(Posamezna številka S vinarjev.)
V Trstu, v peten is. fgpfuaria 1918
letnik XLlll
Jdiaja wak Uai. zjutraj, tudi r>b nedeljah in praznikih. — Uredništvo: lltca >v. Jranu.Sk,j Asiikega St. 20, i. nadstf. — Dopisi naj se poSUjaj» i v iniatvit. — Nefrnnktrana s>f<ma se ne sprejem9jo, rokopisi §e ne vrafajo. — izdajale!} in odgovorni urednik Štefan Oodln3. - Lastnik konsordj Ih-ta .bJinosti . - Ti>fc !i>hjtne Edinostivpisane zadruge z omejenim porotfvorn, v Trsta, ulica sv. HrnntiS: j Asifkega st. 20. — Telefon uredništva In «r*av« st. 31-57. — Naročnina znaša: Za rclo leto K 31 20. pol leta K 15 60. tri inesece K 780, 7« nedeljsko izdajo za ce!o leto K "20, pol Teta K 3-60.
Posamezne Številke po S vin, zasu^te 10 vin Oglati se računajo ne ttlUnutre v Strokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 1U vtti; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin s oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta KI—. M*« oglasi po Q vin. beseda, najmanj pa 30 vin. Oglase sprejema Inseratni oddelek •Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi llata. Plačuje to Izključno te upravi .Edinosti*. Plaća in toži se v Trstu. L'prava in inseratni oddelek se nahajata v ul.sv. FrančiSka As. ». 20. PoStnohran Uničiti račun št 841.452.
Zvezna mutm poročim.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROL1N, 14. (Kor.) Veliki glavni stan
poroča : — Zapadno boj šče. Angleži in Francozi so na v* t iočkak fronte nadaljevali svoja poizvedovanja. Severno Len-sa in v Šampanji je prišlo pri tem do srdiilh bojev. V nekem sprednjem delu naše postojanke južno Tahure so se ustalili Francozi. Naša pehota je napravila v Flandriji In na višinah Moze več »jetnikov.
Na drugih bojiščih nič novega
Prvi generalni kvartirmojstefi p J. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 13. (Kor.) Na več točkah miicedonske fronte, med Ohridskem in PreS) anskim jezerom, v okolišu Bitolja In na Dobrem pol,u je bil topovski ogenj živahnejši. Vzhodno vardarja več strelskih napadov južno Belašlce planine In y dolini Sirume. Južno Tahinskega jezera smo razpršili več angleških pehotnih oddelkov. V dolini Vardarja živahno letalsko delovanje od strani sovražnika.
V Dobrudžt premirje.
TURŠKO.
CARIGRAD, 13. (Kor.) Na kavkaski fronti je bilo konstatirano, da so se po sklenit 1 premirja umaknile ruske čete v notranjost, nakar so po-amezne tolpe v izpraznjenih ozemljih izvrševa e v like grozovltosti proti turškim državljanom.
V	Kil kitu zborujoča mešana komisija pi e nirja se je obrnila v zadnjih dneh na poveljnika turške kavkaske armade s iproš; jo, da jih brani p o:i tem razbojnikom. Z ozirom na ta položaj je dobil poveljnik turške armade ukaz, da poseže po uspešnih sredstvih, da ščiti ča;t in livljenje v otoman-kem pasu, ki s » ga žzpraznili Rusi. Vsied teh odredb viada rej v pasu od KHkita uo črte Kuse Sadak	__
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
13. februarjo. — V do >n> Lagarine gibanje sovražnih patru'], ki so b le razpršene od naž li patrulj Na planoti smo razstrelili mine. ki so napravile na nasprotnih post« jankah znatno škodo. V dolini Astica fin na zapadnem obronku asiaške planoto Iveliko delovanje obojestranskih aitiljerij.
V	okolišu prelaza Caprive je bil nenaden (poizkus sovražne pehote, kije bil uveden z močno topovsko pripravo, z odločnim |zad žanjem naših Čet in naše artiljerije iz Ijaiovljen. Več u'etnikov je ostalo v naših 'rokah. Vzhoduo Conegliana so sestrelili argieški letalci dva sovražna privezana bsiona.
DOOODKI NA MORJU.
1SEROL1N, I4. (Kor.) Z unicanjem 33000 to; sovražne ladijske prostornine je bil pr v >zni promet naših sovražnikov vzhod njem Sredozemskem morju znatno oškodovan. Ustrelili smo 5 parnikov iz sprem ii;h vodov, dva pred Aleksandri jo.
Prihod Czernina iz Bresta na Dunaj.
DUNAJ, 15 iKur.) Listi poročajo: Takoj po povratku iz Bresta Litovskega je grof i Cz rnina posetil ministrski presed nik dr. Seidler. Grof Czernin je inforuai ral ministrskega preds- cinika o najvažnejših posameznost h v Brestu sklenjenih dogovorov z Ukrrjipo. M nistrski predsednik je s svoje strani ii formiral grofa Czernina o vtisu, !:i ga je napravila vest o sklenitvi miru z Ukrajino na Polj:ike in o položaju, ki je na tal vslei tega v parlamentu. Kakor poivč ijo listi 5 poučene strani, bo grof Czernin v kratkem odgovoril na govor predsednica Wilsona.
DUNAJ, 13. (Kor) Zunanji minister grof Czernin le prispel danes popoldne iz Bresta na Duiuj. Na kolodvoru ga je številno občinstvo prisrčno {»ozdravile. Dunajski župan dr VVeisskirouner je pozdravil m m str a z nagovorom, v katerem ga je pozdravljal kot prinašslca miru z ukiaj nsko republiko in konca vojne z Rusijo. Grof Czernn se je zahvalil na nagt,-
PODLISTEK
vor s prisrčnimi besedami in izjavil: Treba je vztrajati še nekoliko časa in dosežen bo časten splošen mir.
Rus!cl delegat Kamenjev o miru z Rusijo.
STOCKHOLM, 13. (Kor.) Ruski mirovni delegat Kamenjev., protestira proti besed „Mir". Gre le za permanentno premirje Mi nismo mogli prisiliti Nemčije, pravi Kamenjev, da bi sprejela naše pogoje glede zasedenih baltiških provinc, ker nimamo nobenih vojaških argumentov. Pod, i sali nismo nobene stvari in imamo prost t oke 2a splošen mirovni kongres. Sicer pa sem mnenia, da bo sedanje ojačeme za nadne fronte cd strani Nemčije izvrševalo p itisk na eutento.
Lloyd Oeorge in Orlando o govorih grofa Hertlinga in Czernlna in versaj-skem vojnem svetu.
LONDON, i2. (Kor.) V adresni debati je izražal Asquith svoje popolno soglasje z mirovno izjavo Lloyda Georga. Asquith ni zahteval nobenih pojasnil o vojaških stvareh, stavil pa je na ministrskega pred s dnika vprašanje o razširjenju polnomofi versa skega vojn< ga sveta. Lloyd George je tekom svojih izvajanj naglašal razoča nje glede odgovorov grofa Hertlinga in g(ofa Czernina na govor predsednika Wiisona. Res je sicer, da obstoja nekaka razlika med obema govoroma, a po vsebin! ni najti nobene razlike. Grof Czernin postavlja Mezopotamijo, Palestino in Arabijo v isto kategorijo kakor B lgijo. Vrnejo naj se Turčiji pod istimi pogoji, pod katerimi hoče Nemčija vrniti Belgijo. Razpravljajoč o obeh govorih skupno, je naglašal LIoyd George, da glede Belgije, Poljske in upravičenih zahtev Francije po povrnitvi izgubljenih provinc kakor tudi klede prebivalstva italijanskega plemena ne povesta čisto nić. Konstatirati mora z obžalovanjem, da angleška vlada niti najmanje ne more odnehati od izjave, Jri io smatra še vedno za cilj entente. Glede versajske konference je opozaijal Lloyd George na premikanja z nemške vzhodne na zapadno fronto, vsled česar je položaj popolnoma izpremenjen. Aliirani zastopniki so v Versaillesu ukrenili odredbe, glasom katerih bodo nj hove armade postopale kakor enotna armada, da preprečijo grozečo nevarnost. O konferenci sami ni mo goče povfditi drugega, kakor da je bila soglasna. Lloyd George je izjavil dalje, da je v slučaju, ako spodnja zbornica in de-že niste zadovoljne z vo evanjem, mogoče nastaviti drugo vlado. Toda dokler zbornica zaupa vladi, se mora vladi dovoliti prosta roka v vojevanju.
RIM, 12. (Kor.) Italijanski ministrski predsednik Orlando je imel v poslanski zbornici govor, v katerem je opozarjal na to, da so bile izjave kabineta o vojni svo-ječasno sprejete soglasno. Kabinet hoče vztrajati v gigantski borbi z neomajno vztrajnostjo. Govornik je opozarjal nato, da so pred pogajanji v Brestu državniki entente izrazili svoje ideje o vojnih ciljih in naznanili zelo zmerne predloge, tako da so nekateri povzročili v Italiji celo upravičene pomisleke, ki pa so bili popolnoma razpršeni. Govornik je kritiziral nato izvajanja grofa Czernina in grofa Hertlinga, ki odklanjata vse zahteve in zahtevata v se, ne da bi pri tem v kaj privoljevala. Zato je za dts *go miru mogoča le edina pot nadaljevanje vojne z vsemi močmi. Italija zahteva, kakor začetkom vojne, izpolnitev svoje narodne enotnosti in varstvo svojih inej na suhem in na morju. Govornik je ra2pravljal nato o popolnem uspehu ver* saj>ke konference in o aprovizacijskib vprašanjih Italije in naglašal končno daje treba se laj zmagati za blagor domovine in srečo sveta. (Živahno odobravanje in ploskanje)
sklepi belgrajske komernce tičejo le balkanskih držav, torej ne Avstro-Ogrske, in da z druge sirani objemljejo vse balkanske države, torej tudi neslovanske, ki so jih hoteli vse združiti v eno balkansko federativno republiko. Ti „realni" politiki niso nameravali torej nič druzega, nego kar naenkrat odstaviti pet vladarjev in spraviti pod
u bitnosti prizna načela samoopredjeljenja narodnoga. Prije nego je grof Czernin prošao na predloge predsjednika S|evero-Ame-ičkih Ujedinjenih Država, on je istaknuo, da uljudno a i odlučno odbija savjete, kako da se kod nas u unntrašnjosti vlada: da imamo u Austriji parlamenat općega, jednakoga, izravnoga i tajnoga i bornega prava; da
en klobuk Srbe, Bolgare, Grke, Ro:nune inlnema na svijetu demokratičnijega par amen-Albance Izvedba? Malenkost! Kako bi pa k tej balkanski republiki spravil Slovence, Hrvate in Srbe bivajoče v „demokrat zirani
K lu^sIouansKeniu vprašanja.
", m.
Tuma je menda sam čutil, da ta njegova, tako hvatisana resolucija vendar ne zadostuje za reM'ev jugoslovanskega pr blema
in zato opozarja tudi na sklepe prve soci-jalriodemokrat čne baik nske konference v Bel gradu od 7. do 9. januarija 1910. Pri tem pa je očividno računal na nevednost svojih čitateljev, kajti sklepi te konference se vj majo z nje .ovo resolucijo od I. 1905. približno tako, kakor stališče ukrajinske rade z zaht-vami bolševiSke vlade.
Predvsem tre a namreč znati, da se
nike) za dobivanje kondenziranega mleka. Stranke morajo priti ponje a staro izkaznico v izkazniški urad v ul. delta Valle št. 23.
Razdeljevanje se bo vršilo: v soboto 16. t. m., od 8 do 12 dop. za št. 1—1000, v soboto, 16 t. m., od 3 do 6 pop. za št. 1000 2000.
Priporoča se laslnikom izkaznice od št. 1 do 2000, da \ rej kupijo mleko za 4. te-
a vendar še zmerom monarhiji Av tro-o-grski, to bi nam g. Turna moral vendar še nekoliko natančneje povedati. Ali pa je hotel tudi iz Avstro Ogrske napraviti republiko? In sedaj se čudi, da „so narodne stranke Slovencev, Hrvatov in Srbov ostale nasproti »ocijaln demokratičnim sklepom indiferentne I"
Za katero iucjo naj bi se bili vendar navduševali: za balkansko republiko, ali za „demokra izirano" Avstro-Ogrsko ? Katera od teh dveh je pravzaprav tista „velika, politična, za vso Evropo pomembna ideja", zi katero so se jugoslovanski vodite ji iz kazali nesposobni, kakor jim očita veiespo-sobni Tuma s svojo navadno — skromnostjo !
Tuma pa ne obupuje še; na zelo po-trpežlj vem papirju se naprej rešuje jugoslovanski problem.
Pri tem izhaia od stallšča^tistih pisatJjev (Seton Watson, Kautsky), ki se Izrekajo proti temu, da bi se k srbohrvatskemu zedinjenju pritegnili tudi Slovenci, ker bi s - s tem Nemčiji, Avstro-Ogrski in Italiji zaprla pot do Adrije! To pa bi pomenja o propast avstro-ogr ke monarhije, do katere pa ne sme priti, ker je Tuma njej nameni vlogo voditelj ce in stvariteljice evropske republike. Zato mo a Avstro-O-grska združiti vse alpske, sudetske, podonavske, karpatska in balkanske dežele, v kar je poklicana po svoji zemljepisni egi in po zgodovinskem razvoju. Ta združitev bi po Tumi pomenjala — osvobojenje Evro e!
Temu pa se protivijo NemČ ja, Italija in Ogrska, ki bi hotele nastopiti dedščine razkosane Avstrije.
Na srečo se je tu jugoslovanska socijalna demokracija, stoječ na realni podlagi, videla naenkrat „postavljena v središče evropskega konflikta z rešitvijo jugoslovanskega problema."
Ta problem b sicer, pravi Tuma, lahko rešila tudi dinastija s tem, da da svobodo lastnim narodnostim, h katerim bi se morali po sili položaja pridružiti Poljaki, Romuni in balkanski narodi.
Pa jugoslovanska socijalna demokrac;ja ne zaupa niti vladi, niti dinastiji, niti lastni moči avstrijskih narodnosti; ona vidi samo eno pot: sklicevanje na lastno moč internacijonale.
Te internacijonale, žalibeg sedaj ni; zato treba ustvariti tretjo internacijon^lo. Ona nam prinese mir in organsko združitev svo bodtiih evropskih držav.
Že ta izvajanja pokazujejo naravnost občudovanja vredno zmedenost v nazorih tega velikega politika, ki trdi z vso resnos jo, da bi bilo dosledno zastopanje na jugoslovanskih soc. dem. konferencah izraženih idej (prosimo, katere: balkanske, republikanske, ali monarhične avstro-ogrs<e ?) preorečilo katastrofo 1. 1914! Vsi politični pissteji, med njimi tudi prvi soc. demokratični, nam dokazujejo v neštetih brošurah in člankih, da je sve ovna vojna bila neizogibna, da je do nje moralo prti radi antagonizma med an gleškim tn nemškim Imperijalizmom v zvezi s francos-o revanšno idejo in ekspanzivnimi t ndencami ruskega carizma; Tuma pa nam govori, da do te vojne ne bi bilo prišlo, če — bi bili vpoštevali njegovo resolucij od I. 1909.
ta od austri.skoga i da sa no onaj pailame- den in potem pridejo po nove izkaznice nat sa ostalim prema ustavu ovlaštenim j V pondeljek, i8. t. m., od 8 do 12 dop. čimbe icima ima pravo da odločuje o unu-jza št. 2001 do :;000, v . on elje c 18. t. m. )rašnjim posl .vima Austrije, a on da o j od 3 do 6 p p z-i Št. 3001 do 400'\ v to-unutrašnjima pos ovima Ugarske ne <:e go-; rek, 19. t. m, S do 12 dop. za št. 400! do voriti. O / • bi imao biti odgovor na onu j 5000, v torek 19. t. m., od d j 6 pop. za točku Wilsonovih predloga, u kojoj se za- št. 5001 do 6000, v sredo, 20 t. m., od S
Sloirastska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
Ta pogumna pošt-uost pa je dala gi -fici povod, da je sto ila neko drugo ne previdnost. Pisala je naravnost gosp;ci Kavečinovi in ji sporočila, kako more ne poznano dvien:ti velike «;T*ote, ki jih je dala Niaclja. n i razpolago, in da"bi Irolikor le mogoče omejila v dvojnem pogledu ne varno občevanje, odvezala nhibstko obveze, da naj m ji ^olrgala račun. Son a je spoznala grof.čin n 1111 n in grofica je bila repričana o Sonjini zanesljivosti, ali vk ub temu je prosila, naj Sonja sežge to p.otiiO in vse druge, nanjo se nahajajoče papirje.
Ko je t o svojem mnenju tako v polni meri iz. « n a dolžnosti prijateljice in so-pn ge, je tn.^lila gospa Nikolaja Feodoro viča. da si je pridobila pravico, da sn e rtcslc^najati svoje sladke sanje*
Govor zastupnika ¥jek«iava Spinčita
što ga je govorio u zastupničko] kući care-vinskog vijeća 11 Beču dne 7. veljače 1918.
(Nastavak)
Tako se ne čini mir, več se produ juje rat i oružanje u beskonačnost.
U istoj sjednici odbora austrijske de'esa čije za vanjske poslove je gospodin minlst r ^iof Czernin dao drugu izjavu, pruna kojoj se rat produljuje i prema kojoj ne će u monarhiji nika a piestati unutrašnji nemiri. Načelo samoop'edjeljenja naroda se je u najširim masama monarhije tako rašiiiio, da era nit*o ne tr.ože ugušiti; mora se oslva-j riti i ostvarit će se. Osim s užbene Nj -i mačke ni službena Austro-Ugarska ne će da
—
Naravno je življenje z njenim soprogom na krovu jahte „Neve" postalo ožje, d.isi-ravno ne zaupnejše. Bila je hvaležna š^ vedno cbčudovanemu... toda s kako hladnostjo občudovanemu.... genera'u, da je v svojem despotskem, moškem ponosu postavil moralno ograjo medse in ženo, tem trm stim, nerednim, slabotnim bitjem. Na ti način ]e os a'a Nadji ohranjena duševna samotnost, ki je za vsako b t]^, katero navd. ja neizmerna ljubezen, še neizkončno dragocenejša, kot pa telesra osamljenost. Tako je imela sama svoje kraljestvo j misii, to t ijinstveno semtertja valujoče i kraljestvo ž mskih misli, za kar je osorni i državnik in vojak čutil le slabo zakrivano
1 preziranje. Nikdar ni Miranovemu pnha ' jalo na um, da bi se drugače kot s po r« gljivo šilo zavzel za ono, kar so Nadji-ne 1« pe. mrke oči d ž !<»vno vide e na širnem inoiskem j.c v šju tekom dolg h ur, ki jih |e preživljala na j Iti m Krovu. Nikdar ni z nemirno skrbinm pogledom
iskal teh oči in vpraševal, iz katere vznemirjene globine ste vztekli solzi, ki ste ji polagoma drseli po licih. Zanj je bila žen* otročje in instinktivno čuteče bitje. G -covo, Človek mora ženo ljubiti.... smazati ie za resno pa nikdar. To bi bila d vojn zmota za moža. ki bi prav tako zmanjševala nimb, ki obdaja moža v ženskih očeh, kakor bi tudi neugodno vplivaia na njegovo moAko presojo in njegovo vedenje. Nikolaj F;-odo'OviČ je bil tudi v tem oziru, kot v marsikateri drugi stvari, boli Azijec kot pa Evropejec. Ni imel onega finega čuta najvišje izobrazbe, ki v najnežnejših odnošujih ustvarja notranje razumevanje med obema spoloma šele tedaj, ko mož soozna, kar je žena čutila že naprej. V ženskem živčnem življenju se zbirajo nesrečni stresljaji, kijih povzroča čar umetnosti, ki pa ostanejo vedno nerazumljivi -ra brutalnost treznega razuma in navadno sirovo poltenost.
(Da je)
uzimlje za autonomiju napola Austro-ugar-ske monarhije. Grof Czernin misli, da je ovitii -iješio takodjer zahtjev samoopredjeljenja naroda. Ali ovaj se zahtjev ne sm je smairati savjetom iz vana. kakova da bude vlada kod nas. Ovaj zahtjev izvire iz u-nutrašnjosti, ovo je zahtjev naroda habsburške monarhije(Odobravanj ), ovo |e pravedan i opravdan zahtjev. Upravo ka > pojedine osobe, tako moraju i pojedini narodi narodi odlučivati ^ami o sebi. Nitko se dru^i ne smije miješati u to. O jedrom narodu smije odlučivati samo on sam i nitko drugi. Najmanje orava takove odluke 'ima austrijski p.iramenat vlć zbog njegova sastava.
Za zastupničku kuću austrijskoga care vinskoga vijeća ima izbornih kota a, koji broje samo oko 20.000 stanovni a, a drugih k Ji b.oje 40, 50, tO, pače i 100.000 stan ) nika. Poprij\čio dolazi jedan zastupnik na 3S.000 stanovnika kod Talijana, na 40 0 0 stanov.-ika kod Nijemaca, na 46.000 stanov nika kod Rumunja, na 52.000 stanovn ka Poljaka, na 53.000 stanovnika kod. Jugoslavena, na 55.0 0 stanovnika kod Ceha i na i62.000 stanovnika kod Ukra iaaca. P.ema tomu jedan zastupnik na 40.000 stanovnika kod Ni'e *.aca, a na 65.000 stanovnika kod Slavena. (Zastupnik dr. Ravnihar: U Koruškoj ima 120 000 Slovenaca šimi jednoga zastupnika.) O tom kasnije. I tako eto ima 9.959.266 Nijemaca u ovoj polovini monarhije 233 zastupnika 16,95';.>.095 Sla ena 259 zastupnika.
Drugim odredbama izbo noga reda, — a to je najdemokratnije izborno pravo! —postignuto je. da 304287 Nijemaca »i Ko uškoj imadu 9 zastupnika, a 82212 sluzb.no popisan h Slovenaca u ovoj zemlji samo jedri gi zassupn ka. Kako je zastupnička kuć neprav dno :-as avljcna, pokazuje takodjer broj mandata, što ih imadu s iedne stran Talijani, a s druge strane Hrvati 1 Sovenci u tri pokrajine Primorja. Taii)(.ni u Primorju broje 356.495 stanovnika, a imadu 10 zastupnika, Hrvati Slovenj broje 437 387 sta r.ovnika a im idu 7 zastm nik
Ovako nep avedno sastavljena zastupnička kuća ne može biti izrazom volje pojedinih naroda. Pa i da je pravedno sastavljena, da naime broj za tupnika posve od ,ova:a bro u pripadnika pojedinih naroda, mogl bi s± ipak uvijek st arali akjučci proti volji pojedinih naroda, i većih naroda, pače sviju, jer nijedan rarod ne bi imao apst I 'tne većine zastupnika u kući. A i kad bi se stvorili pravedni zaključci za sve, još b bila na putu gospodska kuća, k« ja bi i to mogla pokvarti. Tako je to s Czerninovim najd -mokratičnijim parlamentom na svl.etu 1
O parlamentu ugarske d žavne polovice nie htio da govori, jer da je to unutr ?n:i posao one po ovice. Možda je ta'< > uči io tak'djer s razloga, da svij t ne 1 ozn i, kakav je onaj parlamenat. Au tro-ugarskom ^a-£,-dbom, i to člankom XL1V. od godine 1868. nest lo je ravno ravnosti sviju n roda u Ugarskoj i utvrdjen? je hegemonija Ma i-^ara. Tako je samo jedan narod, m džarski, i samo jedan državn; jezik, madžarski. Toga se < rže sve ugarske vlade, po t >me sc ravna i prema tomu ie s ožena ugarska ?a-tupnička kuća, prema tomu načelu Ima biti učinjen rakodj r novi izi orni red. Po službenoj statistici ima u Ugar-koj 54"., Madžara i 46% Nemadž ra. I po na pravednijim izbornom redu imali bi Madžar«, ua je statist ka istinita, apsolutnu većinu u za-tup-nić oj kući, pa bi mogli odlučivati o sudbini Ne-rad2ara, dakle sviju drugih nsrrda u Ugarskoj. Ali iz orni red nije pravedan. On e snovan na svakojakim načeli t.a "samo ne na jedino pravednom, naime na onom, da rezultati izbora budu izraža era volje naroda. On je tako učinjen, da se osobi o obaz re na hege noniju madžarskoga naroda, ima n roda, koji u zast ipničKoj kući uopće nijesu zastupani (Ukrajinci). Tako zvane narodnosti imadu od svih zastupnika njih samo oko 30.
Po prilici jedan milijun Hrvata, Slovenaca i Srba, ko;i s anuju na zapadu Ugai ske od Di.nava kcd Pozuna do Drave, onua 11a jugu ~ Ugarske uzdi:ž D ave i Dunava do Bijele Crkve i posjeduju ve ike površine s jedne str me medju Murom i Dravom, a s druge sirane sjeverno od Dunava od Barča d > Bijele Crkve, ima doduše nekoliko zastupnik-, ali nema pravih, nezavisnih, slobodno od naroda izabranih zastupn ka, te je uopće bespiavan. Takovi su naro it > žitelj Medjunuirja i većina žitelja u Bački i Banatu.
(Nastavit će se.1
do 12 dop. za št. 6001 do 7000, v sredo, 20. t. in., od 3 do 6 pop. /a St. 7001 do 80 0.
V četrtek, 21. t. m., in v petek, 22. t. m., od 3 do 6 pop. s? bodo sive izkaznice (za starce in b Inikei razdeljavale san o onim, ki so bili absolutno zap.ečeni, da bi bi i prišli ponje zanje dolo o. i dan Priporoča se toplo vsem interes rancem, da pri ej sanio ob določenih dnevih po izkaznice, da se izognejo . nepotrebnemu čakanju in izgab-Ijan u časa. Kdor re pride določeni dan in določeno uro, ne dobi izkaznice.
Pr©daia kuriva.
Oglje. 10 Ivg na rdeče izkaznice.
Sv. Vid - š. 1184 -1313 (ob. št. 6) 18. 2. pri Vodarich, u . C >v zztni 3 (cena 84 vin. kg). — Staro mesto: št. S:556— 2m6o (ob št. p) 16. 2 pri Turcovich, ul. Mura 12 (cena 84 vin kg). — Novo mesto: št. 1246-1396 (o>. št. 6) 16. 2 pri Lembelet, ul. Roroević 13 (c na 84 vin. kg). — Nova m i t n i c a: št. 2651 —28n0 (ob. U. 6» 16. 2 pri Lambclet, ul. Bacchi 1 (cena 84 vin. kg;
Ogje, 10 Ic5 na rumeno Izkaznico.
Sv. Vid: št. 13S1 15S0 (ob št. 6) 16. 2. pri Bru a, ul. Eco omo 2 (cena 84 vin. kg).-— Staro mesto: Št. 541—640 (o št. 5) 16. 2. pri Brunello, ul. P. del Forno 4 (cena 84 vin. kgi. — Novo mesto: št. 501 650 (ob. št. 5) 16. 2. pri Lsmbelet ul. Boioević 13 (cen:i 84 vin. kg). — S t a-ra mitnica: št. 1301-1470 tob. št. 5) 16. 2. pri Bub ul. Sor-ente 7 (cena 84 vin. kg). — Novi mitnica: št. 2331 — 23 Š5 (ub. št. 3) in št. 501-800 (ob. št. 5) 16 2. pri Nemenz, ul. Acque 20 (cena 80 vin. kg).
Premog (fosslle) 20 kg na modro izkaznico.
Stara mitnica: št. 1045 1300 (ob. št. 23) dn* 16. II. pri Galopin, ul. Sette Fontrne 16 (cena 1 K 39 vin za 10 kg) števil a 1301 — 1450 (obrobna šte ilka ¥3) in <tevika 1 — 197 (ob. šiev. 24) 16. 2. pri Bu tus, ul. Soattirio 10 (etna 1 K 39 vin. za 10 kg. — Sv. Jakob: št. 542—716 ob. št. 22) 16. 2. pri Comar, ul. D. Bra-in mte 12 št 717 777 (ob. št. 23) 16. % pri GuaMia ul. Salice 7 (cena 1 K 39 v n. za 10 kg). — K j arb o 1 a zgornja : štev. 131 249 (ob. št. 18) 15. 2. pr. Ormduč ul. Cr. Cancel'ieii 110 (ceni 1 K 59 vin. za !0 ig, št. 39-203 (ob. št. 19) 16. 2. pri Jurisse ich, ul. S. Marco 16 (cena 1 K 39 vin. zt 10 kg). — Sv. M. M. spodnja: št. 6- 200 *oV>. št. 9) 16. 2. pri Babuder ul. Giu'i t i 21 št. 201—323 (ob. št. 9) in št. 1 135 (ob. št. 10) 16 2. pri Cigol, ulica Concc-dia 7 »cena 1 K 39 vin. za 10 ke).
a sd

Asrev^&cflske stvari.
Razdeljevanje sivih izkaznic za kondenzirasmo mleko (za starce in bolnike) za meseca februar In marec 1918.
V soboto, 16. t m.f se prične razdeljevanje sivih izkaznic (izkaznice za starce in b >1-
Odiikov-nja. Cesar je podelil župniku v Porstu, Franu C v e j n u, župniku v KI ncu, Milanu Šašlju, in župniku v Gr Čam, Ivanu Z a 1 o k a r ■ u, v priznanje poseb ega naHjotične-'a in f o/rtvovaineg delov nja v vojni 2lr.ti zaslužni križec s krono na irak-f hrabrostne svetinje.
Urad polit'cnega društva „Edinosti" posluje od d nes, 15. t. m., ia'je v prostorih „Tržaš. po lp .rnc a in bral. diušt.* v lici Ca intia št. 39., 1 n dstr., na levo. Ura ne ure vsak dan izvzemši neuelje in praznike, od 8 in pol dop. do 12 in pol op, in od 3 do 5 i' pol p p Jdne. In sicer posluje urad ob dopoldanskih ur&h (od 8 in pol do 12 in pon kot vojnoro-a o ž n i u r"a d — k kor je do predk atkim posloval v pisarni dr. Kyb<i.a in dr. Ab(a-ma — ter je kot tak na razpolago strrm kam za vsa koristna pojasnila in s» stavljanje vlog v vojuoosktbnih (glede državne vzdr-žev Inin , begunske podpore itd.) in drugih zade ah. V slučajih pobebe bo posluju urad ik -a stranke tudi osebno posredoval
ure bo o po-vg ri
omen.enili zadevah obiačajo do urada le ob do^-ol anskih urah.
Neumljlvo cenzurno postopanje. Kal o; znano, nam je tržasr a politična cenzur, črtala v prošl nedeljski številki interpelacijo posl. dr. Anton Gregorčiča in tovarišev glede razmer v Soški do ini in sicer z naslovom vred od prve do zadnje črke. Pristojna oblast — c. kr. redarstveno ravnateljstvo — nam je se iaj z odlokom šttv. 4185 PI, izdanim i 2. t. m., na n mi a, da se je ćrta'a in ter p cl ci a — „ker bi nje obja a <'škod .vali interese vojevanja in vnanje poli ike". Da! Ali ako je potem mogoče, da je ljubljanski „Slovenec v svoji s«»t o nI štev. objavil Isto inter, enačijo, ne d 1 bi D »a cenzura črtala tudi le eno samo črko. Potemtakem torej ol java inteipd cije v Trstu škoduje interesom vojevanja n vn nje po-lit>ke, v Ljubljani pa ne, in niti ne, če se
Stran II.
„f.DINOSfžT" štev. 42
V Trstu, dne 15. februarja 1918
ponrs", da se „Slovenec" čila prav lako v;je p vabi niš vaški načelnik Drago Starec Trstu, kot v Ljubljani, in je v resnici tržaško na sestanek, katerega smo se udeležile vse prebivalstvo ćitalo isti dan ono interpelacijo matere s Prošeka in Kontovelja, in ker so v „Slovencu", ko je bila zaplenjena vnEd-;iu<.'i mrfi otroci hoteli z nami, smo do cela nosti . Človek res ne ve, ali naj bi se jezil i napolnili dvorano „Gospodarske^ društva" vsle l e nedoslednosti, a!i pa smejal smeš- i na Prošeku. G. načeln k rani ie ^o or I res nosi: Ink2ca „va ovanja interesov vojevanja I od srca. Govori! nam jc, o šolski refekciji i
in vn nje poetike \ Ar z in vsekakor lahko prepričana, da je v Trstu zelo dobro preskrbljen i za to, da jima „Edinost' ne more de!ati zgage v njunih poslih.
Odliko.anje. Cesar je podelil kuratu v Nabrcžtm, Josipu Vodopi vcu in pro-vizorju v Mavhinjab, Francu Svari zlat zaslužni kr ž^c s krono na traku hrabrost-ne kolajne, kandidatinji uršulinskega jsa-mostana v Go ic», Pavli F e r j a n č i č pa srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne.
Plin se zopet odpre. Da se ustreže iz v=eh krogov prebivalstva izražanim nujnim željam, začne mestna plinarna neglede na to, da ima vkljub neprestanemu p:iz? devnnju se vedno zelo skromne za!o^e premoga,
v
Czernin pa sla otroškem vrtcu. Re-, kar je sveža voda rast-i vsakem, ki se zaveda] da je Jugoslovan, —
čim; reje zopet oživi. V to svrho se vabijo tem potom vsi društveni čiani na društveni sestanek, ki se bo vršil v soboto, 16. t. m., ob 7 zvečer v prostorih Slovanske Čitalnice.
„VeJeizd jalci" — na Opčinah ! Mislili f rP'>, da so ie na Štajerskem, kj^r vlada sistem Cbrvjev, možni slučaj.1, da žandarji vidijo
sko refekcijo. Zakaj so svoječasno dobili naši šolarčki kosilca, a danes, ko je potreba pač veča, kot kedaj prej, pa ne! Z žalostjo zremo v sedanj st in bodočnost, kjer vidimo nelteto teh milili bitij, kako hirajo In umiiajo vsled — moderne lakote! Visoke glave na vodilnih mestih niso znale računati z možnostjo 'eta trajajoče vojne, niso zna'e računa i s prirodo t. j. z vremenom, sti?o, zim itd., in ravno ta pogre^tk je postal usoden, je kriv, da u mir jo tisoči in tisoči vsled nezadostne hrane. Če ni smodnika, se zo et s oj cbrat jutri, v soboto, 16. t. m.'ne strelja, če ni hrane,. se ne živi. Kako nnj rb 10 dop. Nadaljni obrat mest::e pl rarne nam torej uspevajo otroci brez hrane? Zato ne bo odvisen s mo o I bodočega dovoza' hočemo hrane za naše malčke. Z kaj jo premoga, temveč večinora tudi od var- inv-jo ponekod a pri nas ne? M^r nismo v č e v a n j a s p 1 i n o m, ki je n a j n u j - j zgoi nji oko ici Tržačan , kot v spodnji, in v nejše potrebno s strani prebivalstva Trstu ? Mar se očetje na^ h otrok ne boju-z ozironi na pomanjkanje za'og premoga, j jejo že četrto leto po raznih frontah ter tve-Namestništveni razglas, ki iz de danes, o-j ga o in dajo s\cj2 življenje za našega Iju-po arja na svcjčas objavljene i'olotbe o j bljenega cesarja in demovino. A i so njiho-varčevanju pri razsvetljavi in prepoveduje j va dejanja nanj vredna? Ne! Zato pa naj po eg I ga do preklica porabo p ina za bo tudi dobro med vse enako porazde^jero kurjavo. Nadzorstveni organi imajo na'og, j in ne eni vse — drugi nič! Torej kosilca da nadzorujejo natančno izpolnitev teh pred-. hočemo za naše otroke, da bodo vsaj en-pisov. Pričakuje se pa od prebivalstva, da j krat na dan dobiti kaj gorkega v svoj? zebo tudi brez zunan ega pritiska, glede na' lodčke. — In še nekaj nimamo tu, kar dru-
l.ni, to je topla hrana oirokj. Toda kje ve eizdajalca, zdi se pa, da se hoče v zad-naj otrok jo dobi, ko so matere vedno1 njem črsit enak sistem uvesti tudi pri nas. proč — s trebuhom za kruhom?! In dalo j Na Opčinah je namreč prišel v ra prodaia-bi se to odpomofi — vsaj deloma — šol-11 šče aprovizacijske komisije, kjer so bile
razpostavljene pole v podpis ženam in dekletom za jugoslovansko deklaracijo, žandar-ki je dejal, da ga je neki mož informiral, da se tu podpisuje „za pri i pod drugega kralja". Po primernem pojasnilu, ki ga je dobil, se je orožnik odstianil. — Interesantno bi bilo le znati, kdo je b i tisti „mož", ki je Op: nce orožnikom denuncira!. Naj le iščejo „veleizdajalce", d bijo jih v vsaki hiši in v vsakem pošteno mis'ećem človeku, toda ne take, kakor jih bi radi našli, temveč prave in zavedne Jugoslovane, ki so vele izdajalci le v toliko, v kolikor sovražijo tiranstvo in zahtevajo svobodo.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev — podružnica Divača bo imela svoj občni 2bor dne 17. t. m. ob 4. uri »popoldne v gostilni g. Alojzija Rebeca v Divači. Člani se vabijo t*>m potom na ta sestanek.
Opozarjamo na današnji koncert priznane tržaške umetnice na goslib, Nives L u z z a 11 o, ki se bo vršil drevi v gledališču Politeama Rossetti. Spored: 1. Schutt: suita za vijolino in klavir; 2. Tartini: II trillo del diavolo ; 3 : Chopin : No t turno, Couperin Kreisler : La Precieuse: Kreisler: Caprice viennois ; 4. Wienia\v-s!ci: Polonaise. Prvi k avirju profesorica
ZAHfMlA.
Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja, ki smo jih prejeli tem težkem času in v tako tolažbe polnih oblikah ob prerani smrti pozab r.- <*i nam soproga, očeta, sina in brata, gospoda
v ne-
c. kr. učiieSja v Trstu
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Poedino ni mogoče nam navajati tako številnih udeležencev, ki so blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast in mu lajšali zadnje ure; bodi izrečena torej najpr srčnejša zahvala vsem, ki so počastili na katerikoli način pokojnikov spomin. V dnevih žalosti nam je lajšala naša srca zavest, da je deloljubno sreči in blaginji slovens :ega naroda žrtvovano življenje blagega pokojnika v milem spominu v srcih vseh, ki so ga poznali. Najblažjemu srcu bodi ohranjen tudi nadalje najblažii spomin !
ŽaiuicKi ostali,
kron. § 9. novega b gunške^a zakona do-k ca beguncem, ki so zapustili svoječasno na oMa-tveno odredbo (evakuacija) svoj- bivališče, prehranilni prispevek ali tozadevno naknadno podporo po 1 krono na dan in oseho ć j najvšjega zneska 500 kron, ako so pribivali nad tri mesece bodisi v vojnem ozemlju, ali pa v takih krajih, ki so bili izločeni i državne begunske oskrbe. Izvršilna nared-
ba k temu zakonu z dne 16. I. 1918., dr- ! predloga za tozaievno orošnjo na mestni žr vnega zakonita št. 19, do'oča v točki IV.,!! mag SLrat> katero Je podpisalo skoro200 nas, da v smi-lu § 9 razsoj
o zahtevkih tisto o- i ni ter-
To prošnjo smo v deputre ji, z g. dr.
krajn 1 glavarstvo, v katerem se nahaja stal- i Sla vikom, bivšim dež. posl. in našim doma-no bivališče beguncev pred evakuacijo. T3ke m na čelu, izročile c. kr. komisarju dr. nh-evke pa je treba priglasiti s pomočjo Hirschu, ki nam je obljubil, da bo upošteval c razen tisti begunski oblasti, kjer zdaj pre-: naše upravičene prošnje! — Zahvaljujemo se j.majo begunsko podporo. Tej naredbi ni l il dodan v točki IV. omenjeni obrazec, pač \ a je bil iztlan pozneje in razposlan vsem 1 vgunškim oblastvom. Po informacijah na j istojnem mestu sporočamo, da morajo
i.seti begunska oblast va ta obrazec pomnožen beguncem na razpolago. Begunci, \>ak sam zase, ali za več drugih, naj zaht vajo i obrazec na glavarstvu (ponekod pri poli-
tem pot m g. dr. Slaviku in g. Sta cu za trud in požrtvovalnost ter ju obenem pr si-mu, da n?m še v nadalje pomoreta, dokler ne dobimo refekcije n otroškega vrtca. In to, kar bi sta storila za našo deco, naj jima Bog stoU-ro p j vr ne!
„Pojasnilo". Pod tem nas1 ovom ob'av-Ija v včerajšnjem „Lavoratoru" g. Jo^ip Bizjak, da je b I on tisti, ki je v torko-
c kem ravnateljstvu, na Dun ju pri Zentral- vem "jutranjem „Lavoratoru" objavil oglas: : t el i e) kateri raj izpoln jo- podpišejo in zo- ■ ..Teatro Baic n. Oggi da'le 5 alle 10 danze", p t izroče pri oblasti svojega se anjegt bi- nakar je „Lavora ore" pod naslovom „Ma-
\ • isča. Tistim bcguncem, ki so doslej že posla i s oje prošnje na okrajna glavarstva \ Gorici, Sežani, Tolminu, Gradišču in Tržiču naznanjamo, da so bila ta glavarstva uaprošena, naj dopoSljejo prosilce n po;i cmen eni obrazec v izpolnitev, ako se sma-trjo omenjene prošnje zadostne za reii-ev. Ponekod razlagajo jako tes.. srčno besedlo 9., ki postavlja za naknadno podporo -ectp goj, da so begunci morali svoje biva-? zapustiti vs\ u oblastvene odredbe. Pri-..lajamo, da evakuacijo ob soški fronti v našem r večkrat ni bilo časa. Ljudje so morali ne ičiikovano bežat', ne da je kaka obl >st iz-i'ala kako povelje. Saj so n. pr. bežale iz Gorice že 23. maja 1915. 1. vse državne in tonomne oblasti, kakor sodnije, davkarija, )šta, fin: nč a cb'a t, pclitičra oblas in ce!o c in kr. šlac j?ko poveljstvo. Ljudje so
bežali kakor brez g« ve, Kaj a s pres moče s nn so že videli sovranik i na oni strani Soče. In vendar Gorica ni b !a evakuirana, l'o a snen- besedilu zakona bi torej begunci oglas v — italijansk
scalzone" objavil ostro vest, češ da je s tem oglasom n kdo zlorabil „Lavoratoreu za bedasto «alo j d. G. Bizjak, katerega v ostalem poznamo in spoštujemo kot poštenjaka, pojasnjuje nadalje, da je že pred ne kim časom najel dvorano v Narodnem domu .n si tudi dobi! dovoljenje za ples, in da jc v \ oneddjek prišel v uredništvo „Edinosti-, da za ta ples naroči cg'as. Tu moramo izjaviti, da ta zadnja t r d i t e v n i r e s 11 i č n a. G. Bizjak ri ' il uredništvu ne v p on deljc\ ne prec- in ne pozneje, in ni bil v uredništvu sploh 11 hče, ki bi bil ved -1 iti povedal kaj o onem nameravanem plesu, dokler ni
iv 1.—. Začetek ob Žene in dekleta
7-30-v Roi;
korist i-kupnosti kakor tudi vsakega posa- 'god imajo, t. j. otroški vrtec. Kakor ze re-
111 znika, kar najnatančni-je izpolnjevalo to-lče^o, morajo matere za kruhom ii tako so j Ida Luzzatto De Filippi. Cene: vstopnina stvarne predpise.	i naši malčki cele dneve,prepuščeni sami sebi, j K 2.—, sedeži v pritličju K 3.—, leze v
Naknadna begunska podpora do 500 kvečjemu varstvu kakega starega očeta ali | pritličju K 20.—, I. red K 15.—, galerija
stare mat re, ki so čestokrat bolj potrebni varstva, kot otroci sami. In tako se neste-tokr t pripete nesreče, vsled katerih trpe starši in otroci celo svoje živ jenje. In vsega tega bi ne bilo, ak ^ bi se v zgornji okolici ne d lalo tako po mačehinsko z nami. Dajte nam to, kar im jo drugi že dolga leta: refekcijo in otročki vrtec. — Z navdušenjem in občim pritrjevanjem se je na to sprejela
		
	i	
Potrtim srcem naznanjamo, da je naša dobra hči, blaga sestra, ljubljena soproga oziroma zlata mamica
Marila Škabar roj. Cibic
po kratki in mučni bolezni — potolažena z Bogom — izdahnila svojo blago dušo. — Pogreb predrage pokoj-ice se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob 1 pop. iz mestne bolnice na Prošek.
PROŠEK, dne 14. svečana 1918.	Družini SKABAR-CIBiC.
Noto pogrebno podjetj«
kakor je bilo že javljeno v
ojanu prirede — Ed nosti" dne
14. t. ni. — v „Konsumnem društvu* v soboto dne 16. t. m. čajev večer na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Na sporedu bndo: dve pesmi Dvoraka, enodejanka „Maček" in več pevskih točk, ki j h bo j izvajalo pevsko društvo „Kolo". Obeta s j torej jako zanimiv večer z vzišenim namenom za naše kulturne svrhe. Vstopnina i bivz r.^like 2 K. Začetek ob 8. uri.
„Krekova proslava na Prošeku se prenese na nedoločen Čas. — Slovesna zadušnica po Kreku se vrši v soboto, 16. t. m., ob 8 zjutraj. Kontoveljci, Prosečani udeležite se polnoštevilno te žalne muni-festnc'ie. — Odbor.
Mestna zastavljalnica. V soboto, 16. t. m., se bodo od 9 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca 1916 na zastavne listke serije i4x in sicer od št. 13 301 do št. 15.300
Zavod^ sv. Nikolaja vabi društvene čia niče in prijateljice, da pridejo v nedeljo popoldne ob 4 na občni zbor. Po zborovanju bo spominski govor pokojnemu dr. Kreku- Občni zbori našega društv. so pravi praznik služkinjam, pa tudi gospe se ga rade udeležujejo. Tam slišijo poročilo o društvenem delovanju in njega pomenu, obenem pa prežive par veselih uric. Po sporedu bo namreč prijetna domača zabava. Nekatere gospe so poslale te dni nekaj prispevkov v jedilih, zato bodo go- j jenke lahko postregle goste še z belo kavo j in s primernim pecivom. Odbor pričakuje prav obilne udeležbe.
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna y Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uestrežba in slovenski jedilni listi.
EiftlSSa
Trst Campo S. Giscomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svofo,
trgovino pMfkin in šolsKih potrebščin
Prodaja razglednic In igrač vseh vrst«
Sralđđo se tudi Miličniki v slav. inM,

ZOBOZDRA VNiK
Dr. J* Čermak
v Trstu, ulica Poste vecctiie 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bo« leeine. — Plombiranje.
UMETNI ZOBJE —

Kirurg — Zobozdravnik
seje preselil s svojim kabinetom v ulico Barriera 28, I.
Izdira zobe brez bolečin, tudi otrokom. — Injekcije v čeljusti. — Vsled osebne pomoči se garantira največji napredek specialične kure za otroške zobe. — Ozobje brez neba.
--Govori se tudi slovensko--
Cene zmerne.	Cene zmerne
JEii
pristnega štajerskega * ina po najnižjih cenah ima na razpoiago in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem
Hotel Gomzf\ OpHna.
DAROVI. — G. J. Turk 5 K za moško se ni mogel udeležiti
CMD, kpr pogreba pok. Vinka
na Opčinah
uredništvo v zadnjom trenutku opazilo oglasa ; Engelmana. v listu. Ker je ur^'ništvo ve:!clo, da nob. no! _ y počastitev spomiiia pok. g. Vinka I ĐrOđSJCI fiO^SCB UIHO S0R19 ZCf narodno društvo ne prireja na pustni torek, E( cimana darujete rodbini Škrinjar in Čer-;r ... ...	t
zvečer nilefar v Narodnem dr mu, je bilo ni • ^ K šentjakob-kl podružnici CMD. $3SlllKlwSFj8 PO ZR1GMJI EGI1L
prepr čano, da gre za ples, za kakršnega ni prostora v našem Narodnem domu. In daj je b:lo to mnenje tudi pravi
Denar izročen podružničnemu blagajn ku. — Moški CM podružnici v počastitev
Narodni dom naj bi bil torišče za vso eno tr.ačko pouličn-j smetnjad, vr.rsj, da nam ga cnesn ži nismo ?ato nabirali o novčič;h zi zgradbo
1:: bi se nale'tla | i i oskruni NTe,
Goiice ne i: : 1 i pr:. ice do naknadne pod-ire. Na m., r c!r.: o m mcsiii v mifistrstvu a notranje stv ri pa pravijo, da tako tol-mačeTje zakoua ni na me tu in da morajo c bfasti pri pres- i o naknadni podpori po- natega slovenskega N; rodn ga ("orna, da b : Lopati loj d- fcroho'no in s stališča, da kraji,! se nam potem cnečašč;! i:a tak način: ki bi si.er morali bi:i evakuirani, spadajo v j Zato pa smo tudi ukrenili, ne vedoč, da je oio ozemlje, 7a kal..ro mora biti naknadna: oglas naročil g. Bizjak, da og!as ni iz^el ' • dpora 1 rtzc b .t vijanja prignana. Ako obla-: v „Edinosti", a ukrenili bi bili to tudi, če il; rk i dn^ače te! lačjo ?akon naj be- i bi lili vedeli, kdo ga je naočil, ker sno i: nci te sporoče*..O. ro< i;jemu odboru za r-1 prepričani, da tudi g. Bizjak vkljub vsej iri ev beguncev in obnovo Primora" ra Du- sv« ji poštenosti in spretnosti ne bi mogel; raju L Bank^asse 2.	"	preprečiti stvari, ki niso za naš Narodni
Skupna ža'ost združuje. Na pogrebu dom. Toliko v pojasnilo, in pri tem tudi ; - a Ergelmana so skupno peii pej.cizbc-š-.-n kobske čitalnice in „Ko a". Žalostna t'! pri i a. ki je dovedla dc tega kup-: . ri	dveh društev - kulturnih de-
a'. c- . ; -li so lepo, tako ubrano, kakor da i -.i.u s tem soglasjem v g asovih sim-I oiizi.ati vsc-r-pJosno hrepenenje nnrođa po cdiifstMi i
!no, je pokazal | spomina pok Vinka Engelmana darujejo: e m listu.	- §orli Ant_ K 20, favčar Jak. K 10,
i Kravos Fran K 10, ga. Stegu K 1<>, oba otr: čička ge. Stegu po K 5 (K 10) Biče';-Razbornikova K 20. Isti podružnici daruje j ^ g. Mozetič K 10. Den r izročen bl gajniku. ~
— Begunka za božičnico CMD 15 K. Denar hrani uprava.
nsf - lila itadfnn 10 - Trst
Odprt od 8's zuscer naprej
NALI O Ci LASE,
Prodam
nekoliko hI izvrstnega vipavskega vina- Več »e iive pri vrataiju ulica delL-. Geppa 23.	1826
1 Prsti™
takoj	brejo kozo. ^korklja sv"
Peter 18U, ilarkon.	182/
se
ostanemo vkljub vsem moreni /arr-Naš Narodi;' dor1 ie za z r. aro ie prireditve, ne pa pr redi e, kakrSn; bi b !a gotovo postala ona, ki ]e bila name savana za pustni torek, in le čudimo se, da i	—— se ie cai'a'a dvorana, namenjena na rod- ,^gJJ, ^ ^ n t p r O S V e 11 l n Z a b a V i. za tako ne- I Dovaia se tudi vsako množiuo na dom. TvTdka
1629
iite
bt. 10.
Vstopnina K Z
za trgovino in obrt
Podružnico Trst, Trg Marite Terezi l Bic^alna is cflurta od 9 zjutraj do 1 pop.
se bavi z vsemi bančnimi posli tof'ko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zo ler-gasse — (Naslov zu br/.ojavhe na
Dunaju „Filcredit"). Sprejema hr milae vloge na knjižice (do preklica) in jih obrestuje po
---3*507o —
Rentnl davek plačuje zavod od svojega. Obresiovanje vlog na tekočem računu po dogovoru. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti izgubi. Sprejemajo se predznambe za srečke razredne loterije.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10-12 predo.
učiteljico za alovenšSino. Naslor p-, tvrdki J. Štoka ulica Uolin -rccoi.
' 1830
slogi. Seveda ima svoj delež na]narodno prireditev! Izjavljamo pa, da g ni v veliki r eri on. ki je vodil petje po sa-1 Bizjaku go ovo ne predp sujetno slab h na- —7
»lih dveh vajsh: g. učitelj	~ A------ -------------- —- u; 1
Bodi tn i v imenu pev za'ivala. Pa tudi v imenu ugleda pred drugorod
nair. je na::ircč. da se je nt ki nemšk od ič-j obveščeno o njej! N-i njegove »ljubezniv osti nj-k, ki se je udeležil pogreba, izrazil naj v „Lavoratoru" na naš naslov, pa ne od-laskaveje, rek^i: da se čudi, kako morejo j govarjamo.
Siover.ci kaj takega cb sedanjih razmerah, Slovanska Čitalnica. Eno izmed povojni najboij prizadetih narodniii društev je gotovo S ovanska Čitalnica. Dosedaj vsled vla-
ni-
se tuai vsako množiuo na K-.tanna Fo tuna ul. dell'Olmo 11.
p:ava jopa iz zameta. Kdo jo pnnes*: \>.rodnega dobi prime;no nagrado.'
1821
ter da mu nr.Mvr st imporira, kako znajo Slovenci častili svoje 2: služne može! Iz ust drugorcdca je to ral pše priznanje pevcem, nji' ove.T.u pevo ocj in našemit ljudstvu. Po pogn bu so se zbrali pevci obeh društev na prijateljski sestanek, na kater-m je prišlo do po -.-o-, pobratimstva; vsi so se izrekat za vzr • o delov; nje drug dr gemu v podporo i;i , 'Oinoč. Mnogo je deloval pok jni Enge man za razvoj in napredek n še tv.i-1 i; p t tudi po smrti učinkuje duh njegov ba^otv"ino: združenje na.;e vrste.
S Prosc-ko. — K^j je s šel ko r^rf kcijo nt-.. 'v n? - r.-cd irerec-« 1 zi
dajoCih razmer ni bilo mogoče sklicati kake odborove seje, še manje pa občnega zbora in to i r enostavnega razi« ga, ker je druž; bno življenje popolnoma zamrlo, saj se nahajajo razun enega vsi drugi odborniki društva pod orožjem ali pa so od pričetka vojne z Italijo odsotm iz Trsta. Sedaj, ko se vsa n rodna diuštva drugo za drugim zbujajo k novemu živ'jenju, je dolžnost članov n.»js arejšerra društva na Tržaškem, da store s v o o doKno t, ter da p i orr.aga vsak po sv ji nioCi ic ter u dn SlovanČ':t:-.!:}:?.
241etnl
mladenič, sedaj mornar, želi sezcauiti se v svrho poznejše Ženitve z izobraženo gospodično primerne starosti. Resne ponudbe s sliko nasloviti pod šifro mMornar* Trst, glavna pošta.___3100
Ifnnfnt	,tucli staro), ali stavbno ze ».ljišče
Iiupilll v Trstu. — Natančne pismene ponudbe pod Arhitekt na Ins. odd. Edinosti. A 33
um
vBake vrste kupuje Babič Fran po najvišji cen L Molino grande 20. 1 94
Kdor Ima T^ na
t e p smene ponudbe na "Ivo".
vile (dvorce) v neposredni bližini
t*—-----J-j, naj pošlje natanč-
odd. Edinosti pod
A 39
marljivega poljedelca (moža in ženo) za velika dela na rodovitnem polju. Dobi n ačilo ia 5'anovanje obstoječe izkab'nje in sobj.
- -	r	- 1 r- T	• •	r -"'
iJfem
parna ofialiarska delavnica z stično ialaznlco.
žečo med! Reko-Trst !n Gorico. Cena K 800,000. Kranjska opekarn delavrJ:e H.G. E!§?ska-Blstrlca«
a—BdgaEarA^a t-n* rajsy if.vv^ sism
RANSKA
Trst, Uia Cassa fll Rispurmo štss. 5 (Lasifto poslopje)
Kapital in rezerva K 13,200.000.—
Filijaike: 'Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metko v I C,
Opatija, Split, JSibenih, Zadar.
Vloge na knjižice 312°o v?°se na knjii ce
od doeva vloge do dneva vzdiga. Rentn Mavek plačije banka od s\ojeea Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-rakunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice m vsa tiFin inozemska tržišča. - Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščih. — Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavar vanje vsakovrstnih papiij v proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rem ours
krediti, — Borzna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic
Telefoni: 1463, 1793 in 2666.	Brzojavi: JADRANSKA.
■ Uradne ure: od 9 do 1 r opoldne	-