene odseke drzavnih cest. V Sloveniji je po razporeditve­nem odloku ministrskega sveta kot prva prisla na vrsto drzavna cesta st. 2, Ljubljana-Kranj." Leta 1936 je Slavec uspel na licitaciji sekcije za gradnjo drzavne ceste Ljubljana-Kranj, in sicer za izredno tezaven Sek­tor od Labor do savskega mostu, ki je obsegal tudi izdelavo nad­voza nad zeleznisko progo. Veliki napori, ki jih je zahtevala gradnja na Gastejskem klancu, so pritegnili pozornost tudi dopisnika Gorenjca, ki je v notici 21. avgusta 1937 (po osmih mesecih dela) porocal o zemeljskem usadu, do katerega je pri­slo ponoci, ko je velika mnozina zemelje skoro popolnoma zasula novo cestisce; ista situacija se je ponovila naslednji dan. Ko so sla decembra tega leta dela proti koncu, pa beremo v istem casopisu, v obsirnejsem porocilu z dne 24. decembra 1937, kako je »delal velike tezave pri gradnji teren, ki je iz labore in razpada na zraku. Potrebni so bili ogromni podporni zidovi, ki so razclenjeni v stebre in zakljuceni z oboki. Podporni zidovi so bili pred par dnevi zabetonirani in sedaj se ze vrsi izkop za brezine bregov, ki so naklonjene z enakomernim naklonom. Nova cesta bo koncana nekako do konca prihodnje­ga poletja,« kar naj bi dokazovala tudi dela na cesti, ki je bila glavna dovozna zila za Kranj: »V tern predelu je letos mrgolelo delavcev, ki so v nekdanjem savskem bregu, pod strazisko ravnino gradili novo cesto. In se danes, kljub najslabsemu vre-menu delo ne stoji. Obcudovanja vredna je vztrajnost podjetja, ki je, kar poudarjamo, domace kranjsko. Se bolj pa moramo obcudovati vzdrzljivost delavstva, ki v najhujsi brozgi, blatu in dezju razkopava breg in razvaza material v nasip.«14 V letu 1938 so morali opraviti tudi nekaj zakljucnih del (postaviti robne trakove), v naslednjem letu so uredili se cesto za dovoz od Jugoceske ter tlakovali prikljucke obcinskih cest. Ko je Slavec gradil cesto na Gasteju pri Kranju, je potrebo-val velike kolicine gradbenega materiala. Zato je sklenil najem-no pogodbo se za en kamnolom, in sicer za Kamnitnik v Skofji Loki. V zadnjih letih pred vojno se je podjetje usmerilo predvsem na gradnjo cest. V drugi polovici leta 1937 je na cesti, ki je vodila od Kranjske Gore do drzavne meje na Vrsicu, gradilo nov serpentinasti sektor. Ta je nadomestil del stare vojaske ceste med rusko kapelico in koco na Gozdu v dolzini 2,5 kilometra, ki je bil unicen. Financna podlaga za to gradnjo je bil bednostni fond, ki je bil ustanovljen, da se omili brezposelnost industrij­skega delavstva. V letih 1937/38 je zacela v vecjem obsegu graditi banovinske ceste s sodobnim cestiscem tudi Dravska banovina. Slavec je uspel na licitaciji za gradnjo odseka Podvin-Lesce. Z zemeljski-mi deli so zaceli avgusta 1938, cez deset mesecev so ze polagali beton na 7,5 metrov sirokem voziscu v dolzini 4.268 metrov in s povrsino 25.608 m2. Za ta namen je Slavec nabavil v Nemciji moderen bager, betonski mesalec z veliko kapaciteto, stroj za betoniranje cestisca, ki je edini pri nas omogocal istocasno betoniranje celotne sirine cestisca, in druge moderne stroje. Cesta, ki so jo sredi junija 1940 izrocili prometu, je imela tudi posebno kolesarsko stezo. V naslednjih letih so prisle v drzavno upravo se nadaljnje ceste v Sloveniji, tako s financnim zakonom za leto 1939/40 cesta Ljubljana-Susak. Na njej je dobil Slavec izgradnjo odse­ka Zlebic-Dolenja vas (na relaciji Ribnica-Kocevje), jeseni 1940 pa na drzavni cesti St. 50, odsek med Crnucami in Domzalami. Tako je Slavca mocno zaposlovala stalna skrb za razpisane licitacije za gradbena dela, kajti med podjetji se je bila huda konkurenca. B6^^J^% ^^B f i.4%ii &m*^* Cestui odsek od Gastejskega klanca do savskega mostu i nadvozom nad progo, ki ga je gradilo podjetje v letih 7 . 1936-1937 Majda Zontar: Kranjsko slavhno podjetje Josip Slavec V casu do druge svelovne vojne Vedno bolj je kazalo, da se drzava ne bo mogla izogniti vojni in zacela so se obrambne priprave. Slavcevo podjetje je najprej gradilo protitankovske rove pri Ptuju (prve mesece leta 1940), nato pa obrambne objekte (bunkerje) na Gorenjskem (na t.i. »Savskem otvoru«). Dogodki pa so prehiteli vojno mi-nistrstvo v Beogradu, da niti ni vec moglo poravnati Slavcevih terjatev. Od leta 1934 je Slavcevo podjetje na splosno stalno napre­dovalo. To kazejo tudi podatki, ki jih je moralo posiljati Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Leta 1935 je podjetje zaposlovalo eno pisarnisko moc, 2 tehnicna usluzbenca, povprecno 30 kvalificiranih delavcev in povprecno 100-150 ne­kvalificiranih delavcev. Migracija je bila velika. Seznam iz leta 1938, to je cez tri leta, pa navaja v pisarni dve zaposleni (razen pisarniske moci se blagajnicarko), 4 tehnicne usluzbence in okoli 300 kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Od maja 1938 je bil zaposlen kot tehnicni poslovodja v podjetju inzenir Milan Pajk, od maja 1939 pa inzenir Erik Mleisen. V letu 1935 je navedena vrednost strojev 300.000 dinarjev, leta 1938 pa ze 1,500.000 dinarjev, torej se je kar petkrat povecala." Da bi prisel do potrebnega denarja, je Slavec prodal kranjskemu stavbeniku Viktorju Bidovcu zemljisce, ki ga je kupil leta 1925, pa tudi trinadstropno stanovanjsko-poslovno hiso, ki jo je zgradil v Kranju poleg stanovanjskega bloka pokojninskege zavoda v letih 1931/32 in jo je do tedaj oddajal v najem. V njej i i mmi -•^^s m _. [gs^75^5 nirtf"8'^r'" . 1 '.a 247 je bil predviden v pritlicju tudi trgovski lokal, v nadstropju pa zdravniska ordinacija.16 Slavec se je dobro zavedal, da bo le s stalnim posodab­ljanjem lahko konkurencen. Praviloma se je vsako leto odpra­vil v Nemcijo, najveckrat na leipziski sejem, kjer je spoznaval novosti v gradbenistvu, tako na podrocju tehnologije kot glede novih strojev. Zato je imel Slavec pred vojno za tiste case vrhunsko mehanizacijo, ki jo je potreboval pri gradnji cest: poleg drugega velik bager, 3 betonske mesalce, kamion MAN s kiperjem, stroj za betoniranje cestisca (finiser) v sirini 7,5 m. Morda si je zelel nabaviti drug bager, ker je tega leta 1941 prodal direkciji drzavnih rudnikov v Sarajevu za 871.850 dinarjev. Upanje na poplacilo dolgov Ivana Kende je bilo z led vse manjse, ze v letu 1935 mu je grozil stecaj. Cez dve leti je prislo do prodaje vsega Kendovega premozenja, ki je obsegalo grad, jezero, Pristavo, Park hotel, hotela Triglav in Evropa, posestvo Rikli, kompleks v Zaki, vilo Zlatorog. Kot glavni upnik ga je prevzela Zadruzna gospodarska banka.17 Slavec ni dobil nicesar, kljub temu da je moral po dokoncanju del se vec let placevati racune obrtnikov in drugih, ki so bili udelezeni pri delih na Bledu. Upniki so bili neusmiljeni, do svojega denarja pa ni mogel priti. To pomeni, da je moral vec let delati le za pogod­bene obveze, obenem pa zelo spretno in preudarno gospodariti, da je bilo podjetje sposobno opravljati svojo dejavnost. Tako je Slavcu uspelo prebroditi veliko financno izgubo in podjetje uspesno sanirati, kar nazorno kaze tudi porocilo zapri­sezenega sodnega cenilca iz septembra 1937, nastalo v zvezi s tozbo nekega upnika. Ta je na podlagi letne bi lance z dne 31. decembra 1936 ter racuna izgube in dobicka z istega dne ugotovil, da je znasal tedaj cisti dobicek druzbe 24.803 dinarjev. »Tvrdka stalno napreduje, podjetje je zdravo in trdno. Tvrdkin promet je znasal na dan 25. avgusta 1937 14,176.590 dinarjev, od tega je znasal samo blagajniski promet preko 4,400.000 dinarjev. Tvrdka vse svoje obveznosti, tako javne kakor tudi mezde, v redu izplacuje.« Koncno so bili dani pogoji za to, da Slavec izplaca sorod­nikom izposojeni denar in da tudi formalno prevzame gradbeno podjetje, ki je po bilanci z dne 31. decembra 1940 imelo aktive za 2,073.799 dinarjev, pasive pa 17.844 dinarjev. 12. marca 1941, to je malo manj kot po desetih letih, so se Avgust Robeznik, Milan Robeznik in Josip Slavec dogovorili, da pre­ide gradbena druzba s 30. aprilom 1941 v popolno last Josipa Slavca. Moral jima je najkasneje do 1. avgusta 1942 izplacati kupnino za njuna deleza ter vrniti gradbeni druzbi posojeni denar. Za podpis pogodbe pri notarju pa ni bilo vec casa. Ker se je vsak dan pricakoval izbruh vojne, sta 2. aprila 1941 Josip Slavec ter Milan Robeznik pooblastila tudi Slavcevo zeno Zoro za polno zastopanje druzbe. Cez dva dni je bil Slavec ze vpo­klican k vojakom. Osebnost, ki je zmogla pripeljati podjetje od financnega zloma do velikega razcveta, je odlikovala velika notranja energija in neomahljiva zelja, da doseze postavljeni cilj. To in pa tezki trenutki so brez dvoma pustili na njegovem znacaju trajne posledice. Zavedal se je, da lahko pricakuje dobro delo le od delavca, ki bo v redu prejemal placo in imel primerne moznosti za delo; ce pa je bilo delo slabo ni izbiral besed. Politicno se ni udejstvoval v nobeni stranki. Leta 1912 je kot narascajnik stopil v Sokol, kjer je ostal do konca. Bil je tudi clan raznih drugih narodnih drustev v Kranju. Mlad in ambiciozen gradbenik Josip Slavec je do druge sve­tovne vojne ustvaril izjemno gradbeno dediscino v upanju, da bo mogel po vojni s svojim delom nadaljevati. Njegovim zeljam se je pridruzil tudi pesnik Oton Zupancic, druzinski prijatelj Slavcevih, s katerim se je v istem casu zdravil v Slajmarjevem domu v Ljubljani. V podarjeni izvod rocno odtisnjene Dume mu je napisal posvetilo, vsekakor v duhu tedanjega casa: »Siroko ravno izpeljite cesto, ki nam drzala bo v svobode mesto; cvrst most nam sezidajte cez prepad, da zopet mogel bo do brata brat! Stavbeniku Josipu Slavcu, mojstru za ceste in mostove. V Ljubljani 2. septembra 1943.« Stroj za polaganje hetonskega cestisca na odseku Podvin-Lesce leta 1938-1939 248 Majda Zontar: Kranjsko stavbno podjetje Josip Slavec v casu do druge svetovne vojne OPOMBE Prispevek temelji v glavnem na osebnem arhivu g. Sase Slavca, Zalog 13, p. Golnik. Vse fotografije so iz njegove zasebne zbirke. Za uporabo gradiva in lotografij se mu najlepse zahvaljujem, prav tako za vse informacije. Vire za clrugc podatke pa navajam sproti. 1 Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 358; Gemein­delexicon der im Reichsrate vertretenen Kigreiche und Länder: VI. Krain, Wien 1905, str. 78. 2Arhiv Republike Slovenije 448, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, obrtni list 76/1, 1926. ' Vid Cerne, Borovska vas: Monografi ja o Kranjski gori, str. 101-105. 4 Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, KRA 2, Obcina Kranj, a.e.2356. 'Jutro 1931, st. 189 (19.8.). - Slovenec 1931, st. 185 (19.8.) - Ivan Mohoric, Zgodovina zeleznic na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 447. ''Stavbno podjetje J. Slavec Kranj: Novi zelezniski most v Zidanein mostu zgrajen leta 1929-30. ' Bozo Benedik, Bled, ta nas Bled, Ljubljana 1993, str. 18, 25, 64. "Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 88, Okrozno gospodarsko sodisce Ljubljana. Rg C V 34. "Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 88 Okrozno gospodarsko sodisce Ljubljana, Rg C V 34. '"Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, KRA 2, Obcina Kranj, a.e.4260. 11 Gorenjec 1934, st. 43 (24.11.). 11 Josip Porenta, Ceste in hidrotehnicna dela, v: Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 423. "Crtomir Nagodne, Nas promet, v: Spominski zbornik Slovenije: Ob dvaj­setletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 410. - Josip Porenta, o.d., prav tarn, str. 420-425. "Gorenjec 1927, st. 34 (21.8); st. 52 (24.12.). "Arhiv Republike Slovenije 448. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, fasc.309. "Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, KRA 2, Obcina Kranj, a.e.4878. " Bozo Benedik, Bled, ta nas Bled, Ljubljana 1993, str. 64. FRANC BENEDIK Nemsko vojasko pokopalisce v Kranju Z nastankom velike industrije v Kranju ob koncu dvajsetih in v zacetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je stevilo prebivakev Kranja povecalo w vec kot 162%.' Prav zaradi tega porasta prebivalstva seje mestni svet zavedal, da je pokopalisce Sv. Kriza v Kokrskem predmestju premajhno. Leta 1932 sejeprvicpojavilproblem siritve staregapokopalisca, vendarje bila ta misel kmalu opuscena. Predel oziroma parcela severno od pokopalisca je bila predvidena za gradnjo nove osnovne solejuzni delpaje bil prostorsko omejen. Na seji mestnega sveta 23.11.1932 so sprejeli sklep, da se za potrebe novega pokopalisca odkupijo parcele na hujanskem polju.2 Na starem pokopaliscu naj bi po predlogu arhitekta Jozeta Plecnika uredili park; ostala naj bi grobova dr. Franceta Preserna in Simona Jenka, vendar bijima dali vecji poudarek, celotni kompleks pa primerno uredili. Kapelo sv. Kriza naj bi s primernimi adaptacijami spremenili v majhen muzej.y Nacrte za novo pokopalisce v Kranju je napravil inz. arh. Ivan Vurnik.4 V sklopu urbani­sticnega nacrta pozidave Planine je arhitekt projektiral do glavnega vhoda na poko­palisce siroko avenijo, ob njej pa je zasnoval tako imenovano vrtno naselje z atrijskimi hisami.5 Gradnja pokopalisca je bila koncana leta 1939, tako da je bil prvi pogreb opravljen ze 1. aprila tega leta6, slavnostno odprtje z blagoslovitvijo pa je bilo 28. maja.7 Pokopalisce je bilo razdeljeno na 19 grobnih polj, ki so jih oznacili s crkami, vendarje dekan Matija Skerbec predlagal, da bi polja imenovali po farnih patronih. Kranjeane in Struzevcane naj bi pokopavali na polju sv. Kancijana in tovarisev, Hujance na polju sv. Jozefa, Circane pa na polju sv. Ozbolta. Posebno polje je bilo za otroke (polje angela varuha), za drugoverce (ne­kristjane), za samomorilce pa na zahodnem delu ob pokopaliskem zidu. V skladu s cerkve­nimi in upravnimi predpisi je bil sprejet strog pokopalii>ki red.8 Kranjcani so sicer negodovali, da je pokopalisce dalec na polju zunaj mesta, a z dograditvijo novega mostu cez reko Kokre med skofijo in zupniscem so potihnile tudi govorice o neprimerni lokaeiji pokopalisca.' Po aprilski vojni leta 1941 in nemski zasedbi je potekalo pokopavanje pokojnikov na novem pokopaliscu v skladu s starim pokopaliskim redom. Po prvih spopadih s partizani, pa seje pojavil problem, kam pokopavati padle nemske policiste, zandarje in druge pripadnike nemskih oborozenih sil na Gorenjskem. Odlocitev za nemske okupaeijske oblasti ni bila 250 Franc Benedik: Nemsko vojasko pokopalisce v Kranju tezka, saj je bilo novo pokopalisce skoraj se prazno, zgrajeno pa je bilo na podlagi sodobnih pokopaliskih standardov. Pokopalisce so preimenovali v »Friedhof der Helden« (poko­palisce junakov)."1 Uvedli so nov pokopaliski red, ki je temeljil na nemski obcinski zakonodaji iz leta 1935." Grobna polja so preimenovali v ble in jih ostevilcili z rimskimi stevilkami, pri cemer se niso ozirali na stari pokopaliski red in na zelje dekana Skerbca12, ter odvzeli cerkvi vse pravice do soupravljanja pokopalisca. V skladu z nacisticno zakonodajo so vso maticno sluzbo (rojstne, porocne, mrliske knjige) prenesli iz cerkvene jurisdikcije na civilno - drzavno oziroma obcinsko upravo.13 Prvi pogreb padlega pripadnika nemskih oborozenih sil je bil 23. septembra 1941, ko so pokopali Dunajcana desetarja Jocha­na Baumgartnerja, ki je padel 21. septembra v blizini Moravc. Naslednji pogreb je bil ob koncu septembra, ko so pokopali nad­strazmojstra Sebastijana Klauserja, ki je padel 27. septembra 1941 na Jelovici.14 Pokop je bil opravljen sredi pokopalisca (blk III ali po stari oznaki polje N). Glede na to, da v jeseni 1941 ni bilo nikakrsnih spopadov s partizani, tudi ni bilo nobenega pogreba. Ob tako imenovani decembrski vstaji na Gorenjskem leta 1941 so bili do vecji spopadi v Seiski in Poljanski dolini. Dne 12. decembra 1941 so partizani iz zasede napadli vod 2. cete 181. rezervnega policijskega bataljona, ob napadu naj bi padlo 45 policistov.'5 Padle policiste so prepeljali v Kranj v mrtvasnico na starem pokopaliscu (na novem poko­paliscu se ni bila zgrajena) jih 16. decembra v zalni povorki prepeljali skozi mesto in jih z vojaskimi castmi pokopali na novem pokopaliscu na Planini. Zaradi tega napada nemske oku­pacijske oblasti niso izvajale nikakrsnih represalij nad civilnim prebivalstvom"' Vsa porocila govore o 45 padlih policistih, a na imenskem seznamu seznamu jih je 49. Naslednji vecji pogreb je bil ob koncu decembra, ko so pokopali 14 padlih policistov v bojih na Pasji ravni in stiri padle iz bojev pri Litiji.17 Od sep­tembra do konca leta 1941 so tako pokopali v Kranju 71 padlih v bojih z gorenjskimi partizani. Od decembra dalje so jih poko­pavali na polje »A« ali po nemski oznaki Block I, ki lezi v osi glavnega vhoda s spomenikom padlih v prvi svetovni vojni. S pokopavanjem padlih so nadaljevali tudi leta 1942, ko so ze januarja pokopali 19 padlih v bojih za Drazgose (kam so pre­peljali druge padle ni znano, saj so v Kranju pokopavali le tiste, ki so pripadali enotam s sedezem na Gorenjskem). Po bojih za Drazgose so se kruto mascevali nad domacini, saj so vas pozgali ter zminirali in ustrelili 41 vascanov.1* Po bojih za Drazgose so imeli prve vecje zrtve v spopadu na Rovtu nad Crngrobom, saj je tarn padlo 8 policistov, ki so jih pokopali v Kranju. Ob poizkusu prehoda partizanov druge grupe odredov na Stajersko cez Savo pri Jancah 21. maja 1942 so 18 padlih nemski polici­stov pokopali v Kranju, po napadu na Crni vrh 26 junija pa so pokopali 22 policistov in carinikov. V casu nemske poletne Pogreb 45 policistov 2. cete 18/ rezervnega policijskega bataljona na novem pokopaliscu v Kranju 16. 12. 1941. Policisti so padli v spopadu s partizani Cankarjevega bataljona 12. 12. 1941 pri vasi Rovte v Seiski dolini. Padle policiste so dan po spopadu pripeljali v Kranj v mrtvasnico na starem pokopaliscu (danes Presernov gaj). Na dan pogreba so jih prepeljali na novo pokopalisce skozi mesto v povorki. ofenzive »Enzian« julija in avgusta, ki se je ujemala s pohodom 2. grupe odredov prek Gorenjske na Stajersko je bilo pokopanih 40 padlih pripadnikov nemskih oborozenih sil." Prav v casu te ofenzive so nemske okupacijske oblasti zaradi napada in smrti kapetana Maxa Schädlicha in narednika Wernerja Krapfla, v Bistrici pri Naklem, izvedle najhujso povracilno akcijo nad civilnim prebivalstvom na Gorenjskem. Ustrelili so devet domacinov iz Bistrice, vas pozgali, iz kaznilnice v Begunjah pa pripeljali se 50 talcev in jih nad vasjo, na kraju spopada ustrelili.20 Po izdaji drugega bataljona Kokrskega odreda sep­tembra 1942 v Udin borstu je nemsko policijsko poveljstvo do potankosti izdelalo nacrt za obkolitev te partizanske enote. V dvodnevnih spopadih je padlo 23 partizanov, 33 pa je bilo ujetih, ob tem pa so padli le trije nemski policisti.21 Od sredine oktobra do sredine novembra 1942 ni bilo nobenega spopada in tudi nobenega pokopa na kranjskem pokopaliscu. V zimi 1942/43 ni bilo vecjih spopadov med nemskimi enotami in partizani, to je v casu, ko je bil dokoncno razbit prvi Kokrski odred in je bilo na pokopaliscu v Kranju pokopanih 37 padlih pripadnikov nemskih oborozenih sil. To je bil tudi cas, ko so nemske oblasti v bojih proti partizanom zacele uporabljati tako imenovane »raztrgance« (Gegenbanden), ki pa so jih ob smrti pokopavali ne domacem pokopaliscu in ne na vojaskem delu kranjskega pokopalisca.22 Prvi vecji spopad na Gorenjskem leta 1943 je bil 31. marca, ko so partizani 4. bataljona Gorenjskega odreda iz zasede napadli in onesposobili 14 oroznikov iz zandarmerijske posto­janke Zali Log. Nemske oblasti zaradi tega napada niso izvajale nikakrsnih represalij, z okroznico so celo obvestili vse zan­darmerijske postojanke o nepravilni in vojasko nestrokovni obliki pohodne kolone iz Zalega Loga proti Zeleznikom.21 V spomladanskem in zgodnjem poletju so bili na Gorenjskem le manjsi spopadi, ki niti na partizanski niti na nemski strani niso zahtevali vecjih zrtev. Partizanska aktivnost je bila usmerjena predvsem v mobilizacijo novincev kot pro-tiukrep ob zacetku mobilizacije gorenjskih mladenicev v nem­sko vojsko.24 Ob dokaj uspesni partizanski mobilizaciji je bila ustanovljena Gorenjska brigada, ki je kmalu po ustanovitvi dobila nalogo, da se premakne na Dolenjsko. Ob tem premiku, oziroma pohodu, je prislo zaradi izdaje in neodgovornega rav­nanja najvisjega gorenjskega partizanskega vojaskega in poli­ticnega vrha do najhujsega poraza gorenjskih partizanov. V tri­dnevnih bojih na Zirovskem vrhu je padlo 55 partizanov, 90 pa je bilo ujetih, medtem ko sta pädia le dva nemska policista.2S Po vrnitvi Gorenjske brigade (preimenovala se je v Presernovo brigado) je jeseni sledila partizanska ofenziva, v kateri so Nemci iz takticnih razlogov opustili manjse postojanke, tako da je na zahodnem predelu nastalo polosvobojeno ozemlje, ki so ga Nemsko pokopalisce v Kranju 252 Franc Benedik: Nemsko vojasko pokopalisce V Kranju nadzorovali partizani. Kot posledica vseh teh bojev so na kranjskem pokopaliscu pokopali od septembra do decembra 41 pripadnikov nemskih oborozenih sil.2'' Ponovno pa je dozivela hud poraz Presernova brigada oziroma njen 3. bataljon, saj so ga zaradi izdaje napadli na Pokljuki, kjer je padlo sestin­trideset partizanov, deset pa so jih ujeli, po nemskih seznamih pa je padel en sam njihov pripadnik oborozenih sil. Partizani Presernove brigade so se deloma oddolzili za dva huda poraza ob napadu na Zeleznike, ko je padlo 9 policistov iz tamkajsnje postojanke. V letu 1944 so na kranjskem pokopaliscu pokopali 504 padlih pripadnikov nemski oborozenih sil. Prav partizani Presernove brigade so se deloma mascevali za dva huda poraza ob napadu na Zeleznike januarja 1944, kjer je padlo devet poli­cistov iz tamkajsnje postojanke.27 Pozimi in spomladi tega leta se je tezisce bojev preneslo na vzhodni predel Gorenjske. Ob napadu Slandrove brigade na Motnik 1. februarja je padlo 8 oroznikov, hude pa so bile tudi izgube partizanov, saj ji je 18 padlo. Vecje uspehe je izbojevala Slandrova brigada, ko je v bojih od 14. do 16. marca padlo 46 policistov in oroznikov. Ob skupnem napadu Tomsiceve in Slandrove brigade na moravsko postojanko pa je padel le en oroznik, iz postojanke pa so iz takticnih razlogov zaradi partizanske premoci ostali orozniki umaknili.2* Z zacetkom ustanavljanja domobranskih postojank na Gorenjskem spomladi in poleti 1944 se je gostota spopadov med Nemci in domobranci na eni strani in partizani na drugi strani mocno povecala.2' V teh spopadih ni bilo veliko padlih pripadnikov nemskih oborozenih sil. Pokopi so bili sicer vsak dan, vendar najvec po eden, dva ali trije. Vec padlih - deset - so pokopali po bojih enaitridesete partizanske divizije na Jelovici v mesecu juniju in po bojih v Seiski dolini konec polet­ja, v Poljanski dolini in na Kamniskem pa v jeseni tega leta. Tudi v zadnjem letu vojne ni bilo vecjega pokopa padlih v enem dnevu. Najvec zrtev v enem dnevu je bilo ob bombardiranju Jesenic, ko so v zacetku marca pokopali 22 umrlih. V tem letu so na kranjskem pokopaliscu v vecjem stevilu pokopavali tudi padle nemske vojake iz drugih predelov Slovenije, predvsem z Dolenjske in Notranjske. Tudi med zadnjimi ofenzivnimi akcijami (ofenzivi imenovani konec zime in zacetek pomladi) ko so Nemci skusali izriniti partizane z Gorenjske zaradi lazjega in nemotenega umika, je imelo za posledico da je bilo v zacetku aprila pokopanih 31 padlih. Zadnji nemski pogreb v Kranju je bil dan pred vkorakanjem partizanov v Kranj 9. maja leta 1945.30 Na pokopaliscu v Kranju je bilo med drugo svetovno vojno pokopanih 1298 pripadnikov in dve pripadnici nemskih oborozenih sil. Med pokopanimi je tudi generallajtnant Boris Steifen (Steifon), za katerega ni znano, kdaj in kje je padel, kot tudi dr. Kurt Messiner, ki je padel 27. marca 1945 v Macah nad Preddvorom, sodni svetnik, ki je bil ze 29. julija 1941 imenovan W-s*. ÖP-T»6.? sŁ?^f! *j«a iä«^H" "'' Nemsko pokopalisce v Kranju, pogled na tako imenovani bl 1, kjer so pokopavali padle pripadnike nemskih oborozenih sil v letih 1941 in 1942 FJLIEDttOF-miHBUfcd ftp 1 Fr' sg: #§» i;-Mäw i_L L IJ J JLU . 3*fflifi*fe Sly; ;c7ir 4 4_/\AA7 ^« •aiy^ WM wsamiaaaaääi 100i00S00SE0SEŁ p»4m 11 fm IMP jB-iysffiäsa Ml) H U •] i-i ri I i M i f SEEIEH3!E3ffiA\ W 3fflHfflfflffi|\ \T^ WmkmMmM« mäMMMämi !|3feSä5?'ttl:L,i.l.,i< 1944 SS00SSSBE00SBE srasBBBBBBBBaE 30SQSBBSBSSSBBy lE^SSBBBBSSG J3BBSS0BSBEE0B0E rgaiaaaaaBBHQa: f """ W41-194? iSaggfflÄŁiSB3& 1200013^00000^ J äS0iBSBaiBH3S9 M 14 1944 W333333333&1 -RniiLiLiqiujirsiTrn: 1 U f > M * " •*WK tvi-j 1J& — «. tot loo »*1< » W« i • ' i 1 /PÖ,P0 •*' lor '•J. I #1 ff fp mm, Grobna pol ja, kjer so bili pohopani padli pripadniki nemskih oborotenih sil 1941-/945 254 255 za predsednika posebnega sodisca proti upornikom (partiza­nom), ki je izrekalo smrtne obsodbe zapornikom v Begunjah." V letu 1941 je bilo pokopanih 71 padlih, v letu 1942 194, v letu 1943 180, v letu 1944 529 in v letu 1945 198. Za 126 padlih pripadnikov nemskih oborozenih sil ni podatkov o kraju in casu smrti, znane so le lokacije grobov. Po grobnih poljih, ime­novali so jih bloki je stevilo pokopanih naslednje: blok 1212, blok II 120 , blok III 150, blok IV 150, blok V 110, blok VI 256, blok VII 180 in blok VIII 120 pokopanih.'2 Nemsko vojasko pokopalisce v Kranju so med vojno obiskali pomembni nacisticni veljaki. Tako je gauleiter Friedrich Rainer obiskal pokopalisce 29. septembra 1942, ko je razglasil da je Gorenjska pomirjena in njenim prebivalcem podelil nemsko drzavljanstvo na preklic. Pokopalisce je obiskal tudi Heinrich Himmler.'1 Po osvoboditvi je bila dolga leta usoda nemskega pokopa­lisca kar negotova. Podoben negativnemu odnosu nove Ijudske oblasti do vsega, kar je bilo povezano z nemsko okupacijo in njenim sistemom je bil odnos tudi do pokopalisca. Ob koncu stiridesetih in v zacetku petdesetih let se je zacelo pokopavanje na grobnih poljih, kjer so bili pokopani nemski vojaki, ni pa znano ali so bili le-ti prekopani ali ne. Sredi devetdesetih let se je zacela akcija za ureditev dela kranjskega pokopalisca za nemske vojake, ta del je bil urejen na zahodnem delu po nacrtih inz. arhitekta Dareta Weingerla. Na nov predel so prekopali 1089 posmrtnih ostankov, tako da jih je bilo 209 prekopanih oziroma so ostali na predelu, kjer so civilni grobovi.14 OPOMBE 1 Vlado Valencia: Prebivalstvo na obmocju obcinc Kranj. V: 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj 1960 'Gorenjec. 6. 11. 1932 'Gorenjec, 21. 11. 1936 'Kranjski zvon, st. 6, 1939; Dr. Cene Avgustin Nasclbinski razvoj Kranja od prazgodovine do 20. stolctja, Znanstveni inslitut Filozofske fakultetc, Ljubljana 1999 'Gorenjec, 6. 4. 1937 "Gorenjec, X. 4. 1939 'Gorenjec, 3. 6. 19.39 "Kranjski zvon. st. 6, 1939 'Gorenjec, 22. 12. 1938 " Zgodovinski arhiv Ljubljana, cnota za Gorenjsko, fond obcina Kranj, st. 4254 1 Arhiv Slovenije, oddelck za dislocirano arhivsko gradivo II, fasc. 914 'Glej opombo 10 'Glej opombo I I; Dr. Tone Ferenc Nacisticna raznarodovalna politika v Ictih 1941-1945, Maribor 1968 ' Scznam padlih nemskih oroznikov, policistov, vojakov in carinikov je posre­doval Volkshund Deutsche Kriegsgräberfsorge e. v. Kassel, del seznama pa je nahaja v Arhivu Republike Slovenije, oddelek za dislocirano arhivsko gradivo III, fasc. 301 ' Narodnoosvobodilna vojna na slovenskem 1941-1945. Ljubljana 1978. " Valentina Lotric, ustni vir. ' Glej opombo st. 14 *Ivan Jan: Drazgoska bitka, Ljubljana 1971 'Glej opombo st. 15 " V onemoglem besu, Kranj 1986 1 Ivan Jan: Kokrski odred I, Ljubljana 1980 'France Skerl: Tragedija v Sorlijevem mlinu. V 900 let Kranja, Spominski zbornik Kranj 1960; glej op. st. 14. 'Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov VI/5; Arhiv Gorenjskega muzeja, ncrazporejeno nemsko gradivo. Parti­zanska porocilagovore o 12 padlih, po spisku izop. st. pa je padlo 14 oroznikov. 1 Mobilizacija Gorcnjcev v nemsko vojsko 1943-1945, Kranj 1999 5 Stanko Petelin: Presernova brigada. Nova Gorica 1967; glej op. st. 14 "Glej opombo st. 14 in 15 ' Glej opombo st. 25 in 14 " Miroslav Stiplovsek. Slandrova brigada, Maribor 1971; glej op. st. 14 ' Monika Kokalj-Kocevar, Gorenjski domobranec, Kranj 2000; Ivan Jan: Odstrte zavese, Okupator in Gorenjsko domobranslvo, Ljubljana 1992. "Glej opombo st. 14 in 15 1 Zbornik dokumentov VI/I ! Glej opombo st. 10 ' Karawanken Bote, 30. 9. 1942 in 8. 5. 1943 'Gorenjski glas, 1.6. 1999 256 Franc Benedik: Ncmsko vojaUko pokopaliMe v Kranju Seznam pokopanih nemskih vojakov na kranjskem pokopaliscu ABRAHAM EDWARD ART JOSEF ACHTERATH WILHELM ADAMI MATIJA AICHINOER EUGEN ALEXANDROSKl ALORAN JOSEF ALTREITER JOHAN AMUNO BRUNO AMMAN GOTTFRIED AMUTSaCH ALEKSEJ ANFTSENDER KONRAD ANETZEDER KONRAD ANKREUZJOSFF ANTTER lll.'OO APOSTOLOWITSCH APPELLS HENRIK ARENS HEINZ ASS MANN OTTO AUF. JOSEF AUMÜLLER OTTO BAHF.NET/ FRANZ BACHMANN ALOIS BACHMANN ERICH BACHMANN ERICH BACHMANN FRANZ BACHMANN FRANZ, BACHNER HERMANN BADER ALOIS BADER JOACHIM BAHLO ERNST BAIER FRANZ BAKER KURT BAKIERSCH GÜNTER BALASEVICIUS KASIS HAI.F.SIC KAREL BALKE FRIEDRICH HANK ULRICH BARDTKEEMIL BARTHELPAUL BARWALDE HELMUT BASSMENN KRAFT BAUCHACKER P. HAUER ALBERT BAUKNECHT JOSEF BAUMER LUDWIG HAI IMOARTEL ANTON BAUMGARTNER FRANZ BAUMGARTNER JOCHANN BAUMHOF ANTON BAUMHOFF ANTON BAYRAUTNER KARL HECK HERMANN BEDENK ALEKSANDER BEER JOSEF BEG VINZANZ HEHR BEIRR ALFRED BENEKE OSKAR BENGSCH GERHARD HENNING KONRAD BEREUTER ANTON HEROER HERMAN BERGER KASPAR REROER PAUL BERGMANN HEINRICH BETTE FRANZ BEYLER MARRCEL BICHLER JACOB BICHLER JAKOB BIEDERMANN GUSTAV HINDER LORENZ BIROLER RUDOLF BIRKHAHN FRITZ BIRKHAHN FRIZ BIRNER KARL RISUAK FRANZ BIZIGER KARL BLASCHEK KARL BLAUE LUDWIG BOCK HERBERT BOGATETZ JOHANN BOODAN WAI.DEMAR BOODANOV NIKOI.A.I BÖHM ANTON ROHM ANTON BOKUOTTO BOLLHÖFER WILLY BORCHERT HANS-JOACHIM BORN WALTER BORN WALTER BORTSCHIK JOSEF BOSCHITZ FRANZ BOSSHAMMERJOHANN RRADLE OTTO BRAKEMANN HEINRICH BRAND PETER BRÄNDLEOTTO BRASCHKARL BRASSART BRNST BRAUER WALTER BRAUN GUIDO BRAUN KURT BRAUNSTEINER AUGUST BREDSCHNEIDER JOCH ANN HREIDUNG JOHANNES RREIER FRANZ BRETZ GEORG BRITSCH ARTUR BROCKMANN ERNST BROZIO ERNST BRUCH HEINRICH BRUDER GEORG BRÜGGEMANN HUGO BRUNTJENS WALTER BÜCHERT FRIEDERICH BÜOllSENMEISTER ALOIS BUCHTELA ANTON BUHNJOHAN BURG MAKZELL BURGHARDTJOHAN BURKARDJOHAN BUSAM ANTON BÜSCHER THEODOR BUTTNER GEORG BUTTNER PAUL BUTTNIO WALENTIN CARBONARI PAUL CARIELA RUDOLF' CHEHSCHGEW NJAMIN CHEVRIER KARL CHRISTANDL GOTFRIED CHRISTENS ARTUR CIIRISTIANFR FRANZ, C1GON JOHANN CÖLLN OSKAR CORVIN HERMAN DAUNE HANS DAN/.LER MAX DAPORNIK ADOLF DAPRAJOHANN DAUEHL (DANNEHL) WILHELN DAZERT HEINRICH DEVOCKI DECHANT MICHAEL DELLASEGA KARL DEROWITZFRIZ DERMER ERICH DESCIALA SPIRIDON DES S.JOSEF DESSLJOSEF DEUSGERHARD DICKRANN KURT DIEHLKARL DIEPOLDER XAVER DJURDJEWITSCH JOHANN DOBRICK WALTER DOIIRANDT WILLI DOMBACHER KARL DONKO WIKTOR DONNERSTAG ERICH DOPUDA ZORKO DORNF.R JOHANN DR,BIHLMANN RUDOLF DR.GÖLL MAX DR.MESSINER KURT DREISSNER EDWIN DRENGK JOSEF DRÖSCHELERNST DUCKSTEIN WILLI DUENSING ERNST DULLE RUPERT DULLER OTMAR DULLNIG STEFAN DUMPS KAREL DUNKEL GOTFRIED DÜR ANTON DURASEK JOHANN DÜRR FRANZ DURSCHMIDT ANTON DURSTENJOHAN DUTSELK ERICH EBNER LOWRENC ECKMANN HEINRICH FDER AUGUST EGGER ALOIS EGGER ALOIS EHEMANN JOHANN EISENHART HERMANN EKHARTKARL ELKENDORH HEINRICH ENGELBRECHT JOHANN ENGLERT AVGUST ENNEGA RNKE ESSER WILHELM ESSLINGER EUGEN FABIAN IGNATZ EAllNJ.MATI.IA FALK ERWIN FALK JOHANN FARITSCH JOHANN FASSE KARL PATH JOSEF FAURILLEEMIL FEICHTINGER JOSEF FELDMANN ANNA FELFER KURT II I I RNHERG PAUL FELLER IOSEF FELSER LOVRENC FELSER KARL FELSERINC: MATHIAS FERSTE ALOIS FFLESCHER HELMUT!) III.PPI JOSEF FINDELSEN ERWIN FISCH FRANZ FISCHER HANS FISCHER JOHANN FISCHER WILHELM FISCHERAUER JOSEF FISCHINGER MICHAEL FLAKOVSKIEBENHARD FLAUS EMIL FLOCK REINHOLD FLOREN AMBKOSIUS FÖDISCH KURT FÖRSTER OTTO FOTTING MARTIN FRANK ALFRED FRANKE ALOJZ FRANKEN HEINRICH FRANKO ANTON FR ERICHS THEODOR FREYDANK ERNST FRIEDRICH RUDOLF FRIESENBILDER GEORG FRIETSCH ALOIS FRITSCTI WALTER FRITSOHLER EVGEN FRITZ ALFONZ FRITZ ALOIS FRITZ JOHANN FRONZIEK WILHELM FROST RUDOLF FUCHS JOSEF FUCHS KARL FUCHS RICHARD FUCHSBERGER HANS FUHRMANN JOHAN FULDEJOSEF FULGAWY KUSSMANN FÜLLE HANS FÜRPAS FRANZ. GABR1S PAUL GALEWSKI JOSEF GANSLMEIER HEINRICH GÄPPERT HEINZ GAPPMAIER JOSEF GAPPMAIER JOSEF GARDING BERT GASR WILH. GASSER JOHANN GAUBE GOTFRIED GEBELHOFF KARL GEHM ENGELBERT GEIER JOHANN GELLER JOHANN GENSER SIEGFRIED GEORGIO ORLANDO GEPPERT RUDOLF GERHLUSER FRIEDRICH GERM DOMINIK GFRERER FRANZ GIMPL ALFRED GINNER LEOPOLD GLAS GEORG GLASSNEGG JOSEF GLATTE MAX OLDKEPAUL GÖBELKARL GOCKEL ANTON GÖI.Z. KARL GÖPPERT HEINZ GORIANZ FRIEDRICH GORKOSCH THEB1AS GOSARIClIiMIJO GRAF' FRANZ GRÄFLING FLORIAN GRATZER FRANZ GREBLER YAVER GREDLER EDVARD GREFE ERNST GREIDERER KARRL GREWE FRIEDRICH GRIEP FRIEDERICH GRIESSER ERNST GROMANN ANTON GRONDJOSEF GROND JOSEF GROSS ALFONS GROSSBL LUDWIG GRUBE VERNER GRUBER JOSEF GRÜNFELD ALOIS GRUNNERT ERICH CUBA ERICH GÜNTER KARL GÜTSCHI ANTON GU n KURT GUTWENGER DAMASUS HAAKSHORST HEINRICH HABERHAUERJOHAN HACKE FRANZ HACKEJOCHAN IIADW1G WILIBALD HAGER AVGUST HAGEWIESCHE FRANZ. HÄHNER WALTER HAIDACHER JOSEF HALBAN ALOIS HANDEL RUDOLF HANDLER JOSEF HANKE ERNST HANNERMANN WALTER HANSEL HEINZ HÄRING ANDREAS HARPENG HENRIK HARTMEN LORENZ HÄRTUNG PAUL HARTWICH FRITZ HASEL WILHELM HASING HASLER WALENTIN HASSEWILHELM HATZE ANTON HATZMAN FRANZ HAUER ERNEST HAUER ERNST HAUFE ALFRED HAUSCHILD REINHOLD HAUSHOFER LEOPOLD HAWEL KAREL HEBENSBERGER JOSEF HEBEKLEIN MARTIN HECKER EBERHARD HEEG LUDWIG HEGEL PAUL HEILIG. JOSEF HEIM FRIEDERICH HEIMERER PETER HEINSCH HANS HEINTL KAREL HEIZMANN JURI MELK RUDOLF HELLER JOSEF HELLER WERNER HELLWIG FRITZ HELWIG FRITZ IIELZRERGER WALTER HEMNING KONRAD HERB VICH JOHANN HERZOG ERNST HESCH FRANZ HESCH FRANZ HILRINGHAUS FRED HINKELMANN ERICH HINSCH ALBIN HINTERHOLER JOSEL HITSCHEIDER JOSEF HOBENSBERGER JOSEF HOCHREITER MAX HÖDLFRANZ HOFER REIMUND HOFFMANN EDWARD HOFFMANN PAUL HOFMANN FRIEDRICH HOFRICHTER KARL HOFSTÄTTER ALOIS HOI.IK JOHANN HÖLTJE WERNER HÖLZER LEOPOLD HOLZHAUESER WERNER HOLZMANN KARL HOLZMÜLLER LUDWIG HOLZWEBER FRANZ HOMM MARTIN HÖPFER PAUL HOPP OTTO HORNUNG EVGEN HOSP JOSEF HOSP JOSEF HRIBERN1K MAXIMILIAN HUBER OTTO HÜBNER RICHARD HUFNAGEL MARTIN HUMAR RUDOLF HUMBS PETER HUMM HEINRICH HUNDSRIEHLER KONRAD HUSS AUGUST HUTHLOFFALBERT IMMER/ IRSARA GOTFRIED ISENBURG ERNST JÄGER JOHANN­JÄGER WALTER JAKOBSEN ANTON JAKSCH JOHANN JANIJAK JOHANN JANSCHITZ MICHAEL JANSENBERGER RAIMUND JANUS RICHARD JANUSCH VIKTOR JAPES WILLI JARICH MARIE JÄRSCH ADOLF JARZ ADOLF JASRINSKY MARTIN JELINEK HERBERT JEMR1CHKURT JENAR1CH KURT JENEWEIN MAX JOACHIM ERICH JOHANNES WILLI JONAS BERNHARD JORDAN FRANZ JOSCHTJOHANN 257 Kranjski tbornik 2000 fOSEPH OTT JUNGBAUER KARL JUNGHANSPAUL JUNKER WILHELM JUROHTTZ STEFAN KÄFEER JOHANN KAFFER JOHANN KÄHNERTKARI. KAINDL KONRAD KAISER ERNST KALBAS JOSEF KALHÖFER KURT KAMPFER WALTER KAMRATH HANS KANDLER GEORG KANTINGER MAXIMILIAN KARALL JOCHANN KARLSBURG WILHELM KARNINSKI JOHANN KARSTEN WALTER KARTINGER MAXIMILIAN KASIMIR KASSAL LUDWIG KAUERT/JOHANN KENNER ADOLF KELLER JOSEF KERNMAYER WALENTIN KERNNEIER VALENTIN KIEN AST GERNART KIESE BOTTO KIMPEL WILLY KINDERHOFER MAX KINDERMANN ALFRED KINDLER FRIDOLIN KINRDORF VIKTOR KIRCHHOFF FRIT7. KIRCHLER JOSEF KIRCHNER GEORG KIRCHNER HEINRICH KIRCHNER JOHANN KIRSCH ALBERT KITTER RICHARD KLATT ERNST KLAUS ALOIS KLAUS WILHELM KLAUSER EDMUND KLAUSNER SEBASTIAN KLEFF HENRIK KLEIN FRITZ KLEINHAPPL LEOPOLD KLEINHENZ WILHELM KLINGER OTMAR KLINKERBUSCH JOSEF KLÖFKORN HANS KLOSE ARTHUR KLOTZ ERWIN KNABBEN THEODOR KNAUPBERNHARD KNEPPER BERNHARD KNÖFEL JOHANNES KOEFLER ALBERT KOHLBACHER PATRITZ KOHLBACHER PATRITZ KOHLER ERICH KÖHLER GERHARD KÖHLER RUDOLF KOLLANTON KOLL RUDOLF KÖLLE JOHAN KOLLER JOHANN KOLLMANN FRANZ KOLLMANN FRANZ KONSCHITSCH FLORIAN KONTERMANN ERICH KONTES FRITZ KOPLER ALBERT KOPN1K WILHELM KOPOLARI ADALBERT KOPPEL PAUL KÖRBISSER FRANZ KORESCHY LEOPOLD KOSIN RUDOLF KOTEZ ALOIS KOTHES HEINRICH KOTZANEK MAX KRANZ MAXIMILIAN KRAPF ALOIS KRAPP WERNER KRAUSEGERHARD KREMER JOHANN KRENZ WILLY KREUZBERGER ADAM KREUZWIRTH KR1STIJAN KROLL FRITZ KRONABETER RUDOLF KROSCA AVGUST KRUDUPHELMUTH KRUMPERER PAUL KRUMPESTER PAUL KRUSPE WILLI KUHLHERZ BRUNO KÜHNE WERNER KUHRT ERICH KUKLINSKI THEODOR KULAK ARKADIN KULISCH NIKOLAI KUIJGAWJ RRUSINA KULMITZER LOVRENZ KUMMERTALBERT KUNDE ADAM KUNERT ERWIN KUNSCHEK FRANZ KUNST HENRIK KURTEN ERNST KUTSCHNIK ALFRED LACKNER GEORG LADURNER MATHIAS LAINERBERGER JOSEF LALLER ARTHUR LAMBRECHT JOSEF LAMPRECHT JOHANN LAMPRECHT JOSEF LAMPRECHT KARL LAMPRECHT PAUL LANGE KARL LANGER ALFRED LANGER REINHOLD LAPORNIK ADOLF LASSMANNJULIUS LAUMANN ADOLF LEHMAN HANS LEHMANN HANS LEHMANN OTTO LEHNER MIH. LEHTOTTO LEICHT JOHANES LEINERBERGER JOSEF LEIPSLT WALTER LEITE ADOLF LEMBERGER JOSEF LEMPERG DEMETRIJ LENER FRANZ LENHERTPAUL LENZE FRANZ LEONHARD AUGUSTIN LEONHARD HERBERT LEOTSCHENKO NIKOLA LERH MARTIN LEWTSCHENKO NIKOLAI LIEBERT FERDINAND LIEBERT FERDINAND LIEDKEPAUL LIESCH ALFRED LIETSCH ALOIS LILIE OTTO LILLING CHARLOTTE LIMBACH WILHELM LINDELHANS LINDER JOSEF LINDER JOSEF LINDER THOMAS LINFEMANN ALERICH LIPPERT NIKOLAUS LIS FRIEDRICH LOCKMEIER AUGUST LOHSEERNST LOIPERSBECK DESIDERIUS LOIPOLD HERMAN LOMSCHEK MATIJA LORENZ OTTO LOSSERT NORBERT LÜBERPAUL 1.UB1NZ HORST LÜDELANN RICHARD LUDER HEINRICH LÜDERS WILLI LÜEDER PETER LUFT WILHELM LUGER AVGUST LUMP KARL LUMP1 KARL LÜPKE WALTER LI rscH u.ois LUTZ ENGELBERT MAECKER HANS MAERKER WERNER MAIER FRANZ MAIER JOSEF MAIER LEONHARD MAINKA KAROL MAIR JOHAN MAIR JOHANN MAJDITSCH VALENTIN MALOJER FRANZ MALOJER KARL MALZ FRANZ MAMMELTHEY KARL MANIG BRL'NO MARKEC JAKOB MAROI.T JOSEF MARSCNER HEINRICH MARTI FLORIAN MATIIWEN VAZILM MATOSINA FRANZ MATTE KARL MATWEW WASSILY MAIZE JOHANN MAUCH ADOLF MAYER ADAM MAYER GEORG MAYRHOFER JOHAN MAZAGG FRIEDRICH MECH KARL MEIER CHRISTOPH MEIER FRANZ MEIER LUDWIG MEIER LUDWIG MEINDL EDUARD MENNER LUDWIG MERKSCHAJOSEF MERTEN OTTO MESSNER FRITZ METZROTH JOHANN MEYER MARTIN MICHELETSCH WIKTOR MICK GOTLIEB MIKLAUTSCHITSCH MATTHÄUS MIKUI.A STEFAN MINERTS THEODOR MIRE1TER OTTO MIRTH FRANZ MISCHON RUDOLF MITMULLER JOHANN MIT/EI. KAREI. MLAKER JOHANN MOHR ALFONZ MONDRY AUGUST MONDSCHEIN FRANZ MÖN IL ALOIS MORCHEL HANS MORITSCN ALOIS MORITSCN ALOIS MORITZ LEONHARD MORKSCHA JOSEF MOSER MICHAEL MÖSSLACHER JOCHANN MOSSLER AVGUST MÖSTL ALOIS MROWKA PAUL MUCHA EDWARD Ml GGENDORFER JOSEF Ml HLBERG HEINZ MÜLLER JAKOB MÜLLER KARL MULLER KURT MÜLLER MICHAEL MÜLLER OTTO MÜLLER WILHELM MULLER WILLI MÜLLER WILLY MÜLLMANN JOSEF" MULLI'POR'I WERNER MUNDT PAUL MURGITSCHOMAR MÜRHARD EDMUND MURKO JOSEF MURKO JOSEF MUTTERHTEMER FRANZ NACNIK HANS NAGEL ALBERT NAGELER ANTON NARGER HEINRICH NATHAN ROBERT NATTKOPAUL NEArruivo NEAITLIIVO NEAITLJIVO NEGEI.E ANTON NESTLER RUDOLF NEUBAUER ELIAS NEUMANN ALFRED NEWICKI ANTON NEZNANI NEZNANI NEZNANI NEZNANI NEZNAN1-NF/ITI.J1VO NICK LAS WALTER NIEDERMAIER SEBASTIAN NIEDERMEYER ERICH NIEDERWIESER FRANZ NIESTRATII IIF.1NRICH NIRTH FRANZ NO*NIK JOHANN NOESKE HERBERT NOLDEN WILHELM NORDEN ADOLF NOTEOGER ANTON NOWACK KARL NOWAK WERNER NUIILBF.RG HEINZ NU'ISONNIG JOHANN OBERDORFER JOSEF OBERHOFER WALTER OBERHUBERJOHANN OBERHUBER LEO OBERKIRHNER JOHAN OBLAK PAUL OBMANN KLEMENT OEFTRING HANS OEHLE ALFRED OFFNER GEORG OK AM ANTON OLESKOVICIUS ANTONAS OPASCHOWSKI ERNST OPIETNIK WALENTIN ORLANDO GEORGIO ORSCIIOLITSCH JOHANN ORTMANN WALTER OSE1IIM EDLARD OSTER XAVER KARL OSWALD EUGEN OSZAKNER OTRIN MARTIN OTT FRANZ PA IL FRANZ PANNIAS MAX PANTOK BERNHARD PAPPERT WILLY PASTOREK WAZI.AW PATNIG WILLIAM PATZAK ERWIN PAUL MICHAEL PAIILITSCH JOCHANN PAZDERNIK JOSEF PECK LUDWIG PEINE KAROL F'EITER RICHARD PELIKAN OSWALD PELIWANOWrrsCH TSCHEDO PENDER JOSEF PENNEN NIKOLAUS PENNIGER JOHAN PENSELKAREL PERLOWSKI OTTO PETER ALBERT PETERSEN HANS PETUTSCHNIG FABIAN PETUTSCHNIG JOSEF PETUTSCHNIO JOSEF PETZMANN WILIAM PETZOLD HEINZ PFEIFER ADOLF PFEIFER PAUL PFEIFFER LEOPOLD PFILISTER OTTO PFLEIDERER RICHARD PICHELKOSTNER JOHANN PICHLER FRANZ PICHLER FRANZ PICHLER JOHANN PICHLER WALTER PILAR ANTON PILIPEC JULIJUS PIPP MICHAEL PIRKF.R WILIBALD PLANCK JOSEF PLANCK RUDOLF PLANÖTSCHER ANTON PLASCHEK KAREL PLATZER FRANZ PLATZER JOSEF PLENER LEOPOLD POBELHENZ PODLESAK FRANZ PODMILSCHAK VIKTOR PODMISCHAL VIKTOR POIII FERDINAND POHL FERDINAND POHL JOHANN POHL JOHANN POPP FRANZ POSATH RUDOLF POSCIIENEL ALOIS POTOTSCHNIG JOHANN POZI FRIEDERICH PPETERS ADALBERT PRASDORF OSKAR PRATER WILHELM PRAXMAIER WILHELM PRETZLOTTO PRIBAS RUDOLF PRIBLE J'RIESEI.STEINER KARL PRIESELSTEINER RUDOLF PROBSIWALII MAR PRZYGODE HELIUT PUEDGER PETER PUFF ADOLF PUOANIG FRANZ PULM PETER PL1 PEL ALFRED PUSCH JAKOB PUSCHNIG LEOPOLD PUSCHMIZ FRANZ PUSTOWII FF.DER PUS'IOWOJI FEDOR PÜTZ ALBERT QUACK GOTLIEB Ol ESDORFOTTO RAAB HEINRICH RABASAUSKAS VIKTORAS RABENSTEINER AVGUST RABENSTEINER MATIJA RACHE WILLI RADON FLORIAN RADOSIC IWAN RAUNE JOSEF RAHNE JOSEF RAINER FRANZ RAISON FRITZ RAMSPERGER KARL RANK HERMAN RAPPEL ALFRED RAPPLE EUGEN RAS FRANZ RATH JAKOB RATHMANNER MARTIN RATZ JERNEJ RAM HUGO RAUTE FRITZ RAUTER RUDOLF RAUTER RUDOLF REIIBERGAR IOCIIANN REIIM LUDWIG REIHER ALBERT REICHELFRIC REICHERT JONANN REICHMANN JOHANN REICHMANN JOHANN RFICIIMANN JOHANN REICHMANN JOHANN REIDER RIHARD REINER ALBERT REINER GEORG REINHARD JOHAN REINHARD! KARL FRIEDRICH REINHOLDHANS REISCHL FRANZ RETSDORF NIKOLAUS REITER ALFRED REITER IOSEF REITER JOSEF REMER RICHARD RESCHENAUERJOSEF 258 Franc Benedik: Nemsko vojasko pokopaliS v Kranju RESCHINSKl SIGMUND RESCHONAUER JOSEF RESLER IGNAZ RESSI JOSEF RETZLAFF JOHANNES RICHTER PAUL RIEDEL WILLI RIEDMÜLLER ROBERT RIEOER RUDOLF RIEGLER FRANZ RIPKE FRIEDRICH ROBLEK ALOIS ROLLER PETER ROSCHMANN ROSCHMANN BORIS ROSENBAUM WILHELM ROSENBAUM WILLY RÖSNER OERHARD RÖSSEL ENIL RÖSSLER JOHANN ROSSMANN GEORG ROTHE WALTER ROTTNER GOTTFRIED RÜBSAM OTTO RI'HSMANN OTTO RUCKHELDTKARL RÜDIGER WALTER RUDOLF FRIEDERIK RÜNOER WILLI RIINK HERMAN RUPP FRIEDRICH RUPPHUGO RUPP JOSEF RUPRECHT KLEMENT RUSCHAK FRANZ RUSCHAKFRANZ RUSH LS LUKAS RUSS HERBERT RUTZOTTO SABOTTA ALOIS SACKELANTON SADCUMIG ERNST SAGER JOSEF SAOGAU KARL SALFELLNER ERNST SALSWANTER RUDOLF SAMBALE FRITZ SAMMER RAIMUND SANDRING OTTO SASS IIFRMAN SATZINGER JOHANN SAURER RAIMUND SCHAAR ROBERT SOHABESBLRGER GEORG SCHÄDLICH MAX SCHÄFER EGON SCHÄFER MATHIAS SCHAFFER ROMAN SCHAFFERER ALBERT SCHAFFERER ALBERT SCHAFFERER KURT SCHAFFERER KURT SCHALK FRANZ SCHARFENBERO FRITZ SCHARFETER JOSEF SCHÄTZ! EIN GEORG SCHAUMBURG ERICH SCHEBERL FELIX SCHELL IGNAZ SCHELLER JOSEF SCHENKA RUDOLF SCHFRBAUM GUSTAV SCHIESEL JOSEF SCHIESZL JOHANN SCHILCHER MATTHIAS SCHILLER ALFRED SCHIMEK FRANZ SCHIMONOWITSCH HANS SU1IINDLFR HANS SCHILLING WILHELM SCHLEGEL JOSEF SCHI I MM! R Fl I IX SCHLICHTER AUGUST SCHI II l'l'FR IOSEF SCHI OSSI R I MM SCHLOSSER Ol RI1ART SCHMID SYLVESTER SCHMIDT JOHANN SCHMIDT JOHANN SCHMIDT MICHAEL SCHMIDTBORN WALTER SCHMIEDEL WILLI SCHMITKA OTTO SCHMITT JAKOB SCHNAIOER SEBASTIAN SCHNEEBERGER STEFAN SCHNEEWEISS JOSEF SCHNEI I ECKE GEORG SCHNITZKER FRIEDRICH SCHNORFETI RICHARD SCHOLL HUBER1 SCHÖ1 I HUBERTM SCHOLLROBER1 SCHÖN GEORG SCHÖNINGER JOSEF SCHÖNROCK GEORG SCHOPF ALOIS SCHOPF ALOIS SCHOREITZ WILHELM SCHÖSSOW GERHARD SCHOTT STEFAN SCHOTTENLEHER LUDWIO SCHREI RUDOLF SCHRITTWIESER KARL SCHRITTW1ESER KARL SCHRÖDER WALTER SCHUBERT FRANZ SCHUBERTPAUL SCHUBERT WALTER SCHUCK JAKOB SCHUH HEINRICH SCHUKTES ERWIN SCHULT OTTO SCHULTE-OVERBECK JOHANNES SCHULTZ ARNOLD SCHULTZ MAX SCHULTZ PAUL SCHULTZ WERNER SCHULTZE WILLI SCHULZ OTTO SCHUMACHER FRANZ SCHUMACHER FRITZ SCHUMACHER WILHELM SCHUMACHER WILLI SCHUMANN ERNST SCHURIAN JULIJ SCHUSTER ANDREAS SCHUTTER OTTO SCHÜTTER PAUL SCHUTZ GEORG SCHWABB HEINRICH SCHWÄRZLER SCHWEDKHARDT GUSTAW SCHWEIGER SEBASTTJAN SCHWERDTFEGER WILHELM SCHWERTHÖFER MICHAEL SCHWINDE FRIEDECH SEEFRIED KARL SEEGER WILLI SEEHAWER WERNER SEHRBRUCH ERICH SEIBEZENDER HEINRICH SEIDL JOHANN SEIPELT WALTER SEPPMANN PAUL SGODZEY ADOLF SHUTZERFRANZ SIIWARZENLANDER ADOLF SIDON CORNELIUS SIEGMUND JOHANN SIEGMUND JOHANN SIEVERS ROLF SILINSK1 SILLY ANTON SILNSKY ALFRED SIMAR HUGO SIMON KASPAR SIMON PAUL SINGEDENK JURIJ SINGENDENK GEORG SINGER JOHANN S1NTZ THOMAS SKALNIK FRITZ SKIBA ANTON SKOCK FRANZ SKUMAUTZ ANDREAS SI.FGEL WALTER SMALEJUS WALTER SMARGOV1CS ADALBERT SODJA VALENTIN SOJER BARTHOLMÄUS SOJER JERNEJ SOMMER PAUL SOMMERFELD FRIEDERICH SORKO WIKTOR SORMANN KARL SPATHMANN EMIL SPETH FRANZ SPIECKERMANN HENRIK SP1ERTZ HANS SPILKER FRITZ SPITZER KARL SPORAK JOSEF SPORKJOSEF SPORMANN SPORMANN STABLE EVGEN STAGE FRANZ STAHR KURT STAMERSCHEK EDUARD STARZOTTO STAUDINGER FRANZ STAUFFKURT STECKIG WALTER STEFAN PRIMUS STEFTAN HELMUTH STEFFEN HEI MLTH STEFFENHAGEN WALTER SIEGER BRUNO STEGMANN GOTLIEB STEIFEN BORIS STEIGER KARL STEINBÜCHL ENGELBERT STEINHARD LUIS STEINKELLER FRANZ STEINMETZ EDUARD STEINMETZ FRIEDERICH STEINMETZ WA1 TER STEIPEGGER JOHAN STEKL WENDELIN STELL KARL STELZIG ANTON STENZ JAKOB STENZEL WALTER STIEG LER JOSEF STIEG] ER LEOPOLD STOI / l EDF'RER ENGELBERT STRAHL RUDOLF STRADL FRANZ STRAMPLE KRISTIJAN STRATZ ERICH STRAZSKO STEFAN STRECK HEINZ STREECH KURT STREICHER ANTON STROPEK THONAS STROBING FRIEDRICH STRUDLFRANZ STUBIOER ALOIS STÜLKE FRITZ STURM HANS STURM MARTIN STURM OTTO SVCW HERBERT SUPPAN FELIX SYDOW ERWIN SYLLI ANTON SZEPZIK ADALBERT TAMANINI FERDINAND TANTIUS KARL TASCHELMEIER MATHIAS TAUBERT FRITZ THÄLF FRITZ THAU WERNER THEISSLMIHAEL THELL FRITZ THIE RICHARD THIEL FRANZ THIEMANN WALTER TICHY JOSEF TIEDEMANN HANS TIPPMANN FRANZ TKÄLE FRITZ TÖFEERL PETER TONZ ADOLF TONZJOHANN TORNO WILHELM TRAMPE HERMAN TRAUSNITZ HERMAN TREIBER JOSEF TREIBER JOSEF TRITSCHLER EUGEN TSCHARUSCHNIG EDWARD TSCHIKAN OSWALD TSCHITSCHMANN VINKO TWERTBK FRANZ TZSCHE1CH PAUL ÜBLEIS JOSEF U EBER FELLNER HEINRICH UFERMANN WILLY UHLIG ERICH ULBRICH ERICH ULLF.NHRUCHCF.ORG ULLRICH GERHARD ULRICH GERHARD UNGER WALTER URBAN JOSEF URK MATTHÄUS VAESSEN JOSEF VALENTAR ANTON VAN DEUTEKOM JOHANN VATERS ERICH VERBERFELLER HENRIK VIDRA WALTER VIERNIG FRITZ VIRDERBER JOSEF VIRTL FRANZ VODOPIVEC EMIL VOGEL WILHELM VOLLMANN ERWIN VOLTMER WALTER VONDRAN OSKAR VOSS KARL VR1SK THOMAS WACH A FRANZ WAEGER ADOLF WAGERER KARL WAGGERL FRANZ WAGNER JOHANN WAGNER KARL WAGNER MICHAEL WAGNER PAUL WALTER WALTE GREGOR WANZEK AUGUST WAPPEL ALOIS WARMUTH HANS WARMUTHJOHANN WEBER ALBERT WECKER GERHARD WECKER OTTO WEIDERHOFER ALOIS WEIGEL ANTON WEIGEL JOHANN WEINBERGER JOSEF WEINDORF HEINRICH WEINGRABER AVGUST WF1NHOFER JOSEF WEINMANN ERWIN WEINZIERL JOHANN WEISBROD ERWIN WE1SENBERGER JOSEF WEISS ANDREAS WEISS JOSEF WELDEN FRANZ WEI ITSCHKE ANDREJ WF.ELHLUSSER HEINE WEELNER WALTER WENIGER OSKAR WENIGER RICHARD WENSAURER GERHARD WENZEL WILHELM WERCH KURT WERTH FRANZ WESTERMFYER FRIEDERIK WESTNER SEBASTIAN WESWLY STEFAN WICHL JOHANN WIEDNER KARL WIERTH ANTON WIESER HERMAN WIESINGER KARL W'IESNER FRANZ WILDBFROER FRANZ WILHELM EWALD WILLECKER BALTHASAR WILLEITHANS W1LLINGFR BERNHARD WILMEN JOSEF WILMER JOHANN WILSMANNHEINRICH WIMHOFER JOSEF WIMMFR ALBERT WIMMER JOSEF WINDISCH HERMANN WINKLEK CHRISTIAN WINKLER FRANZ WINKLEK FRIEDERICH WIRTA JAKOB WOHRMANN PAUL W0LE1 JOSEF WOLF FRANZ WOLF FRIEDERICH WOLFERTA KARE WOLFSFELD JOSEF WÖLK ALEKSANDER WOLLHEUSER HEINZ WONISCH JOHANN WOPFMANN JOSF.F WÖRLE WILHELM WÖREE WILLI WUNDERLICH KARL WUNSCH ERIEDERICH WURM JOSEF WURM MAXIMILIAN WURMITZER MICHAEL WWINDISCHER KURT ZAND AUGUST ZASCIURINSKAS JONAS ZBITOWSKI ALFRED ZEHNER MICHAEL ZEIGER ERNST ZELNIER JOHANN ZENTNER HERMANN ZENTRICH JURIJ ZERIAK KARL ZERR1.LEXAWER ZIEGLER TEODOR ZIEMKERUDI ZIMMER EDUARD ZIMMERMANN KURT ZIMMERMANN RICHARD ZIPPERLE JOSEF ZIRKEL GEORG ZLAMY FRANZ ZMMERMANN LEOPOLD ZONTR1CH GEORG ZORR LUDWIG ZURNER HANS ZUSCHLAG WILHELM ALEKSEJ WALTER STEFAN PRIMOSCH 259 JOZE ZONTAR Delo kranjskega zgodovinarja Josipa Zontar ja Dr. Josip Zontar Se kot dijak na kranjski gimnazijije Josip Zontar ob pomoci profesorja Franca Komatarja, tedaj tudi vidnega strokovnjaka na arhivskem podrocju, vzljubil preucevanje zgodovine. Komatar je bil nekaj casa kranjski dezelni arhivar, nato pa najbolj plodovit taupnik arhivske sekcije dunajske Centrcdne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike na Kranjskem. Kot student Filozofske fakultete Dunajske univerze, kamor se je vpisal v studijskem letu 191411915, je Zontar spoznal dunajske zgodovinske sole, vkljucno z Institutom za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, kjerje bil glavni poudarek na zgodovinskih pomoznih vedah. Pri tern seje naucil izcrpno izrabljati vire, tako da je tesna vezanost na vire ostala do konca glavno vodilo njegovega dela. Julija 1919 je bil na Dunaju promoviran z disertacijo Zgodovina trgovine na Kranjskem od 13. do 16. stoletja: P rofesorska sluzba v raznih krajih, nekaj casa tudi zunaj Slovenije, studij na Pravni fakul­teti ter Visoki soli za zunanjo trgovino (vse to kaze na razmisljanja o drugacni izbiri pok­licnega dela), so bili vzrok za sorazmerno pozen zacetek znanstvenega dela. Veselje do tega je Zontarju povrnil - kot je kasneje sam priznal - kranjski dekan in zgodovinar Anton Koblar, ki si je prizadeval, da bi Kranj dobil zgodovinsko monografijo. Po Koblarjevi smrti leta 1928 se je Zontar, ki je bil sedaj ze tri leta profesor na kranjski gimnaziji, z vso vnemo oprijel te obsezne naloge in dokoncno opustil misel na spremembo poklica. Prav tej okoliscini, da seje Iotil pisanja mestne zgodovine v najboljsih letih, se ima Kranj zahvaliti - ce ponovim besede akademika Sergija Vilfana na posvetu o zgodovini mesta Ljubljane leta 1993 - da je prisel Kranj do doslej najtemeljitejse zgodovine, kar jih ima kako slovensko mesto. Sedaj je Zontar pospeseno koncal tudi pravni studij s promocijo 20. decembra 1930. Objava clanka Sistematska dela iz pravne zgodovine Slovencev v tem letu2 pa nedvoumno kaze, da se je v njem porodil sklep, da se bo v znanstvenem delu posvetil pravni zgodovini. Nedvomno so nanj vplivala izpopolnjevanja na univerzah v Pragi in Bratislavi (pri profesor­jih Theodorju Saturniku in Janu Kaprasu), v Miinchnu, Gradcu in na Dunaju (pri znanem gospodarskem zgodovinarju Alfonsu Dopschu ter profesorju Hansu Felixu Schmidu) in 260 .laze Zontar: Delo kranjskega zgodovinarja .losipa Zontarja v Heidelbergu (pri profesorju Eberhardu v. Kiinssbergu). Zagotovo pod prasko-bratislavskim vplivom se je usmeril v preucevanje t.i. pravne slavistike, ki se je, podobno kot v tern casu zelo popularna pravna gennanistika in pravna romanistika, bavila z izvorom nacionalnega prava. Aktivno se je udelezil prvega kongresa pravnikov slovanskih drzav v Bratislavi leta 1933, Slovenski Pravnik je tedaj objavil Zontarjev prispevek Skupna podlaga zgodovine slovanskega prava, v katerem je zapisal, da »mlada pravnozgodovinska veda Slovencev spada v okvir primerjalne pravne zgodovine Hrvatov in Srbov«. Pri svojih pravnozgodovinskih raziskavah je zato pogosto posegal zunaj Slovenije. Kot stevilne vezi, ki so prepletale jugoslovansko pravno ozemlje v stoletjih, je navedel lastniske cerkve, razvoj zemljiskih gospostev ter kmetskih zajednic, regeneracijo zadruznega sestava in ustanovitev vojnih krajin.1 Zontar se je s to razpravo poslovil od zelo hipoteticne pravne slavistike. V oceni Saturnikovc knjige O prävu soukromem u Slovanu v dobach starsich (1935) je izrazil dvom, da bi se kdaj dalo docela ugotoviti prvobitno slovansko pravo, ker nimamo praslovanskih pravnih virov. Vse se mu je zdelo kakor tipanje ob negotovem koraku.4 Se naprej pa so ga zanimale lastniske cerkve pri Juznih Slovanih (Problem lastniskih cerkva in samostanov v pravni zgodovini Jugoslovanov, 1935; skupaj z Milkom Kosom: Neznana listina o gorenjskih lastniskih cerkvicah 12. stoletja, 1939), razvoj dezelskih sodisc na Gorenjskem, vprasanja tako v zvezi s kosezi kot z izvorom svobodnikov (K zgodovini prevedbe kosescin v kupna zemljisca na primeru kosezov okrog Kriz pri Trzicu, 1940)5 ter pravno spomenistvo, ki ponekod prehaja v pravno narodopisje (anketa 1939, objave v Mladiki 1940: Slovenske pravne starine, Sodne lipe in mejna znamenja, Sramotilni stebri, Morisca in krvava znamenja, Trzna in obrtniska znamenja, Rovasi, Knezji kamen in vojvodski stol)." O tern je predaval tudi na ljubljanskem radiu. Ob delu na Zgodovini mesta Kranja je spoznal Zontar pomen gospodarske zgodovine. Na to kaze ze razprava o bankah in bankirjih v mestih srednjeveske Slovenije (1932),7 ki pomeni dopolnitev objavljene disertacije Frana Zwittra (Starejsa kranj-ska mesta in mescanstvo, 1929) in se kot Zwittrovo temeljno delo omejuje na mesta v notranjosti slovenskih dezel. Se posebej pa kaze na to - podobno, kot je storil pred stirimi leti za pravno zgodovino - Zontarjev clanek o glavnih problemih jugoslo­vanske socialne in gospodarske zgodovine (1934). Prispevek je izsel v eni izmed vodilnih revij s podrocja socialne in gospodar­ske zgodovine, v Vierteljahrschrift fr Sozial- und Wirtschafts­geschichte (izhajala je v Stuttgartu), tako da je z njim opozoril nase tudi v tujini." V gospodarsko zgodovino druge polovice 18. stoletja je posegel s prispevkom Kranjski »concessus comer-cialis« in njegovo delo za napredek zelezarstva (1941). V To-varniskem vestniku Kranjske industrijske druzbe je bil objavljen le zacetek, nadaljevanje je izostalo zaradi okupacije." Tematika je Zontarja pritegnila z dveh strani: Jesenice (oz. natancneje Sava) je bil njegov rojstni kraj, po drugi strani pa je druzba pokazala, da se zaveda svojih korenin. Leta 1939 je izsla v samozalozbi Zgodovina mesta Kranja.'" Profesor Fran Zwitter je v oceni knjige zapisal, da je Zontar na njej delal devet let in da je prav skrbno in vsestransko opisal razvoj Kranja od arheoloskih dob do najnovejsega casa. Z njo nismo dobili le prve mestne zgodovine, ki ustreza zahtevam sodobne znanosti, ampak tudi delo, ki ima v mnogih ozirih sirsi in ne samo lokalni pomen. Zato zasluzi delo posebno pozornost vseh, ki se zanimajo za naso zgodovino in za probleme nasih mest in mescanstva sploh. Se posebej je opozoril na temeljitost dela, ki se vidi ob pregledu opomb. Avtor se ni zadovoljil s stu­dijem v glavnih arhivih, ki pridejo v postev za zgodovino Kranja; zanimal se je tudi za arhivalije v Trstu, Vidmu, Milanu, Salzburgu, Innsbrucku, Mchnu, Augsburgu, Nnbergu, Knu, Aachnu in Pragi. Prav tako temeljit je seznam uporab-Ijene literature. Ker doslej za mnoga vprasanja, ki se jih dotika knjiga, nimamo niti pregleda virov ali arhivov niti dobre bib-liografije literature, bo Zontarjeva knjiga nujno potrebna tudi za mnoge zgodovinarje in druge raziskovalce, ki se ne bavijo z zgodovino Kranja; postala bo sploh eden od nasih zgodovin­skih prirocnikov. »Z Zgodovino mesta Kranja - tako profesor Zwitter - je postavil avtor svojemu domacemu mestu spomenik, kakor ga nima nobeno drugo slovensko mesto. Historik pa mora ob knjigi kar nekako obzalovati, da zaradi njenega lokalnega okvira, ki ga avtor sicer ponekod prekoraci, v splosnem pa vendar uposteva, ne pride do polne veljave vse delo, ki ga je izvrsil. V opombah nam avtor obljublja, da bo napisal vec posebnih studij o prob­lemih, ki se jih je mogel v tej knjigi le dotakniti. Nasa zelja je, da bi bilo delo ob knjigi za avtorja pobuda in izhodisce za nove studije, ki naj bi presegale lokalni okvir in si zagotovile v nasi historiografiji mesto, ki Jim pripada po vaznosti njihovih proble­mov.«" Za svoje delo je bil Zontar leta 1940 delezen tudi drzavnega priznanja, prejel je red sv. Save 4. stopnje. Se v casu, ko je svoje obsezno delo pripravljal, je podrobneje obdelal v posebnih razpravah dve vprasanji iz mestne zgodovine: Kranjska gimnazija v dobi Napoleonove Ilirije (1931) ter Pre­seren in Kranj (1937).12 Druga, ze posmrtna izdaja Zgodovine mesta Kranja (1982), je bila dopolnjena le glede nove arheoloske podobe Kranja in opremljena z opozorili na nove zgodovinske in umetnostnozgo­dovinske rezultate, v osnovi pa je lahko ostala nespremenjena." Dobre ocene dela so Zontarju vlile samozaupanje in ga spod­budile, da je zacel nastopati v javnosti in se lotevati temeljnih vprasanj slovenskega zgodovinopisja. Pritegnili so ga k ured­nistvu Kronike slovenskih mest, zgodovinskega glasila, ki ga je 261 zacela izdajati mestna obcina ljubljanska skupaj z drugimi mest­nimi obcinami v Sloveniji leta 1934. Za prvo stevilko je tudi napisal prispevek Cerkev in ustavni razvoj nasih mest.14 Februarja 1939 je bilo v Celju zborovanje slovenskih zgodo­vinarjev; veljalo je kot pripravljalni sestanek za prvo zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo naslednje leto v Ljubl jani ob stoletnici Muzejskega drustva. Omenimo naj, da je bil Zontar odbornik njegove zgodovinske sekcije ze od leta 1931. Celjsko zborovanje se je dotaknilo vseh poglavitnih podrocij, povezanih z zgodovino, tako problemov slovenske historiografije. muzej­skih vprasanj, slovenske zgodovine umetnosti, varstva umet­nostnih in zgodovinskih spomenikov ter problemov solske zgodovine. Referate so pripravili tedaj najuglednejsi slovenski zgodovinarji, poleg univerzitetnih profesorjev dr. Milka Kosa in dr. Franceta Steleta se dr. Josip Mai, dr. France Mesesnel in Silvo Kranjc, dr. Josip Zontar pa je bil udelezen z referatom, ki mu je dal naslov Nacela slovenske zgodovine in problemi arhivov. Pri delu na Zgodovini mesta Kranja je namrec dodobra spoznal zgodovinsko raziskovalno delo in njeno organizacijo v drugih drzavah. Dotaknil se je tudi tedaj aktualnega problema lokalnih muzejev, katerih ustanovitev ponekod ni bila sprejeta z navdusenjem, in izrazil priznanje prizadevanjem za muzej v Skofji Loki, v kraju, kjer je prezivel del mladosti. Svoja raz­misljanja je razsiril v prispevku, objavljenem nato v maribor­skem Casopisu za zgodovino in narodopisje, z naslovom Za delovno skupnost slovenskih zgodovinarjev. V njem je poudaril. da »zgodovinar ne vidi v svojem znanstvenem delu le neko zasebno opravilo, ki mu nudi po dosezenem uspehu vec ali manj notranjega zadovoljstva, marvec je preprican, da tvori njegovo znanstveno stremljenje drobec celokupnega dela v narodu. Saj zgodovinske vede niso puhlo ucenjastvo brez vodilnih idej in neke obvladujoce vere... Da pa sluzi zgodovinarjevo delo na­ravnemu, socialnemu, kulturnemu in politicnemu dvigu naroda, mora postati /zgodovinar/ tvorec miselnosti v mnozicah naroda.« To so bila za cas, v katerem so nastala, znacilna razmisljanja, obenem pa razodevajo mladega, ambicioznega in razgledanega zgodovinarja, narodno zavednega in angaziranega razumnika. Poudarjal je se, da ni napredka brez jasnih smernic in nacrtov ter brez polaganja racunov o znanstvenem delu. (zato tudi tak naslov prispevka).l, V tern casu je zacel Zontar misliti na univerzitetno kariero in leta 1936 se je potegoval za mesto univerzitetnega ucitelja v Zagrebu, kjer je po Beogradu zacel svojo visokosolsko pot tudi znani slovenski zgodovinar Milko Kos. Po nekaj letih mu je bila na podlagi Zgodovine mesta Kranja priznana habilitacija na Pravni fakulteti v Ljubljani in februarja 1941, torej tik pred zacetkom vojne, je bil imenovan za privatnega docenta na tej fakulteti za predmet narodna pravna zgodovina z ozirom na zgodovino slovanskih prav. Medtem je v Evropi ze divjala druga svetovna vojna, ki ni prizanesla Jugoslaviji in Sloveniji. Zontarjevi nacrti, da bo v jeseni zacel s predavanji, so se naenkrat razblinili. V zacetku je se vzdrzeval stike s fakulteto, leta 1942 je objavil v fakultetnem zborniku razpravo Najstarejsa sodna knjiga mesta Kranja iz let 1517 do 1520, ki je prisla tedaj ob inventariziranju arhivalij na Gorenjskem na dan. Zato pa je ostalo v Zgodovini Kranja poglavje o pravnem redu v srednjem veku precej skromno in manj natancno, kot je zapisal avtor sam v uvodu razprave.'6 Kasneje pa se je povsem posvetil novim nalogam, in tudi sicer za znanstveno delo v vojnem casu ni bilo moznosti. V dneh, ko so Nemci ze zaceli izseljevati, je prisel namrec k Zontarju arhivski svetnik v Drzavnem pokrajinskem arhivu v Celovcu dr. Karel Starzacher, ki je bil po zasedbi Gorenjske kot visji vodja SS dodeljen Uradu pooblascenca drzavnega komisarja za utrjevanje nemstva na Bledu (nekaj casa je bil celo stabni vodja tega urada). Starzacher in Zontar sta bila znanca iz studetovskih let na Dunaju, nakljucje pa je tudi hotelo, da je bil leta 1941 vojaski komandant Kranja sin univerzitetnega profesorja Kiinssberga iz Heidelberga, s katerim je Zontar vzdrzeval tesne stike. Starzacher je Zontarju ponudil zaposlitcv pri varovanju arhivov, knjiznic in muzejev, za kar je bil Starzacher poleg drugega tudi odgovoren. Ne brez pomislekov je Zontar, ki je uzival pri Nemcih dolocen ugled in spostovanje, tako da mu niso zamerili, ker se ni podpisoval Schontar, kot je bilo uradno ukazano, ampak je ostal slovenski Zontar in se tudi ni priglasil za rajhovsko drzavljanstvo, ceprav so ga h temu nagovarjali, ponudbo sprejel. Nekaj izkusenj z varstvom kulturne dediscine je Zontar ze imel, saj je bil od leta 1930 poverjenik za varovanje zgodovinskih spomenikov kranjskega okraja. Navsezadnje pa je bila Zontarjeva neuresnicena zelja leta 1919 zaposlitev v dunajskem Drzavnem arhivu. Po preteku pol stoletja od konca druge svetovne vojne vse bolj cenimo dejanja pogumnih strokov­njakov, ki so ne glede na osebna tveganja in mozne ocitke izra­bili moznost za resevanje kulturne dediscine na katerikoli vojskujoci se strani.17 Tako je bil Zontar I. maja 1941 sprejet v javno sluzbo kot pomozni nastavljenec brez uradniskega statusa. Prva naloga je veljala zbiranju zupnijskih knjig (rojstnih, porocnih, mrliskih), ki jih zaradi izselitve duhovscine nihce ni imel na skrbi. Do srede junija 1941, ko je zacel delovati v Kranju osrednji maticni urad za celotno okupirano Gorenjsko, so zbrali iz 119 zupnij prek 2700 maticnih knjig in pripadajocih repertori jev. Vodstvo urada so poverili profesorju Francetu Korbarju, medtem pa se je Zontarjevo delo osredotocilo na t.i. osrednji arhiv za Gorenjsko, kjer so shranili listine, urbarje in pomembnejse spise zupnij, za katere je obstajala nevamost, da bodo unicene, arhive sreskih nacelstev Radovljica in Kranj ter mnoge druge, ki jih je uspelo resiti pred unicenjem, razen tega tudi knjiznice in zbirke starin Joie Zontar: Delo kranjskega zgodovinarja Josipa Zontarja (npr. dragoceno lekarnisko, knjiznicno in arheolosko zbirko mr.ph. Bohuslava Lavicke, ki so ga Nemci ustrelili). Konec marca 1942 so osrednji maticni urad razpustili, maticne knjige pa razdelili med t.i. okrozne rodoslovne urade, osrednji arhiv, kjer so bili zaposleni se gimnazijski profesor Franc Fister, uciteljica Angela Percic in Grega Jelenc, pa je postal podruznica Drzavnega pokrajinskega arhiva v Celovcu. V strahu da ne bi kaj od zbranega gradiva odpeljali v Celovec, so dragocenejse stvari skrbno skrivali. Glede dela podruznice pa niso prihajala le navodila iz Celovca, marvec od leta 1943 tudi od Osvobodilne fronte v zvezi z resevanjem arhivov in starin na Gorenjskem. Maja 1945 se je za petdesetletnega Zontarja vse zacelo znova. Gradivo arhiva v Kranju je bilo vrnjeno lastnikom: gradivo cerkvenega izvora Ijubljanski skofiji, gradivo v javni lasti okto-bra 1945 ustanovljenemu Osrednjemu drzavnemu arhivu Slovenije, ostalo pa nekdanjim lastnikom, za kar je prejel Zontar stevilnc zahvale. Ponovno je pouceval na gimnaziji v Kranju, minister za prosveto pa je obnovil privatno docenturo na Pravni fakulteti v Ljubljani, kar inu je omogocilo, da je v zimskem semestru 1945/1946 zacel s predavanji o pravni zgodovini slo­vanskih narodov. Ze v naslednjem studijskem letu je prislo do spremembe vsebine predavanj, tako da so imela en semester naslov Narodna pravna zgodovina, nato pa kot na drugih jugoslovanskih pravnih fakultetah Zgodovina drzave in prava narodov FLRJ. Leta 1946 je se objavil v fakultetnem zborniku razpravo Kastavscina in njeni statuti do konca 16. stoletja. Osnova za to je bila najdba dveh ljubljanskih rokopisov nemskega prevoda statuta iz leta 1569.'8 Nadaljnje pravno­zgodovinske studije pa je moral objavljati v Zgodovinskem casopisu: 1951, Ob seststoletnici Dusanovega zakonika, 1953, Kranjski sodni red za dezelska sodisca iz leta 1535, v kateri ni obravnaval samo pravne vsebine tega predpisa, marvec tudi primerjalno z drugimi avstrijskimi dezelami. Naslednje leto je priobcil, predvsem na podlagi razprave Jul. Marxa, Doliners Manuskript (Dunaj 1948), pregled zivljenja in dela pravnika in dunajskega univerzitetnega profesorja dr. Tomaza Dolinarja (1750-1839).'" Vprasanje boja za podezelsko trgovino je postalo tezisce obsezne razprave Nastanek, gospodarska in druzbena problematika policijskih redov prve polovice 16. stoletja za dol­njeavstrijske dezele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine (1957). Razprava ni postala le temeljno delo o pravni strani kmeckega trgovanja v nasih dezelah in trenjih med kmeti, dezel­nimi stanovi in mesti okrog tozadevnih zakonskih dolocil, mar­vec je utirala tudi pot spoznanju, kako so kmetje v nasih dezelah v veliki vecini zdruzevali svoje vasko zivljenje z nekmeckim gospodarstvom.2" Redno napredovanje v docenta pa je Zontar pricakoval zaman. Cez leta se je znova pojavil s pravnozgodovinskim prispevkom v Zgodovinskem casopisu, in sicer na pobudo in v sodelovanju z Bozom Otorepcem. Gre za prispevek o bozji Na sreäanju profesorskega ceha, predhodnika Muzejskega drustva v Skofji Loki, leta 1935. Na sliki je dr. Josip Zontar drugi z desne, na njegovi levi strani stoß dr. Pavle Blaznik (Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Skofji Loki) 263 Kranjski zbornik 2000 sodbi s sveco v Kamniku leta 1398, ki je zapecatila usodo dveh pred kratkim v krscanstvo sprejetih deklet: obtozeni tatvine sta bili zivi pokopani (1973).2I Na prvem povojnem obcnem zboai Muzejskega drustva Slovenije 28. decembra 1945 je bil Zontar izvoljen v odbor drustva, ki se je nato maja 1946 preimenovalo v Zgodovinsko drustvo za Slovenijo. Se na zborovanju slovenskih zgodovinar­jev v Ljubljani novembra 1946 je zelo aktivno sodeloval pri vprasanju o prihodnjem urejanju slovenskih zgodovinskih casopisov. Poudaril je, da bo treba s posebno vnemo raziskati in urediti nakopiceno snov za zgodovino zadnjih let, ki so tako pomembna za slovenski narod, ni pa bil vec izvoljen v novi drustveni odbor. Do leta 1949 je bil Zontar zopet poverjenik za varovanje naravnih in zgodovinskih znamenitosti za okraj Kranj (tedaj novoustanovljenega republiskega drzavnega zavoda). Nova politicna oblast si je kmalu podredila Univerzo in njena ideoloska naziranja so se morala popolnoma uveljaviti tudi na njej. Zaradi politicnih vzrokov je bilo vec univerzitetnih uciteljev z Univerze odstranjenih in pri tem Pravna fakulteta ni bila nobena izjema, prej obratno. Ko so bili junija 1952 razreseni na tej fakulteti trije redni profesorji, dr. Janko Polec, dr. Leonid Pitamic in dr. Albin Ogris ter asistent Borut Rezek, je prisel naslednji mesec na vrsto se honorami predavatelj Zontar. Upraviceno pa se sprasujemo, kaj so mu oblastniki tako zamerili, da so morali - preden so mu onemogocili nadaljnje delo na fakulteti - uprizoriti nanj osebni napad v Slovenskem poroceval-cu 13. julija 1952. V nepodpisanem clanku »O kranjskem denun­ciantu« (v rubriki Pisma bralcev) so ga obtozevali klerikalizma, sovraznega odnosa do ideje o zdruzevanju juznih Slovanov v letu 1914 ter sodelovanje z okupatorjem leta 1941. Brez dvoma je to povzrocilo, da pravna zgodovina ni bila vec v ospredju Zontarjevih zanimanj, pa tudi nova zaposlitev je zahtevala popolno preusmeritev znanstvenega dela. Pred tem se je namrec leta 1950 umaknil iz kranjske gimnazije, kjer je sluzboval 21 let (od jeseni 1925 do aprila 1941 ter od maja 1945 do januarja 1950). Na soli je Zontar slovel kot strog, dosleden profesor, ki je dijakom mnogo dajal, pa tudi mnogo zahteval in je v razred prihajal vedno skrbno pripravljen. Na Institutu za politicno ekonomijo in sorodne vede pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki ga je ustanovil dekan te fakultete profesor Danilo Vojska, se je Zontar pridruzil kot znanstveni sodelavec dr. Pavletu Blazniku (odgornemu za agrarno zgodovino), Ivanu Mohoricu (za novejso gospodarsko zgodovino) ter Dragu Potocniku (za zgodovino denarstva in kredita). Delal naj bi na starejsi slovenski gospodarski zgodovi­ni, kjer je nameraval zajeti predvsem obdobje zgodnjega kapita­lizma in merkantilizma, ki jima je v tem casu tudi avstrijsko zgodovinopisje posvecalo posebno pozornost. O tem se je lahko preprical na zborovanju avstrijskih zgodovinarjev v Linzu leta 1951, ki se ga je udelezil. Se isto leto je imel na institutu za gospodarsko zgodovino na Dunajski univerzi predavanje o prob-lemih socialne in gospodarske zgodovine narodov Jugoslavije (izslo na Dunaju istega leta)22 in tako zopet navezal stike z Du-najem, krajem, kjer je prezivel studentska leta in so nedalec tod ziveli materini sorodniki. Pridno je izpisoval gradivo v Ijub­ljanskih arhivih, neuspesno opozarjal tudi na gradivo, ki bi ga bilo potrebno pregledati v dunajskih arhivih. Ob dogodkih leta 1952 so Zontarja zaenkrat pri tem delu pustili na mini, v zacetku leta 1958 pa je dobil od dekana Pravno-ekonomske fakultet obvestilo, da mu je Univerzitetni svet zavrnil prosnjo za ponovno izvolitev za znanstvenega sodelavca, zaradi cesar se mu s 1. feb­ruarjem 1958 odpoveduje sluzba. Dodamo naj se, da je bila zavrnjena ponovna izvolitev brez vsake obrazlozitve, ne glede na to, da je pripravil obsirno porocilo o svojem dotedanjcm delu. Bil jc upokojen pri nepolni delovni dobi. Potem ko je dr. Pavle Blaznik, ki je bil do leta 1954 prav tako zaposlen na istem institutu, prisel decembra 1957 kot prvi slalni sodelavec na Institut za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, si je Zontar zelel isto. Sicer je na Aka­demiji sodeloval od vsega zacetka (od 1949) pri oblikovanju programa Gospodarske in druzbene zgodovine Slovencev in nato v agrarnem odseku. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je objavil razpravo o Svilogojstvu in svilarstvu na Slovenskem od 16. do 20. stoletja (1957), ki je nato v mocno skrceni obliki izsla v 1. zvezku Gospodarske in druzbene zgodovine Slovencev (v zgodovini agramih panog).21 Za stalno nastavitev ni bilo moz.nosti, z velikim veseljem pa se je vsakokrat, ko je prisel v Ljubljano v arhiv, zjutraj oglasil pri dr. Blazniku na Akademiji na prijateljski klepet. Pri raziskovanju gospodarske zgodovine je Zontar postal pozoren na dezelno gospodarstvo, to je dezelne finance. Zacel je zbirati bogato gradivo »o kranjski dezelni revoluciji 1747-1749«, ko so dezelni stanovi, ob zagovarjanju svojih pra­vic, postregli s stevilnimi podatki iz dezelne preteklosti. Tudi na povabilo za sodelovanje v zborniku ob osemdesetletnici Ljudmila Hauptmanna (1966) se je odzval s prispevkom k zgo­dovini srednjeveske financne uprave na Kranjskem, kot se je v podnaslovu glasila razprava o Kranjskem dezelnem vicedo­mu.24 Prav tako je moc razbrati v nekaterih delih, ki jih bomo omenjali s podrocja lokalnega zgodovinopisja, da gre za detajle iz sirse problematike, s katero se je tedaj ukvarjal. V teh letih se je razmahnilo tudi lokalno zgodovinopisje. Leta 1953 je zacela izhajati Kronika-Casopis za slovensko krajevno zgodovinopisje, naslednje leto Loski razgledi, zgodovinske prispevke je zacel prinasati tudi Trziski vestnik. Leta 1960 je Joie Zontar: Delo kranjskega zgodovinarja Josipa Zontarja izsel spominski zbornik 900 let Kranja, ki je v resnici pomenil prvo stevilko Kranjskega zbornika. Zontar se je rad odzval vabilom za sodelovanje in tako je nastalo vec prispevkov, ki so po eni strani sicer lokalnega znacaja, obravnavajo pa pomembna vprasanja iz slovenske gospodarske ali socialne zgodovine. V Kroniki je pisal o arhivu poveljstva armadne skupine Svetozarja Boroevica, ki so ga ob umiku novembra 1918, skupaj s prtljago poveljstva, uspeli pripeljati po zeleznici le do kranjske postaje, svezenj spisov pa so nasli leta 1941 med spisi kranjskega zupnijskega arhiva (1956). Nadalje je pisal v Kroniki o ohra­njenem drobcu registra Ijubljanskega nakladniskega urada iz leta 1544 (1968), o F.V. Hnigkovi statistiki obrtnikov sloven-skih mest in trgov iz leta 1673 (1970), o vlogi in pomenu Ptuja v mednarodni trgovini poznega srednjega in zgodnjega novega veka (1971).25 V Loskih razgledih je objavil prispevke o nasem starem zebljarstvu (1955), o platnarstvu in sitarstvu v loskem gospostvu v 18. stoletju (1956), o Locanu Volbenku Schwarzu (s podnaslovom: Prispevek k zgodovini financnega gospodarstva v dobi Friderika III. in Maksimilijana I.) (1957), o trgovski racu­nici loskega veletrgovca Franca Oblaka-Wolkensperga iz leta 1677 (1961).26 Tako je Locan Volbenk Schwarz, potem ko je ponovno zastopal freisinskega skofa, opravljal pomembne funkcije v dezelnoknezji upravi na Kranjskem in je bil tudi svet­nik Maksimilijana I. ter njegovih osrednjih uradov. V Trziskem vestniku je Zontar objavil prispevek o zapori proti kugi v Kara-vankah v letih 1713-1716 (s podnaslovom: Prispevek k zgodovi­ni blagovnega prometa in organizacije trgovine na Slovenskem v 18. stoletju (1957).2' V Spominskem zborniku 900 let Kranja je izsel prispevk o vlogi Kranja v blagovnem prometu v teku stoletij (do 19. veka) (1960), v Kranjskem zborniku 1970 pa clanek o pomembnih kranjskih zdravnikih preteklosti (1970).2* Dr. Josip Zontar vpogovoru z akademikom clr. Bogom Grafenauerjem Ker je dozivljal Zontar v domovini udarec za udarcem, je toliko bolj z veseljem objavljal v tujini, kjer je imel se stara poznanstva iz studentovskih let. V prispevkih za Wiener Archiv fr Geschichte des Slawentums und Osteuropas je obravnaval pravnozgodovinske teme: o problematiki pravne arheologije pri narodih Jugoslavije (1956) ter o najstarejsi sodni in mestni knjigi Kranja iz let 1517-1520 (1959),2" v Sostforschungen o Kristijanu Vilhelmu Heilu, diplomatu, tvorcu projektov in nacionalno-ekonomskem teoretiku 18. stoletja (1958),'" v Zbor­niku ob devetstoletnici Beljaka prispevek: Beijak in jugovzhod (1960) in naslednje leto v Letopisu beljaskega mestnega muzeja o Beljaku-Nnbergu in jugovzhodu." V zadnjih dveh razpravah (k tem je treba pristeti se razpravo v Spominskem zborniku 900 let Kranja, 1960) je preiskoval trgovino na dolge razdalje prek slovenskih dezel v smeri od Juzne Nemcije na jugovzhod do turske meje, ki je bila druga najpomembnejsa trgovska smer v nasih krajih (prva je bila Ogrska-Italija) ter na razlicne gospo­darske aktivnosti, ki so bile povezane s tem trgovanjem. Oktobra 1960 je sodeloval se na posvetovanju Instituta za kontinentalno agrarno in gospodarsko preucevanje Justus Liebig Univerze v Giessenu o zgodnjih oblikah podezelske obcine v Vzhodni Evropi z referatom o stanju raziskav juznoslovanske podezelske ureditve (objavljen 1964).12 V zadnjem obdobju svojega zivljenja pa je zacela Zontarja zanimati zgodovina Jugovzhodne Evrope. Prvic se je dotaknil tega vprasanja v razpravi, v kateri je ugotovil, da je tirolski upornik Mihael Gaismaier pri svojih protihabsburskih nacrtih skusal pridobiti leta 1528 na svojo stran tudi Hrvate. Pri tem je zelo nazorno prikazal polozaj Hrvatov med Ogrsko, Turcijo in Habsburzani od okrog 1500 dalje (1966)." Za prvi mednarodni kulturnozgodovinski simpozij v Modincih leta 1969, ki je bil posvecen temi Avstrija in Turki (potem ko so pred petimi leti slovesno proslavili 300-letnico bitke pri tem kraju), je Zontar pripravil prispevek ojuznih Slovanih in Turkih. Za udelezence iz Srednje Evrope je bil prispevek posebno zanimiv, kerni prikazal le zunanjega dogajanja, marvec je predstavil tudi jezikovno, nacionalno in socialno stanje juznoslovanskih narodov.M Turska tematika je bila za Zontarja novo podrocje, ki ga je tako pritegnilo, da je sklenil napisati knjigo o obvescevalni sluzbi in diplomaciji avstrijskih Habsburzanov v boju proti Turkom v 16. stoletju. Knjigo je sprva nameraval izdati v tujini, zaradi vec vzrokov pa se je odlocil za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (1973), le krajsi odlomek pod naslovom Mihael Cernovic, tajni agent Ferdinanda I. in Maksimilijana II. in nje­govo porocanje, pa je objavil v Izvestjih Avstrijskega drzavnega arhiva (1971).'5 Habsbursko-turska razmerja so zacela Zontarja zanimati se sirse, in sicer z vidika, kaj je pomenilo vojasko plenjenje za gospodarstvo, ni mu pa bilo dano, da bi mogel Kranjski zbornik 2000 zamisel uresniciti, ceprav je delal skoro do svoje smrti, 24. apri-la 1982, in docakal visoko starost 86 let. Zontar je v nase znanje slovenske preteklosti, pa tudi sirse, prispeval s knjigami, razpravami, clanki in ocenami bogate in pomembne dosezke. Obenem pa sodi tudi med generacijo srednjesolskih profesorjev, ki so bili poglavitni temelj razvoja slovenske znanosti. Hhkrati pa so ti pomenili - kakor je zapisal akademik dr. Bogo Grafenauer - najpomembnejsi temelj pri uveljavljanju gimnazijcev na pot siroke izobrazbe, vedenja o zivljenju svojega naroda in slovenskega narodnega osvescanja. Brez njih bi bila dozoritev slovenskega naroda gotovo vsaj bistveno pocasnejsa.16 LPORABL.JENE KRATICE CZN Casopis za zgodovino in narodopisje GMS Glasnik Muzejskega drustva za Slovenijo K Kronika, Casopis za krajevno zgodovino LR Loski razgledi SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti SP Slovenski pravnik VSWG Vierteljahrsschrift fr Sozial- und Wirtschaftsgeschichte ZC Zgodovinski casopis ZZR Zbornik znanstvcnih razprav juridiene fakultete Univerze v Ljubljani OPOMBE 1 Glavna biografska dela o Josipu Zontarju: Bogo Grafenauer, Ob osemdeset­letnici Josipa Zontarja. K 23/1975, str. 18(1-182. - isti. In memoriam dr. Josip Zontar (23.IX.1895-24.IV. 1982), ZC 37/1983, str. 235-241. - Pavle Blaznik, Profesor dr. Josip Zontar, LR 29/1982, str. 141-142. - Slovenski biografski leksikon [V/5, Ljubljana 1991. str. 1004-1006. - Zivljenje in delo Josipa Zontarja: Ob stoletnici rojstva, Ljubljana-Kranj 1996, 52 str. s prispevki Jozeta Zontarja (Prelomna leta v ocetovem zivljenju), Darje Mihelic (Problematika raziskovanja lokalnc zgodovine in vloga Josipa Zontarja v njej), Sergija Vilfana (Josip Zontar in pravna slavistika), Ferda Gestrina (Delo Josipa Zontarja za gospodarsko in socialno zgodovino) ter Franca Rozmana (Prispevek Josipa Zontarja k zgodovinopisju Jugovzhodne Evrope). :GMSXI/1930, str. 83-84. 'SPXLVII/1933, str.162-171. 'SPXLIX/1935, str.51-53. 'SP XLIX/1935. str. 430-444. - CMS XX/1939, str. 236-243. - SP LH/1938, str. 221-224. - SP LH/1940, str. 285-295. "Mladika XXI/1940, str. 136-138, 175-177, 214-218. 249-250, 281-282, 310-311,349-350. "GMSXIII/1932, str. 21-35. * Hauptprobleme der jugoslawischen Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, VSWG 27/1934, str.347-373. "Tovarniski vestnik. Jesenice 1941, str. 11-12. '"Zgodovina mesta Kranja. S sodelovanjem W.Schmida (arheologija) in Fr.Steleta (umetnostna zgodovina), Ljubljana 1939, 530 str. 1 Fran Zwitter, Zontar Josip, Zgodovina mesta Kranja, v: CZN XXXIV/1939, str. II0-112. 'Mzvestje drzavne gimnazije v Kranju 1931, str. 1-18. - CZN XXXI/1937, str. 204-212. 'Zgodovina mesta Kranja. Ponatis knjige iz leta 1939 z dodatkom v uvodu, pri katcrem so sodelovali Andrej Valic (Arheoloska raziskovanja na kranjskcm obmoeju v pretcklih stirih desetletjih), Joze Zontar (Novcjsa dognanja o zgodo­vini Kranja in njegovem obmoeju) in Cene Avgustin (Novcjsa raziskovanja o umetnostni zgodovini Kranja), Kranj 1982, XLVII+530 str. " Kronika slovenskih mest 1/1934, str. 189-192. "CZN XXXHI/1938, str.212-216. - Pavle Blaznik. Profesor dr.Josip Zontar, LR 29/1982, str. 142. '"ZZR XVIH/1941-1942, str.360-368. "Joze Zontar, Kranjska podruznica Drz.avnega pokrajinskega arhiva v Celovcu v casu nemske okupaeije. Arhivi XIX/1996, str. 55-59. '"ZZR XXI/1945-1946, str. 153-219. "ZC V/1951, str. 209-214. - ZC V1-VH/I952-I953, str. 566-587. - ZC VIII/1954, str.155-157. 2"ZC X-XI/1956-1957. str. 32-121. 21 Zc XXVH/1973, str. 321-328. "Zur Problematik der älteren Sozial- und Wirtschaftsgeschichte der Vker Jugoslawiens, Mitteilungen des Instituts fr terreichische Geschichts­forschung LX/1951, str.369-383. !' SAZU, Razred za zgodovinske in druz.bcne vede, Dela 11: Institut za zgodo­vino, sekeija za obeo in narodno zgodovino 3, Ljubljana 1957. 160 str. -Gospodarska in druzbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog I., Ljubljana 1970, str.409-415. 21 SAZU. Razred za zgodovinske in druzbene vede, Razprave V, Ljubljana 1966. str. 277-318. " K IV/1956, str.39-47. - K XVI/1968. str.32-44. - K XVIH/1970, str. 80-82. -K XIX/1971, str. 149-151. 2" LR H/1955, str. 85-86. - LR m/1956, str. 89-102. - LR 4/1957. str. 25-34. ­ LR 7/1961, str. 88-93. "Trziski vestnik VI/1957, St.ll, priloga. '"900 let Kranja: Spominski zbornik, Kranj I960, str. 137-159. - Kranjski zbornik 1970. str. 343-348. '"Zur Problematik der Rechtsarchäologie bei den Vkern Jugoslawiens, Studien zur älteren Geschichte Osteuropas I.Teil. Wiener Archiv fr Geschichte des Slawentums und Osteuropas II., Wien 1956, str. 169-202. -Das älteste Gerichts- und Stadtbuch von Krainburg/Kranj (1517-1520). Studien zur älteren Geschichte Osteuropas II.Teil, Wiener Archiv fr Geschichte des Slavcntums und Osteuropas III, Wien 1959, str. 186-200. '"Christian Wilhelm Heil, ein Diplomat. Projektmacher und national-ono­mischer Theoretiker des 18. Jahrhunderts, Sostfoschungen XV1I/I958. str. 376-406. " Villach und der Sosten, 900 Jahre Villach: Neue Beiträge zur Stadt­geschichte, Villach I960, str. 459-522. - Villach-Nnberg und der Sosten, Jahrbuch des Museums der Stadt Villach 1/1961, str. 89-100. "Der Stand der Forschung er die sslawische ländliche Ordnung. Die Anfänge der Landesgemeindc und ihr Wesen, Konstanzer Arbeitskreis fr mittelalterliche Geschichte, Vorträge und Forschungen VIII/1964. str. 419^141. "ZC XIX-XX/I965-I966, str. 205-218. 14 Die Sslawen und die Tken, Internationales Kulturhistorisches Symposium Mogersdorf 1969 in Mogersdorf, Eisenstadt 1972, str. 95-108. " Obvescevalna sluz.ba in diplomacija avstrijskih Habsburzanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Razred za zgodovinske in druzbene vede, Dela 18, Ljubljana 1973, 263 str. - Michael Ccrnovic, Geheimagent Ferdinands I. und Maximilians II. und seine Berichterstattung, Mitteilungen des Österreichi­schen Staatsarchivs 24/1971, str. 169-222. "Bogo Grafenauer, In memoriam dr. Josip Zontar (23.IX.I895-24.IV. 1982, ZC 37/1983. str. 238. 266 JOZE JAVORNIK Sport in kranjski olimpijci 20.stoletja Primoi Peterka - najuspesnejsi skakalec Triglava »Kdor se ukvarja s sportom, bogati svoje zivljenje, hkratipa skrbi za svoje zdravje.« Te besedeje zapisal prof. Drago Ulaga, starosta in zasMni mentor slovenskega sporta. Sport je del osebne kulture. Raziskave kazejo, da zdrav zivljenjski slog prispeva vec kot tretjino k clovekovemu zdravju. Sport pa lahko ugodno vpliva tudi na okolje. Ima velike razseznosti tudi kot organizacija, ne samo po stevilu sportnikov, pacpa tudipo stevilu trenerjev, sodnikov.funkcionarjev in drugih, ki se ukvarjajo s sportniki, z objekti in s tekmovanji. Sport je v sodobnem svetu uveljavljen pojem za gibanje, ki seje razsirilopo vsem svetu. Poleg mnozicnega sporta poznamo tekmovalni sport spoudarjeno tekmovalnostjo, soocanjem z drugimi sporti, z doseganjem am boljsili rezultatov. Najvisja stopnja tekmovalnega sporta je vrhunski sport. Zanjje najznacilnejsa teznja za najboljsimi sportnimi rezultati. V vrhunskem sportu se pretaka tudi ogromno denarja, zatoje izredno izpostavljen tudi medijsko. Toda kljub temuje vrhunski sport izjemno ustvarjalen na svojem podrocju in pomika me je cloveka vse vise in vise, v znanem olimpijskem geslu: citius (hitreje), altius (vise), fortius (mocneje). V rhunski sport je poklicna aktivnost pescice izbrancev, ki so svojemu sportu in vrhun-skim rezultatom podarili velik del svojega zivljenja. Merilo njihove vrednosti je vrhunski sportni rezultat. Vrhunski sportniki so odlicni propagandist! za naso mlado drzavo, saj v nekaterih sportnih panogah segajo v ozji svetovni vrh. Vrhunski sportniki pri nas in v svetu so zelo popularni. po njih se zgledujejo mnozice mladih. Vsak narod je imel in ima sportne junake. Tudi v Kranju jih imamo. Od kdaj in kako se je zacela razvijati kranjska sportna dejavnost? Kaksne uspehe so dosegli sportniki obcine Kranj doslej? Kdo so bili olimpijci iz Kranja? Na ta vprasanja bomo poskusali odgovoriti v tern sestavku. Kranj - mesto sporta Mestna obcina Kranj je bila in je sportno obarvana. To dokazujejo rezultati v tekmo­ valnem in vrhunskem sportu. V Kranju so bili vedno doma sportniki, ki so dosegali vrhunske rezultate na najvecjih mednarodnih tekmovanjih (olimpijske igre, svetovna prvenstva) in posegali tudi po medaljah. V razlicnih obdobjih so razlicni sportniki zaznamovali doloceno sportno dejavnost. V obdobju po letu 1980 sta posebno izstopala plavalna brata Petric. Najvecji uspeh sta dosegla na evropskem prvenstvu v Splitu. Se posebno se spominjamo velike zmage Boruta Petrica na 400 m kravl, ko je v neponovljivem boju premagal olimpijskega prva­ka Saljnikova. V zadnjih dvajsetih letih so bili najuspesnejsi smucarski skakalci. Matjaz Zupan je na olimpijskih igrah v Cal-garyju (Kanada) leta 1988 skupaj s Primozem Ulago, Miranom Tepesem in Matjazem Debelakom osvojil ekipno srebrno me-daljo. Leto poprej je bil Matjaz cetrti na svetovnem prvenstvu v skokih v Oberstdorfu (Nemcija). Prav posebno je bil Kranj, in z njim vsa Slovenija, ponosen na smucarskega skakalca Primoza Peterko, ki je kot mladinec v sezoni 1996/97 prevzel vodilno vlogo v svetu. Dve sezoni zapored je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala, kar je bil v skokih enkratni dosezek. Trinajstkrat je v tem casu posegel tudi po posamicnih zmagah na tekmah za svetovni pokal. Velike uspehe so dosegali tudi Kranjcani, ki sicer niso bili clani .sportnih organizacij kranjske obcine, temvec so nastopali v drugih okoljih. Alenka Cuderman je z drzavno reprezentanco na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojila zlato medaljo v ro­kometu. Boris Urbane je osvojil naslov dvakratnega svetovnega prvaka v kegljanju, Ivo Simenc naslov evropskega prvaka v jad­ralnem letenju, uspesen je bil tudi Branko Mirt v padalstvu. Znacilnost kranjskega sporta pred letom 1990 so predvsem uspehi v individualnih sportnih panogah: atletiki, kolesarstvu, plavanju in smucanju. S spremembo tekmovalnih sistemov v sa­mostojni Sloveniji so zaceli kakovostno rasti tudi kolektivni sporti, ki danes uspesno nastopajo v drzavnih ligah. Sport pred drugo svetovno vojno Do druge svetovne vojne se je sport ustvarjal in siril v Sokolu, Orlu ter v raznih delavskih in strankarskih drustvih. Gorenjski Sokol v Kranju je bil na zacetku 20. stoletja osem let edino sokolsko drustvo na Gorenjskem. Temelj sokolskemu delu je bila telovadba. Drustva so prirejala vsako leto javne telovadne nasto­pe, vecje telovadne in politicne manifestacije pod skupnim ime­nom />drustveni zleti«. Stevilo drustev je naglo raslo. Vse bolj so se v kranjskem sokolstvu uveljavljale tudi druge sportne panoge (atletika, plavanje, sportni mnogoboji, odbojka, nogomet). Kot protiutez Sokolu je dr. Janez Evangelist Krek ustanovil katolisko telovadno organizacijo Orel. Orlovska telovadba ni bila tako solidno organizirana kot sokolska. Orel je imel vecino drustev po vaseh in le delno v mestih, kjer so prevladovala sokolska drustva. Tudi Orli so z leti zaceli gojiti poleg telovad­nih se druge sportne panoge. Dosezki so bili prikazani na razlicnih taborih in zletih. Prva vecja orlovska prireditev je bil Gorenjski orlovski tabor 3. julija 1921 v Kranju. V letih pred zacetkom druge svetovne vojne se je sportna de­javnost v Kranju zelo razmahnila. Bilo je vec tekmovanj v raznih sportnih panogah. Eno zadnjih tekmovanj so bile okrozne smucarske tekme marca 1941 na pobocju Smarjetne gore in Sv. Josta. V letu 1922 so bile na Gorenjskem mednarodne smucarske tekme in ze na prvi zimski olimpiadi v Chamonixu (Francija) so sodelovali gorenjski smucarji (Jozko Jansa). Kranj pred drugo svetovno vojno se ni imel sportnikov, ki bi lahko drzavo zastopali na olimpijskih igrah, ceprav je bil v splosnem sport v Kranju v velikem razmahu (nogomet, atletika, kolesar­stvo, strelstvo, tenis, namizni tenis). V tem casu so v Kranju in okolici delovali naslednji klubi oziroma drustva: SK Kranj (ustanovljen leta 1914), SK Triglav Kranj (1921), SK Korotan Kranj (1923), SK Zvezda v Straziscu (1930), SK Savica Strazisce(1933). Sport po letu 1945 Sport je zacel dobivati po drugi svetovni vojni v nasem javnem zivljenju vedno vecji pomen in jasnejsi cilj. Pred letom 1941 je bila na najvisji stopnji telovadba, delno so bili razviti se nogomet, odbojka, atletika in smucanje. Sport se je takoj po koncani vojni zacel razvijati in kakovostno napredovati, ceprav so ga slabile organizacijske pomanjkljivosti in delno slab strokovni kader v klubih. Tudi pomanjkanje sportnih objektov je oviralo sportno zivljenje v Kranju. Pomemben mejnik v raz­voju sporta je bila ustanovitcv enotnega sportnega drustva Triglav v letu 1954. Tedaj je v SD Triglav soglasno pristopilo sest klubov. Smucarski klub Udarnik, Plavalni klub Mladost, Namizno-teniski klub Projektor, Nogometni klub Korotan, Kegljaski klub Kranj in Kosarkarska sekcija TVD Partizan Kranj. Zacetne tezave, ki so se pojavile s to zdruzitvijo, so se hitro odpravile in na podlagi dosezenih rezultatov lahko ugo­tovimo, da je s to odlocitvijo sport v Kranju vidno napredoval. Kranj je bil ze v prvih letih po koncani drugi svetovni vojni eno izmed sportno najbolj razvitih mest. Kranjska sportna struktura je s svojimi objekti in po letu 1954 predvsem s klu­bi Sportnega drustva Triglav in drugimi sportimi kolektivi (SD Mladost Strazisce) postala ena najmocnejsih v Sloveniji. Med vrhunske sporte, kjer so Kranjcani nastopali na olimpijskih igrah, so se zapisali v najvec smucarji (alpinci, tekaci, skakalci, kombinatorci in biatlonci), kolesarji in plavalci. Po vojni je v sportni organizaciji kranjske obcine zrasla mnozica aktivnih sportnikov, vaditeljev, trenerjev, sodnikov in organizatorjev. Ekipe in posamezniki so ponesli ime Kranja po vsej domovini in v mnoge drz.ave sveta. Imen in odlicnih rezul­tatov, ki so prinesli sloves kranjskemu sportu, je toliko, da jih ni mogoce nasteti. Zato omenjamo le nekatere, ki so bili naj­zasluznejsi za uveljavitev Kranja doma in v tujini. 268 Alpinizem Izjemni uspehi so se zaceli v 80-ih letih. Najbolj odmevni so bili dosezki Toma Cesna s solo vzponi v Himalaji, Andreja Stremflja, Marije Stremfelj, Srecka Rehbergerja, Nejca Zaplot­nika. Vrhunski uspeh sta leta 1995 dosegla brata Davo in Drejc Karnicar. Bila sta prva na svetu, ki sta smucala z vrha osem­tisocaka Anapurne. Alpsko smucanje Alpski smucarji so imeli najvecje uspehe v prvih letih po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi uspehov Slavice Zupancic in Majde Ankele, ki sta bili tudi udelezenki olimpiad. V kasnejsih letih je boljse rezultate na tujih in domacih terenih dosegel predvsem svetovni mladinski prvak Gregor Grilc. Zenski del uspesnih smucark zastopata Blaziceva in Dezmanova. Atletika Kraljica sportov je imela v nekaterih obdobjih zelo lepe in odmevne uspehe. Najvec je dosegel Polde Milek, ki je nastopil na olimpiadi v Mexico City leta 1968. V zadnjih letih je naj­uspesnejsa atletinja Brigita Langerholc - prva Slovenka, ki je v teku na 800 m dosegla cas pod dvema minutama. S tem rezul­tatom je osvojila 2. mesto na univerziadi in postala slovenska atletinja leta 1999. Biatlon Ta zimska panoga je opazna v zadnjih desetih letih, ko ji je Smucarska zveza Slovenije zacela namenjati vec pozornosti. Joze Javornik: Spoil in kranjski olimpijci 20. stoletja Biatlonci iz leta v leto napredujejo in segajo ze v blizino sve­tovnega vrha. Doslej so se najbolj izkazali Tomas Globocnik, veliko obetata Tadeja Brankovic in Matejka Mohoric. Kegljanje Vsa povojna leta so bili kegljaci (kot neolimpijci) med vodil­nimi v drzavi. Dosegli so vrsto naslovov drzavnih prvakov. Leta 1988 je Boris Urbane na svetovnem prvenstvu zmagal kar dvakrat: posamezno in v dvojicah, cez dve leti pa je ubranil naslov v dvojicah. Odmevne rezultate v mednarodni konkuren­ci imajo se Boris Benedik, Albin Juvancic in med zenskami Andreja Ribic, ki je z drzavno ekipo na svetovnem prvenstvu leta 1996 osvojila zlato. Kolesarstvo Zlato dobo kolesarstva v Kranju so predstavljali Frelih, Ropret, Lampic, Udovic, Cuderman, Pola­nec. Najvec je dosegel Bojan Ropret s sedmim mestom na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Kolesarski klub Sava sodi tudi med najbolje orga­nizirane klube v Kranju, strokovno je na zavidljivi ravni. Uspehi so bili tudi rezultat solidne gmotne pomoci tovarne Sava Bojan Ropret - najuspesnejsi kolesar Kranj. V zadnjih letih razveseljuje prijatelje kolesarskega sporta 23-letni Tadej Valjavec s svojim odlicnimi voznjami. V Ietu 1999 je dosegel izjemen uspeh za nase kolesarstvo - postal je zmagovalec itali­janskega amaterskega Gira d'ltalija za mlade kolesarje. Nordijska kombinacija Ta sportna panoga ze vsa povojna leta deluje kot samostojna sekcija v okviru Smucarskega kluba Triglav Kranj. Ledino je oral Gasper Kordez, ki je bil tudi najveckrat drzavni clanski prvak. Nasledili so ga Janez Gorjanc, Janez Bukovnik, Sreco Grosar in se nekateri drugi. Vecje mednarodne uspehe je dosegel Robert Kastrun, ki je nastopil poleg Gorjanca tudi na olimpijskih igrah. V zadnjih petih letih je v Kranju zrasla odlic­na vrsta kombinatorcev, med katerimi po mednarodnih rezul­tatih in uspehih posegajo: Igor Cuznar, Andrej Jezersek, Marko Simic, Anze Brankovic, Aljosa Zelnik. Tomas GloboCnik - od teka do zelo uspesnega biatlonca Kranjski zbornik 2000 Borut in Darjan Petri - stebra kranjskega plavanja Plavanje V povojnem casu je bilo plavanje panoga, ki je dosegala izredne uspehe. PK Triglav je bil ves cas med vodilnimi klubi v Sloveniji in v nekdanji Jugoslaviji. Najbolj odmevni in nepo­zabni so uspehi Boruta in Darjana Petrica, se pred njima pa rezultati Janeza Kocmurja in bratov Brinovec. Z dograditvijo pokritega olimpijskega bazena (1995) so se pogoji za delo zelo izboljsali, z dobrim organizacijskim in strokovnim delom ter s solidno materialno podlago pa se je po nekaj letih PK Triglav spet prebil med najboljse klube v drzavi. Smucarski skoki Marjan Mesec - prvi iz generacije skakalcev olimpijcev Skakalci SK Triglav so ze osemindvajset let naj­boljsi klub v drzavi, kar je plod izredno dobrega organizacijskega dela in velikega potenciala ska­kalcev. Trenerji so prizna­ni strokovnjaki in mnogi od njih delajo tudi v dr­zavnih reprezentancah. Po letu 1965 so bili najboljsi Peter Stefancic, Marjan Mesec, Vinko Bogataj in Bogdan Norcic. Na mla­dinskem svetovnem pr-venstvu je bil najboljsi Janez Stirn z osvojitvijo Maijaz Zupan - srebrni iz Calgaryja prve (srebrne) medalje. Miha Rihtar je bil clan ekipe Slovenijc, ki je leta 1998 osvojila zlato medaljo. Na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih je bil najuspesnejsi Matjaz Zupan z ekipno srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Kanadi. Urban Franc je nosilec bronaste medalje iz svetovnega prvenstva v poletih na Kulmu lcta 1996. Najvecje uspehe je med skakalci dosegel Primoz Peterka s trinajstimi zmagami na posamicnih tekmah svetovnega pokala in z dvema skupnima zmagama svetovnega pokala (1997 in 1998). Leta 2000 je na poletih v Planici dosegel slovenski rekord v tej disciplini -212 m. Pred desetimi leti je klub zgradil Skakalni center Gorenja Sava s petimi skakalnicami, pokritimi s plastiko, kar je zelo pripomoglo k boljsim moznostmi za treninge. Vec let pa ze cakajo na nujno potrebno 100-metrsko skakalnico v Bauhenku, ki naj bi bila v sklopu drzavnega nordijskega centra in pokrita s plastiko. Na njej bodo tudi tekme svetovnega pokala. Smucarski teki Tekaci so bili v vseh povojnih letih med najboljsimi v drzavi. Delovali so pod razlicnimi imeni od Udamika prek SD Triglava in SK Kokrice do TK Merkurja, kjer sedaj ze vec let uspesno nastopajo na tekmovanjih doma in v tujini. Najvecji uspeh so imeli nedvomno Matevz Kordez, Roman Seljak, Maks Jelenc, Ivo Carman, Tomas Globocnik. Zadnji se v zadnjih letih uspesno uveljavlja tudi med biatlonci. Vaterpolo Vaterpolo je ne samo prvi ekipno sport v Kranju, temvec je najboljsi tudi v Sloveniji. Vaterpolisti so edini pred osamo­svojitvijo nastopali v tedanji drzavni ligi in bili stalno najboljsi no Joze Javornik: Sport in kranjski olimpijci 20. stoletja Gregorja Fucko, ki nastopa v tujini, Romana Horvata (Smelt-Olimpija iz Ljubljane) in Marka Milica (clan Smelta-Olimpije in nastopa tudi v tujini). Kranjcani na olimpijskih igrah Kranjske sportnice in sportniki so si s svojimi rezultati omogocili nastopanje na olimpijskih poletnih in zimskih igrah sele v drugi polovici 20. stoletja. Smucarski skakalec Matjaz Zupan je osvojil olimpijsko medaljo, nekateri pa so bili s svojim rezultati zelo blizu odlicjem. Medio kakovosti kake sportne panoge so nedvomno tudi udelezenci na olimpijskih igrah. Iz pregleda kranjskih olimpij­cev je razvidno, da je bilo najvec olimpijcev iz vrst smucarskih panog, se natancneje iz vrst smucarskih skakalcev. Kar deset clanov SK Triglav je doslej nastopilo na olimpijskih igrah. Med njimi je bil najuspesnejsi Matjaz Zupan, ki je nastopil na treh oliinpiadah (Calgary 1988, Albertville 1992 in Lillehammer Smudarski lekari Malevz Kordez, Roman Seljak. Gasper Kordez in 1994). Dosegel pa je tudi najvecji uspeh. Z ekipo je osvojil Vinko Grasic v Sloveniji. V pokalu evropskih drzavnih prvakov je VK Tri­glav uvrscen med 9. in 12. mesto, pomemben dosezek za Triglav pa je tudi prvo mesto na sredozemskem pokalu v letu 1999 v Kranju. V drzavni reprezentanci je najvec Triglavanov, v letu 1999 se je le-ta uvrstila med najboljse evropske ekipe in prvic zaigrala na evropskem prvenstvu (11. mesto). Druge sportne panoge Dobro organizacijsko delo in rezultati se pojavljajo tudi v drugih sportnih panogah, ki jih gojimo v Kranju. To se poseb-no velja za balinanje. Bojan Novak je leta 1992 na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo, z ekipo pa je bil drugi. Istega leta je postavil tudi svetovni rekord v hitrostnem zbijanju, ki ga je nato leta 1993 se izboljsal. V tenisu so bili uspehi dosezenini predvsem v mlajsih kate­gorijah, odmeven pa je bil nastop Barbare Mulej v letu 1998, ko je na evropskem prvenstvu za pionirke zasedla drugo mesto. Namizni tenis se je ponasel s kakovostnimi rezultati pred­vsem v prvih povojnih letih (Janez Teran), pred desetimi leti pa je imela vodilno vlogo Polona Frelih. Med kolektivni sporti je imel se najvecje uspehe nogomet, ki je bil v povojnih letih dvakrat zmagovalec I. republiske lige. V naslednjih letih je imela panoga vec uspeha le v mlajsih ka­tegorijah (kadeti, mladinci). Posamicne uspehe so imeli v dolocenih obdobjih se kosarkar­ji in zenski rokomet. Uveljavili so se predvsem posamezniki, ki so svojo sportno pot nadaljevali v drugih slovenskih sportnih kolektivih in v tujini. Tu gre omeniti predvsem kosarkarje drugo mesto na olimpiadi v Kanadi leta 1988. V posamicni konkurenci je bil najboljsi Primoz Peterka, ki je na zadnji olimpiadi v Naganu (Japonska) osvojil 5. mesto (K-120 m) in 6.mesto na skakalnici K-90 m. Na letnih olimpijskih igrah sta bila najuspesnejsa brata Petric. Borut je nastopil na treh olimpiadah (Montreal 1976, Moskva 1980 in Los Angeles 1984), prav tako na treh tudi Darjan (Moskva 1980, Los Angeles 1984 in Seul 1988). Od drugih »poletnih« sportov so imeli na olimpijskih igrah najvec udelezencev kolesarji (stiri). Po enega sportnika sta imela se atletika in streljanje. Franc Peternel, St. - strelstvo 271 Kranjski ibornik 2000 Zimske olimpijske igre Ime in priimek -klub Dosezeno mesto -disciplina Kraj dosezka Leto Ime in priimek -klub Dosezeno mesto -disciplina Kraj dosezka Leto PETER STEFANCIC SK Triglav 38. mesto ­-K = 120m Grenoble ­ Francija 1968 ALPSKO SMVCANJE 10. mesto-- K = 90 m SLAVICA ZUPANCIC 48. mesto ­-K=120 m Sapporo ­ Japonska 1972 SD Triglav 28. mesto ­ smuk 32. mesto ­ slalom 32. mesto ­ veleslalom BOGDAN NORCIC SK Triglav 38. mesto ­- K = 90 m 28. mesto ­-K=120 m 48. mesto ­- K = 90 m Innsbruck ­ Avstrija 1976 18. mesto-kombinacija Cortina ­ Italija 1956 28. mesto ­-K=120 m Lake Placid -ZD A 1980 MAJDA ANKELE BRANE BENEDIK SD Triglav 33. mesto-smuk SK Triglav 45. mesto ­- K = 90 m 23. mesto ­ slalom 49. mesto ­-K=120 m Lake Placid ­ ZDA 1980 25. mesto ­ veleslalom BOJAN GLOBOCNIK 15. mesto ­ kombinacija Innsbruck ­ Avstrija 1964 SK Triglav 40. mesto ­- K = 90 m Sarajevo ­ Jugoslavia 1984 36. mesto ­ smuk TOMAZ DOLAR 12. mesto-slalom SK Triglav 11. mesto ­-K=l20 m Sarajevo ­ Jugoslavia 1984 29. mesto ­ veleslalom MATJAZZUPAN MOJCA DEZMAN ASK Triglav GREGOR GRILC 15. mesto-kombinacija 9. mesto ­ slalom 18. mesto ­ veleslalom Grenoble ­ FrancijaCalgary ­ Kanada 1968 1988 SK Triglav 16. mesto-- K = 90 m 9. mesto ­K = l20m 2. mesto -ekipno 18. mesto-- K = 90 m 9. mesto ­-ekipno 33. mesto ­-K=120 m Calgary ­ Kanada 1988 Albertville ­ Francija 1992 Lillehammer ­ Norveska 1994 ASK Triglav 22. mesto ­ slalom PRIMOZ PETERKA 16. mesto ­ veleslalom SK Triglav 6. mesto ­K = 90 m 20. mesto ­ supervelesl. Albertville ­ Francija 1992 5. mesto­K=120 m Nagano ­ Japonska 1998 23. mesto ­ kombinacija Lillehammer- Norveska 1994 URBAN FRANC BIATLON SK Triglav MIHA RIHTAR 42. mesto ­- K = 90 m Nagano -Japonska 1998 TADEJA BRANKOVIC SK Triglav 34. mesto ­-K=120 m Nagano ­ Japonska 1998 TSK Merkur TOMAS GLOBOCNIK 36. mesto ­ sprint 9. mesto ­ stafeta Nagano ­ Japonska 1998 SMUÖARSKITEKI MATEVZ KORDEZ TSK Merkur 11. mesto ­ 20 km SD Triglav 53. mesto -18 km 12. mesto ­ stafeta 33. mesto- 10km Nagano ­ Japonska 1998 ROMAN SELJAK 16. mesto - 50 km 49. mesto -15 km St. Moritz ­ Svica Cortina ­ Italija 1948 1956 MATEJKA MOTORIC SD Triglav 46. mesto -15 km TSK Merkur 9. mesto ­ stafeta Nagano -Japonska 1998 45. mesto -30 km Innsbruck ­ Avstrija 1964 NORDIJSKA KOMBINACIJA MAKS JELENC JANEZ GORJANC SD Triglav 57. mesto -15 km 60. mesto -3 0 km SK Triglav 32. mesto Sapporo ­ Japonska 1972 44. mesto - 50 km Innsbruck ­ Avstrija 1976 ROBERT KASTRUN MILENA KORDEZ SK Triglav 27. mesto Sarajevo ­ Jugoslavia 1984 SD Triglav 37. mesto -5 km SMUCARSKISKOKI IVOCARMAN 39. mesto -10 km Innsbruck ­ Avstrija 1976 MARJAN MESEC SD Triglav 41. mesto -15 km SK Triglav 38. mesto ­ K = 90 m Grenoble ­ Francija 1968 33. mesto -30 km Lake Placid ­ ZDA 1980 37. mesto ­ K = 90 m 35. mesto -15 km 37. mesto- K= 120m Sapporo ­ Japonska 1972 40. mesto - 30 km Sarajevo ­ Jugoslavia 1984 212 .loze Javornik: Sport in kranjski olimpijci 20. stoletja Poletne igre olimpijske Imc in priimek -Dosezeno mesto -Kraj dosezka klub disciplina ATLETIKA POLDE MILEK AK Triglav visina - predtekmovanje Mexico City - Mehika KOLESARSTVO JOZE VALENCIC KK Sava 51. mesto - posamicno 21. mesto-ekipno Mchen - Nemcija 1972 BOJAN ROPRET KK Sava 22. mesto - 4000 m Montreal - Kanada 8.mesto - ekipno Moskva - ZSSR 7.mesto - cestna dirka Los Angeles - ZDA BOJAN UDOVIC KK Sava 8. mesto - ekipno Moskva - ZSSR JANEZ LAMPIC KK Sava 9. mesto - ekipno Los Angeles - ZDA MARKO CUDERMAN KK Sava 46. mesto - posamezno Los Angeles - ZDA Leto 1968 1976 1980 1984 1980 1984 1984 Ime in priimek - klub PLAVANJE JANEZ KOCMUR PK Triglav VLADO BRINOVEC PK Triglav BORUT PETRIC PK Triglav DARJAN PETRIC PK Triglav STRELSTVO FRANC PETERNEL st. SD Kranj Dosezeno mesto -disciplina 100 m kravl -predtekmovanje 4 x lOOmmesano­predtekmovanje 4 x 200 m kravl -predtekmovanje 20. mesto-1500 kravl 5. mesto- 1500kravl 15. mesto-1500 kravl 12. mesto-1500 kravl 6.mesto - 400 kravl 16. mesto- 1500 kravl 8. mesto-1500 kravl 16. mesto - hitrostrelna pistol a 22. mesto - hitrostrelna pistola Kraj dosezka Rim - Italija Rim - Italija Montreal - Kanada Moskva - ZSSR Los Angeles - ZDA Moskva-ZSSR Los Angeles - ZDA Seul - J. Koreja Montreal - Kanada Moskva - ZSSR Leto 1960 1960 1976 1980 1984 1980 1984 1988 1976 1980 m JANEZ KOPAC Kranj 1995-2000 Kronoloski pregled 14.januar 1995 V Kranju odprt prvi .slovenski pokriti plavalni olimpijski bazen. Tridnevna prireditev je obsegala vaterpolski turnir, dan plavanja s prvimi plavalnimi tekmami v bazenu in dan odprtih vrat. Bazen je predal namenu minister za solstvo in sport dr. Slavko Gaber. Zaradi sporov se otvoritvenih slovesnosti niso udelezili predstavniki najuspesnejse plavalne kranjske druzine Petric. Obrambni minister Jelko Kacin je na slovesnosti, ko se je Teritorialna obramba Slovenije preimenovala v Slovensko vojsko, izrocil v uporabo nov vojaski vecnamenski in transport-ni helikopter Bell 412 EP, ki se imenuje Kranj. 27.januar 1995 Minister za kmetijstvo, gozdove in prehrano dr. Joze Osterc je slovesno odprl tovarno za predelavo krompirja v dps, ki jo je podjetje Slocips uredilo v kranjski industrijski coni na Primskovem. 5. februar 1995 Akademski pevski zbor France Preseren Kranj, eden najboljsih slovenskih pevskih zborov, je s slavnostnim koncer-tom v kranjski zupnijski cerkvi, pred Presernovim spomenikom in v Presernovem gledaliscu praznoval 25-letnico svojega delo­vanja. Konec februarja 1995 Skladatelj in dirigent Akademskega pevskega zbora France Preseren Kranj Damjan Mocnik je na kompozicijskem tek­movanju, ki ga je razpisalo Mednarodno zdruzenje zborovskih dirigentov v Frankfurtu, prejel drugo nagrado za skladbo z latin-skim besedilom za sestglasni mesani pevski zbor. 3. marec 1995 Zacel delovati prvi zasebni zobozdravstveni laboratory v Kranju. 14. marec 1995 Hranilnica Lon iz Kranja je na Bleiweisovi cesti odprla nove poslovne prostore. 17. marec 1995 Predstavnik kranjske tovarne Isktatel je prejel certifikat kakovosti ISO 9002 in certifikat nemske certifikatne hise DQS ter domaci certifikat SIQ. Slovesnosti se je udelezil tudi mi­nister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. 24. marec 1995 Podjetje Avtotehna VIS iz Ljubljane, najvecji slovenski uradni prodajalec vozil Opel, je v sodelovanju z Avtoservisom Leon Pintar v Kranju odprlo prodajni center Oplovih vozil, ki je prvi Oplov center take vrste na Gorenjskem. 31. marec 1995 Trgovsko podjetje Merkur Kranj je za Globusom odprlo svojo novo sportno trgovino M-sport. Zacetek aprila 1995 Na Laborah so uredili semaforizirano krizisce na krizanju Ljubljanske, Skofjeloske in Zasavske ceste. 4. maj 1995 Podjetji Teling iz Kranja in Dravske elektrame Maribor sta podpisali pogodbo o gradnji t.i. inteligentnega komunikacijskega omrezja Dravskih elektrarn, ki je eden od dvanajstih samostojnih 274 Janez Kopac: Kranj 1995-2000 projektov pri obnovi verige vodnih elektrarn na reki Dravi. Taling je uspel pridobiti delo na mednarodnem natecaju. 8.-9. maja 1995 Na Fakulteti za organizaci jske vede Univerze Maribor v Kra­nju in v prostorih Gorenjskega sejma Kranj je v sklopu med-narodnega zdruzenja studentov, ki se zanimajo za ekonomske, poslovnc in organizacijske vede (Aiesec), prvic v Kranju potekal Top Job sejem. 9. maj 1995 Na Slovenskem trgu v Kranju je bila v pocastitev 50-letnice zmage nad nacizmom in fasizmom spravna slovesnost v organi­zacije Mestne obcine Kranj, ki pa se je predstavniki Zveze zdruzenj borcev NOB niso udelezili. 12. maj 1995 Na Britofu pri Kranju, v prodajnem salonu Mocnik, d.o.o., so odprli doslej edini prodajni salon japonskih avtomobilov Nisan na Gorenjskem. 13. maj 1995 Kegljaski klub Sava Log-Steinel je ob 20-letnici delovanja prejel zlato priznanje Kegljaske zveze Slovenije. 16.-21. maja 1995 V pokritem olimpijskem bazenu v Kranju so se zacele kvali­fikacijske tekme za uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo v vaterpolu. V ekipi mladih vaterpolistov Slovenije so bili veci­noma clani kranjskega Vaterpolskega kluba Triglav. Slovenska reprezentanca se je uspela uvrstiti na evropsko prvenstvo. Sredi maja 1995 Zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitomir Gros je na komisijo za denacionalizacijo pri Upravni enoti Kranj naslovil zahtevo za denacionalizacijo vsega nekdanjega premozenja Meslne obcine Kranj oziroma njenih predhodnikov, ki je bilo nacionalizirano ali odvzeto. Zahteva se je nanasala kar na 68 kranjskih podjetij, ki naj bi jih v preteklosti ustanovila kranj-ska obcina in so bila nacionalizirana. l.junij 1995 V Kranju zacela poslovati prva notarska pisarna. 6. junij 1995 Na povabilo ministra za obrambo Jelka Kacina je Slovenijo in tudi kranjsko vojasnico obiskal minister za obrambo Republike Madzarske Gyorgy Keleti. Sredi junija 1995 Zgodovinski krozek na Osnovni soli Stane Zagar v Kranju je v sklopu raziskovalnega programa pri Zvezi prijateljev mladine prejel najvisje zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslo­vom Iz druzinskega arhiva. 3. julij 1995 Prostovoljno gasilsko drustvo Besnica je ob 70-letnici delo­vanja razvilo novi drustveni prapor. Pokrovitelja proslave sta bila Ministrstvo za obrambo in Mestna obcina Kranj. 5. julij 1995 Krajani Hrastja in Prebacevega so na mnozicnem shodu zahtevali, da se naselji izlocita iz obcine Sencur in prikljucita k Mestni obcini Kranj. 7. julij 1995 Gorenjski tisk Kranj je kot prva slovenska tiskarna prejela certifikat kakovosti ISO 9002. Teniski klub Triglav Kranj je odprl nove klubske prostore. 14. julij 1995 Na umetni plezalni steni na letnem kopaliscu v Kranju je bila v organizaciji Sportne zveze Kranj najvecja plezalna tekma v Sloveniji, imenovana Rock Master, ki so se je udelezili vrhunski evropski sportni plezalci. 15. julij 1995 Trgovsko podjetje Merkur Kranj je v Zagrebu odprlo trgov-ski center s povrsino 2191 kvadratnih metrov, kar je bila ta cas najvecja slovenska nalozba na Hrvaskem. 16. julij 1995 Ob praznovanju 90-letnice delovanja je Prostovoljno gasil­sko drustvo Predoslje razvilo novi drustveni prapor. 24. julij 1995 V Britofu pri Kranju so predali namenu novo semaforizirano krizisce. 28. julij 1995 Krajani naselja Hrastje, ki so vkljuceni v Krajevno skupnost Voklo v obcini Sencur, so se na referendumu odlocili za samostojno krajevno skupnost; to je prvi korak k zahtevani prikljucitvi naselja k Mestni obcini Kranj. Konec julija 1995 Na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane v Zdruzenih drzavah Amerike je Kranjcan Dusan Prezelj osvojil srebrno medaljo v skoku v visino, njegova zena Stanka pa v isti disci­plini bronasto medaljo. Kranjski zbornik 2000 3. avgust 1995 Na Glavnem trgu v Kranju so odkrili barocni kamniti vod­njak, rekonstruiran po izvirniku iz leta 1837. Odkritje je sprem-Ijala pregledna razstava o kranjskih vodnjakih v preteklosti. Na postnih dopisnicah pa je ob tej priliki izsel dotisk Batistove upodobitve kranjskega vodnjaka. 6. avgust 1995 V cerkvi sv. Ozbolta v Circah so ponovno blagoslovili restavrirani zlati oltar iz 17. stoletja. 13. avgust 1995 Prostovoljno gasilsko drustvo Zabnica je predalo namenu novo motorno brizgalno, za katero so sredstva prispevali pokro­vitelji, krajani in Obcinska gasilska zveza Kranj. 19. avgust 1995 Ultramaratonec Kranjean Dusan Mravlje je zmagal na vec kot 4800 km dolgem teku Transamerica, ki je potekal prek se­vernoameriske celine. Na teku, ki je trajal 422 ur in 59 minut in ga je opravil v 64 dneh, je za 64 ur premagal svoje tekmece in postavil nov rekord za to tekasko preizkusnjo. 28. avgust 1995 Na kmetijsko-zivilskem sejmu v Gornji Radgoni je Mesarija Arvaj iz Britofa pri Kranju osvojila kar 41 medalj in priznanj za svoje mesne izdelke. Konec avgusta 1995 Sloviti ameriski kosarkar Scottie Pipen je med obiskom v Sloveniji obiskal tudi trgovino podjetja Nike Slovenija v Britofu pri Kranju. 1. September 1995 Mestna obcina Kranj je Sportni zvezi Kranj poslala pismo, da s 1. septembrom prevzema lastnistvo kranjskih sportnih objektov. Zacetek septembra 1995 Z Josta je potekala prva dirka za nagrado Kranja v spustu z gorskimi kolesi. Zmaga je pripadla avstrijskemu tekmovalcu. V gostilni Pri Johanci v Britofu so slovesno odprli prenov­ljeno stiristezno kegljisce. 18. September 1995 Podjetje Iskraemeco, prej Iskra Stevci, je ob praznovanju 50-letnice dobilo novo celostno graficno podobo, ki vsebuje znake plus (+), minus (-) in piko (.). 22. September 1995 Ob praznovanju 75-letnice delovanja je tovarna Sava Kranj izdala trijezicni razlagalni slovar gumarskega izrazoslovja, ki vsebuje okoli 1500 gumarskih izrazov, 500 kratic in nekaj manj kot 2000 opisov gumarskih pojmov. Zelo zahteven projekt je pomemben prispevek k slovenskemu strokovnemu izrazju. 23. September 1995 Ob 90-letnici delovanja je Turisticne zveze Slovcnije podelila plaketo Turisticnemu drustvu Kranj, ki je to leto praz­novalo 120-letnico svojega delovanja. 25. September 1995 Marija in Andrej Stremfelj, clana Alpinisticnega odscka Planinskega drustva Kranj, sta osvojila 8201 m visoko goro Co Oju v Himalaji. 26. September 1995 Drzavni sekretar za energetiko dipl. inz. Boris Sovic je v prostorih Mestne obcine Kranj odprl encrgctsko svetovalno pisarno, ki bo obcanom svetovala pri varcni izrabi energije. 29. September 1995 Zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitomir Gros in predsednik Teniskega kluba Triglav Kranj Andrej Polenc sta podpisala pogodbo, po kateri je Mestna obcina Kranj v svoje lastnistvo prevzela objekte kranjskega teniskega kluba. Teniski klub Kranj bo naslednjih petnajst let upravljal s temi objekti. 2. Oktober 1995 Prcbivalci Prebactvega so s tajnim glasovanjem izrazili svojo zeljo, da se izlocijo iz Obcine Sencur in se prikljucijo k Mestni obcini Kranj, za kar so se ze opredclili na referendumu maja 1994. 5. Oktober 1995 Zupan obcine Sencur Franc Kern je zanikal, da bi prebivalci Prebacevega 2. oktobra glasovali za izlocitev iz obcine Sencur, pac pa so z glasovanjem zahtevali izlocitev iz Krajevne skup­nosti Voklo. 11. Oktober 1995 Svet Mestne obcine Kranj je sprejel odlok, da Mestna obcina Kranj svoj obcinski praznik praznuje 3. decembra, ki je rojstni dan pesnika Franceta Presema. Tovarna Sava Kranj je na Gregorcicevi ulici 10 v Kranju slovesno odprla prodajni center umetnega usnja. 276 June: KopaC: Kranj 1995-2000 18.-21. oktobra 1995 Kegljaci drzavnega prvaka ekipe Iskraemeco Kranj so se na Dunaju udelezili tekme svetovnega kegljaskega pokala, na ka­ tcrem so sodelovale ekipe iz 15 drzav. 19. Oktober 1995 Namenu je bil predan prcnovljeni most cez Kokro. V kranjskem olimpijskem bazenu se je zacel 7. Sredozemski pokal za valerpolistc, ki je prvic potekal v novem kranjskem pokritem bazenu. Ob 100-letnici rojstva kranjskega zgodovinarja in pravnika dr. Josipa Zontarja je v dvorani Mestne obcine Kranj potekalo znanstveno srecanje o njegovem zivljenju in delu, ki sta ga organizirala Meslna obcina Kranj in Zveza zgodovinskih drustev Slovenijc. 20. Oktober 1995 V Domu upokojencev v Kranju so odprli novo zdravstveno ambulanto. 4. november 1995 Teniski klub Triglav Kranj je predal namenu teniski balon, v katerem sta dvc pesceni teniski igrisci, kar bo omogocalo igranje tekmovalnega in rckreativnega tenisa tudi pozimi 8.-12. novembra 1995 V pokritem olimpijskem bazenu v Kranju je potekal prvi krog Evropskcga pokala pokalnih zmagovalcev v vaterpolu, ki je dvema ekipama omogocil nadaljnje sodelovanje v tekmova­nju 16 najboljsih evropskih ekip. Vaterpolska ekipa kranjskega Triglava je zasedla tretje mesto in se ni uvrstila v nadaljnje tek­movanje. 10.-12. novembra 1995 V pocastitev 60-letnice delovanja Drustva gojiteljev malih zivali Kranj so v prostorih Gorenjskega sejma odprli doslej najvccjo razstavo malih zivali na Gorenjskem. 24. novembra 1995 Trgovsko podjetje Merkur Kranj je postalo prvi slovenski komercialni narocnik, ki ga je podjetje Telekom prikljucilo na digitalno omrezje z integralnimi storitvami (ISDN). 27. november 1995 V prostorih hotela Creina v Kranju so odprli modni salon Anna bella, v katerem bodo prodajali vrhunska oblacila blagovne znamke Missoni sport. Zacetek decembra 1995 Na Primskovem so prenovili dvorano in uredili okolico pred zgradbo doma krajanov. 1. december 1995 Izsel Kranjski zbornik 995. 3. december 1995 Mestna obcina Kranj je prvic dan Presernovega rojstva praznovala kot svoj obcinski praznik. Ob obeinskem prazniku je predsednik sveta Mestne obcine Kranj na slavnostni seji podelil mestne nagrade in Presernove plakete. Nagrado Mestne obcine Kranj je prejel Ciril Hudobiv­nik za delo na podrocju planinstva in krajevne samouprave, listini o priznanju Mestne obcine sta prejela Janez Rozman z Britofa in Janez Novak s Cepulj za dolgoletno uspesno delo v njunih krajevnih skupnostih, veliko plaketo Mestne obcine pa je prejel Milan Sagadin za uspehe na podrocju arheologije. Veliki Presernovi plaketi sta prejela Majda Zontar za zivljenj­sko delo pri zbiranju in publiciranju gradiva iz polpretekle dobe Kranja in Brane Smid za dolgoletno strokovno delo pri folklorni skupini Ozara ter za prispevek k razvoju folklorne dejavnosti v Kranju. Male Presernove plakete pa so prejeli: mesani pevski zbor Musica Viva s Primskovega, komorni pevski zbor De pro-fundis in njena zborovodkinja Branka Potocnik, Ksenja Ponikvar za delovanje na lutkovnem podrocju. Janez Seme za delovanje v mesanem pevskem zboru Iskra in Anica Pajkic za sodelovanje v istem zboru in za vodenje otroskih in mladinskih pevskih zborov. Zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitomir Gros je slo­vesno odprl prenovljeni, razsirjeni in na novo asfaltirani spodnji del ceste na Smarjetno goro. 15. december 1995 V prostorih hranilnice Lon v Kranju so kot prvi v Sloveniji vgradili najnovejsi varnostni bancni pult R 3300, ki je bil leta 1995 prvic predstavljen na sejmu Cebit 95 v Hannovru. 17. december 1995 V organizaciji Boksarskega kluba Kranj je v Kranju potekal boksarski dvoboj med Avstrijo in Slovenijo. Zmagali so boksar­ji kranjskega boksarskega kluba. 18. december 1995 Sodisce v Kranju je uvedlo stecaj v podjetju Industrija kovin­ske opreme IKOS Kranj. Ill 22. december 1995 Na slavnostni seji Nogometne zveze Slovenije, ki je potekala ob 75-Ietnici njenega delovanja, je najvisje priznanje zveze pre­jel tudi Nogometni klub Triglav Creina Kranj za svoje prav tako 75-letno delovanje. 23. december 1995 Zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitomir Gros in pred­sednik Krajevne skupnosti Jost sta slovesno odprla prenovljeno in asfaltirano cesto Cepulje-Planica. Konec decembra 1995 Prostovoljno gasilsko drustvo Golnik je dobilo prvo v Slo­veniji izdelano gasilsko vozilo, kombi znamke Renault, ki so ga kupili s sredstvi krajanov in sponzorjev. V Kranju je zacela delovati podruznica drustva Up, ki zdru­zuje svojce narkomanov in jim poskusa pomagati. 10. januar 1996 Marija Stremfelj je prejela priznanje Planinske zveze Slovenije kot najboljsa alpinistka v letu 1995, in to za vzpon na 8201 m visoko goro Co Oju, ki jo je osvojila s svojim mozem Andrejem. Andrej Stremfelj pa je prejel priznanje za vzpon v vzhodni steni Severnega stolpa skupine Paine, ki ga je opravil v navezi Markom Prezljem iz Kamnika. 20. januar 1996 Generaini direktor trgovskega podjetja Merkur Kranj Jakob Piskernik je odprl prenovljeno prodajalno Gradbinka na Prim-skovem pri Kranju. S prenovo je trgovina pridobila 1500 kvad­ratnih metrov skupnih prostorov. 27. januar 1996 Clan Smucarskega kluba Triglav Kranj Primoz Peterka je v Zakopanih kot tretji Slovenec prvic v karieri zmagal na tekmi svetovnega pokala v smucarskih skokih. 4. februar 1996 Primoz Peterka, clan Smucarskega kluba Triglav Kranj, je na svetovnem mladinskem prvenstvu v skokih v Asiagu v Italiji osvojil srebrno medaljo. Kot clan slovenske ekipe pa je osvojil tudi bronasto medaljo v mostveni tekmi. 9. februar 1996 Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Joze Osterc je v pro-storih Gorenjskega sejma v Kranju odprl III. slovensko razstavo Narava-divjad-Iovstvo. Pripravila jo je Lovska zveza Slovenije in je prva razstava te vrste na Gorenjskem. Pokrovitel ji razstave so bili: Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi (C.I.C.), Zdruzenje lovskih zvez Evropske skupnosti (FACE) in Mestna obcina Kranj. Na razstavi, ki so jo oznacili kot »dogodek desetletja v Kranju«, je bilo okoli tisoc lovskih trofej. 16. februar 1996 Ob navzocnosti ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Dezelaka so podjetju Iskra, Industrija sestavnih delov Kranj, podelili certifikat kakovosti ISO 9002. 20. februar 1996 Zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitomir Gros je zaradi neplacevanja ekonomske najemnine prepovedal delovanje Upravne enote Kranj v prostorih Mestne obcine Kranj. 17. april 1996 Gorenjski muzej Kranj je v Mestni hisi pripravil razstavo z naslovom Dr. Janez Bleiweis in njegov cas, ki jo je spremljal obsezen katalog. 26. april 1996 Podjetje Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemic­nih izdelkov, p.o., je postala delniska druzba z nazivom Sava, gumarska in kemicna industrija, d.d., Kranj. 15. maj 1996 Svet Mestne obcine Kranj je sprejel odlok o dolocitvi naselij ter imenih naselij in ulic v Mestni obcini Kranj, ki je dolocil nova poimenovanja naselij in ulic. Poslej je bilo na obmocju Mestne obcine 48 naselij s skupno 206 ulic. Med vsemi naselji je odlok le tri razd^lil na ulice in sicer: naselje Kokrica na 14 ulic, naselje Kranj na 181 in naselje Mlaka na 11 ulic. 28. maj 1996 Prof, zgodovine Majda Zontar, muzejska svetovalka iz Go­renjskega muzeja Kranj, je prejela Valvasorjevo nagrado, ki jo podeljuje skupnost muzejev Slovenije kot najvisje priznanje na podrocju slovenskega muzejskega delovanja. 14. junij 1996 Lastnistvo nad zgradbo nekdanjega doma JLA v Kranju je z nakupom pridobilo Ijubljansko podjetje Iskra commerce, ki namerava v njem urediti poslovno-trgovski center in koncertno dvorano. 16. junij 1996 Prostovoljno gasilsko drustvo Suha (pri Predosljah) je ob 70-letnici delovanja kupilo nov gasilni avto. 278 Janez Kopac: Kranj 1995-2000 lS.junij 1996 Na Brdu pri Kranju se je zacelo evropsko prvenstvo v tarc­nem lokostrelstvu, ki se ga je udelezilo prek 500 tekmovalcev iz 44 drzav. 6. julij 1996 Prostovoljno gasilsko drustvo Kranj-Primskovo je dobilo nov gasilni avto. Prostovoljno gasilsko drustvo Besnica pa je dobilo nov komandni avto, ustanovilo pa je tudi zensko desetino. 11. julij 1996 Na Gosposvetski ulici v Kranju so odprli kitajsko restavra­cijo Azija, prvo te vrste v mestu. 19. julij 1996 Svet Mestne obcine Kranj je sprejel sklep o obnovi Skof jeloske ceste v Straziscu, in sicer od krizisca z Ljubljansko cesto na Laborah do krizisca z regionalno cesto Kranj-Skofja Loka, v dolzini 2150 metrov. 24. julij 1996 Krajani Tenetis so protestno zaprli dovozno pot na smetisce, ker jim obcine Preddvor. Cerklje, Naklo, Sencur in Kranj ze dalj casa niso placale v mestnem in obcinskih svetih dogovorjene odskodnine za deponijo. 29. julij 1996 Zaradi spora med Sportno zvezo Kranj in Mestno obcino Kranj o lastnistvu sportnih objektov. zaradi cesar Mestna obci­na ni nakazovala proracunskih sredstev za obratovanje in vzdrzevanje kranjskih sportnih objektov, je bila Sportna zveza prisiljena za nekaj dni zapreti kranjski letni bazen, sportno dvo­rano na Planini in Sportni center Kranj. 9. avgust 1996 Na podlagi odredbe zupana dipl. inz. Vitimira Grosa je Mestna obcina Kranj prevzela kranjske sportne objekte. 9. avgust 1996 Zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitimir Gros je pod-pisal zahtevo Mestne obcine Kranj kot naslednice Skupscine obcine Kranj, s katero od agencije za prestrukturiranje in priva­tizacijo zahteva odpravo soglasij za lastninsko preoblikovanje za 49 kranjskih podjetij, ki naj bi po zupanovem mnenju se naprej ostala kranjska obcinska podjetja. Pritozba ni uspela. 28. avgust 1996 Odprli so prenovljeno dvorano Kina Center Kranj. 6. September 1996 Tovarna Oljarica v Britofu pri Kranju je na proslavi ob praznovanju 90-letnice delovanja, ki se je je udelezil tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, prejela certifikat kakovosti ISO 9001. 6. September 1996 Zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitomir Gros je za nedeljo 10. novembra razpisal redne volitve v svete krajevnih skupnosti na obmocju Mestne obcine Kranj. Na obmocju Mestne obcine Kranj so delovale naslednje krajevne skupnosti: Besnica, Bitnje, Bratov Smuk, Britof, Center, Circe, Golnik, Gorenja Sava, Gorice, Huje, Jost, Kokrica. Mavcice, Orehek- Drulovka, Planina, Podblica, Primskovo, Predoslje, Strazisce, Struzevo, Tenetise, Trstenik, Vodovodni stolp, Zlato polje in Zabnica. 12. September 1996 Nemski zvezni predsednik dr. Roman Herzog je skupaj s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kucanom med svojim dvodnevnim drzavniskem obisku v Sloveniji kot edino slovensko tovarno obiskal Iskratel. v katerem ima nemsko pod-jetje Siemens vlozeno 48 odstotkov kapitala. 14. September 1996 V prvem profesionalnem boksarskem dvoboju v peresni ka­tegoriji v Sloveniji, ki je potekal v sportni dvorani Planina v Kranju med prvim slovenskim boksarskim profesionalcem Kranjcanom Sebastianom Novakom in hrvaskim profesional­nim boksarjem Silviom Solnijem. je zmagal Kranjcan. Na tekmovanju Kraljica Slovenije za Kraljico sveta, ki je potekalo na Otoccu je zmagala Kranjcanka Renata Bohinjc. 17. September 1996 Gorenjska banka Kranj je v Ljubljani na Dalmatinovi ulici odprla svojo prvo poslovalnico v Ljubljani. Odprtje se je ude­lezil tudi ljubljanski zupan dr. Dimitrij Rupel. Zacetek oktobra 1996 Na Orehku so zaceli graditi osemletno osnovno solo. Podjetje Gorenjska mlekarna Kranj je kot prva v Evropi dala na trg mleko brez holesterola. 5. Oktober 1996 Ob tovarniskih prostorih je podjetje Planika Kranj odprla prenovljeno in razsirjeno tovarnisko trgovino s cevlji po dis-kontnih cenah. 279 8. Oktober 1996 Na Planini so odprli diskont podjetja Jata iz Zaloga in zaseb­nega podjetja Grobovsek, d.o.o., iz Kokre z imenom Sedmica, kar pomen, da je trgovina odprta vseh sedem dni v tednu. 9. Oktober 1996 Mestni svet Kranj je sprejel pobudo vaske skupnosti Hrastje za pripojitev Hrastja k Mestni obcini Kranj. S prikljucitvijo se ni strinjal obcinski svet Obcine Sencur. Zacetek novembra 1996 Namenu je bila predana prenovljena stavba Lekarne Kranj, ki je tako pridobila okoli 700 kvadratnih metrov povrsin. 4. november 1996 Predsednik Republike Slovenije Milan Kucan je na Zlatem polju odprl novo sportno dvorano, namenjeno zlasti dijakom srednje elektro in strojne sole, ki so jo s sredstvi Ministrstva za solstvo in sport gradili dve leti. 10. november 1996 Na volitvah v Drzavni zbor Republike Slovenije je bil iz kranjskega obmocja iz prve volilne enote, ki je obsegala Go-renjsko, Idrijo in Kamnik, za poslanca neposredno izvoljen Kranjean Jelko Kacin, clan Liberalne demokratske stranke. V krajevnih skupnostih na obmoeju Mestne obcine Kranj so vzporedno z drzavnozborskimi volitvami potekale tudi redne volitve clanov svetov krajevnih skupnosti. Povsod so izvolili po sedem clanov sveta, razen v Krajevni skupnosti Zabnica, kjer so bile volitve razveljavljene. O.november 1996 Predsednik obeinske volilne komisije Kranj je za 24. novem­ber 1996 razpisal ponovne volitve za clane sveta Krajevne skup­nosti Zabnica. 22.-24. novembra 1996 V Kranju je potekalo svetovno prvenstvo v sportnem plezanju. 3. december 1996 Ob prazniku Mestne obcine Kranj so na slavnostni seji Mestnega sveta podelili obeinska priznanja in plakete. Listino o priznanju Mestne obcine Kranj sta prejela Krajevna skupnost Primskovo in Albin Masten z Britofa za uspesno delo v krajevni skupnosti, Veliki plaketi mesta Kranj sta prejela prof. Miha Mohor iz Kranja za zivljenjsko delo na podroeju izobrazevanja in kulture ter Franci Hribar iz Kranja za uspesno delo na podroeju servisne in vzdrzevalne dejavnosti. Nagrade Mestne obcine Kranj niso podelili. 7. december 1996 V Obrtno komunalni coni na Primskovem so odprli trgovino z lesnim programom Obl'c. 8. december 1996 Po porocilu o izidu rednih volitev v svete krajevnih skupno­sti so ponovne volitve v Krajevni skupnosti Zabnica potekale pravilno. 18. december 1996 Mestni svet Mestne obcine Kranj je sprejel odlok o ureditve­nem naertu za Smucarski center Gorenja Sava, ki predvideva gradnjo 100-metrske skakalnice, tribune za gledalce, glavnega objekta za tehniene naprave, garderobe in Objekte za spremlja­joce dejavnosti, RTV bokse, sodniski stolp, rezervoarje vode, javna in interna parkirisca ter enosedezno zienico. 20. december 1996 Juzno od kranjske vojasnice so slovesno odprli Gasilsko resevalno sluzbo, ki ima 2743 kvadratnih metrov bivalnih, ga­raznih in delavniskih povrsin. Poleg poklienih gasilcev-reseval­cev so se v novi zgradbi nastanile tudi druge sluzbe, namenjene resevanju premozenja in Ijudi, ter regijski center za obvescanje. Sredi decembra 1996 Kranjcanka igralka Bemarda Oman je prejela Severjevo na­grado za leto 1996 za igralske dosezke v poklienih gledaliscih. 6. Januar 1997 Smucarski skakalec Primoz Peterka, clan Smucarskega kluba Triglav Kranj, je kot prvi Slovenec zmagal na novoletni skakalni tumeji stirih skakalnic Intersport. V Kranju je kot prva borzna druzba na Gorenjskem zacela poslovati Gorenjska borzno posredniska druzba, d.d., Kranj (GBD). Sredi januarja 1997 Nogometna kluba Triglav Creina iz Kranja in Naklo sta se zdruz.ila v Nogometni klub Triglav-Naklo. 7. februar 1997 Skladatelj Alojz Ajdic je za skladbo Tretja simfonija za tol­kala in simfonieni orkester prejel nagrado Presernovega sklada. 9. februar 1997 Primoz Peterka, clan Smucarskega kluba Triglav Kranj je na dnevih smucarskih poletov v Kulmu kot prvi Slovenec preskocil 200 m in s skokom 203 m postavil nov slovenski drzavni rekord. m Jane: Kopac: Kran) 1995-200(1 6. marec 1997 Biatlonka Andreja Grasic, clanica kranjskega Merkurja, je v Nazawi pri Naganu na Japonskem zmagala v tekmi svetov­nega pokala na razdalji 15 km. 13. marec 1997 Dipl. inz. Bruno Skuinavc, tehnicni direktor Sava, d.d., Kranj, je kot drugi Slovenec od osamosvojitve dalje prejel visoko avstrijsko castno odlikovanje, castni znak Republike Avstrije za zasluge. Priznanje za uspesno in dolgoletno sodelo­vanje med kranjsko Savo in podjetjem Semperit iz Avstrije je v avstrijskem veleposlanistvu v Ljubljani podelil avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner. 21.-23. marca 1997 Smucarski skakalec Primoz Peterka, clan Smucarskega kluba Triglav Kranj je na finalni prireditvi na veliki skakalnici v Pla­nici kot prvi Slovenec osvojil prvo mesto v svetovnem pokalu skupno (skoki in poleti) in prvo mesto v svetovnem pokalu v smucarskih poletih. V koncnem vrstnem redu v svetovnem pokalu brez poletov pa je zasedel drugo mesto. 26. marec 1997 Iskratel Kranj je podpisala pogodbo o izdelavi dveh digital-nih central sistema SI2000 v vrednosti pol milijona dolarjev, ki ju bo kupilo podjetje Novgorod Telekom iz Rusije. Projekt je kreditirala Nova Ljubljanska banka. 3. april 1997 Ob peti obletnici ucnega centra v kranjski vojasnici je brigadir Fedja Vranicar kranjskemu zupanu dipl. inz. Vitomiru Grosu izrocil zlato plaketo Pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske. 4. april 1997 Podjetje Iskratel Kranj je obiskal predsednik republike Turcije Suleyman Demirel. 20. april 1997 V zvoniku cerkve Sv. Tilna v Zgornji Besnici so namestili nove bronaste zvonove, ki jih je posvetil skof Alojz Uran. Komorni pevski zbor De profundis iz Kranja je na tek­movanju Nasa pesem v Mariboru osvojil zlato plaketo. Zacetek maja 1997 Nova Ljubljanska banka je v prostorih Stare poste v Kranju odprla poslovne prostore svoje podruznice. Iskra Orodjarsko tehnoloski center (OTC) Kranj je pridobil mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001. Na Brdu pri Kranju so ustanovili Lions klub Kranj. 6. maj 1997 Tovarni Iskraemeco in Sava Kranj je obiskala delegacija kitajske centralne gospodarske zbornice. 16. maj 1997 Po preteku pogodbe s Semperitom oz. Continentalom je Sava, d.d., v Frankfurtu podpisala pogodbo o named o sodelo­vanju z ameriskim koncernom The Goodyear Tire & Rubber Company, ki je predvidevala ustanovitev dveh novih druzb. Sredi maja 1997 Dokoncana so bila obnovitvena dela na lokalni cesti od prikljucka na hitro cesto Kranj-Jesenice na Polici do krizisca s cesto Kranj-Golnik, ob kateri so zgradili se krajso kolesarsko stezo. 24. maj 1997 Ucenci zgodovinskega krozka Osnovne sole Stane Zagar Kranj so na 28. republiskem srecanju osnovnosolskih zgodo­vinskih krozkarjev v Bakovcih pri Murski Soboti prejeli zlato priznanje za raziskovalno nalogo o dr. Bozidarju Fajdigi. 28. maj 1997 Izsla je prva stevilka obnovljenega obcinskega glasila Kranjean. l.junij 1997 V farni cerkvi sv. Andreja v Goricah so namestili tri nove bronaste zvonove, ki jih je blagoslovil slovenski metropolit in Ijubljanski nadskof dr. Franc Rode. sredi junija 1997 Clan kolesarskega kluba Sava Kranj Marko Zepic je v kate­goriji starejsih mladincev zmagal v kolesarski dirki po Piemontu, ki je ena najbolj prestiznih kolesarskih dirk za mladince. 19. junij 1997 Vladika in metropolit ruske pravoslavne cerkve iz Nizje­novgorodske aparhije Nikolaj je obiskal Gorenjski tisk Kranj, kjer se je dogovarjal za tisk svetega pisma. 12. julij 1997 Ob 90-letnici Prostovoljnega gasilskega drustva Predoslje je bilo predano namenu komandno gasilsko vozilo znamke Lada Niva 1700 IE, ki so ga gasilei kupili s sredstvi sponzorjev. 20. julij 1997 Clanica Alpinisticnega odseka Planinskega drustva Kranj Meta Bertoncelj, doma na Mlaki pri Kranju, se je s smuemi 281 spustila s 6350 metrov visoke gore Chaupicalci v Peruju in postavila slovenski visinski rekord v smucanju pri zenskah. Sredi juli.ja 1997 Kranjean Marko Milic je bil kot prvi slovenski kosarkar izbran na naboru ameriske poklicne kosarkarske lige NBA in je podpisal enoletno profesionalno pogodbo s kosarkarskim mostvom iz Philadelphie. Kranjski hokejist Edo Terglav je bil kot prvi Slovenec izbran na izboru za Kanadsko hokejsko ligo med igralci do 22 let starosti. V Straziscu so koncali prestevilcenje in nekatera preimeno­vanja ulic z namestitvijo novih tablic s hisnimi stevilkami in samostojecimi znaki, ki oznacujejo straziske ulice. 30.julij 1997 Nadzorni svet druzbe Merkur Kranj je sprejel sklep o pove­canju osnovnega kapitala druzbe in s tem v zvezi dal soglasje, da Evropska banka za obnovo in razvoj postane lastnica pri­blizno 20 odstotkov deleza druzbe. 3. avgust 1997 Prostovoljno gasilsko drustvo Zabnica je predalo namenu novo orodno vozilo znamke Peugeot Boxer. 12. avgust 1997 Mednarodni 47. Gorenjski sejem v Kranju je obiskal zupan Celovca Harald Scheuchel, ki so ga spremljali mestni svetnik in referent za turizem dr. Dieter Jandl ter celovski mestnimi sodniki. Folklorna skupina Sava Kranj je odpotovala na mednarodni folklorni festival v Brazilijo. Sredi avgusta 1997 Lesna trgovina d.o.o. Kranj je na Primskovem na priblizno 6000 kvadratnih metrih povrsine odprla prenovljeno trgovino. Konec avgusta 1997 V Tenetisah so odprli prenovljeno stavbo stiriletne osnovne sole, ki so ji prizidali manjso telovadnico. Na Orehku so odprli obnovljeno stavbo osemletne osnovne sole z veliko novo telovadnico. Zacetek septembra 1997 V veleblagovnici Globus so ob 50-letnici Kokre Kranj in 25-letnici delovanja veleblagovnice v pritlicju stavbe predali namenu prenovljen oddelek kozmetike s ponudbo svetovno znanih blagovnih znamk. Sredi septembra 1997 Zacela se je obnova Skofjeloske ceste v Straziscu. Investitor prenove je Mestna obcina Kranj. Zacetek oktobra 1997 Sveti krajevnih skupnosti Kokrica, Britof, Predoslje, Gorice in Golnik so svetu Mestne obcine Kranj poslali pobudo za izlocitev gornjih krajevnih skupnosti skupaj z krajevno skupnostjo Tenetise (ki se je pri pobudi vzdrzala) za izloci­tev iz Mestne obcine Kranj in ustanovitev nove obcine Kokrica-Predoslje. 4. Oktober 1997 Ob krajevnem prazniku so krajani Primskovega predali namenu prenovljeno poslopje doma krajanov. 6. Oktober 1997 Nagrado Republike Slovenije na podrocju solstva je prejel mag. Valentin Pivk (Gimnazija Kranj). 10. Oktober 1997 Gorenjski glas je praznoval 50-Ietnico svojega delovanja. Slovesne prireditve se je kot castni gost udelezil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kucan s soprogo. 15. Oktober 1997 Tovarna Sava, d.d., Kranj je prejela dva certifikata kakovosti ISO 9001, in sicer za program transportih trakov in procesne opreme. 17. Oktober 1997 Kranjska gimnazija je praznovala 100-lctnico zgraditve gim­nazijskega poslopja. Slavnostni govornik je bil varuh clove-kovih pravic Ivan Bizjak, nekdanji dijak te gimnazije. 18. Oktober 1997 Srednja mlekarska in kmetijska sola Kranj je praznovala 90-letnico delovanja. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kucan. 20. Oktober 1997 Predsednik uprave Merkur, d.d., Kranj, Jakob Piskernik in podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Olivier Dewscamps sta podpisala pogodbo o dokapitalizaciji Merkurja, s cimer je Evropska banka za obnovo in razvoj postala 19,1 odstotna lastnica Merkurja. Janez Kopai: Kranj 1995-2000 20. Oktober 1997 Predstavniki tekstilnega podjetja Aquasava in Evropske banke za obnovo in razvoj so podpisali pogodbo, po kateri je Evropska banka v posodobitev proizvodnje v Aquasavi vlozila deset milijonov nemskih mark. 2. november 1997 V Sofiji se je koncal kvalifikacijski turnir za evropski pokal drzavnih prvakov v vaterpolu, na katerem je zmagalo vaterpol­ sko mostvo kranjskega Triglava, kar je omogocilo nadaljnje kvalifikacije za nastop na zakljucnem tekmovanju evropske lige prvakov. 7.-9. novembra 1997 V sportni dvorani na Zlatem polju je na umetni plezalni steni potekala tekma svetovnega pokala v sportnem plezanju, ki so se je udelezili najboljsi svetovni plezalci sportnega plezanja. 8. november 1997 V zupnijski cerkvi sv. Martina v Straziscu je skof Alojz Uran blagoslovil nove cerkvene orgle, ki so delo mojstrov Maribor­ske orglarske delavnice. 14.-16. novembra 1997 V kranjskem plavalnem bazenu je potekal vaterpolski turnir skupne D evropskega pokala drzavnih prvakov. Slovenski drzavni prvaki, vaterpolisti kranjskega Triglava, so se potem, ko so premagali dve mostvi, uvrstili v tekmovanje evropskega pokala. Po pritozbi grske ekipe so se v ligo uvrstili Grki, Kranj­cani pa so na pristojno mesto vlozili protest. 17. november 1997 V obratovanje je bila predana obnovljena tovorna zicnica za oskrbovanje planinskega doma na Kaliscu. 20. november 1997 Kranjski poklicni gasilci so svoj strojni resevali park dopol­nili s hidravlicno avtomatizirano gasilsko ploscadjo, s katero je mogoce gasiti do visine 30 metrov. 25. november 1997 Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razborsek je kranjskemu zasebnemu podjetju Ekospekter, ki se ukvarja z vzdr­zevanjem poslovnih prostorov in okolja ter s projektiranjem in gradbenim inzeniringom, podelil certifikat kakovosti ISO 9002. 25. november 1997 Pohistveno podjetje Senk iz Kranja je v delu prostorov nek­danje tovarne Dekorativna v Ljubljana na 2000 kvadratnih metrih povrsine odprlo svoj prodajni salon pohistva. 27. november 1997 Kranjska Zivila so v Crnucah v Ljubljani na 4200 kvadratnih metrih povrsine odprla novo trgovino megamarket, ki je naj­ vecja slovenska zivilska trgovina. 28. november 1997 Na kriziscu smrti (Gubinovo krizisce) regionalnih cest Kranj-Brnik in Skofja Loka-Jezersko je stekel promet skozi novo krozisce. 3. december 1997 Ob obcinskem prazniku Mestne obcine Kranj je predsednik mestnega sveta na slavnostni seji podelil obcinske nagrade in priznanja. Nagrado Mestne obcine Kranj sta dobila Rok Zibert in Andrej Babic, listino o priznanju so prejeli Hortikulturno drustvo Kranj, Franc Hafner in dr. Peter Semrl, Veliko plaketo sta prejela Turisticno drustvo Kokrica in Gorenjski glas, Male plakete so prejeli Janez Zupan ter Janez, Marko in Milan Zdesar ter Miro Rebolj. Za dosezke na podrocju kulture pa je Tomaz Zavrsnik prejel Veliko Presernovo plaketo, Mihael Susnik, Peter Bogataj in Vinko Sorli pa so prejeli Male Presernove plakete. Ob obcinskem prazniku Mestne obcine Kranj so na Zlatem polju odprli in predali namenu nove prostore Zavoda za zdrav­stveno zavarovanje Slovenije, enota Kranj. 4. december 1997 Na »Bekselnu« v Kranju je zupan Mestne obcine Kranj dipl. inz. Vitomir Gros odkril spomenik dr. Janezu Bleiwei.su, ki ga je podarilo podjetje SGP Gradbinec Kranj ob svojem 50-letnem jubileju. 10. december 1997 Predsednik uprave kranjskega podjetja Sava Janez Bohoric in predsednik in direkter koncerna Goodyear Samir G. Gibara sta podpisala pogodbo o dolgorocnem poslovnem sodelovanju med obema tovarnama, s cimer sta koncala pogajanja o skupnih druzbah za izdelovanje avtomobilskih plascev in gumeno tehnicnih izdelkov. Konceren Goodyear je tako postal lastnik 60 odstotnega deleza v druzbi za proizvodnjo in prodajo avtomo­bilskih plascev. Druzba bo zacela poslovati 1. julija naslednje leto. Prav tako bodo imeli Americani 75 odstotni delez v druzbi za proizvodnjo in prodajo gumeno tehnicnih izdelkov, nova druzba pa bo zacela poslovati 1. januarja naslednjega leta. 19. december 1997 V tekstilni tovarni Zvezda, d.d., Kranj, so odprli novo oprem­ljeno tkalnico z dvanajstimi novimi povsem avtomatiziranimi tkalskimi stroji. Slovesnosti se je udelezil tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Konec leta 1997 Izsla je knjiga o kranjskem zdravniku dr. Bozidarju Fajdigi, rezultat raziskovalnega projekta, ki so ga opravili krozkarji zgodovine na Osnovni soli Stane Zagar v Kranju. 14.januar 1998 Kranjcanka Meta Boncelj je osvojila naslov najboljse slovenske alpinisticne smucarke za sezono 1996/1997; podelila ga je podkomisija za vrhunski alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. 19.januar 1998 Na srednjesolskem prvenstvu v sportnem plezanju v Ljub­ljana ki se ga je udelezilo vec kot 100 tekmovalcev iz sloven-skih in hrvaskih srednjih sol, so pri dijakinjah in dijakih ekipno zmagali srednjesolci kranjske gimnazije. 6. februar 1998 V pocastitev slovenskega kulturnega praznika je v sklopu projekta Presemova pot v svet izsel slovensko-nemski izbor Presernovih pesmi. V pocastitev slovenskega kulturnega praznika je bila predstav-Ijena knjiga Kranjcana Igorja Slavca z naslovom Pesceno zrno, ki opisuje sluzenje v nemski vojski med drugo svetovno vojno. Na rednem obcnem zboru Industrijskega gasilskega drustva Sava Kranj so najstarejsemu clanu drustva Ivanu Petricu podelili odlikovanje 1. stopnje, ki ga podeljuje Gasilska zveza Slovenije za zvesto in dolgoletno delo v gasilstvu. 20. februar 1998 Na Zlatem polju je predsednik Republike Slovenije Milan Kucan odprl novo poslopje fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru v Kranju. Poslopje je zasnoval arhitekt inz. Franc Nadizar iz Arhitektnega biroja v Kranju. 19. marec 1998 Kranjsko podjetje Iskraemeco je na evropskem racunalni­skem sejmu CeBit v Hannovru prejelo evropsko nagrado za oblikovanje novega elektronskega stevca MT 300. 22. marec 1988 Smucarski skakalec Primoz Peterka, clan Smucarskega kluba Triglav Kranj, je drugic zapored osvojil skupno zmago v sve­tovnem pokalu v smucarskih skokih. 26. marec 1998 Steletovo nagrado za leto 1997, ki jo za zivljenjsko delo podeljuje Drustvo slovenskih konzervatorjev, je prejela dolgo­letna ravnateljica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediscine Kranj Olga Zupan. Eno od treh Steletovih priznanj pa je prejela sodelavka zavoda Nika Leben. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jozko Cuk je izrocil certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je pridobil prof'itni center Profili Sava. 4. april 1998 Kosarkaski kljub Triglav Kranj se je uvrstil v prvo slovensko kosarkarsko ligo. Sredi aprila 1998 Pod okriljem Slovenske podjetniske informativne mreze (SPIM) so podelili priznanja, ki so jih slovenski podjetniki pridobili na 26. mednarodnem salonu novih proizvodov in tehnologij v Zenevi, ki je potekal med 27. marcem in 5. aprilom. Srebrno medaljo jc osvojil tudi Bojan Kogoj iz Kranja za samomontazno snezno verigo. 9. maj 1998 Na Brdu pri Kranju je bil ustanovni sestanek Rotary kluba Kranj. 16. maj 1998 Na Glavnem trgu v Kranju je potekal prvi loncarski sejem v Kranju, ki so se ga udelezili loncarji iz razlicnih krajev Slovenije. 18. maj 1998 Osrednje proslave ob dnevu slovenske vojske v kranjski vojasnici so se udelezili tudi predsednik drzave Milan Kucan, nacelnik generalstaba Slovenske vojske Iztok Podbregar, mini­ster za obrambo Milan Krapez, vojaski ataseji tujih drzav in predstavniki veleposlanistev v Sloveniji. 21. maj 1998 Predsednik in izvrsni direktor ameriskega gumarskega kon­cerna Goodyear Samir G. Gibara je kranjski porodnisnici po­daril ultrazvocni aparat za merjenje gostote kosti. 29. maj 1998 V Kranju so ustanovili Klub brigadirjev Kranj, ki je do tcdaj deloval v sklopu Zveze zdruzenj borcev NOV Kranj in Drustva mladinskih delovnih brigad Brigadir Kranj. ll.junij 1998 Direktorji trgovskih podjetij Zivila Kranj, Emona Merkur Ljubljana in Emona Obala Ker so v Preddvoru podpisali spo­ 284 Jane: Kopai: Kranj 1995-2000 razum o poslovnem sodelovanju, ki je prvi korak k zdruzevanju slovenske zivilske trgovine. H.junij 1998 Koncalo se je tretje Mednarodno plavalno prvenstvo mesta Kranja, ki se ga je udelezilo okoli 250 tekmovalcev iz desetih drz.av. 19. junij 1998 Svojcmu namenu je bil predan prenovljeni poslovni center na Planini. 24. junij 1998 V avli obeinske zgradbe je bila odprta razstava elaboratov, ki so prispeli na natecaj Kullurna prenova starega mestnega jedra Kranja in ureditve Presernovega gaja v Kranju, natecaj je raz­pisala Mestna obeina Kranj. 27. junij 1998 Kranjean Edo Terglav je prvi Slovenec. ki je postal clan naj­mocnejse hokejske lige (NHL) na svetu. 29. junij 1998 Prvo operativno poveljstvo vojnega letalstva in zraene obrambe, ki je bilo postavljeno v Kranju na podlagi reorga­nizaeije Slovenske vojske, je prejelo bojno zastavo. l.julij 1998 V Kranju je zacelo delovati mesano podjetje Sava Tires, ki je v 60 odstotni lasti ameriskega gumarskega koncerna Goodyear. 40 odstotkov pa v lasti delniske druzbe Sava Kranj. Dimnikarsko podjetje Dovrtel, d.o.o., Kranj, je kot prvo dimnikarsko podjetje v Sloveniji in eno redkih na svetu prejelo certifikat kakovosti ISO 9002. 8. julij 1998 Kranjsko podjetje Iskra-Servisno storitvena dejavnost je pre­jelo certifikat kakovosti ISO 9002. 12. julij 1998 Ob 60-letnici delovanja prostovoljnega gasilskega drustva Trstenik so gasilei dobili novo gasilsko vozilo s prikolico, ki so 27. avgust 1998 Predstavnika tovarne Sava in Slovenske razvojne druzbe sta podpisala pogodbo, s katero je Sava za priblizno 400 milijonov tolarjev kupila 40 delez delez blejskega podjetja Turizem in rekreaeija in tako postala solastnica igrisca za golf in kampa v Zaki. 31. avgust 1998 Potem ko je uprava Tovarne Planika 21. avgusta 1998 na kranjskem sodiscu vlozila predlog za uvedbo stecajnega postop­ka, je Okrozno sodisce Kranj razglasilo stecaj podjetja, kar je pomenilo, da je samo v Kranju delo izgubilo 250, v celoti pa 615 delavcev . September 1998 Arheologi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediscine so pod konglomeratnim previsom na Jelenovem klaneu izkopali naselbino iz kulture zarnih grobisc, na Maistroven trgu pa ostanke severnega mestnega obzidja in severni obrambni mest­ni stolp z vhodom. 18. September 1998 Tovarna Iskraemeco je odprla novi objekt na tovarniskem dvoriscu, katerega povrsina meri 8300 kvadratnih metrov. Namenjen je za skladiscenje izdelkov in proizvodnji elektron­skih steveev. Novi objekt je slovesno odprl predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovsek. 25. September 1998 Na evropskem atletskem prvenstvu za veterane, ki je poteka-lo v Italiji, sta clanici Atletskega kluba Triglav Kranj Stanka Prezelj in Ana Jerman postali evropski prvakinji. Prva v skoku v visino, druga pa v teku na 200 m z ovirami in teku na 800 m. Konec septembra 1998 Dasa Suput, dijakinja kranjske gimnazije, je na 10. tekmo­vanju mladih znanstvenikov Evropske unije, ki se ga je prvic udelezila tudi Slovenija, med udelezenci iz 26 evropskih drzav osvojila drugo mesto z raziskovalno nalogo o morskih vetrnieah. Zacetek oktobra 1998 Posta Slovenije, Poslovna enota Kranj, je v Straziscu odprla novo postno poslopje; njegova povrsina je kar petkrat vecja od dosedanjih straziskih postnih prostorov. ga kupili s prispevki vascanov, sponzorjev, kranjskih podjetij in 1. Oktober 1998 Mestnc obeine Kranj. Dolgoletnega direktorja kranjskega trgovskega podjetja Merkur Jakoba Piskernika sta zdruzenje Menager in revija 30. julij 1998 Menager razglasila za podjetnika leta 1998. Izvrsni odbor Balinarske zveze Slovenije je sprejel odlocitev, V Bolnisnici za ginekologijo in porodnistvo v Kranju so da bo septembra 2001 v Kranju clansko svetovno prvenstvo predali namenu deset obnovljenih sob. v balinanju. 285 3. Oktober 1998 Trgovsko podjetje Merkur Kranj je v Radovljici odprlo najvecji Merkurjev trgovski center na Gorenjskem z vec kot 3000 kvadratnimi metri tlorisnih povrsin. 5. Oktober 1998 Nagrado Republike Slovenije na podrocju solstva je prejel prof, slovenscine Miha Mohor (Zavod Republike Slovenije za solstvo, OE Kranj). 6. Oktober 1998 V Kranju je alpinist Viki Groselj predstavil knjigo z naslovom Pot k ocetu. Delo govori o kranjskem alpinistu Nejcu Zaplotniku, ki se je leta 1983 smrtno ponesrecil v himalajskih gorah. 9. Oktober 1998 Ob 100-letnici osnovne sole na Primskovem so na poslopju nekdanje sole (sedanji dom obrtnikov) odkrili spominsko plosco. 14.-17. oktobra 1998 Kegljaci Iskraemeco so sodelovali na svetovnem pokalu drzavnih prvakov v Nemciji. 17. Oktober 1998 V Straziscu so slovesno odprli prenovljeno Skofjelosko cesto. Slovesnosti sta se udelezila kranjski zupan dipl. inz. Vito-mir Gros in ljubljanski nadskof in metropolit dr. Franc Rode, ki je cesto blagoslovil. Nadskof dr. Franc Rode je odprl in blagoslovil novo strazisko zupnisce, ki ozivlja obliko prvotnega zupnisca pred tristo leti. 23. Oktober 1998 Mednarodna spedicija Koli sped iz Kranja je na Savski cesti odprla novo javno carinsko skladisce tipa A v Kranju v skupni izmeri 1700 kvadratnih metrov povrsine. 23.-2S. oktobra 1998 Slovenski drzavni prvaki, vaterpolisti kranjskega Triglava, so zmagali na kvalifikacijskem turnirju evropskega pokala drzavnih prvakov v vaterpolu. 29. Oktober 1998 Dramaturg v urednistvu igranega programa Radia Slovenija Kranjean Pavle Luzan je za dramaturgijo radijskih iger prejel nagrado Frana Milcinskega Jezka. Konec oktobra 1998 Igralka Presernovega gledalisca Kranj Darja Reichman je bila na Borstnikovih srecanjih razglasena za najboljso igralko leta 1998, in sicer za vlogo Sonje v drami Antona Pavlovica Cehova Stricek Vanja. 4. november 1998 V kranjski porodnisnici so slovesno odprli center za bolezni dojk. Dobili so ga po zaslugi Lions kluba iz Kranja in Slovenskega mednarodnega zdruzenja zensk SILA, ki je kupilo aparat za mamografijo. Slavnostna udelezenka je bila zena predsednika republike Stefka Kucan. 6. november 1998 Najstarejsa obcana Primskovega in Rupe sta slovesno odprla nov 37 m dolg in 7,4 m sirok most cez Kokro, katerega investi­torica je bila Mestna obcina Kranj. Pri gradnji so med prvimi v Sloveniji uporabili mikroarmirani beton, ki naj bi bil kvali­tetnejsi od klasicnega betona in asfaltne prevleke. 13.-15. novembra 1998 V dvorani na Zlatem polju je potekala finalna tekma sve­tovnega pokala v sportnem plezanju. Sredi novembra 1998 Kranjska vamostna druzba Varnost je v Parizu prejela med-narodno nagrado International Golg Star Award 98. 16. november 1998 Na tretjem plenarnem zasedanju Slovenske skofovske kon­ference v Ljubljani so obravnavali in sprejeli porocilo o moznostih za ustanovitev novih skofij v Sloveniji, med katerimi je predvidena tudi nova skofija v Kranju. 17. november 1998 V mestni hisi v Kranju so predstavniki Dars, d.d., in izvajalca GIZ Gradis in SCT, d.d., podpisali pogodbo o zacetku priprav-Ijalnih del za dograditev dveh 8,7 km dolgih dvopasovnih cestnih odsekov Naklo-Kranj vzhod. 18. november 1998 Na Laborah so odprli trgovski center in upravne prostore kranjskega podjetja TC Viktorija, katerega povrsina meri okoli 2000 kvadratnih metrov. 19. november 1998 Trgovsko podjetje Zivila Kranj je v Trzicu odprlo najvecjo maloprodajno trgovino z zivili na Gorenjskem. 286 Janez Kopac: Kranj 1995-2000 22. november 1998 V Sloveniji so potekale obcinske volitve. Za zupana Mestne obcine Kranj sta se v drugi krog volitev uvrstila Mohor Bogataj (LDS), ki je zbral dobrih 46 odstotkov glasov, in dr. Janez Remskar (SKD), ki ga je izbralo nekaj vec kot 18 odstotkov volilnih glasov. Volilna udelezba je bila priblizno 66-odstotna. 27. november 1998 Krekova banka Maribor je na Zoisovi ulici 1 v Kranju odprla svojo poslovalnico. 2. december 1998 V gradu Khislstein v Kranju je bila predstavitev italijansko­ slovenske izdaje izbora pesmi Franceta Preserna v sklopu zbirke Presemova pot v svet. Pred Presernovim gledaliscem so odkrili prenovljeni Pre­ sernov spomenik. - V Presernovi hisi je bila odprta razstava Preseren in raz­kosje bibliofilskih izdaj. 3. december 1998 Na slavnostni seji sveta Mestne obcine Kranj je predsednik mestnega sveta podelil obcinske nagrade in Presernove plakete. Obcinski nagradi sta prejela prof dr. Joze Florjancic, dekan fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru v Kranju, za zasluge pri gradnji nove fakultetne zgradbe ter uveljavitev fakultete v slovenskem in mednarodnem merilu, ter Smucarski klub Triglav Kranj s sekcijami za smucarske skoke in nordijsko kombinacijo za dolgoletno uspesno delo kot najboljsi smucarski kolcktiv v drzavi. Veliko Presemovo plaketo so prejeli pisatelj Rudi Seligo za zivljenjsko delo na podrocju knjizevnosti in ohranjanja ter bogatenja slovenske kulture, pisateljica Berta Golob za njen knjizevni opus in uspesno pedagosko delo ter Natasa Bregant-Mozina za dvanajstletno uspesno pedagosko, koreografsko in strokovno delo na plesnem podrocju ljubi­leljske dejavnosti. Male Presernove plakete so prejeli skupina pevk ljudskih pesmi Bodeca neza za aktivno delo in uspehe pri ohranjanju ljudske zapuscine in France Kozelj za dolgoletno ljubiteljsko delo v kulturno-umetniskem drustvu Predoslje. 6. december 1998 V Sloveniji je potekal drugi krog zupanskih volitev. V Kra­nju je bil za zupana izvoljen predstavnik Liberalno demokratske stranke Mohor Bogataj, ki je dobil 59,57 odstotkov oddanih glasov. Volilna udelezba je bila 57,4-odstotna. 7. december 1998 Pihalni orkester Mestne obcine Kranj je s slavnostnim kon­certom pod vodstvom dirigenta Tomaza Zavrsnika praznoval svojo 100-letnico delovanja. Pred sto leti je bila v Kranju ustanovljena godba prostovoljne pozarne brambe. 8. december 1998 Zupan Mestne obcine Kranj Mohor Bogataj je odprl pro-store poslovalnice Zavarovalnice Maribor na Zoisovi ulici 1 v Kranju. 14. december 1998 Na Planini je bila predana namenu obnovljena ekspozitura Gorenjske banke Kranj. December 1998 Planinska zveza Slovenije je podelila priznanja za najboljse slovenske sportne plezalce leta. V mladinski konkurenci je pri­znanje dobila tudi Kranjcanka Katarina Stremfelj, ki je v skup­nem sestevku evropskega mladinskega pokala v kategoriji 18 do 19 let osvojila prvo mesto, na svetovnem mladinskem prvenstvu v Moskvi pa drugo mesto. 18. december 1998 Na klinicnem oddelku za pljucne bolezni in alergijo bolnisnice Golnik so odprli prenovljene prostore endoskopskega oddelka in laboratorijev. Slovesnosti so se udelezili minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb, svetovalec direktorja Klinicnega centra Ljub­ljana dr. Dusan Keber in kranjski zupan Mohor Bogataj. 28. december 1998 V Kranju je potekala prva seja novoizvoljenega mestnega sveta in zupana Mohorja Bogataja. l.januar1999 Predsednik planinskega drustva Kranj in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je na Kaliscu uradno raz­glasili praznovanje 100-letnice kranjskega planinstva. 16.,januar 1999 Delniska druzba Sava Kranj in druzba Advanced Polymer Sciences iz Avona v Ohiu v Zdruzenih drzavah Amerike sta podpisali pogodbo, po kateri bo Sava Kranj evropska eksklu­zivna zastopnica in proizvajalka siloksirana, materiala, ki se uporablja v vesoljski tehniki. 30. januar 1999 Plavalni klub Triglav Kranj je v kranjskem olimpijskem bazenu priredil prvo mednarodno tekmovanje v plavanju za naj­mlajse z naslovom Dr. Fig. Tekmovanja se je udelezilo pri­blizno 300 tekmovalcev starih od 7 do 10 let iz 14 slovenskih in 3 hrvaskih plavalnih klubov. 287 Milena Cvelbar-Mohoric je za dolgoletno mentorstvo v pro-metnem krozku Osnovne sole France Preseren Kranj prejela plaketo humanosti, ki jo podeljuje Zveza soferjev in avtome­hanikov Slovenije. 1. februar 1999 V gradu Khislstein so v sklopu projekta Presernova pot v svet predstavili slovensko-francoski izbor Presemovih pesmi. Ob tem dogodku je bila predstavljena tudi priloznostna znamka, na kateri je Jakceva upodobitev Preserna in jo je na pobudo Mestne obcine Kranj izdala Posta Slovenije. 2.-5. februar ja 1999 Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je v sklopu praznovanja 150-letnice smrti Franceta Preserna potekal med-narodni simpozij z naslovom Presernovi dnevi v Kranju, na katerem je sodelovalo 43 znanstvenikov, ki so orisali Presernovo zivljenje in delo. Simpozij je odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kucan. 4. februar 1999 Direktor podjetja Iskra Tel Kranj je na slavnostni seji mest­nega sveta Mestne obcine Kranj prejel zahvalo in priznanje cast-ni naziv donatorja, ker je Iskra Tel od 15. maja 1998 do konca januarja 1999 oskrbovala razdelilnico hrane na Planini za prehranjevanje najrevnejsih prebivalcev mesta. 12. februar 1999 Veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Tigran Karahanov je skupaj z ruskim atasejem za informiranje in kulturo obiskal kranjski podjetji Gorenjski tisk in Iskra Tel. Koncala se je prva Likovna delavnica Smartin, ki se jo je v prenovljenem zupniscu v Straz.iscu udelezilo 14 slovenskih umetnikov. 18. februar 1999 Druzba Varnost Kranj je pridobila certifikat kakovosti ISO 9001. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar je obiskal Kranj in se sestal s predstavniki Mestne obcine Kranj v zvezi s prostorskimi akti kranjske obcine. 19. februar 1999 Minister za evropske zadeve Igor Bavcar je v Kranju odprl prvi sejem lova, ribolova, turizma in prostega casa. 1. marec 1999 Poveljnik Civilne zascite Republike Slovenije Miran Bogataj je ob svetovnem dnevu Civilne zascite z zlatim znakom odliko-val Franca Vilfana, s srebrnim znakom Janeza Brillya in z bronastim znakom Roberta Vodema, vsi iz Kranja, ter Upravo za obrambo Kranj. Za posebne zasluge pa sta bila z zlatim znakom Civilne zascite odlikovana Matej Kejzar in Andrej Strerfelj iz Gasilske resevalne sluzbe Kranj. 3. marec 1999 Minister za promet in zveze Anton Bergauer je v prostorih Gorenjskega sejma Kranj odprl prvi Gorenjski avtomobilski salon. 5. marec 1999 Na predlog zupana Mestne obcine Kranj Mohorja Bogataja je mestni svet za nepoklicna podzupana Mestne obcine Kranj potrdil Janeza Osolnika in Stefana Kadoica. 7. marec 1999 V mesariji Arvaj so izdelali najvecjo klobaso na svetu, tezko 520 kg in dolgo 3,44 m. 12. marec 1999 Zupan Mestne obcine Kranj Mohor Bogataj je predal kljuce gasilske avtocisteme gasilcem iz Bitenj, kljuce kombiniranega vozila pa gasilcem iz Besnice. 18. marec 1999 V eni od predavalnic Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru v Kranju so odkrili spominsko plosco v spomin na mednarodni znanstveni posvet ob 150-letnici smrti Franceta Preserna, ki je februarja potekal v zgradbi fakultete. Plosco je odkril zupan Mestne obcine Kranj Mohor Bogataj. Konec marca 1999 Dr. Cene Avgustin, umetnostni zgodovinar in dolgoletni ku­stos v Gorenjskem muzeju Kranj, je prejel Steletovo nagrado, ki jo podeljuje Slovensko konzervatorsko drustvo. Renata Pamic iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediscine Kranj pa je prejela Steletovo priznanje za vodenjc obnove Ruske kapelice na Vrsicu. 2. april 1999 Na Okroznem sodiscu v Kranju je bila koncana prisilna poravnava v kranjski tovami Planika in s tem potrjen financni nacrt za reorganizacijo tovarne. Po pravnomocnosti sklepa o za­kljucku prisilne poravnave bo drzava postala 56,7 odstotna lastnica tovarne. 7. april 1999 V Presernovem gledaliscu so predstavili spominski zbornik Mobilizacija v nemsko vojsko na Gorenjskem (1943-1945). 9. april 1999 V bolnisnici na Golniku so odprli najsodobnejsi oddelek v Slo­veniji za intenzivno terapijo za bolnike s pljucnimi boleznimi. Jancz Kopac: Kranj 1995-2000 14. april 1999 Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru v Kra­nju je v svojih prostorih odprla racunalnisko ucilnico IBM z naj­sodobnejso tehnologijo za elektronsko poslovanje. V Britofu pri Kranju je bil odprt butik kruha in kavarna Mis Mas. 19. april 1999 Zupan Mestne obcine Kranj Mohor Bogataj in direktor gradbenega podjetja Gradbinec Kranj sta podpisala pogodbo o gradnji doma krajevne skupnosti Golnik. V isti stavbi bo tudi golniski gasilni dom. 23. april 1999 Podjetje Arvaj je v Britofu pri Kranju polozilo temeljni kamen za nov poslovno-proizvodni objekt, ki bo imel kar 6000 kvadratnih metrov povrsine. 5. maj 1999 V Osnovni soli Simon Jenko Kranj so predali namenu obnovljene ucilnice na razredni stopnji. 7. maj 1999 Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru v Kra­nju je s podjetjem Siemens podpisala donatorsko pogodbo za nakup moderne studijske opreme. ll.inaj 1999 Predsednik Republikc Slovenije Milan Kucan je predsedniku Planinskega drustva Kranj Francu Ekarju za stiridesetletno organizirano dclo v planinstvu, alpinizmu in drugih podrocjih tclcsne kulture podelil castni znak svobode Republike Slovenije. 18. maj 1999 Ob svetovnem dnevu muzejev je Skupnost muzejev Slovenije podelila Casopisnemu podjetju Gorenjski glas castno priznanje za podarjenih nekaj deset tisoc fotografij Gorenj­skemu muzeju Kranj ter za dolgoletno sodelovanje z Go-renjskim muzejem. 21.-23. maja 1999 V Kranju je potekal prvi kolesarski sejem, poimenovan Kros; med sejmom je bilo tudi strokovno posvetovanje o gorskem kolesarjenju. 30. maj 1999 Na kranjskem pokopaliscu je bila spominska zalna sloves­nost, na kateri so odprli obnovljeni del pokopalisca; na njem pociva 804 nemskih vqjakov, padlih med drugo svetovno vojno. Slovesnosti so se udelezili svojci umrlih vojakov, predstavniki nemske zveze za urejanje vojaskih grobov, ki je bila investitor ureditve grobisca, nemska veleposlanica v Sloveniji, nemski vojaski atase, predstavniki avstrijskega Crnega kriza ter pred­stavniki slovenske drzave in kranjske obcine. 31. maj 1999 Podjetje Iskraemeco Kranj je prejelo certifikat ISO 14001, ki potrjuje prijazno ravnanje podjetja z okoljem, izdal pa ga je TUV Management Service GmbH iz Nemcije. Podelitve se je udelezila tudi ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. Konec maja 1999 Z nakupom 56 odstotkov delnic je lastnik kranjskega trgovskega podjetja Kokra postalo celjsko podjetje Metro. Zacetek junija 1999 Zgodovinski krozek Osnovne sole Staneta Zagarja Kranj je v sklopu raziskovalnih nalog pri Zvezi prijateljev mladine osvojil z raziskavo o zgodovini kranjskega sitarstva najvisje priznanje. 5. junij 1999 Ob 100-letnici delovanja je Planinsko drustvo Kranj razvi-lo nov prapor, ki ga je razvil najstarejsi kranjski planinec Dusan Feldin. Poleg predstavnikov Mestne obcine Kranj, ki je drustvu podelila priznanje, se je slovesnosti udelezili tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je bil tudi slavnostni govornik. 6. julij 1999 Kranjska zupnijska cerkev je dobila dva nova bronasta zvonova, ulita v tovarni Feniks v Zalcu. Tezji, ki tehta 1160 kg in je darilo kranjskih faranov, je posvecen prvemu slovenskemu svetniku Antonu Martinu Slomsku, drugi, ki tehta 527 kg in ga je podarila Mestna obcina Kranj, pa nosi ime po pesniku Francetu Presernu. Slovesnost je vodil apostolski nuncij v Slo­veniji nadskof dr. Edmond Farhat. 12. junij 1999 Kranj je obiskal predsednik Mednarodne balinarske zveze Alphonz Lagier Bruno. Na sejmiscu si je ogledal prizorisce sve­tovnega prvenstva v balinanju, ki bo jeseni leta 2001 in se ga bodo predvidoma udelezili tekmovalci iz vec kot 30 drzav. 12.-13. junija 1999 V Kranju je potekalo mednarodnem plavalno prvenstvo. na katerem je bila prvic razpisana nagrada za dosego svetovnih in drzavnih rekordov. Svetovni rekord ni bil dosezen, drzavna rekorda pa sta osvojili Natasa Kejzar in Urska Ros. 13.junij 1999 Gasilci prostovoljnega gasilska drustva Gorice so prevzeli novo gasilno kombinirano vozilo s prikolico za prevoz gasilskega orodja in opreme, v skupni vrednosti vec kot 6 mili­jonov tolarjev. Dobro polovico denarja so goriski gasilci zbrali sami, ostalo pa so prispevali sponzorji in Mestna obcina Kranj. 14. junij 1999 Delegacija Gorenjskega sejma Kranj je v Trstu podpisala pogodbo za prvo pripravo mednarodnega lesnega sejma Lesteh v Kranju, ki bo namenjen zlasti obrtnikom za predelavo lesa in izdelavo pohistva. 18. junij 1999 Na Drulovki je zupan Mestne obcine Mohor Bogataj slo­vesno odprl obnovljeni del ceste. Odsek ceste, ki so jo dolgo prenavljali, je bil zaradi sporov zaprt skoraj eno leto. 21.-26. junija 1999 V kranjskem olimpijskem bazenu se je zacelo evropsko prvenstvo v podvodnem hokeju, na katerem je nastopalo deset moskih in sedem zenskih reprezentanc. Udelezili sta se ga tudi reprezentanci Slovenije. 24. junij 1999 Zupan Mestne obcine Kranj Mohor Bogataj je slovesno odprl prenovljeni cestni odsek na relaciji Gorice-Trstenik. V dvorani Krajevne skupnosti Primskovo je v pocastitev dneva slovenske drzavnosti potekalo prvo Etno-folk srecanje Kranj 99, ki ga je organiziralo Makedonsko kulturno drustvo Sv. Ciril in Metod Kranj. Na srecanju se je predstavilo 16 folk-lornih skupin iz Slovenije, Hrvaske, Bosne in Hercegovine ter Nemcije. 26. junij 1999 Ekipa Kranja je v mestu Le Castello v Kalabriji v Italiji sode­lovala na Igrah brez meja in osvojila tretje mesto. Konec junija 1999 Kranjski kolesar Tadej Valjavec, ki vozi za italijansko kole­sarsko ekipo Caneva, je zmagal na kolesarski dirki Giro d Italia za tekmovalce do 25 let starosti, clan Kolesarskega kluba Sava Kranj Tadej Kriznar pa je na dirki na Ptuju postal drzavni kole­sarski cestni prvak v absolutni kategoriji. 4. julij 1999 Prostovoljno gasilsko drustvo Bitnje je slovesno predalo namenu avtomobilsko cisterno za 6000 litrov vode, ki so jo spomladi dobili od Gasilsko resevalne sluzbe Kranj. 7. julij 1999 Na Zoisovi ulici v Kranju so odprli za dvakrat povecano dosedanjo trgovino Spar. Sredijulija 1999 Na 20. poletni Univerziadi, ki je potekala na Palma de Mallorci, so nastopali tudi Kranjcani in sicer teniska igralka Barbara Mulej, tekacica na 800 m Brigita Langerholc, ki je osvojila prvo mesto in postavila nov drzavni rekord in skakalka v daljavo Marcela Umnik. Na evropskih igrah mladih na danskem pa je plavalka kranjskega Triglava Anja Carman zma-gala na 200 m hrbtno in hkrati dosegla kadetski drzavni rekord. Osvojila je tudi drugo mesto na 100 m hrbtno. 18. julij 1999 Prostovoljno gasilsko drustvo Breg ob Savi je slovesno od­prlo povecani in prenovljeni gasilni dorn. Prenovili so ga s prispevki krajanov, sponzorjev in sredstvi Mestne obcine Kranj. 22. julij 1999 Na Zoisovi ulici I so odprli sportno trgovino Hervis, ki je s povrsino okoli 1000 kvadratnih mctrov ena najvecjih sportnih trgovin v Sloveniji. 3. avgust 1999 Kranjsko podjetje Agromehanika je na ocenjevanju kme­tijskih strojev prejela priznanje sampion kakovosti za leto 1999 za prsilnike AGP 200, 300, 400 in 500. 13. avgust 1999 Clan Kolesarskega drustva Sava Kranj Martin Cotar je na evropskem prvenstvu za kolesarje do 23 let, ki je bilo na Portugalskem, postal evropski prvak v voznji na kronometer. 28. avgust 1999 Prostovoljno gasilsko drustvo Kranj-Primskovo je praznova-lo 120-letnico, Gasilska resevalna sluzba Kranj in Gasilska zveza Mestne obcine Kranj pa 40-letnico delovanja. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo dr. Franci Demsar. Na prireditvi sta Prostovoljno gasilsko drustvo Kranj-Prim­skovo in Gasilska zveza Mestne obcine Kranj razvila svoja nova drustvena prapora, galsko drustvo pa je dobilo se novo motorno brizgalno. Podeljena so bila tudi stevilna odlikovanja in priznanja. Zacetek septembra 1999 Kranjsko podjetje Iskraemeco je v Veliki Britaniji kot prvo tuje podjetje dobilo certifikat vladnega urada Offer, ki dovolju­je, da Iskraemeco sama overovlja elektricne stevce za angleski trg­ 2% Jancz Kopac: Kranj 1995-2000 1. September 1999 Ob 30-letnem ustvarjalnem delu je kranjski slikar Vinko Tusek v treh nadstropjih Mestni galeriji v Ljubljani pripravil veliko pregledno razstavo z naslovom Srecanje s prostorom. 2. September 1999 V Tomsicevi ulici v Kranju je zupan Mohor Bogataj odprl kranjsko podruznico Slovenskega zdruzenja za dusevno zdravje Sent K, ki je namenjena socialni in psiholoski rehabilitaciji ljudi z dusevnimi motnjami. Projekt je financno podrla Mestna obci­ na Kranj. 8. September 1999 Devetclanska odprava Alpnisticnega odseka Planinskega drustva Kranj je v pocastitev 100-Ietnice kranjskega planinskega drustva odpotovala v himalajsko pogorje. Nacrtujejo vzpon na vrh Kangboqen in doseci zenski visinski rekord v smucanju z gore. 17. September 1999 V sportnem parku Zarica je bila slovesnost, med katero je zupan Mohor Bogataj predal namenu prenovljene sportne objekte in nove zidane klubske prostore. 18. September 1999 V prostorih Osnovne sole Simon Jenko je potekalo prvo srecanje krajevnih skupnosti z obmocja Mestne obcine Kranj, ki ga je ob svoji 35-letnici ustanovitve organizirala Krajevna skupnost Vodovodni stolp. 23. September 1999 Direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemencic je slavesno odprla nove poslovne prostore Obmocne enote Kranj. Z novo gradnjo je kranjska obmocna enota Zavarovalnice Triglav pridobila 3200 kvadratnih metrov povrsine, od katere bo zavarovalnica uporabljala 1500 kvadratnih metrov, ostale povrsine pa bodo ponudili v najem. 24. September 1999 Na mestnem atletskem stadionu v Kranju so slovesno odprli obnovljeno atletsko stezo, ki so jo prenovili s sredstvi Mestne obcine Kranj. 5. Oktober 1999 Nagrado Republike Slovenije na podrocju solstva so prejele prof, slovenscine Marija Avsec (Gimnazija Kranj), prof, sloven-seine Viktorija Slabe (Osnovna sola Simon Jenko)jn prof, ke­mije Metka Zevnik iz Kranja (Klasicna gimnazija Sentvid). 5.-10. oktobra 1999 V olimpijskem bazenu v Kranju se je zacel Sredozemski pokal - Comen cup 1999 v vaterpolu, na katerem so sodelovale ekipe iz 10 drzav. Zmagala je ekipa Triglava iz Kranja in tako osvojila naslov najboljse ekipe v vaterpolu v sredozemskem pokalu. 15. Oktober 1999 Ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Primskovo so slovesno predali namenu dolgo casa sporen plocnik ob Likozarjevi cesti, obnovljeno Tomazicevo ulico ter se dve asfaltirani cesti. 17. Oktober 1999 V pocastitev 100-letnice Planinskega drustva Kranj so na vrhu Storzica odkrili panoramski smerokaz, ki planincem poma­ga pri orientaciji po okoliskih gorah. 19. Oktober 1999 Zupan Mestne obcine Kranj Mohor Bogataj je s sedmimi slo­venskimi zupani odpotoval na 14-dnevni delovni obisk v Zdru­zene drzave Amerike. 20.-22. oktobra 1999 Na 66. svetovnem kongresu Zveze mednarodnih sejmov UFI v spanskem mestu Bilbao so v zvezo sprejeli med drugimi stiri­najstimi sejmi tudi mednarodni sejem kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki ga vsako leto organizira Gorenjski sejem Kranj. To je prva tovrstna sejemska prireditev v Sloveniji, ki je bila sprejeta v zvezo. 20. Oktober 1999 V avli stavbe Mestne obcine Kranj so predstavili monografi­jo o akademskem slikarju Kranjcanu Vinku Tusku z naslovom Srecanje s prostorom; napisal jo je Branko Sosic. 22. Oktober 1999 V dvorani Mestne obcine Kranj je potekala slovesnost, na kateri je obmocno zdruzenje Rdecega kriza Kranj podelilo krvo­dajalcem zlate, srebrne in bronaste znake in diplome. Prizanje je prejel tudi Vinko Meserko, ki je kri daroval ze stokrat. 25. Oktober 1999 Zacelo je delovati novo trgovsko interesno zdruzenje Suma 2000, ki ga poleg Trgovskega podjetja Zivila sestavljajo se Vele Domzale, Era Velenje, Koloniale Maribor in Potrosnik Murska Sobota. 27.-31. oktobra 1999 V olimpijskem bazenu v Kranju se je zacelo kvalifikacijsko tekmovanje v skupini A v evropskem pokalu drzavnih prvakov v vaterpolu. Slovenijo je zastopal drzavni prvak Vaterpolski klub Triglav Kranj, nastopili pa so se drzavni prvaki Svice, Velike Britanije, Izraela in Belorusije. Zmagala je ekipa Kranja, ki se je s tem uvrstila v nadaljnje tekmovanje. November 1999 Na novembrski seji mestnega sveta Mestne obcine Kranj so sprejeli sklep o odkupu zemljisc na Zlatem polju za gradnjo nove ekonomsko-administrativne sole. 5. november 1999 Minister za delo, druzino in socialne zadeve mag. Tone Rop je na Zlatem polju polozil temeljni kamen za gradnjo Varstvenega delovnega centra Kranj. Na slovesnosti v Zrecah so naziv najboljse atletinje za leto 1999 podelili clanici Atletskega kluba Triglav Kranj Brigiti Langerholc za dosezke na Univerziadi in uspesen nastop na atletskem svetovnem prvenstvu. 10. november 1999 Na simpoziju o varstvu in zdravju pri delu je varnostni inzenir v kranjski tovarni Iskraemeco Peter Zupan prejel nagra-do fundacije Avgusta Kuharja, ki jo podeljujejo za prispevek pri varstvu pri delu. Priznanje iste fundacije je prejel tudi Florjan Zabret, zaposlen v Trgovskem podjetju Merkur Kranj. 10.-13. novembra 1999 V Kranju je potekal prvi mednarodni lesni sejem Lesteh, ki predstavlja najsodobnejso tehnologijo za obdelavo lesa. 12.-14. novembra 1999 V dvorani na Zlatem polju je potekalo zakljucno tekmovanje svetovnega pokala v sportnem plezanju za clane in clanice, ki se ga je udelezilo vec kot 150 udelezencev iz vec kot 20 drzav. 19. november 1999 Izsla je obsezna knjiga z naslovom Gorenjska 1900-2000, s podnaslovom knjiga gorenjske samozavesti; izdala sta jo Gorenjski muzej Kranj in Gorenjski glas, obsega pa 712 strani. 29. november 1999 Tiskarna Gorenjski tisk je na 15. slovenskem knjiznem sejmu v Ljubljani prejela priznanje Krilati lev, ki ga Zdruzenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije podeljuje za najboljso tiskarsko tehnicno izdelavo knjige, in sicer za knjigo Mojstrovine Slovenije, ki jo je izdala zalozba Rokus iz Ljubljane. Zacetek decembra 1999 Zaradi dotrajanosti se je pricela obnova kranjske zupnanjske cerkve. 3. december 1999 Po sklepu sveta Mestne obcine Kranj so ob obcinskem prazniku podelili nagrade Mestne obcine Kranj. Prejeli so jih mag. Slavko Brinovec za dolgoletno uspesno delo na sportnem in pedagoskem podrocju, mag. Franc Ekar za dosezke na podrocju alpinizma in dolgoletno uspesno vodenje Planinskega drustva Kranj in dr. Anton Polenec st. za zivljenjsko delo na podrocju znanstveno-raziskovalnega dela in dela v Krajevni skupnosti Center. Obcinske listine so prejeli dr. Mitja Mohor za uspesno vodenje ambulante nujne medicinske pomoci, Osnovna sola Strazisce ob 40-letnici delovanja in Joze Varl za inovacije v osnovnosolskem novinarstvu. Podeljene so bile tudi stiri ve­like obcinske plakete, ki so jih prejeli: Folklorna skupina Sava, Prostovoljno gasilsko drustvo Kranj-Primskovo, Drustvo financnih in racunovodskih delavcev Kranj ter Karate klub Kranj. Podeljene so bile tudi Velike in Male Presernove plakete. Velike Presernove plakete so prejeli: nekdanji dirigent kranj­skega pihalnega orkestra Zdenko Motl, akademski slikar Franc Vozel in pobudnik in vodja besniskega pevskega zbora Janez Fabjan. Male Presernove plakete pa so prejeli: clanica folklorne skupine Ozara in skupine ljudskih pevk Bodece neze Jozica Smid, vodja literarne skupine v tovarni Sava Agata Trojar, cla­nica Akademskega pevskega zbora France Preseren Mija Ales ter Likovna skupina kultumega drustva Sava. V Kranju so se zaceli prvi Fajdigovi dnevi, poimenovani po nekdanjem kranjskem zdravniku. Na posvetovanju so se srecali zdravniki druzinske in splosne medicine ter njihovi sodelavci in razpravljali o dusevnih motnjah. 6. december 1999 V Mestni hisi v Kranju je bila predstavitev cetrte knjige iz zbirke Presernova pot v svet, to je izbor Presernovih pesmi v angleskem in slovenskem jeziku. 10. december 1999 V Tovarni Sava Kranj so odprli novo obratno ambulanto. 15. december 1999 Zupan Mohor Bogataj je na seji mestnega sveta podelil direk­torju Iskraemeco posebno priznanje Mestne obcine Kranj za sponzorstvo kranjske razdelilnice hrane. 16. december 1999 Podjetje Pro Commerce je na Stritarjevi ulici 5 v Kranju, v prenovljeni stavbi nekdanje kranjske samopostrezne restav­racije, odprlo nove poslovne prostore s povrsino 1400 kvadrat­nih metrov. Vanje so preselili svojo dejavnost, ki jo predstavlja izdelava promocijsko-poslovnega materiala. Del prostora je 292 Janez Kopac: Kranj 1995-2000 podjetje oddalo tudi Pekarni Pecjak, ki je na povrsini 400 kvad­ratnih metrov uredila restavracijo hitre prehrane, del prostorov pa je najela trgovina Celi svet. 17. december 1999 V stavbi na Gornjesavski ulici 9 v Kranju so odprli prostore Edukacijskega centra, Poklicno tehniske gradbene sole na Gorenjskem; to je zasebna sola za izobrazevanje odraslih, ki je od leta 1996 delovala v Besnici. Druga polovica decembra 1999 Izsel je zbornik Osnovne sole Strazisce, ki ga je ob 100-let­nici blagoslovitve stare osnovne sole Strazisce in 40-letnici Osnovne sole Strazisce pripravil straziski kronist Matevz Oman. V Tavcarjevi ulici 21 v Kranju je zacela delovati posloval­nica Volksbank, d.d. Kranjska poslovalnica je prva podruznica te banke na Gorenjskem. Druzba za proizvodnjo pnevmatik Sava Tires je pridobila ekoloski certifikat kakovosti ISO 14001. Sredi decembra so izdelali tudi novo letno pnevmatiko, ki so jo poimenovali Effecta. 21. december 1999 V pritlicnih in kletnih prostorih severnega dela velebla­govnice Globus Kranj so odprli prvo restavracijo McDonald's na Gorenjskem, ki ima 350 kvadratnih metrov povrsin in je stirinajsta restavracija slovenskega zastopnika podjetja McDonald's. V restavraciji je dobilo delo 50 ljudi. Bolnisnica za ginekologijo in porodnistvo Kranj pa je ob tej priloznosti dobila od podjetja McDonald's Slovenija cek za 400.000,00 tolarjev za nakup monitorja za spremljanje zivljenjsko pomem­bnih funkcij novorojenckov in njihovih mater. 23. december 1999 Zupani obcin, ki so nastale na obmocju nekdanje obcine Kranj, so podpisali odlok o statusnem preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Kranj, d.o.o, v Komunalo Kranj, javno pod­jetje, d.o.o., s cimer so dolocili nove lastniske deleze v podjetju ter upravne in nadzorne pravice. 26. december 1999 Hokejski klub Triglav Kranj je prvic organiziral Sipijev turnir (poimenovan po poleti umrlem kranjskem hokejistu in trenerju Jozetu Trebusaku-Sipiju), ki je prvi mednarodni turnir hokejistov, rojenih leta 1988 in kasneje. LITERATURA: Gorenjski glas 1995-1999 Uradni list Republike Slovenije 1995-1999 Kranjcanka, priloga Gorenjskega glasa 1998-1999 m Kazalo Mohor Bogataj: Uvodna beseda 5 Drago Stefe: Zbomiku na pot 7 Ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Preserna 3. december 1800 ­ 3. december 2000 g Boris Paternu: Preseren danes 9 ZIVA PRETEKLOST Milan Sagadin: Poznoanticna steklarska delavnica v Kranju 13 Nika Lehen: Cerkev sv. Nikolaja v Spodnjih Bitnjah od antike do baroka 23 Gor aid Stariha: Mestna obcina Kranj v zapisnikih obcinskega odbora in obcinskega sveta od nastanka leta 1850 do leta 1855 35 Marjana Ziherl: Orisi druzine v Kranju 1880-1929 48 Vladimir Knific: Lesene sitarske hise v okolici Kranja 57 Damjana Pecnik: Tlorisni stavbni razvoj zupnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju 65 Beba Jencic: Druzina Pleiweiss ­ Bleiweis 69 Matevz Kosir: Od kmeta do barona - iz Rakovice do Londona 78 KULTURNA PODOBA MESTA Renata Pamic: Presernov gaj v Kranju 89 Marjana Zihert: Gledalisce v Kranju od zacetkov do druge svetovne vojne 96 Matevz Oman: Kulturno delo in zivljenje v Straziscu pri Kranju 110 Gregor Kocijan: Kratko pripovednistvo Iva Sorlija 122 Stanko Simenc: Povojni Kranj v dokumentarnem filmu 128 Damir Globocnik: Hinko Smrekar in Kranj 136 Damir Globocnik: Kipar Lojze Dolinar in njegova dela v Kranju 144 Tomaz Kukovica: Lutkovno gledalisce Cveta Severja 151 Tomaz Kukovica: Grumove nagrade ] 59 Marjan Siting: Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih razglednicah ] 69 ZADNJIH STO LET Franc Kriznar: Glasbeni Kranj v 20. stoletju 177 Andrejka Slavec: Strukturno homogena obmocja mesta Kranj 185 Mirko Pak in Andrejka Slavec: Problematika razvoja oskrbnega sredisca Kranja 197 Barbara Pesak Mikec: Gradnja cemseniskega in novovaskega vodovoda za Kranj in okolico 207 Barbara Pesak Mikec: Praznovanje stoletnice Presernovega rojstva v Kranju 217 Franc Puhar: Mesto Kranj v viharjih dvajsetega stoletja 221 Monika Rogelj: Skrb za revne in dobrodelnost v Kranju med obema vojnama 230 Majda Zontar: Kranjsko stavbno podjetje Josip Slavec v casu do druge svetovne vojne 239 Franc Benedik: Nemsko vojasko pokopalisce 250 Joze Zontar: Delo kranjskega zgodovinarja Josipa Zontarja 260 Joze Javornik: Sport in kranjski olimpijci 20. stoletja 267 KRONJKA Janez Kopac: Kranj 1995-2000 274 Uredniski odbor Mag. Drago Stete - predsednik Franc Benedik, prof. zgod. in geog. - clan Mag. Slavko Brinovec - clan Beba Jencic, univ. dipl. um. zgod. in zgod. - clanica Janez Kopac, prof. zgod. - clan Mag. Tomaz Kukovica - clan Nika Leben, univ. dipl. um. zgod. - clanica Matevz Oman - clan Akad. prof. dr. Boris Paternu - clan Mag. Stanko Simenc - clan Nada Bogataj Krzan, univ. dipl. pol. - clanica, lajnica Tehnii urednik, grafia oprema, fotografija na seltnem ovitku Marjan Ajdovec Lelctorstvo Mag. Stanko Simenc Prevajalec Martin Hugh Cregeen, univ. dipl. zgod. in filoz. Klasifikacija ankov Janez Cimzar, prof. nem. ISSN 0351-9589 Naklada 2000 izvodov Tiskal Gorenjski tisk, Kranj UDC 352 (497.4 Kranj) »1850/1855« UDC 821.163.6.09 Preseren F. Gorazd Stariha Boris Paternu The Urban Municipality of Kranj in the Minutes of the Municipal Council from its Creation in 1850 to 1855 By means of a survey of the minutes of sessions of Kranj municipal board and municipal council in the first five years of operation of Kranj municipality, a review is given in the article of the themes with which these two municipal bodies were confronted or dealt. The minutes of sessions of the municipal board and council tell most about economic history. For a more thorough understanding of matters, in studying the minutes of sessions it is necessary to bear in mind other documents which were created during municipal business (others, of course, if they are available). In any case, the minutes of the municipal board and council are important, since they preserve for us relatively well what the citizens were concerned with, what were their needs and wishes. Mag. Gorazd Stariha, SLO, 4244 Podnart, Ovsise 14, graduate historian, archivist UDC 908 (497.4 Kranj) Marjana Zibert Sketch of Families in Kranj The contribution is based on church registers and archive and oral sources and shows families in Kranj and the immediate vicinity over a fifty year period (1880-1929). Economic circumstances in the town influenced the rise or fall of a number of families, and marriages and births connected with them, while social factors marked mortality. Families were entrusted with a responsible task which because of social and economic circumstances and the way of thinking, changing over the long term, often could not be realised in everyday life Marjana Zibert, SLO, 4000 Kranj, Suha pri Predosljah 24. professor of history Preseren Today The actualisation of Preäeren in Slovenia at any historical period occurs differently, determined by the basic cultural and ideological needs of the time. It can be said of contemporary actualisations of the poet that they increasingly raise a very demanding question: that of the new experience of national values, among which Preseren's poetry certainly belongs among Slovenes, in the face of an ever more radical globalisation of the world of national cultural values. The contribution considers Preseren's poetry and its internal fusion of personal, national and universal from this point of view, and thus also its existence in a new, different world of cultures. Akad. prof. dr. Boris Paternu, SLO, 1000 Ljubljana, Videmska 5, literary historian UDC 904 (497.4 Kranj) Milan Sagadin Late Roman Glass Workshop in Kranj The author describes the remains of a glassworking workshop, discovered during protective archaeological excavations beside Castle Kieselstein in 1998. It consists of two well-preserved hearths of glass furnaces, a smaller circular plate between them (a working surface?) and a dump of quicklime. It deals briefly with the technology of obtaining glass in archaeological periods, and comparable objects from Slovenia and Europe. The Kranj find is exceptional both in its state of preservation and in completeness. With the aid of small finds, among which prevail fragments of glass vessels, it is possible to date the workshop to the 2nd half of the 6th century AD, in which primarily finds of imported pots (spatheion and fragments of black glazed German pottery) have been of great assistance. Traces of glass-blowing pipes on the bases of stemmed glasses in particular demonstrate the glass-blowing activity in the workshop, and special mention is made of the find of a glass with an engraved scene of hunting boar. An exhibition is being prepared of the objects found. Milan Sagadin, SLO, 4000 Kranj, Zupanciceva 39, graduate architect and art historian, conservation consultant UDC 728.3 (497.4 Kranj) Vladimir Knific Wooden Sieve Makers' Houses in the Vicinity of Kranj Making sieves, i.e., weaving sieves from horsehair, was developed in past centuries in Strazisce and in Bitnje. Sieve making was done by inhabitants who did not have their own cultivatable land. Their property was usually limited to the plot on which the house itself stood. The houses were generally single storey wooden structures with three ground floor rooms. The oldest buildings have been dated to the middle of the 18th century, but many of the houses have been greatly changed, abandoned or even demolished in the last century, in recent decades. The number of sieve makers' houses has been appreciably reduced. On the basis of a map in the land register of Franz Joseph from 1826, it is possible to establish that the largest settlements of sieve makers' houses were in Strazisce and in Zgornje Bitnje, outside the central farm settlement. There were more than a hundred of these buildings, though only a few are still preserved and these are generally abandoned, unoccupied, their lifetime expired. Vladimir Knific, SLO. 4000 Kranj, Jelenceva ul. 4, graduate ethnologist, conservation consultant UDC 726.54 (497.4 Sp. Bitnje) Nika Leben The Church of St. Nicholas in Spodnje Bitnje from Roman Times to the Baroque The church of St. Nicholas in Spodnje Bitnje was built between 1275 and 1300 on the foundations of a late Roman villa rustica from the 4th century AD. The discovery of the Roman villa in Spodnje Bitnje is important primarily for the hypocaust - part of the central heating - which was located west of the belltower or nave of St. Nicholas. The church has undergone at least two major reconstructions in its more than 700 years of history: decisively at the end of the 17th or start of the 18th century, when the belfry was constructed, and the presbytery was added, both resting against the new sacristy. In addition to the architecture itself, the monument is decorated by frescoes: modest architectural decoration on the Romanesque portal and windows from the 13th century, the fresco on the western facade, the stitchwork corners and painting in the interior from around 1420 and the large depiction of St. Christopher on the south facade from around 1520. Of the fittings, the Gothic stone statue of the holy bishop, or St. Nicholas, from the third quarter of the 15th century, the wooden polychromatic statue of St. Vid from the old church of Sv. Vid; and all three Renaissance gilded altars, of which the south altar in particular stands out, are important. The picturesque interior is completed by an early Baroque wooden coffered ceiling from 1715. Nika Leben, SLO, 4000 Kranj, Lojzeta Hrovata 9, graduate art historian, conservation consultant 1 Damjana Pecnik Tlorisni stavbni razvoj zupnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju 0 kranjski 2upnijski cerkvi je bilo ze veliko napisanega. Zato sem se odlocila, da v svojem prispevku poskuSam orisati tlorisni stavbni razvoj te mogocne lepotice, ki ze toliko stoletij skrbi za dusni blagor Kranjcanov. Obiskovalec, ki danes stoji pred zupnijsko cerkvijo sv. Kancijana. ima pred seboj osrednji spomenik poznogotske arhitekture na Gorenjskem. Ocem skrita pa ostane pestra zgodovina nastanka te cerkve, saj kontinuirani razvoj cerkvene stavbe na istem mestu lahko sledimo od konca 5. stoletja. Damjana Pecnik, SLO, 4208 Sencur, Rozna ulica 29, univ. dipl. umetnostna zgod., konzervatorka : UDK 929.52 Bleiweis Beba Jencic Druzina Pleiweiss - Bleiweis V clanku sem skusala cim bolj popolno prikazati druzino Pleiweiss - Bleiweis: od njihove prve omembe v drugi polovici 16. stoletja, ko se pojavi Simon Pleiweis ali Plajbes na Trsteniku do selitve Nikolaja v Kranj. Zaradi podjetnosti. delavnosti in iznajdljivosti je druzina Pleiweis kmalu postala pomembna v gospodarskem in politicnem zivljenju Kranja. Prav zaradi Stevilne druzine in pomembnosti vseh clanov sem se omejila na dr. Janeza Bleiweisa in njegove potomce. Vsekakor pa bo potrebno raziskati tudi potomce njegovega brata Konrada, ki je edini ostal zvest Kranju. Beba Jencic, SLO, 4000 Kranj, Juleta Gabrovska 34, prof, umetnostne zgod. in zgod., muzejska svetovalka ! UDK 929 Rakovec J.B. I Matevz Kosir Od kmeta do barona - iz Rakovice do Londona I Druzina Rakovcev je bila kmecka druzina po rodu iz Rakovice pri Kranju. Plemstvo je prejela leta 1689, baronstvo pa leta 1747. Prvi zastopnik je bil Janez Bostjan Rakovec, rojen leta 1655. Komaj i stirinajstletnega ga je leta 1669 vzel v sluzbo dezelni knjigovodja. Po dvajsetih letih dela za dezelne ; stanove je prejel plemstvo ter spremenil ime v pi. Raigersleld. Leta 1690 se je porocil z Marijo Izabelo I pi. Sorger. Od njegovih stevilnih otrok jih je le pet prezivelo otroska leta. Jurij Ziga, ki se je rodil leta 1691, je umrl leta 1719, ko se je odpravljal na misijon v Indijo. Hei Marija Katarina je sla v samostan klarisinj v Skofji Loki, kjer je postala prednica. Sin Franc Henrik je bil ustanovitelj baronske veje Raigersfeldov. Studiral je na Dunaju v Gradcu, Louvainu, Genovi in med pocitnicami precej potoval po Evropi. Bil je i pomeben merkantilist, delal je za orientalno kompanijo in zanjo organiziral ekspedicijo na Portugalsko. i Pozneje je bil svetnik dvorne komore, od leta 1747 pa do svoje smrti leta 1760 je bil svetnik pri reprezentanci in komori v Ljubljani. Njegov sin Janez Luka je bil diplomat na avstrijskem poslanistvu i v Londonu, vnuk Jeffrey pa kontraadmiral angleäke mornarice. | Mag. Matevz Kosir, SLO, 1000 Ljubljana, Trg komandanta Staneta 5, prof. zg. in soc, svetovalec direktorja v Arhivu Republike Slovenije UDK 712.25 (497.4 Kranj) Renata Pamic Prosornov gaj v Kranju Od leta 1787 do opustitve leta 1939 je bilo tukaj kranjsko pokopalisce. Po prekopu pokojnikov in prenosu vecine nagrobnikov na danasnje pokopalisce na Planini je leta 1951 po nacrtu arhitekla Marjana Sorlija in Urske Ogorevec prostor urejen v gaj. Poimenovali so ga po tukaj pokopanem najvecjem slovenskem pesniku dr. Francetu Presernu (1800-1849). Zasnovan je kot gaj slavnih moz in zena in ohranja pietetno vlogo. Gaj ohranja stevilne spomenike, kot so, nagrobnik pesnika Simona Jenka (1835-1869), mavzolej rodbine Majdic, nagrobnik Ernestine Jelovsek, Dolinarjev kip dr. Franceta Preserna. spomenik bazoviskim zrtvam iz leta 1931, ki je bil prvi evropski spomenik zrtvam proti fasizmu, vodnjak in fragmentne nagrobne plastike. Sredi gaja, kjer je nekoc stala kapela sv. Kriza, je pokrita odprta iopa na osmih stebrih z vgrajenimi nagrobniki in plosco Janezu Puharju. domacinu, izumitelju fotografije na steklo. Gaj. prostor oddiha in premisljevanja, ima zaradi kulturne in zgodovinske vloge status kulturnega spomenika. Renata Pamic, SLO, 4000 Kranj. Komenskega ul. 1, univ. dipl. sociolog, visja konservatorka UDK 792 (497.4 Kranj) (091) Marjana Zibert Gledalisce v Kranju od zacetkov do druge svetovne vojne Razvojna pot gledaliske dejavnosti v Kranju od zacetkov do druge svetovne vojne je primerljiva z razvojem le-te v drugih slovenskih mestih. ki se danes prav tako ponasajo s poklicntm teatrom. Po pasijonskih igrah v 17. stoletju je sledilo stoletno mrtvilo, ki je bilo prekinjeno s citalniskim gibanjem v sestdesetih letih 19. stoletja. Tako so v Kranju v okviru drustva Narodna citalnica leta 1863 uprizorili prvo dramsko delo. Leta 1902 je bilo ustanovljeno katolisko usmerjeno Izobrazevalno in zabavno drustvo Kranj, ki se je ukvarjalo tudi z dramsko dejavnostjo. Omenjeni drustvi sta pod razlicnimi imeni. med katerimi sta najbolj znani Gledaliski oder oz. Ljudski oder, gojili dramsko dejavnost do druge svetovne vojne. Leta 1931 se jima je pridruzilo delavsko gledalisce. ki je delovalo pod okhljem delavsko-kulturnega drustva Svoboda. Marjana Zibert, SLO. 4000 Kranj. Suha pri Predosljah 24, prof, zgodovine UDK 061.22 (497.4 Kranj) Matevz Oman Kulturno delo in zivljenje v Straziscu pri Kranju Po letu 1848 je prihajalo v avstrijskih dezelah do stevilnih spremeb tudi na podrocju zdruzevanja. Zaceli so se tudi strankarski boji. ki so imeli pomembno vlogo v drustvenem delovanju. V Straziscu so se strankarski boji razplamteli pozno, saj so prvo politicno stranko. Jugoslovansko strokovno zvezo ustanavili sele leta 1911. Sestavek opisuje kulturne skupine in organiziranost v Straziscu. Prvo politicno kulturno drustvo je ustanovil zupnik Jurij Kraäovic ze v letu 1871. Po letu 1902 so zaceli ustanavljati drustva. ki jih moremo opredeliti v klerikalno oziroma liberalno smer. Klerikalni usmeritvi je nacelovalo Prosvetno drustvo Smartin pri Kranju z Dobrodelnim drustvom Slovenske katoliske akcije. Deklisko Marijino druzbo in Krajevno organizacijo Boja, liberalni del je najprej zastopalo Zabavno tamburasko drustvo Lipa in nadaljevalo Sokolsko drustvo s Sportnim klubom Savica. V tej smeri je delovalo tudi Gasilsko drustvo. V teh drustvih predstavlja sestavek le kulturni del dejavnosti. Po drugi svetovni vojni je bilo kulturno izobrazevalno delo enotno organizirano v DPD Svobodi Strazisce in v KUD Sava Kranj. Po letu 1991 so se lahko javnosti predstavile tudi stevilne kulturne skupine v okviru fame cerkve sv. Martina. Matevz Oman, SLO, 4000 Kranj, Skokova ul. 12, predmetni ucitelj ) { ! UDC 712.25 (497.4 Kranj) Renata Pamic Preseren Grove in Kranj From 1787 to its abandonment in 1939, the Kranj cemetery was located here. After the exhumation of the deceased and the transfer of the majority of tombstones to the present cemetery in Planina, in 1951 the area was arranged into a garden to the plans of architects Marjan Sorlij and Urska Ogorevec. It was named after Slovenia's greatest poet, Dr. France Preseren (1800-1849), who is buried here. It was planned as a grove of famous men and women, and retains its pious role. The grove retains a number of monuments, such as the tombstone of the poet, Simon Jenko (1835-1869), the Majdic family mausoleum, the tombstone of Ernestine Jeloväek, Doiinar's statue of Dr. France Preseren. the memorial to the Bazovovic victims from 1931, which was the first European monument to the victims of fascism, a fountain, and fragments of grave statuary. In the middle of the grove, where the chapel of the Holy Crucifixion once stood, is a covered open portico on eight pillars with an inset tombstone and plaque to Janez Puhar. a local, the inventor of photography on glass. The grove, a place of relaxation and contemplation, has the status of a cultural monument because of its cultural and historical role. Renata Pamic, SLO, 4000 Kranj. Komenskega ul. 1, graduate sociologist, senior conservator UDC 792 (497.4 Kranj) (091) Marjana Zibert Theatre in Kranj from Beginnings to the Second World War The development of theatre activities in Kranj from their beginnings to the second world war is comparable with the development of these in other Slovene towns which today similarly boast a professional theatre. The passion plays in the 17th century were followed by a century of silence which was broken with the reading movement in the sixties of the 19th century. Thus in Kranj, in the framework of the National Reading Room Society, the first dramatic work was staged in 1863. In 1902, the Catholic oriented Education and Entertainment Society of Kranj was founded, which also concerned itself with dramatic activities. The mentioned societies, under various names, among which the best known are Theatre Stage or Popular Stage, nourished dramatic activities until the second world war. In 1931. they were joined by a workers' theatre, which operated under the wing of the workers' cultural society, Freedom. Marjana Zibert, SLO, 4000 Kranj, Suha pri Predosljah 24, professor of history UDC 061.22 (497.4 Kranj) Matevz Oman Cultural Work and Life in Strazisce pri Kranju Many changes occurred in Austrian lands after 1848. A party struggle began which had important effects on work in societies. They burst to life late in Straziäce, since the first political parties of Yugoslav professional associations were only founded in 1911. The contribution describes cultural groups and their organisation in Strazisce. The mayor, Jurij Krasovic, founded the first political cultural society in 1871. After 1902, clerical and liberal societies began to be established. The clerical societies were the Educational Society Smartin pri Kranju, the charitable societies Slovene Catholic Action, the Virgin Mary Society, and a district organisation of the Struggle, and the liberal orientation was represented by the Lipa Tamboura Society, the Sokol (hawk) Society and the sports club Savica, The Firefighting Society also tended in this direction. The article discusses only the cultural activities of these societies. After the second world war, cultural and educational work was uniformly organised in DPD Svoboda Strazisce and in the cultural society. Sava Kranj. Since 1991, numerous cultural groups have also made public appearances in the framework of the parish church of Sv. Martin. Matevz Oman, SLO, 4000 Kranj, Skokova 22, teacher UDC 726.54(497.4 Kranj) Damjana Pecnik Groundplan Development of the Parish Church of Sv. Kancijan in Kranj A great deal has already been written about Kranj parish church. The contribution therefore attempts to describe the development of the groundplan of this mighty beauty, which has already cared for the spiritual well-being of the citizens of Kranj for so many centuries. A visitor who today stands in front of the parish church of Sv. Kancijan has before them the central monument of late Gothic architect in Gorenjska. And hidden to the eyes are the remains of the rich history of the creation of this church, since continuity of development of the church building in the same place can be traced from the end of the 5th century onwards. Damjana Pecnik, SLO, 4208 Sencur, Rozna ul. 29, graduate historian, conservator UDC 929,52 Bleiweis Beba Jencic The Pleiweiss- Bleiweiss Family The article attempts to give as complete a picture as possible of the Pleiweiss - Bleiweiss family: from their first mention in the second half of the 16th century, when Simon Pleiweiss or Plajbes appears in Trstenik, to the settlement of Nikolaj in Kranj. Because of their entrepreneurial skills, hard work and inventiveness, the Pleiweiss family soon became important in the economic and political life of Kranj. In view of the numerous families and the importance of all members, 1 have restricted myself to Dr. Janez Bleiweiss and his descendants. It will certainly also be necessary to research the descendants of his brother, Konrad, who was the only one to remain faithful to Kranj. Beba Jencic, SLO, 4000 Kranj, Juleta Gabrovska 34, professor of art history and history, museum consultant UDC 929 Rakovec J.B. Matevz Kosir From Farmer to Baron - From Rakovica to London The Rakovcev family was a farming family by birth from Rakovica by Kranj. It was raised to the nobility in 1689, and received a barony in 1747. The first representative was Janez BosTjan Rakovec, born in 1655. He was barely fourteen years old when he was taken into the service of the provincial accountant. After twenty years of work for the provincial foundation, he was knighted and changed his name to (von) Raigersfeld. In 1690 he married Marija Izabela von Sorger. Only five of their many children survived childhood. Jurij Ziga, who was born in 1691, died in 1719 when he was performing a mission to India. A daughter, Marija Katarina, entered the convent of the order of St. Clare in Skolja Loka. where she became prioress. Son Franc Henrik was the founder of the baronial branch of the Raigersfeld family. He studied in Vienna, Graz, Louvain and Genoa, and during holidays travelled considerably through Europe, He was an important merchant, working for an oriental company for whom he organised expeditions to Portugal. He was later adviser to the court chamberlain, and from 1747 to his death in 1760, he was adviser to the representative and chamberlain in Ljubljana. His son, Janez Luka, was a diplomat at the Austrian Embassy in London, and his grandson Jeffrey, a vice-admiral in the English Navy. Mag. Matevz Koäir, SLO, 1000 Ljubljana, Trg komandanta Staneta 5, professor of history and sociology UDK 821.163.6.09 Sorli I. Gregor Kocijan Kratko pripovednistvo Iva Sorlija Pripovednik Ivo Sorli je poleg novel, povesti in romanov objavil nekaj nad devetdeset kratkih pripovedi; objavljal jih je v letih 1999 -1938. Leta 1907 je izdal zbirko Novele in crtice; potem je svojo kratkoprozno zetev objavljal le v periodicnem tisku, vecji del tako objavljenega pa je knjilno predstavil v Izbranih spisih (1933-1935). Za njegove kratke pripovedi je znacilno, da so realisticno/naturalisticne, da nadaljujejo tradicionalni kratkoprozni model, da so se najbolj posrecile pripovedi z zapletenim dogajalnim tlorisom. ki po novelisticni logiki pripeljejo do presenetljivega preobrala, da v vecini obravnavajo malomestno­izobraiensko zivljenje, vendar tudi kmecko. da so prepletene z rahlo ironijo, mestoma tudi satiricnostjo, manj s parodiranjem itd. Sorlijeva poveslno-romaneskna pripoved je v glavnem pozabljena. storili pa bi plsatelju veliko krivico, ce v prihodnje slovenski javnosti ne bi ponudili izbora kratkih pripovedi kot poldragih kamnov, ki so vredni bralceve pozornosti in branja. Dr. Gregor Kocijan, SLO. 1000 Ljubljana. TrZaska 3, univerzltetni profesor UDK 73 (497.4):929 Dolinar L. Damir Globocnik Kipar Lojze Dolinar in njegova dela v Kranju Lojze Dolinar (1893-1970) je eden vodilnih predstavnikov realizma. secesije, ekspresionizma in socialisticnega realizma v slovenskem kiparstvu 20. stolelja. Posvecal se je mali. spomeniski, portretni in arhitekturni plastiki. Deloval je v Ljubljani in v Beogradu. Leta 1960 je izdelal kipe za Spomenik revolucije v Kranju, ki so ga odkrili leta 1961. V dogovoru s kranjsko obcino je bila leta 1966 odprta Dolinarjeva galerija v spodnji in zgornji vezi Mestne hise. Dolinarju pa je obcina zgradila atelje v Rotarjevi ul. 4 v Kranju. Med zadnja Dolinarjeva dela sodijo tudi nekatere plastike manjsih dimenzij v Kranju: bronasti kip atleta na novem sportnem stadionu na Mali Rupi (1964), doprsni kip Preserna v Presernovem gaju (1968). relief iz 2gane gline na hisi dr. Jofefa Be2ka (1970), reliefna plastika Poziv k uporu (1961) v avli osnovne sole Stane Zagar na Planini ter bronasto poprsje Josipa Broza-Tita v dvorani Doma borcev in invalidov NOV, Dolinarjevo delo je tudi bronasta plastika parttzana na strati (1965) pred Zadruznim domom na Visokem pri Kranju. Med najzgodnejsa kiparjeva dela sodi 2alujoca zena na grobnici Majdicevih na kranjskem pokopaliscu iz leta 1909. Mag. Damir Globocnik, SLO, 4220 Radovljica. Langusova ul. 29. univ. dipl. umetnostni zgodovinar. visji kustos UDK 791.43: 908 (497.4 Kranj) Stanko Simenc Povojni Kranj v dokumentarnem filmu Clanek zeli prikazati, kaksen je videti Kranj z ocesom tilmske kamere, kako dopolnjuje film gospodarsko, kulturno, zgodovinsko in turisticno podobo mesta. Nekaj filmov je nastalo med letoma 1926 in 1945, najvec pa po letu 1945, ko ima Kranj kot mocno razvijajoce se mesto in sredisce Gorenjske pomemben dele2 v nasem dokumentärem Pomembno mesto ima v njem industrijski razvoj Kranja (Iskra. Sava, Tekstilindus itn.), poudarjena je kulturna tradicija, politicno 2ivljenje, zelo opazna pa je tudi podoba vsakdanjega utripa zivljenja, ki ga zmore registrirati le filmski trak. Filmska dediscina je bila doslej premalo upostevana tudi kot studijsko gradivo v preucevanju nase preteklosti. Iz stevilnih dokumentarcev bi bilo vredno izdelati reprezentativni film Kranj skozi 6as. Mag. Stanko Simenc, SLO, 4000 Kranj, Valjavceva 4, prof, slov., urednik Solskih razgledov UDK 792.97 (497.4 Kranj) Tomaz Kukovica Lutkovno gledalisce Cveta Severja Cveto Sever je lutkar z najdaljsim sta2em svobodnega umetnika med poklicnimi igralci v drzavi. Igralsko pot je zacel kot mladenic v kulturnem drustvu DPD Svoboda v Stra2iscu pri Kranju. Pot ga je vodila na odrske deske Presernovega gledalisca Kranj, kjer je bil med ustanovitelji lutkovnega gledalisca. Leta 1978 po sporu z umetniskim vodjem zapusti gledalisce in se posveti samostojni karieri lutkarja. V umetniskem opusu je uprizoril tele predstave: Cesarjeva nova oblacila, Zgodba o vremenu, Vrtiljak, Mi2ek Figa, Janko in Metka, Nocna zgodba, Rdeca kapica, Moj de2nik je lahko balon, Pravljice iz Benecije... Uveljavil se je tudi v filmu in kof lutkovni reviser. Gostova! je na stevilnih mednarodnih festivalih doma in v tujni. Statisticno si je njegovo predstavo ogledal vsak sesti Slovenec. Mag. Toma2 Kukovica, SLO, 4 000 Kranj, Cankarjeva 7, diplomirani filozof in magister sociologije kulture, ravnatelj Presernovega gledalisca v Kranju UDK 75 (497.4):929 Smrekar H. Damir Globocnik Hinko Smrekar in Kranj Karikaturist, ilustrator. grafik, slikar in kipar Henrik (Hinko) Smrekar (1883-1942) je med letoma 1904 in 1911 2ivel v Kranju. Tudi v casu studijskih obiskov Dunaja in Mchna je vzdrieval pisne stike s pisa­teljem in publicistom Jankom Rozmanom (1873-1960) ter z nekaterimi drugimi Kranjcani. V Kranju pa je Smrekarja obiskal pisatelj Ivan Cankar (1876-1919), s katerim sta se spoznala na Dunaju. Za kranjskega knjigoveza, tiskarja in zaloinika Viljema Po^gaja je Smrekar leta 1908 izdelal ilustracije za "Humonsticni leksikon« ter znano satiricno risbo »Deset kremarskih zapovedi». Lela 1941 je tiskarna Tiskovnega drustva v Kranju natisnila zbirko humoresk Joza Vovka (1911-1957) »ZaplankarjK ki velja za zadnje Smrekarjevo ilustratorsko delo. Mag. Damir Globocnik, SLO. 4220 Radovljica. Langusova ul. 29, univ. dipl. umetnostni zgodovinar UDK 821.163.6.09-2 Tomaz Kukovica Grumova nagrada Grumova nagrada za najboljse slovensko dramsko besedilo se podeljuje od leta 1979, in sicer v okviru gledaliskega festivala Teden slovenske drame v Presernovem gledaliscu Kranj. Clanek prikazuje nastanek nagrade in opisuje povzetke vsebin nagrajenih dramskih besedil. Mag. Toma2 Kukovica, SLO, 4 000 Kranj. Cankarjeva 7, diplomirani filozof in magister sociologije kulture. ravnatelj Presernovega gledalisca v Kranju i UDC 73 (497.4}:929 Dolinar L. Damir Globocnik The Sculptor Lojze Dolinar and his Work in Kranj Lojze Dolinar (1893-1970) is one of the leading representatives of realism, secession, expressionism and socialist realism in Slovene sculpture of the 20th century. He devoted himself to small, monument, portrait and architectural plastics. He worked in Ljubljana and Belgrade. In 1960. he produced a statue for the Monument of the Revolution in Kranj. which was unveiled in 1961. In agreement with the Kranj municipality, the Dolinar gallery was opened in 1966 in the upper and lower vestibules of the Town Hall, and the municipality built Dolinar a study in Rotarjeva ul. 4 in Kranj. Some smaller plastics in Kranj are among the last of Dolinar's works: the bronze statue of the athlete in the new sports stadium at Mala Rupa (1964), the bust of Preseren in Preseren gaj (1968), the relief of fired clay in the house of Dr. JozefBezak (1970), the relief plastic »Call to Revolt" (1961) in the hall of the Stane 2agar primary school in Planina. and the bronze bust of Josip Broz-Tito in the auditorium of Dom borcev in invalidov NOV (combatants and invalids of the national liberation struggle). The bronze statue of the partisan on guard (1965) in front of the Cooperative building in Visoko pri Kranja is also Dolinar's work. The sorrowing wife on the Majdic tomb in Kranj cemetery from 1909 is among the sculptor's earliest works. Mag. Damir Globocnik, SLO. 4220 Radovljica, Langusova ul. 29, art historian, senior custodian UDC 792.97 (497.4 Kranj) Tomaz Kukovica The Cveto Sever Puppet Theatre Cveto Sever is the freelance artist - puppeteer with the longest period as a freelance artist among professional actors in the country. He began his acting career as a youth in the DPD Svoboda cultural society in Strazisce pri Kranju. The path led to the stage of the Preseren theatre in Kranj. where he was among the founder's of the puppet theatre. In 1978, after a dispute with the art director, he left the theatre and devoted himself to an independent career of puppetry. He has staged the following performances in his artistic opus: Caesar's New Clothes, A Story about the Weather, Vrtiljak, Figa the Mouse, Hansel and Gretal, Night Story, Little Red Riding Hood. My Umbrella Can Be a Balloon, Tales of Venice... He also made a name in film and as a puppet director. He has appeared in numerous international festivals at home and abroad. Statistically, every sixth Slovene has seen his performances. Mag. Tomaz Kukovica, SLO. 4000 Kranj, Cankarjeva 7, graduate philosopher and master of the sociology of culture UDC 821.163.6.09-2 Tomaz Kukovica The Grum Award The Grum Award for the best Slovene dramatic text has been awarded since 1979, within the framework of the theatre festival. Week of Slovene Drama at Preseren Theatre Kranj. The article describes the origin of the award and a summary of the contents of dramatic texts that have won it. Mag. Tomaz Kukovica. SLO, 4000 Kranj. Cankarjeva 7, graduate philosopher and master of the sociology of culture UDC 821.163.6.09 Sorli I. Gregor Kocijan The Short Stories of Ivo Sorli The storyteller. Ivo Sorli, in addition to novelettes, stories and novels, published something over 90 short stories between 1899 and 1938. In 1907 he published a collection. Novelettes and Sketches; thereafter he published his short prose only in the periodical press, and the major part of such was presented in book form in Collected Essays (1933-1935). It is characteristic of his short tales that they are realistic/naturalistic, that they continue the traditional short prose model, that they are most dedicated to tales with a complex plan of events which by short story logic leads to a surprising volte face, that for the most part they deal with educated small town life, although also farmers, that they are woven with light irony, in parts also satire, less with parody, etc. Sorli's narrative storytelling is for the most part forgotten, but it would do the writer a great injustice if the future Slovene public were not to be offered a selection of the short tales, like semi-precious stones which are worthy of the readers attention and reading. Dr. Gregor Kocijan, SLO. 1000 Ljubljana, Trzaska 3. university professor UDC 791.43: 908 (497.4 Kranj) Stanko Simenc Post-war Kranj in Documentary Films The article attempts to show how Kranj looked through the eyes of the film camera, how film supplements the economic, cultural, historical and tourist image of the town. Some films were made between 1926 and 1945, but most after 1945 when Kranj, as a well developed town and the centre of Gorenjska. has a significant share in our documentary films. The industrial development of Kranj has an important place in them (Iskra, Sava. Tekstilindus etc.), the cultural tradition and political life are stressed, and the appearance of the everyday pulse of life, which only film can register, is also very clear. The film heritage has been too little considered even as research material in the study of our past. It would be worth producing a representative film of Kranj through time from the numerous documentaries. Mag. Stanko Simenc. SLO, 4000 Kranj. Valjav&eva 4, professor of Slovene UDC 75 (497.4):929 Smrekar H. Damir Globocnik The Artist Hinko Smrekar and Kranj The caricaturist, illustrator, graphic artist and sculptor, Henrik (Hinko) Smrekar (1883-1942), lived in Kranj between 1904 and 1911. Even during the period of his studies in Vienna and Munich, he maintained written contact with writer and publicist. Janko Rozman (1873-1960) and other Kranj citizens. The writer Ivan Cankar (1876-1919) visited Smrekar in Kranj, the two having become acquainted in Vienna. In 1908, Smrekar produced illustrations for the -Humorous lexicon- and the well-known satirical drawings »Ten innkeepers commandments« for the bookbinder, printer and publisher, Viljem Pozgaj. In 1941, the printing house, Tiskovna drustva« in Kranj printed a collection of humorous sketches by Jo2e Vovek (1911-1957) »???«, which was the last of Smrekar's illustration work. Mag. Damir Globocnik, SLO, 4240 Radovlica. Langusova ulica 29, art historian, senior custodian UDK 77.047 (497.4 Kranj) UDK 711.552 (497.4 Kranj) Marjan Suing Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starlh razglednicah Konec 19. stoletja so v evropskih drzavah in ZDA zaceli mno2icno izdajati razglednice. Zasluge za to ima tehnika neposrednega tiska po fotografski sliki. Sprva je Slo predvsem za risane In litografsko razmnozene motive, pozneje za crno-bele totografije in razglednice. kolorirane s tiskarskiml barvami. Razglednice s podobamt krajev in naselij so bile popularne tudi v habsburski monarhiji. tako da obstaja vec razglednic tudi s podobo mesta Kranja. Motivi razglednic so panorame mest. delov mest. ulic. trgov in raznih znamenitosti. Za kranjske motive na razglednicah pred prvo svetovno vojno lahko najveckrat razberemo: mestni trg z vodnjakom, stolno cerkev, Majdicev mlin in seveda gimnazijsko poslopje. V reklamne namene so razglednice izdajali tudi nekateri znani kranjski trgovci. Kranj vse do danes Se nima v knjizni obliki predstavljene svoje podobe na starih razglednicah, ki jih spremlja ustrezen zgodovinski spomin. Marjan Suing, SLO, 4000 Kranj, Jaka Platise 5, profesor UDK 78(497.4 Kranj) »19« Franc Kriznar Glasbeni Kranj v 20. stoletju Avtor obdela razvoj glasbene kulture in se posebno umetnosti v Kranju in njegovi bliznji ter daljnji okolici v 20. stoletju. Pri tern upoSteva vse njene razseznosti od ustvarjalnosti-kompozicije-produkcije do poustvarjalnosti-izvedbe-reprodukcije. Navede tako najbolj znacilne zgodovinske zacetke z zacetka stoletja do dandanaSnjega razvoja glasbenega Kranja. Dotakne se cerkvene-duhovne in posvetne-profane glasbe. Omeni vse glasbene zvrsti od ljudske do umetne. od resne do zabavne. narodno-zabavne in jazzovske glasbe, od poklicnih, profesionalnih do ljubiteljskih. amaterskih dose2kov. Ne obide umetniskih, pedagoäkih in znanstvenih dosezkov, ki jih povzame po razpolozljivi literaturi. Pri dolocenih fragmentih se dotakne tudi informatorjev. Prispevek konca z (delnim) znanstvenim aparatom (kratice. literatura in viri/izbor). Dr. Franc Kriznar, SLO, 4220 Skofja Loka. Retece 127, muzikolog in doktor glasbenih znanosti Mirko Pak Andrejka Slavec Problematika razvoja oskrbnega sredisca Kranja Na podlagi statisticnih podatkov in kartiranja iz leta I995 ter kartiranja leta 2000 je prikazana funkcijska zgradba mestnega sredisca Kranja. To je razdeljeno na tri obmocja: mestno jedro ali trgovsko srediSce. sosednje poslovno sredi&ce in na obrobju tega na prehodno obmocje. Velikost Kranja ohranja doloceno polifunkcionalnost mestnega sredisca v vseh treh njegovih predelih, Zadnja leta je razvoj terciarnih dejav­nosti zivahnejSi, predvsem na racun stanovanjske funkcije. Prof. dr. Mirko Pak, SLO, 1000 Ljubljana. Pod vrbami 1. profesor geografije, univerzitetni profesor Dr. Andrejka Slavec, SLO. 1000 Ljubljana. Jakopiceva 10, dipl. geograf in sociolog kulture UDK 628.14 (497.4 Kranj) Barbara Pesak Mikec Gradnja cemseniskega in novovaskega vodovoda za Kranj in okolico Leta 1896 je obcinski odbor v Kranju izvolil vodovodni odsek. ki naj bi se ukvarjal z gradnjo vodovoda in pridobil primerne nacrte. Do leta 1898 je pridobil dva. Prvega je izdelala Delniska druzba za vodovode na Dunaju. predvidevali pa so pridobitev talne vode iz vodnjaka pod mestom samo za Kranj. Drugega )e izdelal in2enir Hrasky, pripeljal pa naj bi vodo iz cemSeniskih izvirov v dolini Kokre. Z njim bi vodo zagotovili mestu in petnajstim okoliskim vasem. Odlocili so se za nacrt inz. Hraskyja. Z gradnjo so zaceli 16. julija 1908. cez dve leti so bila dela koncana. Leta 1913 so vodovod podaljsali do Prebacevega. V 30-tih letih so se zacela prva vecja popravila. Sprejeli so nacrt. po katerem bi najprej popravili vodovod. nato zajeli nove studence Bistrice v Novi vasi nad Preddvorom, jih zvezali z obstojecim rezervoarjem v Tupalicah in postavili nove vzporedne proge skozi Kranj v StraziSce, do Stare Loke. Gradili naj bi ga v treh etapah. Leta 1936 je bilo zgrajeno zajetje, tri leta kasneje vzporedna proga Preddvor-Kranj. Odcep nove proge je leta 1940 pripeljal vodo do Bobovka. Tretjo etapo vodovoda naj bi zaceli graditi leta 1941, vendar so jim to preprecile vojne razmere. Barbara Pesak Mikec, SLO, 4000 Kranj, Opresnikova 8. prof, zgodovine in sociologje. arhivistka UDK 711.5 (497.4 Kranj) Andrejka Slavec Strukturno homogeni predeli mesta Kranj Kranj je regionalno sredisce Gorenjske. kjer se poleg stanovanjske pojavlja se vec drugih funkcij: od pre­vladujoce industrijske, poudarjene trgovske in financno-poslovne do izobrazevalne, kulturne in upravne. Prav zaradi pestrosti in prepletenosti teh funkcij znotraj mestnega prostora in socialnogeografske spremenljivosti smo zeleli na primeru Kranja opredeliti strukturno homogene mestne predele. V prvi fazi raziskave smo opravili funkcijsko in socialnogeografsko enitev mesta. nato pa smo ob pomoci karte rabe tal in historicno-prostorskega razvoja sintetizirali rezultate na karti. ki prikazuje strukturno (funkcijsko, socialnogeografsko in mortolosko) homogene predele mesta Kranj. Dr. Andrejka Slavec. SLO. 1000 Ljubljana, Jakopiceva 10. dipl. geograf in sociolog kulture UDK 061.75(497.4 Kranj) "1900« Barbara Pesak Mikec Praznovanje stoletnice Presernovega rojstva v Kranju Proslavo v cast stoletnice rojstva dr. Franceta Preserna je 16. septembra 1900 v Kranju organizirala Narodna citalnica. Udelezila so se je stevilna akademska, pevska. telovadna in gasilska drustva. Program se je zacel s sprejemom gostov na kolodvoru. nadaljeval z maso v zupm cerkvi in obiskom Pre&ernovega groba. Osrednji dogodek je bilo odkritje spominske plosce na nisi, v kateri je pesnik zivel in umrl. Nadaljevali so z banketom in ljudsko veselico. koncali pa s plesom v prostorih Narodne citalnice. Barbara Pesak Mikec. SLO. 4000 Kranj. Opresnikova 8. prof, zgodovine in sociologije, arhivistka 1 UDC 711.552 (497.4 Kranj) Mirko Pak Andrejka Slavec The Question of Development of Care for the Centre of Kranj The function of buildings of the town centre of Kranj is shown on the basis of statistical data and mapping from 1995 and mapping from 2000. This is divided into three regions: the town core or shopping centre, neighbouring business centre and a transitional area on the edge of this. The size of Kranj retains the specific polyfunctionality of the town centre and all three of its districts. In recent years, the development of tertiary activities has been more lively, mainly on account of the housing function. Prof. dr. Mirko Pak, SLO, 1000 Ljubljana, Pod vrbami 1, university professor of geography Dr. Andrejka Slavec, SLO. 1000 Ljubljana. Jakopiceva 10, graduate geographer and sociologist of culture UDC 77.047.1 (497.4 Kranj) Marjan Suing Images of Kranj and the Gymnasium Building in Old Postcards The mass production of postcards began in European countries and the USA the end of the 19th century, thanks to the technique of direct printing from photographic pictures. These were at first mainly drawn and lithographically duplicated motifs, and later black and white photographs and postcards coloured with printing colours. Postcards with views of places and settlements were also popular in the Habsburg monarchy, so that a series of postcards also exists of the town of Kranj. The motifs of the postcards are panoramas of the town, parts of the town, streets, squares and various sites of interest. Prior to the first world war. the most common motifs of postcards of Kranj are: the town square with fountain, the cathedral. Majdic mill and. of course, the gymnasium building. Postcards were also published by well-known Kranj merchants for advertising purposes. Kranj has not yet, even today, have a presentation of its appearance in old postcards in book form, accompanied by suitable historical memories. Marjan Suing, SLO 4000 Kranj, Jaka Platise 5. professor of history and sociology UDC 628.14 (497.4 Kranj) Barbara PeSak Mikec Construction of the Cemsenik and Novo vas Viaducts for Kranj and Surroundings In 1896, the municipal council in Kranj appointed a viaduct department which was intended to deal with the construction of a viaduct and obtaining appropriate plans. It had obtained two by 1898. The first was produced by the Share Company for Viaducts in Vienna, and envisaged getting groundwater from a well below the town, for Kranj alone. The second was made by eng. Hrasky, and was intended to bring water from the »ensenik spring in the Kokra valley It would provide water for the town and fifteen surrounding villages. They decided in favour of eng. Hrasky's plan. Building commenced on 16 July 1908, and the work was finished In two years. In 1913, the viaduct was extended to Prebacevo. In the thirties, the first major repairs were started. A plan was adopted whereby the viaduct would first be repaired and would then embrace the new Bistrica spring in Novi vas above Preddvor, be connected with the existing reservoir in Tupalice and establish a new parallel line through Kranj in Strazisce to Stara Loka. It was meant to be built in three stages. In 1936, the reservoir was built and three years later the parallel line Preddvor-Kranj, The branch of the new line brought water to Bobovek in 1940. Construction of the third stage of the viaduct should have started in 1941. but this was prevented by the war. Barbara Pesak Mikec, SLO. 4000 Kranj. Opresnikova 8, professor of history and sociology, archivist UDC 78 (497.4 Kranj) »19« Franc Kriznar Musical Kranj in the Last Century of the Millennium The author discusses the development of musical culture and especially art in Kranj and its near and further vicinity in the last century of the millennium. He considers in this its whole extent - from creativity­composition-production to the creativity of performance-reproduction. He thus mentions the most characteristic historical beginnings at the start of the century to today's development of musical Kranj. He touches on sacral and profane music. He mentions all the musical forms, from folk to art, from serious to entertainment, national entertainment and jazz music, from professional to amateur achievements. He does not ignore artistic, pedagogic and scientific achievements which he summarises from the available literature. With specific fragments he also touches on sources of information. The contribution ends with (partial) scientific annotations (abbreviations, literature and selected sources). Dr. Franc Kriznar, SLO 4220 Skofja Loka, Retece 127, musicologist and doctor of musical sciences UDC 061.75 (497.4 Kranj) "1900­ Barbara Pesak Mikec Celebration of the Centenary of Preseren's Birth in Kranj A celebration in honour of the centenary of the birth of Dr. France Preseren was organised on 16 September 1900 in Kranj by the "National Reading Room-, Numerous academic, choral, gymnastic and firefighting societies took part. The programme began with a reception of guests at the railway station, continued with mass in the parish church and a visit to Preseren's grave. The central event was the unveiling of a memorial plaque on the house in which the poet lived and died. The programme continued with a banquet and popular entertainment, and finished with a dance in the premises of the "National Reading Room«. Barbara Pesak Mikec. SLO, 4000 Kranj, Opresnikova 8, prof, history and sociology, archivist UDC 711.5(497.4 Kranj) Andrejka Slavec Structurally Homogeneous Districts of the Town of Kranj Kranj is the regional centre of Gorenjska, in which in addition to the residential function, appear a number of other roles: from the prevailing industrial, pronounced trading and financial business to education, culture and administration. Precisely because of the variety and interconnection of these functions within the area of the town, and the socio-geographic variability, he wishes to determine the structural homogeneity of parts of a town in the case of Kranj. The first phase of the research involved a functional and socio-geographic division of the town. then, with the aid of a map of land use and historical spatial development plans, the results were synthesised on a map which shows the structurally (functionally, socio-geographically and morphologically) homogeneous parts of the town of Kranj. Dr. Andrejka Slavec, SLO 1000 Ljubljana, Jakopiceva 10, graduate geographer and sociologist of culture I Franc Puhar Mesto Kran] v viharjih dvajsetega stoletja Avtor je v tern prispevku opisal razmere v Kranju v stirih zgodovinsko prelomnih obdobjih, ko so po vsaki vojni drZave propadale in nastajale nove. Ne glede na tako usodne spremembe pa je mesto prav v tem stoletju doseglo izreden napredek. Franc Puhar-Aci. SLO. 4205 Preddvor, Breg ob Kokri 23. univ. dipl. politolog UDK 940.546.5 (497.4 Kranj) Franc Benedik Nemsko vojasko pokopalisce v Kranju Zaradi velikega porasta prebivalstva v Kranju so dogradili leta 1939 novo pokopalisce na hujanskem polju dalec zunaj mestnega naselja. Po nemski okupaciji in po prvih spopadih nemskih oboro2enih sil so nemske zasedbene oblasti dolocile. da bodo padle pripadnike okupacijskih sil pokopavali na novem kranjskem pokopaliscu. Do konca vojne so tako pokopali 1298 padlih na Gorenjskem. nekaj padlih pa so pripeljali tudi od drugod. Po vojni je bil predel nemskega pokopalisca neoznacen. 209 grobov je bilo prekopanih oziroma neohranjenih. tako da se je na urejeni del nemskega pokopalisca. ki je bil dograjen leta 1999. lahko prekopalo 1089 padlih pripadnikov nemskih oborozenih sil med drugo svetovno vojno. Franc Benedik, SLO. 4000 Kranj, Rotarjeva 3, prof, zgodovine. muzejski svetovalec UDK 364 (497.4 Kranj) »1919/1940­ Monika Rogelj Skrb za revne in dobrodelnost v Kranju med obema vojnama Med obema vojnama so na podrocju socialnega skrbstva ostali v veljavi predpisi, ki smo jih imeli na nasem ozemlju ze v casu Avstro-Ogrske, Kraljevina Jugoslavija je novi zakon sprejela sele leta 1922. vendar je skoraj v celoti prevzela stare predpise in nacela. Skrb za revne je bila v pristojnosti obcinskih oblasti. ki so morale tudi same priskrbeti denarna sredstva. Pomoc dr2ave je bila minimalna. Obcina Kranj je reveze vecinoma preskrbovala s podeljevanjem denarnih podpor ali z nastanitvijo v uboznici na Pungertu. Ob dolocenih dnevih je bilo dovoljeno tudi beracenje po mestu. Zelo dobrodosla je bila tudi pomoc dobrodelne organizacije Vincencijeva druzba, ki je delovala v sklopu Cerkve. Z rednimi in izrednimi podporami v denarju. hrani. obleki in drugem materialu so preskrbovali vec kot sto druzin v mestu in okolici. Monika Rogelj. SLO, 4208 Senr. Voglje, Kotna pot 9, dipl. zgodovinarka UDK 929 Zontar J. Jo2e Zontar Delo kranjskega zgodovinarja Josipa Zontarja Dr. Josip Zontar (1895-1982) je bil ucenec dunajskih zgodovinskih sol. V najboljsih letih se je lotil pisanja Zgodovine mesta Kranja in tako je dobil Kranj leta 1939 najtemeljitejso zgodovino. kar jih je imelo kako slovensko mesto. V svojih razpravah je sprva obravnaval pravnozgodovinska vprasanja, manj s podrocja gospodarske zgodovine, V casu nemske okupacije 1941-1945 se je posvetil resevanju arhivskega gradiva na Gorenjskem. Po vojni je bila se nekaj casa v ospredju Zontarjevih zanimanj pravna, po letu 1950 pa je prevladala gospodarska zgodovina. Tudi v vecini prispevkov s podrocja krajevne zgodovine je odslej obravnaval pomembna gospodarskozgodovinska vprasanja. Zadnje obdobje svojega zivljenja je posvetil zgodovini Jugovzhodne Evrope. najpomembnejse delo iz tega casa pa ima naslov Obvesvalna sluzba in diplomacija avstrijskih HabsburJanov v boju proti Turkom v 16. stoletju (1973). Tako je Zontar s svojimi knjigami, razpravami. clanki in ocenami prispeval bogate in pomembne rezultate v nase znanje slovenske preteklosti. pa tudi sirse. Dr. Joie Zontar. SLO. 4000 Kranj. Zoisova ul. 30, redni univerzitetni profesor v pokoju UDK 658.114 (497.4 Kranj) Majda Zontar Kranjsko stavbno podjetje Josip Slavec v fiasu do druge svetovne vojne Josip Slavec je leta 1926 zacel samostojno zidarsko obrt v Kranju. Cez pet let je opravil se mojstrski izpit in dobil koncesijo za stavbenika. V prvih letih je izvajal manjsa gradbena dela, leta 1929 pa je na licitaciji dobil gradnjo velikega zelezniskega mostu v Zidanem mostu. Na Bledu se je povezal z Ivanom Kendo ter gradil zanj Park hotel, Kazino in kopalisce. Ob splosni financni krizi pa Kenda ni mogel poravnavati financnih obvez do Slavca, zaradi sar je ta zasel v velike tezave. S financno pomocjo Robeinikov, zeninih bratov. je podjetje. ki se je leta 1931 reorganiziralo v gradbeno druzbo. v nekaj letih saniral. tako da je pred drugo svetovno vojno uspesno poslovalo in se osredotocilo predvsem na gradnjo vecjih mostov in cest. Majda Zontar, SLO, 4000 Kranj, Zoisova ul. 30. dipl. zgodovinarka, muzejska svetovalka v pokoju UDK 929: 796 (497.4 Kranj) Joze Javornik Sport in kranjski olimpijci 20. stoletja Kranj je sportno mesto. To dokazujejo tudi stevilni olimpijci, ki so dostojno zastopali driavo in obcino Kranj na stevilnih olimpijskih igrah. Vrhunski sport je poklicna aktivnost pescice izbrancev. ki so svojemu sporlu in vrhunskim rezultatom podarili del svojega zivljenja. Vsak narod je imel in ima sportne junake. Tudi v Kranju jih imamo. Kranjske sportnice in sportniki so si s svojimi rezultati omogocili nastopanje na olimpijskih poletih in zimskih igrah sele po drugi svetovni vojni. Merilo kvalitete sportne panoge so tudi udelezenci na olimijskih igrah. Najvec jih je bilo iz vrst smucarskih panog. Kar deset skakalcev SK Triglav je doslej nastopilo na olimpiadah. Med poletnimi sporti so imeli najvec olimpijcev kolesarji (5) in plavalci (4), Najuspesnejsi med vsemi kranjskimi olimpijci je bil skakalec Matja2 Zupan, ki je nastopil na treh olimpiadah in z ekipo osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Kanadi (Calgary 1988). Joze Javornik, SLO, 4000 Kranj, Pot na Josta 1. univ. dipl. ekonomist 1 UDC 940.546.5 (497.4 Kranj) Franc Benedik The German Military Cementery in Kranj Because of the major growth in the population of Kranj, a new cemetery was built in 1939 on Hujanski polje, far outside the town settlement. After the German occupation and after the first attacks of the German armed forces, the German occupying authorities decided that fallen members of the occupation forces would be buried in the new Kranj cemetery. By the end of the war, 1298 of those that had fallen in Gorenjska had thus been buried there, and some were also brought from other regions. After the war, part of the German cemetery was unmarked, 209 graves were relocated or not preserved, so that 1089 members of the German armed forces who fell during the second world war can be reburied in the arranged part of the German cemetery, which was completed in 1999. Franc Benedik, SLO, 4000 Kranj, Rotarjeva 3, professor of history, museum consultant UDC 94 (497.4 Kranj) »19« Aci Puhar Kranj in the Tempests of the Twentieth Century The author describes conditions in Kranj in four pivotal historical periods when, after each war, states collapsed and were created anew. Regardless of such fateful changes, the town has made exceptional progress during this century. Aci Puhar, SLO, 4205 Preddvor, Breg ob Kokri 23, graduate politologist UDC 929 Zontar J. Joze Zontar The Work of the Kranj Historian, Josip Zontar Dr. Josip Zontar (1895-1982) was a student of Vienna schools of history. He devoted his best years to writing the History of the Town of Kranj, and thus in 1939, Kranj gained the most thorough history of such a Slovene town. He first deals with prehistoric questions, less with the sphere of economic development. At the time of the German occupation, 1941-1945, he devoted himself to saving archive material in Gorenjska. After the war, legal history was for some time to the forefront of Zontar's interest, but after 1950, economic history predominated. The majority of his contributions in the sphere of local history from then on dealt with important economic history questions. The last period of his life was devoted to the history of Southeast Europe, and the most important work from that time is entitled »Intelligence Services in the Diplomacy of the Austrian Habsburgs in the Struggle against the Turks in the 16th century (1973). Through his books, essays, articles and assessments, Zontar thus contributed rich and important findings to our understanding of the Slovene past, as well as wider history. Dr. Joze Zontar, 4000 Kranj, Zoisova ul. 30, retired university professor UDC 364 (497.4 Kranj) »1919/1940« Monika Rogelj Care for the Poor and Charity in Kranj between the Two Wars Regulations in the sphere of social welfare which were already in force here at the time of the Austro-Hungarian empire remained in force between the two wars. The Kingdom of Yugoslavia only adopted a new law in 1922, although it had taken over the old regulations and principles almost in entirety. Care for the poor was the responsibility of municipal authorities, who had to provide funds for this themselves. State aid was minimal. The Municipality of Kranj mostly cared for the poor with monetary assistance or accommodation in the poorhouse at Pungart. Begging was also allowed in the town on specific days. The aid given by the charitable organisation, the Vincenci Society, which worked under the auspices of the Church, was also very welcome. They provided regular and occasional support in money, food, clothes and other materials for more than a hundred families in the town and the vicinity. Monika Rogelj, SLO, 4208 Sencur, Voglje, Kotna pot 9, graduate historian UDC 929:796 (497.4 Kranj) Joze Javornik Sport and Kranj Olympic Comprtitors in the 20th Century Kranj is a sporting town. This is also demonstrated by the numerous Olympic competitors who have proudly represented their country and municipality of Kranj at numerous Olympic Games. Top sport is the professional activity of a handful of the chosen who have given part of their life to their sport and to top results. Every nation has had and has sporting heroes. We even have them in Kranj. The results of Kranj sportsmen and women have enabled them to appear at the Olympic summer and winter games only since the second world war. The participants at Olympic Games are also a measure of the quality of the sports branch. There have been most in skiing. Ten ski jumpers of SK Triglav have to date appeared at the Olympics. Of the summer sports, there have been most Olympic competitors in cycling (5) and swimming (4). The most successful of all Olympic competitors was the jumper, Matjaz Zupan, who appeared at three Olympics and was part of the team which won a silver medal at the Olympic Games in Canada (Calgary 1988). Joze Javornik. SLO, 4000 Kranj, Pot na Josta 1. graduate economist UDC 658.114 (497.4 Kranj) Majda Zontar The Kranj building company, Josip Slavec, up until WW II Josip Slavec started an independent building firm in Kranj in 1926. He had passed his master's exam and obtained a building licence five years earlier. In the initial years he carried out minor building works, but in 1929 he obtained by tender the construction of the large railway bridge at Zidani most. He was connected with Ivan Kenda in Bled, for whom he built Park Hotel, Kazino and the baths. At the time of the general financial crisis, however, Kenda was unable to settle his debts to Slavec, because of which the latter was himself in considerable difficulty. With the aid of his brother-in-law, Robeznik, the company, which he reorganised into a building company, recovered after a few years, so that prior to the second world war he was successful in business, concentrating mainly on the construction of large bridges and roads. Majda Zontar, SLO, 4000 Kranj, Zoisova ul.30, graduate historian, retired museum consultant i UDK 94 (497.4 Kranj) »1995/1999« Janez Kopac Kranj 1995-2000 Kronoloski pregled Kronoloski pregled popisuje stevilne dogodke, kl so se na obmocju Mestne obcine Kranj dogodili v zadnjih petih letih 20. stoletja. Zapisi so vecinoma povzeti po Gorenjskem glasu. Zgosceno zelijo opozoriti bralca na vcasih bolj, vcasih manj pomembne zadeve, ki so se dogodile tako na gospodarskem in komunalnem podrocju, kakor tudi v kranjskem solstvu, kulturi. sporti, zdravstvu in drugih druzbenih dejavnostih. Janez Kopac. SLO, 4000 Kranj, Seljakovo naselje 55, profesor zgodovine, arhivski svetovalec UDC 94 (497.4 Kranj) »1995/1999« Janez Kopac Kranj 1995-2000 Chronological survey The chronological survey describes numerous events which occurred in the last five years of the 20th century on the territory of the Urban Municipality of Kranj. Notes are to a large extent taken from Gorenjski glas. In a condensed manner they draw readers' attention to the sometimes more and sometimes less important matters which have happened in the economic and public utilities sphere, as well as in Kranj education, culture, sport, healthcare and other aspects of social activities. Janez Kopac, SLO, 4000 Kranj, Seljakovo naselje 55, Professor of history, archivist consultant y I I z i I—I G 911/2000 s 908(497.12 Kranj)(082) 190000801