GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ..NOVOLES"
C	^ LETO XXI	Številka 13	
U*l novoles	novoles
1 lw w V	J	23. september 1983
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A	
Seja
1.	REDNA SEJA SDK DO NOVOLES
8. septembra 1983 ob osmi uri se je zbrala v sejni sobi DSSS samoupravna delavska kontrola (SDK) na svojo 1. redno sejo.
Uvodoma so bili poimensko predstavljeni vsi člani SDK DO Novoles. To so: Rudolf Radakovič — TKO, Franc Klemenčič — IGK, Anica^ Gorenčič —TAP, IvanRozen-berger — TPP, Jože Krašovec
—	TGD, Franc Rebselj — LIPA, Majda Furlan — BLP, Miha Grošelj — TES, Franc Koren — S1GM AT, Anica St-rajnar — TSP, Vera Kasunič
—	TSP, Darinka Senica — TVP, Franc Vovko — TVP, Franc Krušič — TPI, Jože Gnidovec — TDP, Anica Kužnik — TDP, Alojz Zupančič
—	Žaga, Marko Švent — DSSS in Zdravko Božič — BOR.
Na podani predlog so delegati izvolili za predsednika SDK Novoles Franca Vovka iz tozda TVP, za njegovega namestnika pa Marka Sventa iz DSSS.
V nadaljevanju seje so bili delegati seznanjeni s programom in načinom dela sam-
MINULO DELO
V ponedeljek. 3. oktobra 19K3. bomo v Novolesu izplačevali minuli) delo. Minulo delo je plod pri/adevanj in vlaganj v preteklosti. Letos bodo iz naslova minulega dela izplačana sredstva v višini 34.368.000,00 din kar predstavlja 60 odst. eelotne mase sredstev, ki smo jo v Novolesu izločili /a osebne dohodke v juliju letos. To so znatna sredstva, kar priča o lem.da se je Novoles v preteklosti obnašal varčno in da je bil vseskozi v razvoju. Izplačilo minulega dela nam naj bo spodbuda za naprej'
oupravne delavske kontrole, kjer so bile poudarjene tri oblike dela. Delo SDK se namreč odvija na tri načine oz. oblike:
—	direktno s strani delavcev,
—	preko organov upravljanja in
—	s posebnim organom (odbor samoupravne delavske kontrole).
Člani SDK DO so nato sprejeli program dela.
Najbolj zanimiva, če lahko tako rečemo, je bila druga točka dnevnega reda, ko so člani SDK obravnavali poročilo o problematiki sušilnic v tozdu Žaga.
Inž. Andrej Bajt je podal poročilo o sanaciji tega problema in o trenutnem stanju oziroma poteku obratovanja predsušenja.
Za vse tiste, ki ne poznate omenjene problematike naj zapišemo, da so bile v minulem letu velike težave pri oskrbi s sušenim lesom. Prav zaradi tega je takrat dala SDK pobudo, da se stvar čimprej uredi. Vsa zadeva je tako postala izredno „vroča tema", saj seje nenormalni potek sušenja odrazil v pomanjkanju suhega lesa v nadalnji predelavi.
Inž. Bajt je v svojem poročilu dejal, da so sedaj glavne pomanjkljivosti odpravljene, da pa bi bilo to lahko storjeno tudi pol leta prej, če bi se delo opravljalo z normalno zavzetostjo.
Nato se je kar nekako samo vsililo vprašanje, ki ga je postavila delegatka tozda BLP. zakaj se pri tej problematiki oz. napakah, ki so bile narejene, ne poišče krivce in se jih tudi primerno kaznuje (opomba pisca: nastala je tudi materialna škoda).
Inž. Kompan je dejal, da bi morali odgovornost obravnavati že na začetku, in hkrati menil, daje krog odgovornosti tako širok, da zadeve ne bi mogli razčistiti.
Po daljši razpravi so nato člani SDK sprejeli sklep:
L sprejme se poročilo o problematiki sušilnic na TOZD Žaga,
2.	SDK DO ugotavlja, da je posredovanje samoupravne
x.
-K /
Franc Vovko
delavske kontrole reševanje problematike pospešilo,
3.	vse pristojne v delovni organizaciji in tozdih se opozarja, da je potrebno probleme reševati strokovno in hitro ter z vso resnostjo, da ne bo prihajalo do takih zadev. O tem se obvesti tudi samoupravno delavsko kontrolo TOZD Žaga Straža.
Ob tej priliki velja zapisati, da kljub vsemu ostaja nekako grenak priokus.
V nadaljevanju seje so obravnavali tudi pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki se nanašata na SaS o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo in sicer na tisti del. ki govori o strokovnih delavcih ter na SaS o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Glede obeh pobud je vodja splošne službe DSSS. Marjan Grabnar dejal, da imamo v Novolesu vso problematiko v zvezi z omenjeno pobudo že urejeno. Delegati na obrazložitev niso imeli pripomb.
Ob zaključku so člani SDK DO obravnavali še omejene izdatke /a obdobje januar —junij 1983, na katere pa niso imeli pripomb. S tem je bila L redna seja tudi zaključena.
V. KASTELIC
Obisk
6. septembra 1983 je našo OOZK obiskal član CK ZKS tov. Jože Smole. Razširjeno sejo, kateri so prisostvovali še: Janez Bajuk — predsednik KPO DO Novoles, Vilma Manček — sekretar predsedstva ZK, Boris Gabrič — sekretar medobčinskega sveta ZK, Andrej Počrvina — izvršni sekretar predsedstva OK, Lojze
Padovan — predsednik predsedstva OK ter predstavniki sredstev za informiranje. smo imeli v mali dvorani doma JLA v Novem mestu. Razen naše OOZK je obiskal še tri osnovne organizacije v naši občini.
Namen obiska in tema razgovora so bile priprave za sejo CK ZKS o nalogah zveze komunistov pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Predstavili smo našo DO in še posebej tozd BLP, v katerem je zaposlenih 120 delavcev. Od teh je 27 članov ZK. zastopanih na vseh področjih delovanja.
Uvodoma smopoudarilt probleme, s
katerimi se srečujemo pri delu; politiko cen. sporazumevanje v reproveri-gi. uvozne omejitve,nepravočasno seznanitev s pogoji za gospodarjenje v prihodnjem obdobju, [ reveliko administriranje in druge. Vse to ustvarja negativno vzdušje in nezmožnost za normalno poslovanje. Teh vprašanj se je dotaknilo v razpravi več razpra-v Ijaleev. Kazen kritike sta bili prisotni tudi samokritičnost članov ZK in pripravljenost za iskanje rešitev znotraj tozdov in DO.
Naj navedem samo nekaj zanimivih razprav:
Tovariša Smoleta je zanimalo vse, kar bi bilo potrebno v tem trenutku posredovati na sejo CK ZKS.
Pred sejo CK bo potrebno zbrati vsa pereča vprašanja, ki obravnavajo naše gospoddarstvo, saj je splošno
(Nadaljevanje na 2. strani)
OBVESTILO
Naslednja številka glasila izide 14. oktobra.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 6. oktober do 12. ure.
UREDNIŠTVO
C	\
OBISK
V________________________)
(Nadaljevanje s 1. strani)
znano, da smo v sedanjem času bolj nagnjeni k restrikcijam in se premalo zatekamo k spodbudam, kar pa je močna ovira za večjo gospodarsko samostojnost. Naš sistem samoupravljanja je zelo zakompliciran. Očistiti gaje potrebno vseh formalitet, zaradi katerih smo velikokrat neučinkoviti.
Na izvoznih področjih je bilo do sedaj premalo narejenega. Tu je mišljeno predvsem organiziranost zunanje trgovine, saj ugled našega gospodarstva v tujini upada. Morali bi se organizirati, da bi ta mreža zunanje trgovine postala učinkovita.
Razpravljala smo postavili tudi vprašanje, kaj je s stališči in navodili v naši družbi glede deviznega načina plačila, saj če se bo tako nadaljevalo, ne bo dinar več zakonito plačilno sredstvo. Jože Smole je posebej poudaril. da je potrebno o takšnih prodajah razpravljati na osnovnih orga-nizaijah, jih ostro obsojati in posredovati kritiko na CK. Pri ljudeh se pojavlja negotovost, ker se stvari bistveno ne premikajo na boljše. V določenih sredinah se širi malodušnost in dvom v program dolgoročne stabilizacije. Razpravljali smo tudi o načinu javnega informiranja, ki ob določenih vesteh, ki niso preverjene, zelo razburjajo javnost in ustvarjajo negativno politično vzdušje. Takšen zadnji primer je bila nepreverjena vest o količinah izdanih bonov, o neorganiziranosti pri informianju o ukinitvi plačila depozita pri prehodu meje za potrebe zdravstva in drugo. Zato je potrebno problem informiranja postaviti zelo ostro.
Na koncu razprave, ki je bila na to temo zelo široka, je tovariš Smole poudaril tudi to. da se morajo OOZK sestajati večkrat na kratke informativne sestanke, da ne živijo dovolj samostojno in prevečkrat čakajo na besedo od „zgoraj”. Doseči moramo večjo mobilnost in spostiti razprave v osnovnih organizacijah.
s. š.
Samoupravne aktivnosti v oktobru
Poletne počitnice so za nami, prav tako tudi poletno zatišje in pred nami so nove naloge, ki jih bo potrebno do konca tega leta spraviti „pod streho”.
V splošni službi smo v ta namen pripravili za mesec oktober plan samoupravnih aktivnosti, ki obsega naslednje zadeve:
—	devetmesečni obračun, — plan za četrto trimesečje,
—	spremembe in dopolnitve
samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke,
—	samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo,
—	samoupravni sporazum o izobraževanju,
—	statuti tozdov in statut DO (spremembe in dopolnitve) in
—	uresničitev zakona o raz-šiijeni reprodukciji in minulem delu
Vse navedene točke so aktualne in povezane z zakonskimi zahtevami.
Periodični obračun 1—9 in plan za 4. tromesečje so standardne točke, zato jih posebej ne obrazlagamo.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke so potrebne zaradi novega samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva in aneksa št. 2 k SaS o temeljih plana zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—85. Spremembe bodo zadevale predvsem vprašanje nadomestil (bolniške!).
Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo je potrebno uskladiti z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Obenem pa je bilo v preteklosti nanj precej pripomb (kadrovskega stanovanja itd.), tako da ga je potrebno na novo pripraviti.
Samoupravni sporazum o izobraževanju je potrebno uskladiti z zakonom o usmerjenem izobraževanju, poleg tega pa je obstoječi sporazum že zastarel.
Spremembe in dopolnitve statutov tozdov in statuta DO so potrebne na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z novim zakonom.
Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu zahteva, da uredimo področje investiranja in minulega dela, zato bomo naše akte ustrezno prilagodili, čeprav imamo nekatere zadeve že urejene.
To je samo telegrafski pregled najpomembnejših zadev, ki jih bomo obravnavali v naslednjih mesecih, podrobneje pa boste seznanjeni na sejah samoupravnih delovnih skupin, samoupravnih organov, organov DPO in tudi v prihodnji številkah našega glasila, ko bodo zadeve že bolj pripravljene.	M. G.
Nov izgled žerjava v TOZD TVP
Seja svetov
Seja Medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko v Novolesu
15. septembra 1983 je bila v prostorih naše delovne organizacije seja medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije. Medobčinski svet se je odločil, da organizira sejo v Novolesu iz dveh razlogov. Prvič zato. da bi začel s prakso zasedanja v delovnih organizacijah. kjer naj bi se se nanili s konkretnimi problemi delovnih organizacij, hkrati pa je izkoristil priložnost, da je obiskal tozd TD P. ki je za svoje uspešno sindikalno delo dobil visoko zvezno priznanje Prvomajsko listino.
Člani medobčinskega sveta so si ogledali proizvodnjo naših tozdov in po ogledu nadaljevali s sejo. Z naše strani je člane v imenu DO pozdravil podpredsednik KPO Vili Pavlič,injim na kratko orisal problematiko poslovanja delovne organizacije. Izpostavil je predvsem vprašanje cenovne politike. razvoja dohodkovnih odnosov z našimi poslovnimi partnerji in naša izvozna prizadevanja. Cenovna politika je že vsepovsod deležna velike kritike. Po ocenah gospodarstvenikov je takšna politika nevzdržna. Oblikovanje cen je že tako močno v rokah birokratskega aparata, da so vsi ukrepi. ki jih ta aparat predlaga, absolutno nesmiselni. V družbi se še vedno ne spopadamo z vzroki, ki povzročajo inflacijo ampak reagiramo na posledice, rezultat pa je čedalje večje dviganje cen. V zadnjih letih smo nič kolikokrat odmrznili in zamrznili cene. rezultati pa so porazni. Gospodarske organizacije se čedalje bolj zapirajo v svoje meje in iščejo vsaka zase posamezne rešitve, kar slabi skupno moč gospodarstva. Po podatkih SDK je veliko samoupravnih sporazumov o dohodkovnih odnosih zelo slabih. Pri razvoju sistema skupnega prihodka se srečujemo z različnimi tolmačenji, vendar nobeno ni sprejeto kot dokončno, da bi ga enotno začeli uvajati med delovnimi organizacijami.
Izvozna prizadevanja so zelo močna, vendar, če bomo želeli biti še bolj prisotni na zunanjem trgu. se bomo morali bolj organizirati in pošiljati v tujino kadre, ki bodo kos zahtevnim nalogam prodaje na zunanjem trgu.
V nadaljevanju je medobčinski svet ob obravnavanju rezultatov gospodarjenja v regiji v prvih šestih mesecih, .poleg že omenjenih problemov, obravnaval še problematiko politike osebnih dohodkov, redne preskrbe m položaja družbenih dejavnosti. Svet ponovno ugotavlja, da se veliko pomembnih odločitev sprejema mimo
sindikata. Sindikat kot najbolj množična organizacija delavcev zgublja zaupanje med delovnimi ljudmi. Veliko je sestankov, veliko je povedanega in napisanega. vendar so rezultati še vedno pičli. Nič kolikokrat je sindikat zahteval, da se zmanjša administracija, da se že enkrat zaupa samoupravljanju, vendar so do sedaj vse zahteve zadele ob trdo steno administracije.
Medobčinski svet se je ponovno odločno zavzel za odpravo linearnega obravnavanja oblikovanja mase osebnih dohodkov. Rast OD je vezana na ra ! dohodka v primerjavi s prejšnjim letom, l ista organizacija, ki je pred sprejemom takšnega družbenega dogovora imela nizko štartno osnovo, to se pravi, da je imela relativno nizke OD. je kljub dobri rasti dohodka še vedno imela nižje OD od recimo sorodne DO, ki je takrat izplačevala slučajno višje osebne dohodke. Na ta način je uspešna delovna organizacija še vedno na slabšem.
Podobni problemi so tudi v sferi družbenih dejavnosti. Nekatere interesne skupnosti (predvsem šolstvo) so s prispevnimi stopnjami tako omejene, daje že vprašljivo normalno delovanje. Svet je zavzel stališče, da je potrebno preanalizirati celotno sfero negospodarskih dejavnosti in z racinalnim poslovanjem omogočiti tudi normalno delo teh interesnih skupnosti (šolstvo, zdravstvo).
V tej kr.zni situaciji se že tudi znotraj sindikata kažejo tendence po uvajanju „socialnih kartic". Svet se je odločno zavzel za to, da to ni pravilna rešitev položaja. Položaj, v katerem se nahajamo, lahko razreši samo produktivna proizvodnja in kvalitetno delo. To mora biti osnovna bitka sindikatov. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje delovnega časa po 25. septembru, ko bomo urne kazalce pomaknili za eno uro nazaj. Medobčinski svet smatra, da moramo vztrajati na priporočilih republiškega izvršnega sveta, da se z delom prične čim bolj proti osmi uri. Za delovne kolektive dolenjske regije bi moral začetek delovnega časa ostati nespremenjen, to pomeni, da proizvodnja začne ob 7. uri. ostale dejavnosti pa proti osmi uri.
Š. .1.
/\
novoles
v___I____J
Preberite
SAMOUPRAVNE AKTIVNOSTI V OKTOBRU
Poletne počitnice so za nami, prav tako tudi poletno zatišje in pred nami so nove naloge, ki jih bo potrebno do konca tega leta spraviti „pod streho”.
V splošni službi smo v ta namen pripravili za mesec oktober plan samoupravnih aktivnosti, ki obsega naslednje zadeve:
—	devetmesečni obračun, — plan za četrto trimesečje,
—	spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke,
—	samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo,
—	samoupravni sporazum o izobraževanju,
—	statuti tozdov in statut DO (spremembe in dopolnitve) in
—	uresničitev zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu
Vse navedene točke so aktualne in povezane z zakonskimi zahtevami.
Periodični obračun l—9 in plan za 4. tromesečje so standardne točke, zato jih posebej ne obrazlagamo.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke so potrebne zaradi novega samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva in aneksa št. 2 k SaS o temeljih plana zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—85. Spremembe bodo zadevale predvsem vprašanje nadomestil (bolniške!).
Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo je potrebno uskladiti z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Obenem pa je bilo v preteklosti nanj precej pripomb (kadrovskega stanovanja itd.), tako da g;a je potrebno na novo pripraviti.
Samoupravni sporazum o izobraževanju je potrebno uskladiti z zakonom o usmerjenem izobraževanju, poleg tega pa je obstoječi sporazum že zastarel.
Spremembe in dopolnitve statutov tozdov in statuta DO so potrebne na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z novim zakonom.
Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu zahteva, da uredimo področje investiranja in minulega dela, zato bomo naše akte ustrezno prilagodili, čeprav imamo nekatere zadeve že urejene.
To je samo telegrafski pregled najpomembnejših zadev, ki jih bomo obravnavali v naslednjih mesecih, podrobneje pa boste seznanjeni na sejah samoupravnih delovnih skupin, samoupravnih organov, organov DPO in tudi v prihodnjih številkah našega glasila, ko bodo zadeve že bolj pripravljene.
M. G.
»Ne	j
l pozabite I
1 V nedeljo, 25. 9. 1983, bomo « t premaknili urine kazalce. 1 r Premaknili jih bomo za eno uro ? J nazaj.	0
1 Vse ostalo bo v Novolesu po \ f starem. Delo pričnemo v I. I } izmeni ob 7. uri, v II. izmeni ob O 5 15. uri in v III. izmeni ob 23. 1
i ur'-	t
) Torej bodo tudi avtobusi O t vozili tako kot sedaj.	1
? Ne pozabite na to!
Lesni odpadki
V našem glasilu smo vas 29. julija informirali, da v našem tozdu oddajamo lesne odpadke, ker odvoz sekancev v Meblo ni stalen. V tem času so se dela v ci prijavljali, da bi te odpadke pod navedenimi pogoji vozili. Mislim, da smo večini ustregli in danes razpolagamo s podatki, da smo na ta način 329 delavcem iz večine naših tozdov omogočili, da so prišli do poceni kurjave in da smo skupno prodali 2498 prm lesnih odpadkov. Po tozdih je bilo z ozirom na število potreb izdano
naslednje število nakazil: TOZD —
BLP TPP TSP TES TDP 22	46	52	37	63
DSSS TPI TKO TGD TAP 42	20 18	16	13
Opozoriti moramo na dejstvo, da take ugodnosti morda
sedaj ne bo več, saj se že bliža jesen in potrebno bo vse več kurjave za našo kotlarno, s katero bomo ogrevali prostore.
IK
Vesti iz tozdov
TOZD TPP — 8. septembra 1983 je bila seja DS TOZD, na kateri so obravnavali spremembe in dopolnitve SaS o temeljih planov SIS za železniški in luški promet za področje železniškega prometa ter za področje vzdrževanja in izgradnjo cest. Spremenili so tudi odločbo disciplinske komisije za Jožeta Ažnoha, povečali lastno udeležbo za malico in obravnavali prošnje delavcev za izobraževanje na Biotehnični fakulteti — lesarstvo I. stopnja. Nadalje so obravnavali nekaj novih samoupravnih sporazumov o ustanovitvi SIS, nekatere prošnje občanov za lakiranje okvirov za slike ter potrdili sklepe komisije za osebne dohodke.
TOZD IGK — Na razširjeni seji političnega aktiva TOZD IGK so 27. avgusta 1983 obravnavali informacijo o poteku sanacije, informacijo o razprodaji v mesecu juliju (na razprodaji je bilo prodanih 26.230 m2 ploščic), v prodajalni v redni prodaji je bilo prodanih 20.788 m2 in v grosistični prodaji 53.000 m2), obravnavali so obračun za julij in s tem v zvezi problematiko delovne discipline, produktivnost itd.
TOZD TGD — Na Dvoru so 2. septembra 1983 imeli izredno sejo delavskega sveta, na kateri so obravnavali:
—	montiranje stolov za Švedsko (stole imajo v planu že od začetka leta, pa jih do izredne seje še niso odpremili, tako da je prišlo do intervencije izvršnega sveta SRS),
—	obravnavali so prošnje za izobraževanje svojih delavcev,
—	odobrili so dotacijo osnovni organizaciji sindikata TOZD v višini 100.000 din. TOZD TVP Na seji delavskega sveta 6. septembra 1983 so obravnavali:
—	ukinitev proizvodnje tuš kabin in preselitev v TOZD TKO, kar pa se do priprave programa proizvodnje elementov iz slojastega lesa ne prenese v Metliko,
—	obravnavali so pritožbe na vrednotenje zahtevnosti dela in pritožbe posredovali komisiji za OD na ravni delovne organizacije, nakar bodo pritožbe ponovno obravnavali,
—	sprejeli so aneks k SaS o
temeljih plana SIS za elektrogospodarstvo,
—	obravnavali prošnje za študij ob delu na Biotehniški fakulteti — I. stopnja lesarstva, ki pa jih niso odobrili,
—	spremenili sklep disciplinske komisije za Darka Moj-stroviča ml.,
—	odobrili prošnje za pomoč KS Uršna sela in Straža ter GD Vavta vas in Dol. Straža,
—	določili nove cene boksov, ki znašajo 357,60 din za velike in 244,70 din za majhne ter določili odbitke za škartirane vezane plošče.
TOZD TDP Delavski svet TOZD TDP je 7. septembra 1983 obravnaval in sprejel:
—	razrešil je tov. Peperka dolžnosti direktorja TOZD, ker je bil imenovan za člana KPO, zato je DS za v. d. direktorja TOZD imenoval Antona Sotlerja,
—	obravnavali so gospodarjenje v juliju in avgustu in ugotovili, da so proizvodni plan slabo izvrševali. Sklenili so uvesti dodatno delovno soboto 10. septembra 1983 in jo tudi realizirali,
—	nato so obravnavali samoupravne sporazume o temeljih planov SIS za ceste in elektrogospodarstvo ter jih sprejeli in sporazume o ustanovitvi SIS za požarno varnost in elektrogospodarstvo ter premogovništvo, niso pa sprejeli SaS o ustanovitvi SIS za nafto in plin,
—	odobrili so prošnje svojih delavcev za študij ob delu (Bioteh. fakulteta — I. stopnja),
—	odobrili so nabavo nekaj novih osnovnih sredstev (novi stroji),
—	obravnavali so problematiko delovnega časa (premik urnih kazalcev 25. septembra 1983)
SIGMAT V Sigmatu so na seji DS TOZD 29. avgusta 1983 obravnavali aneks k temeljem plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-1985, kar so ostali tozdi obravnavali že v juliju.
STARI (PREOBLEČENI) PREGOVORI IN REKI
—	kdor drugemu jamo koplje, je svoje sreče kovač
—	rana ura je slovenskih" fantov grob
—	človek človeku — SDK
—	o domovina, ti si kakor kup dolgov
—	trkajte in se vam bo odprlo (če imate s seboj plavo kuverto)
Kako
izkoriščamo delovni čas?
Delo je človekova največja vrednota. Delo omogoča človeku eksistenco. Ustava SFRJ izrecno opredeljuje, da „delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka” (11. člen).
Kakšen odnos imamo do dela, je torej ključno vprašanje vsakega posameznika organizacij združenega dela in celotne družbe. V pričujočem zapisu obravnavamo odnos do dela, ki se kaže skozi izkoriščanje delovnega časa oz. koliko smo v Novoiesu odsotni z dela.
Odsotnosti z delaje več vrst: dopusti (redni, izredni, študijski), boleznine (do 30 dni, nad 30 dni, poškodbe), nosečnost, porod in nega družinskega člana, zaradi disciplinskih posegov, samoupravne in družbeno politične aktivnosti, vojaške vaje in SLO, neupravičeni izostanki in zamude, zastojne ure, prazniki in razne druge aktivnosti (krvodajalska akcija, kulturne in športne prireditve ipd.). Zgoraj navedene odsotnosti kažejo t.i. dejansko odsotnost z dela, ki jo tudi evidentiramo, poznamo pa še t.i. prividno odsotnost. Ta se kaže v tem, da je delavec sicer prisoten ob stroju, toda iz določenega razloga ne dela (kajenje, klepet ipd.).
1.	Gibanje odsotnosti
Gibanje odsotnosti spremljamo natančneje šele od leta 1978. V tem letu smo izpopolnili evidence in gibanje odsotnosti povezali tudi z možnostmi izvajanja proizvodnih planov preko t.i. izkoriščanja zmogljivosti (kapacitet). Če opazujemo gibanje odsotnosti v obdobju 1978 do 1982, opazimo določena nihanja.
Tabela L: gibanje odsotnosti 1978—1982 (število ur odsotnosti na zaposlenega)
Leto
Ure
ods./
zap.
Ind Ind 82/78
1978 445 1980 439 1982 453
98
103
102
V opazovanem obdobju obseg odsotnosti rahlo narašča. Rast odsotnosti pa ni v vseh letih enaka. V obdobju
1978—1980 obseg odsotnosti rahlo pada, v obdobju 1980—82 pa zopet narašča. Dolgoročni trendi kažejo torej negativne tendence. Iz navedenih podatkov bi sklepali, da postajamo v Novoiesu po letu 1980 iz leta v leto manj disciplinirani?!
2.	Struktura odsotnosti in njene značilnosti
a)	Struktura odsotnosti
Struktura odsotnosti nam
pokaže na katerih področjih smo bolj ali manj disciplinirani. Nekatere odsotnosti so namreč z zakonom in s samoupravnimi akti zagotovljene, npr.: dopusti, vojaške vaje, samoupravne in družbenopolitične aktivnosti, dejanska bolezen itd., nekatere pa so čisti izraz nediscipline: zastoji, zamude, neupravičeni izostanki („plavi”), igrana bolezen itd. V letu 1982 je bila struktura odsotnosti taka, kot jo prikazuje pričujoča tabela.
Glej tabelo št. 2
Največ odsotnosti odpade na
dopuste in boleznine. Sledijo državni prazniki in odsotnost zaradi porodniške. Ostale odsotnosti so zastopane le s 3% v vseh odsotnostih. V letu 1982 je Novoles izgubil na račun odsotnosti 1.236.249 delovnih ur in izplačal 70.357.168,00 din. Priznati moramo, da je večina odsotnosti opravičenih, vendar so tudi take odsotnosti, ki so čisti izraz nediscipline.
b)	Spremembe v strukturi odsotnosti Opazovanje sprememb v strukturi odsotnosti nam ponazarja, koliko in v kateri smeri se vršijo spremembe. Daje nam odgovor na vprašanje, ali se situacija izboljšuje ali slabša. Ugotovili smo, da odsotnost po letu 1980 raste. Če bi šla ta rast na račun odsotnosti, ki so tipičen odraz nediscipline, bi to pome-
nilo kritično poslabševanje delovne morale v Novoiesu. Primerjava strukture odsotnosti v letu 1980 in 1982 kaže, da so se v tem obdobju vršile spremembe. Ugotovili smo, da je v tem obdobju odsotnost rasla, zanima nas pa na katerih področjih. Rasle so naslednje odsotnosti: dopusti so se povečali za 6%, boleznine za 4%, porodniška za 15% in nega družinskega člana za 13%. Močno so se pa znižale naslednje odsotnosti: neupravičeni izostanki (60%), izostanki in zamude (50%), zastojne ure (50%), samoupravne in družbenopolitične aktivnosti (40%), suspenz, pripor (33%) in aktivnosti širšega družbenega značaja (kultura, krvodajalstvo itd.) — 33%. Podatki pričajo, da gre ugotovljena rast odsotnosti na račun tistih odsotnosti, ki so objektivno pogojene (na močno porast porodniške npr. pač ni mogoče vplivati). Razveseljivo pa je, da so se drastično zmanjšale tiste odsotnosti, ki odražajo nedisciplino. Iz tega je mogoče sklepati, da se je v opazovalnem obdobju disciplina izboljšala. Nenehna rast boleznin je prav gotovo posebno vprašanje, na katerega v tem kontekstu ne moremo odgovornosti. Vprašljivo je, kako je mogoče, da bolniška narašča. Ali je to posledica morebitnega poslabšanja delovnih pogojev, ali so vzroki kje drugje. Po nekaterih trditvah naj bi bila rast odsotnosti zaradi boleznin posledica čedalje večjih obremenitev delavcev!?! Povprečna starost zaposlenih znaša 33 let, kar je razmeroma mlada zaposlitvena struktura. Bolniška je s tega vidika zopet vprašljiva!?
3.	na kakšne načine preprečujemo v Novoiesu rast odsotnosti
V Novoiesu praviloma gradimo na zavesti slehernega posameznika. Menimo, da vsak
Tabela 2.: Struktura odsotnosti v letu 1982 v %
	Št. izp. ur	%	v din
L dopusti	507.475	8,23	41.293.294.00
2. boleznine	323.869	6.26	9.465.521.00
3. porodniška	128.228	2.08	
4. nega druž. člana	45.760	0.74	
5. samoupr. in družb.			
polit. akt.	9.228	0.15	940.504.07
6. državni prazniki	183.077	2.97	15.1 10.671.00
7. neupravič. izostanki	6.505	0.11	
8. izostanki in zamude			
opravičeni	3.462	0,06	173.935.00
9. aktivnosti širšega druž.			
značaja (mlad. del. akcije.			
kultura, gasilske vaje)	6.091	0,12	486.291,00
10. suspenz, pripor	592	0.01	18.6 59,00
11. vojaške vaje	13.327	0.22	1.171.196.00
12. zastoji	8.635	0,14	637.761,00
SKUPAJ:	1.236.249	20,09	70.357.168.00
posameznik odgovarja za svoja dejanja pred seboj in družbo. Kljub temu pa se pojavljajo posamezniki, ki ne spoštujejo organizacijskih pravil in se vedejo samovoljno. Ta samovolja se kaže na različne načine: zamujanje, neopravičeno izostajanje z dela („plavi”), predčasni odhodi, prividne bolniške, nedelo zaradi alkoholizma ipd.
Taki nedisciplinirani postopki posameznikov so nujno krivični v odnosu do večine delavcev, ki so pridni in prizadevni ter hočejo ustvariti čim več, da bi na ta način koristili družbi in samemu sebi. Podatki kažejo, da le od 22 do 25% zaposlenih „povzroča” odsotnost, med temi večina povzroča odsotnost od 15 do 20% odsotnosti, približno 5% zaposlenih v Novoiesu pa povzroča od 35% do 100% odsotnosti. Praviloma se posamezni delavci pogosto pojavljajo. To očitno potrjuje sklep, da je večina delavcev v Novoiesu pridnih, del pa je takih, ki se nedisciplinirano obnaša.
Glej grafikon
Razmeroma dobre rezultate pri zmanjševanju odsotnosti smo dosegli z uvajanjem samoupravnih delovnih skupin, ki postajajo čedalje bolj oblika medsebojne tovariške pomoči in kritike. Del posegov v prid zmanjševanja odsotnosti predstavljajo ukrepi disciplinskih komisij. Ukrepi disciplinskih komisij po vseh tozdih iz leta v leto naraščajo. Navedimo nekaj primerov.
Tabela 3.: Število disciplinskih postopkov v letih 1980 in 1982
			Ind
			1982/
TOZD	1980	1982	1980
TPP	45	93	207 1 7A
TDP	50	68	
TGD	13	20	1 1
TSP	60	81	I j J 1 I 4
ŽAGA	14	44	314
Skupaj	182	306	168
Iz tabele je razvidna očitna porast disciplinskih ukrepov. Upravičeno se sprašujemo, ali se zatakemo v Novoiesu k drastičnim ukrepom, ali pa je narava prestopkov taka, da zahteva rigorozne ukrepe. Iz poročila dejavnosti disciplinskih komisij v letu 1982 je razbrati, da so bili prekrški resnično taki, da so zahtevali ukrepanje. V največji meri gre
Grafikon.: Porazdelitev zaposlenih po obsegu odsotnosti
... ..

:..................t
.1 . j .
j . j ■



• •
za ponavljajoče se neopravičene izostanke („plave”) ipd.
Ponovno ugotavljamo, da gre tudi v tem primeru za določen del nediscipliniranih zaposlenih, glavnina pa je pridnih in prizadevnih. Za Novoles torej le velja, da v veliki meri gradi na visoki zavesti o odgovornosti delavcev.
4.	Sklep
Čeprav žal nimamo podatkov o gibanju odsotnosti v drugih organizacijah nahaja, lahko z gotovostjo trdimo, da je obseg odsotnosti previsok in predstavlja hudo obremenitev proizvodnje tako stroškovno kot tudi moralno. Ugotovili smo, da je odsotnost „plačana" v osebnih dohodkih. Zaradi odsotnosti so potrebne dodatne zaposlitve. Nenapovedana odsotnost povzroča težave pri izpolnitvi plana skupine itd.
Preveliko izostajanje z dela kaže na dokaj nizko delovno moralo posameznikov, ki se kaj rada prenese tudi na druge.
Negativnih posledic odsotnosti je torej veliko. Nujno moramo zato v Novolesu graditi na tem, da bo odsotnosti z dela čim manj. To pa ni v pristojnosti samo vodstvenih delavcev, ampak vseh zaposlenih.
ŠAG
Ukrepi
PRAVNOMOČNO OZ. DOKONČNO IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI OD 17. 8. 1983 DO 17. 9. 1983
TOZD TAP
I.	I RANČ MATOH: brez dovoljenja odšel z dela — opomin.
TOZD TVP
I.	DARKO MOJSTROVIČ MI..: malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — javni opomin (po sklepu DS TOZD).
TOZD ŽAGA
1.	PAVO ARABAĐIČ: dva neopravičena izostanka z dela
—	javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
2.	IGOR ŠPELKO: en neopravičen izostanek z dela — opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
3.	ANTON VIDMAR: samovoljna zapustitev dela — opomin.
4.	SLAVKO GORENC: en neopravičen izostanek z dela
—	prenehanje delovnega razmerja. pogojno za dobo šestih mesecev in plačilo pavšalne odškodnine.
5.	ANTON MURN: en neopravičen izostanek z dela — javni opomin.
6.	SLAVKO DRAŠLER: neopravičena odklonitev dela — javni opomin.
7.	CVETO DRAB: 3-krat-no samovoljno oddaljevanje od dela in prihajanje nazaj v vinjenem stanju, prinašanje alkohola na delovno mesto — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta.
TOZD IG K
1.	IRENA KRESE: dva neopravičena izostanka z dela. zamujanje na delo — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev in plačilo pavšalne odškodnine.
TOZD TPP
1.	MILAN SA.IOVIC: prehod preko zaščitne ograje, opuščanje pospravljanje delokroga — javni opomin.
2.	MARJAN TURK: odklonitev dela v podaljšanem delovnem času, opuščanje pospravljanje delokroga — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev.
3.	FRANC AVGUŠTIN: večkratno malomarno in nevestno izvrševanje delovnih obveznosti, nepravočasno' opravičevanje izostankov — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta.
4.	JOŽE AŽNOH: en neopravičen izostanek z dela, zamujanje na delo, prihod na delo v vinjenem stanju in grožnje sodelavcem — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta (po sklepu DS TOZD).
TOZD TSP
1.	FRANC ŠUŠTAR: nepravilno obnašanje do sodelavca — javni opomin.
2.	JOŽE KUČKO: nepravilno obnašanje do sodelavcev
—	javni opomin.
3.	JANEZ ŠENICA: nepravilno obnašanje do sodelavcev — javni opomin.
4.	FRANC BOBIČ: zamujanje na delo — opomin.
5.	JOŽE VIDMAR: predčasen odhod z dela — opomin.
6.	BORIS DRČAR: pred-časen odhod / dela — javni opomin.
Eksplozija cen
—	avgusta rekorden skok cen
—	zakonitost marsikomu figo mar
—	kaj pa stabilizacija?
Kakorkoli že tarnamo, da v Jugoslaviji navzlic jasnim določilom v ustavi ni enotnega trga, lahko naposled ugotovimo, da smo neko enotnost na tem področju le dosegli. Zgodilo se je namreč, da jugoslovansko tržišče še nikdar ni doživelo takšne eksplozije cen kot v prvem tednu letošnjega avgusta, ko smo cene tudi uradno odmrznili. V tem smo bili torej vendarle enotni! Skorajda ni bilo izdelka, ki se ne bi podražil — bodisi zakonito, bodisi nezakonito. Vprašanje pa je, kaj dandanašnji sploh je „nezakonito", ko verne, da so bile podražitve v večini primerov „požegna-ne” od občinskih, republiških ali zveznih organov, ki so pristojni za odobritev takih povečanj. In ne samo to! Na zeleno luč za podražitve v skupnostih za cene še čaka večkrat 1100 zahtevkov.
Avgusta so torej cene eksplodirale. Dotlej smo verjeli, da bodo priporočila in napotki, da cene ne morejo in ne smejo preseči svetovnih, da mora biti pred podražitvijo dosežen dogovor med proizva jalci in potrošniki oz. trgovino in še in še. Vendar iz vsega tega ni bilo nič! Zato je skrajni čas, da kar najhitreje ukrepamo. Vprašanje pa je, kako?
Ena najpogostejših krilatic, ki jo slišimo, je, da se dopoldne
(Nadaljevanje na 8. strani)
Deformacije
alkoholikove
družine
Ameriška sociologinja Joan Jacksonova je leta 1954 opisala značilne stopnje v deformaciji alkoholikove družine. Na kratko povzemamo njen opis. ki smo ga prikrojili nekaterim našim specifičnostim:
— V prvem stadiju družina skriva problem. Po pijanskih epizodah igrata zakonca navzven vzoren par. Zena poskuša vse. da bi moža odvrnila od pijače. Roti ga in prosi, gre ponj v gostilno in še sama spije del pijače, misleč, da bo zaradi tega manj spil mož.
— V drugi fazi se družina izolira (nikamor več ne gredo skupaj na obisk in tudi ne vabijo prijateljev v goste), kajti vsakršen obisk poteka v popivanju in se konča s pijanskimi scenami. Čeprav je problem žgoč, ga žena še vedno poskuša prikriti pred otroki (to seveda ni možno) in delovnim okoljem. Žena še ne išče pomoči, ker bi to zanjo pomenilo, da je poražena v svojih prizadevanjih. da bo / ljubeznijo in drugače sama rešila svoj problem. S takšnimi ambicijami se je tudi poročila, čeprav soji odsvetovali moža, ki je bil nagnjen k pijači.
— V tretji fazi pride do dezorganizacije v družini. Žena je nad svojimi poskusi, da bi zadevo uredila, obupala. Moža odklanja, uprizarja scene, mu grozi z razvezo, grožnje pa ni zmožna uresničiti, družini grozi razpad.
— V četrti fazi se srečamo z reorganizacijo družine. Žena vzame vajeti v svoje roke in začne skrbeti za ekonomsko stanje in za vse druge zadeve v družini. Svoje družinske in delovne obveznosti zanemarja. Ženi ne more več biti v oporo in otrokom že dolgo ni več za zgled. Vsako zaupanje zaigra. Če ga na primer žena prosi, da ji iz trgovine prinese kruha, z veseljem vzame rdeč bankovec in gre po kruh. Toda vrne se ponoči, pijan, brez kruha in brez denarja. Ko se nekajkrat takšne in podobne dogodivščine ponovijo, pride alkoholikova družina v takšno stisko, da ji grozi razpad. Žena običajno prepreči razsulo dru-
žine na ta način, da vzame vajeti v svoje roke. Tako je življenjska nuja zaradi neučinkovitosti in malomarnosti alkoholičnega moža potisne na „prestol družine”, pravzaprav na „prestol revščine in gorja”. Nekdanji gospodar oziroma oče. ki je nekoč dajal družini občutek varnosti, postane sedaj privesek družine, nekakšen nebodigatreba. Pravzaprav je izvržek, ki postaja čedalje bolj predmet sovraštva, zaničevanja, pomilovanja in lažnega usmiljenja. Družina več zaupa osemletnemu otroku, ki ga brez skrbi pošlje v trgovino po kruh in sladkor, kot pa očetu, na katerega se že zdavnaj več ne zanese. In tako postane alkoholični mož nebogljeno bitje, s katerim ima žena več skrbi kot z majhnim otrokom.
Kako pa reagira mož na opisano zamenjavo prvinskih vlog v družini? Kar nekako zadovoljen je, saj je dosegel prav tisto, kar zasvojenost z alkoholom terja od njega: oproščen je vseh družinskih dolžnosti, povsem se lahko posveča svojemu edinemu interesu — alkoholu. Alkoholični mož torej izgubi v družini vse dolžnosti in pravice. Le v pijanskem stanju se včasih „repenči kot petelin" in poskuša vsaj za hipspet uveljaviti svoje „pravice gospodarjenja”. Kaj pa dolžnosti? Le kaj bi z njimi?
Tej zamenjavi prvinskih vlog očeta in matere se prilagodijo otroci in morebitni drugi družinski člani. Otroci se za vsako stvar obračajo na mamo. Očeta največkrat ni doma, če pa slučajno je, je vinjen, nestrpen in razdražljiv. Očeta se sramujejo, pozneje ga celo
£ &
zaničujejo in sovražijo. Najprej so priče prepirov in pretepov, pozneje pa postanejo materini „osebni stražarji” in jo ščitijo pred pobesnelim očetom. Ko se oče približuje koncu svoje „alkoholične pustolovščine”, postane mati „priložnostna medicinska sestra", otroci pa bolničarji. Zgodi se namreč, da morajo do nezavesti pijanega očeta (ki seje privlekel do hišnega praga) spraviti v hišo, še prej pa ga očediti, saj je običajno v takšnem stanju ves „pokozlan" , zraven pa se je še podelal v hlače. In bedeti morajo nad njegovim življenjem, saj je vendar nezavesten in še bruha povrhu.
To stanje smo poimenovali pataloški matriarhat v alkoholikovi družini; usodno vpliva na zorenje otrok, pa tudi na uspeh morebitnega zdravljenja, kajti če ne bomo alkoholika v tolikšni meri aktivirali, da si bo izboril svojo izgubljeno pozicijo (,;oblast je slast” in nihče je ne preda brez boja) in prevzel svojo normalno vlogo očeta in moža, ne bo od zdravljenja nič. ^Vendar zadeva ni preprosta. Zena alkoholika je zaradi tega, ker je morala v družini poleg svoje vloge prevzeti še moževo vlogo, razvila svoje latentne sposobnosti, s katerimi nadkriljuje tiste ženske, ki niso imele „te sreče", da bi si nakopale može — alkoholike, kar ni bistveno; pomembno pa je, da se je s temi „dodatnimi" sposobnostmi visoko dvignila nad običajnimi sposobnostmi moškega. Zaradi tega se bo moral alkoholik v procesu zdravljenja in rehabilitacije zelo potruditi, dajo bo dosegel. V tej fazi žena običaj-
no možu ne grozi več z. razvezo, pač pa vloži tožbo. Pod tem pritiskom alkoholik navadno kapitulira in privoli v zdravljenje.
— V peti fazi (če žena moža ni pripravila na zdravljenje), sledi razpad družine. Žena se odseli, če ima seveda možnosti, ali pa ne skrbi več za moža. Ko pa le-ta začuti, da gre zares, manipulira z njo, tako da se potrudi, da brez zdravljenja dlje časa abstinira (zdraviti se še vedno noče). Ko pritiski popustijo, spet pije.
— V šesti fazi pride do reorganizacije enega dela družine — po razvezi in odselitvi. Alkoholik ženi običajno ne da miru, temveč jo nadleguje celo na delovnem mestu. Zgodi se, da se razvezan mož ženi zasmili, da šele sedaj dojame, da je res bolnik. Ponudi mu zadnjo priložnost, tako da je pripravljena sodelovati pri njegovem zdravljenju.
— V sedmi štadij dospe tista družina alkoholika, ki je po razbitju družine in zdravljenju očeta spet prišla skupaj. Poskus reintegracije družine ovirajo številna negativna izkustva. Zaradi številnih izigranih obljub očeta ne verjamejo. Ker so ga čustveno odpisali, jim je sedaj odveč. Žena ni pripravljena predati možu vajeti v roke, otroci pa nočejo priznati njegove avtoritete.
Če ne bo mož, zdravljeni alkoholik, znal potrpeti in se z normalnim vedenjem in prizadevnim delom (z vidnimi rezultati) skušal „odkupiti" za nekdanje zdrahe in si tako počasi pridobiti zaupanje družine, bo seveda nekaj časa trezen vegetiral. Sledi recidiva alkoholizma z neizbežnim propadom.
OOS DSSS je organizirala za svoje člane dvodnevni izlet po Pomurju in Prlekiji. Vsi, ki so se ga udeležili, so bili navdušeni. Na fotografiji so udeleženci izleta pred vinskim hramom na Janževem hribu.
Končna rešitev „mokrote” v razstavnem hodniku pred sejno sobo, je le v postavitvi prave strehe, ki bo kmalu gotova.
TPP -
z inovacijami do boljšega dohodka
V Pravilniku o delovnih razmerjih smo zapisali, da ima vsak delavec obveznost, da vestno in marljivo opravlja dela in naloge, na katera je razporejen in da pri tem uporablja vse svoje znanje in sposobnosti. Delavci tozda TPP se zavedajo, da predvsem uporabljanje znanja pri vsakodnevnem delu lahko še kako koristi posamezniku in tozdu ter družbi in da to ni le črka na papirju, ampak „zlata jama”, iz katere bomo lahko potegnili še marsikateri „zaklad", ki nam bo v teh težkih stabilizacijskih časih še kako prav prišel.
Da bi naredili več, bolje in ceneje, ter da bi bilo delo bolj varno, je cilj že mnogih delavcev v TPP-ju, saj smo v zadnjih dveh letih zabeležili porast inovativne dejavnosti.
Inovacije so prijavili:
1.	Janez Adamlje, tehnolog površinske obdelave in Stanislav Gorše, tehnolog površinske obdelave;
—	tehnično izboljšavo na liniji finiša 4505 — 500 (600 — 300 — 200 — 400). Od 1.6. 1981 do 31. 5. 1983 je bil z to inovacijo ustvarjen prihranek v višini 1.036.896,90 din in izplačana odškodnina za uporabo njune inovacije v višini 69.573,50 din, vsakemu po polovico navedenega zneska.
2.	Stanislav Gorše, tehnolog površinske obdelave, s sodelavci: Jože Kostelec, tehnolog vzdrževanja, Alojz Smrke, glavni vzdrževalec, 13ranko Ostanek, ključavničar 1 in Alojz Brulc, strugar:
—	tehnično izboljšavo na liniji finiša 400 in 2601.
Od 1.9. 1981 do 30. 5. 1982 je bil s to inovacijo ustvarjen prihranek v višini 1.061.897,12 din in izplačana odškodnina za uporabo inovacije v višini 98.790,70 din in sicer: Stanislavu Goršetu 83%. Jožetu Kos-telcu 10%, Alojzu Smrketu 3%, Branku Ostanku 2% in Alojzu Brulcu 2%>.
3.	Anton Kralj, izmenovo-dja tapetništva:
—	inovativni predlog rezanja blaga za oblačenje gumbov. Letni prihranek je bil s to inovacijo 1.497,30 din. Izplačana je bila enkratna nagrada v višini I.354,50 din.
4.	Vinko Hočevar, NK zahtevno vrtanje:
—	inovativni predlog — robno furniranje izvlečne deske 424. Letni prihranek je bil s to inovacijo 1.526,60 din. Izplačana je bila enkratna nagrada v višini 1.354,30 din.
5.	Alojz Smrke, ključavničar 1, s sodelavcema: Alojz Brulc, ključavničar 1 in Jože Hočevar, ključavničar I:
—	tehnična izboljšava: prihranek časa pri menjavi transportnih koles zaradi izrabe gume na traku turnirske stiskalnice. S to inovacijo bo ustvarjen prihranek v višini 17.246,25 din ter omogočena večja varnost pri delu vzdrževalcev pri menjavi traku. Odškodnina za inovacijo še ni bila izplačana.
6.	Leon Bele, vodja I. oddelka in Jože Judež, zahtevno vrtanje:
—	inovacija: rezkanje polic.
Prihranek še ni izračunan.
7.	Alojz Smrke, ključavničar 1 in Alojz Br dc, ključavničar L:
—	inovacija: tesnenje ležaja na miznem rezkanju. Prihranek še ni izračunan.
■	8. Tov. Bele Leon - vodja I.
oddelka - inovacija: razrešitev ozkega grla — transport do mozničarke. Prihranek še ni izračunan.
Pripravljajo pa se še nove inovacije, ki že tlijo v glavah delavcev tozda TPP.
Vse do sedaj izračunanih prihrankov od inovacij v zadnjih dveh letih je za 2.138.370,40 din, brez tistih, ki še niso ovrednotene, kar pa za tozd TPP niso „mačje solze".
Tak način dela je pot k uspešnejšemu delu našega kolektiva in naše skupnosti ter k boljšemu dohodku. To je pravo zdravilo za čimhitrejše okrevanje našega gospodarstva.
S.	M.
Sodelovanje
SODELOVANJE NA PODROČJU VZDRŽEVANJA FINANČNE LIKVIDNOSTI V SOZD UN1LES
Potrebe po večjem sodelovanju med združenimi DO v SOZD Uniles na področju financiranja poslovanja, se je po ustanovitvi Posebne finančne službe SOZD v praksi najlepše izrazila s podpisom Samoupravnega sporazuma o medsebojnem vzdrževanju finančne likvidnosti junija 1983 Medsebojno prelivanje finančnih sredstev, ki je bilo dogovorjeno s tem sporazumom, je zaživelo takoj po podpisu sporazuma. V dveh mesecih po podpisu sporazuma je bilo združenih 182.000.000 din prostih sredstev, ki so jih združene DO (brez DO Lesnina. Interna banka) namenile za kreditiranje ostalih članic. DO Lesnina, Interna banka je tako glede na potrebe članicam v tem času plasirala v obliki kratkoročnih kreditov sredstva v višini
107.400.000 in odkupila menice v višini 47.700.000.- din.
Te podatke moramo komentirati različno. Glede na to. da smo s sodelovanjem pričeli šele v času letnih dopustov, smo z dosedanjimi rezultati lahko zadovoljni. Vendar pa so potrebe in tudi možnosti dodatnega financiranja v okviru SOZD Uniles še dosti večje, tako da lahko te rezultatesmat-ramo kot začetek tesnejšega sodelovanja in učinkovitega načina medsebojne pomoči pri premagovanju likvidnostnih težav. Izboljšati moramo predvsem informativni sistem o viških sredstev in o potrebah po dodatnih sredstvih, ter vključiti še tiste združene DO. ki v tem času še niso sodelovale, pa bomo kasneje s sodelovanjem še bolj zadovoljni.
ZORAN KRAMŽAR
Uspehi
USPEHI SKUPNEGA PRES-TAVNIŠTVA TRADE MART V BELGIJI
Članice SOZD Uniles so pred leti ustanovile v Bruxelle-su skupno predstavništvo TRA-DE MART za komercialne posle z državami Beneluxa. Predstavništvo ima tudi stalno razstavo za prodajo pohištva. Nosilec predstavništva je Lesnina.
V začetku so bile velike težave s predstavništvom, ker ni naredilo toliko prometa, da bi pokrilo stroške. Zato smo
(Nadaljevanje na 8. strani)
USPEHI
Vs________________
(Nadaljevanje s 7. strani)
večkrat razpravljali o tem, kaj narediti, da bo predstavništvo zaživelo. Celo tako daleč je prišlo, da smo razmišljali o ukinitvi. V letu 1982 se je promet predstavništva občutno povečal. Dosegel je realizacijo 76,5 mio B. fr. prometa. Od tega 63 mio izvoza in 13,5 mio uvoza. Predstavništvo je skoraj pokrilo stroške. Zato se je plan prometa za leto 1983 povečal na 97 mio. Realizacija plana v prvi polovici leta je dosežena 92% ali 44,7 mio B. fr. kar pokriva lOO'/r predvidene stroške. Za drugo polovico leta se predvideva povečani promet, kar pomeni, da bo plan prometa dosežen ali presežen. Zanimiva je struktura prodaje, ki zajema 88 G izvoza pohištva, 4'/f izvoza polproizvodov in 8 G uvoza v Jugoslavijo.
Če bo predstavništvo do konca leta plan prometa doseglo ali preseglo, bomo dosegli cilj. za katerega je bilo osnovano.
DRAGO M ASI J J
Eksplozija cen
(Nadaljevanje s 5. strani)
ne smemo obnašati kot proizvajalci, popoldne pa kot potrošniki in da dopoldne v lastnih podjetjih pristajamo na podražitve, popoldne pa preklinjamo podražitve drugih! Dejstvo je, da kot potrošniki skoraj nikdar nismo sodelovali pri oblikovanju cen, kar pa je hudo narobe. Zato moramo pač enkrat priznati tudi delovanje tržišča in njegovega zakona o ponudbi in povpraševanju in opustiti dosedanjo prakso, ki je privedla do današnje zmede na trgu in pri cenah.
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk:	DITC,
TOZD Tiskarna.
Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretari ata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.
Kadrovske vesti
AVGUST 1983
TOZD TVP: prišli: Rado KRŠTINC, Peter ZUPANČIČ, Ljuba LEVSTEK, Renata KRAMARŠIČ; odšli: Marjeta VIDMAR, Andreja PEZDIRC, Mateja MERVAR, Tanja KASTELIC, Brigita AŠ, Brane REDEK, Ivan HORVAT (vsi konec počitniškega dela).
TOZD Žaga Straža:Mar-ko LOZAR, Jožica VIDMAR, Ana LUTHAR, Pavel PIRC, Janez ŠUŠTARŠIČ, Mirko PUREBER, Janez BELE, Sandi ŠMAJ-DEK, Stanko ŠKEDELJ, Mihael GAŠPER, Marjan VERŠČAJ, Peter ZAMI-DA, Bruno BUKOVEC, Drago KUMELJ, Fehrem KADRIBAŠIČ, Slavko GAČNIK, Pile POPLA-ŠEN, Niko BUBNJIČ, Robert ZUPANČIČ, Ostoja BOJIČ, Franc VIDMAR; odšli: Renata ROBEK, Andrej DROBNIČ, Leon GAČNIK, Janez KLOBUČAR, Jernej ŽOHAR, Franc LJUBI (konec počitniškega dela), Domine MURN (DSSS).
TOZD TPI: odšla: Roman ZUPANČIČ, Andreja BUKOVEC (konec počitniškega dela).
TOZD BOR: prišel: Roman ŽENER; odšli: Jože RAČIČ, Jože VODOPIVEC, Srečko SMOLE.
TOZD SIGMAT: prišli: Jože ŽULIČ, Maijan NOVAK, Jože POSTRZIN, Ivan ARNŠEK, Jože PLAHUTA, Ernest KRAMARŠIČ, Danijel ABRAM, Leo PONG-RAČIČ; odšli: Maijan ARNŠEK, Jožica JENKOLE, Milan ROMIH.
TOZD IGK: prišli: Branko KOTAR, Janez BLAŽIČ, Majda ŠEPIC, Antonija PEKOLJ (iz DSSS), Bojan BRAJDIČ; odšel: Jurc BO-ŽNIK (sporazum).
TOZD TDP: prišli: Frano DAVIDOVIČ, Dušan
DRAGAN (iz DSSS), Ignac KUMELJ (iz DSSS), Miloš OBLAK, Jožica KUŽNIK, Silva BAN; odšla: Alojz PIRC (smrt), Andreja BUČAR (konec počitniškega dela).
TOZD TSP: prišli: Jožica ŠKUFCA, Nevenka PIRKOVIČ, Irena ZAJC, Mira NOSE, Ida DULAR, Anica KASTELIC, Lidija MUHIČ, Simon KRAŠEVEC, Tomaž KREGAR, Igor RAVBAR, Luca JURIČ, Ljubica HERCEG; odšli: Franc HUDOKLIN (sporazum), Slavka KOČJA-NČIČ, Bojan LUKAN, Darko MEDVED, Andreja KOCJANČIČ, Stojan SONC, Mojca ERPIČ, Brigita ZUPANČIČ, Rajko ZUPANČIČ, Franci KLOBUČAR, Dušan ŠUŠTARŠIČ (vsi konec počitniškega dela).
TOZD TPP: prišli: Franc UDOVČ, Martin TURK, Sonja ŠETINA, Anton ER-ŠTE, Slavko SAJE, Vinko KOS, Zlatko JAKŠE; odšli: Nada PAVLIN (konec počitniškega dela) Bojana GRIČAR (konec počitniškega dela).
TOZD LIPA: prišel: Anton JURŠIČ; odšel: Janez ČRTALIČ (sporazum).
TOZD TKO: prišli: Marija PRAŠIN, Višnja PU-
LJAK, Jadranka PRISE-LAC, Bojana KAMBIČ, Maja WAJS, Slavica ŠTE-FANIČ, Jure MATEKOVIČ, Josip RIBARIČ, Martin KONDA, Maijan STEPINAC, Milan RADIČ; odšli: Niko BADOVINAC, Jurij MATEKOVIČ, Dubravka LUGAR, Ivanka VRBEAN, Štefica DORIN, Vesna BORKOVIČ, Mirjana DAMJANOVIČ, Martina KOČEVAR, Renata STIPANOVIČ (vsi konec počitniškega dela).
TOZD TES: prišel: Franjo PIRC; odšli:	Dobrivoj
BOŠKOVIČ (sporazum), Vlado REPAR (sporazum), Karel ŽURGA (sporazum), Bojan LUKŠIČ (sporazum).
TOZD TGD:^prišle: Stanislava PAPEŽ, Jožica ČERNIGOJ, Alojzija BENDE, Marija ŠTUPAR, Tilka LEGAN; odšla: Irena UČJAK, Rok TRAMPUŠ (konec počitniškega dela).
TOZD BLP: prišel: Domine Muren (iz TOZD ŽAGA).
DSSS:	prišli:	Ljubica
KOŠIR, Ivica KOCJAN, Marija JAKŠE, Jože KONČINA; odšli: Antonija PEKOLJ (v TOZD IGK), Dušan DRAGAN (v TOZD TDP), Ignac KUMELJ (TOZD TDP), Jože BOH (upokojitev).
TOZD	M	Ž	SKUPAJ
TVP	125	174	299
ŽAGA	170	26	196
TPI	61	21	82
BOR	68	18	86
SIGMAT	97	28	125
IGK	86	53	139
TDP	154	225	379
TSP	173	181	354
TPP	140	80	220
LIPA	84	5	89
TAP	81	51	132
TKO	65	37	102
TES	114	28	142
TGD	52	61	113
BLP	85	36	121
DSSS	97	102	199
NOVOLES	1652	1126	2778
MALO ZA ŠALO — MALO ZARES
Združitev TAP in IGK?
Miha: „A si že slišal, da bomo v Novolesu začeli delati kerakril?”
Janez: „Kaj pa je spet to?"
Miha: „Ja — nekaj iz keramike in akrila..."
Janez: „A se bosta potlej TAP in IGK združila?"
Pravi gospodar
V gostilni je tekla beseda o tem, kdo je pravi gospodar pri hiši: žena ali mož. Iz pogovora se je izcimilo, da so možje v glavnem copate. Le Janez seje pridušal:
„Pri nas imam pa jaz vedno zadnjo besedo!"
Vsi so se začudili: „A je mogoče? Kaj pa rečeš?"
„Oprosti, draga, saj ne bom nikoli več..."
Brez izkušenj
„Ah veš kaj je rekel Adam. ko je prvič zagledal Evo?"
„Umakni se še malo, draga, ker ne vem, koliko bo še zrasel!"