Štev. 171.
V Ljubljani, v soboto, dne 30. Julija 1910.
Leto XXXVIII
ss Velja po poŠti: es
Za	oelo leto naprej . S 28 —
za	pol leta » . » 13 —
za	tetrt» » . » 1*90
za	en meseo > . » 2*20
za	Nemčijo celoletno » 29*—
za	ostalo lnozomatva » 36'—
=s V opravnlštvu: s
Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . »' 11-20 za četrt » » , » S'60 za en meseo » . > 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mcsec 2 K. Posamezne it. 10 v.
mseratl:
Enostolpna peti tirata (72 mm):
sa enkrat.....po 15 t
za dvakrat . . . . > 13 » aa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat , . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem <ft>|avfyenjn primeren popust.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvsemH nedelje la praznike, ob 5. url popoldae.
B-2" Uredništvo je y Kopitarjevi nllol Star. 8/01. Rokopisi sa ne vračalo; nefraaktrana pisma m ne = sproiemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. =
Upravnlštvo je v Koiltarjevl nllol štev. 6. "M = 8pre|ema naročnino, taaerate ln reklamaolje. = ===== Opravniškega telelona štev. 188. ==
W Današnja številka obsega 16 strani.
flilens KM.
Stvari na Španskem se zadnje čase zanimivo sučejo in razvijajo; treba jih je pazljivo motriti. Med Vatikanom in špansko vlado je prišlo menda te dni do pravega ultimata; vse je zdaj odvisno od kralja Alfonza XIII., ki ima odločiti o tem, ali se španski poslanik pri Sveti Stolici odpokliče ali ne.
Kakšen je položaj?
Prejšnje ministrstvo pod vodstvom Maure, ki so ga hoteli nedavno anarhisti ubiti, je imelo namen zbrati monar-histiške elemente in na temelju krščanskih tradicij Španijo preporoditi, da bi ozdravela od ran, ki so jih ji pri-zadjale severoameriške združene države.
To pa ni bilo všeč svobodomiselni internacionali, ki je zoper Špansko mobilizirala predvsem Francijo, Anglijo in ameriške države. Vse te tri države imajo velik interes na tem, da ostane Španska slabotna: Francija zalo, ker se boji Španske v Maroku, Anglija, ker si hoče Špansko popolnoma podjarmiti, severnoameriške države, ker se boje njenega okrepljenja in vpliva na južnoameriške dežele. Sedanja Francija, ki posoja Španski denar, tudi ne mara, da bi v Španiji katoličanstvo prevladalo, ker bi moglo to ojunačiti katoliške elemente na Francoskem. Skratka — v interesu vseh držav je, da ostane Španska slabotna državica ali pa postane celo republika, ki ne bi prišla nikoli do notranjega miru in urejenih razmer. Clemenceau je bil lani sam na Španskem, da organizira republičan-ske in protikatoliške elemente.
Kralj Alfons XIII. je velik siromak. Prvič je odvisen od plemiških bogatašev, ki mu posojajo denar, to je v prvi vrsti bivši zunanji minister grof Ro-manones, ta pa je hud liberalec. Drugič ga hujskajo diplomati inozemskih držav, ki so večinoma vsi liberalni. Tretjič ga šunta njegova žena, bivša angleška protestantovska princesa. Njena klika je priklicala v deželo angleške luierance in bibliško družbo, ki dela v sporazumu z anarhisti, da razširja protikatoliškega duha po deželi.
Usmrčenje glavarja barcelonskih morilcev, Ferrera, od strani nepri-
LISTEK.
Strab v vodnjaka.
»Mr. Jon Morton, 34 let star, neože-njen, zasebnik, visoke jjostave, s plavo, v sredi razdeljeno brado in lasmi enake barve, je pred dvema mesecema šel na potovanje po Nemčiji, Avstriji in Italiji. Zadnja poročila so dospela od njega iz mesta 13. 8. julija t. 1. na njegovo družino, ki biva tukaj, od tedaj pa ni o njem nobenega sledu. S seboj je imel večjo vsoto denarja. Prosimo za potrebne poizvedbe. Vsi stroški se bodo povrnili ter izplačala tudi primerna nagrada za zanesljiva pojasnila.«
Tako se je glasila okrožnica, ki smo jo dobili od policije v Londonu. Izročili smo jo predstojniku zglasilnega urada. Okrožnico sem dobil nazaj s pripombo: »Mr. Jon Morton je prenočeval od 9. do 10. julija v tukajšnjem glavnem hotelu ter ni znano, kam je odpotoval.«
»Pokličite Margonija,« ukazal sem uradnemu slugi. Margoni je bil po mojem mnenju gotovo eden izmed najbolj sposobnih naših policijskih agentov. i3il je majhne postave, a zelo spreten ler je imel zelo dober nos. Sicer ni imel mnogo šolske izobrazbe, pač pa precej praktične izkušnje, ter je bil v službi izredno vztrajen. To vse mu je bogato nadomeščalo, kar mu je primanjkovalo lelesnc moči. Aretacije je izvršil v zelo redkih slučaiih, ker bi uodlegcl vsake-
stranskega vojaškega sodišča, je dalo tej internacijonalni drhali povod, da Alfonsa XIII. uplaši. In res, mladi vladar se je udal mednarodnemu in di-plomaškemu predvsem francoskemu pritisku, ter za liberalcem Moretom imenoval za ministra radikalnega Ca-nalejasa, ki si je po romanski navadi ustvaril tudi radikalen parlament.
Canalejas, ki je od Francije naravnost plačan in najet, ve, da ne sme začeti z izrečnim protiverskim bojem, zato se je spravil na samostane, zakaj za boj zoper samostane se tudi med katoliki dobe vedno marsikateri neumni koštruni. Pridobil je cdo kralja in ta je v prestolnem govoru junija t. 1. izjavil: »Vrše se pogajanja s Sveto Sto-lico glede odprave samostanov, ki niso v dijecezah neobhodno potrebni.«
Canalejas po znani liberalni metodi bobna po svetu, koliko je na Španskem redovnikov. Statistika pa pravi:
	Število katoličua.	Število redovnikov	Xa 10.000 kalol. pride redovnikov
Belgija (1907) . .	7,276.461	37.905	52
Francija (1901) . .	39,252.628	159.028	47
Anglija (1901) . .	2,130.000	6.428	30
Nemčija (1905) . .	22,109.644	64.174	29
Irska (1908) . . .	3,308.661	9.190	27
Španska (1907) . .	19,712.286 B0.670		28

Kar pa se tiče pri tem Svete Stoli-ce in temeljnih postav španske, pravi člen 11. ustave:
1.	Katoliška apostolska rimska religija je državna religija. Narod se obveže. da vzdrži kult in duhovščino.
2.	V Španiji se nikogar zaradi vere ali verskih običajev ne preganja, le da spoštuje in se drži krščanske morale.
3.	Javne manifestacije in ceremonije pa se nikomur ne dovolijo razun državni religiji.
Konkordat z Rimom od leta 1851. pa določa:
Katoliška apostolska rimska religija, ki bo izključivši vsak drug kult ostala religija španskega naroda, se bo v vseh deželah Njegovega Katoliškega Veličanstva vzdrževala. (1)
Ta konkordat velja odslej in za vedno kot državna postava v deželah krone. (45)
mu količkaj močnemu človeku. Namesto tega pa je znal poiskati vsako sled, ki je vodila do odkritja kakega zločina. Margoni je bil gotovo v tem slučaju primeren človek. In res! Dopoldne sem mu pojasnil celo omenjeno zadevo ter z nekoliko besedami označil korake, ki. naj jih stori v svrho poizvedovanja za Mortonom na licu mesta, popoldne pa mi je že poročal o uspehih.
Mr. Morton je prišel v naše mesto 9. julija popoldne z južnim ekspresnim vlakom, nastanil se v glavnem hotelu ter se potem izprehajal po mestu. V banki N. je izmenjal bankovec za 100 funtov šterlingov v napoleondore. V hotelu je pojedel priprosto večerjo, ukazal si prinesti nekoliko mrzlih jedi in steklenico vina v svojo sobo ter je račun poravnal še istega dne. Kdaj in kam je odpotoval naslednji dan, se ni moglo izvedeti, ker je od tega časa bil nastavljen za hotelske sobe nov natakar, kakor tudi sluga, od ostalega hotelskega osobja pa se tujca nihče več ni spominjal. Na računu v hotelu je bila tudi opazka: »Za pošiljatev kovčeka v Genovo — 15 lir 2(5 centesimov«.
Na brzojavno vprašanje sem dobil od kvesturc v Genovi odgovor, da leži dotični kovček še sedaj na kolodvoru v Genovi. Mr. Morton torej ni prišel v Genovo in upravičen je bil sum, da je kmalu potem izginil, ko je zapustil naše mesto.
Na kak način pa je odpotoval?
Težko, da bi se odpeljal z železnico, ker potem bi bržkone 111; oddal svoje
Če pa bodo nastale v prihodnjosti kake težavo, se bosta Njegova Svetost in Njegovo Katoliško Veličanstvo mirno sporazumela. (45)
Jasno je torej, kakor je že vsa španska duhovščina razložila, da se glede samostanov ne da prav nič ukreniti, če se jireje no sporazumeta Vatikan in španska vlada. Vatikan je pa tudi, kakor se dobro ve, pripravljen odnehati, kolikor so vladne zahteve količkaj upravičeno, nikakor pa se ne bo dal zapeljati do tega, da bi se odpovedal kaki svoji pravici in dal špansko-francoskemu svobodomiselstvu možnost izvesti ferrerovski program.
Španski katoličani so dobro organizirani. Bivši ministrski predsednik Maura vodi veliko konservativno stranko, koje glavna glasila so Epoca, lil Mundo in ABC; Karlisti v Kataloniji so odločni katoliki, njihovi listi so: Correo Catalan, Diario do Barcelona, Gaceta del Norte, Correo Espannol ter Siglo Futuro; največji katoliški list pa je El Universo.
Liberalci imajo: El Diario Univer-sal, El Libéral, El Imparcial in El He-raldo. Liberalce vodijo Moret, dva starčka: Montero Rios in general Lopez Dominguez ter prebogati grof Romano-nes. Canalejas sani je radikalni liberalec v zvezi z repuhličani.
Republičane vodijo Sol y Ortega, Leroux in Aycarati. Njihov list je El Pais, ki ga piše duhovnik odpadnik Ferrandiz.
Socialisti pišejo list La Manana.
Kar se tiče politične zavednosti, % Špancev sploh ne gre nikoli volit. Zato je Maura 1909 uveljavil volivno dolžnost. Poslanci ne dobivajo nobenih dijet, zato jih vlada podkupuje s službami, upravnimi mesti, sinekurami in vladnimi mesti.
Katoličani imajo zadnje čase popolnoma moderno krščansko-demokra-tično strujo. Voditelji so se izučili v Munchen-Gladbachu pri katoliškem Volksvereinu. Prav samostani so v tem oziru najmarljivejši. Duhovščina je visoko izobražena.
Alofons XIII. ima hude dnovo. Najbolj ga še obdeluje njegova žena in njena mati. Beatrika battenberška. Ta lu-teranka so vsak dan ošabno vozi v anglikansko cerkev v kraljevi palači in intrigira zoper mati-kraljico, plemenito Marijo Kristino, katere ubogi Alfons
prtljage kot tovorno blago. Najbrže je odšel peš iz mesta na kak izlet. To se je moglo sklepati tudi vsled dejstva, da je naročil v svojo sobo v hotelu mrzlih jedi in steklenico vina. Ker pa je račun poravnal še oni večer, je odšel na izlet bržkone že zgodaj zjutraj.
To je bilo vse, kar se je moglo v prvih trenutkih dognati in na podlagi teli prvih poizvedb in domnevanj je moral Margoni nadaljevati začeto poizvedovanje.
Po osmih dneh sem prejel od Margonija s svinčnikom pisano pismo sledeče vsebine:
»Blagorodni gospod komisar!
Stopil sem v službo v gostilni »Belvoderc« zraven Sante Barbarine na Monto Croce. Ako bi prišli na kakem izletu v to okolico, bi me zelo veselilo.
Vaš udani sluga
Giuseppc Margoni.«
To jo bilo poročilo, ki hi presenetilo vsakega laika. Zame pa je bilo popolnoma razumljivo. Margoni je našel sled ter ji je sledil s svojo privajeno spretnostjo.
Pokazal som pismo našemu šefu. Zmajal je z glavo.
»V službo je stopil? Ali ni mogoče Margoni to pot vendar zašel nekoliko predaleč, kot bi bilo potrebno za zadevo samo?«
»Margoni je previden, gosjiod ravnatelj, in gre se \endar za pogrešanega človeka, mogoče tudi za umor,«
noče več poslušati. Pravijo, da jo sam papežu pisal, da se Canalejevim reformam ne more ustavljati. Mladi mož ima tudi ogromne dolgove, katere mu pokrivajo liberalni magnati.
Alfons XIII. si koplje sam grob. Ca-, nalejevi udarci sicer merijo na Petrovo skalo, ta pa jih bo kakor vdarce mar-, sikaterega drugega zagrizenega liberalnega puhloglavca odbila in padli bodo drugam: po prestolu alfonzovske dinastije. Katoliška cerkev pa bo tudi to mirno preživela: ali vlada don Alfonso ali don Carlos ali don Jaime ali pa kak Lopez Dominguez kot predsednik republike, to ji je čisto vseeno. Špansko ljudstvo je francoski vjiliv vsekdar premagalo: česar ni bil vstanu Napoleon, tega tudi Briand in Jaures ne bosta dosegla. Če pa pride čas resničnega preporoda, ga bo na Španskem mogla izvesti in tudi dejansko izvedla le španska katoliška duhovščina, ne pa štipendisti pariške lože in tudi ne velc-umni Alfons XIII.
Na svetovni razstavi v Rruseliu.
IV.
Razmotrivanja o belgijski presfolici. — Glasovito bojišče Waterloo. — Justična palača v Bruselju in druge monumen« talne zgradbe. — Narodnostne razmere v Belgiji. Preobljudenost flnmsklh pokrajin. — Nadprodnkcija delavskih sil. — Pokrajinska slikovitost Belgije,
Prestolica kraljevine Belgije, čarobni, v sredi zemlje ležeči, z mnogimi prelestnimi zgradbami okrašeni Bruselj čuva prod svojimi vratmi v razsežnem B o i de 1 a C a m b r c svetovno raz-» stavo, koji doslej ni bilo para na zemeljski obli. Mladi, simpatični belgijski kralj Albert jo prevzel protektorat. Se-kularna razstava v glavnem mestu Argentinije Buenos Aires, ki les tos prireja prigodom stoletnega obstanka te vzcvetajoče južnoameriške republike, se z bruseljsko razstavo po mnenju očividcev niti zdaleka ne more primerjati. V resnici je malo kulturnih dežela kot je Belgija: ne dosti večja od Kranjske, hrani ogromno množino pri-rodnih in umetniških zakladov, deloma iz srednjeveške, kakor tudi iz nove in najnovejše dobe, kojili nagromaditev temelji deloma na veliki historiški pre-
»Mogoče. Toda podatki so doslej zelo malenkostni in Margoni je gotovo zelo dober policist, a vprašanje je, če ima tudi pravo razsodnost. Želja po vaši podpori, si jo indirektno izraža, mi tudi precej potrjuje moje mnenje. Naj se mu izpolni. Pooblaščam vas, da potujete službeno v Santa Barbarino. Tamkaj se prepričajte o položaju in ukrenite potrebno, kar se vam zdi prav.«
* * *
Naslednjega dne sem prišel v gostilno »Bolvedere« pri Santi Barbarini,
»Kje jc gostilničar?« vprašal sem mlado žensko, prijetnega obraza, ki je na ognjišču v okajeni kuhinji mešala polento.
»Peljal jo turiste čez Monte Croce, jaz pa sem njegova žena. Kaj želite, gospod?«
»Prenočišče za to noč in nekoliko
večerje.«
»Oboje lahko dobite, ako ne zahtevate preveč udobnosti. Tu zraven je sobica s posteljo, in kakor hitro bo polenta gotova, dobite jo tudi vi s kosom sira in slanine.«
»Hvala. Dolga pot me je utrudila; lačen sem in žejen. Ali imate kozarec vira?«
>,Gotovo. Tamkaj je gostilniška soba.«
Stopil sem v označeni prostor. Bila je mala soba, kamnitih tal, v kateri jo bila dolga, surovo obtesana miza in ravno take klopi. Na umazanorjavi
teklosti, deloma na mogočnem industrijskem in poljedelskem razvitku moderne Belgije, koje razvoj začenja z letom 1830. po proglasitvi nje neodvisnosti in neutralnosti.
Vzcvet Bruselja, prestolice Bra-banta, pričenja pod vlado Filipa Dobrotnega, koji je Bruselj leta 1130. proglasil za prestolico burgundskih knezov. Za njegove vlade je bila dovršena tudi najveličastnejša zgradba Bruselja, rotovž s svojim vitkim, 92 metrov visokim stolpom, ki se nahaja na G r a n d e Place; Viktor Hugo je imenoval ta trg najlepši na svetu. V rotovžu se je odpovedal Karol V. vladi; na trgu sla bila 13 let kasneje obglavljena grofa Egmont in lloorn. Imena teli burgundskih in španskih vladarjev ter lioland-skili plemenitašev nam vzbujajo spomine na porobljenost Belgije ter na poznejšo vstajo Holanclije in Belgije. Zadnja oprostilna bitka iz Napoleonovih verig se je bila v brabantskih poljanah, nekoliko kilometrov južno od Bruselja, na glasovitem bojišču Waterloo. Obiskal sem to znamenito bojišče. Resnoben spomenik stoji tam, piramida, na koji stoji bronast lev, vlit iz dobljenih topov.
Znamenite stavbe Bruselja iz novejše dobe so: borzna palača in justična palača, slednja ena izmed največjih in najkrasnejših zgradeb celega evropskega kontinenta. Stoji na hribu liki Akropola ter dominuje nad celim mestom. Dvajset let so jo zidali, od 1863. do 1883. Stroški so znašali 54 milijonov frankov! Zavzema ploščeviuo 2Vi; ha, je 180 m dolga in 170 m široka. Mogočne, kolosalne sobe stoje med stebrovjem, večje od onih pri sv. Petru v Rimu. Nemo stoje alegorični giganti, predstavljajoč pravico, moč, postavo in kraljevsko milost, na drugi strani ogromni kipi Demostena, Likurga, Cicerona in Ulpiana. Vse pa nadkriljuje nebotična kupola, 122 metrov visoka. V resnici zgradba, ki zasenči Akropolo! Nad vse privabili za tujca so bogati muzeji z neizmernimi zakladi umetnosti. »Belgija je kakor knjiga umetnosti, koje poslopja so povsod raztresena« — pravi F r o m e n ti n — »ali predgovor te knjige je najti samo v Bruselju.«
V kako odlični meri ima Belgija po svoji ugodni legi in po svojem narodnogospodarskem razvoju prednost pred skoro vsemi drugimi državami Evrope, izhaja tudi iz tega, ker je obdana od kulturno najvišje stoječih držav: Nemčije, Francije, Anglije in Holandije. Sijajno lego ima tudi metropola Bruselj. Z brzovlakom se prispe v Bruselj: iz Amsterdama ali Pariza ali Kolina ob Renu v 4 urah, iz Londona ali Franko-broda v 8, iz Bazela v 10, iz Hamburga ali Bordoaux-a v 12 in iz Berolina v 13 urah. Enako ugodno lego za svetovni promet ima samo še Nizozemska, koje trgovska razvitost še Belgijo skoro prekaša.
Belgija broji na ploščevini 29.457 kvadratnih kilometrov okroglo 7 milijonov duš, iz česar izhaja 240 prebivalcev na vsak kvadratni kilometer. Samo Anglija in Saksonska imata enako gosto obljudenost, vse druge države zaostajajo za Belgijo. Kar zadeva narodnostno razmerje, ima Belgija precej podobnosti s Švico. Tudi v Belgiji so tri
steni je visela precej stara slika Gari-baldijeva. Bila je soba, kakršne so navadno v naših gostilnah. Slabo očiščena petrolejska svetilka, ki je visela izpod stropa, je temotno razsvetljevala predmete v sobi.
»Beppo,« čul sem klicati zunaj go-stilničarko.
»Commanda?« slišal sem iz nižine v kleti.
»Mezz' litro del buono.«
»Pronto!«
Kmalu nato je vstopil na videz še mlad, rdečelas človek brez brade v sobo ter postavil predme steklenico rdečega vina. »Felice sera, signore.«
Presenečen sem pogledal kvišku, ko sem začul ta glas. Ali je bilo mogoče? •Ali sem se motil, ali je stal v resnici pred menoj Margoni?
»Da, da, gospod komisar, jaz sem, in da me niste takoj spoznali, mi zelo ugaja. Gotovo pa se mi je posrečil načrt, da se zavarujem pred vsemi odkritji. Vse podrobnejše pozneje.«
Pogovora nisva mogla nadaljevati. Nekaj kmetov iz okolice, bržkone stalni gostje, so vstopili v sobo. Zame se niso zmenili, ker so bržkone v tem kraju večkrat videli turiste, ter so začeli kmalu z igro »a la mora«, ki jo tukaj v navadi. Ni jih oviralo, da prepoveduje zpkon omenjeno igro ob svitu svetilke. V to oddaljeno gorsko pokrajino pač malokdaj zaide kak orožnik.
»Kdaj pa pride nazaj vaš mož?« vprašal sem gostilničarko, ki mi je prinesla večerio.
narodnosti: Jug jo naseljen o<4 Francozov, severno pokrajine Antwerpen, Limburg in Bragant zavzemajo F 1 a 111-c i (germanskega pokolenja), v provin-.< iji Lutih in v antenskem pogorju prebivajo V a I o n c i. francosko narečje govoreča narodnost. Flamci imajo precej razvito literaturo, njih glavni pred-stavitelj je Maeterlinck. Valonci nimajo posebno razvite literature, v pismu se poslužujejo francoščine. Uradno sta v celi državi priznani francoščina in flamščinu; francoščina zavzema clo-minujoče stališče, ipak se že v ljudskih šolah podučujeta oba jezika. Narodnostni spori se v Belgiji pojavljajo vrlo redkoma ter nima jo nikdar ono ostrine, kot n. pr. v Avstriji. V flamskih provin-cijah Belgije vlada silna preobljude-nost. Zato zapušča poleti nad 100.000 Flamcev svojo rodno grudo. Kot kosci, opekarji, zidarji in poljski delavci (posebno pri sladkorni repi) preplavljajo vso Vaionsko, severno in srednjo Francijo ter gredo tudi na Nizozemsko, Dansko in v Nemčijo, da se tam preživljajo ter si dobavljajo sredstev za zimo. Več kot 200.000 na deželi živečih delavcev se vozi vsak delavnik z železnico v Antwerpen, Bruselj, Lutih, Charleroi in druga industrijska mesta. Spričo nad moro visoko razvite industrije nima nobena država Evrope tako zalogo delavskih, posebno poljedelskih sil na razpolago, kakor baš Belgija. Zato pa so v Belgiji — kakor so mi pravili Belgijci -- ne morejo vgnezditi laški polentarji, ki v tako ogromnem številu poplavljajo ostalo Evropo.
V pokrajinskem oziru je Belgija silno slikovita dežela. A r d c n e so mogočen gorski greben, podoben našemu Pohorju, ki se vleče od Lutiha pa tja do slavnega bojišča Sedan, pokrajinsko najčarobnejši del Belgije. Divje skale in sočnate loko, stari gradovi in cveteče vasi, kamenolomi, livarne, tovarne in rudokopi, razsežni gozdovi, marljivo obdelane doline se vrste v lični pestrosti ter privabljajo s svojo vrstečo se čarobnostjo leto za letom na tisočo ptuj-cev. Silno elegantno kopališče Spa, romantična podzemeljska jama Han pri Rochefort-u (slična postojnski), dra-žestna nabrežja reke Meuse med Na-murjem in Dinant-om, starobela kame-nita razvalina križarja Gottfriede de Bouillon so za vse potnike neizbrisljivi dojmi. Kakšen kontrast nasproti temu nam nudijo širne planjave ob morju in francosko-lielgijski meji! Ob morju brezštevilno elegantnih kopališč, med njimi kraljici atlantskega oceana Ostende in Blankenberghe! Morsko nabrežje v Belgiji je ena sama nepregledna peščena puščava, ali v tej puščavi zbira Belgijec zlato; čarobnost morskega nabrežja privabi vsako leto na tisoče petičnih ptujcev v deželo. Ob tem morskem nabrežju se goje vsi mogoči produkti vrtnarstva, ki so preobrazili prej siromašne ribiče v premožne vrtnarje.
Belgija je lepa! Pozdravljam deželo mirnih narodov - sosedov, cvetočih lok, starih mest s prelestnimi umetninami iz kamna v podobi vitkih gotiških katedral in lepih mestnih hiš, domovino slavnih mojstrov flamskega čopiča in dleta!
»Mogoče jutri, mogoče šele pojutrišnjem, natančnejše vam ne morem povedati.«
»Ali je vaš mož edini vodnik tukaj?«
»Edini. Lorenzo Palma, ki pozna tudi zelo dobro pota in ima koncesijsko knjižico, služi sedaj pri vojakih.«
»To je zelo nerodno. Premisliti si bom moral, kaj naj storim.«
»Za to imate časa do jutri zjutraj.«
Gotovo sem imel čas, in več če bi ga imel, ljubše bi mi bilo. Zvečer ni bilo nobene prilike več, da bi govoril z Mar-gonijem. Vedel sem pa, da bova skupaj, kakor hitro bo le mogoče. Šel sem v svojo sobico, a nisem zaspal. Komaj je postalo tiho v hiši, je potrkal nekdo na vrata. Odprl sem jih previdno in v sobo je vstopil moj policijski agent.
»No, kako je, Margoni?« vprašal sem ga z vso radovednostjo.
»Na sledu smo, gospod komisar, Jon Morton je 10. julija tukaj prenočeval.«
»Odkod veste to?«
«Lorenzo Palma, drugi vodnik, ki je oclšel istega dne v B. k vojakom, mi je povedal. Palma je svetoval Angležu, naj krene v gostilno »Belvedere«. Popis Mortona, kakršnega mi je očrtal Palma, se popolnoma vjema z našim.«
»In kam je odšel Morton od tukaj?«
»Nikamor, gospod komisar, tukaj jo izginil brez sledu.«
»Izginil? Vsletl česa sklepate to, Margoni?«
Branislav Huši i in slovenska narodna dama.
Bankot s klobuki na glavi — helgraj-ska specialiteta.
V Belgrmlu imajo nekega Branislavu .Nušičn, ki ondotno gledališče na kontn>kt zalaga z dramami. Mož je znan po neizčrpnosti svojega govorjenja in nedosegljivosti svoje duhamor-no dolgoveznosti. Ko so šli izvestni Slovenci in Slovenke davej v Belgrad po-krokat, je bil Branislav Nušič samopo-sebi umevno najbolj vesel ženskega spola in temu navdušenju je tudi javno dal duška na nekem banketu. Če no bi bilo zdaj pasjih dni, ki povzročajo v časopisju splošno praznoto, bi najbrže-je ne bila širša javnost nikoli izvedela, kaj je Branislav Nušič v tisti srbski oštariji v pozni noči o »slovenski ženi« klatil, tako pa je zdaj »Narod« v posebnem članku razodel tisto belgrajsko klobaso. Začel je Branislav Nušič z Mahničem, češ, bile so slovenske žene tiste, ki so zabranile, da niso zmagale njegove mračne ideje, kajti če bi v onih časih slovenskih narodno - naprednih žena ne bilo, »bi danes ne pozdravljali v svoji sredini Slovencev«. Mi smo sicer dozdaj vedeli, da je živel in še živi nek Mahnič, ki je izdajal »Rimskega Katolika«, zdaj pa organizuje istrske Hrvate, toda to pa nam je ostalo prikrito, da se je kdaj meril s slovenskimi narodno<naprednimi damami, še manj pa smo vedeli, da so v tej vojski zmagale — ženske. Branislavu Nušiču je zgodovina namenila, da odkrije svetu, zakaj niso Maliničeve ideje prodrle — bile so ljubljanske liberalne ama-zonke, ki so preprečile, da ni mogel Mahnič splesti tisto črno »nit med Dunajem in Rimom«. Bilo bi torej primerno, če bi se odslej slovenske narodno-napredne dame narisale kakor grške parke s — škarjami v roki . . . Toda vrnimo se k Branislavu Nušiču. Ko so slovenske narodne dame pobile Mahni-ča, kakor je Samson z oslovimi čeljusti potolkel Filistejce, so se pridružile Aškercu, »ki je z jeriško trombo svoje ostre poezije rušil okope mračnjaštva«. Branislav Nušič nas je tu poučil, da narodno delo naših liberalnih dam obstoja v — trobentanju, ki podira ljubljanske zidove. Nato navaja Branislav Nušič najodličnejše trobentarice na slovenskem polju in »predstaviteljice humannih čustev svojega naroda«. Tro-bentanje ter podiranje zidov in human-na čustva, to ne gre prav skupaj, pa se da vendar razlagati; pravijo namreč, da je Branislav Nušič vedno suh in da se ne brani, če mu hoče kdo izkazati humanna čustva v konkretni obliki... Končno je Nušič hvalil lepoto slovenskih narodno-na,prodnih dam, bil je pa že tako navdušen, da ni prav vedel, kaj veže, zato je dejal, da je »njihova lepota brez okrasja«! Ta je pa dobra! Končal jo pa: »In pred tako ženo klobuk doli in zakličite: Živela Slovenka.« Bil je to toast na banketu belgrajske mestne občine. Kakor se iz Nušičeve napitnice jasno razvidi, imajo v Bel-gradu to navado, da pri banketih sedijo pokriti in toaste poslušajo s klobukom na glavi; šele, kadar kdo konča napitnico, jih na poziv snamejo. Lepe
»Zaradi tega, ker ga ni spremljal čez Monte Croce gostilničar Donato Pagoni, ki je bil takrat edini vodnik. Donato ima zelo natančno vodniško knjižico. Iz te je razvidno, da je prišel 10. julija domov z neke ture, od 11. in 12. julija pa manjkajo vsi podatki in o Jonu Mortonu ni nobene opazke niti v vodniški knjigi, niti — kar je še bolj sumljivo — v knjigi za tujce, kamor se mora vpisati vsak gost, ki prenočuje.«
»Ali veste to gotovo, Margoni?«
»Gotovo, gospod komisar, še več vem. Ako boste pregledovali jutri knjigo za tujce, se boste prepričali, da je iztrgan iz knjige ravno oni list, na katerem bi moral biti vpisan Morton.«
»Ali je še kaj drugih sumljivih znakov na razpolago?«
»Da, ta gumb, ki sem ga našel na dvorišču za hišo.«
Izročil mi je bel, koščen manšetni gumb, na katerem ste bili vrezani začetni črki J. M. Zelo važna najdba. Ali pa je bil ta gumb last Jona Mortona in ga ni mogoče izgubil kak drug turist, ki ima enake začetne črke v svojih imenih?
»In vsled česa sklepate, Margoni, da je bil Morton nasilno spravljen s poti? Ali smatrate gostilničarja in vodnika Donato Pagonija za sposobnega, da bi izvršil roparski umor?«
»Tega ne, gospod komisar. Mož ni pohlepen, kakor sem se mogel prepričati v nekoliko dneh. kar sem tukaj; pač pa je zelo nagle jeze in nasilen človek, kar so oboie lastnosti, ki bi ga
manire so v Belgradu . . < Branislav Nušič pa se je brez dvoma s tem svojim toastom zelo postavil, le na glavno reč je pozabil: na dejanske zasluge naših nurodnonaprednih dam na narodnem polju. Najbrže jih še zadosti natančno ne pozna. Sicer bi bil v svoji napitnici brezdvoma omenil, da naše narodno-napredne dame v prvi vrsti marljivo skrbe, da Slovenci ne pozabimo nem-, ščine, vsled česar jo same pridno in do, sledno medseboj govore; tudi so naroda nonapredne rlame tako humannih ču« stev, da hodijo večji del kupovat k nemškim trgovcem. Kar pa se tiče li-« torature, bo gospoda Branislava Nu, šiča gotovo zanimalo, da naše narodno dame najrajši bero »Zaljubljenega ka, pucina«. Če bi bil Branislav Nušič za vse te vrline naših narodnih in na, prednih dam vedel, bi gotovo ne bil pozabil tudi pred temi rečmi — poteg, niti klobuk z glave ...
Jeseniške novice.
j Sokolska internacijonala. Kako daleč sega župarska narodnost, nam jasno kaže ta-le slučaj: Veliki narodnjak jeseniški Hauptmann je pred dobrim tednom razobesil sokolskim žu-parjem slovenske zastave, upajoč, da bodo pri njem župarji popili bogve koliko vinske župe. Teden dni pozneje pa so se na njegovem oknu že lesketali lepaki, s katerimi ponuja svoje vino, kar v treh jezikih: »Črno vino« — Schwarz — Nero!« Škoda, da ni zapisal še ogrskega: »Fckete!« Taki so pač naši župarji! Hiša narodna in jezik, pri žepu se neha vsa narodnost, žep pa bi bil najrajši nabasan z vsestransko inter-nacijonalo! Na zdar!
j Kaj bo s slovensko šolo na Jeseni« nicah? Ljudstvo in razni zastopi so prosili železniško upravo, naj ji.ni odstopi pred jeseniškim kolodvorom del sveta za zgradbo nove šole. Toda »Volksrat« je sklenil drugače. Hitro se je odpeljala z Jesenic deputacija železničarjev, seveda nemških, na Dunaj in zahtevala, da se začno na omenjenem prostoru takoj zidati personalne stavbe za železničarje. Mi železničarjem ja-ko privoščimo, da dobe prekoprej dostojnih stanovanj. Toda za taka stanovanja je tudi mnogo drugih prostorov prikladnih, da, še prikladnešjih. Ako se imenovani prostor za novo šolo ne bo dobil, bo samo ljudstvo oškodovano z železničarji vred. Sicer pa tukaj nima samo »Volksrat« svoje roke zraven, ampak tudi nekateri drugi močno su-flirajo izza kulis, in to iz podle strankarske zavisti. Pride čas, in ta je blizu, ko bomo objavili zelo lepe zgodbice izza teh zelenih kulis! Če bodo nekateri gospodje zato močno cvilili, ne moremo pomagati. Vsakemu, kar mu gre!
j Ljudsko gibanje na Golici. Kljub vednim vremenskim spremembam je letos na vabljivi Golici silno živahno življenje. Do 27. julija je vpisanih v slovenski Kadilnikovi koči že 548 izletnikov. Znamenje, kako se ta prijetna tura omili vsakemu, kdor jo je enkrat napravil. Saj pa tudi le maiokaka gora nudi izletniku tako veličasten razgled po slovenski domovini, kakor ravno Golica. Tudi postrežba v slovenski koči je jako izborna. Na Planini pa je nem-
mogle v gotovem slučaju privesti do zločina.«
»In vi ste našli gumb na dvorišču?«
»Da. Ležal je pohojen v travi in težko, da bi prišel na dan, ako bi ne iskal povsod indicijev, v hiši, kakor tudi zunaj.«
»PeljitO' me na ono mesto, Margoni.«
»Toda, gospod komisar, sedaj ponoči?«
»Ravno zato, ostali bomo neopa-* ženi. Luči ne potrebujemo, mesec nam bo svetil dovolj. Poleg tega pa se jutri že mogoče vrne Donato in zato ne smemo izgubljati časa.«
Margoni je vedel, da temu ni bilo ničesar več ugovarjati.
»Le previdno, gospod komisar,« je prosil, »da ne pokvarimo vsega s kakim prenaglim korakom. Angela Pagoni ne zaupa, tem manj, ako je sokriva zločina. «
* * .*.
Kolikor mogočo tiho sva zapustila hišo in stopila na dvorišče. Na dvorišču ni bilo ničesar izrednega. Majhen hlev za eno ali dve muli, kakor tudi lesena koča za drva in seno, sta bila stranska poslopja gostilne.
»Malo gospodarstvo, zakaj pa rabijo pravzaprav hlapca?« sem pripomnil.
»To vprašanje sem si že stavil sam,« je odgovoril Margoni, »kar je dela v hiši in na (Ivorišču, moreta opravljati Donato in Angela sama, kakor sta g^ oskrbovala ¡ udi sama po poroki, tudi
ški napis Alpenvereina, ki je lepo slovensko ime Golica potvoril v nestvor Kahlkogel, nezmanokam izginil.
j Krupp in njegovo delo — o tem
predmetu se bo predavalo jutri v nedeljo zvečer v »Delavskem domu«. Predavanje bo pojasnjevalo 50 skiop-tičnib slik. Gotovo bo naše tovarniške delavce zanimalo, kako se dela v sve-tovnoznani Kruppovi tovarni za železo. Zato naj nihče ne zamudi tega za naš kraj prezanimivega predavanja!
Idrijske novice.
i Lepega častnega meščana ima Idrija. Doslej še nismo vedeli, zakaj je naš napredno-mokraški občinski odbor imenoval Dragotina Lapajneta Častnim meščanom; mislili smo vedno, da zato, ker se je pod njegovim župa-novanjem zidala skažena občinska hiša, ali pa zato, ker se je pod njegovim vzornim županovanjem izgubil cel letnik občinskih računov s prilogami vred, ali pa zato, ker se je tudi zavzemal za stavbo znamenite štev. 509 itd. Minuli teden pa nam je pokazal, da smo se doslej motili, in prišli smo do spoznanja, da je »tausendkunstler« Dragotin Lapajne zato postal idrijski častni meščan, da sedaj javno pred vsem svetom blati in sramoti svoje rojstno mesto, ki mu je podelilo častno meščanstvo! Ali ni vredno, da se ta-cega častnega meščana postavi »pod šturcglaž« ali pa, da se ga dene »v rom«? Vam, ki to berete, se zdi to gotovo nemogoče; toda resnica je in ostane, da je Dragotin Lapajne dne 21. t. m. na Dunaju pri enketi glede čipkar-stva popolnoma potlačil v blato tukajšnji čipkarski tečaj, učiteljice tega tečaja,kakor tudi delo, ki se izdeluje v tem tečaju. Najbolj strupen čifut ne bi mogel tako podlo govoriti o zavodih in izdelkih svojega rojstnega mesta, kakor je govoril Dragotin Lapajne mino-li teden na Dunaju. Poglejmo pa, ali je res tako slabo, kakor je opisoval Dragotin Lapajne idrijsko čipkarstvo pred zastopniki nemškega, češkega in poljskega naroda? — Idrijski čipkarski tečaj je najbolj razvit zavod te stroke v Avstriji. Edino na tem zavodu je poseben tretji letnik, kjer se šoli odrasle deklice poučujejo poleg čipkarstva tudi v nemščini, obrtnem računstvu, obrtnem spisju, v knjigovodstvu in v strokovnem risanju. To je nekaka popolna obrtna strokovna šola, podobna onim v Ljubljani in v Kočevju. In namesto, da bi bil idrijski častni meščan ponosen na to, da imamo v Idriji vsaj en zavod za deklice, kjer se lahko še kaj več nauče kakor pa v ljudski šoli, pa se drzne ta zavod še blatiti in poniževati kakor kako nepotrebno in ničvredno napravo. Seveda, pri snovanju tega zavoda niiso imeli naprednjaki svojih prstov zraven, zato ta zavist in to sovraštvo! Da je pa zavod res dober, da, trditi smemo, celo vzoren, ker delujejo na njem same dobre in v službovanju vestne učne moči, spričuje dejstvo, da se le s tega slovenskega zavoda sprejemajo deklice v dunajski c. kr. zavod za žensko domačo obrt, kjer se potem še nadalje izvežbajo za voditeljice c. kr. čipkarskih tečajev po
Če ni njega doma., kadar opravlja svoj posel kot vodnik. Glavni vzrok je bržkone to, ker noče pustiti Donato svoje žene same.«
»Ali je ljubosumen?«
»In še kako! Seveda ne brez vzroka. Angela nima otrok in ve, da je lepo raščena ter da ima presneto lepe oči.«
»Kaj pa je tamkaj v kotu?«
»Vodnjak, ki ga pa le malo rabijo. Komaj pet minut od hiše teče studenec, ki ima dovolj pitne vode.«
»Ali je vodnjak prazen?«
»Ne, do enega metra pod robom je napolnjen z deževnico.«
»In kje ste našli gumb?«
»Par korakov od tukaj. Ravno na tem mestu.«
»Torej v neposredni bližini vodnjaka. Ogledal si ga bom. Dvignite pokrov, Margoni.«
Agent je storil kot sem mu ukazal. Dvignil je primeroma težki, iz desk zbiti pokrov, ki je pokrival vodnjak. Naenkrat pa je vzkliknil in spustil pokrov na tla, kar je povzročilo precej šuma.
»Kaj je, Margoni?« vprašal sem presenečen.
»Oprostite, gospod komisar. Ranil sem si roko na žeblju. Poglejte rano. Sicer pa nima to nobenega pomena, samo da se nas ne bi slišalo.«
»Upajmo, da spi gostilničarka trdno spanje pravičnega. Vodnjak je bržkone zelo globok,« sem dejal in se sklonil čezenj.
Kranjski In Primorski. Da, še več; pred leti je bilo kar s tukajšnjega zavoda več mladenk nastavljenih v Galiciji kot voditeljico čipkarskih tečajev, katere še sedaj v popolno zadovoljnost svojih predstojnikov vodijo. Ako bi bil ta zavod tako slab, kakor je to očital bivši suplent in sedanji štacunar Dragotin Lapajne, bi dotične gojenke gotovo ne bile sposobne voditi čipkarske tečaje v tujini. Častno je za našo šolo to, da niso šli ne na Češko ne na Tirolsko po učiteljice, temveč v Idrijo na Kranjsko, ki je veliko bolj oddaljena od Galicije kakor one dežele. — Kakšno je pa delo, ki ga izdelujejo gojenke in hospitan-tinje tega zavoda? Čipkarski trgovec Dragotin Lapajne je na Dunaju rekel, da je »nagravžno« (scheufllich), torej najslabše, kar si sploh kdo misliti more. Tako je govoril na Dunaju; kako pa govori ta poštenjak v Idriji kot izvedenec pri sodišču? Ni dolgo temu, ko voditeljica tukajšnjega čipkarskega tečaja od neke delavke ni hotela sprejeti dela, ker se ji je zdelo preslabo. Do-tična delavka — najbrže nahujskana od kakih prijateljev čipkarskega tečaja — je šla iskat pravice k sodišču in — čujte — izvedenec Dragotin Lapajne je izjavil, da je dotično delo dobro in čipkarski tečaj je moral delo sprejeti. Torej v Idriji pravi, da je najslabše, kar se v šoli naredi, dobro; na Dunaju pa pravi, da je vse šolsko delo ničvredno. Kje je doslednost, gospod Dragotin? Ali se tako pred svetom povzdiguje tisto mesto, ki Vam je podelilo častno meščanstvo? Ali je to rodoljubje, da se pred svetom črni in ponižuje zavode in obrt svojega rojstnega mesta? Ali delajo tako značajni možje? Ali Vas ni sram svojega podlega ravnanja? — Idrijske čipkarice, Ve si pa dobro zapomnite: Vaš zavod in Vaše delo je bilo že na mnogih razstavah odlikovano, Dragotin Lapajne pa, kateremu tudi nekatere izmed Vas znašate dobiček, pa Vaše delo blati pred vsem svetom ter ponižuje vrednost Vašim izdeLkom.
i Naše učiteljice nimajo strokovne izobrazbe. — G. Dragotin ali jo imate Vi? Nikar no po sebi ne sodite drugih. Vi ste nekaj let prakticirali na naši realki in vendar še poskusili niste delati skušnje za pravega učitelja. Menite li, da so drugi tudi tako slabo podkovani v svoji stroki? Sedaj, ko Vfttft je spodletelo na Realki in nimatfe več titin Velike besede, hočete pa na čipkarski šoli biti odločevalen nadzornik. Le malo bolj pohlevni bodite. Bauer je šel lahko stran, da Vam je prostor naredil za su-plenturo, a takrat je bila realka še v občinskih rokah, sedaj je v državni oskrbi in bi kaj tacega ne bilo več mogoče. Tudi čipkarska šola je državni zavod in radi tega ima že druge nadzornike, ki strokovnjaško presodijo, ali ona spolnjuje svoje dolžnosti, a.li ne. V Idriji se la.hko košatite, a na Dunaju veje drug veter, ki se na. opazke da je šola nič vredna, le pomilovalno posmehujejo.
i Prijatelji protialkoholnega gibanja pridite v nedeljo 31. t. m. ob 4. uri popoldne v prostore »Katoliške delavske družbe«, da se seznanimo in navdušimo za složen nastop proti alkoholnemu strupu!
»Izredno globok, kakršnih se mnogo najde v teh krajih. Pred kratkim sem ga hotel zmeriti z vrvico, pa nisem prišel do dna. —■ Stojte, vrata se odpirajo, pozor, gospod komisar.«
Hitro sem se zravnal ob vodnjako-vem robu.
V istem hipu se je začul krik od hiše: »Jesu, Maria, sua ombra!« V par skokih sem bil pri vratih in držal za roko Angelo, ki je hotela pobegniti. Bila je smrtno bleda in tresla so se ji kolena.
»Čegav duh?« sem vprašal.
Potegnila, je z rokami preko čela.
»Ah, vi ste, gospod, kaj iščete tamkaj ponoči?«
»Truplo tujega Angleža, ki ste ga umorili,« odgovoril sem s trdnim glasom.
Kakor da bi jo udarila strela, je padla gostilničarka na kolena.
»Usmiljeni Bog, jaz sem nedolžna. Anglež me je zasledoval ter se hotel spozabiti nad menoj. Nepričakovano je prišel Donato domov ter mu porinil nož v hrbet.«
»In njegovo truplo?«
»Tamkaj je!« Z grozo je pokazala na vodnjak.
* * *
Govorila je resnico. Prihodnjega dno se nam je posrečilo dvigniti iz dna vodnjaka truplo umorjenega Jona Mor-tona, ki je bilo obteženo s kamni. Našlo se je globoko rano v hrbtu. Denar in vrednosti so bile vse pri truplu. Donato je res zabodel Mortona vslcd ljubosumnosti. To so tudi vnoštevali porotniki in
I Olane »Katol. del. druibe« opozarjamo že sedaj na odkritje spomenika rajnemu dr. Fr. Lampetu in na dekanijski shod izobraževalnih društev, ki bo dne 21. avgusta t. 1. v Črnem vrhu. Da bo pripravljalnemu odboru mogoče vse potrebno oskrbeti glede obeda, naj se že sedaj oglašajo v prodajalni »Kršč. gospodarskega društva« tisti, ki se nameravajo udeležiti teh slavnosti. Natančneji spored glede odhoda in drugih podrobnosti se objavi pozneje.
i Slovo. Dne 27. t. m. se je preselil na svoje novo službeno mesto v Št. Vid pri Ljubljani gospod nadučitelj Janko Bajec iz Spodnje Idrije. Koliko spoštovanja in ljubezni je užival g. Bajec in njegova rodbina med tukajšnjim prebivalstvom vseh slojev, se je pokazalo sedaj ob slovesu. Prijateljsko odhod-nico mu je že dne 14. t. m. priredila idrijska podružnica »Slomškove zveze« povodom njenega zborovanja v Zireh. Pri tej odhodnici je podala zlasti duhovščina idrijske in sosednje loške de-kanije s svojo obilno udeležbo najboljši dokaz, da visoko ceni ono slovensko učitpljstvo, ki hoče složno z dušnimi pastirji učiti in vzgojevati šolsko mladino v pravem katoliškem duhu. V imenu učiteljstva tukajšnje podružnice se je poslovil od odhajajočega predsednik g. J. Novak, povdarjajoč v prvi vrati častno dejstvo, da je bil tudi gospod Bajec med onimi maloštevilnimi, a neustrašenimi junaki, ki so pred desetimi leti, ob času najhujšega liberalnega terorizma, stali pri rojstvu Slomškove zveze; v imenu duhovščine pa se je poslovil od njega gospod dekan M. Arko, omenjajoč lepo harmonijo, ki je vsikdar vladala med odhajajočim nad-učiteljem, duhovščino in stariši, torej med onimi tremi faktorji, ki so prvi in glavni vzgojitelji mladine. — Spodnja Idrija pa se je od svojega priljubljenega nadučitelja in njegove obitelji poslovila na predvečer odhoda, dne 26. t. mes. Pevski zbor Slov. katol. izobraž. društva je pod vodstvom bogoslovca g. Ant. Rovtarja priredil ljubko podok-nico, med katero se je članica dekliške zveze prav prisrčno zohvalila g. nadučitelj u in njegovi g. soprogi za vse, kar sta dobrega storila v Slov. katol. izobraževalnem društvu, v Dekliški zvezi in v telovadnem odseku Orel, gospod nadučitelj kot pevovodja, kot uči-1elj in predavatelj, gospa soproga pa kot vztrajna voditeljica gledaliških predstav. Kot viden znak hvaležnosti jima je govornica podala lep šopek cvetic kot znak vedne ljubezni, ki bo ostala nciapremenjena še tudi po njunem odhodu, pa krasen kip Srca Jezusovega. Za dokaze tolike ljubezni in spoštovanja, se je gospod nadučitelj globoko ganjen zahvalil zagotavljajoč, da. mu ostane katoliška organizacija v Spodnji Idriji vedno v najdražjem spominu ter da le želi, naj bi na začeti poti prav krepko napredovala. Nato se je precejšnje število društvenikov in društvenir in drugih prijateljev odhajajočega zbralo v prostorih izobraževalnega društva, da so vsaj še nekaj časa bivali v družbi ljubljene in spoštovane rodbine g. Bajčeve. Izpregovo-rila se je marsikatera napitnico, ki so
sodniki pri svoji obsodbi. Donato je bil zaradi uboja obsojen na večletno težko ječo. Angela pa je bila oproščena.
Rdečelasi hlapec Beppo je izginil, ko so aretovali njegovega gospodarja, zato pa je nesel v hranilnico policijski agent. Giuseppe Margoni znatno vsoto denarja, ki jo je prejel z Angleškega.
Gostilna »Belvedere« je od tega časa popolnoma zapuščena ter je že napol razpadla. Ljudska govorica pa pripoveduje, da duh Angležev še vedno straši v vodnjaku.
»Drlnglnglnglng!« zapeu je. unkat pr men tulifon, glih ke sm se prpraulu, de b šou mal u mest na sprehod. Večer je biu že tku lep. de je kumi usake pu ure padi ene par kapi, pa je blu spet
pa vse soglašale v tem, da nam je vsem jako žal, da nas zapusti gospod nadučitelj in njegova obitelj. Ker se pa to ne da več spremeniti, pa želimo odhajajočim, da bi si tudi med vrlim šent-vidskim prebivalstvom v najkrajšem času pridobili ono spoštovanje in ljubezen, ki so je uživali v Spodnji Idriji. Bog z Vami!
i Trgovci s čipkami industrijalci. Zašumelo je po našem mestu ta teden, veliko nejevolje in opazk je napravilo poročilo o znani enketi na Dunaju dno 21. t. m. Brali smo v »Slovencu«, čitali v nemških listih in se čudili nadutosti in drznosti nekaterih trgovcev. Tedaj naši mali trgovci s čipkami se kar že imenujejo industrijalce? Dosedaj smo menili, da je indusrijalec oni, ki se res peča s kakim obrtom, a po obrtni postavi tudi skrbi za svoje delavce. No samo, da jih za delo plača, temveč v slučaju kake nezgode tudi preskrbi in v starosti in onemoglosti daje primerne pokojnino. Tak industrijalec je na pr. naš rudnik. Kaj pa naši trgovci? Njim je za delavke malo mar, le toliko gleda na njo, da bolj po ceni dobi od nje čipke, da ima on večji dobiček, to je glavna stvar, kako ona izhaja, za to se ne briga. Da še celo tako malo skrbe za svoje delavke, da jih še očitno zasmehujejo. Mesto da bi jim bili hvaležni, ker jih rede s svojimi izdelki, ko jim je drugod spodletelo m bi ne bilo kruha, pa na shodih zabavljajo čez one, ki jim režejo kruh. Res čudni industrijalci!
Slovensko krščansko misleče učiteljstvo.
Dne 8. avgusta zboruje v Ljubljani »Slomškova zveza« in praznuje obenem tudi prvo desetletnico svojega obstanka. Prestala je najhujše viharje in s tem se utrdila tako trdno, da se ne da izruti in uničiti več; življenske sile in moči ima v izobilju. Bili pa so za »Slomškovo zvezo« že silno slabi časi in že so mislili naši ljubeznivi nasprot-niki: zdaj pa zdaj zgine »Slomškova zveza« s površja. Pisali so ji že mrt* vaški list, pa se sedaj danes lahko pre< pričajo, kako zelo so se varali!
Pa kako bi se tudi ne! »Slomško< va zveza« ima svoje geslo, ki ne bode vsahnilo nikdar: Veri, vzgoji, poukuJ To geslo je »Slomškovo zvezo« vodilo» vzdržalo prvo desetletje in jo bode tu* di v bodoče, ker je staro, pravo in edino blagonosno za vzgojo slovenskega na* roda.
Liberalno učiteljstvo je omenjena geslo zavrglo ter s tem pokazalo, da je stopilo na pot liberalizma, ki zametu« je vse nauke našega najvišjega Uče-nika!
In to je nesreča in poguba, ki bj bila lahko usodepolna za ves učiteljski stan, ko bi se ne bila že pred desetimi leti pojavila temu zlu nasproti »Slomškova zveza«, ki je danes že krepka če-ta v veselje šolstva, v strah nasprot« nikom.
Tovarišice in tovariši! Dne 8. avgusta tedaj vsi na krov, vsi v Ljubljano! Ne bojte se papirnatih bomb in strel; dosedaj še niso ubile nikogar! Naj vas
dobr. Če se pa letaš narajma kašn tak lep večer, pa na kaže de b člouk duma čepou ket, en kp greha in čez žalastne čase jamru; ampak se gre vn pud mil nebu, al pa u mest u kašna štarija, de se kej nouga zve.
»Drlnglnglnglng!« zapeu je še en-kat. zgonc pr mojmo tulifone, ke sm s ga unkat dau na žela mojga prjatla, gespuda dohtar Taučarja, čš, de se uva lolika učaseh hitr kej pumenila, na-praut. In zdej je puzgunčkou iz ona taka jeza, kokr de 1) me ton edn iz tena zgončkam za uh udart.
»Hali, halo! Kdu pa je tku sitn? Sej vnder na guri voda!« zaupou sm hitr u tist šprahror in prtisnu tiste šefle na ušesa.
»Tuki dohtar Taučar!«
»O, Buh jih žiu, gesputl dohtar! Tuki pa stuji nhn prjatu Pepe. Nej ne-kar na zamerja, de se nism prec uglasu. Glih hozntrogarje sm s prpejnu h ta noum hlačam, de b biu mal bil napu-can, ke sm namenen u mest, pa nism mogu prec za tiste šefle zagrabt in jh na ušesa prtisnt.«
»Je že dobr! Al maš mal časa?«
»Za nh, gespud dohtar, če ni drgač, osmindvejset ur vsak dan!«
»No, brava!« Pol pa prid hitr sni na Breg u ale. Na ta trek klop te um pučaku. Mam se neki prou važnga iz taba med šterem učmi za puguvort. A uš pršou?«
»Kokr b mignu, um tam!«
»Drlnglnglnglng! Drlnglnglnglng!«
Tu more bt pa neki pusebnga. Moj prjatu gotpud dohtar Taučar na guvari
¡ne zapeljejo puhle fraze libevalnIK učiteljskih kolovodij; njih vpitje je umlji-,vo! Vsi, ki ste odločni in so vam nauki našega vzor-učitelja sveti, vsi, ki se Se niste izneverili božjim resnicam in naukom, ki ste jih poslušali iz ust rodnih majk in očetov, vsi, ki še trdite, da ste katoličani —- vi vsi pridite na naš občni zbor, da slovensko ljudstvo dobi jasno sliko krščansko mislečega učitelj-stva.
Vsi tisti, ki ste po duhu in srci naši — pa le pasivni, ker se bojite liberalnega zbadanja, dvignite se, osvobodite se! Razni izgovori, da zato in zato se ne more udeležiti, dandanes ne drže! Res je, da udeležniki naših zborovanj ¡ne dobe potnin, kakor jih bodo dobili vsi oni, ki bodo šli v Novo mesto za »Zvezo«, ampak treba se je nekoliko žrtvovati, ker brez žrtev ni še bilo nikoli nobene zmage.
Na svidenje tedaj!
Velezanlmiv prvi nastop Orlov Skofleloškega okrožja v Selcih.
Pretočeno nedeljo je bilo v Selcih popoldne vse pokoncu. Vrli Orli škofjeloški, starološki, selški, železniški so nas povabili v Selce. Nad 80 Orlov prikoraka po 2. uri v lepo okrašena Selca, kjer jih pred društvenim domom pozdravi predsednik našega izobraževalnega društva g. Jan. Kepec ter jih domača dekleta v narodnih nošah obdare s šopki. Po velikem shodu, kjer so navdušeno govorili gg. visokošolec Basaj, drž. in dož. posl. Demšar in dr. Krek, odkorakamo vsi na travnik poleg Trtice. — Ne maram hvaliti našega, prod kratkim časom ustanovljenega okrožja Orlov škofjeloškega okraja, ker vem, da ti mladi fantje ne dajo na hvalo prav čisto nič, ravnotoliko kakor na zabavljanje od neljube jim strani. Vendar moram reči, da so nas mladi Orli s prvim svojim nastopom prav vse presenetili. Ne bi verjel, ako no bi sam videl, kaj dosežejo ti mladi fantje v kratki dobi enega in pol in dveh let. Omenim le same vnanjosti: izborna. disciplina, lahkotno, sigurno, zares orlovsko kre-tanje pri prostih vajah, drzni, a gotovi nastopi na drogu, na bradlji. Ogromna množica navzočih gledalcev je bila uprav frapirana, tako da odobravanju ni hotelo biti konca. Nad vse originalna godba, ki jo priporočamo vsem telovadcem za ma-njša okrožja: glasovir, harmonij, violina, flavta, vse silno po ceni, ker so izvajali sami Orli! Med odmori nas je zopet navdušil krasni starološki moški zbor in selški mešani zbor. Da se je po telovadbi vršila vele-zanimiva veselica na vrtu gosp. Fr. Tavčarja, kjer so razni govorniki dali duška svojemu navdušenju v vezani in prosti besedi, je samoobsebi umevno. Sad tega krasnega dne je: 1. Naše ljudstvo gori za mlade Orle in njih ideje, o katerih je slišalo na shodu in katero je gledalo pri telovadbi. 2. Našo ljudstvo občuduje vztrajnost voditeljev in vaditeljev, katere ljubi s hvaležnosti polnim srcem.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
pu navad rad med šterem učmi; ampak ubes usaka reč prec u ta »Sluvenskmo Narude« na ta volk zgun. — Sm s mislu pu pot, ke sm letu preke Brege. — Buh vč, al me misl prašat, na kašna viža b se znebu stenic, ko jh je nalezu u Kra-kum u hutele al me misl pa puvabt na Črna Prst, ke ja je zdej usa ublezu? Neki pusebnga je prou gvišn. No, na Črna Prst b še šou spet iz nim že zatu, ke ma zmeri soj rukzok dobr nabasan; al na stenice se pa jest na zastopm, pu-sebn na polske ne. Kranske b še panu na kašna viža, za polske pa res na vem nubenga mitlna. —
U takm premšlvajn sm pršou, al prouzaprou prletu du Brega in že ud deleč zagledu niojga prjatla gespud do-htar Taučarja, ke je sedou vs sklučen na en klop in delu iz ena palčea ene plane u pesek pred saba.
»O. al s že tle!« puzdravu me je prjazn, pumulu m roka in me putegnu zraven sebe na klop. »Kar tlela se used, pa se uva pumenila!«
»A nisa mal fajhtne klupi?« sm prašu in pugledu klop, ke sa vesele kapice ud ne. »Še prehladi se uja in štima uja zgubi!«
»Oh, kaj štima! Štima sm že tku zgubu; soj nimam neker nč več za gu-vort; pousod čja mt mladini ta velka beseda.«
»Jej, jej! Kua s uja delal tku težek srce. Enga žrjava uma pa že še ugnal, ni urah.«
0 razvoju avstrijske živinoreje.
Prebivalstvo v Avstriji se pomnoži na leto povprečno za 2&0.000 oseb. To naraščanje prebivalstva povzroča, kar je čisto naravno, vedno večjo potrebo živil. K temu pa se ne sme prištevati, da so se v posameznih krogih prebival-stva zboljšale življenjske razmere, vsled česar se je tudi zvišal znatno konsum. Kake vrste konsumni predmeti pridejo pri tem v poštev, je samoobsebi jasno.
V	prvi vrsti so to živila: moka, meso in mlečni produkti. S potrebo vedno večje množino živil pa se pojavlja vprašanje, ali je v Avstriji mogoče z naraščajočo produktivno zmožnostjo kmetijstva ustreči naraščajočemu konsumu. Navesti hočemo nekoliko podatkov o avstrijski živinoreji, da dobimo z ozirom na preteklost jasen pogled v sedanji položaj.
Vprašanje je, ako narašča v Avstriji živinoreja sorazmerno z naraščanjem prebivalstva. Leta 1869. je imela Avstrija 20.217.531 prebivalcev, goveje živine pa 4,435.277 glav. Leta 1880. je narastlo v Avstriji prebivalstvo na 22,144.244 oseb. Število goveje živine pa je znašalo 8,565.077. Leta 1890. je narastlo število prebivalstva na 24 milijonov in število živine na 8,643.936 glav. Leta 1900 je bilo v Avstriji 26/250.708 ljudi, živino pa 9,507.626.
Iz tega je razvidno, da je v prvem desetletju narastlo število živine neprimerno bolj kot pa Število prebivalstva.
V	drugem desetletju ni živinoreja sorazmerno naraščala s številom prebi-valstva in šele v tretjem desetletju je približno živinoreja stopila v isto vrsto s pomnoženim Številom prebivalstva.
Gotovo je, da bi se v Avstriji dalo doseči veliko večje število goveje živine, ako bi se živinoreja tako gojila in množila, kot se je v Švici in Nemčiji. Potem bi imeli mi 15 milijonov glav živine, kar bi bilo več kot potrebno, da bi se pokril ves konsum mesnih in mlečnih produktov.
Razvoj živinoreje v Avstriji v letih 1880, 1890 in 1900 pa izkazuje tudi še druge številke. Poleg goveje živine imamo tudi konje, ovce, koze in prešiče. Število konj je narastlo od leta 1880. do 1900. za nekoliko manj kot 20 odstotkov. Število ovac se je zmanjšalo za 30 odstotkov, število koz je ostalo približno enako, prešičjereja pa se je pomnožila za 40 odstotkov. Pri tem vidimo, da se je ne glede na ovce in koze povzdignila z govedo tudi enako ostala živinoreja, pri prešičih pa se je pokazal celo veliko večji odstotni prirastek.
Gotovo je tudi res, da bo prebivalstvo tudi nadalje naraščalo. Ako bo pa naraščala tudi živinoreja, je odvisno od izrednih razmer. Ena največjih ovir živinoreje je pač pomanjkanje ljudi, kar ovira marsikje kmeta, da bi vzdrževal toliko živine, kolikor proizvaja krme.
Z ozirom na preteklost pa se more kljub vsem tem neugodnim razmeram sklepati, da. je avstrijska živinoreja napredovala z ozirom na količino, in v kakih zadnjih 10 ali 20 letih gotovo še bolj z ozirom na kakovost. V kmetijstvu pač prodira vedno bolj misel, da vrednost živine ni ravno v velikem številu, da povišuje vrednost živinoreji veliko bolj kakovost kot pa količina.
Upanje je, da se bo sedaj še bolj
»Ja, enga žrjava že, tu nč na rečem, al iz enga tega žrjava je ratu zdej že en ceu društu žrjavu. In ceu ta društu žrjavu, ke se mu prau »Skala«, m streže pu žeulejn, kokr skopci pišetam. Ta narbl ma pa name pika obržerjou, in glih nega sa pustavl na vrh te skale.«
»Tu nč na de! Prava reč! A znaja, gespud dohtar, tist špl, ke se mu prau »koza klamf«?«
»Kaj ga na um znou! Kulkat sma špilal duma u Pulansk dulin »koza klamf« in zbijal tist kamenček iz skale dol.«
»No, vidja; pol je pa. dobr! Jest sm biu tud učas majster u tem špil in sm zbou tist kamenček iz kumfina, če ga nubedn druh ni. Mislem, de tud še dons na um prenarodn pr tem špil in vidi uja, če se midva skp uzameva, ga uva tku spihlna iz kumfina, de se na u ne-kol več pubrau. Zdej nej m pa še pu-veja, kuku sa te žrjavi pršli du tega, de sa dal sojmo društu ime »Skala«? Uni gvišn veja!«
»Prou za gvišn na vem, al men se tku neki svet, de sa ta ime uzel pu tistmo našmo glavnmo agitatori, ke se piše Skalja, al Skala, in je biu soje čase žnidar, pol agent najnga prjatla gespu-da žepana Hribarja; pu tistem je u jeralk biu pr prefesar Knapiče za dinarja ; ke je tud tuki spregu, se je pu-dau pa u Krajn in biu tam tulk cajta spet za pulitičnga žnidarja, dokler ni zamejnu šivanke iz fraklnam in prvan-dru spet nazaj u Iblana.«
povzdignila Živinoreja v Avstriji s pomočjo milijonov, ki jih bo dala vlada kot nadomestilo za sklenjene pogodbe z balkanskimi državami. In kljub temu, ako se v neagrarnih krogih pojavlja mnenje, ki je protivno proti dovoljeni odškodnini kmetijstvu, se more vendar reči, da bo imelo mogoče kmetijstvo končno manj koristi, ako se zveča njegova produktivna zmožnost, kakor pa prebivalstvo samo. Mislimo, da je edino pravo mnenje, da prinaša vsak milijon, ki ga porabimo za zboljšanje produklivne. zmožnosti ¡kmetijstva, bogate obresti v hišo najmanjšega delavca.
O&sojeni lafki irredentisti.
Dne 29. t. m. se jo na Dunaju razpravljalo proti irreclentistom Cavalieri-ju, Podettiju in Castelliju. Prvi se zasliši mlad dečko Cavallieri, ki je obtožen, da je pel pesmi, ki žalijo Veličanstvo. Po odpeti pesmi so kričali na neki slavnosti: »Živio Italija! Proč z Avstrijo!« Star je bil Cavallieri 14 let. Oče ga je pretepel, ko je doznal, kaj da je pel sin. Cavallieri tudi izpove, da je imel Podetti skrit dinamit. Podetti izpove, da je rabil dinamit za ribji lov in da ni naučil Cavallierija irredentovske pesmi. Zanikava, cla bi bil irredentist. Tri-dentinska policija je pa poročala, da so se večkrat prirejale v Podettijevi hiši irredentovske slavnosti in da je bil Podetti v zvezi z italijanskimi državljani. Bil je intimen prijatelj Čolpijev. Predsednik prečita več obtežilnih pisem in neko pesem, ki so jo našli v Podettije-vem zaporu. Pesem je polna veleizda-jalskih izjav in razžaljenj. Jurist Artur Castelli, nastavljen pri tirolskem deželnem odboru, prizna, da je Čolpijev in Podettijev prijatelj. Preskrbel je triko-loro za irredentovsko slavnost in okrasil dvorano. Veleizdajniške pesmi ni pel. Predsednik mu očita, da je Cavallieri izpovedal nasprotno. Prečita se pismo njegove sestre, ki ga svari, naj ne občuje s Tridentinci. Merler iz Tri-denta izpove kot priča, da je delal prej pri Podettiju. Cavallieri je pel septembra 1907. protiavstrijsko pesem, da ga je dražil. V Podettijevi hiši so ga zaradi njegovega avstrijskega mišljenja sovražili. Podetti je rekel, da bo okrasil svojo sobo zgolj s kraljevo podobo in če pride do vojske z Avstrijo, bo dezer-tiral in pristopil laški armadi. Senat je sklenil, da preiščejo Cavallierija še psihiatri in odredil, da ga izpuste iz zapora. Podetti je bil obsojen v petmesečno, Castelli pa v štirimesečno ječo.
AVSTRO-OGRSKA.
Socialno-zavarovalni odsek
je zboroval v petek in v soboto. Oskrbne stroške po bolnišnicah bodo plačevale bolniške blagajne skozi štiri tedne. Porodnišnice se ne prištejejo bolnišnicam. Nadalje se je sklenilo, da imajo železničarji in člani državnih delovršbenih blagajn tiste pravice v upravi, kakor pri zasebnih delovršbenih blagajnah. Odsek je rešil vse paragrafe, ki govore o bolniškem zavarovanju in naročil pododseku, naj prične razpravljati o nezgodnem zavarovanju. Pododsok bo imel sojo že 3. avgusta.
»Ja, kuku pa pride ta Skala al Skalja du toga, de »mladini« soj društu pu nem imenu je ja? Kulkr ga jest puznam, ga tku ni druzga ket gofla!«
»Veš, mi leberalci sma že ud nekdi velik najnga držal. Če jo 011 začeu pr kašnmo vuliuce agetirat iz sojmo »Mej lauf«, pa ga ni preh spustu iz rok, da ga je vuliuc vn vrgu, al pa Šou res iz nim volt. Kokr pa veš, se skori usak društu krst pu kašn tak stvar, ke ja maja člani ta narbl u čast in mladini maja Skaljata za uzor rodaluba, zatu pa ta ime.«
»Jest na vem, a u tu držal, al ne. Jest preh mislem, de sa s žerjavari zatu zbral skala za soj društu, ke puznaja trde leberalne buče in s misija: če iz skala na uma nč upravi, pol pa adija. Iz skala znama skus predrt, iz druga rčjo pa ne, predobr puznama naše buče in verna, de se jh na prime ena reč iz lepga.«
»No, Pepe; tu nam daje mislt. Al use glih puzdraulama ta nou društu, ke sma prepričan, de se ni ustanovu zatu, de b mou u naš strank ta peru glas; al iz drugem besedam: de b mi plačval, žrjavari pa pil na naše un-koštenge, ampak de uja gledal tud sami na tu, de s prdubeja sredstu na druga viža za pijača, kulker ja putrebujeja. Tku, zdej pa. z Bugam, Pepe! Kedr te um spet nucu za kašn svet, te um pa puklicu pu tulifone.
Boltatu Pepe iz Kudeluga,
Zborovanje avstrijskih poljedelskih zadrug,
in sicer drugo, sklicuje »Splošna zveza avstrijskih poljedelskih zadrug« dne 14. in 15. septembra na Dunaju. Spored je velevažen, zato se pričakuje obilna udeležba.
Društva.
—	Iz Tržiča. Katol. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču priredi na šentansko nedeljo, 31. julija t. 1. ob 4. popoldne v salonu g. Ankele pri »Žni-darju« veselico s petjem in igro: »Za letovišče«. Vstopnina: sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 60 vin., stojišča po 40 v.
—	24. julija je sneg pobelil naše gore do višine 1400 m. Sploh imamo to poletje jutra hladna, kot bi bili že pozno v jeseni. — Šolski otroci so napravili 28. t. m. izlet na Brezje k Mariji Pomagaj pod nadzorstvom učiteljskega zbora. Ravno pred izletom so je vršil pogreb učenke III. razreda, Marije Zaplotnik, katerega se je ženska šolska mladina udeležila v obilnem številu. Jetika je pridni deklici končala mlado življenje.
—	V društvu sv. Jožefa sta bili zadnji čas dve zanimivi predavanji o spiritiz-mu. Udeležba obakrat povoljna. — Cerkveni pevski zbor je napravil v nedeljo, 24. t. m. izlet na Koroško v Gosposveto. Ondi je daroval v ponedeljek sv. mašo tržiški g. župnik. Pri tej in pri konven-tualni maši so prepevali v slavni romarski cerkvi tržiški pevci. Lepo se jo razlegala po mogočni hiši božji slovenska pesem. Lepa hvala za vso prijaznost vlč. g. dekanu in kanoniku Bizer-ju, vlč. g. kanoniku Lasserju in g. or-ganistu Holmerju. Priporočamo tudi drugim Slovencem to slavno božjepotno cerkev za romarske izlete.
lj Katoliško mladeniško društvo v Ljubljani, iz srca hvaležno Bogu, da je izmed njegovih članov prvi, č. g. P. V a i e r i j a n Sartory, dosegel maš-niško čast, mu povodom njegove nove maše, ki jo bode pel dne 31. julija t. 1. v kapucinski cerkvi v Gorici, iskreno čestita in se mu priporoča, da naj pri sveti daritvi prosi Vsemogočnega za prospeh in napredek ljubljenega našega društva. — Katoliško mladeniško društvo.
—	Stavba Društvenega doma na Viču-Glincah. Iz Viča-Glinc se nam piše: Po dolgem in vsestranskem pre-vdarjanju se je tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo odločilo postaviti si lastni društveni dom. Te dni se je z delom že začelo. Zidarska dela je prevzel stavbeni mojster gospod Jakob Accetto. Lep, društvenim potrebam odgovarjajoč načrt je napravil stavbeni risar g. Ivan Mandelc. Le žal, da ga, upoštevajoč slabe finance, ne bomo mogli natanko izpeljati. Še to, za kar smo se odločili napraviti, nas navdaja s skrbjo — kedaj bo vse plačano. Zaupamo na pomoč velikodušnih somišljenikov in prijateljev vernega delavstva, kateremu tu preti nevarnost od socialnih demokratov in liberalne strani. Pred vratmi precej rdeče še bolj pa. liberalne Ljubljane moramo postaviti lastni društveni dom, da rešimo, kar se še da rešiti in zajezimo z izobraževalnim delom pritisk in naval dvojnega sovražnika. Volja je nad vse dobra, a finance so slabe. Zato pa prosimo naše somišljenike širom domovine, priskočite nam pri tem domoljubnem delu v pomoč. Drugod po deželi si lažje stavite društvene domove, ker ljudje radi prispevajo razni materijal, a tu je po večini delavstvo, ki sicer rado prispeva v ta namen, a pri vodno večji draginji so taki prispevki bolj redki. Že so nam poslali razni dobrotniki večje in manjše zneske, katerih imena bomo svoječasno sporočili. Med temi so za take namene vedno darežljivi Bre-zovičani, ki so nam obljubili l&po število smrek. Dal Bog, da bi ti našli še mnogo velikodušnih posnemalcev.
—	Romanje. Jeseniška ženska in dekliška Marijina družba poroma letos na Sv. Goro pri Gorici. Z Jesenic odhaja na Veliki šmaren ob 2. uri 13 minut popoldne in se vrača drugi dan ob 5. uri 54 min. popoldne domu. S potom si ogleda zgodovinsko grobišče starih vladarjev na Kostanjevici pri Gorici. Kdor more, naj se pridruži, ne bo mu žal. Vabimo tudi sosednje župnije k udeležbi. Ako se oglasi dovolj udeleženk, se bo dobila znižana vožnja. Prijave sprejemajo župnijski uradi.
—	Iz Davče na goriški meji. Na god svete Ane je prišla k nam inaterska Marijina družba iz Selc na izlet in na božjo pot. Nad 100 samih žena-gospo-dinj je prišlo semkaj. Njih voditelj sel ški župnik porabi oddihljaj po kosilu prav praktično v to, da povabi poleg družabnic tudi precejšnje število dav-ških kmetov na vrt, pod veliko .Tnmcovo tepko ter jim pripoveduje o velezani-mivem potovanju Slovcnccv 00 Švici
Nad eno uro 3oIgc> f5rIpWecf6Van'ie Je gospod osolil in zabelil s takimi zanimivimi ocvirki, da je bilo vse razvneto za napredek našega kmetijstva in živinoreje in veliki posestnik Jamec prične v kratkem z zgradbo modernega hleva.
HRVAŠKA.
Sklep koalicije.
V četrtek zvečer je koalicija nadaljevala svoje posvetovanje in ker se ni moglo spraviti v soglasje obeh predloženih predlogov in tudi ne doseči edinstva za enega ali drugega, se je oba predloga zavrglo in sprejelo predlog dr. Hinkoviča in Pribičeviča, da se banu odgovori s pismom tako, da vprašanje Aranickega ostane odprto, koalicija pa izjavi svojo pripravljenost k pogajanjem za nov sporazum z banom. Izvolil se je odbor, ki naj redigira besedilo pisma za bana, v katerega sta bila med drugimi izvoljena tudi banova ožja prijatelja mažarona Kriškovič in Šilovič. Tako je bil odgovor banu sicer v principu sprejet, na predlog poslanca grofa Kulmer in dr. Dušana Popoviča pa se je imel formalen sklep storiti šele prihodnje dopoldne.
Medtem pa se je zgodilo nekaj, kar jasno kaže, da Tomašič res ni čisto nič druzega, kakor eksponent ogrske vlade grofa Khuena — in pa, da so v koaliciji izdajavci ali pa šleve. Dasi je namreč bila sklenjena stroga tajnost o toku in začasnih sklepih konference, je ban vendarle še tisti zvečer zvedel za vsebino pisma, ki mu ga koalicija pošlje in je takoj s prvim nočnim vlakom — odpotoval v Budimpešto h Khuenu po informacije! Zares, malo več pomenja hrvaško banstvo! Tomašič se je debele ure zadržal pri Khuenu in popoldne zopet odpotoval v Zagreb.
Koalicija je včeraj ob pol eni uri popoldne končala svoja posvetovanja in soglasno sprejela sklep, da se banu pošlje ta-le odgovor: »Ker je po najvišjem odloku Nj. ces. in kralj. Apostol. Veličanstva, s katerim ni bila sprejeta Vaša demisija, pakt, sklenjen v Budimpešti dne 25. januarja 1910. med Vašo Prevzvišenostjo in hrvatsko - srbsko koalicijo, ugasnil, Vaša Prevzvišenost pa želi dogovorov za ureditev novega odnošaja,, izjavlja hrvaško-srbska koalicija, da je voljna z Vašo Prevzvišenostjo stopiti v pogajanja, da se najdejo temlji novega sporazuma in jamstva za njegovo izvršitev. Hrvaško-srbska koalicija pa si pri tem nasproti Vaši Prevzišenosti pridržuje v vsakem pogledu proste roke.«
Koalicija jo je s tem pismom spretno izpeljala v vsakem oziru, zlasti je pomembna sloga, ki se je na tem temelju iznova pokazala v koaliciji. Sedaj pride na vrsto dr. Tomašič.
BOSNA.
Sabor.
28. t. m. je sabor razpravljal o proračunu za bogočastje in nauk ter je baron 'Pittner označil vladno stališče z ozirom na tozadevne predloge proračunskega odseka. Ti predlogi gredo za tem, da se vzame subvencije katoliškim šolskim zavodom, ki jih je ustanovil nadškof dr. Stadler in ki stoje še zdaj pod njegovo zaščito, zato pa naj bi se zvišalo subvencije frančiškanskim zavodom. Pittner je izjavil, da se bo vlada ravnala, po predlogu odseka, da bo podpirala le tiste šole, v katerih je pouk srbsko-hrvaški, izjemo prosi le za šolo Bolniškega podpornega društva v Sarajevu, v katero pohajajo večinoma otroci častnikov in uradnikov. Nadaljno zahtevo odseka, da se uvedi v vse bo-sansko-hercegovske ljudske šole cirilica in latinica, smatra vlada za popolnoma upravičeno in bo tej zahtevi že pri prvi novi izdaji šolskih knjig ugodila. Nato je dobil besedo nadškof dr. Stadler, ki govori proti nameravani odtegnitvi subvencij nadškofijskim šolskim zavodom. Pač naj se zviša podpora frančiškanskim šolam, a ne uniči naj se s tolikimi stroški ustanovljenih njegovih zavodov, ki brez vladne podpore ne morejo izhajati. Ob Stadlerje-vem govoru so vsi Srbi in večina Mosli-mov odšli demonstrativno iz zbornice.
Vlada proti Hrvatom.
Sredi avgusta bi se imela v Sarajevu vršiti o priliki blagoslovitve zastave »Hrv. Sokola« velika hrvaška slavnost, a baron Burian je odredil, da se slavnost v zadnjem hipu prepove. Cerkveno slavnost bi namreč imel opraviti dr. Stadler, in sarajevski Sokoli so po večini Udrugaši. To je vladi dovolj, da prepove slavnost in to v očigled dejstvu, da se je pred štirinajstimi dnevi f Sarajevu vršila velikanska srbska slavnost ob blagoslovitvi zastave srbskega. Ženskega društva, pri kateri je oil oficijelno navzoč deželni šef z vse-<ni vladnimi zastopniki — in pa 100 go-»tov iz Bclgrada. Rečeno pa je bilo
Sokolu, da bo prepoved takoj preklicana, ako za blagoslovljenje zastave določijo kakega frančiškana. Tako vlada nesramno izrablja žalostni spor med bosanskimi Hrvati.
Srbi proti zedinjenju z Dalmacijo.
Sarajevska »Srpska Riječ«, glasilo srbske narodne stranke v bosanskem saboru, se dne 29. julija nenavadno ostro izjavljuje proti baje nameravanemu priklopljenju Bosne k Dalmaciji, ker bi na ta način ostali Srbi nasproti Hrvatom v manjšini. List pri tem apelira celo na mažarsko koristoljubje in poživlja Mažare, naj iz ozirov na lastne koristi preprečijo ta načrt, ki bi pome-njal začetek trializma.
CESARSKE VAJE ODPOVEDANE.
Šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf naznanja, da so letošnje cesarske vaje odpovedane z ozirom na konjsko smrkavost.
ŠPANSKI KULTURNI BOJ.
Z vso gotovostjo se trdi, da prekine Španska vse diplomatične zveze z Vatikanom.
ANGLEŽI OSVAJAJO TIBET.
Angleži prodirajo v Tibet, da varujejo koristi angleške trgovine, kakor trde, a dejansko se hočejo polastiti Tibeta.
JUDJE V AVSTRALIJI.
Avstralska vlada namerava v zahodni Avstraliji naseliti en milijon ruskih judov. Ves avstralski zahod ima zgolj 184.000 prebivalcev. Po naseljevanju ruskih judov se zahodna Avstralija popolnoma pojudi.
RUSIJA UVEDE NOVI KOLEDAR.
Ruski državni zbor se bo pečal jeseni z uvedbo novega koledarja. Gotovo je, da sklene reformo. Duma se bo pečala z uvedbo novega koledarja spomladi. L'vedbi novega koledarja nasprotuje le še sinoda.
Liberalci proti belokranjski železnici.
Kar uganjajo liberalci proti belokranjski železnici, je že naravnost zlo-činstvo, za katero je odgovorna cela liberalna stranka. »Narod« je priobčil članek, koder na podlagi čisto izmišljenih dejstev izkuša z vso silo dokazati, da se belokranjska železnica ne bo gradila. Trasa je gotova, postaje so določene, zakon je sklenjen, denar je tukaj, stavbno vodstvo izdeluje že podrobne načrte, delo se bo oddalo, za prihodnjo spomlad je pričetek gradbe določen, vsa Belokrajina pričakuje, da se izvrši njena srčna želja, celo krajevni prepiri so že ponehali, ker hoče vsakdo le pospešiti zgradbo železnice — liberalci pa rujejo. Ravno to jim ni všeč, da bi bili ljudje edini, složni, brez prepira. Pravi liberalec mora vedno huj-skati, živeti v prepiru, preklinjati, zabavljati in tožariti. Pred volitvami mora liberalec že po stari navadi lagati, drugače nima miru. Zato pa lažejo zdaj, da železnice ne bo, ter takoj pristavijo: Tega so klerikalci krivi.
Ni še dolgo, kar so pa upili: Belokranjska železnica, se bo gradila, to je gotovo! Takrat, so pa pristavljali: To so liberalci naredili. Take barabe so liberalci!
Ker je nastal spor na Hrvaškem o nadaljevanju trase in ker hočejo Ma-žari mesto projektirane železnice izpeljati drugo prog ona Novi, pa liberalci vpijejo: Zdaj pa belokranjske železnice ne bo! A to je za zgradbo belokranjske železnice čisto brez pomena, katero traso izberejo na Hrvaškem. T rasa belokranjske železnice je določena in se zgradi neodvisno od translitvanskcga dela. To nam potrjujejo informacije, ki smo jih dobili glede belokranjske železnice ravno zadnje dni na naše poizvedbe od kompetentne strani. Kdor nasproti govori, je brezvesten hujskač in mu naj Belokranjec vrata pokaže!
Kar se tiče liške železnice, se glasi zadnje poročilo tako: V Budimpešti se je vršil včeraj dne 29. julija popoldne ministrski svet, h kateremu je bil poklican tudi hrvaški ban, ker se je imel ministrski svet posvetovati o najetju posojila za železniško zgradbo in o zgradbi liške železnice. Ze od leta 1807. sem zahtevajo Hrvatje liško železnico in razne investicije, in sedaj namerava vlada tej hrvaški želji ugoditi; iz velikega posojila, ki se najame za investicije na Hrvaškem, se naj zgradi tudi liška železnica z zvezo z Dalmacijo. Da se to vprašanje uredi, je ministrski predsednik Khuen brzojavno poklical bana dr. Tomašiča v Budimpešto. Ban je imel pred sejo ministrskega sveta v tem pogledu dvcuren pogovor z grofom Kbuenom.
Iz tega je jasno, da se resno misli na zgradbo železnice v najkrajšem času tudi na Ogrskem. Kakor rečeno, je pa zgradba belokranjske železnice čisto neodvisna od tega, kar se zdaj posvetujejo v Budimpešti, ker je določena po nagodbi in po zakonu. To je za vsakega pametnega človeka danes jasno, samo za liberalce ni nikoli jasno, kar je za ljudstvo prav, ker liberalec politično živi le od hujskanja in prepira.
Dnevne novice.
-f- Sestanek kat. narodnega dolenjskega dijaštva se vrši, kakor je »Slovenec« poročal, dne 7. avgusta v Črnomlju s sledečim sporedom: V soboto zvečer ob 8. uri pozdravni večer. Govori g. dr. Malnerič. V nedeljo zjutraj ob 8 .uri sv. maša s petjem; po sveti maši zborovanje dijaštva s sledečimi predavanji: tov. bogoslov. Komljanec: Razvoj dolenjskega dijaštva in pomen dijaške organizacije; tov. kand. iur. lic: Dolenjska nekdaj in sedaj; g. dr. Adle-šič: Moderno pojmovanje jugoslovanske ideje. Ob 3. uri pop. zaupni sestanek dolenjskih akademikov in bogo-slovcev, referira tov. cand. phil. Šile. Ob 4. uri popoldne se prične veselica s petjem, tamburanjem in s trodejanko dr. Kreka: »Tri sestre« in sicer ob lepem vremenu na Gričku, ob slabem pa v društvenih prostorih. Želeti je, da se vsi, ki se hočejo sestanka udeležiti, prijavijo tov. bogoslovcu A. Plevniku v Črnomlju.
-f Poletne halucinacije v naprednem časnikarstvu so res jako zanimive in priča — vsakoletnega degeneriranja liberalne stranke. Ta reva si sedaj do-mišljuje, da ji bo kdo verjel, če vpije, da je naše časopisje od »Kranjske hranilnice« podkupljeno. To vpitje blazno ponavlja dan na dan, misleč si v svoji poštenosti »če tudi ni res, nekaj bo že obviselo«, če ne pri pristaših »Slovenca« pa pri liberalnih omejencih. Pri tem seve liberalno časopisje, samo vzbuja misli, da kriči kot star grešnik, kajti liberalna stranka je imela od svojih prvakov podpisano resnično pogodbo z Nemci, liberalno časopisje je to zvezo hranilo, proglasilo jo za edino pametno politiko in zato prav lahko vračamo »Narodove« psovke nazaj na naslov liberalnega časopisja: »Liberalci časte samo zlatega teleta, zato tudi to ni bilo prvič, da so se prodali! Toda če jib ni sram, da se prodajajo kot obcestne vlačuge, naj se nikar ne zanašajo na to, da je tudi ljudstvo izgubilo čut sramu.« Ker vpije »Narod«, da smo od »Kranjske hranilnice« podkupljeni, ker je Ma-rijanišče (!) dobilo posojilo (!!), tedaj bi bili morali biti liberalci za dobe nem-ško-slovenske zveze od »Kranjske hranilnice« res podkupljeni, ker je takrat »Kranjska hranilnica« dala okolu 300 tisoč kron za mestno artiljerijsko vojašnico in so imeli liberalci, kakor še sedaj, jako velike denarne zveze s »Kranjsko hranilnico«. Čudno, da liberalci, kadar jim je »Kranjska hranilnica« kaj dala, niso nič vpili, šele sedaj, ko več ne dobe, se dero na vse krip-Ije! To je takozvana slovenska napredna doslednost in — poštenost! Tako kot. s »Kranjsko hranilnico« smo »klerikalci« zvezani tudi s »Schulvereinom«, in to zato, ker je deželni odbor naklonil vzgojevalnemu zavodu »Angelj varuh« malo podporo. »SI. N.« piše: »Ako (imeniten »Narodov« dokaz! Op. »Slov.) pa šulferajn faktično podpira šišenski »zavod za otroško varstvo«, in to trdimo mi z vso odločnostjo, potem je za vsakega poštenega Slovenca jasno, da je klerikalni deželni odbor — in naj je bil to vezan storiti vsled pogodbo s »Kranjsko hranilnico« ali no, storil neodpu-sten, grd naroden greh, da jo naklonil podporo takemu zavodu. Basta!« — Šo hujša je »Soča«, ki piše: »Deželni odbor kranjski podpira, germanizacijo. Dovolil je 800 K podpore nemškemu društvu »Schutzcngelverein«, ki ima v Šiški pod vodstvom neke plemkinje zavod, v katerem ponemčujojo slovenske otroke. Društvo vzdržuje »Schulverein«! Torej roko v roki s »Schulvereinom« delajo klerikalci v kranjskem deželnem odboru za germanizacijo, odkar dobiva klerikalna stranka Judeževe groše iz nemške kranjske »šparkase<>! Škandal!« — No, deželni odbor, kakor smo se informirali, je dal dotično podporo na priporočilo gospoda sodnega svetnika Mil-činskega, ki je s svojo soprogo v odboru društva »Angelj varuh« in o katerem se vendar no more trditi, da bi kaj pomagal kakim germanizatoričnim namenom. Zo s tem pade vse vpitje liberalcev, o katerem mora tudi vsak pošten liberalec priznati, da je lopovsko, šo bolj pa vpitje liberalcev karakterizu-je, da je Gospod »Narodov« dr. Iv. Tavčar v deželnem odboru glasoval za pod-
poro društvu »Angelj varuh« in nI nH
ugovarjali S tem smo z liberalnimi halucinacijami opravili, sedaj le še mirno opozorimo tiste, ki imajo nadzorstvo nad »Narodom«, na potrebno dostojnost, kajti za lopovske laži v »Narodu« bomo prijeli tiste, ki imajo »Narod« v rokah in ki ga nadzirajo. Prijeli jih bomo tako trdno, da se nam ne bodo izmuznili!
+ Blamnža. Ljubljanski »Slovenski Narod« se jo silno blamiral. Kakor smo zadnjič poročali, so jo z vso vnemo zavzel za Masarykove intrige. To je bilo pa vendar nekoliko prehudo za ljubljansko Vseslovane, in »Slovenski Narod« od 28. t. m. mora krepko preklice-vati. V daljši notici mora zatajiti svojega ljubljenca in celo govoriti o »ne-odpustljivem in krivičnem« postopanju Masarykovem, ki »je udaril sam sobe po ustih«. Da, da, liberalni uredniki brez blamaž ne morejo živeti.
-f- Desetletnica »Vzajemne zavarovalnice«. Dno 1. avgusta preteče prvo desetletje, odkar jo v Ljubljani »Vzajemna zavarovalnica« započola. svoje javno delovanje. Kdor le nekoliko pozna težave in trud, ki so druži z ustanovitvijo takega zavoda, mora priznati, da je to vesel dan za zavod, ki jo srečno prestal svoja otroška leta in si pridobil zaupanje občinstva sirom domovine. Povodom tega jubileja ima uradništvo v ponedeljek zjutraj v zahvalo na Rožniku sveto mašo. Zdaj, ko jo tista zelena zavist ponehala, in se je pokazalo, da umazana konkurenca mladega zavoda ni mogla uničiti, želimo »Vzajemni zavarovalnici« mnogo let mirnega in srečnega delovanja m želimo, da se njeno delovanje po celi slovenski domovini v drugem desetletju bolj in bolj utrdi in razširi. Svoji k svojim!
+ Zborovanje kat. nar. primorske« ga dijaštva v Trstu. V soboto dno 6. av-.
gusta se vrši pri Sv. Ivanu v Trstu v. novi dvorani K. S. Z. zborovanje kat. nar. primorskega dijaštva. Spored: Sobota dne 0. avgusta ob 9. uri dopoldne sveta maša. Ob 10. uri dopoldne otvoritev zborovanja. 1. Razvoj kat. nar. ideje in naše dijaštvo. Poroča stud. iur. Vekoslav Vrtovec. Ob 2. uri popoldne: 2. Naše narodno obrambno delo. Poroča stud. iur. Josip Godnič. 3. Občni zbor pododbora S. D. Z. za Pri-morje in ustanovitev podružnice. 4. Slučajnosti. Ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek. V nedeljo dno 7. avgusta dopoldne ogledovanje Trsta in popoldne veselica v korist »Slovenske Straže« v dvorani K. S. Z. pri Sv. Ivanu. Dijaki in prijatelji dijaštva najiskre-nejše vabljeni! Tovariši! sporočite nemudoma svojo udeležbo na naslov Vekoslav Vrtovec, stud. iur., Vel Zabije p. Sv. Križ-C.esta, Goriško.
+ Nov slovenski dnevnik. Tržaški mladini so tudi pričeli stopati na lastne noge. Do toga jih jo posebno privedla velika nezadovoljnost z »Edinostjo«. Po kavarnah kar glasno zabavljajo čez njeno puhlo pisavo in pravopis. Iludi so tudi, da jim dr. Gregorin tako trdovratno zapira predale svojega lista. Zato nameravajo z novim lotom izdajati nov dnevnik, kateremu bo načeloval nek general N. D. O. V uredništvu »Edinosti« vlada vsled tega veliko razburjenje in čuje se, da imajo pripravljen že cel sod solza, katere bodo baje v kratkem pričeli pretakati po »Edinosti« radi nehvaležnosti tržaških mladi-nov.
•f- Promocija. Dr. bogoslovja Leopold L i1 n a r d je bil danes na krakov" skom vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. Našemu odličnemu sotrudniku iskreno čestitamo!
-j- Cesarjevo 80-letnico bodo Nemci slavili s tem, da nabirajo prispevke za svoja narodnoobrambna društva. Slovenci, posebno občinski zastopi, mi pa so spominjajmo ob tej priliki »Slovensko Straže«.
+ Zadružni tečaj, katerega priredi prihodnji teden »Zadružna zveza« v Ljubljani, so prične v ponedeljek, dno 1. avgusta ob 10. uri dopoldne v dvorani S. K. S. Z. v »Unionu« na kar se p. n. priglašenci opozarjajo.
-f- Slovenski katoliškonarodnl abi-turijenti zborujejo danes dne 30. in jutri dno 31. t. in. v Brežicah. Na programu so predavanja in veselica. Zbrali so bodo absolventi gimnazij, realk in učiteljišč, prišli bodo iz vseh krajev Slovenije od Primorja pa do Koroške. Mlade prijatelje, ki se pripravljajo za veliko naloge, pa tudi boje. ki čakajo katoliško izobraženstvo, iskreno po-zd ravljamol
-r Istrski deželni zbor. Pogajanja mod Italijani in Hrvati za dclovnost istrskega deželnega zbora doslej še niso dosegla nobenega uspeha. Težko, da bi bil jeseni sklican istrski deželni zbor. Pogajanja so vrše skoro večinoma o vprašanju narodnostne razdelitve ob-
čin, ki je pa zelo komplicirano in se doslej Še ni moglo rešiti. Glede Šol, upajo Hrvati, da bodo Italijani znižali svoje zahteve.
—	O velikem pofaru na Gornji Pod-gori pri Črnomlju dne 25. julija so nam poroča: Požar, ki je razsajal dne 25. t. m., je 8 posestnikom uničil hiše in gospodarska poslopja z vsemi pridelki in krmo, k^ je bila že spravljena. Josipu Mavrinu je pa zgorel tudi 1 vol in 2 prešiča, J. Laknerju pa 1 prešič. škode je 35.000 K, a zavarovalnina znaša skupaj komaj 10.000 K. Veliko zaslug za ostalo vas si je pridobila predgradska požarna bramba z načelnikom g. Stau-daharjem, ki je nenavadno hitro bila na mestu nesreče in s svojim orodjem in vzornim gasilnim delom rešila, kar se je le še rešiti dalo in omejila požar. Tudi orožnika stražmojster Cuček in Drobnič sta hvalevredno nastopala ob požaru. Na pomoč sta prišli tudi požarni brambi iz Knežaka in Koprjvnika, a žal, da je vode primanjkovalo. Ob tekih prilikah se šele prav živo občuti nesrečno pomanjkanje vode. Ubogi pogorelci pričakujejo in prosijo pomoči vse milosrčne ljudi.
—	Požar v Naklem. Velika je sicer nesreča, ki je zadela vas Naklo pretečem torek, ko je požar vpepelil dve hiši z vsemi pritiklinami, vendar bi bila nesreča še nepopisno večja, ako bi bil pihal nasproten veter, in sicer zaradi tega, ker je popolnoma nedostajalo vode. Ravno to dejstvo bi moralo biti povod, da bi se združile doslej nasprotne si stranke, da si napravijo za požar potrebno orodje, zlasti brizgalnico. A ne — ravno ta okolnost se je porabila, da se je sovraštvo še bolj zanetilo. Ko bi bilo tudi res, kar se v nekem dopisu očita, vendar bi moralo veljati pravilo, da naj se umazano perilo doma pere. Toda dopis je naravnost neresničen. Predvsem je naravnost neresnično, da bi bili Pivčani vodo zaprli. Izlivek, za katerega se tu gre, je vedno zaprt nekaterim posestnikom in se jim šele odpre, ako v bližnjem potoku zmanjka vode. V tem slučaju se je pa takoj odprl, kakor hitro so prišle ženske po vodo, ki to dejstvo tudi potrjujejo v priloženi izjavi. Vrhu tega so pa tudi Pivčani, kakor se je dopisnik, ki je bil na licu mesta od početka do konca požara, sam z lastnimi očmi prepričal, prav marljivo sodelovali pri delu, da bi se ogenj omejil. Kaj dopisnik ni videl Bohunjca, vulgo Mladiča, Toneta Zel-nikovega, Klanšekove dekle, Arnežovih deklet in drugih? Nepotreben in zloben je pa zlasti v tem slučaju napad na osebo, ki se imenuje kapitan v kitli. Ravno v tem slučaju je ta oseba vse prej zaslužila kot napad. Ona je prva pozvonila, ljudi skupaj klicala, sploh vse storila, kar je bilo v njeni moči, da bi se nesreča omejila. Delala je, kakor bi njej sami gorelo. Še na licu mesta je obljubila izdatno podporo za skrajno potrebno brizgalnico. Gospod dopisnik, ne razdvajati ljudi, ampak združevati! ■— Izjava. Podpisani potrjujemo z lastnoročnim podpisom, da smo prvi prišli po vodo za omejitev požara <v Naklem k Pivškemu vodovodu, pa se nam ta ni zaprl, marveč nam je bil na razpolago z vsemi njegovimi izlivki. — Naklo, dne 29. julija 1910. — Franc Jerala, Barbara Ahačič, Micka šolar, Miha Križaj, Marija Javh, Kokalj Frančiška, Cankar Leopold, Marija Črnilec, Jakob Jerala, posestnik, Jožef Jenko, posestnik.
—	Premovanje konj v Novem mestu. Da bi vzbudila večje zanimanje za konjerejo, prireja vojaška oblast vsako leto v več krajih državno premovanje konj. V Novem mestu se je vršilo v petek, 29. t. m., ob 8. uri zjutraj na sejmišču. Pripeljanih je bilo nad 30 konj, premovanih 23; in sicer 6 kobil z žre-beti: 1. premijo je dobil Jožef Košak iz Mirne peči (60 K in srebrno svetinjo); 2. Župan Vehovec iz Žužemberka (50 kron); 3. Franc Franko iz Mršeče vasi (20 K); 5. Jožef Opalk iz Zamenškega (20 K); 5. Jožef Opalk iz Kameškega (20 K) in 6. Franc Straus iz Toplic (srebrno svetinjo). Nadalje: Jožef Štukel iz Zaboršta (40 K in srebno svetinjo); Ignac Lendič iz Strlaca (30 K); Matija Banič iz Hrvaškega Broda (50 K in srebrno svetinjo); Martin Fabjan iz Čadra-ža (40 K); Franc Crtalič iz Grubelj (30 kron); premije po 10 kron so dobili: Franc Cimerman iz Doba, Franc Franko iz Mršeče vasi, Ignac Lendič iz Trlaca, Franc Medved iz Krške vasi, Janez Vrbič iz Ostroga; srebrno svetinjo pa: Jožef Smuk iz Pehaje vasi, Janez Lenčič iz Mihovca, Franc Vrtačič iz Žihovega sela, Janez Stancar iz Karte-ljevega, Anton Lovšina iz Bele cerkve, Janez Bregar in Jožef Lokar iz Karte-ljevega. — Do letos je vojaška oblast konje, ki jih je potem puščala gospodarjem v posest in uporabo, kupovala sama, ne da bi zahtevala od strani last nikov kakega preduaznanila. Od dru-
gega leta naprej pa bo moral, kdor bo hotel konja na ta način prodati, preje vložiti prošnjo pri pristojnem glavarstvu.
—	Umrl Je v Ratečah na Gorenjskem g. Jožef Matjaž, po domaČe Krevt, star 61 let.
—	Priprave za veliko gasilsko slav-nost v Ljubljani, ki se vrši dne 14. in 15. avgusta, so v najboljšem tiru. Dan na dan se priglašajo novi udeleženci. Na slavnost pride predsednik »Slovansko zveze gasilcev«, g. Vozeb, ki bo tudi vodil zborovanje. Iz Češkega pride čez 700 gasilcev pod načelstvom staroste »Zvezo gasilnih društev« g. Matejom Mayer-jem. Iz Moravskega se je že priglasilo nad 300 udeležencev. Tudi iz Šlezke je že čez 100 priglašenih. Vseh Čehov utegne priti do 1500 mož. Poljake pripelje predsednik poljske »Zveze«, dr. Civikli-cer. Hrvatov pride okoli 400. Tudi domačini se pridno priglašajo, tako, da se pričakuje ob slavnosti čez 5000 gasilcev v Ljubljani. Gasilci bodo stanovali deloma po hotelih, deloma po privatnih hišah. Korno poveljstvo pa je že dovolilo 2000 slamnic, ki se razdele po šolah.
—	Za ravnatelja učiteljišča v Ka-stvu je imenovalo naučno ministrstvo glavnega učitelja na tem zavodu g. Vladimir j a Nazora.
—	Sodnijska imenovanja na Primorskem. Okrajni sodnik v Bovcu, Anton Borne je prestavljen v Gorico, sodnik Franc Vidmar v Ajdovščini je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Bovcu. Za sodnike so imenovani avskultanti Milan Zgombič v Poreču, Anton Cigoj v Tolminu, dr. Anton Medveš v Ajdovščini, dr. Evgen Vidulich v Motovunu, dr. H. Petich in Peter Velčič v Pulju ter dr. Edgar Co-ciancig v Kopru.
— »Slomškova zveza« bode imela letos svoje glavno zborovanje v ponedeljek, dne 8. avgusta v Ljubljani in sicer v »Rokodelskem domu«. Na predvečer pa pripravi zabaven sestanek svojim članom v »Unionu« z godbo in petjem. Vsi velecenjeni člani in prijatelji istih se že sedaj opozarjajo na letošnje zborovanje, ko obhaja naša zveza svojo desetletnico, tako čvrsta in mnogoštevilna — v velik strah našim liberalnim nasprotnikom.
—	Za pogorelce na Potoku v občini Šmihel-Stopiče poslal je preč. g. duhovni svetnik Šalehar po milostivem gosp. proštu dr. Elbcrtu 100 K. — Pri cerkvenem prazniku v Vavti vasi so darovali župljani 100 K 56 v. — Darovalcem se iskreno zahvaljuje županstvo Šmihel-Stopiče in se priporoča še za nadaljne darove ponesrečenim pogorelcem. — J. Zurc, župan.
—	Umrja je včeraj popoldne v Loškem potoku gospa Neža Rus, rojena Mikulič, stara 66 let. N. v m. p.!
—	Podeljena je župnija Motnik č. g. Ivanu Plahutniku, kaplanu v Ribnici.
—	Črnomaljske novice. Volitve bodo v Belokrajini: to se spozna lahko iz obnašanja naših liberalcev. Postali so zadnji čas silno nervozni. Pa tudi svoje bistvo, ki je hinavščina, so pokazali. Naenkrat hočejo naše može vneti za neko — slogo. Tako mislijo naše ljudi slepiti. Zlasti, pravijo, je važno zaradi železnice, da Črnomaljci nastopajo složno. Hinavci! V »Narodu« psu jejo g. župana Skubica še sedaj, da je defrav-diral, doma ga pa vabijo k Spreitzerju, da bi ga vjeli zase. A on se jim pač ne bo dal. Naj jih malo potegne, da bodo imeli daljše nosove. Noben pameten mož ne bo verjel prav nič liberalcem, ker so lumparski in hinavski. Znano je pa tudi, da nam je železnico pridobila edinole naša Sloven. Ljud. Stranka popolnoma brez liberalcev. Strašno so jo dobili liberalci po nosu. Hoteli so namreč kupiti za Sokol ski dom nek velik travnik ravno nasproti bodočemu kolodvoru. A naš gospod župan in gospod dr. šturm sta isti svet kupila pred njimi, kar bo tudi nam v basen. Liberalci bi pa še sedaj radi kupili oni svet in ponujajo že sto kron dobička. Ej, liberalci, boste morali že še nekaj primakniti, če bo sploh kaj kupčije. Ne bodite tako skopi! Nad vse sovražijo liberalci našega vrlega g. dr. Šturma, zato ker ni z njimi. Tako grdi so, da so nastavili posebne ljudi, ki naj odvračajo stranke od njegove pisarne. To je pač tako grdo, da mora vsak pošten človek pljuniti pred liberalcem. Vprašamo tiste belokranjske dobre duše, ki so vnete za razno skupno delovanje z liberalci, aH je skupno delo s takimi ljudmi možno? Obenem povemo danes liberalcem, da je dr. Šturm res trden naš pristaš in da nam da tudi mar-sikak dober svet. A da bi vso našo politiko on delal, kakor liberalci mislijo, da bi on pisal dopise o njih. to pa javno povemo, da ni res. So še drugi, ki tudi kaj zmorejo in znajo, in sicer jib je precej več, nego pri liberalcih. Toliko, da bodo znali!
—	Strelni nouk na srednjih Šolah,
Iz Prage poročajo: Navodilo domobranskega ministra za strelni pouk na sred-njih in strokovnih šolah bo domobransko ministrstvo v Pragi razposlalo meseca septembra srednješolskim ravnaj teljstvom. Na Češkem pride v poštev za strelni pouk 30 gimnazij, 17 realk, 8 učiteljišč in ostale srednje šole, katerih absolventi imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, kakor tudi kmetijsko šole, trgovska akademija, višje strokovne in gozdarske šole ter državna obrtna šola v Pragi.
—	Nadomestne volitve v bosenski sabor se vrše 3. septembra, in sicer za dva katoliška in dva pravoslavna mandata.
—	Petdesetletnico pevskega društva »Zore« v Karlovcu proslave na svečan način dne 14. in 15. avgusta t. 1.
—»Slovenec« v Gradežu. V mor-
,skem kopališču Gradežu, kamor dohaja vsak dan več Slovencev, se sedaj prav pridno prodaja dnevnik »Slovenec«. Danes dne 29. julija je bil popolno razprodan in še vedno so povpraševali po njem. Tudi po mnogih železniških postajah ljudje povprašujejo po »Slovencu«, le škoda, da ga ne morejo dobiti, ker je navadno takoj razprodan.
—	Štajerski Slovenci na Gorenj-skem. V ponedeljek, dne 25. julija, se je okrog 1500 slovenskih romarjev iz Spodnjega Štajerja na dveh posebnih vlakih peljalo k Mariji Pomagaj na Brezje. Pozdravni govor v cerkvi je imel č. g. gvardijan. Prvo pridigo ob 4. uri popoldne je imel profesor Kociper iz Maribora, zvečer ob 7. uri pa državni in deželni poslanec dr. Korošec. Okoli pol 9. ure zvečer se je vršila veličastna rimska procesija. Slovesno je bilo, ko je poldrug tisoč vernih Slovencev z lučicami v rokah slavilo v gorečih molitvah in pesmih Marijo, našo kraljico. Cerkveni stolp je bil čarobno razsvetljen. Drugo jutro, dne 26. julija, nas je ob 3. uri vzbudilo mogočno streljanje in pritrkovanje zvonov. Pridigo-val je župnik Gomilšek, slovesno sveto mašo pa je daroval v kapelici pred čudodelno podobo tinjski župnik Medve-šček. Romarji so sprejeli vsi sveto obhajilo. Ob pol 7. uri so se podali na Bled. Vsi romarji so se vrnili zadovoljni domov.
—	Iz New Yorka se je pripeljalo v Trst 28. t. m. na parniku »Austro-Ame-ricana« 54 potnikov I. razreda, 80 potnikov II. razreda in 204 oseb v medkrovu. V kajitah so se vozili večinoma Američani, ki so na počitniškem potovanju v Evropo. V Buenos - Aires je pa odplul 28. t. m. parnik »Sofia Ilohenberg« z 800 potniki. V Ameriki se vkrca na parnik več sto Špancev.
—	Notarski uradni dnevi. Da ne bodo ljudje imeli nepotrebnih stroškov in zamude, javljamo, da ima g. notar dr. Bartol iz Kranjske gore na Jesenicah v občinski pisarni uradne ure vsak pondeljek dopoldne.
—	Mesarji in mesarice v Krminu so prebrisani ljudje, ki si znajo pomagati, da mesnice več nesejo. Nenadoma je izvršila oblast pregled tehtnic po krmin-skili mesnicah; prišla je na sled težam, katerih so se posluževali mesarji pri tehtnicah v škodo strank. Naznanjeni so bili sodniji in v Gorici se je vršila kazenska razprava proti njim. Mesarica A. Sfriso je obteževala tehtnico na strani za blago s težo 22 gramov. Dobila je za to 8 dni zapora. Pierina Tomadin je kaznovana na 10 dni zapora, ker se je posluževala teže 5 gramov. Dominik Pag-nut in njegov sin Anton sta tehtala s težo 25 gramov v škodo odjemalcev. Obsojena sta, oče na deset, sin na 5 dni zapora. Ivan Pagnut je obsojen na 14 dni v zapor, ker je obteževal tehtnico s 14 grami. Emilija Gulin bo sedela 10 dni ter premišljevala o teži 15 gramov. Josip Pagnut ni mogel drugače, nego da je rabil v škodo strank težo 23 gramov. Obsojen je bil na 3 tedne zapora. Tako so delali pri prodajanju večjih in manjših kosov mesa ter zaslužili določene jim kazni.
—	Slovensko podjetje. Slovenci na Koroškem napredujemo, počasi sicer, a vendar le. In tak napredek v tužnem Korotanu je vendar razveseljiv. — Pred par meseci je kupil grad Gamsenegg pri Guštanju (Gutenstein) z obsežnimi posestvi Slovenec g. Celestina. In ravnokar je kupil neki slovenski konzorcij vrelec kisle vode s posestvom vred na Tolstem vrhu pri GuŠtajnu na Koroškem. Tolstovška slatina dosedaj »Fettengupfer Sauerbrunn« imenovana, je izborna namizna zdravilna kisla voda.
—	škocijan pri Turjaku. Takega popoldneva, kot preteklo nedeljo, še nismo imeli v naši fari. Toliko koristnega, zabavnega, prijetnega je bilo, da je težko povedati. Glavne reči pa le bomo navedli, v znamenje, da ne spimo. Pri stari kaplaniji smo imeli shod s to-
le vsebinoi Nastopil je najprvo gospod župnik in povedal, da današnji shod imej dvojen namen: začeti s predavanji izobraževalnega društva in ustanoviti »Slovensko Stražo«. Nato je govoril vrli, navdušeni g. Škulj, kapelan loško-potoški. V jedrnatih pa jasnih in po-ljudnih besedah nam je razložil bistvo, pomen, korist izobraževalnega društva, Stvaren govor je zabelil z dobrimi ocvirki — dovtipi. Z najboljšim prizna-njem je bil sprejet govor, kateremu je sledila volitev odbora. Predsednikom izobraževalnega društva je bil izvoljen g. župan Andolšek. — Potem nastopi g, državni poslanec Jaklič. Govori o državnem in deželnem zboru, obstrukciji, o podpori za živinorejo, konečno preide na »Slovensko Stražo«, opiše njen cilj in silen pomen za ves slovenski narod. Govor gospoda poslanca je bil sprejet s splošnim zadovoljstvom. Gosp. Jereb predlaga nato zaupnico »Slovenskemu klubu«, osobito gospodoma dr. Šuster-šiču in Jakliču za njih požrtvovalno delo v prid našega ljudstva. Resolucija je bila sprejeta z navdušenjem. Zatem zopet nastopi g. Škulj, govoreč o boju naših obmejnih Slovencev. V zares pre-tresljivih besedah je govoril o silnih bojih, ki jih mora biti obmejni Slovenec za svetinje vere in naroda proti Nemcu, Mažaru in Lahu. Dotakne se zgodovine našega naroda, na podlagi katere kaže krivico, ki jo nam prizadeva usiljivi tujec, lasteč se naše grude. Le iz srca, ki zares ljubi svoj narod, more priti govor in živa beseda gospoda kapelana Škulja. Značilen je bil v celem govoru stavek: »Pod parazoli in v kočijah se je vozila naša narodna misel — zato je naš narod imel tako malo koristi od nje. — Sedaj, ko pride ta misel izpod parazola in iz kočij v srce ljudstva, sedaj bo stvar narodna zazorela in šla v klasje. — Po govoru se je volil takoj odbor »Slovenske Straže«, Predsednikom je bil izvoljen g. Jakše iz Javorja, navdušen fant. Nato so se vpisali udje. In čuda, do 100 članov in članic, je pristopilo. Vsa čast škocijan-ski fari! Nadkrilili so marsikatero župnijo. Shod je zaključil g. Jereb z željo, tla bi vsejano seme vskalilo in prineslo obilo sadu. Navzočih je bilo nenavadno število mož in fantov, tudi žene in dekleta so se zbrale v častnem številu. Med govori je svirala naša domača orlovska godba, ponos naše fare. Zlasti se nam je dopadla prav za danajčnji dan uglasbena pesem: »Bodi zdrava domovina«. Z lepim petjem so nas razveseljevale vrle pevke, na čelu jim naša Tila. — Zares prav koristno in veselo popoldne — želeli bi si kmalu kaj jed-nakega.
—	Kriza v sarajevskem občinskem svetu. Dne 28. julija so vsi še ostali občinski svetniki v Sarajevu demisionira-li; vsled tega mora vlada občinski za-stop razpustiti in do novih volitev postaviti komisarja. Ker pa so vsi dosedanji občinski zastopniki izjavili, da na podlagi starega zakona nikakor ne sprejmejo več izvolitve, bo vlada prisiljena, že v jesenskem zasedanju saboru predložiti načrt novega občinskega in volivnega zakona, medtem pa bo vodil občinske zadeve vladni komisar Brodili!;.
—	V 14 urah okolo Istre. Ladjedelnica Lazarno na Reki je za kopersko razstavo zgradila motorno ladjico, ki je te dni plula okolo Istre in rabila za to pot 14 ur.
—	Zagrebški parni mlin je imel 28. t. mes. občni zbor. Sklenilo se je na predlog dr. Mazure, da se odpiše delniška glavnica 250.000 K na 150.000 K, da se zviša delniška glavnica za 1,350.000 K in da se spremene pravila. Gospod Vinko Majdič je izjavil, da prevzame celo novo emisijo delnic v znesku 1,350.000 K, kar so delničarji z zadovoljstvom vzeli na znanje. Ponudba peštanske komercialno banke je bila a limine odbita, ker je bila neprimerno manj ugodna nego Majdičeva.
Izpred sodlšia.
Otrok umrl na opeklinah. Danes se je pred deželnim sodiščem obravnaval eden izmed onih slučajev, ki kažejo, kako so otroci potrebni vednega nadzorstva. Slučaj je namreč sledeči: Dne 22. maja t. 1. je pustila Marijana K o r b a r v Cerkljah svojo linpol leta staro hčerko za pet minut samo v kuhinji. Šla je namreč samo v sobo po jajca, ko se pa vrne, najde otroka že opečenega po roki. Mati je otroka takoj z oljem mazala in ga poslala k zdravniku. Le ta je otroka obvezal in nasvetoval starišem naj ga pošljejo takoj v bolnišnico. Oče pa je otroka odnesel šele črez tri dni v Ljubljano, kjer je slednjega dne, 4. junija umrl. Sodišče je mater vsled malomarnosti obsodilo po 8 235. k. z. na pet dni zapora,
Nep/ljatelj koles. Franc Jerišn, samski delavec, je dne 16. maja t. 1. v gostilni gospoda Petra Sitarja na Savi pri Ljubljani vzel novo 240 K vredno kolo. Nekaj časa ga jo v zabavo metal po cesti ter s tem prizadejal gospodarju 10 K škodo. Ko je bil toga športa sit, je pa kolo prodal za 60 Iv. Zagovarja so, da je bil od nekega tujca v to zapeljan. Tudi pri aretaciji je delal mostnemu stražniku Okornu sitnosti s tem, da se je štirikrat vrgel na tla. Sodišče ga jo radi tatvino obsodilo po § 178. k. z. na 7 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsakih štirinajst dni. Jeriša jo bil že desetkrat kaznovan zaradi raznih deliktov.
Koroške novice.
k Grozen požar. Iz Št. Vida v Pod-juni: Dne 23. t. m., proti 5. uri zvečer, je nastal grozen požar v Rikarjivesi, ki je v kratkem desetim posestnikom 26 večinoma velikih poslopij z vsem, kar je bilo v njih, upepelil. Ljudje so bili večinoma na polju, in ker se je ogenj vsled nastalega viharja hitro razširil, niso mogli kaj rešiti. Zgorelo jim je vse — nekaterim celo svinje. Škode je nad 120.000 K. Pomilovanja vredni so pa naši pogorelci, ker so zaporedoma obiskani po nesrečah, kakor: po podjedili, suši, pred dvema letoma in letos pred dvema mesecema po toči. Zavarovani so sicer vsi, a za majhne svote, katere ne bodo nekaterim še za les zadostovale.
Štajerske novice.
š Smrtna kosa. Od Sv. Barbare v Halozah (Štajersko) so nam piše: Tu jo umrl dne 20. t. m. Jožef Korošec, star 64 let. Zadela ga je nagla in nepričakovana smrt. V torek je še zdrav brizgal v vinogradu, a v sredo zjutraj se je prebudil že V večnosti. Služboval je 36 let kot cerkvenik pri tukajšnji župni cex*-kvi. Naj mu sveti večna luč.
Cerkniške novice.
c Duhovne vaje pri oo. jezuitih, (Ljubljana, Elizabetna cesta 9), za ČČ. gg. duhovnike bodo meseca avgusta štirikrat, vselej tri dni. Začetek 1., 8., 16. in 29. avgusta ob šesti uri zvečer.
c Duhovne vaje za dijake - abituri-Jente, bodo ravno tam od 22 avgusta zvečer do 26. avgusta zjutraj. Tako čč. gg. duhovniki, kakor gg. abiturijenti, naj blagovoljno prej naznanijo udeležbo pri predstojništvu.
Književnost.
*	Ravnokar je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani Erker, Enchiridion Liturgicum v drugi izdaji.
Ker je bilo v novejšem času izdano toliko novih dekretov glede liturgičnih obredov, je zbral pisatelj v svoji knjigi vse novejše dekrete ter jih najvestnej-še obdelal, tako da se sme smatrati knjiga kot zanesljiv vodnik za klerike in duhovnike na liturgičnem polju. Torej bo gotovo enako dobro služila za pouk v duhovnih semeniščih, kakor tudi za privatno rabo gg. duhovnikom. Cena hroš. izvodu je 4 K 60 vinarjev. Vezanemu pa 5 K 80 vinarjev. Kasneje bodemo še o knjigi obširneje spregovorili in natančneje ocenili.
•	Hickmann's geograhpisch-sta-tlst. Universal Taschen Atlas. Ausgabe 1910. Vez. 4 K 50 vinarjev. — Hickmann's Taschenatlas von Österreich-Ungarn. 3. vollständige neubearbeitete Auflage. Vez 5 K. — Oba atlanta obsegata v priročni žepni obliki krasne zemljevide in nudita istodobno na vseh poljih zelo natančne in vestno sestavljene statistične podatke.
Po svetu.
Propadanje mestnega prebivalstva.
Najnovejša statistika dokazuje, da se je poslednje leto rodilo v mestih vseh civilizovanih držav mnogo manj otrok, kot pa prejšnja leta. To se opaža zlasti v velikih mestih. V primeri s povprečnim številom porodov v letih 1899 do 1909 je padlo število porodov nanovo za 2-2 od tisoč. Najmanj se je rodilo otrok zadnje leto v Bruselju, kjer je prišlo na tisoč prebivalcev 16-8 porodov, torej za 36 odstotkov manj kakor zadnjih 20 let. Za Brusljem je Pariz s 17-7 porodov, potem Turin 19-2, Edin-burg 20-9, Berolin 206 in Dunaj 22-1.
Največ so je rodilo otrok v Torontu v Kanadi (36-6). Pa tudi ruska mesta izkazujejo lepo številke porodov. Kljub temu pa nobenega iz 17 velikih evropskih most ni, v katerem se no bi znižalo število v primeri s prejšnjimi leti.
Nazadovanje socialnodeinokraških strokovnih organizacij. V vseh deželah se opaža v zadnjih lotih, kako nazadujejo v zadnjih letih sorialnodemo-kraške strokovne organizacije. Tudi Švici niso prizanesli ti pojavi. L. 1909 je prineslo švicarskim socialnodeino-kraškim organizacijam nove neuspehe. Medtem ko je bilo lota. 1907 v osrednji zvozi združenih 20 strokovnih zvez z 77.619 člani ,je padlo v Švici leta 1908 to število na 69.250 in lota 1909 celo na 66.174 članov. Od leta 1907 so izgubili torej socialni demokrati v Švici 11.445 članov v svojih strokovnih organizacijah. Nazadovali so za 14-7 odstotkov. Največ je izgubila članov organizacija zidarjev, in sicer 3678, potem predilni delavci 2980 in kovinski 1402 članov. Med 66.174 člani strokovnih organizacij je 4075 žensk.
Izseljevanje Rusinov v Sibirijo. Iz
Galicije in Bukovine so se začeli izseljevati Rusini v Sibirijo in pokrajine Amurja, kjer se vsako leto naseli 300 tisoč ijudi. Doslej so se izseljevale večinoma rodbine iz Rusije, prihodnje leto pa nameravajo agenti pričeti svoje delo tudi na Slovaškem.
Nova armada v Rusiji. V začetku tega meseca je bil v Peterburgu nekoliko dni bataljon nove rusko armade, ki je dobila'ime: »Bataljon Njeg. Imp. Veličanstva Alekseja Nikolajeviča.« To je bataljon otrok od osmega do dvanajstega leta, ki so učenci ljudske šole v mestu Bahmutu. Prvi ustanovitelj te čudne armade je nadzornik ljudskih šol bahmutskega okrožja, ki je obenem s svojo armado, oboroženo z »lesenimi puškami«, prišel v Petorburg, kjer je bil sprejet z vsemi častmi, kakor kak veliki vojskovodja, ki je potolkel sovražnika in se vrača s svojo zmagoslavno armado. Bataljon se je predstavil carju ter izvajal prod njim svoje vojaške vaje. Ob tej priliki je car imenoval šolskega nadzornika, ustanovitelja nove armade, za generala ter odlikoval z redovi in častmi vso ono častnike, ki so se prostovoljno trudili z vež-banjem teh dečkov. Trdijo, da so t,i otroci ,ki so se vadili par mesecev, bili mnogo bolj spretni v vajah z orožjem, kakor veliki vojaki, ki se uče po tri leta. Vzgledu v Bahmutu so sledili tudi jlrugod. V Peterburgu imajo n. pr. že cel polk otrok, ki se vsako jutro pod poveljstvom častnika vadi z lesenimi puškami v rokah za bojno službo. Ta peterburški polk nazivljejo ljudje »Smešni polk«. Tako so imenovali tudi nekatero polke za časa carja Petra Velikega. Ako pa bo to vežbanje otrok napredovalo, potem stvar no bo več tako smešna. Rusija more dobiti na ta način brez vsakih težkoč in stroškov v petih do osmih letih milijon dobro izvežba-nega moštva v vojaškem smislu iz te »smešne armade«. Znano je, da se otroci radi in hitro priuče vojaškim kreta-njem. Roditelji otrok tudi nimajo ničesar proti temu, ako se uče vojaške službe, ker vedo, da bodo morali biti vsled obstoječih zakonov vsi vojaki. Splošno pa dopada mlada armada vsem. V vsaki četi imajo razven lesenih tudi tri do štiri prave puške, ki pa so seveda manjše obliko in kalibra. S temi puškami se uči odraslejša mladina streljati.
Kraljev sin — podajač. Iz Pariza javljajo: Pred nekaj dnevi je bila opozorjena javnost na nekega sina Beho-mina, bivšega, dahomejskega. kralja. Princ Kulery-Vanibalo je bil napaden po nekem apachu in šele sedaj se do-znaje, da je ta črni kraljevski sin služil 17 let v legiji tujcev. Napravil je 34 vojn, ali bolje okspedicij, poseduje mnogo odlikovanj in je bil 20-krat ranjen v službi Francije. Kljub temu ni dobil nikdar niti vinarja doplačila in je sedaj zelo zadovoljen, da je dobil v neki rafineriji mesto nekakega poda-jača. »Journal« smatra tako postopanje s princem, katerega deželo je Francija podjarmila, nevredno republike ter je napravil korake pri oblastnijah, da bi nekaj dosegel za tega zamorskega princa, katerega je zavrgel njegov oče radi vstopa v francosko armado. Odgovorili so mu pa povsodi, da bi moral princ vložiti vsaj pismeno prošnjo. Ker pa princ Kulery-Vanibalo no zna pisati, ima prav malo nacle, da bi dobil kako državno podporo.
Demonstracije proti carju Ferdinandu. Iz Sofije poročajo: To dni so v
Burgasu neznani storilci na kipu carja Ferdinanda odbili nos. Kljub vsem iz-sledovanjom vendar policija ni mogla priti na sled storilcem. Enak atentat so jo takoj drugi dan prigodil v Sofiji sami. V dvorani »Slavjanske Besede« jo nekdo na carjevem kipu odbil brke. Dasi jo bila radi tega atentata na kraljev kip pokoncu vsa policija, vendar še do danes niso mogli naslediti »atentatorja«.
Stavci širajkajo v hrvaški akcijski tiskarni »Narodne Obrane« v Osjeku. Stavci zahtevajo odpustitev tiskarniš-kega vodje Hrabala a podjetniško ravnateljstvo temu pod nobenim pogojem ni voljno ustreči. Kdaj se bo štrajk končal je težko uganiti. »Nar. Obrana« izhaja v zmanjšanem obsegu.
Upor na nemški vojni ladji. Na
nemški vojni ladji »Blücher« so so mornarji uprli radi slabe hrano. 80 mornarjev je bilo aretiranih, llrana da jo bila ros slaba. Tudi neki častnik da se je pritožil. Prebivalstvo jo radi načina, kakor se postopa z mornarji silno razburjeno.
Povest o zajcu. V času, ko so po časopisju pojavljajo stereotipne notice o morskih deklicah, Ivanu Ortliu, kralju Matjažu in enakih stvareh, menda ne bo odveč, ako v »Slovencu« najde mesta kratka pa zato izvirna in resnična povest o mladem domačem zajčku. Poslušajte! Sedim, sedim te dni na gostilniškem vrtu v ljubljanski okolici in opazujem živahno življenje okolo sobo: Na trati prekucujejo kozolce mali otroci, v Čemer st najbolj odlikuje ljubeznjiv dveleten paglavec, ki se mu bere na obrazu, da mu je v zeleni travi tako ugodno .... »wie zehntausend Schweinen«, kakor to čustvo drastično označi nemški pesnik. Takoj zraven opazim par dolgouhcev, ki izbirajo deteljico in tu in tam radovedno pogledajo po otrocih. Okolo meno pa jo zbrana vsa kokošja garda s petelinom na čelu, s katerim sva dobra znanca. On vsaj kažo, kakor bi dobro vedel, s kom ima'oprn-viti, kajti kakor me opazi pri mizi, takoj je pri meni in vabi za sabo svoj številni harem, potem pa čisto kategorično in neprikrito zahteva kaj za nikdar sito kljune. Kdo bi se upiral in junaka razočaral! Prijateljsko torej delimo kruh in če jo še kaj druzega za prigrizek, tudi tisto. Vsako prijateljstvo pač nekaj stane in kokošji rod v tem no dela izjemo. Ko smo pospravili, kar so je dalo, se moja pernata družba kmalu porazgubi od mene; petelin se široko korači, stropa s perutmi in zmagoslavno zre okolo sobe, češ: »Ali sem vas imenitno pogostil, pute, a!« Bodi mu, saj so poznamo . . . Solnce je zašlo in preden se prav zavem, sem ostal samcat sam na vrtu in dvorišču: otroci in kokoši so se pobrali spat. — vsaj slednje gotovo. Žalosten povesim glavo — o, ljubček, odkod pa ti? Pri nogah opazim nedoraslega domačega zajčka, ki skromno pobira drobtinice, ki so ostalo kokošim, potom pa se vspne na zadnji nogi in mo proseče pogleda. ... Ne vem, ka j bi bil dal tisti hip za kosec kruha, da bi bil z njim postregel ljubeznjivemu čvetero-nožemu bratcu. »Revček moj ljubi, nič ni več,« mu obupno potožim, nakar se takoj obrne in počasi odskače preko dvorišča. Opazujem ga. Zavije jo proti podu in že som mislil, da ložira, najbr-že kje pod podom — vsaj tako dolgo, da se odpro hlevna vrata. Pa ne boš! Na pod peljejo tri precej visoke stopnice. Zajček skače nekaj časa previdno okrog njih ter nekaj premišlja in posluša. Zdajci pa se vspne na prvo stopnico ter zopet posluša . . . sedaj na drugo in na tretjo — vedno z napetimi ušesi... Sedaj je pri špranji vrat, ki so tesno priprta — posluša zopet in gleda na pod in takoj na to previdno izgine za vrat-mi. O, fant,, si mislim, to bodo pa prepovedana pota! Takoj na to pride na vrt gospodar in prisede k meni. Pravim mu: »Gospod župan, na podu imate najbrž nasut oves, kaj ne?« »No, detelja je notri; zakaj vprašate?« »Ravnokar jo smuknil notri mlad zajček, ki so mu je poznalo, da te poti no hodi prvikrat...« »A tako,« se nasmeje župan, »to je pa druga stvar. Na pod hodi namreč nočit nek občinski revež in k njemu hodi zajček. Ne vem sicer, kdaj in kako sta se seznanila, a toliko je gotovo, da sedaj vsako noč spita drug polog druzega. Zajček se zlekne polog njega in stari je vesel, da ima tovariša. Seveda mu nikdar ne pozabi dati za večerjo košček kruha.« »Ej!,« so začudim in vzrado-stim iz celega srca. »Ros, res,« pritrdi
župan in odide po opravkih. Jaz pa so zamislim v povest o zajčku, ki kot edin tovariš in prijatelj sladi tužne zadnje dni osamelega 111 od vseh zapuščenega občinskega reveža ... In rečem vam, če mi Se kdaj pride tu dobri mali zajček prod uči, se mu globoko odkrijem in priklonim. To jo sedaj moja povest u zajcu in mislim, da ji ginljivosli ne bu odi.-kol najhujši kritik!
Počitnice za celo mesto. Na Vngle-škom je več mest, kjer plačujejo vsi celo leto določeno zneske v mestno blagajno. Ko pride poletje, gredo vsi meščani takorekoč na mestne stroške na počitnice v Švico, na Francosko ali kam drugam. Taka mesta so posebno Lancashire, Oldham in Blackburg. Tri do štiri milijone šilingov imajo na raz-, polago. Mesto ostane popolnoma zapuščeno, varujejo jo edino le policaji. Celo loto plačujejo samo, da vidijo en mesce v lotu novo kraje.
Ljubljanske novice.
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi na vel. vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dno 7. avgusta 1910, na vrtu in vseh gostilniških prostorih gospoda Iv. Flegarja na Zaloški cesti št. 7 nasproti deželne bolnišnice. Spored: 1. Tamburanje (oddelek društvenega lamburaškega zbora ter tam-buraški zbor Katol. društva za mladeniče v Ljubljani). 2. Petje: a) Vinko Krek: »Pogovor z domom«; h) A. Foer-ster: »Naše gore«; c) Ign. Hladnik: »Bloškemu jezeru«; d) P. H. Sattner: »Na planine«; e) Vinko Krek: »Domu«; f) Jakob Aljaž: »Ujetega ptiča tožba; g) A. Hajdrich: »Na boj!«; h) Ant. Ncd-. ved: »Ljubezen in pomlad«. Poje dru-. štveni mešani ter moški pevski zbor. 3. Deklamacije. 4. Srečolov. 5. Fotografiranje; vsak obiskovalec dobi lahko po pretoku ene ure prav natančno sliko po 20 h komad. 6. Knpleti, različni ter jako komični. 7. Paviljoni za slaščice, abstinenco i. dr. 8. Šaljiva pošta. 9. Ko-riandoli-korzo. 10. Prosta zabava. 11. Čarobna razsvetljava ter okrašenje vrta. — Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina: 40 h za osebo, otroci do 10. leta plačajo polovico. — V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica z istim sporedom teden pozneje, 14. avgusta. — K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno — odbor.
J j Slovanski gasilski zlet. Po prijavah sodeč se slovanskega gasilskega zleta dno 13., li. in 15. avgusta udeleži več tisoč gasilcev v kroju. Čehi se pripeljejo dne 13. avgusta ob 8. uri 15 m. zvečer s posebnim vlakom po državni železnici v Ljubljano. Na kolodvoru pozdravi brate Čehe ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo in odbor zvezo kranjskih gasilnih društev. Med prijavljenimi Čehi je najod-ličnejša gospoda, kakor profesorji, doktorji, inženirji, duhovniki in plemeni-taši. Češki plemenitaši, 11. pr. grof Ar-tens AichoUmrg, in češka inteligenca se ponaša s tem, da moro nastopiti v gasilskem kroju. Moravcev, katere bo vodil starosta Slovanske gasilske zveze Karol Vozeb iz Brna,-je doslej prijavljenih nad 300. Poljaki se v večji de-putaciji pod vodstvom dr. Ludovika Cvviklicerja udeleže zleta v belo Ljubljano. Kdaj Moravci, Poljaki in Šlezijci taciji. Kdaj Moravci, Poljaki in Šlezijci pridejo v Ljubljano, še ni določeno in tudi za Hrvate še ni znano. Slovenska gasilna društva prihajala bodo deloma že 13., večinoma pa 14. zjutraj v Ljubljano. Someščani, ki imajo privatna stanovanja, katera bi mogli odstopiti slovanskim gostom proti odškodnini ali brezplačno, se prosijo, naj to pismeno ali ustno naznanijo v pisarni ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v »Mestnem domu« ali pa blagajniku g. Barletu v »Mestnem domu«.
lj Nesreča pri stavbi novega nemškega gledišča. — žensko ubilo. Danes ob 011 četrt na 11. uro dopoldne so je zrušil pri stavbi novega nemškega gledališča v Gradišču obok, debel do pol metra in kaka dva metra dolg. Padel jo na delavko Marijo Zupančič, staro kakih 40 let, ter jo ubil na mestu. V oboku jo bilo zazidanih kakih 400 opek ter je bil sezidan že lansko jesen. Nositi bi moral stopnjice, ki bi vodile v nadstropje garderob za gledališko igralko. Te stopnice so projektirane na lovi strani gledališča (v smeri gledalcev). Dopold 110 jo klesal nek dolavoe v stranska zidova pod omenjenim obokom poševno udolbino, da bi lahko vzidali novo stopnice. Ali je bilo to vzrok, da so je
? I 7 I KO
707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena =; se dobi samo pri H. SUTTNER, LjubljsRS, rnsslRi Irg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 IKO 707
obok podrl? Če se je obok podrl vsled tresljajev stene, potem je bil gotovo tudi slabo narejen in bi v nobenem slučaju ne mogel nositi težkih stopnic. Ako bi se zgodila katastrofa, ko bi bilo gledališče že sezidano, bi bila nesreča na ozkih stopnicah še veliko večja, posebno, ako pomislimo, da stranski prostori nove stavbe niso bogvekako obširni. Nesreče je krivo gotovo stavbinsko vodstvo, ki mora graditi za desetletja, ne pa. za par tednov. Nemško gledališče v Ljubljani gradi »Kranjska stavbinska družba«. Ponesrečena Marija Zupančič je vdova in zapušča kakih 20 let staro hčer. Pri podjetju je bila uslužbena kot donašalka malte. Pri celem dogodku je bilo v nevarnosti tudi več delavcev, ki so delali v omenjenem oddelku. Enemu izmed njih je padla opeka na čelo, a ga je le lahko poškodovala. Če bi ne odsko-čil pravočasno nazaj, bi bil sam žrtev nesreče.
Z druge strani se poroča: Ko je danes po deseti uri dopoldne nesla delavka Marija Zupančičeva, rojena leta 1861. v Trstu, pristojna na Rako pri Krškem, stanujoča v Novem Vodmatu št. 39, v prvem nadstropju, odnosno visokem parterju malto in prišla do levih zadnjih vrat do zida, ob katerem so hoteli betonirati za stopnice, se nenadoma zruši še neobzidan, nov zid ter je bila Zupančičeva hipoma vsa pod opeko. Delavci so naglo priskočili ter odmetali opeko, iz katere so potem potegnili mrtvo truplo Zupančičeve. Na lice mesta došla policijska komisija je zamogla konstatirati le še smrt in je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ponesrečenka ima sina, ki je sedaj v Ameriki, hčerka pa se doma. peča s šivanjem. Kaj je bilo povod, da se je zid podrl, še ni natnčno dognano in je komisija do preklica pri osodnem zidu delo prepovedala. Je-li za ondotno varnost odgovoren stavbni vodja nemškega gledališča ali vodstvo »Kranjske stavbne družbe«, ali vodstvo betonske tvrdke .lanesch in Schnell, se bode šele moralo pojasniti z nadaljno preiskavo.
lj Poročil se je g. koncertni mojster V a c 1 a v T a 1 i c h z gospodično V i -do Prelesnikovo.
lj Velik vlak romarjev v sv. deželo bo vozil iz Brna 10. t. m. mimo Ljubljane.
lj V Levstikovi ulici je hodnik vsled neugodnih vremenskih vplivov zelo trpel. Porfirne plošče so se mestoma vzbočile, mestoma pa posedle, da je hodnik zelo zverižen. Na več krajih so robniki odstopili in je v špranjah pognala trava. Nameravana popravila bodo mestni občini povzročila precej stroškov.
lj Umrli so: Marija Kos, kočar jeva žena, 51 let. — Nikolaj Vrhovec, sin delavca v tobačni tovarni, 20 mesecev. — Uršula Koprivec, hišnikova žena, 50 let.
lj Umrl je včeraj zasebni uradnik Anton Lehrman iz Sp. Šiške. Pogreb se vrši jutri ob pol šesti uri popoldne iz dež. bolnice.
lj Umrli so v Ljubljani: Elvira Krautgartner, rejenka, 13 mesecev. — Marija Košir, zidarjeva vdova, 72 let.
lj Goljuf. V neko tukajšnjo trgovino z obuvali je prišel včeraj neznan moški in rekel prodajalki, da ga je poslal nek zdravnik po dva para črevljev in obenem tudi opomnil, da je glede tega tudi že sam z gospodarjem govoril. Prodajalka uverjena, da je res, mu je dala dva para črevljev vrednih -43 K. Goljuf je šel potem v podružnico istega trgovca in tam ponudil prodajalki črev-lje za 6 K cenejši, češ, da so mu premajhni in da mu jih noče gospodar pre-meniti. Ker jih pa prodajalka ni hotela kupiti, je neznano kani odšel. Goljuf je okoli 30 let star, ima črn klobuk z zelenim trakom, nosi rjavo križasto obleko ter govori nemško. Torej pozor pred goljufom.
lj Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Makedoncev in pet Iirvatov; osem Hrvatov se je odpeljalo iz Zagreba v Bischofshofen.
lj Izgubljeno. Neka gospa je izgubila zeleno usnjato torbico, v kateri je imola nekaj svile in par rokavic. — Vo-lonter g. Mihael Štern, je izgubil žepno uro. Neka dama je izgubila črn svilnat, dežnik. — Skladiščnik Simon Jurčič, je izgubil nikelnasto žepno uro.
Telefonska In brzojavna poročila.
SMRTNA KOSA.
Kočevje, 30. julija. Jurij Jaklič, župnik v pokoju, je danes umrl. Pogreb bo v ponedeljek, dne 1. avgusta ob 10. uri dopoldne v Moravi (Mrauen) pri Kočevju.
TRGOVINSKA POGODBA Z RUMU-NIJO SPREJETA.
Budimpešta, 30. julija. Zbornica je sprejela trgovinsko pogodbo z Rumu-nijo v tretjem branju.
HRVAŠKI SABOR BO RAZPUŠČEN?
Budimpešta, 30. julija. Zdi se, da bo ban Tomašič hrvaški sabor v najkrajšem času razpustil.
ŠPANSKA PROTI VATIKANU.
Madrid, 30. julija. Španska vlada je odpoklicala svojega poslanika na Vatikanu. S tem je konflikt med špansko vlado in papežem dosegel višek.
K VSESLOVANSKEMU KONGRESU V SOFIJI.
Brno, 30. julija. »Lidovč Novini« pišejo: Poročila iz Sofije, da je poljski pisatelj Czarnewski ob priliki vseslovan-skega. kongresa govoril za zbližanje z Rusi ter se je poljuboval z ruskim delegatom grofom Bobrynskim v znak bližnjega pobratimstva z Rusi, so vplivala na Poljake tembolj čudno, ker jc kak pisatelj z imenom Czarnowski v širših slojih poljskega prebivalstva popolnoma neznan. Sedaj se je tudi dognalo, da »pisatelj« Czarnowski sploh ni imel nobenega mandata za udeležbo na kongresu ter da je identičen z nekim Nemcem iz Berolina, ki se jc udeležil kongresa samo zato, da bi postal med javnostjo bolj znan. Za prizadete kroge ta afera ni prijetna, tembolj še, ker se poljski listi vsled tega zelo norčujejo.
SKRIVNOSTNI UMOR V RUSIJI.
Varšava, 30. julija. Veliko zanimanje vzbuja umor, ki so ga odkrili v vasi Zawady pri Novoradomsku na Ruskem Poljskem. Nekaj kmetov je ribarilo v velikem ribniku pri vasi ter so potegnili iz vode divan. V divanu so dobili v kožuhovino zavito truplo nekega 40 let starega možkega, ki je imel glavo presekano s sekiro ter je imel tudi na truplu vse polno ran. Kmetje so takoj naznanili celo zadevo oblastem. Sodna komisija pa ni mogla ničesar dognati, kdo bi izvršil zločin. Dognalo se jc le, da so videli kmetje pred daljšim časom nek kmečki voz, na katerem jc bila naložena sobna uprava in ki se je peljal mimo ribnika. Perilo umorjenca ima znake krakovske konfekcijske tvrdke Sokr-zen.
PRED ARETACIJO MORILCA DR.
CRIPPENA.
London, 30. julija. List »Montreal Star« poroča z vso gotovostjo, da je dobil njegov specialni korespondent odgovor na brezžično brzojavko parniku »Montrose«, da jc res na parniku ubeglj morilec amerikanski zdravnik dr. Crippen, ki je umoril svojo soprogo in neko drugo žensko v Londonu. S to brzojavko je v zvezi tudi brezžična brzojavka s parnika »Laurentic«, na kateri je policijski inšpektor Dew, ki zasleduje dr. Crippena. Ta brzojavka, ki pravi, da ni na krovu detektiva Dewa, se tolmači, da je policijsko ravnateljstvo naročilo Dewu, naj potuje pod tujim imenom. V tekmi med parniki »Montrose« in »Laurentic« je zadnji prehitel »Montrose« že za dvanajst ur. Inšpektor Dew bo imel še dovolj časa, da bo aretoval dr. Crippena, predno pride na ameriško ozemlje. Vsa poročila skoro javljajo, da je dr. Crippen na krovu »Montrose« pod napačnim imenom nekega Robinsona. Detektiv Dew bo najprej stopil v zvezo z številnimi detektivi v Kvebeku in šele potem bo sporazumno s kanadskimi oblasti izvršil aretacijo dr. Crippena. Londonsko policijsko ravnateljstvo je potom brezžičnega, brzojava naročilo kapitanu parnika »Montrose« naj obdrži popolnoma tajno zase, da je na parniku morilec dr. Crippen. To sklepajo iz brzojavk, ki jih je dobil »Daily Telegraph« od svojega posebnega dopisnika, ki poroča, da jc več ladij srečalo »Montrose«, a se je vsem odgovorilo, da na krovu ni dr. Cripena.
New York, 30. julija.Tukaj vlada veliko razburjenje zaradi tekme med
»Montrose« in »Laurentic«. Listi priob-
čujejo cele strani dolgo članke o tem kriminalnem slučaju. Aretacijo dr. Crippena bo mogoče izvršiti šele v Kvebeku. Listi se pripravljajo, da bodo o uspehu potovanja detektiva Dewa naznanili z metalci svetlobe, občinstvu, ako bodo dospela poročila ponoči. —• Sklepajo se velike stave. Že mnogo let ni bilo toliko zanimanja za kak kriminalni slučaj, kot jc za afero dr. Crippena.
Soboslikarski pomočnik
samostojen delavec, se sprejme takoj. J. Cvetrečnik, Karlovska c. 2. 2150 2
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«/, sred. zraCni tlak 736 0 mm
D a	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm !
29	9. zveč.	734 9	187	si. szah.	jasno	
30	7. zjutr.	35-2	133	si. ssvzli.	soparno	00
	2. pop.	34 0	26 2	sr. jjzah.	jasno	
	Srednja včerajšnja temp. 19 0'.				norm. 19 8>.	
2160
1-1
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našo ljubljeno mater, staro mater, taSčo in teto, gospo
Nežo Rus
rojeno mikuitc, vdovo Knavs
dnnes ob pol 5. uri po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu starosti poklicati k Sebi.
Truplo se bode položilo v nedeljo dne 31. t. in. ob 2. uri popoldne na farnem pokopališču sv. Barbare k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domačih cerkvah.
Loški potok, 29. julija 1910.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
2158
Ob smrti in pogrebu nepozabne soproge, ozir. matere, gospe
]mw ffi roi
rojene
nam je bilo izraženega toliko sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Bodi na tem mestu izražena prisrčna zahvala preč. duhovščini in gg. bogosiovcem za vodstvo pogreba, gosp. pevcem za prelepo petje pred hišo, v cerkvi in na grobu, g. šol. vodji Iv. Štruklju za vdeležbo šol. mladine in telov. društvu »Orel" za korporativno udeležbo z zastavami, dobrepoljskemu ognjegasnemu društvu za udeležbo in da so ognje-gasci nosili vence, vsem darovalcem prekrasnih vencev, gosp. dež. in drž. poslancu Jakliču za dobrohotno pomoč, preč. duhovščini ribniškega dekanata za brzojavni izraz sožalja, sploh vsem, ki so nas ob teh tuge-polnih dneh kakorkoli tolažili.
Dobrčpolje, 29. julija 1910.
Jožef Stih,
trgovec in posestnik.
2170 1-1
Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o bridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina, brata, strica, gospoda
Antona Lehrman
zasebni uradnik
ki je dne 29. julija 1910 ob pol 11. uri zvečer, po daljši, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 34. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega ranjcega se vrši v nedeljo 31. t. m. ob pol 6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi.
Nepozabnega pokojnega priporočamo v blag spomin in moiitev. Ljubljana, 30. julija 1910.
Margareta Lehrman roj. Kaste-llc, soproga. — Alojzija Lehrman, mati. — Marija Lehrman, sestra. Marija, Tonček, Marjetica, Ciril in Jožica, otroci.
Pogrebno podjetje »Konkordia« Ljubljana
Zahvala.
Dne 8. m. 111. udarila jc strela v moja gospodarska poslopja in jih popolnoma upe-pelila.
Bil sem zavarovan proti ognju pri slavni francosko-ogrski zavarovalnici
Franco Hongroise
ter od nje, oziroma njenega glavnega zastopa v Ljubljani tako točno in kulantno brez vsakoršnega odbitka odškodovan, da si štejem v prijetno dolžnost, izreči ji tem potom za njeno kulantno postopanje javno zahvalo ter jo obenem najtopleje priporočati vsakomur, kdor se želi zavarovati. Medvica. dne 23. julija 1910.
2135
Smuc Janez.
^ odpotoval do po-
® četka septembra, s © ^
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se prodr iz proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1934 Balija na Glincah preje Traun 5—1
Proda se po nizki ceni
2038
parni motor 5 Konj. sil
dobro ohranjen. — Več se izve v tovarni za drože Maks Zalokar, Ljubljana.
Obenem priporoča tovarna svoje izborne drože, -sa
Nad 50 receptov
vsebuje kuharska knjiga, ki jo jc izdala Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. Tvrdka jo razpošilja vsakomur zastonj in poštnine prosto.
673
se sprejmejo takoj v delo pri A. Petek, sv. Petra cesta štev. 38. 2m 2-1
Slikarski pomočnik
pošten in soliden se sprejme takoj proti dobremu plačilu. 2131
Wolf, slikarski mojster, Kočevje.
± MAGGP kocke po 5
pomagajo varčevati!
2062
vm.
Pazi nal se vedno na Ime MflGGl In varcfveno znamko zvezdo z Križcem I
Te kocke dajo, samo polite z vrelo vodo, najboljšo močno govejo Juho za zeliščno :::	juho, onuke, zelišča.	:::
			
MAGGl»"' kocke j goveje juhe			p
I ali 2 učenca
za mlzarshl obrt
2162 se sprejmeta.
flndrei Kregar, mizar
PoŠta Št. Vid nad Ljubljano.
Učiteljica
. vešča slovenskega, nemškega in italijanskega
odgojitelfica
v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." na upravo „Slovenca". 2139
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2117 8-1
T
Korte-P. Portorose, Istra
\ ... » se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe 1v£m£I do is,c0a- Razpolaga z več kot UIHh 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odslej v Ljubljani na Martinovi ce ti 32 kdor si ga želi naročiti, naj se obrne do sluge Ivana Mejaka pri Aloj. Poljšaku. Cene: belo, rumeno K 31, črno refoško K 32 na mestu v Ljubljani. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 1695 1-1	Načelstvo.
Vljudno naznanjava slav. občinstvu, da izdelujeva skupno po naročilih solidno in trpežno različne uozoue in so isti tudi vedno v zalogi pri 1887
]. Zaicu. fiolariu in F. Košarlu, Umi»
na Viru št. 14 pri glavni c., p.Domžale
Priporočilo.
Podpisani priporočamo zgoraj omenjenega izdelovafelja vozov Ivana Zajca, kolarja na Viru pri Domžalah,
ki izdeluje dobro in lepo izdelane vozove, in ki jih je tudi podpisanim napravil v njih popolno zadovoljnost.
Franc Anžič, Janez Hočevar, J akob Lampič, Franc Hribar, Janez Zemljak, Franc Lampič, Janez Babnik, posestniki v Bizaviku pri Ljubljani.
Išče se
stanovanje
s tremi sobami, če mogoče z vrtom za avgust oz. september. Naslov: E. R. poste rest. Škofjaloka.	2165 3-1
IZJAVA.
Podpisani izjavlja, da je gospod
MAKS TUŠEK, umetni steklar v Ljubljani,
napravil za novo cerkev v Po d gradu dvoje umetno slikanih oken, „Srce /ezusovo" in „Srce Marijino" in sicer prav krasno, solidno in umetno ter za prav nizko ceno, in je za taka umetna dela res vsega priporočila vreden.
Kapelanijski urad v Podgradu, Istra,
dne 29. julija 1910.
2i6i i-i	M. HUŠO.
2161
Smitorij „Hiral inin
««
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor: tople, mrzle, solčne in električne kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto. Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Čeh, pošta Gornja sv. Kungota pri Mariboru.
BBBBBHB8aaBflBnggB8li3HgnBigBHHgiBBtSaii
išče prvovrstna tovarnazastroje; posebno ugodno za potovalce
—	—	šivalnih strojev.
Ponudbe pod „Provizija" na anončno eksped. Edvard Braun, Dunaj I., Rotenturmstr. 9.
hiši z gostilno \
s
m
se prodaste iz proste roke po zelo ugodnem pogoju.	2169 Gostilna je zelo dobro vpeljana. Več se izve v restavraciji pri
„Zvezdi" Sp. Šiška štev. 22.
isna oprava
se takoj proda na Rimski cesti št. 2|II. Dvonadstropna hisa
v sredini mesta, s kletmi in sedmimi stanovanji, pripravna za vsako obrt, se iz proste roke proda za 29.000 kron. Letni dohodek 2600 K; za takoj plačati je samo 30C0 kron.
Več pove J. Kernc, Hilšerjeva ulica št. 12 v Ljubljani.	2115 3-1
JOSIP ČRETN
stavitelj umetnih mlinov in žag ter izdeiovafelj mlinov ročni obrat, na gepelj, vodno in parno silo
ŠT. JURIJ OB JUt
'¿.Li V

Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2H1	na razpolago.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. JANACH IN DRUG, TRST.
Pozor!
Najnovejši in najfinejši
pletilni stroj
za jopice, nogavice Itd. nu-' di vsakomur
dober in trajen zaslužek
Glavno zastop. in prodaja za Kranjsko, Primorsko iid.
Franc Kos, v Ljubljani, Sodna ulican
mehanična industrija pletenja modne konfekcije.
Prospekti in ceniki brezplačno.
HHEnmaaaBiu
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Ivan Bajželi, Ljubljana
Marije Terezije Gesta ll (Kolizejj-
Ravnokar so izšle najnovejše ploSče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	2011
Ceniki k koledarjem zastonj In požtnina prosti.
!POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UHIOII"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Cudnn
nrarju In trgovcu v Ljubljani
dolnlčar in zastopnik uvl-oarsklli tovarn „Union" v Bieln in Gonovl.
700 Ufr»ni, prstani, briEjsntl. d)
Svatovnoznano najiinejše blago po najnižjih cenah
na peresih, « oprežlli koleszl} (bagcrle), ki sta skoraj nova se prodasta po nizki ceni. Več se izve pri Francu Mihelčiču, trgovcu na Vrhniki št. 113. 2137 3—i
Dobro ohranjen 2112 3*1
se proda v Ključavničarski ulici 1, III. nadstr.
Dobičkanosno, majhno
posestvo =
15	minut k Vrbskem jezeru, krasno, solidno izdelana kompl. mebl. stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, blizu 70 oralov prvovrst. v visoki kulturi obstoječega zemljišča, deloma stavbišča za vile, lep gozd, bog. gospodarske potrebščine, 4 konji, 22 krav,
16	prašičev itd. Cena 70.000 kron. Pojasnila daje samo resnim, samostojnim re-flektantom Älbert Wiener, Gradec I., Stempfergasse 6.	2155 3-1
kratek, šc skoraj popolnoma nov, se proda po nizki ceni, pri Nikolaju Loboda, organistu v Mekinjah, p. Kamnik. 2163
Nn piodaj je
n©w
I vrom In 2 slavbiščema Kopališka ulica 12, Liubljana. Poizve se v isti ulici št. 1 nli pri lastniku Korbarju v Cerknem, Goriško.
ClHrugrlii
Tisočkrat preizkušen pri potenju nog, kurjih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 3.) viti., (i zav. K 1-50, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
d tirogeri£i u Gradcu I. 4.
1259 (U	Dobi se povsod.
k Katoliška Bubuarna v Ljubljani. ^
Zupnim uradom ob priliki ka~ nonične vizitacije:
Mlssale Romanam
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
a)	oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30X22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—.
b)	oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 31 '/2X221/3 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42-—.
c)	oblika velike četvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—.
Prednosti tega mlsala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga.
d)	oblika male pole velikost 36X25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52-80. Dob6 se tudi finejše vezave.	_
Kanontablc pod celuloidom. Praktična novost
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm K 4-80 27X18 cm „ 5 90 30 X 22 cm „ 610 28X19 cm „ 5-40 Večje kanontablc v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 26 kron. Cene se razumejo za popolno garnituro, t j.
za glavno in obe postranski tablL
Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snožijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti.
Freces ante et post Mlssam pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3 84.
Rit as benedlcUoals et lmpoiltionls prlmarll la-pldls pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 8-12.
Rituale Romanum. (Velikost 13i/iX<J cm) ša-grin zlata obreza K 6-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X14'/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-96.
Dannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch für den Kurat — Klerus Österreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešuje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Bukvama v Ljubljani». Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontablc iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panls Angeloruml oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vorträge für Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — rinster, das eucharistische Trlduum. Ein Hilfsbuch für die Predigt über die tägliche Kommunion K 1-50.
Dlessel, das größte Denkmal der gSttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen über das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blättler, Manna in der Wttste oder das Geheimnis der heiligsten Eucharistie in Vorträgen dargestellt 2 zvezka K 4-32.
Chalgnon, der Seelenirlede eine Frucht der Andacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die göttliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, Ausgeführte Katechesen II. Bcicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetische Skizzen zunächst für die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4-32.
Schwilllnsky — Gill, Anleitung zum Erstbeicht, Erstkommunion und rirmungsuntericht K 1-50.
Nagelschmitt, Die Feier der ersten hl. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84.
Miillendorfl, Pius X. als Förderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v.
Protzner, Die Öftere und tägUche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erziehungsanstalten und an Klösterschulen. 72 v.
Soengen. Das Liebesmahl des Herrn. Kommunion-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Übungs und Gebetbüchlein für Erstkommunikanten zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten fttr Neukommonlkanten für die Zeit vor und nach der ersten hl. Kommunion, vezano K 2-16.
Schwarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
ltešnjem telesu 20 vin.
Pohl, Zum schönsten Tag des Lebens. Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Siehe dein König kommt zu dlrl Erzählungen für die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanislaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hl. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der göttliche Heiland. Ein Lebensbild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommunikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das große Liebesmahl heiliger Seelen. 31 Erwägungen und Gebete vor und nach der hl. Kommunion für Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerhelllgste Sakrament, das wahre Hrot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die heilige Encharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40.
Louvigni, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1-50.
Stieglitz, Reumotive für die Kinderbeicht. K 120. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hl. Kommunion 80 v.
Leltgeb, Das dem hell. Herzen Jesu geweihte
Jahr. Betrachtungen zu Ehren deB hl. Herzen Jesu für Ordenspersonon und fromme Welt leute, vezano K 3-30. Seeböck, Kleines Herz Jesu Brevier, Tagzeiten
für joden Tag der Woche, vezano K 1-—. Hnttler, Stillleben im Herzen Jesu. K 2-16.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40. Hurter, Entwürfe zu Herz-Jesu-Predlgten. K 110. Hattlor, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-
Jesu-Predlgten. K 1-80. Beck, Das hl. Herz Jesu und die Männer. 78 v. Hnttler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des göttl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60. Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2 50. Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffenbart in den hl. Evangelien, vezano K 2-40.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen für Predigten und Vorträge. Broširano K 7-—.
Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja äkenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch fttr Predigt. Schule und Haus. Eine Sammlung ausgewählter Beispiele vorwiegend der neueren Zeit, über sämtliche Lehren des kath. Katechismus. K 4-80. Hickmanns geographisch-statistischer Taschen, atlas von Österreich-Ungarn. Vezano K 5*—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevida v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem L zvezek. Obramba vere K 1-—. Ne le mladeniči temveč vsi slovcnci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Hcneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti iz-redne važnosti, popisuje nam pokristjanjene polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije
Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr.Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Verno ve spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozor, nostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki dru-žijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom.
Vse te knjige se dobe tudi v „Knjigornl Ilirija" prej Karol Fiorijon v Mu
Sprejme se
iz poštene hiše, katera je že nekoliko izurjena v trgovini, v pisavi in računstvu v manjšo trgovino na deželi, Gorenjsko. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	2091 3—1
I
rr>
Dobi se povsod!
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico :
£
XJ
n
"a •o o
M
O X)
o •o
o
■o 5" n s
5<
r*iQ
o o
B
Dobe se v vseh naših prodajalnah
v Ljubljani samo 4 Sv. Petra cesta *
SINGER Co.
akc. družba za šivalne stroje.
učinkuje vsled svoje velike množine zdravilne soli že pri majhni vporabi '/i do '/< litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče zdravilno sredstvo pri slabi prebavi, kroničnem kalcnju čreves, motenju jeter, bolečinah v haemorroidoh, debelosti, ncvralgiji in pri ženskih boleznih.	1592 13—1
Glavna zaloga za Kranjsko: 1. Sarah, Ljubljana.
Cerkvena slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist fYl_f- — Ta»««!» stavbni in umetni v tej stroki lllaKS II15EK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.


Haznanilo. |p"*
Dovoljujem si naznaniti slav. občinstvu, da sem otDOril moderno
drogerijo in fotomanufakturo
,Ädrija"
V zalogi Imam prvovrstno In sveže blago
Oblastveno dovoljena prodaja zdravilnih
zelišč,
11'
o Selenburgool ulici St. 5., nasproti glavni pošti, kjer imam v zalogi materijalno blago, kemikalije za tehnične namene, kirurgične obveze in potrebščine za oskrbovanje bolnikov, veliko zalogo parfumov, toaletnih izdelkov tu- in inozemskih tvrdk ter polno zalogo vseh fotografskih potrebščin in aparatov.
Velecenjene odjemalce potrudil se bodem zadovoljiti i vzorno postrežbo In zmernimi cenami.
Z velespoštovanjem
B. Cuančara, drogist.
ia urejeno 1
[turo I
2156
Vnanja naročila Izvršujem zobratno pošto
Praktično urejena temna delavnica na
Pozor
kolesaril! i
Mesto K 110 — samo po K 80"-, z „Torpedo" prostim tekom po K 95'- prodajam za reklamo nova prvovrstna „štajerska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5'-, &-, 7--; cevi po K 3-50, 4"-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajllranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! TovarniSka zaloga vožnlh koles In Šivalnih strojev
R. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
Uradnik
Istrijanskovino
raznih vrst, vsebuje od 9 do 10 in pol gradov alkohola
Cena nezavezna, od litrov 56 - 200, do 600, do 100C belo vino, izvrstno •	27 K, 26 K, 24 K
rumeno, silahovo > » 26 K, 25 K, 24 K črno, teran	» * 28 K, 27 K, 26 K.
Kupci naj pošljejo svoje zdrave sode. - Zt> naravno vino se jamči. Na željo se pošljejo vzore) ako se vzame vsaj 200 litrov. Nepoznanim osebam 2065	se pošlje po povzetju.	3—1
Jos, Antonac, govec z vinom, pošta in žel. postaja Livade, Bagni, St Štefan v Istri
neoženjen, popolnoma vešč slovenskega iti nemškega jezika z večletno pisarniško prakso, tudi kot samostojen delavec z dobrimi spričevali in lepo pisavo, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod „Uradnik" na upravo Slovenca
Za neko fino tukajšnjo damsko modno trgovino
prodajalko
ki je izvežbana tudi v šivanju. — Pismene ponudbe z dokazi dosedanjega delovanja pod »Damska konfekcija« na upravništvo »Slovenca«.	2151 3-1
Za „Slovensko Stražo".
Slomškov dar.
Nadalje so prispevali s Slomškovim darom:
—	Lovro Novak, Ljubljana, 2 K. — Jakob Tršan, Ljubljana, i K. — Louise Butscher, Ljubljana, 2 K. — F. Debelak, poslovodja, Loški potok, 10 h. — Ivan Knavs, Loški potok, 10 h. — Dr. Ivan Svetina, c. kr. gimn. profesor, Ljubljana, 6 K. — Gospa Helena Scliiffrer, Ljubljana, 2 K. — Stanko Premrl, stolni kapelnik, Ljubljana, 5 K. — Fran Klemenčič, dež. Stenograf, Ljubljana, 3 K. — Peter Jane, katehet, Ljubljana,
3	K. — Henrik Starkel, Ljubljana, 2 K.
—	Ivan Meden, solicitator, Ljubljana,
4	K. — Fr. Strižič, osmošolec, Maribor, 40 h. — Terezija Košir, Ljubljana, Rimska cesta, 2 K. — Franc Kržišnik, Ljubljana, 1 K. — Josip Zakotnik, duhovnik, Št. Vid nad Ljubljano, 5 K. — Jos. Mandel j, uradnik c. kr. tobačne režije v Ljubljani, 1 K. — Kremžar & Perme v Ljubljani v 20 vinarjev. — Ignacij Zor, Ljubljana, 1 K. — Lovro Divjak v Hrašenskem vrhu 4 K. — Marija Vran-čič, Ljubljana, Erjavčeva cesta, 2 K. — Fran Vidmar, župnik pri Sv. Trojici, p. Tržišče, 5 K. — Simon Zupan, župnik, Jožica, 10 K. — Srečko Potnik, Ljubljana, 10 K. — Peter Rozman, posestnik, Jesenice-Fužine, 2 K. — Ernest Drčar, Šma.rtno pri Litiji, 2 K. — Martin Voh, c. kr. fin. str. nadkomisar, Celje, 3 K.
—	R. Stermecki, Celje, 2 K. — Jakob Adujenot, Ljubljana, 4 K. — Marija Breme, Ljubljana, 5 K. — Prof. dr. Anton Medved v Mariboru 10 K. — Jernej Voh, kanonik v Mariboru, 3 K. — Peter Skuhala, župnik v p., 6 K. — Anton Zore, župnik, Motnik, 2 K. — Ivan Su-hadolc, posestnik, Švica pri Ljubljani, 2 K; Matija Rant, Dobrova pri Ljubljani, 2 K. — Ivan Ferjan, Jesenice, 4 K.
—	Helena Hafner, Škofjaloka, 2 K. — Jan. Kramar, župnik, Ribno, 2 K 20 vin.
—	Štefan Kodermac, kaplan v Šempa-su, 2 K. — Fr. Ks. Petek na Ljubnem 10 K. —« Vinko Cepin, župnik v Razbo-ru, 6 K. — Neimenovan v Št. Lenartu
5	K. — Ciril Goričan, župan uprav., Ra-belj (Koroško), 8 K. — Gotard Rott, župnik, Zagorje ob Savi, 12 K. — Matko Malovič, mizarski mojster, Rudolf ovo, 2 K. — Ivan Novak v Ribnici 2 K. —• Kari Zavodnik z Žužemberka 10 K. — Fr. Pečnik v Podgorju 5 K. — Franc Gosak ,župnik, v Št. Janžu, p. Velenje, 5 K. — Mihael Strašek, župnik v p., Slovenjegradec, 3 K. — Ivan Strmšek, mestni kaplan, Ptuj, 5 K. — Jernej Žužek, Turjak, 2 K. — Frančišek Kranjec, župnik v Šmarjah pri Ajdovščini, 10 K — Jožif Novak, župnik, Povir, 10 K. Erna Razlag, vpok. učiteljica v Ptuju, 2 K. — Alfonz Blažko, Kozana, Goriško, 5 K. —- Valentin Zabret St. pri Ljubljani 13 K. — Marija Avsec, Postojna, 2 K.
—	Adolf Knol, župnik, Kolovrat, 15 K.
Rudolf Raktelj, župnik, Bizeljsko,
2 K. — Jožef Preša, župnik v p., Trzin, 10 K. — Janez Wieser, prošt, Podkrnos, 10 K. — Franc Koser, Juršinci, 2 K. — Miha Stefanie, Stojanski vrh pri Kostanjevici, 3 K. — Franc Marinič, župnik, Kojsko, 8 K. — Ant. Čuden, Trenta, 3 K. — Ivan Volčanšek, gostilničar, Brežice, 3 K. —• Marija Koroša, šivilja v Veržeju, 5 K. — Fr. Kovačič, prof. bogoslovja v Mariboru, 10 K. — Izobraževalno društvo »Sloga«, Dole, Koroško, nabralo 7 K. — Pripravljalni odbor podružnice »Slovencskc Straže«, Gor-njigrad, 4 K. — Matevž, Potočnik, posestnik v Radvanju, 4 K. — Ivan Novak, Dole pri Litiji, 2 K. — Miha Opeka, Vrhnika, čisti dobiček od veselico, 13 K 46 vin. — Marija Štupca, vadn. učiteljica v Ljubljani, 1 K. — .TaJtob Rožman, župnik, Iv. Duh na Ostrem vrhu, 4 K.
—	Ivan Kovačič, župnik v Podmelcu, 10 kron. — Simon Koron, Battendorf, 2 K.
—	Neimenovan v Grahovem 2 K. — Iv. Koruza, župnik, Klana, 5 K. — Ant. Mo-zelj, trgovec na Igu, 5 K. — II. Perčič, župan Zelimlje, 5 K. — Franc Kadunc, župnik v Krašnji, 10 K. — Albin Slov-ski, župnik, Bukavšica, 2 K. — Franc Matičič, župnik v Boljunu, Istra, 2 K.
—	Bralno društvo Kostrivnica 5 K. — Vinko Kolar, penzijonist v Gotovljah, 10 K. — Fr. Lakmayer, župnik v Preddvoru, 5 K. — Fr. Močnik, kaplan, Sv. Tomaž, pri Ormožu, 3 K. — Jakob Hri-bernik, dekan v Braslovčah, 7 K. — Josip Sicherl, org. v Ribnici, 5 K. — Franc Capuder, Prapoče pri Domžalah, 5 K. Franc Škof, kaplan in drugi v Marn-bergu, štajersko, 11 K 20 vin. — Franc Arh, Boh. Bistrica, 2 K. — M. Kralj, Župnik, Tunice, 5 K. — Rudolf Pevec, Mozirje, 6 K. — Kmetijsko društvo Podkoren, 8 K. — Ivan Leben, fotograf, Ihan, 10 K. — Marija Civk, Zg. Ilrušica, 2 K. — Dr. Fran Dolšak v Ljubljani 10 kron. — Kat. narodno dijaštvo sloven. trgovske šole v Ljubljani 19 K. — Anion Podobnikar, Ljubljana, 4 K. — Ludvig Jastrobnik v Doliču 6 K. — Jan.
, se kot naravna 'namizna voda in kot zdravilna voda
zoper teikoče organskega cJihanja in lopet bolesli žtjlodca in mehurja najbolje pr ¡porota
Izborno,
1681
kot vedno
1
so vršili tudi
UIOKIH&KLEMENT
m
vozovi svolo .nalono", piše v svojem poročilu o avstrijski vožnji po Hlpah vodilna nemSka „A. Auto-Zeltung" (St. 26, str. 36.)
akc dr. MLHDH BOLESLHVfl.
mm a mrnrn.
Zastopnika: NIKODEM & VVETZKA,
Gradoc, Kalserfeldorgasse 15. H
V Hmerlko in Kanado
zložna, „	cena
or«.—— ———in varna
vožnja Cunard Line =
H 544 52	Bližnji odhod:
Iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 9. avg. Ultonia, 23. avg., "Carpatliia, 23. sept. 1910. iz Li-verpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 27./8. 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910, Mauretania, 20./8., 10./9., 1./10., 29./10.,
19./11., 10./12., 1910, Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
V vročeni letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževaino in mizno pijačo
pripravno za primeianjo vinu, konjaku ali u idnim sokovom, za to opozarjamo na
naravna
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživaoče, vibuja ülast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je la pijača pravo krepilo.	(VIII.j
Izvirek: Giesshiibi Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti aastonj in franho.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jostvinami ¡a vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11452—49
i®
sie ordimira
šl-

mlado ¡ncuefoče, zdravo ¡n ueselo
nemore ostati nobeno dekle In nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porab»
se vafü]*f roke in doseže hitro, brez truöu in napora snežno belo perilo«

Hie
^^ ..JnaRHfflto S
JSF" JAN STETKA
oskrbuje najstarejši Češki specialni zavod
1748 lo—1
tovarna za stroje Praha-Kral. Vinohrady, Fričova lil-1. 892. Mf.l
Dobnikov, Janče, 10 K. — J. Jereb, be-nofic. na Vrhpolju, 5 K. — A. Uršič, župnik v Št. Lovrencu, 5 K. — Janez Mivš, župnik, Trstenik, 2 K. Iv. Ilaupt-man, Muta, Štajersko, 3 K. — Anton Mrva, Vače pri Litiji, 2 K. — Pavlin Bitnar, kaplan, Podzemelj, 10 K. — Fr. Lotrič, Češnjica pri Železnikih, 5 K. — P. Adolf, Zabnice, 5 K. — Anton Zni-daršič, župnik v Dragi, 5 K. — O. Benko v Lipnici 3 K. — Hermina Vyzourek, učiteljica v Gorici, nabrala ob priliki prve šolske veselice v Zakotnejvasi 8 kron. — Boštjan Krištovič v Aubergu pri Mariboru 1 K. — Izobraževalno društvo Vavtavas 3 K. — Josip Podlip-nik, župnik, Sela p. Zagradec, 20 vin.
—	Ivan Zavodnik, Zagradec, 5 K. —• Henrik Dejak ,župnik, Vrhpolje, 10 K. Josip Bekar, duhovnik v Tomaju 10 K,
Anton Kjuder, župnik v Barkovljah, 10 K. Franc Onušič, kaplan, Idrija, 5 K.
Pavla Pernat, Celje, l K 14 vin. — P. Blasius, Seme, Marija Zeli, 5 K. — Peter Serajnik, provizor v Blačali, 5 K. —> Mih. Barbič, župnik, Brdo, p. Sušnje-< vica, 6 K 50 vin. — Ivan Burja, posestnik, Boh. Bela, 5 K. Anton Čelik in Janez Pegan, Iludajužna, 1 K 10 vin. —> lv. Abram v Bil ja h 2 K. — Matej Rebolj, župnik v Truškah, 5 K. — Ivan Rakoše, Straža, 2 K. — Anton Bratina, vikar ,Kostanjevica, 2 K 50 vin. in zopet 2 K. — Gregor Presečni k, župnik v Frankolovu, 5 K. — Jak. Očgeri, župnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, 8 lv. — Alojzij Zajec, vinotržcc, Sp. Šiška, 10 K. — Hranilnica in posojilnica v Zibiki 6 Iv. — Edvard Janžek pri Sv. Marjeti, Rimske toplice, 6 K. — Kat. si. izobraževal, društvo v Hinjah 4 Iv 20 v.
—	Matevž Jereb, župnik v p. na Prim-skovem pri Kranju, 5 K. — Neimeno^ van v Gornji Polskavi, Štajersko, 5 K.
—	Evald Vrečko, župnik, Št. Ilj v Slov. goricah, 12 K. — Jakob Pukl, Maria-Enzcrsdorf pri Dunaju, 10 K. — Tarok ob Savi 3 K. — R. Vaclavik Sv. Jedert, p. Laško, 10 K. — Ivan Debelak, župnik, Št. Jur pri Grosupljem, 10 K. —• Franc Cigoj. Sv. Tomaž, 3 K. — Jurij Dernovšek, župnik v p., Zalog pri Komendi, 5 K. — Ivan Krušič, Benedikt Lapanj, Št. Viškagora, 3 K. — Dr. Janko Benedik, Bled, 10 K. — Na pastoralni konferenci v Rožeku nabrano 16 K.
Na sestanku članov bralnega društva pri Sv. Urbanu nabrano U K. —. Val. Knavs, vikar v Logeh, i K. — Anton Jemec, župnik, Št. Jakob ob Savi, 2 K. — Florijan Kožuh, Boh. Bistrica, 2 lv. — Jožef Fleck, prošt in dekan, Ptuj, 10 K. — Namesto Mimici Rode iz Rodice za vozilo neimenovan !? K. — Josip Peterman, župnik na Otoku. p. Maria. Worth, 10 K. — Jakob Čemažar na sestanku »Sodal. st. Cordis .lesu« v Dekanih na predlog č. g. Antona Čoka nabral 15 K. — Fran Honigman, župnik na Brezovici pri Ljubljani, 10 K. — Fran Kunšič, kurat, Srpenica, Goriško, 5 K. — Občina Mošnje, 10 K. — Jurij Šenk, Makek, Jezersko na Koroškem, 10 K. — Josip Krulc, gostilničar in sedlar. Št. Lenart ,p. Brežice, 6 K. — Janez Vospernik, Podravlje, Koroško, 10 kron. — Vesela družba v gostilni Iv. Nep. Gostinčarja v Trnovem 3 K. — Neimenovan 10 K. —• Ti darovi so tlošli naravnost osrednji pisarni »Slovenske Straže«. Darove, vplačane pri posameznih podružnicah, priobči »Narodno-obrambni Vestnik«.
3 Pekarija, slaščičarna
m

in kavarna
^	Stari trg štev. 21.
ia
H	Filialke:
BI
■	Glavni trg št. 6.
2	Kolodvorska ul. št. 6.
|¡8	1810(52-1) ■■■■■■■■■■■■■■
Izvrstna prilika za potovanje
V HIYIERIKO
je in ostane z novimi parniki
Kaiserin SissgaasíeSlik- 1704 i-i
loria......25.000 ton
Hmerika.....24.000
CieiiEiasüá . . . Cincinnati . . . Presiden! Lincoln President Sraní .
20.000 20.000 20.000 20.000
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEIMIG
Ljubljana, Kolodvorska ul. 28
JOSIP STUPICA
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Sode
Iz belega hrasfouega lesa, trpeinl, močni
N « W
Ü « ■s 01 a o
S"5 ® o
e u s JC
TJ M
a s
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. A. Hartmanna naslednik Hvg. Tomažiž,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
kil
e &
s	s
a	m
&	2.
M	-u
Bt	N
r e,
S	&
äl	N
Cene
nizke in solidne, točna postrežba.
&cUnißt£> oit^bnmAo yiateri ieiijo.jSubrv. po )t*niVi
potcnjtiU ruy'w obméf*
\ fSunonJ&GneMkL
it, Jgutyun*	u/tcm2ä
'* J i ' "y - - i 1jii in r n^ifcii
* ■•■■«^■^■■■■■•■■«■■■■•jaiiii
□□□□□□□□□□□□□□□□□aaaaaDaaDDDaaaaac
e ulafilnice
fgepeljne, frijerjg, aifilnice
inline m pres^ zu sadje,
& nanteriß ii hend
priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka naslednika
trgovina z železttma in zaloga strojev i<f s« «Käu ■ «¡¿Sil,
Slovenski ceniki brezplačno.

P EJ D G D D Ü D C
s n
S n
astnik prve največje slovenske svečama
wrnim< v Gorici
mJm^M^'^ ulica sv. Antona štev. 7.
Priporoča prečastiti duhovščini, si cerkvenim oskrbnjštvom in p. n. slavnemu občinstvu
cebeMta srn, zvitke, Milo, med i.t.d. Iti.
Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco.	2046
I
Oklic.
E 378/10
Na Jesenicah (na Gorenjskem) prodajalo se bo na javni dražbi:
dne 2. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne
1 ledenica, led, 1 velik kurnik, čez 50 hektolitrov različnih vin, žganja in jesiha;
dne 3. event. 4. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoldne
razna porcelanasta in druga kuhinjska posoda, šampanjec in likerji. Udeleženci naj se snidejo v hotelu „Kolodvor".
C. kr. okrajna sodnija Kranjskagora,
odd. II., dne 22. julija 1910.	2108 1
SE=£äiHl£s=E
Josip J^ojina vljudno naznanja,
da je preselil svojo » krojaško obrt -
iz Selenburgove uliQe štev. 5, v lastno hišo, na Frana Josipa cesto štev. 3.	2m

Motorna dvokolesa
3 in 4 HP dvocilindrska
Laurin & Klement
Tvrdka
4 HP pripravna za priprežni voz
3	HP 320 gl (640 kron)
4	H 340 „ (680 „ ) na obroke!
U.
W. Wondrlch
Fraga I. Josefsplatz.
Praga I. Josefsplatz.
Pošljite mi cenik motornih dvokoles
LFURIN & KLEMENT
z naznanilom plač. pogojev na obroke.
Ime: .......
Naslov:
U
Hotel Liburniia
(HarodnidomvVolosken)
„J
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vi:ia. Cene zmerne. Priporoča se

ftlarifa ffledued, najemnica
4
Primerne službe želi
vpokojeni orožniški stalni postajevodja,
srednje starosti, oženjen, zdrav in krepak, zelo vesten, natančen in strog, večletni po-polen abstinent, ki je vešč slovenskega, nemškega, hrvaškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Isti mora dosedanjo službo kot večletni občinski sluga (redar), živino in mesopreglednik v St Petru na Krasu zapustiti ter si želi še na-daljne primerne službe. Ponudbe na Franc Korbar, Št. Peter na Krasu. 2138 3-1
Največjo zalogo
klavirjev in harmonijev
ima edina narodna tvrdka
fliionz Breznik
učitelj „Glasbene Matice" >" zapriseženi strokovnjak
v Ljubljani, Gradišče št. 11.
Popravila in uglaševanja najceneje Prodaja na najmanjše obroke. - - Jamstvo 10 let,
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
iiiiiiimitmm Obstoji že nad 38 let. liiiiiiiiiiitinn
f^na Hpfbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Molfove ul. 4
si usoia javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dal mati ke, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. ¡£agolavlia|oc hitro m naipošteanjSo postrežbo, prosi, oa si pri 2403 naro'""> 12voli Dzlrj" na P™" domačo vrdko 25.)
Z donoiolco
(Zuträger) išče za takoj neka večje kavarna. — Naslov pove upravi »Slovenca«.	2120 3-
Gostilno
^ dobro idoča se išče v Ljubljani brez j koncesije v najem ali na račun. — 4
g Naslov se izve pri upravi „Slovenca". ^
i
¡j Tehnično pisarno ima j j
j j ING. IG. STEMBOV jj
:: avtorizirani stavbni inženir H
|J Ljubljana, Šubičeva ulica 5. jj
II Izvršuje načrte, prejema stavbna pf II vodstva in nadzorstva ter oddaja p| %1 ::	strokovna mnenja. 2093 -H
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
1618
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične.
Leo Franfte, Ljubljana, pisarna Kongresni trg 6,1. nadsir.
St. 430/pr.
2122 3-1
Za pisarniško službo pri deželnem odboru kranjskem se sprejme
pisarniški praktikant
z adjutom letnih 1200 K. Za to službo se zahteva z dobrim uspehom prebit izpit kake srednje šole.
Ce dotični prosilec dokaže, da je že izvežban v politični pisarniški službi, ga bo deželni odbor eventuelno takoj imenoval pisarniškim oficijalom z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 504 K.
Prosilci za to službo predlože naj svoje s krstnim listom, z zdravniškim spričevalom, z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika ter z drugimi potrebnimi spričevali opremljene prošnje.
do 25. avgusta t. L
podpisanemu deželnemu odboru.
Pefelni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 22. julija 1910.
)00©©000©0
cicicie
©0©©©0©©0©0©00©©©©(
Odhod iz Beljaka 2. septembra 1910. Potovanje traja 18 dni.
Potovalni načrt: Beljak-Pontabelj-Padova -Milan - Genova-Nica - Marzilja - Lurd - Marzilja - Genova - Pisa - Rim - Florenca-Benetke - Pontabelj - Beljak.
Odmori bodo v: Padovi pol dneva, Milanu pol dneva, Marzilji 1 dan, Lurdu 1 dni, Genovi 1 dan, Rimu 3 dni, Florenci 1 dan, Benetkah 1 dan
Cene: I. razred
II.	razred
III.	razred
K 550*— n «40*-„ 270-
S temi cenami jc pokrito: 1. Vožnja od Beljaka v Lurd In nazaj; 2. hrana, obstoječa iz zajutrka, kosila, veCerje med celo vožnjo; 3. vožnja romarjev in prtljage s kolodvorov in na kolodvore; 4. stanovanje; 5. napitnine gostiln, osobju in lokalnim vodnikom Opomba: V Rimu sprejmo sv.Oče romarje v posebni avdijenci.	1948
Zahtevajte prospekte, priglasnice in položnice pri: Simonu Gabercuf dekanu in častnem kanoniku v Mariboru, predmestna župnija sv. Magdalene, in Ludoviku Ribiču, mestnem kaplanu v Radgoni (duhovni vodja romanja.)
b
Postaja Zabok In postajališče Zagorske železnice „Stublčke Toplice".
Sezona traja od 1. maja do 30. oktobra.
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekonvalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekste daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
Ponudba.
med dvema ulicama, v Ljubljani. 2700 m2 ploščevine je na prodaj za tovarne, zavode, odgojišča itd. itd.
2100
Pripravno posebno za tovarno pohištva, za velemizarstvo, (elektrika je vpeljana), za zaloge usnja, za kletarstvo z vinom ali špiritom, za mlekarno, (obširne kleti); tudi za tiskarne, zavode, konvikte; — dosedaj pivovarniška restavracija, nekdaj hotel, brutodohodek od 207.000 K (po 4>/2%); kupnina 125.000 proti 30.000 K predplačila v gotovini, ostalo
se pusti naloženo za °/o-
Ponudbe do srede avgusta t. L
sprejema
Soman Treo, Meni mojster v Ljubljani, floira ulico štev. 5.
Za ogled se oglasiti pri hišniku, Št. Peterska cesta št. 47.
ftaiboijša m aiajsigatrnefsa prilika za šfetienfe l
Denarni promet do 31. dec. 19091 čez 83 milijonov kron Lastna glavnica K 503.575-98
Stanje vlog ilne 21. marca 1910 čez 21 milijonov kron
sojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od S. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41 0!
2 ¡0
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, nc da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Ur. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karo! Iiausche(j(j, veleposestnik v Ljubljani. IMatija Kolnr, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karo! Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šllbar, župnik na Rudniku.	1
IZPELJHVfl
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in J REDITNIH PISEM
i vsa glavna in stranska mesta ta- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
* M CDriTD i OSREDNJA MENJALNICA:
IX* DUNAJ I.f WOLLZEILE 1.
Pn H Pil 7111 p P * Ba<,en> ®eSka Kamnlca'L|Pa> Brno< Dux< Gahlonz a. N. Graslilz, Krakov. Litomerlce, Moravski t UUl U£llll>G. Zumberg, Modllog, Meran, Novi JiCin, Plzen, Praga, Litierce, Dunajsko Novomesto, Cvltava,
NÄKUP m PRODÄJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zistavnic, srečk i. t. d., i. t. d,
7ayarnuanlQ nrnli j^iihi nri irnhaniih croM in vrndn nanirjnu
,0 UflIuiulflll|C |IIUM lUjUUI H'1 UIKUUIIIIII Olllbll III llllUli, UU;j:t |1j •
Prvi slovenski poarebnl zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe od najpriprosteiše do naielegantneiSe vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl* naste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon St. 297. cvetlice. Najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
51 52 1
Turk in brata Rojina.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
i
M
w «
HÍ
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 & k m	¡o H a
3143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
m « .
s
ES ÏQDOI g» S3 £5 £5 11
/Ob"
LS LS
£1
ra
U
>
!ss t
'FÇ
p
K

Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
a
is
Ï
£5
iJ
i
S
S
i!__
IT» k
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52—1 Najsolidnejše blago.
S
«
1_IS
83 » g fl g K fi
IS
rcs^TPMJfisoEnr:'
j; Delniška glavnica: ' 50 milijonov kron
Eezervni in var-■j nostui zaklad:
■! milijonov kron
S
I Imimla v Pragi.
{) Ustar.ovijena 1. 2868.
Podružnice v:
Emu.
Budjevican, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Aloravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrcngasse 12
i
V	I
Bančni prostori:
Via S. Hicolo 30
Telefon št. 2157
Menjalnica:
¥ia feo va 29
BscjEasaaaHKisKanaoalGEiaBasansBBaaisGEa.zfiDaGBHaB
_JL
izvršuje vse obrestu e vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Knpnje in prodaja vrednostna papirje, devize in valute. Daje pred-ujmo na vrednostna pap rjo in blago. Dovoljuje ntsubne in carinske kredita. Daje promese z a vb» žrobanja. Zavarujo srsčke proti kurznl izgubi. Oskrbuje iokaso na vseli tuzemskili in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdsložuje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industrijskih padjotjih. Brzojavni naslov: Živoostenska Trsi.
lus.wnima
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
Milil
Tvornita umetnega kamenja in marmoria
ZHJEC ¡h HORII
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnica, klepane in brušene, poslamente, balustrade, ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo 11a Carralythov umetni marmor za obhajilne mize, oltarje, votivne table, obkladanje sten v cerkvah in vestlbullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozalčniml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
FrojeHtiranie in Uiis železnefcetensliib stavb:
stropov, mostov, rezervarjev in celih poslopij po inženirju-strokovnjaku, ki
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo in drobno ter „Izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
IjnEBliana, Itosiisfea cesfs ?3.
»"i wiiiiw'i"Hwi«iiÉin »mtu XIM> i
m
mizarski mo;'sier V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)
f, gaemiuMmBiaesmBim î
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
aMMBR B
za spalne ter jedUtie sobe in salone. iDivane vsake vrste. jY£odtoce, žimaice na pecesih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.	1539 i
■s*? «w^SiM'.wa Hmxrm&m&mm mmmam «vc.-.-^umrassoo»«*» - i ' -<■<«!» ■
Najcenejša zaloga Cene brez konkurence,
y
o
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New-York in čez Intfferpen v Boston.
je proga
>>
«
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—11
1842	Ustanovljeno leta	1812
Slikarja napisov stavbena In pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovih bari) v ::: tubah za akademične slikarje. :::
- Električni obrat. =
V.
AÎ:
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154.

1842
Ustanovlfeno leta
1842
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hra-::: stove pode, karbolineja itd. :::
priporočava se tudi slavnemu občinstvu za vsa v najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano reeino ::: in fino in po najnižjih cenah. :::
I .A,8-.........rac:-:--V
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najurnetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne oprv me v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike in solnčnik
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar v Ljubljani
Pred Skoliio SU. Stari tm JI. 4. Prešernova ulica SL 4-
3634
Popravila točno in ceno.
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv -
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarolne trde in tekoče, tempera barvo v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda, Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alnminlnm v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Coplčl za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
Najnovejši ™=
slikarski vzorci ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ■	prstene in rudninske barvo. —
:: Priznano najboljše in najizdatnejSe ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje = ln hišne posestnike itd., priporoča =
fldolf Hauptmann
prva kranjska tovarna olinatib barv, flrnežev, lakov ln steklarskega klefa.
Prodaja najboljšega mizarskega =====
lima im
===== po najnižji oeni, =====
karbolineja
= samo boljše vrste, =====
se== gipsa i
alabastra In stukaturncaa za podo-365	barje ln zidarje.	52—1
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
l
pri nakupovanju vencevi
Fr. iglic
LJubljana, Sfflestmtrgst.ll
priporoča največjo zaloflo krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence 1
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 18B8.
avstrijskih državnih uradnikov
A, VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska ccsta - Veliki stradon št. 9
priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejSih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peCi lastnega in domaČega izdelku
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane In župnfšča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
„Severonemškega Lloyda'
J
iz
BREMENU NEW-YORK::
6 cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. =
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 -58
Edvard Tavčar*iu, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat meseCno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
1 C§ m
fljf Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Toča postrežba
» l^ajmžje eesrae -
^¿f 31 52-1
,Cerne
iauelir, frgsauec z urami ter zapriseženi sodBiilski cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča 117 52—1
Ivan Soklič.
Založnik g. kr.
Pod trančo št. 2. Postaja ele
m
3
M
I
M NJ
192 52
Sfambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk -štarabiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki Sranko.
Tovarna
F. L. P.
za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
Julija flor, Ljubljano, Mmm ul. 5.
Znamka F. L. P.
830 52 1
13590843
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tooarna zarezanih streSnihoo ponudi v vsaki poljubni množini patent. duo]no zarezani
strešnih - zakrili ač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".
480
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
itsr Ifcsr Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. "SSU 15U1 Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se Učejo.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkuene in potaiStuene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sife-nita, apno žiuo in ngaSeno se dobi pri
Hiojziju Vodniku käs
------------------—	- ... ulica
kamenarskem mojstru
»
¡teinr-jm
trpežne, apnene
laçadne barve
postavno zavarovane
* 50 vrstah od 24 v kg naprej.
Ze desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za façade, ki
so bile že pobarvane. 1166 (3—1
> mail-f açadne barve,ki senc odlusCiio
EliiniriayauiiD uai IU, in krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, Se nepobarvane façade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL hronstemer, Dunaj lil, Hauptstrasse 120.
l>«sr Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
xxmxmxxxxKXK
X X X X X X X
B
naznanja, da začne
X X X X
Xsl. avgustom zopet X H : redno ordinirati : H
x	g
X	2124 x
XXXXXXXXXXXXXXXX
liera sil
Hugusfa Hgnola, mmm*
*t
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figouca
se priporoča prečastiti duhovSčini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
2042
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVMLLI & PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
RazliCna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, stresnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih muSljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, ploSč in desk \z mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjak Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent „Thrul"
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta 111 postaja Boč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 5o litrov. 667 100—1
Jlnton Breskvar
stavbni ključar
Ljubljana, Florijanska ulica štev. 9
priporočam se slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ogra-e za grobove, križe, obhajUne mize, navadne ln žične ograje, vrata.
kurjavna ln pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na valjclh Itd. Itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem hitro ln po nizkih cenah.	2130
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjasjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po
0| brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn' kredit, vračljive v 7^2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat H. Kalan i. r.,	Kanonik I. Sušnlk 1. r„
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.	podpredsednik.
Delniški kapital K 120,000.000
Podružnica
Rezervni zaklad K 67,000.000 kr. priii.
Re
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
Ljubljana, Franca Jožefa cesta šfeu. 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti hranilnim knjižicam,
eskomptira menice in devize in izdaja bančne kredite vseh vrst,
kupuje in prodaja tu- in inozemske vrednostne papirje in daje
vestna navodila za nalaganje kapitala, preskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, vadije itd. itd.
Povodom potovalne sezije priporočamo proti ognju in ulomu sigurne samo shrambe (Safe-Deposlts) pod lastnim zaklepom stranke, ter sprejemamo
urednostne predmete (precijoze) v hranitev; proti neznatni pristojbini ; dalje prevzamemo zaprte zaooge in posamezne predmete v začasno oskrbo; preskrbujemo upravo zalog, v zvezi z natančno reuizijo žrebalnih efektoo, kakor tudi vnovčenje zapadlih kuponou. — Izdajamo svojim komitentom potooalna kreditna pisma s pomočjo katerih more dotičnik na vsakem poljubnem mestu dvigniti zneske, s čimur odpade potreba, da se nosi seboj gotovina.
2089
C.
za
K