APRIL IP Hugon + J S Franč. Pavi._ 3 N Tiha nedelja 4 T Izidor 5 T Vincent Fer. 6 S Viljera, opat. + 1 č Herman (V S P Albert, očak + J) S Marija. Ei?ip. 10 N Cvetna nedelja 11 P Leon T., papež 12 T Saba. muč. 13 S Hermeneirild + 14 Č Vel. četrtek a 15 P Vel. petek + 16 S Vel. sobota + Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K 'AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 'do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list; k ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 68. V CHICAGO, ILL., ČETR TEK, 7. APRILA — THURS DAY, APRIL 7, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. — Nacijonalisti dosegli morje in s tem razpolovili vladni te-. ritorij. — Franko namerava poslati vladi ultimat, v katerem bo zagrozil z bombardiranjem Barcelone. — Vlada utegne nadaljevati z odporom na jugovzhodni strani. Hendaye, Francija. — Arkada španske vlade je na severni fronti v popolnem umiku iti nacijonalisti, kakor govore Poročila, ne zadevajo skoraj r-a nikake pomembnejše ovire več pri svojem prodiranju v Provinco Katalonijo. Njih četam je uspelo, da so pri mestu 1'ortosa prišle skoraj že do Sredozemskega morja; ozek Pas, ki še ni zavzet, a utegne biti v najkrajšem času, je pa Pod kontrolo topov nacijonali-ftov in s tem je teritorij, ki ga >ma vlada še v rokah, razcep, 'jen na dva dela in je vlada v Barceloni izgubila stik s svo-južnim ozemljem. Na ta način je usoda vlade, kakor trdijo opazovalci, zapečatena se civilna vojna bliža svojemu koncu. V torek se je objavilo, da ^ttierava general Franko po-s'ati vladi v Barceloni ultimat, v katerem bo zahteval popol-in brezpogojno podajo. Ako bi v]ada zahteve ne spre-' le'a, bo zagrozil z novim na-Padom na mesto samo, in si-Cer z vsemi razpoložljivimi '•redstvi, z armado, z aeropla-111 in topovi od morske strani. Po radio se je z nacionalistične postaje v Salamanci v wrek javilo, da se je v Barce-0lli polastila prebivalstva pa-^ka, ko vro v mesto begunci ^ vseh strani, in da so iz-ruhnile tudi poulične demon-^tracije in nemiri, v katerih p" je bilo nekaj celo pobitih. °ročilo govori dalje tudi, da Se vlada pripravlja za pobeg Preko meje v Francijo. Ne more se sicer ugotoviti, v, koliko so te vesti točne, ven- r resnica je, da je za vla-,.n° stran položaj skrajno koč-Jlv- Sicer ostane v vladnih 01cah tudi po padcu Barcelo-e še precejšen kos jugovzho-Španije in možnost obsto-" da se bo tukaj nadaljeval di t, - proti Frankovemu pro-ranju, vendar pa je malo erjetno, da bi ta odpor kaj Pomenil. Pomisliti je treba ^mreč, da bo z izgubo Kata- - Je vladna stran popolno- ma odrezana od Francije, 0zi katero je dobivala doslej j Je zaloge orožja in munici- STARA LETA MORA BEŽATI r^lin, Nemčija. — Med ^•Hrtii vplivnimi osebnostmi, 1 katerim je naperjeno na-Av tpre^anJ'an.ie po zasedbi ski Je tudi s,avni dunaj-^ Psihoanalist, prof. Sig. sVq-Ud\ Mož, kateri si je s ^eli pridobil mednaro-^ n sloves,. je po rodu Jud. Ja$i ^at; Pa je star že 82 let, ga 1ev-lra?° naziji kljub temu še njearn?m i" so napravili na ln/0vim domu preiskavo ter j»0v tem zaplenili tudi nje-sil 0P,0tni, list. Freud je zapro-tlko ' Za novi potni list in, lav mu bo dodeljen, se namero Preseliti na Angleško in ljen- Zac^nje dni svojega živ-Preživeti v pregnanstvu. HITLER V CELOVCU Povedal o revščini v svojih mladih letih. Celovec, Avstrija. — Svoje kampanjsko potovanje je Hitler nadaljeval zadnji ponedeljek iz Gradca na Koroško in, ko je prispel v Celovec, ga je pozdravila množica kakih 150,000 ljudi. Kakor pri vožnji v Gradec, je tudi zdaj ob celi železniški progi med Gradcem in Celovcem delalo prebivalstvo svojemu Fiihrer-ju špalir. Govor, ki ga je imel Hitler v Celovcu, je bil izredno zanimiv. Povedal je, da je bil tekom 15 let, predno je prišel na vlado, najbolj reven državljan v celi Nemčiji, ko se je boril proti kapitalizmu "V tistih letih", je dejal, "sem redkokdaj spal dve zaporedni noči v isti postelji. Ako bi me bil kdo tedaj vprašal, kje je moj dom, bi mu moral odgovoriti, da povsod v Nemčiji. Bil sem brez doma, brez domovine, in revščina me je na>-pravila močnega." -o- UČITELJSTVO NE ZAUPA POLITIKARJEM Trenton, N. J. — Tukajšnja državna zakonodaja je zadnji ponedeljek odobrila predlog, po katerem se je ustanovil 19 milijonski državni sklad za financiranje relifa v 1938. V to svrho je morala zbornica poseči po raznih razpoložljivih skladih in je med drugim vzela- kot posojilo tudi iz učiteljskega penzijskega sklada nekaj manj kot pet milijonov dolarjev, kar se ima plačati nazaj z obrestmi vred leta 1942. Proti tej odredbi pa je učiteljska zveza silovito protestirala, rekoč, da ne zaupa politikarjem, da bi držali svojo besedo in da bi se denar v resnici vrnil nazaj. Zakon pa je bil uveljavljen kljub njih odporu. -o- SAMOUMOR, KER NI ZMA-GAL V PRAVDI Grand Haven, Mich. — Tukajšnji tovarnar A. L. Colten je imel že dalje časa pravdo z oblastmi zaradi spora z delavsko organizacijo CIO. Končno odločitev je imel narodni odbor za delavske odhošaje, katerega izrek pa se je glasil proti njemu. To si je n:.ož tako vzel k srcu, da je zadnji ponedeljek izvršil samoumor. Našli so ga s prestreljeno glavo in v rokah, je še držal odlok omenjenega odbora. VROČA VOLILNA KAMPANJA Chicago, 111. — Kampanja za primarne volitve, ki se bodo vršile prihodnji torek, je tako napeta, da se boje dejanskih napadov. Tako je bila rostavliena posVbna policijska itraža pred domom drž. pravnika Courtmya in okrajnega sodnika Jare'iki.ia. CESKA VLADA SEPOGAJA Razgovori z voditelji čeških Nemcev. Praga, Čehoslovaška. — Ce- boslovaški min. predsednik je imel zadnje dni več konferenc z vplivnejšimi voditelji nemške stranke, iz česar se sklepa, da utegne priti do ugodnega sporazuma med vlado in to stranko. Precej neprijeten vtis pa povzroča v Pragi vest, da se je odpeljal v Berlin vodja čeških Nemcev, Konrad Hen-lein. Zdi se namreč, kakor bi šel tja, v tujo državo, po navodila, kake korake naj pod-vzame doma. -o- PRVA PREIZKUŠNJA NO- VEGA AEROPLANA Santa Monica, Cal. — Douglas Aircraft družba izdeluje nove vrste potniški aeroplan, ki bo največji, kar jih je bilo še doslej izdelanih. V njem bo prostora za 40 potnikov. Dočim bo letalo izdelano do julija, se je pa zadnji ponedeljek izvršil nad njim prvi poizkus glede tega, koliko prenese t5že, in, kakor se objavlja, se je poizkus dobro obnesel. --o- ANGLIJA Z VSO RESNOST-JO PRIPRAVLJENA London, Anglija. — Notranje ministerstvo je izdalo te dni najnovejše sredstvo za obrambo proti plinskim napadom v slučaju vojne. Namenjeno je to sredstvo za male otroke, stare dve leti ali manj, in obstoji iz gumijaste vreče, v katero se otrok popolnoma zapre, dočim se lahko filtriran zrak pumpa v njo. Poleg tega ima Anglija v pripravljenosti 30 milijonov plinskih mask, PREISKAVA GLEDE TV A SE PRIČNE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v ponedeljek podpisal resolucijo, s katero se določa, da kongresna komisija preišče delovanje vladnega podjetja v dolini reke Tennessee. V ta namen se bo v komisijo imenovalo pet senatorjev in pet poslancev. KRIZEMSVETA — Šanghaj, Kitajska.— Na doslej zmagovito kitajsko armado so Japonci podvzeli novo močno ofenzivo v srednji Kitajski in pod nje pritiskom se je morala kitajska fronta, ki šteje do 50,000 vojakov, umakniti. — Kairo, %ipt. — Pri zadnjih v61itvah je vladna stranka temeljito porazila wafdi-ste, vsled če^ar bo sledila popolna reorganizacija vlade. Volitve so bile skrajno burne in je bilo tekom njih ubitih šest oseb. — London, Anglija. — Delavsko ministerstvo je izdalo zadnji ponedeljek poročilo, ki izkazuje, da je bilo v marcu nad 60,000 oseb manj brezposelnih kakor v februarju. Njih skupno število je zdaj okrog 1,750,000. -o- DIONNE PETORKE DOBILE .. NOVEGA BRATCA Callander, Ont. — Družina Dionne,iz katere izhajajo znane petorke, je dobila nov naraščaj.Zadnji ponedeljek zvečer se je rodil Mrs. Dionne, ki je zdaj stara 28 let, še en sinček, kateri je 13. otrok v družini. katere bodo dobile oblasti ši-rom cele dežele in se bodo v slučaju izbruha vojne takoj razdelile med prebivalstvo. ORALI BODO PO MORSKEM DNU Da se zavarujejo pred poškodova njem podmorski brzojavni in telefonski kabeli, so se družbe odločile, da ji h bodo zagreble pod morsko dno. V ta namen bodo napravili brazdo z veri go, ki jo kaže gornja slika in ki tehta 43,000 funtov. _______..,............. .... SOVJETl ZAVRNILI OČITKE Sovjetska vlada odbila japonski protest proti zalaganju Kitajske z vojnimi potrebščinami. Tokio, Japonska. — V od- nošajih med Japonsko in Rusijo" je nastopila nova kritična situacija, ko so se med vladama obeh držav te dni izmenjavale ostre note, ki so mejile že na grožnje. Pričela je Japonska, ko je v ponedeljek poslala sovjetski Rusiji svarilo, naj preneha pošiljati Kitajski pomoč v njeni vojni z Japonsko. V torek je Japonska poslala nato drugo noto, v ka-leri je ponovila svoje obdolžit-ve in obenem povdarila, da zahteva bolj jasnega odgovora in ne samo opravičila od Rusije. V resnici je bil ruski odgo-I vor na ponedeljkovo noto Japonske vse prej kakor pa kako opravičilo. Nasprotno, sovjetska vlada je japonske ob-dolžitve gladko zavrnila in ni niti naj manj e poskušala, da bi se bila kaj opravičila. Rusija ni skušala tajiti,, da pošilja sVoje orožje in aeroplane na Kitajsko, toda povdarila je, da se pri tem strogo ravna po mednarodnih določilih glede prodajanja vojnih potrebščin. Tudi druge države, je odgovorila ruska vlada, pošiljajo na Kitajsko svoje orožje in tudi svoje prostovoljce, toda Japonska ni pri nobeni še protestirala doslej. Odločno pa so sovjeti zanikali, da bi poslali Kitajski na pomoč kake vojaške oddelke ali častnike,in dejali, da taka neresnična poročila morejo prihajati le iz virov,. ki si žele, da bi se poostrili odnošaji med Rusijo in Japonsko. f8|: Sovjetska vlada je v odgovoru dalje vprašala, zakaj ni Japonska protestirala pri Nemčiji in Italiji, ki ste imeli prej celo svoje vojaške postojanke v Nankingu. In ti dve državi ste zaveznici Japonske. Zakaj se potem Japonska obrača- s takimi protesti na sovjetsko vlado, s katero ne samo, da ni v prijateljski zvezi, marveč ji celo kaže sovražnost ob vsaki priliki? -o- Z ŽARKI VARUJEJO MEJO Berlin, Nemčija. — Nemčija se namerava zavarovati proti tihotapcem s takozvani-mi infra-rdečimi žarki. Ta iznajdba deluje tako, da se avtomatično prižge velik žarko-met, kakor hitro prestopi kdo mejo. To pripravo je uporabljala Nemčija doslej že na za-padni meji in se je baje dobro obnesla. Iz Jugoslavije Slovesna proslava začetka gradbenih del za suhokrajinski vodovod, ki se je vršila ob studencu Globoček pri vasi Grintavec. — Nenavadna zgodba s hranilno knjižico. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo. DIVJA MAČKA NAPRAVILA POMOTO Bend, Ore. — Mrs. Geo. L. Baker, žena bivšega župana mesta Portland, je zadnji ponedeljek doživela tukaj nepričakovan napad. Ženska je nosila okrog vratu lisičji kožuh z dvema lisičjima glavama. Neka ujeta divja mačka pa je bržkone mislila, da ste lisici živi, in je skočiia za vrat ženski ter jo resno ranila. Dolenjski vodovod gradijo Suha Krajina, 21. marca. — Včeraj je vsa Suha Krajina slovesno proslavila začetek gradbenih del za veliki vodovod, ki bo oskrboval vso Suho Krajino z vodo. Lepa slovesnost je dobila svoj posebni izraz zlasti v tem, da je prispel semkaj dopoldne tudi ban gosp. dr. Marko Natlačen, ki so ga navdušeno sprejeli Zagradčani in številno prebivalstvo iz sosednjih krajev v bližini studenca Globoček pri vasi Grintavec. Po pozdravih je nato vsa ta množica odšla do Studencev,, kjer je bila ob 10. sv. maša na prostem. Tu se je zbralo okoli 4000 do 5000 ljudi. Najsvetejšo daritev je daroval žužemberški dekan gosp. Gnidovec. Po sv. maši je opravil obred blagoslovitve vode, nakar je ban g. dr. Marko Natlačen v klenih besedah poudaril pomembnost velikega javnega dela za Suho Krajino, ki je do zdaj že 40 let čakala na tako potreben vodovod. . Za njim sta govorila še član banskega sveta dr. Veble iz Novega mesta in ambruški župan g. Šinkovec. Župan Šinkovec je po svojem govoru izročil banu dr. Natlačenu diplomo častnega članstva tamkajšnje občine. S tem je bila lepa slovesnost končana. Ob 4. popoldne je bila v Velikih Rebercah slovesna otvoritev in blagoslovitev vodovoda za Velike Reberce. Ob tej priliki so govorili okrajni načelnik g. Vidmar, član banskega sveta g. Zupane in g. Košak. Slovesnosti se je udeležilo več tisoč domačinov. -o—— Hranilna knjižica bi ga skoro spravila v zapor Maribor, 20. marca. — Nenavadna zgodba se je te dni pripetila na pošti v Studencih. Na pošto je prišel posestnik Franc Kosimik ter je hotel dvigniti na svojo vložno knjižico 500 din iz poštne hranilnice. Ko Pa je poštarica knjižico pogledala je ugotovila, da so bili napravljeni v njej razni popravki. Tako je bila izpremenjena rojstna letnica lastnika knjižice ter je bil iz-radiran neki pečat. Ker se ji .ie vse to zdelo skrajno sumljivo, je poslala na skrivaj po orožnike, ki so Kosirnika trdo prijeli ter so ga aretirali. Vse je namreč tako izgledalo, da ie hotel poštno hranilnico opehariti s ponarejeno knjižico. Kmalu pa je natančna preiskava pokazala, da je postal Koširnik sam žrtev drzne prevare. Pri njem je služil za hlapca mladi Roman Dečman, ki je prišel na to, kje hrani Kosirnik svojo hranilno knjižico. Dečman je knjižico u-kradel, popravil je v njej rojstno letnico ter je šel na pošto v Loče, kjer je na Kosirni-kovo ime dvignjil 500 din. Po- tem je izradiral pečat pošte Loče ter je spravil knjižico zopet tja, kjer jo je imel Kosirnik običajno shranjeno. Gospodar ni ničesar opazil ter je prišla tatvina šele sedaj po nekaj mesecih na dan. -o-- Skala ubila dva konja Voznik Alojz iz Legna pri Slovenjegradcu je peljal iz kamnoloma kamenje s parom konj. Naenkrat se je po hribu navzdol privalila velika skala in padla naravnost na oje med oba konja s tako silo, da je enemu posekala vrat in je nai mestu izkrvavel, drugemu pa zlomila obe nogi,, da so ga morali takoj zaklati. Sreča, da je voznik korakal nekoliko za vozom. ; -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Leo-poldina Plaveč, upokojenka tobačne tovarne. — V Kranju je umrla Marija Volčič, rojena Grohar, stara 77 let. — V Mariboru je umrla Alojzija Kmetič, stara 63 let. -o- Strt prsni koš Iz Št. Ilija v Slovenskih goricah poročajo, da se je pri spravljanju težkih hlodov smrtno ponesrečil mladenič Jože Gornik, star 24 let. Hlod ga je zadel s tako silo, da mu je stri prsni koš in je fant podlegel hudi poškodbi. -o- Zasulo ga je Huda nesreča se je zgodila v Ehrlichovi tovarni v Mariboru. Pri izkopavanju stavbnih temeljev je bil med drugimi zaposlen tudi 26 letni delavec Josip Gutmacher. Pri kopanju in odstranjevanju zemeljskih plasti se je nanj zgrnila plast zemlje s cementnimi cevmi vred in ga zasula. Gutmacher-ja je z vso silo stisnilo, da je dobil hude notranje in zunanje poškodbe,, da, šo nezavestnega odpeljali v bolnico. -0- Zločin Iz Gornje Radgone poročajo, da je v Črešnjevcih, obč. Gornja Radgona, viničarska hči Julijana. Javšovec na tram v svoji sobi obesila svojega devet let starega sina, nato poleg njega obesila še sebe. Ko so ju našli, sta bila oba že mrtva. -o- Obsojeni Zaradi tatvine koles in prodaje istih so bili pred ljubljanskim sodiščem obsojeni 25 letni trgovski pomočnik Janez Črtane z Vač in 28 letni delavec Jože Doblekan, vsak na eno leto zapora, Albin Ilaš, 23 letni krojaški pomočnik z Vač pa na dva meseca zapora in 240 dinarjev kazni. -o- "Araer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga! - 'AMERIKANSKI SLOVENEC' " i irVV ..i n ... .... ..... Četrtek,, 7. aprila 1938 Amerikanski Slovenec JFfvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1191. ,JaAaJa vtak daa raeun nedelj, ponedeljkov in dnerer po praznikih. Izdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Ca ttlo let« Za pel let« -- 2* ietrt leta ----- Za CBUago, Kanado in 2a cel« leto-- 9a pol Ista ---- 2a četrt leta----- F«iaciMiu šterilka---- >$5.00 - 2.50 _ 1.50 Erropo: _$6.00 _ 3.00 ____1.75 __3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1S49 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year - For half a year-- For three months _$5.GC _ 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year -—-$6.00 For half a year -3.00 For three months ---- 1-75 Single copy---------3c Dopisi vjdnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. __ Kaj pravijo v Vatikanu o aneksiji Avstrije? Glasilo svete Stolice "Osservatore Romano" je prineslo z ozirom na priključitev Avstrije k Nemčiji članek, ki se ne peča s politično stranjo tega vprašanja, kakor se postavlja državam, ki so po "Anschlussu" na kakršenkoli že način prizadete, ampak ocenjuje ta dogodek s stališča verskega položaja, ki je nastal v Avstriji. Vendar pa "Osservatore Romano" uvodoma izreka sodbo o mednarodnem učinku združitve' Avstrije z Nemčijo z besedami, da "izvršeno dejstvo "Anschlussa" ne more vplivati pomirjevalno na duhove, razjasniti mednarodnega obzorja in okrepiti načela medsebojnega zaupanja, na katerem počiva krščanski red in evropski mir, ki ga Cerkev smatra za največji zaklad naše kulture — narobe — ta stvar bo pač le še bolj omajala nestalno ravnotežje mednarodnega položaja in povečala naraščajoči pesimizem." Razume se — tako nadaljuje direktor '"Osservatore Romano" —, da vzbujajo največjo skrb v dušah katoličanov verska vprašanja, ki so z "Auschlussom" nastala, tako zaradi stališča, ki ga vladajoča stranka v Nemčiji zavzema nasproti katoliški Cerkvi, kakor zaradi nekaterih obžalovanja vrednih dogodkov, ki so že doslej izvršili v Nemčiji. "Osservatore Romano" pravi, da sme sodbo v tem pogledu izreči tem bolj, ker je vseh dvajset let, odkar obstoja avstrijsko vprašanje, motril položaj nepristransko, tako da se tudi Nemčija ni mogla nikoli pritožiti nad njegovim objektivnim stališčem. Vedno smo poudarjali — pravi "Osservatore Romano" —, da geografske in gospodarske razmere, v katerih je Avstrija morala po ver-sajskem miru živeti, niso bile najboljše, tako da bi mogle jamčiti mirno posest, suvereniteto in dejansko neodvisnost te države ter jo obvarovati pred strankarskimi strasti mi in agitacijo ter nesigurnostjo notranjega položaja v svoji sredi kljub vsem paktom in političnim garancijam, kakršnih od strani velesil ni uživala nobena druga država v Evropi. Sedaj pa se je ta položaj, ki ga je Nemčija rešila z "Anschlussom", žalibog kompliciral še z verskim vprašanjem, ki ga je postavila tista struja v Nemčiji, zaradi katere toliko milijonov katoličanov v Nemčiji ne more živeti v miru, ker je ogrožena svoboda njihove vesti v svojih dolžnostih napram otrokom in napram verskemu prepričanju njihovih dedov. Vprašanje je sedaj, ali se bo to versko preganjanje ustavilo ob bivši meji med Nemčijo in Avstrijo, katero je prekoračila tista unitaristična in totalitaristična ideja, ki po mnenju najbolj vplivnih krogov v Nemčiji obsega tudi versko področje. Vprašamo se, ali bo ta ideja prizanesla avstrijskemu narodu, ki je po svojih glavnih tradicijah tako globoko katoliški, da je v nasprotju s teorijo, ki jo učijo v Nemčiji, zgodovinsko ne-pobitno dokazal, kako je katolicizem tudi nemško dušo popolnoma prekvasil, tako da je postal življenje njenega življenja, ne da bi se količkaj okrnilo njeno narodno bistvo. Vprašamo se, kakšno usodo bo doživela tista harmonična in plodonosna lepota duha ter kulturnega dela, ki jo je nemški narod v Avstriji izoblikoval pod odločilnim vplivom katolicizma in s tem tudi ogromno doprinesel h krščanski kulturi vse Germanije? Želimo — nadaljuje "Osservatore" —, da bi ravno dejstvo, da jč sedaj šest milijonov katolikov vstopilo v državno skupnost z rajhom, doprineslo največ k temu, da bi se vzpostavil verski mir na podlagi načel, ki so proglašena po obstoječih konkordatih. Cerkev bo gotovo v svoji neskončni dobroti vse pozabila, kar se je zgodilo, da le zopet vzcvete in se razvija duhovni mir, ki je ideal katolicizma. Toda, ali moremo kaj takega upati spričo aretacije solno-graškega in graškega nadškofa, spričo ukinitve osrednjega sedeža avstrijske Katoliške akcije, ki jo varuje konkor-dat, in spričo drugih ukrepov, ki so bili storjeni te dni in mečejo žalostno senco na nastanek novega reda v Avstriji ? ... Mladi nemški naziji na Dunaju počenjajo vse vrste budalosti. Na oblast so prišli, pa ne vedo kako bi se znašali. Uovecemu zdravniku,,, ki . zdrailL. z uspehom sluh bivšega angleškega kralja Edwarda in je v tej stroki eden najbolj slovečih zdravnikov na Dunaju, so mu dali pijani dijaki v roke metlo in ga prisilili pometati ulico, pravi neko poročilo. To radi tega ker je zdravnik rodom Žid. Kjer so res kaki vzroki, naj se le nastopa. Ampak radi narodnosti briti norce iz profesijonalnih ljudi, je pa vsekakor malo preveč. Poroča se, da je Hitler obljubil, da poseti v maju Italijo, kjer se bo mudil osem dni. Takrat bi morali praznovati zmago italijanskega in nemškega orožja v Španiji, pravi poročilo. Kako bo izteklo do takrat, je seveda še vprašanje. Hitler bo obiskal Florenco, Rim in Neapolj. Za priprave njegovega sprejema je določila rimska vlada nič manj, kakor 40 milijonov lir. Velik del svote bodo izdali za zastave in posebne svetlobne naprave in dekoracije. Ob istem času bo Mussolini priredil vojaške manevre na kopnem in na morju v počast svojemu idejnemu tovarišu Hitlerju. Fašizem se bo bahal s svojo močjo. V mornariških manevrih bo sodelovalo nad 200 italijanskih bojnih ladij vsega tipa. V zraku pa bo 800 letal. Mussolini je izjavil: "Italija bo pokazala, da je močna na kopnem, pod vodo in v zraku." Hitler in Mussolini sta dva vladarja, ki oblastno zapovedujeta do 120 milijonom ljudi. Pred 23 leti sta bila navadna prostaka, ki še za biks in tobak nista zaslužila v službi pri vojakih. V SPOMIN Č. G. REV. PLEV-NIKU IN DRUGO IZ ROCKDALE Rockdale, lil. Dne 23. marca so prišli k nam v Rockdale č. g. Vincenc Šolar, da bodo imeli postno pridigo v slovenskem in angle škem jeziku. Na prvi pogled ko smo jih zapazili, so se nam zdeli nekoliko spremenjeni. Mislili smo da so najbrže kaj bolni. Pa so komaj slišno povedali: Izgubili smo č. g. Fa-thra Plevnika. Danes popoldne so umrli in nas za vednu zapustili. — Lahni šum in globok vzdih se je zacul po cerkvi. Srca vernikov, zlasti nas Slovencev v Rockdale, so bila ob tej norici močno presenečena. Ne vem kako je to, da niso jolietski poročevalci omenili, da so bili č. Father Plevnik pred c.esetimi leti tudi naš župnik in skoro za dobo tri leta. Kaj so vse storili za našo župnijo, je nemogoče vse popisati. Ko so prišli, so našli zapuščeno in zanemarjeno cerkev, v finančnem oziru pa popolnoma revno. Kot neumoren in goreč delavec v vinogradu Gospodovem, se niso prestrašili velikega dela in so začeli prenavljati cerkev. Najprej so napravili cerkvi novo streho, cerkev dali preslikati in uredili več drugih potrebnih reči. Tako smo imeli brez posebno velikih stroškov vso cerkev lično opremljeno za službo božjo. Veselje in zadovoljnost je zavladala med farani na^ še župnije nad tako lepim u-spehom. C. g. Plevnik, četudi so bili obilno zaposleni s svojo faro v Jolietu, ko pridno obiskovali in nadzorovali tudi našo župnijo. Preskrbeli so nam da fmo imeli lepe cerkvene obre- de, da smo lahko izpolnjevali svoje krščanske „ dolžnosti. Večkrat so se č. g. tudi pošalili ter rekli: Če neham v Jolietu, bom prišel pa v Rockdale, saj je tukaj tudi sv. Jožef. Toda božja volja je drugače ukrenila. Zaradi bolezni so se podali v stari kraj-, da se pozdravijo in med tem časom je bila naša župnija po uvidevnosti Mil. nadškofa, oddana v oskrbovanje čč. gg. benediktincem in tako smo dobili stalnega župnika v osebi č. Rev. Jožef Brans, pod katerem župnija prav lepo napreduje. Pred dvema letoma smo dobili še pomožnega župnika Rev. Father Benedict Slim in tako sta sedaj oba čč. gg. dobro zaposlena. Spomin na umrlega č. Fa-thra Plevnika bo ostal v naši župniji za vedno, ker oni so odprli vrata napredku naše fare. Naj jim Bog tisočero povrne ves njihov trud, ki sO ga imeli pri naši župniji in jih sprejme v večno plačilo. Tam bodo prav gotovo za nas prosili, kakor se jih bomo tudi mi vedno spominjali. Letošnje leto smrt ne prizanaša tudi pri nas v Rockdale. Kakor je znano, je iztrgala iz naše srede že šest oseb, dve slovenske in štiri druge narodnosti. Rose Vidic in Luba Ko-bakovič obe dekleti, ki so bile ponos naše župnije, je smrt odtrgala od nas in sedaj za njimi žaluje cela naselbina, posebno otroci, kajti Rose Vidic je bila učiteljica za krščanski nauk tri leta. Sedaj je pa ni več. Bog ji naj bo plačnik za ves njen trud in dobro delo. Kar se tiče delavskih razmer je še vedno tako, ali še slabše, kot je bilo. Dela malo, draginja pa velika. Zares, žalostni časi, skrb za življenje vsaki dan večja. Kedaj se obrne na bolje, je težko ugar-niti. Božja volja je in tako se moramo udati. — K sklepu pozdrav na vse naročnike Amer. Slovenca in Novega Sveta. Mary Kastelec -O- ODGOVOR IZ SONČNE KALIFORNIJE Fontana, Calif. Prosim g. urednik nekoliko prostora v Amer. Slovencu, da odgovorim mojemu nasprotniku iz Fontane in da se mu lepo zahvalim, ker se je spodtaknil ob moje dopise v Am. Slovencu, ko je zapisal v "Prosveti" z dne 17. marca, da sem katoliški lažnik in mi poleg tega dal še lepo ime — koštrun. — Veš, jaz ti pa ne bom dajal takega imena, kajti koštrun si bil poprej kot jaz, si starejši. Ce misliš odgovarjati mojim dopisom, — kajti pisati zaradi tega še ne bom prenehal, — ti svetujem, da se naročiš na Amerikanskega Slovenca, da ne boš potem v skrbeh, kje boš stikal za mojimi dopisi in boš lahko takoj odgovoril. — Omenim, da jaz nisem nobenemu fontanske-mu Slovencu rekel žal besede, zlasti ne čez čast. — Kar se tiče krompirja, ti pa odgovarjam, da ga bom jaz že kopal koncem meseca aprila in lahko me prideš pogledat, da se prepričaš. — Glede sprejema Mrs. Kolenc,vpa še pritrdim, da smo jo sprejeli vsi njeni prijatelji, ko je prišla semkaj. Vsak lahko ve, da nasprotniki katoliškega človeka ne bodo prišli pogledat. — Ja, ja, je bolje doma sladko spati. Zato pa ne more trikrat na leto krompirja kopati, ko ga pa prepozno posadi. — No, sonce pa sije vsaki dan. Kadar je oblačno in kadar dežuje, to pa že vsak pameten človek ve, da ne sije. Maine? Glede zadnjič omenjenih treh oseb: bogataša, delavca in bolnika, bom nadaljeval ob drugi priliki. Bi že sedaj, pa moram temu fiontanskemu "jagenčku" odgovoriti in se mu obenem ponovno zahvalim za lepo ime. Kadar se srečaš s "koštrunom" ti bom že osebno povedal kar ti gre. Za takrat bova prerešetala dobo od leta 1914. — Koštrun pa lepi ja-genček, sva bila nekoč v sorodstvu, danes nisva več, zato obžalujem, da si Slovenec in da te poznam, ker si me po nedolžnem napadel. Kakor si mi posodil, tako ti bom vrnil. Nobenemu Slovencu pa ne želim slabega, ne v Fontani, ne drugod po Ameriki. Good bye jagenček, koštrun gre dalje. Kampanja za Amerikanski Slovenec gre h koncu. Želim pa, da bi bila uspešna in da bi list dobil mnogo zvestih in stalnih naročnikov. List bi moral biti v vsaki katoliški družini, da nam budi zavest, da smo prišli iz katoliške domovine. Ne sramujmo se tega, ampak bodimo ponosni na svojo vero in narodnost. — Lepa hvala Mrs. U. Ivšek iz Rock Springsa, ki tako pridno deluje za Amer. Slovenca. Ravno tako vsem ostalim zastopnikom in zastopnicam, ki se trudijo. — Prihodnjič se že še oglasim. Joe Skubic ŠTIRIDESETURNA POBOŽ-NOST PRI SV. JANEZU EV. V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Ker so ravno prazniki pred vrati, bo zanimalo Slovence, razkropljene po mestu Milwaukee, da borpo imeli ta teden štirideseturno pobožnost pri cerkvi sv. Janeza Evangelista na S. Mineral in 9 cesti. Začetek pobožnosti bo v petek zjutraj, na praznik Marije Sedem Žalosti ob 7 uri. Slovesen sklep bo pa v nedeljo zvečer ob 7:30 uri. Spovedi bodo v četrtek, petek, in soboto popoldne od 3 ure naprej, ravno tako vsako jutro po sv. maši. Vsakomur se bo nudila lepa priložr.ost ob tej priliki opraviti velikonočno dolžnost. John Androjna VAŽNO ZA SLOVENSKE VOLILCE North Chicago, 111. Spomlad je tu a ne za revno ljudstvo. Zaman čakamo obetajočih polnih boketov poštenega dela in zadostne plače, s katero bi človek pošteno pre-živil sebe in svojo družino. Zelo aktivne so organizacije namreč Relifna WPA in druge. Iščejo delavce na debelo in sedaj ravno pred volitvam. Zakaj ? To ubogo maso gonijo od Poncija do Pilata, in s tem tratijo čas do tistega časa, ko bo zrel. Pretveze so, da apropriacije še ni vlada naredila, da je še zmrzlina v zemlji in ne vem kaj še. Ali, ka dar ves izmučen delavec dobi tako zvano relifno ali WPA delo in celih $48.00 na mesec, pa kakšen mešetar zašepeče na uho: Daj, da boš volil "de mokratic" da ne zgubimo dela. Meni se pa zdi, da te politične prosperitete, bo v par tednih zopet konec in zopet bomo čakali iz za katerega vogala nam prikuka tako za-željena spomlad. Slovenci vo-lilci pozor! V soboto devetega aprila se vršijo volitve za šol ski odbor. Te volitve so zelo važne, pojdite na volišče vsi aseaa^ui oCiuba oujsjazi ip in oddajte glasove našim kandidatom. Kartdidirajo namreč: Jacob J. Novak fca predsednika šolskega odbora distrik; 63;. John L. Mesec, za odbornika istega distrikta. Ta dva mlada tu rojena Slovenca vodita omenjen distrikt že deset let in tako dobro, kot še nobeden pred njima. Zadnje leto ni nam ta odbor nobenega davka naložil, tojiko denarja je napravil v zadnjih desetih detih v blagajno in še letos bo zaključil leto z lepim preostankom, ko je bil prej večni primanjkljaj. Vso čast takemu odboru! Tretji kandidat je tudi tu rojen Slovenec,. Joseph J. Ne-manich, za ponovno izvolitev za High School odbor. On tu-davkoplačevalcev in je v ve" liko pomoč tukaj živečim Slovencem. Zadnja dva kandidata imata opozicijo. Zatoraj. rojaki in rojakinje, vsi na volišče devetega aprila. To Je naša dolžnost. Volišče je za distrikt 63 v North School, North Chicago, 111. Odprto bo od poldan do petih popoldan in za High School od poldan do sedmih zvečer. Za High School odbor se voli v North School, North Chicago, 111., v McAli-ster School, High School, m Franklin School, Waukegaii, 111. Ne pozabite da šolski odbori poslujejo z več kot polovico vsega davka. To je ze'° važno. Toraj še enkrat, vsi na volišče devetega aprila! Za Welfare Club, Matt Kirn, preds. -o- Prijaznost napravi ljudi ve" liko boljše prijatelje kot denar. * Nekateri ljudje ne napravijo ob času nič drugega, kak01 da redno ob času svoje puste. delo NA PRODAJ k ali v zameno na 16-53 Cer®8* Rd., Chicago, "cottage" hlS iz opeke, osem sob, podstr® je, klet, zaprt porč; na vročo vodo. Pišite last"lK na Box 85, Berwyn, 111. Stavbinsko društvo i"ia prodaj več poslopij na leP® ^ kraju. Prvo plačilo več. Pišite na Box 85, Ber*^' 111. — ZA PIRUHE bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kW je dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge ^ sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobiJ0 j jemniki na dom potom pošte brez vsakega Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. * so bile naše cene: V ITALIJO1 jjr $ ........................ 200 lir $ ......................... egO ^ $ .........................'(jo l'( $ .........................iooo l'c Za $112.50....................L>r Za ...........................J Z a Za Za Za Za Za V JUGOSLAVIJO: $ 2.55.................... 100 Din $ 5.00.................... 200 Din $ 7.20.................... 300 Din $10.00.................... 420 Din $11.65.................... 500 Din $23.00....................1000 Din Za Za Za Za Pri ivečjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za $10.00 pošljite... Za $25.00 pošljite................$26.00 Vsa pisma pošljite na: John Jerici* Neprijetna je bila zaušnica ki jo je princ Sborov prejel od Jane za svojo vsiljivost.- Silno ga je pogrela in jezno ji je zagrozil, da bo to drago plačala. V Mini togoti jo je pograbil z obema rokama in ji obenem grozil: "Jaz ti že pokažem ..." — "Pokažeš kaj. ' je princ lucjikrji iu-.lij.4l krepak glSa. V tem je pa že prišel do pozorišča pilot" Drown, ki je vihtel v dcsnici sekiro in obenem vpil nad princa: "Sedaj bom p/a napravil konec s teboj, enkrat za vedno!" Toda v tem je že nud boreča moška skočila _ janc. ' \c l!ro\vn, mi si nikakor rob 'snjetlio jemati take pritice, četudi bi ti ft it toko na mestu." ... _________ "Toda ti nisi varna pred njim, kakor tudi ni varen nihče izmed nas," reče- Brown. "Jaz se ga lahko sama ubranim," reče Jane; "in če se ga.jaz, tako se ga lahko tudi yk}va s Tibb-som." "Tucli dobro," pritrdi po kratkem rndku Brown; "ju« lahko čakam." V teh par besedah je bilo dovolj povedano k^j misli. . _ Zopet so mirno korakali naprej, toda sedaj so imeli princa Vedno toliko > zu, da so pazili na vsak njegov k?ra • To je tudi princ sam občutil in 1101 jetno mu j<- bilo. — Približala J? J noč ill treba je bilo zopet pfciiofiti n^ prostem, ob stražneni ognju. Jane j« spanju vedno mislila na izginulo nette. ' ...'■■* A Četrtek, 7. aprila 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 PODMORNICE - NAJSTRAŠNEJŠE OROŽJE BODOČNOSTI Meseca marca leta 1936 je angleški admiral Roger Keys v nekem predavanju, ki ga je o obrambi proti podmornicam in njihovim torpedom imel v Ox-fordu, dejal, da ima Anglija na razpolago zelo uspešno sredstvo za boj proti podmornicam. Pri poskusih s tem sredstvom med obrambnimi vajami okoli Malte, so podmornice metali na površino, kakor da bi bile iz plute. Ta obrambni izum temelji na načelu reflektornih žarkov. Pravijo, da je s temi mogoče uničiti vsako podmornico takoj, ko se Približa bojni ladji toliko da bi Jo lahko dosegla s torpedom. Vse angleško časopisje je to novico prineslo z debelimi črkami in pisalo, da so podmornicam dnevi šteti. Zdelo se je, da se je angleškim obrambnim strokovnjakom posrečilo iznajti tisto, o čemer je svet že dolgo sanjal — takozvane smrtne žarke. Poskusi s tem novim sredstvom v resnici niso bili tako fantastični, kakor pa je pravilo £asopisje. Pri omenjenih manevrih okoli Malte so uspeh dosegi zlasti s pomočjo ultra visokih zvočnih valov ... Za to so angleške bojne ladje uporabljale Preprost aparat, ki deluje s pomočjo zvoka in katerega so do-Sedaj uporabljali samo za mer-Jenje morske globine. S pomočjo Zvočnih valov, ki jih pošiljajo proti morskemu dnu, ugotavljajo namreč oddaljenost dna od Gorske površine. To pripravo so uporabljali za to, da so z ^o merili razdaljo podmornic od Posameznih ladij. Seveda niso valov pošiljali proti dnu, marveč vodoravno, v smeri vodne Površine. Valovi so na svoji poti 2adeli ob podmornico, se odbili nje in se vrnili k izhodišču — k aparatu na ladji. Tam so častmi lahko izračunali, kako daleč ■•e podmornica še od ladje. Ta-k°j, ko je ugotovljeno to, se najdena ladje prevrže v napadal-Ca» skuša pripluti nad skrito Podmornico. Ko je približno nad začne metati v vodo tako-2vane vodne bombe, ki v določeni e'°bini same od sebe eksplodi-Jajo. Torej gre pri tem obrambam načinu ne za "smrtne žar-. e"> marveč za žarke, ki so Stni'tni in nevarni v toliko, ker P°niagajo podmornico najti in Otllogočijo ladjam uspešen napad ZVEST ČUVAJ nanjo. Da je ta napad uspešen, dokazuje najbolj ugovor, ki ga je ob teh angleških poskusih vložila v Londonu italijanska vlada, češ, naj Angleži prenehajo z njim, ker te vaje ogražajo italijanske podmornice, ki se gibljejo v vodah okoli Malte. Ta moderni način za ugotavljanje lege in oddaljenosti podmornic ima seveda tudi svoje slabe strani. S pomočjo podobne naprave prav tako lahko tudi podmornica ugotovi lego in oddaljenost sovražne ladje ter jo preseneti. Nad ta izum so se takoj spravili seveda tudi Nemci. Podjetje "Atlas" iz Bremena, ki izdeluje merilne aparate za ladje, je zgradilo posebne naprave za prestrezanje zvočnih valov visoke napetosti pod vodo. S pomočjo teh priprav lahko podmornice brez periskopa določijo lego sovražne ladje in nanjo namerijo svoje torpedne cevi. Spričo tega je vrednost angleškega izuma zelo padla — in podmornicam še daleč niso dnevi šteti, marveč nasprotno, podmornice še naprej in še bolj veljajo za pomorsko orožje bodočnosti. Dandanes, po teh novih nemških odkritjih niti ena podmornica ne bo več čakala, da bi jo sovražne ladje napadle s podmorskimi bombami. V vojni se podmornice, oskrbljene z lovci žarkov in z visokofrekvenčnimi usmerjevalci ne bodo več pokazale na površini. Da je temu tako, pričajo skrivnostni napadi roparskih podmornic na angleške in druge ladje na Sredozemskem morju med vojno v Španiji. Ta način iskanja podmornic in ladij bo privedel v bodoči vojni do dvoboja med Goli j atom — bojno ladjo — in Davidom — malo podmornico. Čim manjša in čim ožja je podmornica, v tem boljšem položaju je za boj. Vsi načini iskanja podmornic bodo postali brezuspešni, če bodo države pomnožile število podmornic tako, da bodo lahko nad vsako nasprotnikovo bojno ladjo poslale celo brodovje malih podmornic, da jo bodo obkolile. Zaradi tega nam je razumljivo, zakaj nekatere pomorske države tako hite z gradnjo malih podmorskih Davidov. Neki 65 letni Chas. Bradley iz Paulboro, N. J., je padef z ozke brvi ter obvisel na roki, kakor kaže gornja slika, in je v ta-> kem položaju tudi umrl. Mrtvemu pa je zvesto stal na strani njegov pes in ga čuval, dokler niso oblasti odstranile trupla. sar. "Neštetokrat sem naletel tu pa tam na mrliče" — piše dalje omenjeni belgijski častnik — "ki jih, je posejala rdeča roka, ki se je stegnila že tako daleč na najskrajnejši zahodni konec Evrope. Imel sem tudi priliko, raz-govarjati se z nekim komunističnim uradnikom, ki je imel nalogo, da izprazni prenatrpane madridske ječe, v katerih je bilo zaprtih nad 6000 jetnikov. Ta vojaški uradnik je z nasmeškom pripomnil: "S tem si vendar ne bom preveč belil glave. Uporabil bom najboljše in najbolj učinko- vito sredstvo: Treba mi je samo nekaj strojnic in v vseh madridskih zaporih bo kaj zopet dovolj prostora za nove jetnike!" Pisanje belgijskega častnika je še toliko bolj pomembno, ker je ta mož v Španiji zavzemal precej odlično mesto. Bil je vojaški svetovalec rdeče vojske in nekaj časa tudi poveljnik Madrida. Svojo knjigo končava z besedami, v katerih izraža globoko željo vsega španskega naroda, da se otrese komunističnega suženjstva. RAZNOTEROSTI BELGIJSKI POROČNIK 0 RDEČI ŠPANIJI . Neki belgijski častnik, ki se J6 leta 1936 zelo ogrel za repu-blikance v Španiji in se zato Prostovoljno ponudil na razpoložene španskim vladnim četam, Jc Prinesel iz Španije bogate skušnje. Vse, kar je tam doživel, Po svojem povratku v Belgijo ]e ^je Pri , ^eri, popisal v knjigi, ki ji je dal na-S1°v "Narodu govorim". Ta knji-Predstavlja težko obsodbo - ade nasilja, zločinstev in anar-V rdeči Španiji. Z neštetimi ki jih je navedel v tej •)i8i> je omenjeni belgijski ^stnik dovolj trdno dokazal, da . v republikanski Španiji da-. s komunizem popolen gospo-Povsod so v rabi metode na-^tva, ki ima svojo trdno opo-s, .v hrezbožništvu. česar span-. 1 Parod ne ve in kar gotovo ni ^ Vsenj znano tucii drugod po za-Jstvu, je dejstvo, da je v zaiti Za v°jno pomoč uspelo ko-^nistom dobiti v svoje roke 0(' drugim ves pridelek izvoz-8adja in da so na vseh od-jt.n)h mestih na oblasti ljudje, določeni od kominterne. i, .lsec v svoji knjigi opisuje vjj^ahotnejše zločine, ki jih iz-v Španiji rdeči režim. ve]e f ll(li o tem, kako vojaški po-v Jniki po raznih krajih naro-i'10 Pri trgovcih najrazličnej-CKX>ooooO<><><><>C«KK Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, niinoial849 W. Cermak Road, Pisano polje J. M.' Trnnk "What's the difference? Vzamimo le en stavek. Mo-lek piše, pa izrazi le mnenje vseh naturalističnih modernja-kov: "Človek si mora sam pomagati — popraviti si mora vid, oborožiti si mora oči s steklom, z lečami, pa je boljše." To podpišem tudi jaz in vsak, ki najodločneje odklanja materialiste. Celo že na prvih straneh sv. pisma je prav božja beseda, ki to po trjuje. Do sem smo skupaj. Zdaj pa pridemo na razpotje. Piše dalje: "Ko je človek to prvič storil, je postal zares človek. Prej je bil divjak — žival." Tu smo. Lahko bi postal sarkastičen, in zapisal, čemu n. pr. psu kaj takega ni prišlo "na misel", ker ima tudi slabe oči, pa je zadeva preveč resna. Recimo, da bi bilo tako, da bi bila le človeška žival imela zmožnost postati iz živali človek, ko si je ta žival sama pomagala, dočim si druge živali vsaj do danes ne moreje same pomagati. Recimo, da bi bilo tako, kakor trdi Molek. Kakšna razlika bi bila med prejšnjo živaljo in med sedanjim človekom? Ali bi zmožnost, da si pomaga ta žival sama, kakor si je res pomagala s špeglami, iz-premenila bistvo živali v po* vsem drugo bistvo, v bistvo človeka, izpremenila naravo živali v drugo naravo, v naravo človeka? Kdo bi mogel kaj takega trditi! Razlika bi bila kvečemu le, da je imela človeška žival zmožnost, da si je pomagala z očali, in ko si je pomagala, je postala človek. Narava je ostala ista narava, bistvo narave se ni izpremeni-lo. To potrjujejo moderni ma-terialisti sami, ko trdijo o "človeku z očali" da se rodi, živi, je in pije, se muči in trpi, se malo morda tudi veseli, govori in piše in razpravlja o boljšem življenju v bodočnosti. in končno umrje in izgine, saj trdi isti Molek, da "za «mrtjo ni ničesar". Ali ni prav '">0 tudi z vsako živaljo, ki niti zmožnosti nima, da si "sama pomaga"? Rojstvo, življe-nje, smrt, konec tu, pri vsaki živali, rojstvo, življenje smrt, ^onec tudi ori — človeku. What's the difference? ' Stopimo še korak dalje. Poglejmo v življenje, kakršno je pred nami. Imeli smo vojske,, jih imamo in bomo jih imeli. Toliko in toliko "človekov", ljudi se pomori, na mi-ljone gre. Tem ljudem se vzame življenje po teh vojskah, in zato mora biti teh vojsk konec. Prav, priznam, in- glede življenja imam celo bolj važno prepričanje. Ampak komu se vzame življenje? Pač "človekom", ljudem, ki so postali "človeki" po očalih, ki so si sami pomagali. Ampak, saj si z očali niso izpremenili narave, saj so ostali v bistvu le živali, in vojske vzamejo življenje pač le — živalim. Kaj bi bilo na tem? Ali ne jemljejo, prav ti "človeki" dan na dan miljonom drugih živali isto življenje, ko jih koljejo za hrano?? Odkod si 'jemljejo to pravico? "Človeki", po naravi pa le živali, tu, in živali tam, kakšna razlika naj bi bila, ako se narava pri prvih, ko so postali "človeki". ni izpremenila ? Očala naj bi izpremenila žival v človeka, pa mu ta očala vendar niso mogla izpremeniti narave, da-ti temu ošpeglenemu človeku n. pr. duše, neumrjočnosti, zagotoviti mu kako življenje P° smrti, saj prav moderni trdijo na vse kriplje, da za smrtjo »i ničesar. Ako se pritožujete, da vojske jemljejo življenje takim, ki so postali- "človeki potom kakih očal,, potem mate nobenega razloga, da se pritožujete, če se v kaki vojski pobijajo — divjaki, ker ti je niso prišli do očal, so toraj le gole živali. Pa se le hudo pritožujete in z vami se tudi jaz, ampak vsaj jaz imain tehten razlog, vi pa nimate .prav nobenega razloga, ker človek, ako je bil prej le žival, ostane žival tudi pote"1; ko si je malo pomagal P1'1 očeh z očali. -i-o-- Elektrifikacija Kakor poročajo iz Ptuja, I30 Hajdina kmalu elektrificir3' na. Pa tudi gornji del Drav-skega polja se je začel zan1' mati za električno razsvetlj3' vo. Občine Sv. Lenart, Velik8 Nedelja, Zavrč in Sv. Barbar« v Halozah, so začele popis"' vati zanimance za razsvetli^ vo. Tako je upati, da bo tudi v teh krajih kmalu zasveti18 moderna luč. -o- Napaden V Žetalah pri Rogatcu ,Je posestnikov sin Jože Prevy' šek iz Žetal napadel pred s°" lo 22 letnega posestnikove?3 sina Franca Kopšeta iz iste vasi in ga ranil z nožem v vo nadlaket in dlan. Okraden V stanovanje Avgusta Lelia' sija v Mostah v Ljubljani se je nekega dne vtihotapil znan tat in odnesel razne zIa' nine in dragocenosti v vrednosti 2000 dinarjev. -o- Nesreča Ko je 30 letni dninar 1 tin Blazinšek iz Vin pri cerkvi je podiral neko dre^'0' ■iza- se je zvrnilo nanj in mu P1' dejalo težke notranje P oš be ,kod- Širite amer. sloven^* 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje od 1 DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST ft 1801 So. Ashland Avenue I Tel. Canal 0523 ',! Uradne ure vsak dan fi zjutraj do 8:30 zvečer. od 9. Velikonočne razglednice tiskane v slovenskem jeziku imamo v zalogi: VELIKE RAZGLEDNICE z lepimi slikami, s slovenskim pozdravom v kuvertah stanejo komad po............................................10 centov MALE RAZGLEDNICE v obliki dopisnic, pa stanejo po 5 centov komad, ducat pa—.40c Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois