š L E V. 31. L J U B L ! A N I. DNE 3. AVGUSTA 1932 L L 1 O 45 Cena W Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseiatnem delu vsaka drobna vrstica ali «je prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi to dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Uprav niš'-v o »Domoljuba« v Ljubljani. O virih srčne izobrazbe Prvi in pravi vir srčne izobrazbe je in bo življenje po 'navodilih naše sv. vere. Če bi mi kdo reke!, da se srčna izobrazba dobi tudi pri ljudeh, ki se vere ne drže, mu bomo odgovorili, da je to le deloma res. Na zunaj lahko tudi tak človek nastopa fino, naobraženo, dostojno, toda njegovo vedenje je priučeno, je narejeno in nima nobene prave podlage. Na podlagi vere mora začeti zidati domača hiša in mora navajati svoje člane k miroljubnosti, spravljivosti, postrežljivosti in k vsem drugim panogam dostojnega vedenja. Ce je oče bolj poklican, da skrbi družini za vsakdanji kruh, bo pa zato poleg vsakdanje hrane podajala otrokom tudi dobro mero duhovnega kruha. Skrbno bo pulila plevel razdražljivosti in pre-pirljivosti, preganjala bo nevoščljivost in sovražnost, da bo tako otrok že iz prvih dni svojega življenja odnesel v svet navodila za izobrazbo srca. Pameten oče bo pa seveda navodila matere s krepko besedo podpiral. Ko bo otrok prišel v šolska leta, šola tega dela staršem ne bo nič odvzela in ga po svoje nadaljevala, ampak bo starše pri delu za izobrazbo srca le krepko podpirala. Šola in dom se morata v tem oziru res med seboj podpirati in ne drug drugemu polena pod noge metati. Silno nespametno ravnajo vzgojitelji, ki rH.loke učiteljev vpričo otrok presojajo in omalovažujejo, če jih ne naravnost v nič devijejo. Kdaj in kje naj šola goji izobrazbo srca? Vsakdo mi bo pritrdil, da je to mogoče prav pri vseh učnih predmetih. Ko so na vrsti dekliška ročna dela, lahko pade beseda o dostojnosti obleke pri risanju o snagi pri računstvu beseda o treznosti ali zapravljivosti. Vsak predmet ima nekaj zase. Pa ne samo beseda, ki izleti v svet in jo otrok pozabi, učiteljevo oko bo tudi budno pazilo, kako se njegova beseda izpolnjuje. Ne po policijsko, ampak po očetovsko. Saj veste: kjer je policija, tam je kazen, tam je strahovanje; kjer je pa oče tam je na mestu dobrohotno pravilo in prijazna beseda. Delo šole in staršev podpira vedno tudi Cerkev. Ali ni vse njeno delovanje posvečeno le izobrazbi srca? Njeni prazniki so dnevi na spomine božje ljubezni in dobrohotnosti. Njeno delovanje v zgodovini: skrb za reševanje sužnjev, skrb za bolnike in za onemogle, zidanje iu vzdržavanje šol in sirotišnic, njeno misijonsko delo, vse je le odmev tistih Gospodovih besedi, ki se glase: »Množica se mi smili.« Pravo umevanje sv. Cerkve in njenega delovanja je pot do izobrazbe srca, kakor jo je dobro zarisal sv. Janez: »Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti ljubezen božja v sijem? Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in v resnici « To je beseda, ki so jo razumeli sv. Vin-cencij Paveljski, sv. Kamil, sv. Hieronim Emili jan, sv. Rok in še nešteto drugih do don Boska in do današnjih dni... Pa tudi vsak sam je poklican, da skrbi za svojo lastno plemenitost. Večkrat slišimo govoriti, da Slovenci nismo plemiči po rodu, bodimo pa vsaj plemeniti po svojem obnašanju. Seveda bo s tem prizadevanjem združeno nekaj žrtve. Žrtev je tista beseda, ki se je svet naših dni boji. Vse more biti le lahko in sladko, vse brez težav in boja. To se mora zgoditi, kar jaz želim, če tudi pri tem sto src krvavi. To pesem poje sedanji svet v strašnem zboru. In to ne razodeva plemenitega srca. Kdaj. je že pozabljeno, kar je Gregorčič pel: Ne plaši se boja, ne straši se znoja Saj moško dejanje krepenje moža in pokoj mu zdrave moči pokonča, dejanje ti ljubi in boj se pokoja. In pa še ono: Živeti vrli mož ne sme za se. Iz bratov sreče njemu sreča klije, veselje ljudsko njemu v oku sije in tuja solza mu blaži srce. Svet danes mnogo govori o samovzgoji. Vzgajaj se sam. Ne pusti, da bi drugi imeli besedo pri vzgoji svojega značaja. Vse lepo. Ali tudi lastna vzgoja samega sebe mora poznati žrtve. Če jih ne pozna, ni vzgoja. Lesnika je lesnika, če tudi dela korenine in poganja veje in rodi sadove kakor cepljena drevesa. Ne majhen, ampak velik delež pri srčni izobrazbi bi morala vedno nositi naša društva, svetna kakor cerkvena. V vsakem društvu pridejo skupaj najbolj različni značaji: krotki, mirni, pohlevni, pa tudi gospodarstva željni, zadirčni in prepirljivi. Kolikor članov, toliko značajev. Kaj pravite, ali ima v takem društvu prav član, ki pride na dan svojim predlogom in grozi: »Če društvo tega ne sklene, bom pa odstopil. Ali gremo na izlet na Sveti Kum, ali pa pustim vsako deio pri društvu.« Kaj menite, ali ima prav član, ki slepo tepta odborove sklepe in se pri tem zagovarja, češ da on ni zanje glasoval! FAVORIT, kateremu ostanete vedno zvesta . . . . ki je neobhodno potreben za negovanje Vaše polti . . . kateri Vas pomlajuje in polepšuje . . . ostane vedno Elida Favorit milo s svojim nežnim, svežim vciyem. Negovanje s tem blagim milom obilne pene Vam bo pripravilo vsak dan novo veselje. ELIDA MILO PO Katoliška cerkev s Skuta t Mehiki so zaprli. Katoiiška cerkev v Mehiki še vedno ne uživa pravega mdru. Od časa do časa se vedno pripeti dogodek, ki ni v skladu z lepimi obljubami mehiške vlade. Te dni so zaprli guadaljarskega škofa msgr. Joséa Garbi Rivero, ko je v škofovskem oblačilu prisostvoval razdelitvi darii med učence na tamkajšnjem jezuitskem kolegiju. Ravnatelja zavoda in osem drugih laikov, ki so se zavzeli za škofe, so tudi zaprli. Po kratkem času so škofa izpustili, potem ko se je pri sodišču pritožil. Slučaj je vzbudil v mehiški javnosti mnogo razburjenja. Italija t. Petntdvajsefletnico mašništva je praznoval te dni tržaški škof dr. Alojzij Fogar. Naj Gospod pravičnega cerkvenega kneza ohrani še dolgo let! s Slovanska krajevna iiaeaa prepovedana. Policijska oblastva v Julijski krajini so te dni prepovedala rabo slovenskih in hrvatskih krajevnih imen. Danes je po italijanskem pristojnem zakonu še vedno dovoljeno tiskanje slovenskih in hrvatskih knjig, ki seveda gredo v pregled. Ods! e j se ne bodo v teh knjigah smele več rabiti slovanske krajevne označbe, prav tako ne bo smela nobena tiskarna natiskati slovan. imen na katerokoli tiskovino, naj si bo na okrožnice ali pod božje podobice. V Julijski krajini se je ta prepoved uvedla brez uradnega odloka. S tem so izginila iz javnosti odlična znamenja in priče slovanstva tega ljudstva in te dežele. Slovanska krajevna imena bodo še živela samo v ljudski govorici, dokler ne posije zopet sobice nad nesrečno deželo. čemu igramo v društvih, čeinu si nabavljajo društva svoje lastne knjižnice? Vse to bi v veliki meri moralo biti posvečeno vzgoji značaja. Pa ni vselej. Bil sem pri predstavi. Igrali so Medvedovo »Stari in mladi«. Prišlo je do prizora, ko oni zapodi očeta iz hiše. Žalosten prizor, če je tudi samo pri predstavi. Pa se je vendar del občinstva tako divje zakrohotal, da — ni da bi govoril. Pomanjkanje sočustvovanja. In raznih povesti ne smemo brati samo zato, da bi se končna naša sodba glasila: »Ali je to zajn!« ampak vsaka povest nam bodi, obrnem šola za spoznavanje značajev. Zakaj mi je n. pr. všeč Iztek v Fingarjevi »Pod svobodnim sobicem«. zakaj Irena, zakaj Epafrodit, zr'iaj pa obsojam Azbada, poveljnika konjenikov, zakaj čutim stud do despojne Teodore. Vidite, to je šota za napredek v srčni izobrazbi. Tudi v predavanjih bi naša društva lahko mar-sikij dobrega storila v tem oziru; & sploh predavanja še vlečejo. Zdi se mi, da smo tudi pri društvih storili isto napako kakor jo delajo naše šole: iz naših ijndi bi radi napravili roj učenjakov, srčna izobrazba je pa kar mimo šla... Končajmo! Pokazali sato vire, kjer se dobiva srčna izobrazba. Pno je vera; iz vere zajemaj dorn, šola, Cerkev, vsak sam pa tudi v večji skupini v društveni dvorani. Č« moremo potožiti, da vsi omenjeni faktorji doslej niso storili vsega, kar bž bili morali storiti, se pa potolažimo s tem, da opuščeno še ni zamujeno. Vsi na delo! Z drcžeoimi močmi bo šlo. Oe bomo pa drug: drugemu podirali... f e Kaauo. Na praznili SV. Ane so v Cerk-•neiu dne 26. julija 1082 odkrili spomenik svojem» roj-.ku gorižkesmi nadäkofu Frančišku Sedeju. Kip, ki počiva na 1.00 m visokem podstavku in je 60 cm visok, je izdelal iz kamna kipar g. Fran Gorše. — V bližini Kanala na Goriškem je JOslp Peternel v družbi svojega brata Andreja, žel travo. Bri tem je s srpom udaril na granato skrito pod grmom. Ta je eksplodirala in nesrečneža smrtno ranila. Brat mu ni mogel več pomagati, ker je Josip takoj izdihnil. — V Srakovem je 14-letni Josip Kleč brcnil v granato, ki je eksplodirala in ga hudo ranila po obrazu in rokah. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, toda zdravniki nimajo upanja, da bi prenesel rane. —• V Gorici je inženjer Rigoni s svojim avtomobilom povozil Marijo Prinfdč, poročeno Gravner, staro 27 let, iz Povrne. V težkem stanju so jo odpeljali v bolnišnico. — Na Občinah jc avtomobil, v katerem so se vozili 4 potniki iz Sežane v Trst, zavozil v zid. Marija Coneenj, stara 40 let in 52-letni Viktor Coledani sta bila na mestu mrtva. Ostala dva potnika sta bila lahko ranjena. — Martin Dugar, star 25 let se je v avtomobilu peljal iz Podbrda proti Grahovemu. Tu je povozil 9-letngea dečka Ivana Luzarja do smrti. Dugarja so orožniki najprej zaprli, pozneje pa zopet izpustili. češkoslovaška s Te i« oao. Nad 200 avtobusov pripelje vsak dan v Prago. — 22.000 ljudi je že poselilo letos toplice v Lukfdovicah. — 6000 slepih, med njimi 461 iz vojne dobe živ-i v Češkoslovaški republiki. — 820 milijonov cigaret so prodale češke trafike v juniju. — Komunistični poslanec Barja, ki bi moral prebiti šestmesečno kazen v zaporu, je izginil neznanokam. — 524 novih šol so dobili po prevratu Slovaki, _ Sveto pisano, vredno dva milijona čeških kron se nahaja v knjižnici v Oiomucu. — V češkoslovaški republiki so popili v eni polovici letošnjega leta 206.413 hI vina, skoraj 4 odstotke več kot v istem razdobju lanskega leta. — 120 šol odveč imajo čeSki Nemci; pa vseeno kriče, kako so zatirani. — Za podanika v romunski Bukarešti je Imenovan narodno-social ističoi poslanec g. Šeba. Je ie podal ostavko na poslansko mesto. — Češke^lovaŠka ministrstva pripravljajo nov vodni in gozdni zakon. Avstrija s Po slovenskem Korotanu. Deželni glavar koroški je do kouca septembra prepovedal vsa zborovanja na prostem in vse shode. — V Podgori pri Osojah je pogorela Kuharjev» kajža, — Avstrija je prepovedala uvoz sadja, sama pa misli izvozit» 11. vagonov v vred n- 400 milijonov Din. Nemčija s Nemški general in politika. General Schleicher je imel oni večer pred volitvami v berlinskem radiu govor, v katerem je izjavil, da ni nikak prijatelj vojaškega izjemnega stanja in vojaške diktature, ker je on samo vojni minister. Dve reči sta njemu kot vojaku posebno neljube, in sicer to, da se vojaka uporabil» m policijo in da s« vmečava v politiko. Zaradi tega ee je on tudi potegoval za to, da bi se «prono stanje nad Berlinom čimpreje zopet ukinilo, kar se je tudi zgodilo. Naloga vojske je braniti državo in je proti temu, da bi se is državne bramite tvorila policijska sila. General Schleicher dalje pravi, da ga v Ne odlaisjle dalje ker dne SI avgusta 1932 u2 nipraMtese žFsbsF.Js tritt SnčBO naključje !i f! fedite rsien! mìa «Srbi Dobitki: 2 X Din2.500.000 .. Dia 5.00.0000 2X „ 500.000 .. „ 1.000,000 1OX „ 100.000 ,. „ 1.000.000 100 x « 10 000 .. „ 1.000.000 skupaj Din 8.0CQ.i)i D Dobe se povtodl Vi '/ju 'U Cene sre«k: 5Ìd100._ M._-g; Dobe ce povsod I Glavno zastopstvo: Beegrad, Ulica brasa Bistiéa i Prodajna podružnica: Zagreb, Trrtkor» elica 5 zadnjem času ni nobena stvar bolj razjarila, kakor to, da so vojsko vmešavali v politiko. Diktatorična vlada državne brambe je v Nemčiji nemogoča. Nemčijo mora voditi vlada, ki jo nosijo široke ljudske plasti. s V nedeljo so se vršile v Nemčiji driav-uotborske volitve, pri katerih se dobili: Narodni socialisti (Hitler) 13,732.779 «lasov (230 poslancev). Socialni demokrati 7,951.245 glasov (133 poslancev). Komunisti 5,278.094 glasov "(89 poslancev). Centrom (katoliški) 4,586.501 glasov (76 poslancev). Nemški nacionalci 2,172.941 glasov (3" poslancev). Bavarska ljudska stranska (katoliška) 1 milijon 190.453 glasov (22 poslancev). Nemška ljudska stranska 443.548 glasov (7 poslancev). Drž. stranka 371.378 glasov (4 posi.). Kršč. socialci 364.749 glasov (4 poslance). Gospod, stranka 146.061 glasov (2 posi). Nemška lunetska stranka 187.081 glasov (2 poslanca). Razne druge stranke so dobile pa pod 100.000 glasov. Švica s Par besed o razoroiitToni konferenci, V »Domoljubu« smo že na kratko omenili tako zvano razorožitveno kanferenco v Švicarski Ženevi. Tam so se nedavno zbrali zastopniki raznih držav, da se posvetujejo o načrtu za razorožitev sveta. Baje so dosegli soglasje glede naslednjih predlogov: Bodoča razorožit-vena konferenca naj obsega dolo&e v varstvo ijü* ŠS Ii II m se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem» modrem ovoju t XJS-S8 za pranje volne in svile U. frane Tapina, pekovski mojster, trgovec in gostilničar v Stražišču pri Kranju — 00 letnik. Zanimivo je, da je bil jubilant že 122 otrokom krstni in 14 krat birmanski boter. Se na mnoga leta! Na praznik sv. Ane, zaščitni«; domače, laro, so v Cerknem dne 2«. julija odkrili spomenik svojemu rojaki! goriškemu uadškolu Frančišku Sedeju. Kip, ki počiva na 1.90 m visokem podstavku in je 80 cm visok, je izdelal iz kamna kipar Fran Goršo. Slava rajnkemu! Na desni: ijctcfi morski pes. V Ameriki so zgradili novo v ojno bombno letalo, ki je dobilo zaradi čudne zunanje oblike ime »Leteči morski pes«. Letalo je e nokrovnik, ki ima izredno dolga krila in je zgrajen tako, da nudi čim manj upora zraku. Prav zara di tega pa je nastala tako čudna zunanja oblika. Alojzij Klanfar iz Srnjakov pri Robu na Dolenjskem. Meseca maja je odše! kot vojak h kraljevi gardi v Belgradu, 27. julija pa je brzojav njegovim staršem prinesel pretresljivo vest, da je umrl v vojaški bolnišnici. Družini, dolgoletni zvesti naramnici našega lista, izrekamo ob tej bridki izgubi iskreno sožalje. Ali bi kupili kremo za kožo iz kablica? Krema mora biti higijenično zavita in zajamčeno čista -drugače zelo lahko škoduje Vaši koži. In Vaše nežno perilo? Ne zasluži U tudi to enako pazljivost? Mislite na to kadar kupujete milne luske. Zahtevajte Lux v higi-jeničnem ovoju. Tedaj ste brez skrbi, da ne pride nikaka nečistoča v dotiko z Vašim perilom, a Vaša koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki jI preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v perilo. Učenke kuhinjske šole v drž. bolnici v Ljubljani: M. Pospeh, Al- Župnik (obe iz Ponikve, St.) Fr. Zlate, (Smlednik), Julka Rabzel (Raka), Lojzka žitnik (Grosuplje) civilnega prebivalstva pred napadi t traka. Metanje bomb iz zrakoplovov se naj neomejeno ne prepove, marveč naj se le pogodbeno prostorno omeji. Za bombna zračna letala naj se določi teža praznega letala navzgor, pri čemer naj ostaja meja nedoločena. Ugotoviti se mora največje dopustno število celotne to-naže vojaških letal. Letala, ki presegajo določeno število ton, naj se podrede mednarodui upravi. Tanki s težo, ki se še določi, se morajo prepovedati in v gotovem roku potem, ko stopi v veljavo razorožitvena pogodba, uničiti. Število in kaliber težke poljske arti-lerije se morata omejiti. Kemiška in bakteriološka vojna (n. pr. umetno širjenje nalezljivih bolezni med nasprotnikom) ter podobna orožja, naj se popolnoma prepove itd. Zanimivo je, da so na konferenci o razorožitvi najbolj kričali tisti, ki porabijo vsako leto za orožje največ državnih davkov in so tudi najbolj oboroženi, Zato smatramo, da so gospodje diplomale v Ženevi tudi to pot lepo govorili in še lepše sklepali, da pa vse te krasne besede niso prihajale iz globine duše in ne bodo rodile trajnih sadov. Belgija s Fiamci so zmagali. V Belgiji živita v glavnem dva naroda: Valcaici (Francozi) in Fiamci (Holandci). Holandska govorica se od francoske bistveno razločuje in je bila doslej v Belgiji zefo zapostavljena. Belgijski Franco«)', ki imajo tam večino, niso vsiljevali Flam-cem po šolah in uradih samo svoje francoščine, ieniveč so smatrali Flamce sploh za pleme nižje vrste, ki so mu bila višja mesta v drž. službi le izjemoma na razpolago. Takega pre-ziranja flamski narod, ki je plačeval in plačuje državni davek v denarju in krvi, ni mogel trpeti. Zahteve Flamcev po popolni enakopravnosti, so smatrali odločujoči belgijski Francozi za nevarne državni celokupno»«, kar pa Fla-ncev nič ni uspavalo v boju za pravice naroda. Vztrajali so. Nedavno je prišel Flam-cem v dobro še boljševiški puč, ki je bil zavzel velife obseg in bi se bil skoraj posreči', da ni zavzela večina delavstva odklonilnega stališča. Pa bodi kakorkoli, puč je belgijske Francoze več ali manj prisilili h treznejšemu premišljevanju in h popustljivosti. Te dni sta belgijska zbornica in senat sprejela zakon, ki končnoveljavno ureja vprašanje učnega jezika v osnovnih in srednjih šolah. Parlament si je popolnoma osvojil stališče Flamcev in podpisal načelo krajevne jezikovne avtonomije. To se pravi: V vseh pokrajinah in občinah, ki so po večini prebivalstva Hanwake, je flamski je-»ik edini učni jeiik na osnovnih in srednjih šolah in so francoske manjšine žrtvovane temu načelu, tako da.starši ne morejo izbirati za svoje otroke drugega učnega jezika. Samo nedržavne šole morejo poučevati kol učni jezik tudi francoščino. Drobne novice Bivši avstrijski kancler, prelat dr. Seipel, je po daljši bolezni umrl. 107 web je bilo «bitih in 1100 ranjenih, odkar ao v Nemčiji dovoljeni pohodi in nošnja uniform. 25 mladičev je vrgla nedavno neka svinja na Angleškem. Zopet je naraslo iteviio brezposelnih na Dunaju. 460.000 hektarov z bombažem obdelanega «veta je letos v Egiptu; za 35% manj kot lani. 4' KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d V Ljubljani se je mudil te dni vrhbo-sanski nadškof g. dr. Ivan Šarič. Zanimal se jo za katoliško slovensko gibanje. Obiskal je tudi Jugoslovansko tiskarno. d Iz belgrajskega zapora sta se vrnila kranjski župnik g. M. Skerbec in misijonar g. Josip Godina. d Iz Ljubljanskega preiskovalnega zapora so prišli preteklo nedeljo gg. Pogačnik Anton, kaplan v Predosljah, I. Vavpotič, kaplan v Šenčurju, Alojzij Zabret, posestnik v Bobov-ku in Boštjan Belcjan, zidarski mojster na •Gori pri Komendi. d Iz trebanjskih zaporov se je vrnil domov v Mirno g. Ferdo Gospodaric, zastopnik Vzajemne zavarovalnice. d 36 letnico duhovništva obhaja 8. avgusta v svoji domači župniji pri Sv. Križu nad Mariborom g. Franc Gärtner, župnik iz Gornje Poljskave. d Štiridosetletnica. V sredo 27, julija je praznovalo 9 sošolcev 40 letnico mašništva pri svojem sošolcu župniku v Smledniku g. Ceg-narju. Bili so gg. Cegnar, Cestnik, Kos, dr. Le-vičnik, Polak, Renièr, Šareč, dr. Ušeničnik in p. Ananija Vračko. Bog daj vsem učakati še zlato mašo! Takrat pa bomo prosili še za naprej! d 40 let že uspešno deluje v vinogradu Gospodovem gosp. Antan Podvinski, dekan v Zavrču. Bog živi! d Premeščen jo na državno gimnazijo v šabac, profesor I. državne realne gimnazije v Ljubljani, gosp. Vladimir Zitko. d Za oficirja Častne legije (francosko odlikovanje) je ' imenovan g. dr. Fran Novali, podpredsednik jugoslovanskega senata in odvetnik francoskega konzulata v Ljubljani. d Svoj 80. rojstni dan jo obhajal te dni v Ljubljani g. Nikolaj Muc, davčni izvrševalec v pokoju. Na mnoga lète! d 60 lot ie deluje pri cerkvencni in na. rodnem petju gosp. Jožef Budina, doma Sturij na Vipavskem, sedaj bivajoč v Hofah. Bog ga ohrani äo mnogo let! d Za izseljenskega komisarja pri jugo-slovanskem generalnem konzulatu v nemiskeni Diisseldorfu je imenovan katoliški duhovnik in kandidat pri zadnjih drž. volitvah g. Maks Goričar iz Mozirja. Pripor«» se prvi slovenski zavod vzaiemiia zamruwasiigcä Ljubljani» v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesi! PODRUŽNICE: Celja, Palača Ljudske posojilnice, Kagrcb, Starčevicer trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Domače novice d Kvharisrična prireditev za dekanijo Novo mesto bo v soboto 27. in v nedeljo 28. avgusta. d Obrat sta omejili tovarni lepenke na Sladkem vrhu pri Cmureku in v Čeršakti pri Št. Ilju. Ubogo delavstvo! d Nora kavarna vrh ljubljanskega nebotičnika bo zelo privlačna posebnost slovenske prestolice. Odprta bo najbrž že leto-. d Ponarejeni bankovci po 1000 in 100 Din so se pojavili po nekaterih ljubljanskih trg vinah, pa tudi po raznih krajih Gorenjske. Ugotovljeno jó že točno število ponarejenih bankovcev. Vsi krivci so že zaprti. Vsem, ki so količkaj oškodovani, bodo povrnjeni vsi stroški. d Italijansko vojaško letalo se je spustilo te dni na tla blizu Mengša. Italijanski narednik, ki je vodil letalo iu izgubil smer, se piše Marcelo Giovanni od 21. italijanskega polka. Vso zadevo bo preizkala naša vojaška komi- Modrost zlabka slavi zmagoslavje nad preteklimi in prihodnjimi zli; toda sedanja, zla zmagujejo nad modrostjo. Ako se priučiš slehcr-herni dan samo "■> angleške besede, bodeš čez leto že lahko povoljno govoril. Brzoparilnikl od 60 do 1501, cena od (500 do 1150 Din, kotli za žganjekuho cd 30 do 75 1, cena od 520 Din dalje. — Cenik brezplačno! Kotlarka d.»» .as. lzdelovalniea vseh vrst kotlov in kovinskih predmetov Ijjubljana, Gregorčičeva ulica it. 5 S primanjkljajem 150 milijonov levov je zakijučiia prvo letošnje polletje zunanja trgovina Bolgarije. Porotniki so obsodili na smrt Gorgulova, ki je ustrelil bivšega predsednika francoske rp-publike Doumera. Lilipotanka Perendi v Palermu je ie dni povila zdravo dete, težko 1K kg. Za 26.000 Din že dobiš novo letalo v neki francoski tovarni. 14 novih vojnih ladij je pričela graditi Italija. Uspehi razorožitvene konference! Šestino kitajske vladajo sovjeti. 40 arni delavnik stopi v veljavo v Ameriki (Bodo le 5 dni delali.) Umrla je znamenita pariška pevka Delna. 200 izletnikov je obolelo na zaatrupijenju po pokvarjenem mesu v ameriškem Washing-tonu. Pogodbo o nettapadanju je podpisala Poljska i. Rusijo. 10.000 delavcev je odpustilo češko Battovo podjetje. 200 milijonov lir je dovolila italijanska vlada za kritje priutenjkljaja pri državnih železnicah. Skoraj 52 milijonov met. stotov pšenice znaša letošnji pridelek v Avstraliji. (Dozori pol leta prej kot pri nas.) 07 milijonov ha je meril 1. julija posejani svet v Rusiji. Tračniški avtobasi bodo stavljeni v promet na progi Dunaj—Semering. Letošnji pšenični pridelek v Avstriji cenijo na 51.430 stotov. Vsled hudega vetra sc jc potopil nemški trijambornik »Niobe«. 69 mož, bodočih častnikov nemške mornarice je utonilo. sc h j 3/38 Kako privlačno in lepo je tukaj! Čisti - zračni zastori -snežnobelo perilo - zdravi redni otroci! Tak more biti vsak dom - potrebna je samo pravilna nega z dobrim čistim $ milom, a to je že 8C let poznano * SCHICHTOVO N! [fi ZNAMKE JilfN d Okrog 10.000 je ▼ Slovenski krajini delavcev ,ld iščejo po svetu službe. V Francijo je odšlo 445 moäklh in 500 žensk. Zaposleni so deloma po hišah kot domači delavci, deloma pa opravljajo poljsko delo. Mesečno zaslužijo 600 do 800 Din. V Nemčiji je zaposlenih 67 moških in 405 žensk. Tu pa zasluži posameznik 700 do 1000 Din mesečno. V Avstriji je zaposlenih 88 moških in 67 žensk in zaslužijo po 450 do 750 Din mesečno. V Jugoslaviji je zaposlenih iz Slov. krajine 1516 moških in 1212 žensk, ki prejmejo 300 do 450 P in mesečno. d Restavracijo na postaji Jesenice bodo dajali v zakup dne 28. avgusta t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. d Večja skupina delavskih otrok, po večini iz Belgrada, je odpotovala oni dan v Voj-nik, kjer bodo preživeli počitnice in kjer je zanje najlepše preskrbljeno, tako za udobnost kakor tudi za prehrano. Prometno ministrstvo jo dovolilo brezplačno vožnjo, belgraj-ska občina pa je preskrbela denarna sredstva s katerimi bodo plačani stroški oskrbe v Voj-niku. — Pri itevilnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« ^renčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Jose!« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Med brati Hrvati d Za novega zagrebškega župana je imenovan dr. Ivo Krbek,' za podžupana pa Jakob Pavlin. Dosedanji podžupan Artur Mahnik je razrešen dolžnosti. Izmenjani so tudi nekateri občinski svetniki. d 10.0000- vernikov je prisostvovalo te dni dvodnevnemu evharističnemu kongresu v Desiniču v Hrvatskem Zagorju. —• Nad štiri tisoč zavednih katoličanov je došlo na dekanijsko evharistično slavje v bosanskem Ki-seljaku. d Evhamtičai kongres v Sisk« se vrši od 13. do 15. avgusta. Polovična vožnja. d Stoletnice ilirskega preporoda in 60- letnico smrti Lndovika Gaja so proslavila vsa hrvatska in katoližka društva v Krapiji dne 30. in 81. julija t. 1. - d Delavska stanovanja dobe samo delavci. Zagrebška mestna občina je zgradila sedaj svojo sedmo trinadstropno hišo v Cankarjevi ulici, namenjeno zgolj za delavska stanovanja. Ta hiša, kakor so bile tudi druge te vrste, je zgrajena iz fonda, ki ga je dalo na razpolago ministrstvo za socialno politiko za zgradbo delavskih stanovanj. V prvi vrsti pa je bila ta hiša zgrajena z dohodki, ki jih je že doslej dalo prvih 6 hiš. V novi hiši je 16 stanovanj. Vsako stanovanje je iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin. Dne 27. julija so oddajali stanovanja. Stanovanja, ki gledajo z okni na ulico, so oddali po 420 Din »a mesec, stanovanja pa, ki gledajo na dvorišče, in pa stanovanja v pritličju, so oddali po 370 Din. Še enkrat pa je treba omeniti, da stanovanj ni dobil nihče drugi, kakor samo delavci. d 400 letnica mošeje. V Sarajevu sloji ena najlepših muslimanskih molilnic, ki se imenuje po svojem ustanovitelju Husrev begova | džamija. Zgrajena je bila pred 400 leti. Muslimani hočejo ta jubilej slovesno praznovati. d S primanjkljajem 2,450.000 je zaključil preteklo leto Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Sarajevu. Delodajalci dolgujejo uradu 10,100.000 Din. d Tovarna nogavic »Silke v Zagrebu izkazuje ob glavnici 1,500.000 Din za preteklo leto 120.000 Din čistega dobička. d Prvo tovarne klobukov so otvorili te dni v Banjaluki. d Tiskarski štrajk, ki je nastal na Hrvatskem zato, ker so podjetniki hoteli znižati osobju plače za 10 odstotkov, je končan. Ostane vse pri starem. d V hrvatski Poiegi je umrl vrli mož g. M. Kuntarič, ravnatelj gimnazije v pokoju, Naj počiva v mirut d Profesorja matematike išče višja frančiškanska klasična gimnazija s pravico javnosti v Dubrovniku. Potrebna pojasnila daje uredništvo »Hrvatske stražo« v Zagrebu. d Za 44 milijonov Din rib so vlovili preteklo leto v jugoslovanskem Primorju. d Slovensko prosvetno društvo »Triglav«. Pred dobrim mesecem so si Slovenci v Kar-lovcu, kjer jih je okrog 4000, ustanovili svoje društvo pod imenom: Slovensko prosvetno društvo »Triglav«. Do danes je včlanjenih že nad 100 članov. Društvo ima društveni mešani pevski zbor s 42 pevci in pevkami, ter ima redne pevske vaje trikrat na teden. Društvo dobiva tudi že nekaj časopisov in v kratkem se bo uredila knjižnica. Pripravlja so na skorajšnji nastop. d 90 procentov pridelka je uničila toča v nekaterih krajih severne Dalmacije. d Bosanske slive letos izredno dobro kažejo, Po dosedanjih računih bo znašal letošnji pridelek okoli 12.000 vagonov sirovih sliv In 2000 vagonov suhih češpelj. Letina bo torej tako dobra, kakor je bila ona v letu 1908, ki je bila ena najboljših, kar jih pomnijo ljudje, iz naše prestoiice d Sestanek jugoslovanskega senata je napovedan na dan 6. avgusta. Dnevni red prve seje: Določitev dnevnega reda. d Kako bomo dobivali tuje liste in časopise, Minister za trgovino in industrijo je odredil, da začne »Avala d. d.« 1. avgusta poslovanje na podlagi podeljenega ji dovoljenja za uvoz tujih listov in časopisov. Sedanjim uvoznikom listov in časopisov se dovoli trimesečni rok od 1. avgusta za likvidacijo svojih iposlov. Dosedanji uvozniki imajo pravico, da se v omenjenem roku sporazumejo z »Ava-lo d. d.« v svrho nadaljnjo prodaje listov In časopisov. d Nekaj o jugoslovanskem srebra. Pred nekaj dnevi je tudi Jugoslavija dala v promet srebrn d«ar. V vsem bo izdano srebrnega denarja za 450 milijonov in sicer 20,000.000 6' S ftip-ke-rtnàjt m«!» * P*-..ik. * ui ri'• t. KUBK ima i raut-t-ri tc«šBL.-,a u ssitap pote. c fc» ,<♦:: «a Seft ; . s waB»tai^ SK Hijie» 2a k. M tnam n i—»ifi« «rt« m Brmjak. V*.«, n« »ta 2WB if, drst I5H ir. tres«i T5S ir ta ietns V».' «.f <•. t, JLHM P»<> iitut. ,-vtU.i à » Ziitò», je jnaoawii: pq --t. mxštdiki jskjej. še sa ka! JLumrSit? ima wn.ri m vttì- tu i-ülisn. , j^fc. tu t, .V^-kl-^T^ l Mitwititt kn^B „ «W2Ì :« ìtje i-v. m i'rai vawìjra » -'^STWÜ KM. {Wx & i^L. TjiÄ • irjlji' fcf roBiriT-tjt sv-ynp. .wa. tajWfP JJ. aj.au «irj iranici taap*- novcev po 10 Din in 12,600.000 kosov po 20 Din. Desetdinarski novci so bili kovani na Angleškem, oni po 20 pa bodo kovani doma. Za kovanje 20 milijonov desetdinarskih novcev je potrebno 70.000 kg srebra, za kovanje 12,500.000 dvajsetdinarskih novcev pa 87.500 kilogramov, »kupno torej 157.500 kilogramov srebra. Ker velja danes en kilogram srebra 650 Din, velja vse srebro za naS novi srebrni denar 102,375.000 papirnatih dinarjev. — Produkcija srebra je v Jugoslaviji v stalnem naraščanju. Leta 1923 je znašala jugoslovanska produkcija srebra 704 kg, leta 1924 že 972 kg, leta 1925 812, leta 1926 1400 kg, 1, 1927 1.672 kilogramov, 1. 1928 1950 kg, 1. 1930 že 2488 kg in leta 1930 skoraj ravno toliko, namreč 2395 kilogramov. Od leta 1923 naprej je Jugoslavija pridobila v vsem 12.300 kilogramov srebra v vrednosti 7,995.000 Din. V vsem torej komaj eno desetino srebra, ki je bilo potrebno za kovanje novih srebrnih dinarjev. d Monopolski dohodki Jugoslavije so v 1 mesecih april in maj znesli 306,430.000 Din proti 376.600.000 Din v isti lanski dobi. d Konkurzov v Jugoslaviji je bilo v juniju 64 (lani 38). d Izvoz lesa. V prvih petih mesecih leta 1030 je bilo izvoženih iz Jugoslavije 58.308 j vagonov stavbnega lesa v vrednosti 575.8 milijonov I)in, v istih mesecih leta 1931 le še ! S2.835 vagonov v vrednosti 298.4 milj. Din, ;elos pa samo 23.753 vagonov v vrednosti 180.7 milijonov Din. Nazadovanje v ceni leta ; 1930 do leta 1931 je bilo 48 odstotno, od leta 1931 na letos 40 odstotno, od leta 1930 na 1932 pa nad 68 odstotno. Izvoz železniških pragov je od 1,473.000 kosov v prvih petih mesecih leta 1931 padel na samo 87.000 kosov v prvih petih letošnjih mesecih, po vrednosti pa od 66,600.000 Din na skromno vsoto 3,400.000 Din ali za 95 odstotkov. d Gospod finančni minister Djordjevié se je mudil te dni v Franciji. Uradno poročajo o njegovem uspešnem posredovanju, da se Jugoslaviji odloži zapadlo plačilo 630 milijonov Din za eno leto. Pri tem niso vračunani vojni dolgovi Francije, za katere so vneseni v naš državni proračun odgovarjajoči krediti. d »Franz-Josef« grenčica je že od nekdaj preizkušena proti motnji prebave, bolečinam v želodcu in gorečici. Novi grobovi d V Zadvoru obč. Dobrunje je umrl g. Rudolf Simie v starosti 40 let. Bil je zelo priljubljen mož in tudi dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! V Domžalah je umrla posestnica ga. Antonija Končan. — V Vrhpolju pri Moravčah je preminul posestnik g. Franc Požar, brat gimn. ravnatelja v pokoju. — V Rovtah je zaspal v Gospodu 74-letni posestnik g. Ivan Jurca. — V Mostah pri Žirovnici je odšel v večnost 34-letni Janez Reva. —■ V Šmartnem pri Litiji je zapustila solzno dolino ga. Fr. Morschner, soproga pokojnega davčnega nadupravitelja. — V Ljubljani je izdihnil po kratkem trpljenju delovodja Strojnih tovarn in livarn g. Ivan Bre-gant. — V Škofji Loki so pokopali knjigovodjo g. Rajka Pavlica. — V Zgornji Hrušici je odšel v večnost posestnik g. Franc Hlebš. — V Celju so položili v gomilo go. Marijo Kupljen roj. Fischer. — V Slovenjgradcu je preminul g- Ivan Marčun uslužben v Zagrebu. — V Mo- stah pn Ljubljani je umrl g. Ivan Tejkal, nad-revident drž. železnice v pokoju. — V Ljubljani je zapel mrtvaški vzon g. Alojziju Gruniu, uradniku drž. železnice v Belgradu. — Pri Sv. Križu v Ljubljani so položili v grob g. Hugo Hot-bauerja pi. Hohenwahla, okr. glavarja v pokoju. Večni mir in pokoj! Nesreče d Okrog požarov. Strela je udarila v gospodarsko poslopje g. Hermah v Čeršaku v Slov. goricah. Pogorelo je poslopje in ves inventar. — Hiša in gospodarsko poslopje sta pogorela posestnici Mariji Mlinarič na Hajdini pri Ptuju. d Velika nesroča v kamniški tovarni. Dne 26. julija se je v neki kamniški tovarni pripetila velika nesreča. V stiskalnici, okrog katere so bili zaposleni štirje delavci, se je brez njihove krivde vnel lahko gorljivi materijal in puhnil na okoli stoječe delavce, da so bili naenkrat vsi v ognju. Ogenj je zajel tudi delavnico, da je pričela goreti, vendar so og^nj takoj pogasili delavci, ki so prihiteli z ni.itor-no brizgalno. Dve izmed delavcev, 47 letni 58letni Jakob Klemen, sta dobila strašne ope-posestnik na Perovem Jakob Pibernik in kline po glavi, rokah in prsih, da so ju morali takoj prepeljati v bolnišnico, venda.- je bilo malo upanja, da bi ostala pri živ'jen;u. Ostala dva delavca Matevž Za v lirik in Tone Šuštar sta dobila tudi hude opekline po obrazu in rokah, ostala pa sta v domači oskrbi. — Jakob Pibernik je podlegel poškodbam. d Z glavo v cestni drog. Skoraj neopaženo se je zgodila preteklo nedeljo v Selah pri Velenju nesreča z motorjem, ki je zahtevala eno človeško žrtev. G. Ivan Mrčun, žand. kap. v pok. v Zagrebu, se je popoldne peljal skozi Slovenjgradec proti Velenju. V prikolici se je nahajala njegova soproga, zadaj pa je sedel neki drug gospod. Na križišču v Selah pri Velenju, kjer zavije cesta čez železniško progo, je po nesreči zavozil g. Mrčun s ceste ter se zaletel z glavo naravnost v obcestni drog. G. Mrčun in njegova gospa sta bila prepeljana v slovenjgraško bolnišnico, kjer je g. Mrčun pretekli četrtek na posledicah umrl, njegova soproga pa se nahaja še težje poškodovana v bolnišnici. d Oko je izgubil. V Samassovi livarni v Ljubljani vlivajo sedaj ogromen, 15 metrov vitsok spomenik za Belgrad. Pri delu je bil zaposlen tudi 25 letni ključavničarski pomočnik Avgust Podboršek iz Rožne ulice i;i doma iz Trbovelj. Podboršek je hotel od novega vlit-ka odklesati kos kovine. Pozabil pa si je natakniti varnostna očala, kar je pozneje bridko obžaloval. Kos brona mu je namreč s tako silo odletel v levo oko, da mu ga jo takoj izbil. Iz očesne votline pa se je Podbors'ku vlila sraga krvi. Poklican je bil reševalni avto, ki je Podborška prepeljal v bolnišnico, na očesni oddelek. Tam so Podboršku nudili sicer vso potrebno pomoč, toda očesa mu seveda ne morejo več rešiti. d Razne poškodbe. Precej si je ranil desno roko pri padcu pod voz 37 letni posestnik Ivan Pustovrh iz Medvod. — Glavo si je potolkel, ko je padel v hlev posestnik Janez Petkovšek iz Tomačevega. — Slamoreznica je zmečkala prste 5 letnemu sinčku pos. Valentin Resmana iz Predtrga pri Radovljici. — Kó je kazal svojo umetnost na vrvi je padel 12 m visoko Mlakar Anton prikrojevalec tvrdke Pajk iz Celja. Zelo hude poškodbe. — Pri padcu s kolesa si je razbil koleno 19 letni mehanik Ivan Ceh iz Namakanje perila t Henko je boljše, in bolj varčno. Perilo Vam je treba samo na predvečer pranja nq° močili v Henkovi raztopini I Zjutraj je vsa umazanlna temeljito Izločena. Vsako ribanje ali krfačenje perila Je nepotrebno) Skratka i To je napredek In Izboljšanje Va< lega prc.nja, Henko Za namakanje perilo. , Za omuhcanje? vode. vodu za . pranje :ln: čiščenje Maribora. — Pri padcu si je zlomila nogo 60-letna železničarjeva žena Josipina Jerič s Pod-brežja. — 2ilo je prerezal srp posestniku Jožetu Bašku pri Sv. Križu pri Litiji. — Ko je padel pri električni centrali v Vincarjih, je dobil hude poškodbe na glavo g. Režen Gregor p. d. Sifonar s Spodnjega trga pri Škofji Loki. — — Ko so se splašili konji, si je pri padcu prebila lobanjo Nežika Vovk, žena dninarja iz Ponikve ob južni železnici. — Ko je padel z jablane si je zlomil nogo pod kolenom 8-letni Kari Gajlinger v Grlincih pri Ptuju. — V mariborskih železniških delavnicah je zlomil stroj kost v zapestju 40-letnemu nastavljencu Jakobu Jerovšku iz Studencev. — 600 kg teško kolo je padlo na nogo in jo zdrobilo šoferju Alojziju Köberlu v Mariboru. — Z brzojavnega droga je padel in dobil resne notranje poškodbe 29-letni delavec Stanislav Škerlj iz Ljubljane. — Na cesti je padla in se precej ranila po glavi Iva Škabar iz Ljubljane. — Kolo je šlo črez glavo, ko je padel pod voz malemu dečku Nacku Levcu iz Mengša. Nevarne poškodbe. — Z ri-jastim žebljem se je zastrupil 13-letni Alojzij Zorčič iz Brega pri Ptuju. Resno stanje. — Levo koleno si je zdrobila pr; padcu s kolesa 35-letna hišnica Karolina Gselman iz Maribora. — Opasno rano si je zadal s sekiro pri sekanju drv 38-letni delavec Jakob Leka iz Smolnika. Evharistifoa prireditev | DA lìfl AfOU f /VI zu deknnijo Nov« mesto M MLJX^IWM W M A * M za deknnijo Nov« mesto bo v soboto, 27. in nedeljo 28. av gusta Glavne točke sporeda so: celonočno če. ščenje sv. Rešnjega Telesa in polnočna maša v kapiteljski cerkvi v noči od sobote na nedeljo zjutraj ter procesija s sv. Rešnjim Telesom v nedeljo dopoldne. Po procesiji na prostoru pred kapiteljskim župniščem zadnji nagovor, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov z Najsvetejšim, nato razhod. Bazno d Karitas. Vzajemna zavarovalnica, od-ielek »Karitas«, nudi: 1. stalno enaki mesečni prispevki; 2. vplačani denar po treh letih pla-Jevanja ni izgubljen, če se preneha plačevati; 3. po treh letih je mogoče dobili posojilo iia polico; 4. dvojna posmrtuina v slučaju le-zgodne smrti; 5. brezplačno sozavarovanje otrok; '6. sprejemoma znaša samo 10 Din; 7. do 65. leta nič čakalnega roka. Prospekte dobite pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »Karitas*, Ljubljana. d Vseslovanski kongres narodnih noš v Ljubljani. V Jeseni od 3. do 5, septembra se bo vršil v Ljubljani vseslovanski kongres narodnih nos, ki ga prireja poseben odbor ob priliki velesejmske razstave »Ljubljana v jeseni*. V zvezi s tem se pripravljajo v Ljubljani velike svečanosti na katere so prijavile svojo udeležbo tudi močne skupine iz Češke in Poljake. Pričakuje se pa tudi velike udeležbe ie vseh naših jugoslovanskih pokrajin tako, da bo to v resnici velika narodna manifestacija. Ljubljana s ponosom in veseljem pričakuje drage goste z juga, ki se udeleže v svojih lepih pisanih narodnih nošah kongresa v Ljubljani. Zelo velik odziv bo pa seveda žirom naše banovine, posebno pa iz Koroške. Program kongresa je jako pester in zanimiv. Med drugim se vrli 4. septembra popoldne na velesejmu velika revija narodnih nog in sledečega dne posetijo udeleženci Bled, na večer pa se odpeljejo na Sušak, Split, Trogir in Solin, kjer je zaključek kongresa. Prijave za udeležbo sprejemajo vse pisarne »Putnika« v državi, osebno naj se pa priglase posamezniki Kongresnemu odboru: Ljubljana, velesejem, kjer prejmejo vse na-daljne informacije in navodila. Zaprošena je četrtinska vožnja ugodnost z dohodom v Ljubljano, Bled, Jadran in nazaj. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. S. Breznica: Taka kritika, kakor ste jo Vi napisali, je po zakonu prepovedana, zato ne moremo natisniti. Tvrdka Singerjevi šivalni stroji se je preselila v Sšajevo ulico št. 3 poleg nebotičnika Kako pri nas živimo. (Stara Oselica.) Malokdai pride od nas v Tvoj« predale, dragi »Domoljub«, kako poročilo, in vendar si domači prijatelj v mnogih naših kmetskih hišah. Saj nas najceneje zabaval in poučuješ ter nas seznanjaš z vsemi važnejšimi novicami domačega in tujega sveta. Naj po Tebi zvedo naši rojaki, raztreseni po raznih krajih Evrope in Amerike, kako preživljamo splošno gospodarsko krizo. Glavna vira dohodkov, živinoreja in les, sta nam skoro popolnoma usahnila, zato je nastalo veliko pomanjkanje denarja. Nimamo s čim plačati delavcev ob času večjega dela na polju, zato moramo porabiti vse družinske moči in to dnevno od 4 zjutraj pa do lt zvečer, ko po končanem delu na polju še krmimo živino 5er opravljamo druga opravila v hlevu in kuhinji. — Mnogo posestnikov se je zadolžilo in če se razmere kmalu ne obrnejo na bolje, bo pel boben svojo neusmiljeno pesem: K prvemu, drugemu in ---— tretjemu. Zares, pri najboljši volji in nadčloveškem naporu ne bo mogoče vzdržati. Davki in druge dajatve naraščajo do skoraj neverjetne višine. Naglih korakov »e bliža jesen, ko bo potrebno oskrbeti obutev tn zimske obleke, a kje dobiti kredita za vse to? Jubilej (Reteče) 'l'ilio in stvarno slovesnost smo imeli v sredo 27. julija. Naš g. župnik in duhovni svetnik je v krogu dveh svojih jubilantov praznoval 40 letnico rnašništva. Ob osmih je bila v župni cerkvi zahvalna služba božja, katere se je kljub velikemu delu udeležilo lepo število faranov, No bomo opisovali zaslug, ki jih ima g. jubilant, odkar deluje m ho Ran over PUNISCA €JU Bahovec ojačsjje organe za isiofanje, krepi kri in celi organizem. Zavitek D:n 20 - v apotekah med nauii, ker hočemo to storiti ob 25 letnici njegovega plodonosnega delovanja v naši župniji, ki jo praznuje prihodnje leto. Ob 40 letnici kličemo: Bog vas živi naš pastir! Naj Vas Vsemogočni ohrani še dolgo vrsto let med nami. — Eden v imenn cele župnije. Bla! io Tomai (Reteče) Blaž 6reCa starega znanca Tomaža: Hej Tomaž, kam pa krešeš? Tomaž: V mesto grem davke plačat. Blaz: Kje se pa vedno 'držiš, da te nikdar več ne vidim? Tomaž: Zmeram sem doma in dolgčas preganjam. Blaž: Ali boš 14. avgusta kaj prišel k nam pogledat? Tomaž: Kaj pa bo tako posebnega? Blaž: 0 ti nazadnjak ti, ali res še ne veš, saj že vrabci nn strehi čivkajo, da bo 14., v slučaju slabega vremena pa 15. avgusta v Re-tečah velika vrtna veselica, s srečolovom in šaljivo pošto. Prej bo pa še burka: Ob košnji, med igro pa petje moškega in mešanega zbora. Pa godba bo tudi, veš tista iz Svetja pri Medovodah. Tomaž: O prme.jšštefecel, tega pa res nlaem vedel. Blaž: Ali boš prišel? Tomaž: Seveda, pa Še druge bom povabil. Blaž: No, le pridi, ti bom dal za ein četrt, veš saj bi dal za cel Štefan, pa je kača... Gasilci (Dobrniče) V nedeljo 14 avgusta se vrši v Dobrniču gasilska prireditev v proslavo 5 lefaice društvenega obetoja. Društvo se prav lepo razvija, ker ima prav dobre voditelje. Čeravno je tako huda denarna kriza, vabimo vsa sosednja društva, da se te proslave udeležite, kakor tudi vse prijatelje našega obče koristnega, nesebičnega pokreta. Prireditev se vrši v prostorih g. Smaliča, ki nam jc v«a blngodutno brezplačno odstopil. iiiiiniinniiHiiininmnimiiiiniiNiiiiuimiRiiimiiiiminiiiiniHiiiiiiin,,,,, I 0a ladwoijlmo »»ole oafemaice. i i bomo od sedaj naprej prodajali vso blago po i § izvanredno znižanih cenah lako, na primer: i S prvovrsten kambrik, garantirano stalne barve, i I od kosa, brez vsakih napak m od din 0.50. i S zelo trpefen okslord m din O.SO, kontenino | belo in rujaro m din 5.50 naprej. § I Da drži tvrdka le prvovrstno blago na zalogi, I I je že splošno znano. — Za obilen obisk se = toraj prijazno priporoča tvrdka 1 F. I. Goričar - „Pri Ivanki" 1 1 LJUBLJANA, 8r. Petra cesta 3» IIHUlIllllHIllillllllltllllllllllllllllllltinillllllllHIinilHIHIIHUlIlllllllliiiif Poiar v Stavil rasi. (Žužemberk.) V nedeljo zvečer je bilo opaziti pri Žužemberku velik ognjen sij, ki je postajal vedno večji. Videti je bilo, da je požar od Novega mesta precej oddaljen. Ogenj je izbruhnil v Stavži vasi pri Žužemberku v listnjaku poseslnice Julijane Kužnik. Ogenj je z bliskovito naglico objel poslopje in se razširil tudi na sosednja poslopja, tako da je bila nenadoma vsa vas v ogromnem plamenu. Radi hudega vetra se je ogenj vedno bolj razširjal in kar požiral poslopje za poslopjem ter v nekaj urah uničil okrog 20 gospodarskih poslopij, založenih r letino, z živežem in s poljedelskim orodjem, ter sedem stanovanjskih hiš. Rešili so delno samo živino. Več ali manj je prizadetih oäem posestnikov Nesrečni pogorelci eo: Potokar Franc, Jože Vidmar, Jože Jarc, Lgvrlč, Hrovat, Martin Travnik, öpric, Franc Fabjan in Julijana Kužnik. Posestniku Jarcu je zgorelo tudi pet prašičev, vsem pa je zgorel ves živež, deloma vsa obleka, nekaterim tudi denar, škoda je velikanska in niti zdaleč ni kritja z zavarovalnino, ki je pri nekaterih posestnikih prav malenkostna. Po vsem videzu je bil ogenj podtaknjen. Ne-kateri trdijo, da ao videli nekega moäkega bežat; proti Žužemberku. Ondotno orožništvo je ze uvedlo zasledovanje. Na kraj požara je prihitelo pet gasilskih društev. Prvi so prihiteli gasilci iz Žužemberka in Dvora, nato pa še gasilci iz Smihela pri Žužemberku, Toplic in Novega mesta. Gasilci so izpraznili ves vodnjak, zato so novomeški gasilci napeljali cevi iz Krke, |Tudi jaz sem preje vedno tako mislila, oče Dan, kakor ste sedaj vi povedali, da so naša lelesa le zmes kleja, fosfora in vode in da nas vse čaka strašna raz-krojitev, ki jo bo napovedala smrt. Neprestano sem mislila na velikega španskega svetnika in umrlo kraljico, toda le takrat kadar mi je oče Letheby bral o našem Gospodu kot črvu in ne človeku, gobavcu, zavrženem in zapuščenem od Boga, in takrat se me je lotila misel, da me je ustvaril po Svoji podobi m iz srca mi je prikipela vdana molitev: Zgodi se Tvoja volja in eeščeno bodi Tvoje ime!« Dal sem ji lep črn križ, ki sem ga dobil pri očetih pasionistih na Monte Argu in jo priporočil dobremu in usmiljenemu Gospodu. Na Ormsbyja je napravila neizbrisljiv vtis. Gospod si je izbral male, da bi izvršil velika dela. Njegova pota so nad morjem m Njegove steze se vzpenjajo nad morskimi valovi, nepoznane so njegove stopnje. »Dobro!« sem rekel očetu Letliebyju. »Zapustiva te svete gore in se pogovoriva o tovarni. Ali je ze VSe v Sewda! vse je že pripravljeno in dvajsetega bomo pričel v starem mlinu z delom. Sprva bomo pričeli z dvanajstimi stroji, pozneje bomo dobil, se drUg»Zdi se mi, da imate Aladinovo svetiljko. In kdo bo prišel k otvoritvi?« »Vse imenitnejše osebe iz sosedstva.« »Premalo jih bo za tako priliko.« »Le ne skrbite,« se je šalil in vstajal. Delo je dobro in lahko: to je glavno. Saj boste prevzeli predsedstvo, oče Dan?« »Naj bo!« sem odgovoril. Skrbelo me je nekoliko; človek nikoli ne ve, kakšnih čarovnij je on zmožen in s težavo sem si izbijal iz glave misel, da bo povabljen tudi podkralj in visoki dostojanstveniki »Vendar, če vam je prav, prenehajva! Bom že skrbel da ne bodo gledali predolgo na uro.« »Dobro!« je odgovoril. »Sedaj je vse urejeno!' Šel sem k svoji mali mučenki, ker nie je pro sila, naj jo večkrat obiščem. Mirno je ležala na postelji. V rokah je držala velik črn križ in ustnice so se premikale v tihi molitvi. Pripovedovala mi je, da so prišli otroci in ji prinesli rož, potem pa so bili nekateri celo tako prijazni, da so ji brali poleg postelje. Vsi vaščani so mislili, da imajo svetnico v vasi. Mlada šivilja je sprva redno prihajala k njej in ji prinašala novele in časopise, ji govorila o oblekah, a vse to jo je le še bolj žalostilo. Sedaj je popolnoma izostala in »Pot trpljenja« ter »Prikazni Katarine Emmerich« so sedaj njeno edino Stivo. Gospod Ormsby je bil danes zopet pri njej. »Ali te je zopet tako izpraševal kakor vedno?« >Da — in veste, očka Dan, meni se dozdeva, da bo postal katoličan. Ali ni hudo, očka Dan, če človek ni katoličan?« . »Seveda je hudo, še hujše kakor če bi bil človek rojen slep.« v ,. . , »Kaj naj bi jaz sedaj delala, če ne bi imela svojega Gospoda — poljubila je Križanega — in njegove svete Matere.« »Kdo ti je prinesel te rože?« »Gospodična Campionova. Ali je greh, če jih po-duliam, oče Dan?« »Nikakor ne! Še celo molitev je, če hvališ svojega Gospoda radi lepih rož, katere je ustvaril.« »Toda, tako kmalu bodo uvenele.«. »Vse lepe stvari bodo izgubile svojo telesno lepoto in bodo presajene tja, kjer je vse lepo in veselo.« »Hvala, očka Dan. Prav to sem rekla tudi gospodu Ormsbyju. »Ali ste res prepričani, da vam je božja Ljubezen poslala to bolezen?« me je vprašal. »Da, prepričana sem.« »To je nemogoče, kdo bi si mogel kaj takega misliti.« In potem je rekel... toda tega bi ne smela ponoviti, očka Dan. »Veš, mala, če postanem katoličan, je to samo tvoja zasluga.« Kako bo lepo, če se to zgodi in gospodična Campionova bo obilno poplačana za svoje usmiljenje in dobrote.« Nehote sem se spomnil svetnika, ki je rekel, da bi bilo dobro, če bi bil v vsaki župniji en bolnik in en revež, ki bi oba oznanjala čuda božje ljubezni. Ko sem odhajal, me je gospa Moylan potegnila za suknjo: »Ali je sploh še kaj upanja, da ozdravi, prečastiti?« Njena skrb je bila vedno hujša. »Vsak dan prosimo trikrat: zjutraj, opoldne in zvečer »naj se zgodi Njegova sveta volja, naj jo vzame k sebi ali pa mi Jo vrne zdravo...« Molčal sem. »Prečastiti, samo če hočete, me morete potolažiti. Res vas nočem nadlegovati, Bog ne daj. Vendar, če hočete, jo morete ozdraviti in mi jo vrniti...« »Ne morem, gospa Moylan. In tudi če bi to mogel, bi tega ne storil in se tako uprl Bogu. Tudi jaz sem kakor vi žalosten radi njene bolezni, a sedaj sem prepričan, da ima Bog svoje namene in njemu se ne upam upirati.« »Morda imate prav, prečastiti, toda materinsko srce, bi v*»ai. ko mora molčati, najraje počilo od žalosti.« 8' Šel sem v cerkev in pokleknil pred Brezmadežno. Zdelo se mi je, da mi šepeta: »Ali si sedaj zadovoljen? Kdo je imel prav: ti ali moj Sin?' Ponižan sem šel proti domu. Veliki dan je končno prišel. Že pri koncertu sem se čudil radi velikih izprememb, ki so jih izvršili v mlinu, a še bolj sem bil presenečen danes, ko sem zagledal prav različno družbo, ki se je zbrala, da prisostvuje slovesni otvoritvi Kilronanske tovarne. Pred vrati so stali vozovi z iivriranimi kočijaži, lastniki pa so se zbrali zgoraj v veliki sobi, se zbirali v posamezne skupine ali ogledovali čiste, bleščeče in osnažene stroje, ki so čakali samo še lahkega pritiska človeške roke in bi začeli delati čudeže. Na dolgi mizi, ki je stala sredi sobe, so bili razpoloženi kosi platna. Dvorana, katere ni po koncertu nihče uporabljal, je bila okrašena z rožami in palmami, male deklice, ki sem jih že enkrat videl, so bile zopet oblečene v svilo in gospodična Campionova je zopet sedela za klavirjem ter pričakovala znamenja, kedaj naj prične. Prerival sem se med ljudmi in se priklanjal na levo in desno. Oče Letheby je veselo govoril z odličnimi gosti in si včasi pogladil suknjo. Bil je zelo vesel in družaben z vsemi. Kako zelo se razlikujeva! Jaz se nisem počutil posebno udobno. Raje bi se pogovarjal s kako ženico na veznih vratih o piščancih ali ceni kurjih jajc, kot s temi visokimi gosti. Vsak ima svoj okus in gledati moram, da mi kaplan — »Prosim, da bi izvolili sesti!« »Prosim, izvolite spored,« je rekel mlad, olikan fant, oblečen kot bi ga pravkar potegnil iz škatljice. Predno sem se dobro zavedel, kje prav za prav sem, sem že sedel v udobnem naslonjaču. In potem se je oglasil klavir in kmalu sem imel toliko poguma, da Pismonoša je našel do smrti izstrudano gospo na zofi in je tehtalo njeno ruplo komaj 30 kg. Vse pohištvo je bilo preobloženo z nesnago. Po sobah so se preganjale podgane, miši in razni mrčes. Pokojna je zapustila v gotovini več tisoč in dragocenosti, kojili vrednost presega stoliso-če. V testamentu so označeni kot dediči: pismonoša in sluga delikatesne trgovine, ki so nosili dnevno meso njenim psom. Vila je določena kot zavetišče za pse. Konji, voznik in voi r močvirju. V Mayerholu pri Aurolzmunstm blizu Wellsa (Avstrija) je rasel neki dvovpref-ni voz s senom na močvirnata tla, ki so požrla živali, vo! s senom in voznika, (ločim se je mogel hlapec, ki je vodil konje za uzdo, rešiti, čeprav je tudi njega močvirje pogoltnilo ze do pasu. Evropa brez kolere i« kuge. Najnovejši mednarodni statistični izkaz za kužne bolezni pravi, da ni bilo v Evropi v drugi polovici maja nobenega primera kolere in kugo. Koze, ki so v začetku maja razsajale na Angleškem, so proti koncu maja ponehale. 0 kozah p»- Tudi dobre. — V hotelski restavraciji: Natakar, ali imate kak huinoristični list? — Ne, toda prinesem vam knjigo pritožb, v nji je mnogo hu- morietičnega. Može se priziblje domov, kjer ga žena prav »prijazno« sprejme. Med drugimi hudimi očitki mu zabrusi tudi: »Mrha pijana, ti pa nisi nikoli vina sit.< »Večkrat kot ti,« jo zavrne mož. Besäten«. — V vasem romanu je mnogo ki so polnoma odveč, — je kritiziral založnik. - j Kaj ni v življenju ravno tako? — je odgovoril pisatelj. Ljudska posojilnica v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Dobro jesti moremo Mmo teko dolgo, dokler prebavni organi redno delujejo. CUn Je apetlt pokvarjen, nastanejo vse mogoče 'motnje, kot glavobol, kuval krvi v glavo, krCi, naduha, wdlgavanje, jed ae diil, kar more pri slabotnih osebah, slasti pa pr! slabokrvnih privesti ao resnih posledic. Zalo Je redna vsakdanja uporaba prijetne močne Švedska Tinkture »Elsa* (Švedske kapljice) lekarnarja Fellerja izvanredno koristna, ker ona poleg lega, da olajšuje in pospeSuJe prebavo, daje dober apetlt In pri-pomore k rednemu delovanju prebavnih organov, obenem pa Je zelo tečna, lina aromaliina pijača, ki zapušča v želodcu čustvo priletne svežine In upliva * tem na obče razpoloženje In delavno sposobnost. 2 steklenici Din 50—, i steklenice Din 91'—, i zavojnlno In poštnino pri lekarnarju Engen V. Feiler, Slublca Donja, lilzatrg 16 Savska banovina. Lahko sredstvo za čiščenje — Elsa pilule (6 savltkov Din 50.—. 12 «avltkov Din 50.-). Proli kašlju in bolečinam v prsih Elsn-Zagorski sok, 2 steklenici Din 50.-. Odobreno od Min. tur. pot. fn nor. idievls Sn. hi V» od 24. Ul. 1933. L MihOŽ IjMöljii rds, raesini trg is na naie DelBliltf Na ttitto ilslenevlja»» isso Tek «on 2282 Nožni časHvc! prcsv. Srca Jezusovega imajo v noči od 4. na 5. avgusta v ljubljanski stolnici celonočno češčenje. Molili bodo iz »Večne molitve« 8. uro v čast prebl. Devici Mariji. Prosimo obilne udeležbe. Novinci lahko izbero poljubno uro od 9 zvečer do 4 zjutraj. Manli oglasnik Vsaka drobna vrstica aH nje prostor velia za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali fSčeJo poslov oziroma obrtniki pomočnikov all vajenoev in narobe. Mešalnega vajenca 6prejmo Franc Ambrož, mesar in posestnik, Ko-menda. Nastop takoj. Rešite se dolgov postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 d. Hmežlio delile \Xkv°o išče službo za kmečka dela, naučena je poljskega dela in pri živ ni. Frančiška Platiša, Radovljica,Pod mostom 13 Uj(n ali stavbeno parni»15 celo v Kamniškem okraju kupim. -Ponudbe z navedbo najnižje cene kje poslati na upravo Domoljuba pod značko »Kamniški» okraj hiša-parcela< št. 11.013. fijj.k nižjih razredov t»J»ln se sprejme na vso oskrbo ali brez (3trogo nadzorstvo). Naslov v upravi »Domoljuba t pod St. 11.030. Posojila daje brezobrestno Zdaot°gakUi£ nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljublana, poštni predal 307. — Iščemo poverjenike. Pnwstnn na Goroni-mcsiva siiem blku Vodic, naprodaj za Din 60.000'—. Naslov v. upravi Domoljuba pod štev. li 222. Suhe gobe Win plačuje po najvišji dnevni ceni trg. firma J. KuUan, Kranj. Še danes ^ od Jerneja Jeraj, Zapoge pošta Smlednik ali pa pridite osebno ponje. Vrhpolje pri Moravčah. Umrl je dne 25. julija po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti, tukajšnji, daleč znani posestnik in gostilničar g. Franc Požar, v 71 letu svoje starosti. Pokojni jebil brat g. dr. Lovro Po-žarja, gimn. ravnatelja v pokoju v Ljubljani. — Pokojniku svetila večna luč! Ostalim naše sožalje. Ali se hočete te- DCUIIATÌ7BIA meljito osvoboditi kevpih 111, fl h gihta, išiasa in bolečin v križu? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svojo žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet otekli udje, sključeno roke in noge, trganje, zbadanje po raznih delih teles«, da celo slabe oči so prav pogosto posledice revmatičnih in protinsklh boli. kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostranska so vsa mogoča in nemogoče sredstva, ki se rabijo proti njim. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tn priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenč-nice, ki je püfflSBUlli ŽC GiflQßiin bOlìlISsO!. Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo tudi v slučajih, ko je bolezen zastarela ia kronična. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma 2lttsn| našo zanimivo, zelo postna Brošuro. Kogar lorej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes na: NfMralnica za pisma: ! Berlin-Wilmersdorf. Broch-paterstrtts: e 5 Abteilung tM roéajo tudi iz Poljske, Portugalske in Španije. Več primerov peg„6tega iegarja javljajo iz Bolgarije, Lottške, Poljske in fikotske. S serriceom (priborom) ia karo okolu sveta. Dva češka natakarja iz Usta sta sklenila stavo, da bosta prehodila svet s ser-viceom za kavo v rokah. Na pot sta se podala 6. septembra v fraku in belih rokavicah po prepisu s serviceom. Najprej sta jo mahnila čez ftago na Dunaj, od tam v Budimpešto in Carigrad ln naprej v Afriko, ker hočeta prepotovati najprej črno ozemlje. Pred nakupom. — Ona: Ce bo jutri lepo vreme, grem kupit nov klobuk. Kaj pa pravi vremensko poročilo? — On: Da bo dež, toča, vihar in neurje. Cirkuška. V neko mestece je prišel majben cirkus. Glavna privlačna točka je bila kletka s tigrom, poleg katerega se Jc mirno igralo nedolžno jagnje. _ Ali se nikdar ne sprela, — je vprašal nekdv izmed občinstva. - Zelo redko, če se pa to piipeti, traja samo nekaj minut. — In kaj je potem? _ Potem kupimo drugo jagnje, je odgovoril d i vektor. sem sc ozrl okrog sebe. Vse je bilo zelo lepo. V ospredju je sedela skupina belo oblečenih gospa, ki so strmele vame kot bi bil kaka posebna starinska redkost. Premerile in ogledale so me od nog do glave in zdelo se mi je, da se počasi spreminjam v kamen. Samo nisem vedel, kaj bi počel. Skušal sem neopa-ženo položiti eno koleno na drugo, toda naslanjač je bil prenizek in to se mi ni posrečilo. Potem sem se spomnil, da bi bilo morda najboljše, če bi položil roke na kolena, a mi je lakoj šinilo v glavo: »To je le pri veliki maši« in hitro sem jih umaknil. Začel sem se igrati z verižico pri uri. Malo dekletce, ki je sedelo nasproti meni, je začudeno rekla materi: »Stari gospod ne zna mirovati.« Doslojanstveno sem se naslonil nazaj, pa sem se takoj zopet kesal. Doma že smeš, oče Dan, toda pomisli vendar, kaj zahteva olika in družba se ti bo smejala, če te opazi. Hitro sem se vzravnal. Opazil sem, da leži poleg naslanjača moj novi dežnik. Hitro sem se sklonil in ga prislonil k naslanjaču, toda ona deklica me je zopet opazila in zase-petala materi: »Stari gosp«! misli, da bo deževalo in hoče odpreti dežnik. Mamica, povej mu, da tu m nevarnosti.« In potem je gospodična Cauipionova — Bog io blagoslovi, ona vedno ve, kaj bo zame najboljše — zaigrala veličasten finale in potem pritekla k svojemu staremu župniku in mu veselo rekla: >;Hura, oče Dan, sedaj ste pa vi na vrsti. Le pokažite tem protestantom, kako znate govoriti k Upam, da sem jih zelo presenetil. Ze po prvih uvodnih besedah sem se oprijel mirnega, premišljenega glasu in ko sem končal, je svečano razpoloženje hitro izginilo, na ustnicah se je pokazal veseli smehljaj, ki si je kmalu poiskal glasnega izraza v veselem smehu in stiskanju rok od vseh strani in končno sem si celo domišljal, da mi vsi poslušalci ponujajo roice. Mala deklica dolgo ni vedela, kaj bi naredila. Gledala me je kot kako prikazen, pogledala je mater, se lahno nasmehnila in ko se je njen brat, ki ni mogel več premagovati smeha, prekucnil s stola, se je tudi ona pričela glasno smejati. Vedel sem, da sem omagal Slava zmagovalcu! »Kako se imenuješ?« sem vprašal deklico. »Nonna,« je odgovorila. »Nonna se je imenovala mati svetega Gregorija.« »Ne, tako se je imenovala moja stara mati.« »Dobro. Lepo ime je. Da bi ga le dolgo nosila kot stara mati!« Dekleta so že sedela pri strojih in čakala. Prav v kotu dvorane sta bila dva zatopljena v važen pogovor. Ko sem prišel bliže, sem spoznal izmed nju enega, ki me je med govorom neprestano opazoval z enim očesom, d -~-m je imel drugo zaprto. Bil je srednje velik, sovražnik vere, ki je obračal in se norčeval iz vsake besede, ki sem jo spregovoril. To je bil ravnatelj iz Lougboro. Gospa poleg njega je bila določena, da nadzoruje in vodi prva dela v Kilronanu. Meni nista bila po godu. Ozračje okrog njiju se mi je zdelo strupeno in neznosno. Pogledal sem očeta Lethebyja. Obraz mu je sijal od navdušenja. Bil je poln upov in prepričan o velikem uspehu, ki naj bi ga imela ta tvomica. Poleg strojev sta stala dva trgovca, govorila sta o bodočih uspehih, vendar pa nista kazala posebnega navdušenja. Ko sem med potjo proti domu premišljal — čaja in kolačev, ki so bili drugim glavni namen, nisem čakal — kaj sem danes doživel, sem nenadoma slišal za seboj lahne, hitre korake ta v naslednjem hipu je stala poleg mene Bittra. »Dragi oče. Tako ste še mladi in sveži, da va® Iromaj dohajam.« ^ MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA, Prešernova ul. št 3. ji najvEfija regulativ!» fircnihtlca t Jugoslaviji. ima vlog nad 430,80(1.000'— Hin Za vse vlogo jamči ljablj. mestna občina a vsem premoženjem in z davčno močjo. Za mate trgovce in obrtnike obatoji pri hranilnici Kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depositili oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Teleton št, 2016 in 2616. Poätni čekovni račun št. 10533. Uradne ure za stranko so od 8. do 12. in pol. delo v teh težkih časih se more še najlažje dobiti z ustanovitvijo domače piotarne. ML damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za pie eni ne, dobavimo prejo in izplačan o zaslužek za pletenje, kar dokazuje mnogo vahvalnic. Pišite še danes po «ratis- prospekto tvrdki DomaČa Pletarska industrija, odd.i Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva z\ suhe: gobe kupujemo po najvišji dnevni ceni. SEVEH A. KOMP. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 5. Urednik: Jože Košiček. Izdajatelj: Dr. Frane Kulorec. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceé. Službo je hotel dobiti. Šef nagovori gospoda, ki prosi za službo: »Parlez vous francais?« — Gospod: »Prosim?« _ »Parlez vous francais?« ->Kako menite?« — »Tristo medvedov! Vpraäam, če znate francosko?« — Gospod: »O ja, čisto gladko.« Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine a> čevljarje, šivilje in krojače, itd, itd. po najnižji ceni dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana Sr. Petra nasip 7 (ia vodo). Nečemo lenariti — hočemo delati. ZNIŽUJEMO CENE 75 vrstam raznih čevljev. Obiščite nas. Vezalke 1 par Din 1'- Vrsta 0166-00 j Cižmo iz močnega mastnega usnja 7. gumija, t stim podplatom in peto. Za dober niaterijiu jamčimo. Za delo na polju in vsak štrapae Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz črnega ali rujavega boka s trpežnim gumijastim podplatom. Prakti&ii za vsak'lanjo nošnjo. Oglejte si naše izložbe in prepričajte se o dobri kvaliteti in novih nizkih cenah. Vrsta 3337-12 Nenavadno lahek in udoben čevelj iz sivega platna s široko kapico in gumijastim podplatom. Ženski iste oblike in materijala Din 49 —. SAMO 79.- Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz črnega govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rujavi Din 89-—. črni Din 79'- Vrsta 2945-12 Čevlji iz rujavega boksa. Praktični in elegantni. Ka vuota Iti iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129-—. Vrsta 1005-dopf Pod to vrsto imamo nekaj raznih podotai vrst čevljev, ki jih lahko izberete po svojem okusu. 79.- J^S r Vrsta 9775-03 Čeveljčki iz atlasa z in brez sponke. Nenavadno lahki in udobni. — Isti iz satena in baržuna za Din 59'—. Za gospodinje: Vrsta 3945-03 Za vsakodnevno uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Vel. 19-26 Vrsta 4431 05 Za otroke: Zračni, lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom in okusne oblike. Vrsta 2642-05 Otrok, ki ima nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen. Zalo smo izgotovili te čevlje iz f inega laka in rujavega boksa. Lakasti Diu69'-.