DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
slovenian morning daily newspaper
NO. 24
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 30TH, 1933
LETO XXXV.—'VOL. XXXV.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Kot poroča Mr. Peter Bernik, tajnik-blagajnik kluba št. 1 JUgoslov. socialistične zveze v Ameriki, je klub tekom leta ^32 nazadoval tak,o v članstvu kot v financah. Odstopilo 'e 16 članov in v finanei so nazadovali za $155.79. Splošni ^hodki kluba so še znižali v letu 1932 za $900.00.
Nad dvajset tisoč dolarjev so Znašali dohodki fare sv. štefa-na v Chicagi tekom lani&ega 'eta. Para šteje 468 slovenskih ^užin. V farno šolo pohaja ^60 otrok. Dolga ima župnija kroglo $80,000, dočim je vred-n°st župnije precenjena na sto-trideset tisoč dolarjev.
V St. Louis okraju, Minnesota .ie bil pri zadnjih volitvah 'zvoljen rojak Pasich za okraj-,le£a komisarja, ki nadzoruje 'azna dela v okraju. Dočim je ^a oddati kakih 60 del, je dobil pasich že prošnje od 4000 rojakov, da jim preskrbi delo. Rojak Robert Stiner in nje-dva tovariša v Muse, Pa., 1 igrajo na harmoniko, banjo saksofon, bodo igrali vsak
Žveplerika, ki je povzročila svetovni požar
Pondeljek zvečer od 9. ure do 9-'30 na radio postaji WNBO, v Washington, Pa., pod nazivom "Three Aces." , V Chicagi je v Memoi-ial bol-^ci umrl rojak Frank Milošič. '^%gel j s op.t-raciji na žolčnih Doma je bil iz Slove-pri Ptuju. Zapušča dru-
j Marn, živeč v Chicagi, ,e 'Jil v nedeljo zvečer obstre-n na roki, ko je naglo vozil avto, misleč, da mu je ban-ltski avto za petami. Bil je J* detektivski avto in detekti-1 s° oddali nanj deset strelov,
9 1
eden ga je zadel, ko so ga °Vl'i radi prehitre vožnje. Na ^'cijski postaji je bila zadeva Iaziasnjena.
Kongres preiskuje poslovanje rekonstrukcijske korporacije radi posojil
Washington, 28. januarja.— Kongres je pred.pol leta ustvaril Rekonstrukcijsko Finančno Korporacijo, z namenom, da daje vladna posojila strankam in korporacijam, ki so v stiskah. Pet mesecev posluje dosedaj | omenjena korporacija, in nešte-vilne obtožbe so se dvignile proti njej glede nepravilnega po-jslovanja. Korporacija je doslej naredila že 11,000 posojil. Dosedaj je korporacija posodila nekako $1,195,000,000 raznim ; strankam. Pritožbe radi teh posojil so tako številne, da je kongres odredil preiskavo, ki se pa ne bo še začela kmalu, ker je tozadevno material tako velik, da bo vzelo več tednov, predno se ga preštudira. Kongres-man Howard iz Nebraske .je včeraj silovito udrihal po kor-| poraciji. ki je posodila Bank of j America v San Franciscu ogro-i mno svoto $64,498,000. Kon-gresman je dejal, da kar verjeti ne more, kako je mogla dati korporacija banki, ki obstoji iz tujezemcev kot direktorjev, tako ogromno posojilo in je skušala korporacija to posojilo prikriti, dočim se revnega farmarja, ki prosi za $200 razbobna po celi deželi. Od posojene svote v znesku $1,195,000,000 so dobili finančni zavodi $722,-456,000, dočim je šlo $2^4,000,-000 železnicam. Od posojene svote so banke vrnile že $228,-162,000, železnice pa $11,722,-000.
Roosevelt zahteva 25-od-stotno znižanje vseh vladnih izdatkov
Warm Springs, Georgia, 28. januarja. Novo izvoljeni pred- i sednik Roosevelt se peča te dni i z vprašanjem, kako znižati via- j dne stroške in spraviti prora- i čun v ravnotežje, ne da bi bilo' treba naložiti nove davke. To-: zadevno se je posvetoval z Walker Hines-om, ki; je bil svoje dni generalni ravnatelj železnic. Hines je prišel nalašč v ta namen k Rooseveltu, ki se je z njim posvetoval ves večer. Zdi se, da bo Roosevelt imenoval Hinesa za direktorja zveznega budžeta. Roosevelt je mnenja, da je pred vsem treba znižati zvezne redatke. Predlagal je že, da bi se izdatki skr-j čili za 25 odstotkov. To bi pomenilo, da bi se znižal zvezni proračun za prihodnje leto za; najmanj $1,000,000,000. Neprestano hodijo pozvani in ne-|pozvani ljudje k Rooseveltu, ki; |je tako zaposljen, da je odpo-j jvedal časnikarsko konferenco,; rekoč, da nima časa. Pričakuje se, da bo prihodnji teden j Roosevelt se tudi odločil za imenovanje svojega kabineta, na i vsak način pa bodo ta imenovanja gotova, predno se poda I Roosevelt nai morje 5. februarja. Na morju ostane 14 dni, ;in bo to njegov zadnji prosti {čas, predno nastopi predsedniški urad.
Francoska kot nemška vlada je padla. Velike demonstracije v Berlinu
Paris, 29. januarja. Predsednik francoske republike Lebrun je danes imenoval bivšega vojnega ministra Edvard Daladier-ja, da sestavi nov francoski kabinet. Daladier je sprejel predsednikovo vabilo. Daladier ima za seboj podporo radikalcev, ki štejejo 180 poslancev v parlamentu. Daladier priahja na krmilo ob času, ko so francoske
finance v jako kritičnem položaju. Dnevni deficit vlade znaša nad en milijo n dolarjev. Francozi so odločeni, da ne bodo plačali nobenih novih davkov.
Berlin, 29. januarja. Vlada kanclerja von Schleicherja je bila prisiljena odpovedati se, in nemška republika se nahaja v skrajno kritičnem stanju. Včeraj se je vršila silna demonstracija republikancev na prostoru pred nekdanjim cesarskim gradom. Nad 100,000 oseb je poslušalo razne govornike. Govori se, da bo dobil nalog sestavi-
ti novo vlado Adolph Hitler, vodja nemških fašistov. Republikanci se boje, da pride z njegovim imenovanjem in vlado nemška republika v nevarnost. Govorniki na republikanskem shodu so povdarjali, da če bo treba se proglasi generalni štrajk in se postavijo barikade na ulice, ako pride Hitler na vlado. Začasno se trudi Franz von Papen, da dobi dovolj mož, ki naj bi bili ministri v novi vladi. Prebivalstvo republike je skrajno vznemirjeno. --o-
Lepo uspela veselica
Včeraj je društvo "Modern Crusaders" št. 45 S. D. Z. praznovalo petletnico svojega obstanka z veliko prireditvijo v Slov. Del. Domu. Prireditev je -bila naravnost sijajna tako po, svojem programu kot po obilni udeležbi ob strani mladine kot tudi starejšega občinstva. Pri popoldanskem programu je bila dvorana nabito polna, in tudi veselice in plesa zvečer se je udeležilo stotine ljudi. Program popoldne jc bil jako srečno iz-!bran in vršil se je točno in za-
S. N. P. J. zadeva
Dne 11. januarja je "Prosve-ta" poročala, da je nekdo de-nunciral tajnike društev S. N. P. Jednote v Clevelandu in Ohio, češ, da so tujci in komunisti. "Ameriška Domovina" je že tedaj nemudoma obvestila javnost, da bo dognala, kdo je ta ovaduh. Potom naših stikov s senatorjem Robert J. Bulkley-em smo povzročili, da je tajni odsek justičnega departmenta začel s preiskavo, kot nam sporoča justični oddelek in senator Bulkley. "Ameriška Domovina" želi dognati, koliko je na tem resnice. O celem poteku preiskave bomo ob pravem času točno poročali. Na delu so sedaj zvezni senator Bulkley, zvezni pravdnik v Clevelandu, zvezna tajna policija in justični oddelek vlade.
Zaprte tovarne
Delavnice in tovarne v Clevelandu, kjer so se izdelovali deli za Ford avtomobile, so dobile povelje, da prenehajo s pošiljanjem blaga, dokler se razmere ne spremenijo. Mnogo stotin
delavcev je prizadetih. Iz De-troita se poroča, da bo vodstvo Fordovih tovaren v kratkem poravnalo spor, ki je nastal v tovarni Briggs Mfg. Co., kjer izdelujejo "bodies" za Ford avtomobil; 150,000 delavcev jej zgubilo radi tega delo. Vrše se pogajanja med štrajkarji pri Briggs Co. in med zastopniki kompanije. Štrajk je prišel v trenutku, ko bi imel Ford postaviti nov avto model na trg.
Zgubljena ura
Na plesni zabavi American Legion v Knausovi dvorani zadnjo soboto je bila zgubljena ura zapestnica. Kdor jo je slučajno našel, je prošen, da jo prinese v urad Ameriške Domovine.
ne tirja od onih, ki so z davki zaostali. Sedanja postava pravi, da kdor ne plača davkov štiri leta, se njegovo posestvo proda na javni dražbi. Novi predlog se glasi, da se za prihodnja tri leta sploh ne tirja zaostalih davkov, ali da se proglasi nekak moratorij. Državna posta-vodaja je dobila na stotine predlogov, da se pomaga nesrečnim davkoplačevalcem. In zlasti se urgira. da se odpustijo vse kazni in obresti na zaostalih davkih, ki znašajo v celi državi Ohio nad 30 milijonov dolarjev. Zagovorniki tega načrta trdijo, da državi itak ne bo nikdar mogoče iztirjati teh kazni in obresti, in bo imela težave, da bo zaostale davke dobila. Splošno mnenje med davkoplačevalci v državi Ohio je, da bo državna postavodaja nekaj tozadevnega ukrenila, in zato odlašajo s plačili davkov, ker pričakujejo tozadevnih olajšanj.
--o-
Direktorij Slov. Doma
Direktorij Slovenskega Doma na Holmes Ave. se je konstituiral sledeče: John Markel, predsednik; Matt Kastelic, podpredsednik; John Terček, finančni tajnik; Lovrenc Lesko-vec, korespondenčni tajnik. Matt Kastelic predsednik nadzornega odbora. Anton Baraga predsednik gospodarskega odbora. Ostali odborniki tega odbora : Frank Kocin, Krist Marc, Jos. Sedej. Prosvetni odbor : John Trček, Ciril Blaško, Andrej Lokar, Chas. Benevol in [Lovrenc Leskovec.
(Zarota, da se tibija Cleve-landčane, da se dobi potem veliko posmrtnino
V soboto dopoldne se je vršil pogreb Frank Sadowskega, 4176 E. 144th St. Ko so truplo pripeljali na Calvary pokopališče in spustili v grob, je prišel detektiv Bernard Wolf, ki je ukazal truplo spraviti iz zemlje in odpeljati v okrajno mrtvašnico. Obenem je aretiral enega po-grebc.ev, ki bi imel dobiti $48,-000 zavarovalnine za Sadow-ekim. Na policijski postaji je dctični izjavil, da je prodajalec opojne pijačel Sadowski je umrl za astmo, srčno napako in akutno pljučnico. Nastala je sum-nja, da Sadowski ni umrl naravne smrti, pač pa je bil zastrupljen. Da so ustavili pogreb in aretirali nekega pogrebca se je to izvršilo na povelje državnega pravdnika, kateremu so se zavarovalne družbe pritožile, da je v kratkem umrlo več oseb nenadne smrti, ki so bile visoko zavarovane, toda smrtnina ni šla sorodnikom. Govori se, da doti-čni prodajalec opojne pijače je zavaroval več odjemalcev svojih za večje svote, potem pa jim je polagoma dajal strupeno žganje. Na ta način je nagloma umrlo zadnje čase pet oseb. Upeljana je obširna preiskava.
-o—--
Priprave za čajanko
Zadnje dni se vršijo velike priprave za čajanko, katero priredi Slovenska Narodna čitalnica, ki ima svoje prostore v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Na programu je običajna tombola. Da bo program bolj mičen in spopolnjen, bo sodelovalo članstvo samostojne "Zarje," ki bo proizvajalo priljubljene slovenske popevke. Na razpolago bo tudi običajna za-kuska. Za prireditev se zelo marljivo trudi vneti čitalničar Valentin Sever, ki ima v oskrbi ureditev dobitkov.
Delavski vodja Green prerokuje vstajo delavstva radi izkoriščanja
Washington, 28. januarja.—• V časopisu, ki je glasilo United States Chamber of Commerce, naznanja William Green, predsednik American Federation of Labor, da organizirano delavstvo ne bo dalj čakalo, da se voditeljem industrije zljubi, da zopet začnejo z delom, in bo delavstvo vporabilo silo, ako ne bo konca neznosnih razmer. Nekaj zahtev, o katerih se je Mr. Green izjavil, da se bo za nje delavstvo borilo z vsemi mogočimi sredstvi, je: Zvezna licenca za korporacije, ki poslujejo v več državah in stroga odgovornost pri vodstvu računov. Prenehanje z zniževanjem plač, ki znižujejo ameriški standard življenja. Vladna zaščita onih, ki investirajo svoj denar. Višje plače, ker s sedanjimi ameriški delavec ne more dostojno živeti. Organizacija delavcev v večje in močnejše unije. Mr. Green je izjavil, da se nahaja v boju, da se enkrat konča s postavnim ropanjem delavstva Zedinjenih držav. Rekel je: "Mogoče mislite, da so te besede preostre? Nikakor ne! Nič ni hujšega za delavca, kut besede, da ni dela in ni zaslužka. Take razmere se morajo nemudoma prenehati."
-o-
Želite zavarovalnino?
Jako dobro poznani mladi rojak, Mr. Tom Germek, je sprejel te dni zastopstvo za John Hancock zavarovalno družbo, eno najbolj močnih zavarovalnih družb v Ameriki. Mr. Germek biva na 735 E. 236th St. v Euclidu. Poznan je kot dober pevec in družabnik, in bodo njegovi prijatelji in znanci, ki želijo zavarovalnino, gotovo se radi odzvali, ko jih tozadevno obišče.
-u-
Zabava za jetnice
Mesto Cleveland ima svoje zapore za moške in ženske jetnike in jetnice v Warrensville, kjer na obširnem, 2700 akrov obsegajočem svetu stoje moder-; na tozadevna poslopja, zapori, i sanatorij za j etične, prisilna delavnica, in na katerem svetu se pridela ves živež, ki ga rabijo jetniki in jetnice v zaporih. V Warrensville se nahaja ob vsakem času od 700 do 800 moških jetnikov in do 100 žensk in deklet. Za nadzornico v zaporih za ženske je bila zadnje čase imenovana Miss Mary Udovich, vam vsem priljubljena pevka. Pa je naprosila zadnji četrtek svojo tovarišico, Josephine Lauschev-Welf, in sta skupno priredili pevski koncert jetnicam v zaporih, ki so večinoma zelo mlade, zgubljene Evine hčerke. Od 7. ure zvečer do pol desete sta Josephine in Mary prepevali v jetniškem avditoriju, in očividno je imelo ljubko petje magičen vpliv na jetnice, o katerih se poroča, da se odtedaj veliko bolje obnašajo. Tudi Mr. John J. Gr-dina, naš čarovnik, je priredil zaprtim sirotam čarovniško predstavo pretekli teden, in kot čujemo posetijo ta teden zapore naši Hojerjevi, ki bodo prinesli seboj svoje inštrumente, da jih pošteno zagodejo en par. Vsaj končno je tudi jetnik — človek, upravičen do gotovega vpoštevanja, in pesem in godba gotovo blaži človeške čute, na katere blagodejno vpliva. Ravnateljstvo mestnih zavodov \ Warrensville se je skrajno laskavo izrazilo o naših slovenskih umetnikih in umetnicah ki so storili veliko delo usmiljenja.
-o-
Državljanska šola
Državljanska šola se vrš : vsak četrtek ob 7. uri zvečei i v veliki dvorani javne knjižnic« na 55. cesti in St. Clair Ave.
nimivo. Vsi domači umetniki, ki so nastopili, so želi buren aplavz, zlasti je krasno pela Miei Grdi-na, in nastop fantov od "Five foot Four" je tudi dosepel vihar aplavza. Nad vse je pa ugajal interesantni govor sodnika Mr. Frank J. Lausche, ki je v tako izbranih besedah opisal današnjo depresijo, potem pa prišel do naših društev, ki so nam največja opora in zaslomba v teh časih.
-o-
Doma iz bolnice
Po en mesec trajajoči bolezni se zopet nahaja na svojem domu med svojo družino dobro poznani rojak "Mr. Frank Koz-levčar, iz Dock Road, Madison, Ohio. Se prav lepo zahvaljuje
za obiske v bolnici. Želimo mu, I da bi skoro trajno okreval.
Naši graduantje
Med graduanti v Euclid Cen-jtral High School sta tudi dva i Slovenca, in sicer Joe Gombach i in Frances Pluth. Prvi je sin spoštovane Gombačeve družine. Miss Pluth pa je hčerka poznane Anton Plutove družine iz Iiecher Ave., v Euclidu. Gra-duantom in njih staršem naše čestitke!
* Iz Nemčije bodo izgnali vse tujezemske komuniste.

-o-
Ustreljen ropar
7	restavrant, ki ga vodi Tu-thl Tasa na £561 e. 61st St. *ta Prišla včeraj zjutraj ob 2.
dva mlada moška, ki sta pohvala prigrizek in kavo. laČati nista hotela, pač pa je I en izmed roparjev prisilil astnika restavranta v zadnjo j0" °> kjer ga j p prijel za vrat Sa začel preiskovati radi de-varJa, ko je Tasa potegnil re-^°!Ver in ustrelil napadalca, •tegov spremljevalec je nametal hitro pobegniti, pa je Ta-tudi za njim streljal in ga j. Prvi ropar je kmalu po-jem umrl. Policija je lastnika ^tavranta oprostila, šel mo *ma P" nas Lovro Ba-
Otrok povožen
* otekli teden je povozil neki ^mobilist tri in pol leta sta-^ga Raymond Hočevarja, sina 2jo in ^rs. Frank Hočevarja, i 2 W. 67th St. Otrok se je k al Pred hišo. Sinko se naha-J kritičnem stanju v St. John's na Detroit Ave.
Y Prva obletnica
8	v torek, 31. januarja se bo ob
Ce zjutraj brala sv. maša v
ty «,Vi sv- Vida za Pokojno Ma-
jj. šilc ob priliki prve obletnice
Ujj^® smrti. Prijatelji in sorod-
Ufj i ranjke so prošeni, da se ežij0.
je , a.imanj 5 milijonov sužnjev % 6 »a svetu.
I* španskem je 6 milijonov
nsk volivk.
Plačevanje zaostalih davkov se ustavi. Predlog v državni postavodaji
Columbus, Ohio, 28. januarja. Okrajni avditorji države Ohio so predložili državni po-j stavodaji v tem mestu predlog, j da se pozabi za tri leta na zaostale davke in da se slednjih
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 24, Mon., Jan. 30th, 1933
Ali potrebuje Amerika diktatorja?
___m
Col. House nadaljuje: "Po mojem mišljenju, če bi se mogel današnji sistem vlade preurediti, bi se lahko mnogo naredilo, da se zboljša današnji sistem. Toda sprememba ameriške vlade je zelo težavna zadeva, ker so ameriške postave zelo trde, in je v mnogih slučajih postavnim potom skoro nemogoče kaj spremeniti.
"Mnogokrat se pripeti, da v naglici sprejmejo gdtove postave, o katerih se kmalu dožene, da so nepraktične, da se jih ne more spolnovati, toda skrajno težko je take škodljive postave spremeniti.
"Vzemimo za primer prohibicijo. Mogoče so imeli oni, ki so upeljali prohibicijo kot postavo, najboljše namene, toda danes se splošno priznava, da prohibicija nikakor ni prinesla onega, kar so obetali od nje. Pa vendar vidimo danes, po trinajstih letih obstoja prohibicije, da jo je skoro »nemogoče odpraviti, kljub temu, da celo njeni zagovorniki priznavajo, da je v škodo narodu in državi.
"Nobene države ni na tem svetu, v kateri bi bilo tako težko povzročiti spremembe v državnem sistemu, v politiki in v postavah, kot je to slučaj v Zedinjenih državah. Mogoče boste to smatrali kot veliko pomanjkljivost našega državnega sistema, toda potrebno je, da pogledamo tudi na drugo stran, namreč, kaj bi se zgodilo z Ameriko, ako bi se ameriške postave in ustava spreminjala tako, kakor veter piha. Vsako uro drugače!
"Radi splošnega nezadovoljstva, ki danes prevladuje radi gospodarskih razmer, bi se lahko pripetila popolna sprememba današnjega vladnega sistema, zlasti če bi se našel človek, ki bi bil pripravljen tako spremembo uvesti. Toda kot jaz danes poznam razmere, takega človeka Amerika še nima.
"Če bi naši konservativci in bogati ameriški krogi in posamezni ljudje bolj zdravo presojevali položaj, bi morali v svojem lastnem interesu delati za tem, da pi-ide v Ameriki do mnogo bolj liberalne vlade kot so bile vlade, katere smo imeli zadnjih dvanajst let. Stara in znana jestvar, da skrajna reakcija vedno izzivi je revolucijo. To se je zgodilo v Franciji in v Rusiji, in mogoče je tudi v Ameriki, ako današnji položaj traja še naprej, in ako vladajoči krogi ostanejo konservativni kot so bili doslej.
"Poznano je dejstvo, da mirni in konservativni ljudje običajno nikdar ne vidijo nevarnosti, ki jim preti, in vsaka veiika prememba, kot je na primer revolucija, jih dohiti popolnoma nepripravljene. Ti ljudje nikdar ne verujejo v pogubo, niti je ne vidijo, dokler ni prepozno.
"Raditegaje pa potrebno, da se preteči nevarnosti pogleda naravnost v oči, kajti prepričan sem, da če v kratkem času ne bo spremembe na bolje, tedaj nastane nekaj izvanrednega. Kakšna bo ta sprememba, je povsem odvisno od tega, kako se bodo obnašali napram spremembam oni, ki imajo oblast v rokah. Če bi prišlo slučajno do diktature, tedaj bi naši vladajoči krogi sigurno želeli, da bo ta diktatura take vrste kot jo imajo pod Mussolinijem v Italiji. Mogoče pa je, da bo diktatura enaka oni v Rusiji, in vladajoči krogi take diktature gotovo ne želijo. Popolnoma brezmiselno je trditi, da se do takih sprememb ne more priti v Zedinjenih državah. V časih, kakor so današnji, je vse mogoče. Stvari, o katerih smo pred nekaj leti trdili, da so nemogoče, prihajajo danes polagoma. Nemiri, ki se pojavljajo, so posledica zgube zaupanja v naše politične in finančne voditelje. Je to žalostno stanje, toda faktično obstoji.
"Vzemimo na primer ko je sedanji predsednik v letu 1928 govoril ljudem, da če bo izvoljen bo v vsaki garaži več avtomobilov, in vsak dan pečena piska na mizi. Kaj se je zgodilo? Ravno nasprotno, narod nima avtomobilov, na meso nekateri pozabljajo. S tem se zgubiva zaupanje naroda, z napačnimi' obljubami.
"Ako želimo, da obdržimo današnji družabni sistem in red, moramo gledati, da bo sistem manj sebičen in bolj širokogruden. Ako ne bomo storili vse, karkoli je le mogoče v naših močeh, da se današnje žalostne razmere popravijo, in da gledamo, da bo v bodoče več plemenitosti in pravice, kot smo jo doslej imeli v našem življenju, tedaj bo nevarnost diktature z vsakim dnevom večja ..."
DOPISI j
, —.........................t,
Kenmore, O. — Poročal bi rad par novic, namreč, da se je, pred kratkim s tukajšnje naselbine združilo 6 društev, vključno s Klubom slovenskega doma in so poslali po dva zastopnika na sejo za brezposelno akcijo ali zahtevo od države Ohio za brezposelno zavarovanje in starostno pokojnino. Sklenjeno je bilo, da se odpošlje resolucijo na pristojno mesto in da se pozivi je še ostala društva iz sosednjih naselbin, da se nam pridružijo v tej zadevi.
Prejšnji teden se je zopet podal v bolnico, v svrho operacije, tukajšnji rojak Maks Kotnik.
Bil je pred štirimi meseci na dveh operacijah, od katerih se je pa ena izjalovila. Želimo mu skorajšnjega okrevanja in po-vratek k svoji družini. Pozdrav !
Frank Anderluh.
Op. ured. Dopis smo prejeli v petek, torej je bilo prepozno omeniti radi veselice. Take stvari pošljite drugič pravočasno. Pozdrav!
Cleveland (Collinwotxl), O.
— Ker se urednik Ameriške Domovine boji, da bi se Barbi-ču ne zmešalo, zato se bomo pa danes tudi malo bolj mirno po-
govorili. Gotovo je urednik či-tal Barbičev dopis v Enakopravnosti, o katerem dopisu je vsak pameten človek mnenja, da kaj takega ne more ne pisatii in ne priobčiti noben normalen človek. Kaj takega se še ni bralo v zgodovini slovenskega časnikarstva, zatorej zaslužita medaljo oba: dopisnik in urednik.
Torej se je gotovo urednik Ameriške Domovine bal, da ne bi prišlo še do večje katastrofe, pa je ustavil nadaljno pisa-renje o tem. Saj do tistega pi-sarenja sploh nikdar ne bi bilo prišlo in radi tega ni moja krivda, ampak je krivda dotičnih, ki so brez vzroka napadali naprej in naprej. In če tako pi-sarenje in napadi le ne prenehajo, mora tudi najbolj potrpežljiv človek prijeti za pero in se branit. Lahko bi se bilo tiste napade preprečilo od strani urednikov v Chicagu, da bi se ne bil požar tako daleč razširil. če se pa v ogenj piha, se pa še bolj razširi. Da so si pa ti junaki predstavljali, da ga ni človeka, ki bi si jim upal in znal odgoyoriti na vse njih batine, so se pa pošteno zmotili. Saj smo štiri mesece molče poslušali in Čakali konca napadov, ker jih pa le ni hotelo biti konec, se mora pa pač vsak braniti in tako sem se tudi jaz.
Da so bili pa moji dopisi na mestu, bo vsak pač potrdil, kateri je vso afero zasledoval od prvega konca. Strinjam se z Mrs. Schiffrer, ki pravi, da bi bilo dobro, da bi se kaj boljšega napisalo. Res je, toda ako bi bila ona na mojem mestu in bi morala po cele mesece brati vedno naprej in naprej take umazane napade, bi bila najbr-že tudi ona storila isto. Tudi dobre stvari znamo napisati, čeprav pravijo napadalci, da nas je kakega pol ducata, ki mi pomagajo. Izjavljam na tem mestu, da jaz ne potrebujem za moje pisanje nikogar, ker to pač lahko sama napravim, če bi pa morala koga prositi za pomoč pri dopisih, bi jih raje ne pisala. Ampak da bi kdo drva cepil na naših hrbtih, pa tudi ne pustimo.
Tem potom se zahvalim uredniku Ameriške Domovine, da mi je dal prostor za moj zagovor. Saj sem bila napadana kar v treh listih, ki mi pač niso dali prostora za zagovor, torej sem se obrnila na ta list. če pa ne bi bila nikdar prišla z mojim zagovorom, bi bili ljudje mislili, da je res vse tako, kot so pisali naši cenjeni "prijatelji."
Vam pa, junaki, kličem: le še mlatite naprej, da vas bo javnost še bolj spoznala. Povedala sem vam samo to, za kar ste prosili in zaslužili. Pika!
Lena Lokar.
Telefon Pri Divjih Narodih
Kadar hočemo koga hitro obvestiti o tej ali oni stvari, mu brzojavimo ali ga pokličemo po telefonu. Pri divjih narodih pa, ki ne poznajo tega sredstva za hitro izmenjavo besed v občevanju, se poslužujejo v tem ozi-ru bobna. Boben porabljajo za hitro razširjenje kake vesti in to celo na velike daljave. V to porabijo votlo drevo, ki je na eni ali obeh odprtinah prevlečena s živalsko kožo. Po tem bobnu potem razbijajo na svoj poseben način. Ako hočejo v eni naselbini naznaniti drugi naselbini kako novico, na primer, da je prišel kak tujec v naselbino, udarjajo na poseben način na ta boben. Zamolkli glasovi se slišijo daleč. Ko prihodnja naselbina sliši te glasove, začno tudi tam tolči po svojem bobnu in tako pošljejo važno novico naprej. Tako gre stvar od naselbine do naselbine.
Tako spretni so v tem svojem "telefonskem" razgovoru, d» ga porabljajo tudi za medsebojne prepire in zmerjanje. Tn tako se nemalokrat zgodi,
da si jih hočeta dva "rojaka" iz dveh naselbin povedati par gorkih, pa se vsedeta k bobnu in udrihata najkrepkejše izraze svoje bogate fantazije. In to traja toliko časa, da eden ali drugi omaga in po našem bi rekli, da se telefon zapre.
Toda niso vsi vaški prebivalci zmožni te vrste brzojavlje-nja, ker je jako težavno naučiti se "jezika." Le par jih je v vsaki vasi, ki so izučeni v tem.
VARUJTE SE PREHLADA
in Bovralnika človeltva: pljuJni-cel Ne prehladite s« in glejte, da boste imeli črevesje v redu • tem, da jemljete redno
Trinerjevo Grenko Vino
Vsaka vas pa ima svoje posebno znamenje, da se lahko takoj ve, iz katere vasi je bila poslana brzojavka, ali iz katere vasi se zmiva drage prijatelje.
OBISK V WAUKEGANU
Piše M. I. Lah, Cleveland, O.
(Nadaljevanje)
Vse vlake N.Y.C. železnice, ki prihajajo od vzhoda, prepre-žejo v CoSinwoodu in jih odpelje na Union postajo električna lokomotiva. Ista jih odpelje do postaje v Lindale in tam zopet priprežejo parno lokomotivo, ki naznani s svojim tuljenjem, da je pripravljena na 8 ali 9 urno vožnjo.
Od Toledo proti zapadu imajo v zimskem času čas pomaknjen za eno uro nazaj. Na ta način nas ogoljufajo za eno uro in prideš v Chicago eno uro kasneje, kot pa kaže čas v Cle-velandu.
V Chicagu smo izstopili ob 6:45 po vzhodnem času ter jo mahnili proti, izhodu. V zgodnji jutranji temi se mi ni ljubilo hoditi po chicaških ulic,ah, najmanj pa še s kovčegcm v roki.
"Koliko je prevoz za štiri do Northwestern postaje?" vprašam enega izmed mnogih taksijev.
"45 centov," mi odgovori. Ker je bila cena nizka, se vse-demo v taksij in se odpeljemo, Ulice so bile še skoro prazne, pomešane nekoliko z dimom, nekoliko pa z meglo, kar je zna-čajno za velemesto. Northwestern postaja, ki je bila zgrajena nekako pred 15 leti, je res krasno poslopje, polna ljudi in živahnega vrvenja. Vse polno ogromnih stebrov zunaj in znotraj. Nič se ni hranilo na mogočnih marmornatih podstavkih teh obširnih prostorih, da se pokaže čim večja mogočnost poslopja. Depresija je skrčila število ljudi skoro v strahovito manjšino. Le delavci in pisarniški uslužbenci prihajajo vsakih 10—15 minut z vlakom iz bližnjih malih predmestij, ki so praktično del Chicaga. Ljudje niso oblečeni v razkošne kožu-hovine kot nekdaj in vse kaže, da je ljudi udarila depresija v vsa sloje.
Da ne zaspim na klopi, sem hodil okrog po postaji. Zapazim sliko ali nekak obris, osvetljen od žarnic. Stopim bližje in vidim sliko svetovne razstave, ki se vrši letos na obrežju Michiganskega jezera. Kakor po drugih mestih, ima tudi Chicago premožne ljudi, ki se zavzemajo za umetnost in kulturni napredek. Umetniški muzej in poljedelski muzej vsebujeta mnogo stvari za znanosti željne ljudi. Poleg teh je še mnogo drugih kulturnih ustanov, za katere je pa treba mnogo časa, da si jih človek dobro ogleda.
Michigan avenija je svetovno znan bulevard, po katerem sem se že tudi večkrat vozil. Naj pripomnim, da se nahajata dva spomenika na tem bule-vardu, ki sta kras Chicagu in sta slavno delo jugoslovanskega umetnika Meštroviča. Spomenika predstavljata dva konja, na katerih sta Indijanca. Kipa sta bila vlita v Zagrebu po naročilu mesta Chicage.
Razstava v Chicagu bo privabila stotisoče ljudi navzlic depresiji. Le žal, da si jo ne bo-
Ce verjamete al' pa ne.
Tale je pa prirajžala na poste restante preko luže, tam od Dolenjske strani in se mi vidi
lu vidim, da jih je vse polno, ki te ustavljajo pri vsakem koraku. Tedaj mi pripomni sin, da če se tem tako mudi za jutranjo kavo, zakaj bi si jo pa tudi mi ne privoščili, saj tudi mi ni-mo nič užili ta dan.
"Sedaj si jo pa pogruntal," mu rečem in ker smo imeli še 15 minut časa, hitro spijemo vsak eno kavo, da si nekoliko privežemo dušo za tisto uro.
Vlak je končno potegnil proti severozapadni strani. Dolgo se vozimo nad cestami. Tesne mestne ulice ostajajo za nami, trenotno se spreminjajo prizori. V resnici se vedno ponavlja eno in isto, toda v drugi obliki, kar da očem vedno nov užitek. Tovarne, hi|e, šole, drevored, nasipi, proge, golf parki, itd. Mesto se v ožji meri ni dosti spremenilo, narasla so pa okrožna mesta, katera so štela pred več leti le nekaj hiš. Le malo časa se pelješ danes v prosti naravi, predno dospeš v našo "Vrhniko."
Waukegan se nahaja 45 milj od Chicaga ob obrežju jezera Michigan. Sonce vzhaja tukaj izza jezera, med tem ko nam v Clevelandu zahaja čez jezero Erie. Mesto se nahaja na zmerno vzvišenem ozemlju nad je-
lzerom. V zadnjih 20 letih in več se je naselilo- v mestu in okrožju več ljudi jz Evrope, kot je pa bilo tedaj prebivalcev v mestu. Vsi ti novi naselniki so si postavili svoja domovja proti jugovzhodni strani mesta. Precejšen odstotek teh ljudi je Švedov in Fincev, med njimi tudi nekaj Armencev in nekaj Mehikancev. A največji odstotek teh štejejo Slovenci.
še pred 30 leti so prvi slovenski naselniki orali ledino ter postavili svojo cerkev s šolo, ki je bila zadnje čase povečana kot tudi župnišče. Z rastočim priseljevanjem se je pa razširjal delokrog več društev, ki spadajo k jednotam in zvezam in nekaj je tudi samostojnih. Med svetovno vojno in po vojni se je tudi te naselbine prijela želja, postaviti si svoj narodni dom, kateri danes krasi njih naselbino in je lahko v ponos vsakemu Slovencu. Velika dvorana je okusno in prostorno izvršena, z balkonom in obširnim odrom, ki po širini najbrže odmeri vse druge slovenske odre. Tudi praktične oprave pri opremi so prvovrstne. V pritličju so večje in manjše dvorane in stanovanje oskrbnika. Enega pročelnih prostorov zavzema čitalnica, ki ima bogato knjižnico in časopise.
Poleg doma imajo Slovenci moderno ooslopje zadružne zveze, ki tudi zavzema lepo lice. Ako pristavim, da imajo tudi svojo banko oziroma posojilnico, kateri sedanja kriza še ni izpodnesla tal, dasi sta v mestu že dve banki zaprli vrata, si lahko mislimo, da so naši Vrhničani dobri in vztrajni na vseh poljih.
Naj grem nazaj, da povem, kako smo mi, ki smo še na postaji ostali, prišli na svoje me-
mo mogli ogledati vsi.
Oh, pozabil sem, da čakam na vlak na omenjeni postaji, toda stal sem pred ono sliko, kjer sem gledal na te-reči zamišljen. Ko kažem mojemu sinu, kaj je to in kaj je ono, se pokaže pred menoj človek, ki prosi za milo-dar, češ, da še ni nič jedel. Odstranim se od tu in grem drugam, kjer me dobi drugi. Kraa-
sto. Naj nikdo ne misli, da se v Waukeganu kar pade s postaje v mesto. Nak! Iti se mora tudi po stopnicah navzgor, kakor v Clevelandu, le s to razliko, da lažje najdeš izhod. Kakor hitro smo bili iz postaje, nas je tam že čakala prijazna "lizi-ca" s še prijaznejšim šoferjem, mojim nečakom Louisem. Nič
več nismo šteli milj, samo par ovinkov, pa smo bili na George aveniji pri Mrs. Valentinčič, kjer smo bili gorko sprejeti.
Popoldne jo mahnemo na 10. cesto, kjer smo najprej obiskali družino Kogovšek, kjer živi moj brat. Tam smo zvedeli "žalostno" novico, da je namreč pri sosedu končal svoje življenje neki pujsek ter da je imel tudi Mr. Kogovšek svoje prste zraven. "Pa da ne boste pozabili," je povdarjal, "predno greste v dvorano, morate priti na klobase!" To povabilo ali ukaz, me je spravil v tak položaj, da bi vse besede rajši rekel, samo da bi se ne premislil. In ne samo enkrat, ampak dvakrat smo se gostili s to domačo delikateso, kjer se je Mr. Kogovšek izkazal kot pravega mojstra. Prav lepa hvala!
Oglasili smo se nekoliko pri Sedejevih, kjer so vsi zdravi in veseli prijazno sprejeli obisk. Zvečer smo bili navzoči pri pol-nočnici v dvorani, kjer so igrali tamburaši. O polnoči pa je Sokol priredil živo sliko na odru. V dvorani se je poznala depresija na obisku, vendar so bile naše stare korenine dobro zastopane. Videl sem Rud. Skala, Math Varšeka in več prejšnjih znancev. Mladine je tam mnogo in je poznati, da bi zelo rabili šolo, ki bi jim vsadila v mlada srca spoštovanje in ponos do svojega naroda. V splošnem se mi je videlo, da je bolj dostopna za šolo. nego pri nas tukaj. Sokol ima sicer dobre prostore in tudi uspeh, kakor sem slišal.
Kakšen je dan novega leta, vsakdo ve, samo vreme je lahko drugačno. To pot je, bilo jasno in ne premrzlo. Zato smo se odpeljali z avtom proti Kenoshi. Pot je lepa in ni dolgo vzelo, ko smo zagledali Nash Motor Cax Co. delavnico. Tukaj so tudi Slovenci in brat me povabi, da vstopiva v prostore Louis Rapseina. Izgleda-
lo je vse tako, kot pred 15 leti pri George Travnikarju na St. Clairju. Najbolj se mi je dopadlo to, da se sploh ne zmenijo za prohibicijo. Nekoliko naprej se ustavimo pri Johnu Pencatu, ki se nahaja na 1402 Washington Rd., kjer smo se tudi dobro imeli. Ta dolenjska dobričina nam je prepeval lepe okrogle, dokler mu nismo pol potice pojedli. Hvalil je svojo dolenjsko kapljico, dokler mu nisem povedal, da zadnjih pallet pošiljajo slovenski farmer-ji iz Geneva, O. grozdje v te kraje.
Odpeljali smo se proti domu po cesti skozi Zion City ter obiskali družino Stražišar, ki je žalovala za malim sinkotom. Skozi Z ion City mi je dal brat vodilno kolo, češ, da naj jaz vozim. Ko mi pove vse postave, kako se morajo obnašati ljudje, ki tukaj skozi vozijo, mi je kar vroče postalo. Nekaj teh postav sem si zapomnil, ki so: Voziti ne smeš hitreje kot 5 milj na uro; ne smeš kaditi ali čikati; ne kleti; ne vpiti; ženske morajo imeti noge in roke pokrite, posebno velja to za dekleta. Dovoljeno pa je dihati in to je bilo tudi vzrok, da smo srečno pripeljali skozi.
Precej pozno smo se pripeljali k Mrs. Valenčič, kjer je bila naša postaja kakor hotel. Isti večer smo obiskali tudi družino Joe Root, ki ima svojo prijazno hišo v osrčju mesta. Mr. Root je podjetnik in njegova žena ima sestro na Luther Ave. v Clevelandu. Hvala za prijaznost obema.
(Dalje na 3. strani)
vredna, da se jo pošlje med ljudi. Menda se je zgodila taW kjer pravijo "za eno flašo daj dab'mo pel."
Torej tam nekje je živela družina: mož, žena in dva ma la otroka. Imeli so še dosti čedno hišo, lep vrt in v hlevu p8 korenjaško čado, ki je bila rei krava in ne morda kaka buša.
živeli so složno in v zadovolj' stvu, kolikor se pač to da ob žgancih in kislem zelju, ki je poleg oblicah krompirja vsak' danja rihta na kmečki mizi. P!l ker je že od pamtiveka tak jedilni list, se nikdo ne pritoži samo da je tega dovolj.
Nekega jesenskega jutra g*e mož v Novo mesto, da kupi pa1 jesenčkov-pujskov. Ker je dobro opravil, je stopil domo' grede še k štemburju na pol'( onega iz Gadove peči, ki ga je tako navdahnil, da mu je bilc tako vroče, da je šel golorok domov in s klobukom pod pazduho.
Ampak jesenske sape so p0" tuhnjene in zalezljive, pa so na šega kmetiča dobro prepiha!« da drugo jutro ni mogel s P° stelje.
"Tako me nekam zbada," J' potožil ženi, "kaj če bi mi se' grela tisti kamen, ki v kadi i* po doli tišči." Žena je imel* moža hudo rada, pa mu je se* grela kamen, ga zavila v cunj' in ga položila možu na reb^ da je kar poskočil in rekel, $ naj odmakne, da se vročega mna privadi.
Ampak tudi kamen ni gosp" darju pomagal in vsak dan 3' postajal slabeji. Prišle so s5 sede, tete, strine in ujne in svf tovale to in ono in ženica je ub1 gala v vsem in kuhala vse, k1 ji je bilo svetovano. Kdo n< bi šel po zdravnika v trg za vi ko malenkost! Saj so doma' zdravila še vsakemu pomagtf in bodo tudi tukaj.
Pa niso, mož je bil že 0 pri kraju (nikar ne recite: P naj bi se bil bolj na sredo maknil) in žena je uvidela, za moža ni nobene pomoči na tem svetu. Začelo jo je si'1' beti, kako bo in je mislila, ^ bi bilo najboljše, če bi mož fl" pravil testament, da ne bo irt>f la po moževi smrti kakih s' nosti. Sprva se mu ni upala t •ga reči, ker se je bala, da ^ mož mislil, da komaj čaka 11 njegovo smrt. Končno se pa skorajži in reče:
"Veš, Miha, .saj mi je Bo: priča, da ti ne želim smrti, a'1' pak morda bi pa le ne bilo pek, če bi napravil testame'1 Ker če se le kaj pripeti, vs1 sitnosti ne bom imela pri bed1 ku."
Miha je bil pa pameten -nl° žakar in je videl, da ima že prav, pa ji naroči, naj pok'!<;f dva soseda, da bodo zapis* poslednjo voljo in on se bo I"l> podpisal.
Res se je tako napravilo ' bili so vsi zadovoljni, razen hata, ki je drugi dan umrl. po so ga pokopali, žena je jol{i! la in vpila, da takega moža l!l ma nobena žena na vsej Dole"', ski in da bo vse svoje žive d" jokala za njim.
No, osem dni po moževi s111' ti je bila poklicana žena z ol't' ma pričama, ki sta bili pi'i j stamentu, na sodnijo, da se J1 _ prebere testament. Sodnik V0' časi in razločno bere testa?*16; in žena jo zvesto posluša. je bil sodnik gotov, pa žena I'0 skoči in pravi:
"Kaaaj ? Kakšen test&mf. je pi to, ko se nič ne bere, c° gava bo hiša, čegava bo kras'!| čegava bo njiva. Miha ni | pri pravi briht.i, ko je testaiflc'', delal, zato vam jaz tukajle ^ vem, da bo testament tak- * vam jaz povem. Notri zap'"' te, da vrt naj stoji kakor je. K'', va naj stopi v grutne bukve,'' ša naj pa na otroke pade! je mir besedi!" •

»83
1933
JAN. 1933
IHISSPS®
□□□MM
[51 6][7JlA[9 10 11
12 13 14!i5p:17 18 19 20 21 22 23, 24 25 127128 □□□□
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR
4.—Društvo George Washington, št. 180 JSKJ; plesna veselica v spodnji dvorani SND.
4.—Društvo	Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, maškeradna veselica v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
5.	— Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine, igra in ples v dvorani fare sv. Kristine.
5—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani.
5—Podružnica št. 25 Slovenske Ženske Zveze priredi igro v Knausovi dvorani.
5.—Dramsko društvo Adrija ima igro in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
6. do 11.—Razstava umetnih slik Jugoslovanske šole moderne umetnosti v obeh dvoranah SND.
11.—Klub	Slovenskih Vdov Priredi domačo veselico v Knausovi dvorani.
. 11—Društvo Modern Knights Priredi zabavo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
12—Oltarno društvo sv. Kristine, igra v spodnji dvorani fa-re sv. Kristine.
12.—Slovenski	Narodni Dom v Maple Heights priredi veselico na 5087 Stanley Ave.
12.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi domačo večerjo in Ples v novi šoli sv. Vida.
12.—Slovenski Sokol; prireditev v obeh dvoranah SND.
12.—Slovenska šola Slovenskega Doma priredi: zanimivo predstavo v Slovenskem Domu fta Holmes Ave.
,..,14.—Slovenska šola SND; ^estia veselica v spodnji dvo-SND.
14.—Community Welfare Club Valentine card party v ^ervarjevi dvorani. 18.—Društvo Brooklyn št. SNPJ priredi plesno veselico v Klima dvorani, 3241 W. 50th St.
18.—Društvo Napredek št. 3 32 JSKJ, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave.
18.—Društvo	Spartans, št. *98 SSPZ; plesna veselica v spodnji dvorani SND.
19—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani.
19.—Pevski	zbor Ilirija, koncert in ples v Slovenskem Domu
Holmes Ave.
25.—Gospodinjski odsek Slovenske Zadružne Zveze, zabava, v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave.
25.—Društvo	sv. Katarine lrna maškeradno veselico v Mer-Varjevi dvorani.
25—ženski klub Slovenskega doma, maškeradna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25—Društvo	sv. Pavla št. 239 KSKJ, veselica v Knausovi dvorani.
26.	—Dramsko društvo Ivan Cankar; predstava v SND in Ples v spodnji dvorani.
26—Skupne	podružnice Slovenske Ženske Zveze prirede ^eselico v Slovenskem Domu na holmes Ave.
26. —Skupna društva fare sv. vida priredijo veliko plesno vejico v Grdinovi dvorani. y 28.—Klub društev SND; ma-skeradna veselica v obeh dvo-lanah SND.
MARC
4.-5—Društvo Abraševič ^'iredi dvodnevni bazar v Gr-dinovi dvorani.
12—Woman's Sick Benefit society; koncert in ples v obeli dvoranah SND.
12.—_st. Joseph Sports "min-rel show" v Slovenskem Do-mu »a Holmes Ave.
l8-~-Klub Ljubljana, zaba a v Slovenskem Društvenen
Domu, Recher Ave.
25.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave.
APRIL
2.—Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ, 10-letnica obstanka, v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
22.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
23.—Društvo	Dvor Baraga COF, jubilejna veselica v Grdinovi dvorani.
29.—Društvo Orel, baseball Dies v Grdinovi dvorani.
GOSPODU SEVEROVIČU V ODGOVOR
Piše Josip Grdina, Cleveland, O.
(Nadaljevanje)
Slovesno je protestiral Zrinj-ski proti taki nezaslišani krivici, toda na Dunaju so rekli, da se Turka ne sme izgnati iz Evrope. Človeka popade jeza, ko promisli, da je ravno Avstrija kriva, da je Turek tolikokrat opustošil naše kraje. Hrvatskemu banu Zrinjskemu je zavrela kri pri takem početju in poskušal je tedaj, da odtrga Hrvatsko in druge dežele od Avstrije ter jih obvaruje turške nasilnosti. Zvezal se je s svojim svakom Karlovškim generalom Frankopanom, štajerskim grofom Tatenbachom, goriškim deželnim glavarjem Turnom ter nekaterimi ogrskimi veljaki, računajoč na pomoč Francozov in Benečanov, s katerimi je bil v vojni zvezi za osvoboditev teh dežel.
Na Dunaju so pa kmalu prišli na sled zaroti Zrinjskega in Frankopana ter so zarotnike polo vili. Francozi in Benečani so jih pustili na cedilu, na Hrvatskem nameravanega upora ni bilo in tako sta bila oba predana na milost in nemilost cesarski vladi. Eno leto so držali Zrinjskega in -Frankopana v strašni ječi pod ostrini izpraševanjem, kjer je igrala svojo vlogo tudi natezalnica. Zrinj-ski je sam, prosil, naj mu dovolijo, da se bo odpočil v — zverin j aku.
Po enoletnem trpljenju sta bila oba obsojena na zares mu-
MAJ
14.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani.
14.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, slovesno blagoslovljenje in razvitje društvene zastave. Blagoslovljenje zastave ob 2. popoldne v novi cerkvi sv., Vida, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
21.—Podružnica št. 41 S. Ž. Zveze priredi razvitje zastave v Slovenskem Delavskem Domu.
28.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
JUNIJ
4.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na
čeniško smrt in sicer, da §e jima najprej odseka desnica in šele potem glava. In v tej muki, da bosta morala gledati vsak svojo odsekano desnico in trpeti grozne muke, potem bosta šele nastavila glavo pod rabljev meč. Papežev nuncij je prosil milosti zanju. Na Du-
špelkotovih farmah.
11—-Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik.
H—Pevsko društvo Zvon, piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
18—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
25..—Clevelandski Sokol, ve-
jota. Pravi, da tako gorostas-no neumen more biti le Kranj c in pa vol in pa človek, ki ima tako glavo, da bi moral "bum-bar" tri dni leteti okrog glave, da bi jo obletel. Torej po mnenju gospoda Severoviča sem grozno neumen, ker sem si upal izustiti, oziroma zapisati tako neumnost, kot sem jo gori navedel. Zato me gospod Seve-rovič vpraša, naj mu navedem samo en dokaz, da sta bila Zrinjski in Frankopan Jugoslovana ter da sta umrla za ideje jugoslovanstva. Temu se prav rad odzovem, zaeno pa vprašam gospoda Severoviča tole: da mi on pojasni, od katerega velikega naroda izvirajo Hrvatje, ali od Latincev ali od Germanov, ali od Mongolov, ali — od Slovanov? Te štiri narodnosti so se svoje čase naselile v Evropi, torej h kateri od teh pripadajo Hrvatje? Do danes sem mislil in še mislim in tako sem čital v zgodovini, v ruski kot slovenski, da so Hrvatje Slovani, če mi pa gospod Se-verovič dokaže, da Hrvatje niso Slovani, potem pa slovesno priznam, da sem največji ignorant, pa idijot na tem božjem svetu in da imam o zgodovini prav toliko pojma kot en vol. Sicer tak ignorant ne bom sam, ampak so ignorantje vsi zgodovinarji, profesorji, doktqrji in drugi slični učenjaki, ki so zapisali, da so Slovani: Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki, Srbi, Slovenci in — Hrvatje. Vsi ti bodo morali izbrisati iz zgodovine, da je Hrvat Slovan. Ako vi, g. Severovič, "dokažete to, bom jaz izrekel javno, da imajo Hrvatje popolnoma prav, ko ne marajo niti za Srba niti za Slovenca, zato, ker sta Slovana. Dokažite to z argumenti, zmerjanje nič ne pomaga.
Pa še nekaj. Dokler mi ne dokažete tega, smatram Hrvate za Slovane in so tudi. Tako sem čital gori na skrajnem severu v Rusiji v zgodovinskih knjigah : da so Slovani na jugu, Srbi, Hrvatje in Slovenci. Torej Slovani so, žive pa na jugu. To je jasno. Povejte mi razliko med "Slovani na jugu" in besedo "Jugoslovani." Nobene razlike ni, samo slog je malo drugačen; pomen je pa eden in isti.
niiniHiiiiiiimmmiiiiiiiiiHiiHiiimnuni
MILO URBAN:
ŽIVI BIC
Roman
iiiiiiiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
sehca in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
JULIJ
16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice.
16—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Pintarje-vih farmah.
AVGUST
6—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na špelkotovih farmah.
13—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na Goriškovih prostorih na Green Rd.
OKTOBER
29—Društvo Danica št. 11 SDZ praznuje dvajsetletnico
naju so obljubili pomilostitev, toda se obljube niso držali. Okrog četrte ure v četrtek 30. aprila 1671, so ju pripeljali na morišče v Dunajskem Novem mestu. Malo preti usmrtitvijo je prišlo od cesarja pomilošče-nje v toliko, da se jima ne odseka roke, ampak samo glavo in dunajski rabelj, ki ni razumel svojega posla ali pa je nalašč z mečem tako sekal, da je bila prava muka. Ljudstvo se je zgražalo nad rabljevo nesposobnostjo. Mesto po vratu, je udaril z mečem po plečih in tako še povečal muko obeh ne-srečnežev.
Zdaj pa bratje Hrvatje, primerjajte mučenike na vašem sramotnem letaku s temi možmi. Ali je kdo od vaših novodobnih mučenikov samo od daleč podoben tema dvema? Ne, ! niti po dejanju in še manj po mučenju. Vi kričite proti lastnemu bratu, ki govori vaš jezik, | ne vidite pa mučenja teh mož, | ne vidite, koliko zla je napra-! vila dunajska krivična justica njima in Hrvatom, ko so skle-
obstanka z veliko veselicb v S. N. Domu.
NOVEMBER
29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
OBISK V WAUKEGANU
nili, da vas potujčijo, ko so ju ubili zato, ker sta bila Slovana, ker sta se pošteno potegnila za svoj narod.
Danes kričite gotovi separatisti in pozivljete na upor proti bratu, ko je pa Zrinjski čakal na upor v Hrvatski proti Dunaju, pa upora ni bilo. Tako pove zgodovinar Josip Gruden.
Vam g. Severovič, ne gre v glavo, kako bi to moglo biti, ko je komaj dobrih 50 let nazaj hrvatski vladika škof Jurij Strossmayer predlagal ime bodoči državi, da naj se ta imenuje Jugoslavija in kako naj bi za to vedela Zrinjski in Frankopan, ker sta živela 200 let poprej. In Vi se temu smejete! Odgovor je lahak. škofu vsa čast, ko je predlagal to ime, katerega Vi črtite kot živega vraga. Ampak Strossmayer s tem ni predlagal nič novega. Ime Slovan je staro par tisoč let in pod tem imenom se poznamo med seboj, pod imenom "Slavonic" nas poznajo Američani in drugi. "Slovani na jugu," to.ime je pa tako staro, kar so naši predniki zasedli Balkanski polotok in se nase-lilj ob Adriji. Ime Jugoslovan tudi ni nič novega, je le ime naših pradedov.
Leta 1906 je naš potopisec
Okolicky: "Ljudje." Korenka: "Ni mogoče." "Kar je res, je res," je vstal nekdo užaljen. "Korenka ni rekla niti besede. Stal sem pri njej."
Okolicky se je razburil, skočil in ukazal žandarjem, naj do-tičnega odpeljejo ven.
"Povejte, Korenka," je pričel na to s prijaznim glasom, "kdo je kričal, ker če ne poveste, damo vse zapreti."
"Ne vem," je skomizgnila Korenka z ramo.
Enako so odgovarjali tudi ostali. Zdelo se je, da so dogovorjeni. Notar Okolicky je besnel, žandarski poveljnik Barna pa si je v zadregi ruval brke. Razni odgovori so se spajali, prepletali v nekak grozen vozel, ki mu na noben način ni bilo mogoče priti do živega. Bilo je v njih polno nasprotij, nesmiselnih dodatkov, klepetanj in neumnih opazk, ki so zadevo samo še bolj zamotavale.
"Za Boga milega, zakaj ste vendar kričali in grozili?" je za vpil Bucsanyi že ves nervozen.
Toda niti na to vprašanje ni vedel nihče odgovoriti. Pozvani so začudenj gledali, kot bi se vpraševali: 'Zakaj?' Bilo je, kakor če bi kdo hotel od njih izvedeti, zakaj žive, zakaj rastejo ali zakaj rijejo po zemlji. Mnogi so se poskusili zamisliti, najti pravi odgovor, toda to se jim nikakor ni posrečilo, ker resnično niso vedeli, zakaj so se zbrali pred Kra-marjevo hišo. Vse to je prišlo nekam nenadoma: noge so se same dvignile, nehote so jih nesle naJtomarjevo dvorišče, usta so se sama odprla in •— kričala. Kaj so kričali, tega se menda že nihče ni mogel spomniti. Bil je to mimovoljen pojav bitja, živega telesa, ki so ga zbodli, pa se je pri tem nehote zgenilo.
Bucsanyiju in Barni je začelo postajati naenkrat tesno, ko sta zagledala mrki, molčeči narod v suknjah in z opankami na nogah, kako je sedel nepremičen in brez življenja. V svojem molčanju nepojmljiv in grozen kot gora je resnično vzbujal strah. Njegova duša je bila skrivnostna, neprodirna, kakor bi bila zazidana s strašno steno. Z usti ni bilo mogoče prodreti do nje. Na potu je ležal težek, svinčen jezik, ki se je sicer obračal, ni pa niti pri najboljši volji znal pregnati teme iz duše.
Preiskovalni komisiji se je zdelo, kakor da je zašla v mračno duplino. Izgubila se je v njej in brez sledu izginila. Hoteli so jo razveseliti, a vse bakle so ugasnile.
"živina," je zamrmral Okolicky. ki so mu vse sodnijske zvijače odpovedale.
najprej bavi z odnošajj, ki vladajo med Poljaki in Nemci, kako da jih hočejo Nemci odrini-
li od morja, katerega imajo | Nemci itak dovolj, Poljaki pa prav malo in ga jim Nemci še tistega ne privoščijo. Nato pa pravi: "Naši Slovani na jugu, Jugoslovani, imajo prav iste težkoče. Italija jih hoče odriniti od morja. Na jugu zatira Slovane Italijan, na severu pa Nemec. Vsak Poljak, ki misli slovansko, bo z veseljem pozdravil vest, da so naši bratje na jugu organizirani v močne jugoslovansko državo, ki je tako lepo urejena in ima vse pogoje za napredek. Ima dobre : urejeno armado in nas veseli |da se je Liška ustaja, katero st organizirali Italijani, da razcepijo Jugoslavijo, tako sramotne ponesrečila."
(Dalje prihodnjič)
"Pustimo jih," je zamahnil pošteno vznejevoljen Bucsanyi z roko. "Naj se drugi bodejo ž njimi."
Tudi Okolicky je spoznal, da bi bilo odveč tukaj še preiskovati. Zato je vstal, da bi jih ozmerjal in jim zagrozil, toda takrat mu je padla na um II-čička. Oziral se je po prostoru, toda med navzočimi je ni videl.
"Kje je Ilčička?" je vprašal.
"Ni bila klicana," je nekdo odgovoril.
Okolicky se je zopet razlju-
til.
"Pošljite ponjo,!" je ukazal.
Ilčička ni bila daleč. Prišla je takoj. Ta dan je ravno pra-la; prišla je z zavihanimi rokavi in izpodrecanim krilom, zardela, in ker je takrat pred Kramarjevo hišo sploh ni bilo, presenečena radi poziva.
"Slišali smo," je začel Okolicky, "da ste Jiujskali ljudi k vstaji."	.t
Ilčičkin obraz je preletela grozeča rdečica.
"Kdo vam je to povedal?" je bruhnilo iz nje.
"Slišali smo."
Toda Ilčička se je zavedala, da je na Kramarjevem dvorišču ni bilo. Pogledala je Okolicke-rau posmehljivo v oči.
"To ne zadostuje, gospod notar. Pokažite mi tistega, ki me je tam videl."
Okolicky je v zadregi pogledal po navzočih. Hotel se je II-čički maščevati. Kako, to mu je bilo vseeno. V tej zmedi si je mogel pod krinko gorečnosti marsikaj dovoliti. Osramotiti se ni hotel dati, zato mu je oko z upanjem obstalo na Kurnjavi.
"Kdo vas je videl?" je vprašal in zategoval glas, gledaje pri tem ostro na Kurnjavo— "Videl vas je Kurnjava."
Pošinjeni Kurnjavin obraz se je od presenečenja še bolj premaknil na levo. Debelo je pogledal Okolickega in hotel vstati, Okolicky pa, ki ni odvrnil oči od njega, je nadaljeval:
"Da. sodrga ste. Samo Kurnjava ve, kaj je dolžnost in se ne boji vršiti tudi kljub vašim grožnjam. Vi bi ga najrajši v žlici vode utopili. Toda dokler sem jaz tu ..."
(Dalje prihodnjič.)
dnevneYesti
Dva nesramna roparja oropala brezposelnega
Chicago, 28. januarja. Ignac Fabisak je že dve leti brez dela. Ne poseduje ničesar drugega kot kar ima na sebi. Včeraj sta ga na cesti napadla dva roparja, in ker nista dobila niti centa pri njem, sta mu slekla obleko, čevlje, vzela mu očala -in umetne zobe ter pustila siromaka skoro nagega na cesti.
Žena načelnika detektivov izdeluje pijačo
Oklahoma City, Oklahoma, 28. januarja. Načelnik detektivov v, tem mestu, Snelson, je danes vložil na sodniji tožbo za ločitev zakona, češ, da njegova žena kadi na policijskem glav* nem stanu, dočim doma dela pivo in žganje in ga predstavlja gostom.
Mrs. Roosevelt ogleduje novo stanovanje
Washington, 28. januarja.— Mrs. Roosevelt, soproga novega predsednika, se je oglasila danes v Beli hiši, da si ogleda svoj novi dom, kamor se bo preselila 4. marca s svojim soprogom. Mrs. Roosevelt in Mrs. Hoover, ki je Mrs. Roosevelt razkazala Belo hišo, sta stari prijateljici.
--o—j-
Čilenska vlada prepodila
nad sto učiteljev
Santiago, čile, 28. januarja. Vlada republike čile je odredila, da se izžene iz dežele nad 100 učiteljev, katere so obdolžili, da so širili komunistično propagando. Nekateri učitelji so javno odrekli pokorščino vladi.
Dekletce v dveh letih dopolnilo osem razredov
Chicago, 28. januarja. Joanna Xenos, 8 let staro dekle, je v dveh letih šolske dobe izvršilo osem razredov ljudske šole in dobilo diplomo, da je sposobna iti v višje šole. šolske oblasti ji bodo posvetile posebno pozornost.
Najstarejši zdravnik praznoval rojstni dan
Middleburg, Vermont, 28. januarja. Dr. Merritt Eddy, najstarejši zdravnik Amerike, ki prakticira, je praznoval včeraj svoj 100. rojstni dan. Od leta 1865 obiskuje dr. Eddy svoje bolnike ob vsakem vremenu, ob vsaki uri. Vozi se okoli s konjem in vozom. Medicino je študiral tekom civilne vojne, ker bi bil tedaj rad vojaški zdravnik.
MALI OGLASI
Naznanilo
Vsem onim članicam društva Sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote, ki še dolgujejo za asesment, se tem potom naznanja, da bom še pobirala [asesment v pondeljek, 30. januarja od 6. do 7. ure zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. Opozarja se vsako, da gotovo poravna, ker drugače bom morala napraviti večje število su-spendacij. Prosim, da te vrstice vpoštevate in poravnate svoj asesment dne 30. januarja. — Marija Hochevar, tajnica.
(Nadaljevanje z 2. stran:;
Videl sem mnogo znancev, ki pozdravljajo svoje sorodnike in prijatelje v Clevelandu in sicer: Mr. Frank Opeka, predsednik KSKJ, J. Malovašič, Ce-larc, Mrlak, Nemanič iz Jolie-ta, A. Grčar, J. Dobrovoljec, Fr. šetina, J. Sedej, Fr. Velka-vrh, bratje Jereb in še veliko drugih.
Potem, ko smo dva dni uživali gostoljubnost tamkajšnje naselbine, smo odšli tretji dan proti Clevelandu. Prišli smo domov srečno in veseli, da se ni ničesar pripetilo v naši odsotnosti. Enako srečni, da smo | zopet v Clevelandu, kjer smo doma. Pozdrav in hvala; vsem, ki so nam bili na uslugo in kadar pridete v Cleveland, oglasite se pri nas.
Poglejte nazaj v tiste čase, kako sta ostala dva velika vaša moža na cedilu in učite se iz njih zgodovine, da se rajši pomirite z bratom. Kaj naj vam pa Srb vzame? Jezik? Ko je vendar srbski in hrvatski en jezik. Pred seboj imam srbsko-hrvatski slovenski slovar. Tam vidim, da med Srbi in Hrvati ni treba nobenega posebnega slovarja, da je za Srbe in Hrvate en slovar.
Najbolj sem se pa zameril gospodu Severoviču, ko sem zapisal, da sta bila Zrinjski in Frankopan velika Jugoslovana |in mučenika velike jugoslovanske ideje in gospod Severovič j je grozno hud name vsled tega
Josip Lavtižar obiskal Slovane na severu, to je Čehe, Poljake in Ruse. Svoje doživljaje je opisal v knjigi "Pri severnih Slovanih." In noben Slovenec se mu ni za to Smejal, kakor tudi ne Poljaki in Rusi, ker itak vedo, da so oni severni Slovani, nas imajo pa za južne, ali Jugoslovane. In če pride kdaj med severnimi Slovani do združitve in si nadenejo ime "Se-veroslovani," ne bo to prav nič novega. Kako, na primer, razumejo naš jugoslovanski polo-
Mož je v jezi zažgal ženo
pri živem telesu
Jersey City, N. J., 28. januarja. Tu je bil prijet 54 letni tesar Edward Eklond, ki je ob-dolžen, da je polil svojo ženo s petrolejem, potem pa jo zažgal. Mož je trdil, da je zvečer domov prinesel v hlačnem žepu $10.00, toda zjutraj denarja ni bilo nikjer. Obdolžil je ženo in jo zažgal. Ko je njena obleka gorela, se je mož skesal in šel po vodo, da bi ogenj pogasil, toda žena je že dobila silne opekline.
Trgovina naprodaj
Dobra slovenska trgovina je naprodaj, po izredno nizki ceni, grocerija in konfekcijska trgovina, s pohištvom za dve sobi in vsem materialom. Jako dober prostor, ki dela promet v teh slabih časih. Za naslov se vpraša v uradu tega lista. (24)
Francozi so zopet spre
menili svojo vlado
Pariz, 28. januarja. Francoski parlament je danes zjutraj s 390 glasovi proti 193 glasoval, da se zviša davke, kakor je predlagal ministerski predsednik Paul - Boncour. Mini-sterstvo je hotelo, da se zviša dohodninski davek v namenu, da se balancira državni proračun za leto 1933, Zbornica je to odklonila in ministerstvo, ki je komaj 40 dni na vladi, je raditega odstopilo.
Odda se
stanovanje, štiri čedne sobe, kopališče, furnez in druge ugodnosti, v zidani hiši. Pozve se na 1095 E. 64th St.	(24)
Stanovanje
se da v najem, hiša sama za sebe, 5 sob, elektrika, klet, veliko podstrešje, cena $14.00 na mesec. Oglasijo naj se samo plačniki. Pozve se na 6414 St. Clair Ave.	(25)
ter mo naziva za velikega idi-
žaj Poljaki, kaže članek, katerega je nedavno prinesel poljski list, ki izhaja v Poznanju na Poljskem. Urednik lista se
I Michael Casserman
I PLUMBING & HEATING 1 18700 Shawnee Ave.
|| KEnmore 3877
^ Dr. A. L. Garbas
;f	SLOVENSKI
X ZOBOZDRAVNIK
)f	G411 St. Clair Ave.
v Slov. N»r. Domu soba it. 10
/V Tel. HEnderson 0919
i
if
Mlinarjevi
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
> .............................................................................................................................................................................................................................................
..............................................................................................................................................................................................................................................
PRVO POGLAVJE Doli po klancu, ki je vodil k mlinu, je škripal lahki "zaprav-ljivček." Voznik je bil zavoril kolesja. Škripanje zavor in pa strah pred kamenito strmino ceste, ki je bila razorana po neurjih, sta bila tako razburila mestno gospo, ki je sedela poleg voznika, da si je tiščala sedaj ušesa, sedaj pa se preplašena. oklepala njegove roke. Šele ko sta privozila na bolj spo-ložno cesto, se je upala ozreti nazaj. Vse po strmini so rastle mogočne breze. Ob cesti sami pa je šumel globok potok. Od povsod so pritekali v potok manjši dotoki, a iz doline tam doli se je čulo klopotanje mlinskih koles. In izmed brez v dolini so se prikazovale rudeče strehe mlinskih poslopij. Nekako preplašeno radovedno je gledala gospa to sliko.
"In vse to spada k enemu samemu posestvu?" je vprašala.
Voznik jo je začudeno pogledal: "I, seveda, to je vendar mlin."
"A tam nasproti tista slamnata streha?"
"Nu, to so pač hlevi."
"Pa tam v tisti mali hišici, baš preko vrta, kdo stanuje tam?"
Voznik se je prezirljivo za-smehljal: "Nihče drug nego velika lopata in greblja. Tamkaj namreč pečejo kruh,"
"O, tako! Pa saj vendar nimate sonca—samo dolgočasna drevesa in pa toliko vode! Ne vent, kaj bi dejala. Tudi strmina, tu, na zapadni strani je kakor visoka stena. Saj izgleda kakor—nu, nečem ravno reči: kakor v ječi, pač pa, kakor v klužah, tako nekako kakor na drugem svetu."
"Nu, je pač tako, kakor moro biti pri mlinu, kjer je poglavitna stvar dobra voda. Ljudje nas že najdejo, mi pa ljudi. Vse vasi v hribih in pa tudi one v dolini, so naši odjemalci."
"Ah, da, in potem še mesto. Bratranec Mlinar je itak skoro vsak dan v mestu."
"Kakor je pač dela. Sedaj ima pač v me,stu precej opravkov. Želel bi mu, da se mu vse obnese." Voznik je bil dejal to tako brezbrižno, kakor le mogoče, vendar pa ni mogel prikriti neke kritične poteze okolo usten. Ona tega ni opazila in se je le sramežljivo smehljala.
Pot je sedaj vodila med visoko živo mejo od leskovine. Na desni se je prikazalo pobeljeno znamenje. V zamreženi vdolbini je stala počrnela Mati Božja. Na klopici pred znamenjem sta se bila vsedla dva šolarčka. Iz torbic sta bila privlekla svoji tablici, pljunila na gobo ter pričela krepko brisati. Bila sta sta to sloka dečka, sicer krepka, izredno svetlih, skoro belih las.
"Ali sta tudi ta dva bratran-čeva?" je vprašala gospa šepe-taje voznika. "Krasna otroka!"
Voznik je prikimal. "Naj mlajša dva sta, Konrad in Urh, dvojčka. In od tih dveh so še tri stopnice do vrha, do Apolo-nije, ki je sedaj takorekoč mlinarica."
Gospa je zaklicala dečkoma: "Dober dan, nečačka! Pridita domov, sestričina Felicija je prišla iz mesta ter vama prinaša sladkorčkov."
Pobiča sta pogledala, videla sta tuj obraz, čula ime "Felicija" ter takoj zopet plaho povesila glavici. "Pridita, Konrad in Urh!"
Pobiča pa sta kakor za stavo pljuvala in brisala tablici, v ostalem pa sta se vedla, kakor bi bila mrtva.
"Apolonija je mlinarica," je povzela med nadaljnjo vožnjo gospa. "Ampak seveda, taka 19-letna stvarica ne more biti taki težki nalogi kos—pa povrhu še brez matere!"
Voznik se je nenadoma okre-nil k njej: "Brez matere? Jaz pa pravim, da,je v njej ne samo mati, pač pa tudi še babica povrh. Veste, kri šteje, kri. Človek ima kri, ali pa je nima. Apolonija pa jo ima!"
Sedaj sta prispela tik potoka in preko mostu na dvorišče, okolo katerega so stala poslopja. Tropa belih gosi je bila baš prišla iz vode ter je sprejela voz z ogljušujočim gaganjem. Skoro da je zvenelo kakor hudobno psoyanje in zasmeh. Iztegnjenih vratov in mahajoč s perutmi so zasledovale došleca. Njih vik je zbudil oba psa, ki sta se pričela zaganjati v verige ter lajala kakor dve krviželjni zverini. Na dvorišču sta stala dva težka voza, visoko obložena s polnimi vrečami. Izza voz je sedaj stopil Mlinar, dolgin, slo-ke postave, malega obraza in svetlosivih oči. Obrisal si je prašne prste ter naglo stopil k vozičku.
"Hvala Bogu, da si prišel, bratranec," je vzkliknila gospa, "sicer si ne bi upala raz voza. Saj so tu gosi kakor zmaji, a psi kakor levi, pa če se je moral človek še povrh vsega peljati po klancih, kakor da se pelje v podzemlje . . ."
Podal ji je roko ter ji pomagal raz voziček. Bila je majhne postave, bolj okrogla, skoroda debela. Ljubko ga je pogledala. On pa je na lahno porudečel ter je skušal razburjanje prikriti, kajti čutil je, kako ga na skri-vej opazujejo hlapci ki so iz-pregali konja. Med vrati pa sti stali napoldorastli hčeri, Tekla in Lucija, ki sti ga že itak s svojimi vprašanji spravljali večkrat v zadrego. Tudi sestričina ju je bila videla. Veselo se je zasmejala, medtem ko si je gladila krilo ter si popravljala slamnik: "Svetlomodre pol-kne, svetlomodra vrata, a v okvirju teh svetlolase kite in jasni obrazi deklet, pravih mlinar-skih hčera!"
Čez kake pol ure, ko je bila sestričina popila kavo, pohvalila Apoloni j o, darovala starejšemu sinu lepo poslikano, mavča-sto pipo, obema dekletoma pa torbice, jo je vodil Mlinar iz kamre v kamro, a nato v mlin. Vedno iznova je povpraševala po dvojčkih, a teh niso mogli nikjer najti. Tekla in Lucija pa sti bili fine mestne sestričine kar očarani. Kar prijele ste se je, ena od desne, druga od leve. •Sestričina pa jima je ugajala baš radi svojega čudenja nad podeželskimi stvarmi, katerim se je tako čudila, kakor bi se bili onidve čudili mestnim stvarem. Nje nevednost ju je kar ganila, vendar pa se jima je zdelo kot nekako znamenje nad-krilevanja. Pa mar ni bilo to, da ni vedela ničesar o vseh teh malenkostih, nad katerimi ste si oni že od detinstva sem mučili, da se ni še nikdar oprašila v mlinu, ali pa se zamazala pri svinjaku, naravnost očarujoče!?
Kako le občuduje malenkosti, a niti ne opazi pomembnih stvari! Zaman je hvalil oče nove naprave, zaman skušal čuti nekaj hvale o svojih konjih. Mimo mladih mačic in mimo pava, pa mimo kokoši pa ni mogla iti. In ko je še videla, kako sta dva bela goloba pitala svoje mladiče, je vzkliknila: "Vse podzemlje, dolgočasno drevje in obrežje, krulenje prašičev in gaga-nje gosi . . . vse, vse mora člo-
vek pozabiti ob pogledu na to rajsko sliko!"
"O, sestričina Felicija mora biti prava princezinja," sta si šepetali sestri. "Človek si mora pač misliti ob njeni strani, da ni še nikdar gledal svojega mlina !"
Mlinar se je na tihem radoval dopadenja svojih hčera. Kadar je le mogel, je potegnil sestri-čino za roko ali pa jo potrep-ljal po hrbtu—saj jo je moral opozarjati na toliko stvari, ona pa se je kar izgubljala v klepetanje z dekletoma ali pa v opazovanje kake idile, ki jo je razkrila. Petelin in pa putka na gnojnišču so se ji zdele premikajoča se greda, bujnobarvno pregrinjalo, ob katerem je moral človek pozabiti neplemenito ozadje.
Iskal je njenih vijoličastno-modrih oči, ki so sicer bile sredi nje precej rudečega, vendar pa še žametasto mehkega obraza nekoliko že uvele, a vendar še vedno tako zapeljive. Vendar pa se je moral le venomer zopet potolažiti v svoji zadregi s smehljajem, kadar so bili se-stričini vsi njegovi truimfi, novi, žrebec, udobne in mogočne shrambe in modro poleskani pa-rizar, le španska vas. Da, Tekli in Luciji to morebiti dopade, a njemu . . .
"Veš, jaz ne maram sladkarij," je enkrat pripomnil, "moja dekleta vedo. Redkvica in kumarca, sir in poper, grenko pivo in dobra pipa, to šteje pri meni nad vse. In pri meni mora imeti vse noge in roke, vse mora biti praktično."
"Tudi jaz sem praktična," je odvrnila sestrična ter zavila včs svoj lišp v dragocen smehljaj.
Sadovnjak in pa vrt za zelenjavo, kjer je vse v dozorelosti prehajalo v ovelost, sta Feliciji ugajala bolj nego pa mlin in shramba. Tu se je nje mnenje češče srečavalo z Mlinarjevim, a obe dekleti, ki ste se dosedaj le čudili, kako je fina, ste se pričeli čuditi njenemu znanju. Pogrešala je s steklom pokrite gredice. Le pod steklom lahko izkoristijo sadike pomladansko sonce in le tako lahko dobi človek zelenjavo, še predno je je toliko kakor trave na travnikih. Le venomer si je bila želela vrtca in pa zgodnje zelenjave! In takoj na to je pogrešala utice.
"Vidite," ste sedaj zrnagosla-vili hčerki nad očetom. "Za vse naše prošnje je imel zamašena ušesa. O, naši moški vedo le za delo in garanje!"
Šli so dalje. Za starimi jab-lanimi se je sedaj prikazala hišica z modrimi polkni. V vrtcu pred hišo pa je bila kar cela šuma dalij in dišeča meja jasmina. Na desno je stalo korito, v katerega je tekla bistra vodica, a za vogalom proti mlinskim hlevom je rastla meja majnic. Preko vrtnega plota se je za vsakovrstnim, že porume-nevajočim grmičevjem bleščel bajer, ki je segal vse do strmega brega. Felicija je hitela proti hišici. Kar pomladila se je začudenja.
"Sedaj šele razumem, zakaj si imenoval svoj mlin gosposko posestvo," je vzkliknila. "Saj v resnici ni samo to, pač pa pravcata začarana dežela. In tale hišica je resnično tvoja?"
Mlinar se je zopet v zadregi smehljal: "Nu, to tukaj seveda ni nobena posebnost. V bajer ju je dovelj dobrih postrvi, a to tukaj je le hišica vzdihljajev, kajti tu se nasele Mlinarji, kadar so se izgarali in predali svoje posestvo v mlajše roke. Pregovor pa pravi: Pred križem, ki je pal in možem, ki je posestvo predal, se nihče ne odkrije."
(Dalie orihodnl S.)
-O-
t ..... . . . |
Vesti iz domovine
J-> » ■ ■-........ r—................
40 telegrafistov aretiranih v Romuniji
Bukarest, 28. januarja. Policija je danes aretirala 40 uslužbencev državnega brzojavnega urada, katere je obdolžila, da so izdajali tajne brzo-jave neki tujezemski državi.
—Tri hudo nesrečo pri delu. V graščinskem hribu v Jurklo-štru pri Laškem delavci sekajo les in ga spravljajo v dolino po rižah. Med drugimi delavci sta 5. januarja zjutraj spravljala les na rižo tudi Cambloh Ivan, posestnik iz Henine, p. d. Fun-kel, okoli 30 let star, in 22 letni Pušnik Jurij iz Grahoš pri Sv. Trojici. Veselo sta se lotila precej debelega hloda. Tukaj hlod imenujejo "klec." Ko je Funkel hotel prestopiti klec je z levo nogo ravno kobalil čezenj. Pušnik pa je v tem hipu neprevidno zavihtel cepin, hoteč ga zapičiti v klec, pa ga je zapičil Funkelnu v levo nogo prav nad kolenom. Cepin je radi težkega zamaha presekal meso, kite in še nekaj kosti ubogemu Funkelnu, ki se je onemogel zgrudil na klec. Kri mu pa še ni nič odtekala. Na njegov obupni klic so prihiteli še drugi drvarji, ki so ranjenca prenesli na rokah do ceste. Tam je začel šele krvaveti. Naložili so ga na graščinski avto in prepeljali v celjsko bolnišnico.
Funkel je tem bolj pomilovanja vreden, ker ima že pol leta bolno ženo, en otrok mu je nedavno umrl za davico in sam se je tudi v gozdu pred dobrim mesecem ponesrečil, ko je padel z desno roko na ročno žago in so mu ostri zobje raztrgali meso do kosti. Iz bolniške blagajne pa ni dobil podpore, ker je v sili enkrat doma živino krmil, ko je prišel ravno pregledovalec k njemu.
V tukajšnji tovarni se izdelujejo razni lesni izdelki, kakor ležalni stoli, lesena kladiva za kuhinje, toporišča za sekire, leseni obešalniki, okviri itd. Med drugimi delavci v tovarni je Ro-bič Anton, 23 leten mladenič iz Lahovega grabna, p. d. Pompe-tov, zaposlen pH rezalnem stro-iu. V sredo 4. januarja je ravno na stroju obrezoval neki ovalni okvir in ga močno tiščal
stroj. Nenadno se okvir pre-'omi in ubogi Robič butne z rokama v stroj, ki mu razmesa-n dlan in mezinec leve roke ter °'-ednji prst desne.' Po zasilni obvezi v tovarni je odšel peš v celjsko bolnišnico.
Pri Zorko Ivanu na Hribu v Lahovem grabnu 3 občine Jur-klošter pomaga neki po očetu semkaj pristojni nemški rudo-kop Zorko Pepi obtesavati bukove železniške prage. Ker močni 22 letni rudokop Pepi ni še dosti vajen sekire, si jo je na Silvestrov večer zapodil z vso močjo v členke nad stopalom desne noge. Revež sedaj sedi pri peči in obžaluje, da je porabil malo preveč svoje moči, ko je zadel svojo nogo namesto "šve-larja."
—Trgovci v Novi Gradiški ne bodo delili letos koledarjev. Društvo trgovcev v Novi Gradiški je sklenilo, da letos ne bo noben trgovec daroval strankam koledarjev, kakor je bilo to običajno do sedaj. Mesto tega pa bo moral dati vsak trgovec določeno vsoto v dobrodelne namene.
—Starec z zašitim srcem. V Osjeku je te dni umrl 70 letni zvonar Anton Andučič. Andu-čič se je svoječasno v samomorilnem namenu z nožem zabodel v srce. Mislili so že, da ne bo ostal pri življenju. Toda zdravniki so izvršili nevarno operacijo, ki je uspela in Andučič je od tedaj živel z zašitim srcem.
—Volkovi. V okolici Kar-lovca so se pojavile velike tolpe volkov, ki napadajo vasi in delajo kmetom veliko škodo. Zaradi tega je tamkajšnje lovsko društvo sklenilo, da napravi na volkove velik pogon.
—Fond za opremo mladih deklet. Pred poldrugim letom je v Čupriji umrl bogat meščan Dragomir Brzakovič. Te dni so odprli njegovo oporoko. Pokojni je volil večje vsote raznim dobrodelnim ustanovam, za
glavno dedinjo pa je postavil svojo ženo Danico in sicer s pogojem, da mora vsako leto popolnoma opremiti po eno mlado nevesto. Po smrti vdove Brzakovič, pa se mora vse premoženje vporabiti za opreme mladih nevest.
-r-Prof Makso Pirnat. Na sv. Treh kraljev popoldne je umi'1 vpokojeni profesor Makso Pirnat, moravški rojak. Po končanih gimnazijskih študijah v Ljubljani je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa se je posvetil slavistiki, ki jo je nadaljeval na graški univerzi pod univ. prof. dr. Karlom Štre-kljem. Pokojnik, ki je bil blaga duša in v družbi prav zabaven, je kot profesor služboval v Kranju, nato na idrijski realki, potem znova v Kranju, a po prevratu na mariborski realki do svoje vpokojitve. Pokojni profesor Pirnat se je tudi literarno udejstvoval. Spisal je več literarnih študij, tako prav zanimivo študijo o prvem slovenskem dramatiku Linhartu, priobčil pa je tudi več potopisnih črtic in je zlasti rad risal staro patrijarhalno življenje lepe mo-ravške okolice. Pokojnik je že dalj čas bolehal. Težke bolezni ga je rešila smrt. Blag mu spomin!
—Na Jezici pri Ljubljani je umrl na praznik sv. Treh kraljev ob 3 ponoči g. Ramovž Fr., ugleden čevljarski mojster in posežtnik, star 68 let. Mož je bil vse življenje zgleden, tih, skromen in marljiv obrtnik. Z nepopisno pridnostjo, ki je menda lastna vsej družini Ramov-žev v Stožicah, iz katere je izšel tudi pokojni, si je v teku let pridobil lepo premoženje in posestvo. Bil je v vsej fari priljubljen kot značajen mož, kot obrtnik pa je bil do zadnjih let prvi v fari. Njegovo splošno priljubljenost je izpričal njegov pogreb.
—Kopanj. ' Dne 2. januarja je umrl najstarejši mož v župniji, Peter Potokar, stari Lov-retov oče iz Male Račne, v 92. letu starosti. — Lansko leto so v isti vasi umrle kmalu druga za drugo tri dobre matere
gospodinje, in sicer Frančiška Mencin, stara Rojčeva mati, Ana Starec, Lovrenčeva mati, in Ana Zupančič, Bradačeva mati, žena cerkvenega ključarja.
—V Kranju je nenadno umrl g. Franjo Potočnik, trgovec, star šele 29 let.
—Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je dne 4. januarja umrla vdova Marija Mlakar, r. Turk, v 88. letu starosti, mati bivšega lektorja in gvardijana p. Bernardina v Kamniku.
—Stoletna starka. V Banja Luki je na novega leta dan umrla najstarejša meščanka Ana Albrecht, ki je 7. decembra 1932 o b h a j a 1 a stoletnico rojstva.
—Jagode že zore. Letošnjo zimo vlada v'dalmatinskem Pri-morju nenavadno milo vreme. V nekaterih neizpostavljenih krajih v splitski okolici so že začele zoreti jagode in so se že pojavile na splitskem trgu.
—Lite cevi je pričela izdelovati tovarna v Osjeku. Doslej je brez konkurence uvažala take cevi v Jugoslavijo Japonska.
—Vol ga je z rogom. Na čuden način se je ponesrečil 51 letni gonjač Ivan Jernič. Iz Kranja je gnal hudega vola proti Ljubljani. Vol je spotoma pobesnel in zabodel Jerniča z rogom v levo oko. Jernič bo najbrž ob oko.
--o-
Debeli prešiči = naravnost z dežele
H Vseh velikosti, živi ali osnaže- i S ni, pregledani od mesta in jih •5 pripeljemo kamor želite. Meso •S v kosih, šunke, plečeta, loins in S vse druge stvari se dobe vsak 5 torek in petek, koljemo pa vsak pondeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami.
! H. F. HEINZ
| Vine St., Willoughby, O. g I Tel. Wickliffe 110-J-2 |
M
M	^
uiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiitf
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Mala 4121
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
ZA SELITEV
IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM
JOHN K O P RIV E C
1143 Addison Rd. (zadej) HEnderson 1920 Dobra postrežba in zmerne cene
A
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA paiobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: Izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
KEnmore
VESELICA
bo popolen uspeh,
oglašate v
ako jo
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
t *
i i f t t t i l i t i t
t
?
t t t t t t i
i *
t i 1 t
A
5555555555555555555555555555X55555555Y
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE
MARY ŠILC
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 31. januarja, 1932. ,
Spomin na Tebe, draga mati,	Kako pozabili bi gomilo,
s žalostjo obhajamo,	kjer blago Tvoje spi srce,
ob grobu Tvcjsm v tugi birdki	ki nam brezmejno vdano bilo
solze nas zalivajo.	ves čas dc zadnjega je dne.
V žalosti in v veselju	vedno nas tolaži misel sladka,
misli nam nazaj hite,	da bo ločitev ta le kratka,
ko skupaj smo živeli srečno,	Oj z Bogom, mamica nam Ti,
a zdaj počivaš tukaj sama.	raj vživaj zdaj nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Hčere in sin.
Cleveland, O., 30. januarja, 1933
Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žcmalcem vode. ZNIŽAN
$26°°
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd-