300. številka Ljubljana, t sredo 30. decembra 1903 XXXVI. leto. shaja vsak dan sveder, tašmsi čedalje In preentke, ter velja po poeti pro)eniaa ea avstro- st m leto ao BL, zar po! ieU 13 E, za četrt teta 6 K BO h, za eden mesec § E 30 h. Za Ljubljano • pv*!i?an}« «a dom aa vee leto 8i K, za pol leta 18 K, za Četrt leta 6 K, am eden moax 2 K. Kdor hodi sam va2Jc aa oelo toto ffi K, sa pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec i K 90 h. - Za tuj* dežele tolike egc, kolikor anafia poštnina. Na naroeno brez šstodobne vpoUflatve i sroenine ae no ostra, — fia #avMMilla p**CTi)e ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Ce ee oznanilo enkrat tlaka, po 10 h, Oe ee dvakrat, in po 8 h, te v - trikrat aH večkrat fcžaka. £- Dopisi na] ae tevolđ franko vati. — Rokopisi ae no vračajo. —■ Uredatatvo i* aaravnlatvo je na Eonareaaem trga st, 13. — Opravnifitva naj ae blagovolijo poaUjatl naročnine, reklamacije, oznanite t. j. administrativne stvar*. — Vhod v oredn«3Svo J* * Vegove aaVee tt. a, vhod v opravnittvo pa a Kongresnegs trga St. 12. „»Slovenski Narod" telefon St. 34. Fos*%*a®c®* fttevllke po IO L „Narodna tiskarna" telefon St. 86. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naroebo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem me-seca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ 11*— I En mesec . „ 1-0O Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 650 Pol leta . . „ 13-— I En mesec . „ 2-30 53T Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. 33" List se ustavlja 10. dan po potekli naročeni brez ozira vsakemu, kdor ne vposlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda"* Učiteljišče v Kopru, S Primorskega, o Božiču 1903. Ravnatelj c. kr. učiteljišča v Kopru je umrl. Primorska vlada stoji pred nalogom, predlagati na ravnateljsko mesto v Kopru moža, ki b o tudi na svojem mestu. Ob eksotičnih primorskih razmerah je treba seveda posebnega takta, posebne previdnosti o tej priliki. Vlada bi si delo mnogo olajšala, ako bi brevi manu koper-sko učiteljišče razdelila ter slovenski del premestila v Gorico. Kopersko učiteljišče je namreč stara sporna stvar med Slovani in Italijani na I Primorskem. Ne eni ne drugi niso zadovoljni z zavodom. Misel, ki je vodila v sedemdesetih letih Klodiča, da se narodna nasprotja v deželi ublažijo, ako zrase mladi učiteljski naraščaj v istih razmerah, se ni ob nesla. Davno se že razni faktorji zahtevali preuredbe tega učiteljišča, a vlada je bila gluha, na veliko škodo šolstvu. Gluha je bila vlada tudi takrat, ko so si Italijani vstanovili v svojem lioeju v Trstu mestno žen- sko učiteljišče, ker ne marajo učiteljic, katere ae vzgajajo na nemškem učiteljišču v Gorici. In ne bo dolgo, ko bo v Trstu ustanovljeno moško italijansko učiteljišče v mestni režiji. Kako bo tak zavod gojil avstrijski patrijotizem, si vladni krogi lahko predočijo, ako malee pogledajo na obe mestni srednji šoli v Trstu. Se en razlog navedimo, ki je zoper vzdržanje slovenskega učiteljišča v Kopru. Vsako učiteljišče mora imeti večrazredno ljudsko šolo — vadnice, naravno z onim učnim jezikom, za kateri vzgaja dotični zavod učiteljski naraščaj; v Kopru bi ob sedanjih razmerah morale biti tri vadnice: hrvatska, italijanska in slovenska. Kako je stvar v istini? Hrvatske vadnice sploh ni; nameščen je pač hrvatski vadniški učitelj, a ta je kot ekrajni šolski nadzornik vedno na dopustu. Italijanska vad-nica ima dva razreda; lahko bi bili seveda štirje; slovenska vadnioa ima samo eden razred in še v tem le 20—25 učencev, ker slovenskih otrok v Kopru ni, oziroma se poitalijanču-jejo v italijanski mestni šoli. Znano je, da »polni« ( ? ) slovensko vadnico v Kopru mladina kaznilniških in fi nančnih paznikov, kateri so večinoma Slovenci. Kako izhaja hrvatska sekcija učiteljišča brez vadnice, to je uganka, katero bi c. kr. primorski pedagogi morali javnosti pojasniti. Pa tudi slovenska koperska vadnioa je nedostatna; enorazrednice so najslabše šole; pedagog Lindner jih je imenoval »šole za silo«. Najslabša šola pa vendar ne more biti mlademu učitelju uzorna šola! Ali se pa morda vzgajajo slovenski učitelji v Kopru v negativnem smislu, t. j. pokaže se jim v vadnici šola, kakršnašola ne ame biti? To bi bila potem najnovejša pedagogika. Bojimo se pa, da vlada učitelji-šča tudi sedaj ne razdeli, dober izgovor so ji stroški, kateri so ji za šolstvo — nenemško seveda — vedno previsoki. Imenovati bo torej treba za ravnatelja v Kopru zopet moža, ki bo — po intenoijah vlade — moral vzdrževati dosedanje neznosno stanje. Pri šolstvu smo na Primorskem Slovenci in Hrvatje vedno pastorki in tako bo najbrž tudi tukaj. Seveda, če iztaknejo kje takega Slovenca, kakor je bil rajni Markelj, o katerem je pisal »Piccolo«, naj bi ga naslednik posnemal, potem je pač boljše, da pride na to mesto pošten Italijan; nam saj nihče ne bo očital vladnih »koncesij«. Mi Slovenci želimo na to mesto moža, ki se bo zavedal važnosti svojega stališča, moža, ki bo umel nalogo učiteljišča Tak mož bo potem gotovo odpravil nenaravno uredbo učnega načrta na tem zavodu. Kako more;o c. kr. primorski pedagogi opravičiti n. pr. uredbo, po kateri je nemščina na učiteljišču učni jezik za najvažnejšipredmet, za vzgojeslovje? Pomniti je treba, da pridejo na ta zavod mladeniči, ki so nemščine skoro nevešči, a takoj v I. tečaju se uče z nemškim učnim jezikom: risanje, godba in telovadba, od II. tečaja naprej vzgojeslovje. v III. in IV. kmetijstvo, v IV. poleg že imenovanih predmetov še zgodovino in zemljepis. Zakaj to v deželi, kjer ni niti ene javne nemške ljudske šole? Edino le zaradi nemščine! Strokovna naobrazba učiteljev je vladi deveta briga, da se le nekoliko privadijo zveličavne nemščine, to ji je dovolj. In to ne sme biti' Prihodnji ravnatelj zavoda, naj bo že Slovan ali Italijan, ima dolžnost, vlado opozoriti na nenaravni sistem ter ne odnehati, dokler se tudi za slovanske in laške učiteljske kandidate v Kopru ne uveljavijo načela Komenskega. Konečno opozorimo javnost na kazenski proces, ki se je pred kratkim vršil na deželnem sodišču v Trstu pri zaprtih vratih, v kateri proces je bil po nedolžnem zapleten tudi eden slovenskih gojencev učiteljišča v Kopru. Ta proces je klasičen »Wink mit dem Zaun-pfahl« prizadetim krogom za premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra. Slovenski in hrvatski dijaki tega učiteljišča so vedno v nevarnosti — vidi proces Raničić! — ker nimajo primernih stanovanj Mnogo slovenskih mladeničev je že Koper uničil. Vladanje § 14. Današnja »Wiener Zeitung« prinaša cesarsko naredbo glede račun-tkega zaključka za leto 1903 in proračunskega provizorija za prvi tečaj leta 1904. Za leto 1903 se namreč ni mogel skleniti fiaančni z*kon, vsled česar tudi ni bilo temelja za računski zaključek. Ka^or leta 1898 , 1899. in 1900. je tudi za letos morala cesarska naredba dolečiti dohodke in izdatke. S tem pa si parlament tako-rekoč sam jemlje najvažnejše odlo-čevanje. Sestava dohodkov in izdatkov v cesarski naredbi se sicer ne razločuje v glavnih točkah od finančnega zakona; viš)i so le izdatki zaradi zvišanega kredita v podpore vsled ujm prizadetim prebivalcem, katero povišanje je sprejel državni zbor. Potemtakem so za leto 1903. končne številke v izdatkih 1.732,196 912 K, v skupnih dohodkih 1.732,199 884 kron, prebitka je — 2972 K. Proračunski provizorij za oba tečaja leta 1903 pa ima ustavno in meritorno dovolitev dohodkov in izdatkov. Toda v proračunu ni poobla-ščenja za izdajo rente v poravnavo državnega dolga, in finančna uprava tudi res ni izdala za leto 1903. dotične rente. Vsled tega se je v ta namen svota 25,395.891 K s § 14 postavila v proračun. In državni zbor je rešen skrbi, da se mu ne bo treba ukvarjati s to »svotico«. O razmerah na Srbskem. Te dni je bival v Belem gradu sourednik zagrebškega dnevnika »Hobh Cp6o6paH«, da se na licu mesta osebno pouči, v koliko so resnična poročila raznih listov o sedanjem položaju na Srbskem. Slika, katero je dobil o razmerah v Srbiji, ko se je razgovarjal s posameznimi vplivnimi osebami, sicer ni popolnoma taka, kakor bi si jo želel oduševljen in iskren prijatelj svobodne srbske države na slovanskem jugu, ali tudi ni niti približno taka, kakršno dan na d&n podaja svetu Srbiji sovražno ino zemsko časopisje. Kdorkoli uvaluje težak položaj kraljevine Srbske, kjer se neprestano bore tuji vplivi, kateri so medsebojno nepomirljivi in ki se protistransko izključujejo, lahko pač razume in uvidi, da slika današnje srbske kraljevine v celoti ne more biti rožnata. Urednik »Novega Srbo branu« je imel priliko se razgovarjati tudi z ministrom Androm Nikolićem. Glede dogodkov dne 29. maja (11. junija) se je izjavil minister, da vsak Človek mora obžalovati prelito kri, toda ta čin se ne sme motrit* samo z enega stališča, ker bi bilo to napačno naziranje Upoštevati je treba, da je bila posledica Lega čina svečano priznanje ustavnih pravic in svobode. Zgodovina bo o teh dogodkih gotovo bolj nepristransko sodila, kakor sedanje Srbiji sovražno Časopisje. Minister Nikolić je zatrjeval, da je Srbija z vsemi državami v prijateljskih odnošajih. Odhod poslanikov Avstro-Ogrske in Rusije nima nikakega političnega pomena. Avstro-ogrski poslanik je odšel iz Belega grada na kratek dopust, ali zagotovilo se je nam z najverodostojnejše strani, da to odpotovanje ni absolutno v nikaki zvezi s stvarmi, ki se temu dogodku podtikajo z gotove strani. Kar se Rusije tiče, so odnošaji ž njo prijateljski. Da je to istina, dokazuje dejstvo, da se je ruski poslanik v Carigradu z vsemi močmi zavzel za to, da bo na izpraznjeno metropolitsko stolico v Skoplju zopet imenovan Srb. Srbija je za prijateljski čin Rusiji hvaležna in bo imela vsikdar pred očmi devizo: Slovanstvo in Rusija. Pipar s štirimi pipami in ,-grevnga11 razkrinkanega kikerikalca Harambaše. Tako sem se pa ustrašil v soboto večer, čitajoč »Slovencev« podlistek, da se mi je skoro peč podrla. Ta šentani advocatus diaboli! Baš zdaj me gre razkrinkat in diskredi-tirat pri Narodovcih, koje vodim že lepo število let za nos! Prav se mi godi! Sam vrag me je motil, da nisem iskal kompromisa s tem katoliškim Piparjem, katerega sem ne-krščansko obrekoval, da nima pipe, trdeč, da puši samo trabuke, vir-žinke in sarajevske cigarete, preje nego sem šel pipe pipat na kultur* historično slovensko polje. Živ krst bi se ne bil zaletel vame, najmanje on sam, srečen Pipar s štirimi pipami, iz katerih puši edino le pristen ogrBki tabak. Trebalo je samo, da za eno dopoldne »skinem crven-kapu« odložim torbo, »handžar i kubure«, odpašem posjeklicu«, izzujem opanke, ter hajduško opravo zamenim s klakom in frakom. Pa bi se bil predstavil katoliškemu juristu rabulistu: Jaz sem ta in ta. Moje ime zveni, po Vašem mnenju janičarski, toda »z dušo telom« sem slovenski kikeri-kalec in docela slep obstrukcijonist. Od rojstva že sem predestiniran za to. Evo moj ciroulum vitae. Poba že sem hodil ministrirat in zvonit, doma pod streho sem pa mašo bral in na stari škrinji za kolovratom stoječ pridigoval. To že veste, da sem hodil v istrijanske farovže na vino. Doli v »Cokljariji« za Savo, kjer se izdeluje izvrstna čokolada, sem enkrat celo obul nove trapistovske coklje, ter poskušal hoditi v njih. Dobro ste tudi pogodili, da sem zavit jezuit, drugače bi ne poznal tistih sv.relikvij v šentjakobski oerkvi. Od todi datira tudi moja sumljiva prijazen do škofa Hrena. Brado sem si že obril, brke nosim pa samo še z namenom, da ti preklicani Naro-dovci v meni ne ovohajo jezuita. Pride pa čas, ko obrijem i te. Treba se mi še skrivati začasno. Med liberalce sem se samo vtihotapil in sem navidezno njihov strasten pristaš, na- menoma, da jim vestno preiskujem o bisti in kozlova jetra. Marsikaj na tak način izvem izza kulis, kar nemudoma nesem v katoliško redakcijo. Lahko se tam informirate, da sem jaz avtor onim imenitnim člankom, ki tako jezuitski pobijajo in zafrkujejo liberalno stranko. Ti zabiti Narodovci niti ne slutijo, kako pretkano jih izrabljam! U vidite li, da sem Vaš, samo Vaš? Ali, ne izdajte me, prosim! Ura ni daleč, ko pade ta prokleti liberalizem. Tedaj pa odvržem volčjo svojo kožo, ter povem naprednjakom v brk: Jaz sem kikerikalec, jezuit! Vi cepci prismojeni, to sem Vas »farbal«! Precej na to si obrijem tudi še brke. In Pipar s štirimi pipami bi mi radostno podal desnico. Vi ste cel mož! Le vrlo delujte nadalje v tem smislu v prid naši stranki! Plačilo Vam ne izostane ni tu ni v nebesih. O meni pa bodite uverjeni, da molčim, kakor grob. In prinesel bi bil dvoje pip, natlačenih z ogrskim tabakom. Radostno bi ji zapalila. In jaz bi bil nadaljeval: Za svojo verno službo katoliško narodni stranki pa si iz- prosim protiuslugo. Manus manum lavat. Vsakdo jezdi svojega Šarca. Moj konjiček so relikvije, stare in nove, svete in profane. Njih opisovanje je moj metier. Ravnokar sem iztaknil pri Potočnikovki Prešernovo »fajfo«. Vi sicer dvomite, da bi bil iz te pipe kadil Prešeren, trdite pa ipak, da so jo že 1880. 1. proklamirali za pesnikovo svojino. Sioer imam tudi jaz pomislike, vendar se pov-zdam na pričevanje verodostojne gospe Potočnikove. Več uglednih gospodov mi prigovarja, naj opišem to lulo. Kaj pravite Vi k temu, ki ste Pipar s štirimi pipami? Hm, kje pa mislite priobčiti svoj spis? V koledarju C. M. d. Habent sua fata libelli. Kato liškotiskovno društvo izda tudi svoj koledar. Poleg tega se C M. koledar tudi Še tiska v »Narodni«, a ne v »Katoliški tiskarni«. Tu je konkurenca. Odkrito rečeno, posebni prijatelji nismo C. M. d., dasi poučuje na njenih zavodih mnogo naših devic. Pre pogosto tudi treba oddrgniti mošnji-ček zanjo. To nam ne diši. Take usluge jradi pripuščamo liberalcem. No, pa naj bo. Vam na ljubav bomo molčali, eventuelno potrdili pristnost te lule. S takimi relikvijami je sploh križ. Rudolfišče hrani, n. pr. Vodnikovo tabakiro. Kdo more danes jamčiti, da je istinito Vodnik »šno-fal« iz nje? Tam lahko vidite mirovno pipo poglavarja Sioux - Indijancev. Poslal jo je misijonar Baraga. Bi Vi prisegli, da je res nila svojina indijanskemu glavarju? Pred leti se je našla Prešernova ura; ne vem, kje se nahaja dandanes. Kdo more dokazati nepobitno, da jo je nosil Prešeren? Veleugleden gospod v Ljubljani ima Metelkovo palico. Kateri živi krst dožene danes, da je Metelko res rabil jo? Na antialkoholiČnem shodu so v škofijski palači prečastni gospodje kazali in občudovali Baragovo kapo. Bog ve, če je kedaj sploh krila glavo njegovo? Jaz sem velik skeptik; verujem le, kar opipam. Nomen omen. Nisem zaman Pipar s štirimi pipami. Veste, ura je uri, palioa palici, pipa pipi in kapa kapi podobna! — Pa le opišite pipo Prešernovo! Dobro. Apropos, še nekaj. Gosp. Pipar, Vi ste nekaj čuli, da branim O balkanskem vprašanju je minister rekel, da se bode Srbija sicer ravnala po navodilih velesil, vendar pa se bode za vse slučaje tudi pripravila, da jo dogodki ne prehite, ker ugodni politični momenti se le redko ponavljajo. O kaki zvezi Srbije z Bolgarsko sedaj ni govora, a razmerje je povsem prijateljsko in čas bo sam prišel, da se bo dognalo formalno sporazum-ljenje. To zahtevajo že interesi napredka in bodočnosti obeh držav. Glede sporazuml|enja Srbov in Hrvatov se je izrazil minister Nikolić, da on vidi samo v složnem delovanju in bratskem sporazumljenju jamstvo za napredek in boljšo bodočnost obeh plemen enega naroda. Politične vesti. — Cesarjeva nezgoda. Božične praznike je preživel cesar pri svoji hčeri Mariji Valeriji v gradu Wallsee. V soboto zvečer je hitel po stopnicah navzdol, pri tem se mu je ostroga zapletla v debelo preprogo na stopnicah ter je padel nizdol na obraz. Skočil je takoj pokoncu ter rekel, da se mu ni ničesar zgodilo. Pozneje pa se je pokazalo, da si je pretegnil mišice na hrbtu ter se udaril na Čelo. Ostati mora par dni v sobi. — Novi kazenski zakon, ki ga izdeluje posebna komisija že cela tri leta, je sedaj vendarle isgo-tovljen. Sestaviti je treba še utemeljevanje ter celo delo natančno revidirati. Vse to pa bo potrebovalo toliko časa, da se novi kazenski zakon tudi leta 1904 še ne predloži poslanski zbornici. — Patrijotični krčmarji. Ker češki deželni odbor ni dovolil mestni občini v Libercih pobirati naklade od opojnih pijač, je prišlo mestno gospodarstvo v hude stiske. Sedaj pa bo se vsi krčmarji izjavili, da bodo prostovoljno tudi nadalje plačevali naklade. — Bukovinski dež. zbor je po sedemurni burni debati sprejel proračun za leto 1904. ter sklenil pobirati 46% deželno doklado. — V ogrskem drž. zboruje včeraj posl. Ugron reagiral na go ver brambovskega ministra Ny i r i j a. Ugron je izjavil, da ima krona le toliko pravic, kolikor jih ji prepusti narod. Armada je vedno spadala v področje ogrskega državnega zbora. — Carinska vojna z Italijo. Italijanski carinski uradi na meji imajo že potrebna navodila za slučaj, da se do 31. t. m. ne sklene trgovin ska pogodba med Italijo in Avstro-Ogrsko. Tudi avstro-ogrska vlada | izda enaka navodila za svoje carin- j ske urade. Z zanesljive strani se za- i gotavlja, da je popolnoma izključeno, I da bi se na dosedanji podlagi podalj šala začasna trgovinska pogodba. — Ruski car pride ba|e zanes ljivo v Rim meseca marca ali aprila. — Rum unski senat je sprejel adreso z 58 proti 6 glasom. Ministrski predsednik Sturdza je zavračal kritiko konservativcev glede liberalne politike ter dokazal, da je liberalna vlada v zadnjih 17 letih na pravila v državnem gospodarstvu sedem prebitkov v znesku 83Vi milijona in le eden primankljaj 61/* milijona, doČim je konservativna vlada napravila pet prebitkov 45 mil. in štiri primankljaje 89l 4 milijonov. — Rusko-japonaka vojna? Japonska ne prikriva več svojih priprav za vojno. Kupila je dve argentinski vojni ladji, vladi se je dovolil neomejen kredit za vojne namene, za železnioe v Koreji se je napravila stroga kontrola in ustanovil se je permanentni vojni svet. Ruske oblasti so že vprašale medicince 5. letnika v Varšavi in Peterburgu, ako bi hoteli iti kot prostovoljci na bojišče v vzhodno Azijo. Dopisi. Iz Šiške. Šišenske čitalnice 26. občni zbor bil je sv. Štefana dan. Voljen je zopet stari odbor: Drenik Fr. prvome8tnikoin, S u vr a Iv. blagajničar-jem, odbornikom pa gg.: Škarjovee I., Maurer V., M oh ar D., Zakotni k I., Barja Leop. mesto odstopiv-Šega tajnika g. P a v š i c a pa g. J a v o r-š e k Karol. Kot eventualni namestniki pridejo v poŠtev gg. Kostnapti Aleks., Javoršek Anton in JanČigaj Fran. Pregled računov izročen je gg. Franu BizjanuinA Javoršku. Društveno stanje je prav ugodno. Skupno premoženje znaša do 5 tisoč kron. Čitalnica ima 110 Članov. V Ljubljani 33, v Sp. Šiški 64, v Zg. Šiški 13. Tajnikovo poročilo omenja lepe Vodnikove besede, sijajne jubilejske slavnosti, zanimivega izleta v Postojno, Martinovega večera in dveh podoknic nevestama gdč. M. Snoj in H. Zakotnik; dalje izreka zahvalo č. g. IvanciČevi kot načelnici odbora za okraske zastavi, kot oskrbova-teljici dragocenih trakov, nabirateljici dobitkov, voditeljici „Sokolske barake-itd., se spominja šestih umrlih Članov: gospe Holaček ml., gg. Kastelica, Sadu star., Jesiha mL, Burgerja Fr. star., gč. Marije Švarc, ter Čitalnici izredno naklonjenega gosp. dr. Bežka. Blag vsem spomin! Prvomestnik želi, da se čitalnica v dobi druzega četrtstoletja razširi in spopolni, da bi pevski zbor pod novim vrlim vodstvom lepo napredoval, izreka zahvalo delavnim odbornikom in vsem, ki so omogočili, da si je čitalnica zamogla ohraniti častno mesto med narodnimi društvi; priznava velevažnost knjižnice pod oskrbjo gosp. Skarjovca želeč, da se število članov, v primeri z rastočo občino, pomnoži, pohvalno omeni sodelovanja g. H. Beniška in solistov gg. Kranjca in Betetta. Občni zbor je z zanimanjem sledil poročilom, ista z zadovoljstvom na vednost vzel in pritrdil predlogom : da se naroči zopet rMiru, da se nagrada za postrežbo zviša in priredi prihodnja Vodnikova beseda na „Svečnico" z vojaško godbo, pri Koslerju. Prošlo soboto, 26. t. m. vršilo se je v telovadnici „Sokolau pod vodstvom načelnika g. A. Kostnap-fla, ob 11. uri preskušnja učencev I. oddelka. Nastopili so v redovnili in prostih vajah, na kozi in drogu ii skakali so. Napredek mladih telovadcev bil je očiten. Navzoči stariši in prijatelji mladine so bili prijetno iznenađeni, vi- deti koliko uspeha. Pohvala dečkov naj bo zadoščenje požrtvovalnemu voditelju. Enake preskušnje naj bi se po oddelkih na 2—3 mesece ponavljale, da dobijo širši krogi priliko se overiti o koristnosti sistematične telovadbe. Dvajsetletnica »Zveze slovenskih posojilnic" in njen letopis za leto 1902. (Dalje.) Pričel je torej z organizacijo posojilnic in velik del tega, kar nam repi e-zentuje danes „Zveza" je plod njegovega truda. Njegova zasluga je, da nadkriljujejo Slovence med vsemi slovanskimi narodi, kar se tiče solidne gospodarske organizacije (seveda oziraje se edino le na celjsko zvezo) samo Cehi. Tudi brat njegov dr. Josip je zaslužen posojilničar. Posebno markantna oseba mej sedaj delujočimi posojilni-čarji pa je podpredsednik „Zveze", dr. Dečko. Vkupaj z revizorjem Joštom neumorno deluje v prid slovenskih posojilnic, ustanavlja nove zadruge ter je „Zvezi" požrtvovalen pravni konzulent, ki je že marsikateri posojilnici napram višjim oblastnijam pomogel do njenih pravic. Reveži pa smo Slovenci v slovstvu posojilništva. V Krškem izhaja sicer „Slovenska zadruga- kot mesečnik, kar pa ne zadošča z ozirom na moč slovenskega posojilništva. Sicer pa ravno v „Slovenski zadrugi" zadnji čas tik strokovnih člankov rabi urednik Lapajne mnogo prostora za svojo osebno politiko, s katero pa stoji med Slovenci precej osamljen. In to ravno ni prav. „Slovenska zadruga" bi imela kot glasilo „Zveze" pač mnogo važnejšega posla kot voditi politične prepire ter imenovati Člane uredništva odločnega slovenskega dnevnika — sodrga. V strokovni list, in to bi morala biti „Zadruga", kaj tacega ne tiče. In sedaj nekaj statistike: Kakor rečeno, šteje zveza 114 posojilnic in sicer 23 koroških, 30 kranjskih, 16 primorskih in 45 štajerskih. Osupniti pa mora vsakega rodoljuba, da deluje na Koroškem 5 [posojilnic, katere so bili sklicali v življenje Slovenci, a so se pridružile nemški zvezi v Celovcu. Znani prefekt Podgorc je tem uskokom najbrže preskrbe! nemško zavetje — saj je on sam čisto javno rekel, da mu je nemška konservativna celovška zveza ljubša, nego slovenska zveza v Celju. In tak mož nosi mej koroškimi Slovenci vodilni zvonec! (Konec pno. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30 decembra. — Občinski svet ljubljanski ima v četrtek 31. t m. ob petih popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so: Obč. svet. Josipa Turka sa mostalni predlog glede podaljšanja veljavnosti zakona o 18ietni davčni prostosti za nove stavbe v Ljubljani in poročila o županovem poročilu o zadevi jamstvenega zavarovan;a mestne občine; o prošnji mestnega jetničarja za nagrado; o županovem nasvetu o določ tvi imen nekaterim novim ulicam in trgom; o ustanovitvi službe policijske straže nadzornika; o ct-earjevem spomeniku; o Ferd. Miilierja prošnji za stalno podporo; o prošnji mestnega blagajnilne*;a Koseškega marelo in Ci^aletove copate. Vaš zaupnik Vas je pošteno mistificira!. Veate, te predmete sem si b-1 nekoč nabavil nove v lastno uporabo. Toda nič ne traja večno. Sčasoma sem strgal marelo, pošve dral in razdrapal copate. Imenitno idejo imam. Vi poznate mojo strast za relikvije Kaj, ko bi i tu zatisnili eno oko, ter ostali pri prvotnem svo jem mnenju? Jaz bi potem opisal te reči, ter hvalil se po svetu, da sem srečni posestnik Cigaletovih copat in Koseškega marele. Pri tem bi se skliceval na Vaše kompetentno pričevanje. Dobro, bodi Vam. Pristajem tudi na to. O tem bi bili dogoreli pipi in meni bi bilo odhajati. In izljubila bi se bila po jezuitski, želeč drug drugemu: Pax tecum! Same jeze bi se po kranjski pridušil, ko bi ne bilo velik greh, da nisem prejo prišel na to idejo. Zdaj mi je ta Pipar s štirimi pipami strgal krinko raz obraz! Oj, ta dia-bolus rotae! Med d v t m* stoloma sem sedel na tla! Marala me ne bo ni klerikalna, ni liberalna stranka več. Še na <1an se ne upam i■/.>.<% zapečka v svojih lastnih copatah, s svojo lastno marelo! Pparji bi me napadli na ceBti, hoteč oteti mi namišljeno Cigaletovo in Koseškega sveto ostaiino! Umevno, da bi do zadnjega vzdiha hrabro branil svojino svojo. Slabo bi se mi, seveda, godtlo v vsakem slučaju, če padem, pridem, ker nepripravljen na smrt, v pekel; če ubijem koga, pa na »gavge«! Oj ti prokleti Pipar s štirimi pipami, kako si mi jo zasolil. Koliko gradiva sem še imel pripravljenega za druibini koledar! Ka-stelčev slamnik bi bil opis*l! Oguljen je sicer in obrabljen, ter manjka mu traku. Na podlagi kompromisa s Piparjem s štirimi pipami bi bil lahko šel v svet. Pipar bi mu dal vrpco ene svojih štirih pip jaz pa »cofek« ene svojih treh; Pohlinov »štrik«, s katerim bi »kaštigali« te nagnjusne liberalce; gumb Valvasorjevih starih hlač; medel je, pa s Piparjem bi ga z Žlindro zlikala, da bi se svetil kot luč; Kopitarjevo gosje pero; topo je, toda Pipar bi ga že ošpičil, — na to se umeje izborno; Čopovo staro nogavico, raa-trgano sicer, pa nič ne d«, vaaj je tudi Prešernova pipa počena in zamazana s pečatnim voskom. In koliko drugih starih relikvij deorum minorum gentium, ki pa so važne za ljubljanskega kulturnega zgodovinarja, imam še v zalogi. Segalo vega Primoža klobuk, okičen s cvetjem. Cibrovfga Jaka skrhan pipec; gosli Sladkega Janeza, katerim res nedostaje vijaka, — pa s Piparjem bi ga že nadomestila; Kur jega želodčka škapulir, umazan sicer in prepoten, pa bi ga bila oprala; Mondšajnoveg* exlemenatarja cilinder in izredno dobro ohranjen leme natarski plašč, i. t. d. Vse to bi bil opis*! polagoma. In s Piparjem bi bila dobra prijatelja. O prihodnjem Telovem bi bila za procesijo v paru hodila v družbi Marijinih otrok, s srebrno svetinjico na modrem traku okolu vratu, ker devičarja sva oba, — dokaz najini ženi. Vraga, zdaj je šlo vse to rakom žvižgat in ribam gost. Zdaj sem raz krinkan! Oj Pipar a štirimi pipami, kaj Bi mi storil! Naj Ti odpusti Prešernova pipa, jaz Ti ne morem! Harambaia. oficijala Ivana Hribarja, da se sprejme njegov izstop; o podelitvi dvoje služb pri mestni policijski straži; o Županovem nasvetu glede nagrade uradniku, ki posluje za zapisnikarja pri sejah posameznih odsekov; o škon tracijah mitniških uradov in o pro računu troškov za leto 1904. — Papež je govoril! Tik pred prazniki je končno izpregovoril papež Pij jasno besedo o cerkveni politiki. Ta njegova izjava, ki p > meni za katoličane odločen ukaz, je obudila po vsem svetu senzacijo. Vsi večji evropski listi so poročali o tej vsem katoličanom nasvetu namenjeni izjavi. Samo glasilo kranjskih duhovnikov je to izjavo zamolčalo. V svoji božični številki je »Slovenec« natančno poročal o kravjeku v Sodra žici in o blatu, ki na Štajerskem ustavlja vozove, o plodovitosti Poljakinj in o revoluciji med vajenci. Tudi na papeža ni pozabil. Posvetil je posebno notico papeževi — uri, samo velezanimivi papeževi izjavi ni posvetil nobene vrstice, to je popolnoma p.ezrl. Đavil se je a najneznatnejšo notičico v »Narodu«, papeževega, vesolje mu katoličanstvu namenjenega ukaza pa se mu ni zdelo vredno omeniti. To je pač nekaj nečuvenega, da duhovniški list na tak način i g n o rira papeževe ukaze. A še več! V članku »Italijanski katoličani« se je »Slovenec« postavil na tisto • tališče, katero je papež v svoji izjavi naj bolj obsodil. Ia to je storil tri dni potem, koje bila papeževa izjava že po vsem svetu znana. Tako se upajo obskurni kaplani kljubovati cer-venemu poglavarju. Lepa disci plina je to gosp. knezoškof, in daleč smo prišli, da smejo kaplani papeževe ukaze v koš metati! »Slovencu« je bila papeževa izjava natančno znana. To izpričuje dejstvo, kako jo je na našo notico raztolmačil Če bi imeli šenklavški kaplanje ko lička j čuta za dostojnost, bi morali vedeti, da je sramotna predrznost papeževe besede pačiti in zasukavati. V »Slovencu« pa se je to zgodilo. Nam se ne zdi vredno, da bi se s temi šemami okrog »Slovenca« pre rekali. Poživljamo jih pa: Natisnite do besede papežev Motu proprio natančno tak o, kakor je izšel in p tem se bo videlo, ko liko so vredne naše razlage. Ce tega ne storite, če ne natisnete papeževega ukaza, potem bo to dokaz, da ste papeževo izjavo ve-doma in namenoma napačno razlagali, ker po naši zaslugi niste mogli več molčati. Torej na dan s pa peževim ukazom! Potem se pomenimo dalje! — „Gospodarska zveza". Klerikalci so doživeli bridao razoča ranje. Sklicali so zastopnike slovenskega zadružništva in }ih milo prosili, naj se usmilijo »Gosp. zveze« in naj jo napravijo za središče vsejja slovenskega zadružništva. »Sloveneco izraža to z besedami: »Razmotrivalo se je, kaj bi se dalo koristnega ukreniti za našo zadružništvo«. In vstajali so možje in drug za drugim povedali, d a »G o s p o d a r s k e zveze« ne marajo za središče slovenskega zadružništva. To izraža ■Slovenec« tako-ie: »Glede združenja v eno veliko zvezo je vsak povedal svoje mnenje, kakor je pri enketah sploh. Eni so b>l» za večjo centrali zacijo, eni zoper njo«. Tega »Slovenec« seveda ne pove, da je celo prefekt Podgoro nastopil proti »G o s p. zvezi« in da ta famozna »Gospodarska zveza« ne postana centrala. Isto tako molči »Slovenec«, da je dr. Krek pri ti »enketi« milo prosil, naj ostane vsa ta stvar tajna. Umejemo ko prošnjo. S tem, da enketa ni sprejela »Gosp. zveze« za središče slovenskega zadružništva je izrečeno, da »Gospodarska zveza« ne vživa nikakega zaupanja, da celo klerikaloi tej zvezi ne zaupajo in jo smatrajo za nevredno, biti središče slovenskega zadružništva. In to je čisto naravno. Delovanje »Gosp. zveze« je bilo doslej tako, da ne zasluži nikakega zaupanja in da se ji poštena zadruga sploh ne more pridružiti, če se neČe kompromitirati. — Tak je dr. Koerberjev, Hartlov in njunih pomoćni« kov sistem 11 Nedavno temu smo bili že sporočili vest, ki je provzro-čila veliko vzgledovanje, vest namreč, da hoČe vlada podržaviti Šolo nemškega schulvereina v Opatiji. To vest so posneli ne le slovenski, ampak tudi nekateri češki listi. Kajti ta namera vladina je res prekarakteristi-čna za kurz naučne uprave pod vladanjem dr. Koerberja. Ali če dejstvo, da hoče vlada za par Nemoev v Opatiji vzdrževati šolo na državne stroške, dočim prezira že leta in leta prošnje tisočev slovenskih starišev, Če že torej, pravimo, to dejstvo kaže, kako enostranska in pristranska je sedanja vlada, pa nas mora navdajati s skrajnim ogorčenjem, ko čujemo, kakim zvijačnim in zavratnim načinom je vlada uresničila svojo nakano ter takorekoč utihotapila podržavljenje gori imenovane nemške šole v Opatiji. Pred nekoliko dnevi je uradni list priobčil imenovanje dveh provi-zoričmh učiteljev za nemško-državno ljudsko šolo v Pulju. V resnici pa ta dva učitelja poslujeta na rečeni šoli v Opatiji!! Na ta način je vlada hotela doseči in je tudi res dosegla, da svet niti opaiil ni, kar je izvršila v Opatiji! To postopanje vladino (to je centralne in tržaške lokalne vlade) je tako kričeče, ne le krivično, ampak tudi žalj vo za nas, da ne sme ostati brez odpora od naše strani. Mi poživljamo s tem vae one činitelje, katerim je narod poveril brambo njegovih interesov, naj temu dogodku posvetijo svojo pažnjo in naj pokažejo g. Koerberju, g. Hartlu in gospodi na namestništvu v Trstu, da ne smemo in tudi nočemo mirno prenašati take pristranosti in — zavratnoati! — Smešni pojav šovinizma pri koroških sodiščih. Snejali bi se — ako bi ne čutih v postopanju koroških sodišč krute krivice — naslednjemu značilnemu dogodku, o katerem bomo seveda brezdvomno poskrbeli, da se nad njim zabava tudi pristojna višja oblast. G >spoda I. Knez in F Supančič v Ljubljani imata svo|o opekarno. V njuni zadevi je došla na koroško sodišče v Rožeku vloga v slovenšč«ni, katero pa je smatralo sodišče potrebno rešiti v nemškem jeziku. Slovensko razume — kakor zatrjuje — dot-.čni sodnik, a seveda obvaruj B g, da bi profaniral sodišče s tn>m, da izda slovensko re šitev na slovensko u'ogo. V veliki svoji navdušenosti za nemščino in v svesti si baje svojega poklica, zbrisati vsak sled slovenščine, ga najbrž še jezi, da so številke pisane v isti oohki v obeh jezikih in ga gotovo vsled te enakosti s slovenščino oblije sramežljiva rdečica. Ne tako pri imenih, kajti Knez je nemški FUrst in tu sta peljala šovinizem združen s površnostjo in nevednostjo sodišče tako daleč, da hoče z vso energijo spraviti iz sveta ime Knez, bodisi da poviša gospoda SupančiČa v kneza. Naslov na sodnem sklepu, rešitev slovenske uloge, se namreč glasi: »An dir (hobe) FUrttlich Suppantschi-tsebe Ziegeifabrik Laibach« — in z vso naivno resnostjo pošlje sodišče tak sklep v Ljubljano, mi pa ga pošljemo še dalje, da prepričamo dr. pl. Kdrberja, da pelje njegova in njegovih sodnikov na Koroškem taktika tja, kjer je začetek konca resnosti v sodni dvorani. Tako breztaktno postopanje je le dokaz, da pelje nemški šovinizem do absurdnosti in smeš-nosti. Sicer p*: Čim več brutalnosti in čim smešnejše nam jo prinašate na krožnik, tem ložje se bomo borili zoper Vas in ložje svetu pokazali Gleispaohov sistem v vsej njegovi deviški nagoti. — Se zanimivejši in po-ducnejsi slućaj iz koroškega sodišča. Vendar še ne obupamo nad koroškimi sodišči, kajti še se nahajajo med sodniki možje, ki imajo pogum raz svojega sodnega stola javnosti povedati, zakaj se pravzaprav noče in ne sme slovensko uradovati na Koroškem. Dočim se na zadevne pritožbe stiskajo so dišča za nizke plotove zastarelih na redb in si nadevajo papirnate sklepe plesnjivih, neveljavnih ukazov, stopil je pretečeni teden sodnik pred svet z drugim razlogom, zakaj da ni slovenske uloge slovenski rešil: »Ne morem, ker ne znam in ta čas tudi ni nobenega sodnika pri tem sodišču (v Beljaku), ki bi razumel slovensko.« Moška je ta beseda in nas le veseli, da sodnika samega ne zadene nobena moralična krivda, temveč zopet le svetlo zvezdo našega divnega prijatelja Korberja in njegovega protektorja Gleispacha, ki varno pazi, da ne zaide slovenščine zmožen sodnik na Koroško, dasi bi bila stvar justične uprave v imenu pravicoljubnosti in dobrega pravo-sodstva skrbeti za nameščenja slovenščine zmožnih sodnikov — ne-kurzovcev, ki le prilično uganejo kvečjemu samo to, kaj vsebuje slovenska uloga. — Le mimogrede se sodišče v Beljaku še sklicuje na neko naredbo iz bogve katerega leta, glasom katere naj sodnik na Koro ikem uraduje slovenski le »soweit dies tbunlich, d. i. soweit er der Sprache machtig ist«, ter da v tem slučaju to ni »thunlioh«. Čudno, pred par meseci je bilo še »thunlioh«, sedaj pa je izginila tudi tukaj ta »Thvn-lichkeit« v nenasičen Gleispachov žep, kamor spravlja slovenske sodnike. Storili bomo tudi mi »das Thuuliche«, da spozna dr. pl. Korber te znamenite koroške »Thunlichkeiten«. — Iz seje dež, šolskega sveta dne 17. i. m. Imenovani so za nadučitelje: v Košani Ivan Grad iz Podrage, na Hrušioi Jakob Cepuder, na Dovjem Fran Jeglič in v Koroški Beli Ivan Baraga. Za definitivno učiteljico v Polhovem Gradcu je imenovana Amalija Slatnerjeva iz Žužemberka. Premeščeni so: nadučitelj FranSkulj iz Tržišča kot učitelj na II deško ljudsko šolo v Ljubljano, učitelj Karel W i d e r iz Tržiča kot stalni suplent v Ljubljano, Matilda Gebauerjeva iz Šmarjete v Novo mesto in Josipina Kalinova iz Kostanjevice na dekliško ljudsko šolo v Ljubljano. Vpokojeni učitelj Gustav Grossmann je zopet stalno nastavljen in prideljen v službovanje ljudski šoli v Matenji vasi. Vpokojeni ste: nadučiteljica Emilija Guslova v Ljubljani in učiteljica Hedviga Rosinova v Novem mestu. — Družbi sv. C rila in Metoda se je dovolilo, da sme osnovati na Savi pri Jesenicah otrt ski vrtec. Obravnavalo se je o raznih disciplinarnih zadevah, prošnjah in pritožbah ter o organizacijskem statutu za vad-niške učitelje. — Moravskim duhovnikom j V album. Piše se nam iz Moravč: Včasih se je o božičnih praznikih v moravski cerkvi propovedovalo o rojstvu Iiveličarjevem, letos so p duhovniki, katerim je politika iztr /ala vso vero in idealnost iz njihovih src, to lepo navado popolnoma opustili. Mesto da bi oznanjevali besedo božjo, kar je njihova dolžnost, rohneli so raje zoper napredne časopise. Celo s »ta suho« bodo odganjali ti božji namestniki take »grešnike«, ki bero napredne časo )ise, od spovednic. Ker mi tem huj skačem ne moremo odgovarjati v :erkvi, preBKrbeli jim bodemo zato v avnosti marsikak dober odgovor, jrinesli jim bodemo, če tudi ne na i inem krožniku, marsikak neukusen »cvirek z nekdanje in s sedanje klerikalne mize. Želji, da se »oj nadaljuje, radi ustrežemo. Vzamejo pa naj ti gospodje vendar le ad notam«, da bodemo vsako ne- I revidno zaušnico poplačali s krepko I rcoJ — Da se je začela trgati fa- I ovžka veriga, na kateri so duhovski celo vrsto let vodili našega I meta po črni temi, je pa menda I idi že Bkrajni čas. Ljudstvo naj ostane samostojno in naj se za eda! — Prešernov spomenik« osebna komisija, katero je vodil I . Župan g. Hribar, je danes pregle-I dovala različne prostore, kateri bi bil najprikladnejši za Prešernov spo menik. V Zvezdi so postavili po sebno šablono. Sdep komisije nam še ni znan, vendar čujemo, da se spomenik skoro gotovo ne postavi v Zvezdo, j Repertoir slovenskega gledališča. N« novega leta dan popoldne 24. predstava »Rok o v njače v«, zvečer »Prodana nevesta«. — Dne 3. januvarja popoldne »Divji lovec«, zvečer »O njegi n«. — Dne 6. januvarj* zvečer »Potovanje okoli zemlje. — Opera študira noviteto »Peter SvaČić«in »Afričan k o«. — Slovensko gledališče. Slovenskemu občinstvu ni nobena opera tako priljubljena, kakor „Prodana nevesta". Ponavlja se v vsaki sezoni in napolni vedno gledališče. Tako je bilo tudi sinoči. Zanimanje za to predstavo je bilo toliko večje, ker so bile poglavitne solistiške vloge v novih rokah. Opera je bila dobro naštudirana in g. Benišek jo je vodil energično in impulzivno. Pozornost je bila, kar je pač naravno, osredotočena na Jankota, Marinko in na originalnega mešetarja Kecala. Prvenstvo med temi tremi gre vsekako predstavljalcu Kecala, gospodu Pestkovskemu. Skladateljev humor, ki je tako karakterističen za ta značaj, tiči v globočini in v visočmi partije. G. Pestko^ski je zmagovito uspel in je svojo ulogo tudi v igralskem oziru značilno in konsekventno, pa vendar ne-pretirano izvedel. Marinko je pela g. S k al ova, gotovo najvestnejša Članica naše opere. Pred vsem se mora po-vdarjati izborna igra g. Skalove v vsaki uiogi. Ta ji znatno pomaga, v tem oziru je pri njej vse kar najskrbneje pripravljeno: maska, frizura in toiletta. Temu se pa pridružuje še igranje, kateremu nihče ne more ničesar oporekati. S po-vdarjanjem igralskih sposobnosti g. Skalove pa nikakor nočemo zapostavljati njenih pevskih vrlin. Pela je svojo obširno ulogo tako lepo, da ji gre vsa pohvala. G. Orzelski je pel Jankota. V prvih dveh dejanjih je ta značaj predstavljal preveč mehko. Saj Janko ni kaka sentimentalna šleva, nego krepak kmetski fant. V pevskem oziru je imel gospod Orzelski več zelo krasnih momentov, mestoma je pa tudi ne- I koliko opešal. Gdč. K ali vo do va je bila elegantna in gracijozna Esmeralda, a imela je težko stališče, ker je občinstvo v tej vlogi že videlo izredno dobre moči. Gospod Lan g je siguren in dobro izšolan pevec s prijetnim glasom in je storil kar je bilo v njegovih močeh, da srečno izvede vlogo Vaška. Vloge, ki so jih peli gg. Patočka in Betetto ter gospodični Glivarčeva inKočevarjeva so sicer majhne, a izvedene so bile prav srečno. Gospč. Glivarčeva se je zlasti odlikovala pri sekstetu. Presenetil nas je g. Betetto. Nastopil je prvič v samostalni vlogi in s svojim obsežnim in lepim glasom vzbudil občno pozornost. Gospod Lier je s svojo družbo komedijantov obudil mnogo smeha. Občinstvo je bilo tako zadovoljno, da je soliste in zbor odlikovalo z živahnim ploskanjem ne le koncem dejanj nego tudi na odprti sceni. To priznanje je bilo tudi zaslu ženo, dasi se mora priznati, da smo videli na slov. odru že dovršenejše predstave „Prodane neveste14. — Dve novi šolski po-Slopji je sklenil sezidati občinsKi svet ljubljanski. S tem sklepom te pokazal mestni zastop vnovič svojo skrb za šolstvo, mestno prebivalstvo mu je gotovo za to hvaležno. V bistvu je ta sklep velik napredek za mestno šolstvo, b.l bi pa brezdvomn i se večji, če bi se pri izbiranju lege za 111. deško ljudsko šolo krajevne razmere nekoliko bolj vpoštevale. Drkhška šola je na Poljanah gotovo potrebna, ker nima vzhodni del našega mesta, izvzeinši vadnice, no bene javne dekliške šole, ki bodo s to novo šolo šele po mestu harmonično razdeljene. Nikakor se pa ne more trditi tega o deških šolah. Na Poljanah novo deško šolo sedaj zi dati, se da težko oprav čiti, ker h bile potem tri deške šole skoraj na enem kupu, to je šola na Ledini vadnioa in nova šola. Ker je II. deška šola na Grabnu, tedaj na na sprotni periferiji mesta, je očitno, da | ostane velik del mestnega prebival- I stva brez deške šole in je navezan I dečke na periferije v šolo pošiljati, I pa če je pot še tako dolga. Mnogim I izmed paradnih Slovencev je izgovor I lahek, zakaj da pošiljajo svoje dečke I v nemško šolo. Res je, da ni na I desnem obrežju Ljubljanice nobene I javne deške šole, zato so pa že ob I stoječe Šole, dasi levo, vendar v ne I posredni bližini vode in ni pot niti I k eni niti k drugi teh šol posebno dolga, vsaj za veliko večino šolskih otrok ne. Če se sezida še nova šola I na nameravanem prostoru, se mestno I ozemlje ne more nikdar harmonično | razdeliti glede pripadnosti k eni ali I drugi doli; to bo neka prisiljena raz I delitev, katere posledica bo le za j htevanje po le eni šoli tam, kjer je I že sedaj najbolj potrebna, to je na i obširnem Kapucinskem predmestju. I Jasno je, da z novo Šolo ne pridobi I ta mestni del, ki se je dosedaj najbolj razvil in se bo razvijal tudi še v bližnji bodočnosti, prav nič, otroci I pa naj hodijo prej kot slej na razne I periferije v šolo. Ne šola naj bo od-] visna od stavbišča, ampak stavbi*4e I od potrebe prebivalstva po šoti. Go-I tovo je, da se mestni zastop ne I more ozirati na vsako željo, ki se I največkrat rodi iz malenkostne kra jevne utilitetne politike, v tem slu I čaju pa govori živa potreba za iz I branje primernejše lege za novo de I ško šolo. Nekaj več ali manj stro I škov ne pride več v poštev pri svoti, I ki jo je odmeril si. občinski svet za I novi šoli; sicer pa štednost ob ne I pravi priliki ni bila po dosedanjih I skušnjah Še nikdar dosti prida. Vpra I sanje, kje naj se postavi III deška 1 šola, nikakor ni malenkostno ter je I uvaževanja vredno in sedaj je Še I čas zato. — Ljubljansko učiteljsko I drufitf/O ima jutri v četrtek, 31. t. I m. ob 10. uri dopoldne na dekliški I šoli pri Sv. Jakobu svoj redni I občni zbor po običajnem vsporedu. I K temu zboru vabi vse člane naj I uljudneje odbor. — Koncert Jaroslava Ko* I ciana. Kakor se je že javilo, prt I redi »Glasbena Matica« na sv. treh I kraljev dan, ,dne 6. januarja, I ob 5. uri popoldne v »Narodnem I domu« koneert največjega sedaj I živečega umetnika na gosli, I gospoda Jaroalava K o c i a n a. I Mnoge tažave, ki so se stavile na I pot, so z današnjim dnem vse pre-1 magane in koncert ae vrši si [ g ur no imenovani dan. — Spo-I red koncerta, pri katerem bode so I deloval pianist in spremljevalec Ko-I oianov, gospod Oskar Dienzl, je I sledeči: l.)Paganim: Koncert v d duru I v prireditvi Wiihelmyjevi in s ka denco Saureta in Kooiana. — 2) a) I Bach: Ana; b) B*ch: Praeiudium. — I 3 ) a) Dienzl: Prelja; b) d'Ambroise: I Romanc*; c) Sp es: Ples vil. — 4.) a) R-tchmamnofl: Prelude; b) S'nding: Spomladno šumenje. — 5 j ševč-k: Fantazija ob čeških narodnih pesmih. — Točko 4 svira na klavir g Oskar Dienzl, vse druge g. Koc an. —1 8e-I deži po 4, 3 in 2 K in stojišča po 1 K 60 h, za dijake po 60 h se dobivajo v trgovini g. J. L o zarja na i Mestnem trgu. — Javno predavanje. Pre j teklo nedeljo predaval )e na prošnjo j »Splošnega slovenskega ženskega j društva« v »Mestnem domu« gospod avskultant Kuder »O razve u trgovine in denarja«. Predavanje bilo je j izredno temeljito, a pri tem popularno in velezanimivo ter so mu sledili poslušalci z napeto pozornostjo. Tretji praznik in slabo vreme z*kri vila sta žal, da se ni zbr*lo toliko poslušalcev, kolikor bi jih bilo predavanje zaslužilo. Vsekakor bi gospod j! Kuder ustregel splošni želji, ako bi svoj spis priobčil v kakem i sta — Gospodinjska *ola naših naprednin dam sSieniia je v torek I 23 i in. svoj prvi let snu tečaj z malo božićnico, katero je priredil odbor s pomočjo vrlr* in požrtvovalne učiteljice tfdČ Ravnikarjev© odhajajočim učenkam. Želeti bi bilo, da bi sa deklice, katerim je n*m* njen ta velekonatm zavod, lstrg* [ oprijele z vso vnemo; potem obrodila bo bogati sad požrtvovalnosti naših dam in po spod ic ne uć'tehice. — ,Sokolovac Silvestrova veselica bo nudila izredne užitke, zakaj spored je tako skrbno izbran in glelalo se je toliko na različnost točk, da bo vsakdo našel na veselici svojemu okusu vstrezajoče zabave Opozorujemo, da sodelujejo pri veselici najboljše moči slovenske dramn in da skrbi za pevske točke priljub l|**ni pevski zbor trgovskega društva »Mrrkur«. Ker je vstopnina tudi ta nečlane minimalna, se je nadejati mnogobrojne udeležbe' — Slavcev Silvestrov večeri kateri se vr&i (Utrl četrtek v Puntigamski pivnici bod e nudil, kakor razvidno iz priobčenega sporeda obilo zabave in razvedrila. Ker je gostilniška postrežba cena in dobra, opozarjamo tem potom še enkrat na ta večer. Začetek je točno ob 8 uri zvečer. — Dunajska tedenska revija „Parlamentai*11 začenja z novim letom 22. letnik. „Parlamentara je neodvisen Časopis, kateri si je zadal nalogo, zastopati vseslovansko stališče in braniti in zahtevati slovanske pravice v državi in zunaj države. Med dragim potegoval se je ves čas svojega obstoja zlasti tudi za slovensko stvar in priobčil nebroj slovenskih Člankov, bodisi v prejšnjih letnikih, kakor posebno tudi v pretečenem letu. Štejemo si torej v prijetno dolžnost, prav posebno opozoriti svoje čitatelje na ta edini v nemškem jeziku izhajajoči politični slovanski časopis in ga toplo priporočiti slovenskemu občinstvu. — Cena nParlamentiiru-ja je 24 K na leto. Urejuje ga dr. Kari Živny in izdaje Marta Zivna-Strejšovska, Dunaj 9/4 Althanpl. 9. — „Narodna čitalnica11 v Ribnici priredi dne 31. decembra v salonu gospoda Antona Arko Šil-vestrov več*r. — Kamniški samci prirede jutri Silvestrov večer v hotelu »Fi-soher«. — Nesreča na železniški postaji v Zalogu. Dne 29 t m popoludne je na železniški postaji v Zal>uru pri prelazu snažil železniški tir Miha R ivšek, oženjen delavec. Ko |e popoludne ob 3. uri 15 min. pri vozil iz L ubijane osebni vlak, postavil se je R ivšek pravilno osem korakov od vozečega vlaka na postajo in ker je zrl za njim, ni zapazil, da mu je po drugem tiru za hrbtom privozil tovorni vlak, katerega zadnji vozovi 83 R vAka podrli in gi povo zil-; lica in leva roka sta bila v nra vem pomenu besede zmečkana. Truplo se je preneslo v mrtvašnico D M v Polju, kjer je bilo danes pokopano. — Požari« Dne 17. t. m. je v Š ra-ci zgorel skedenj posestniku J«kobu Gretronnu. Škode je 2000 K. — Na Hudi polici je 22 t. m. zgorela koča, ki je bila lastnina Šmartmtkega dekana. Po požaru povzročena škoda znaša skupaj 1800 kron. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišča. 1) Jakob Slanovec posestnik v Glinjah zbesedil se je dne 6. vinotoka s 64 let starim Lovretom Lončarjem radi nekih gob. Ko je popoldne prišel Slanovec 8 senenimi vilami h kozolcu, prišel je tja tudi Lončar, ki je bil malo pijan in ma pretil, da ga bo udaril, ter je venomer silil vanj. Slanovec ga je na to vdaril s senenimi vilami tako, da sta se odlomila dva roglja, nato ga je suval v prsi in ga na tleh ležečega z roko tepel. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. 2) Jože Babnik, posestnika brat, je zvečer 3. vinotoka v Kebrovi krčmi v Šmartnem pri Savi oponašal Andreju Pajsarju njegovega nezakonskega otroka. Nastal je pretep in pri tem je Babnik z nožem sunil v levo roko Pajsarja, zadel pa v leve podlehti tudi Franceta Bobnarja. Obsojen je bil na 5 mesecev ječe. 3) Albin Drobne, hlapec v Ljubljani, je svojemu gospodarju prodal med vožnjo v Skofjo Loko vrečo orehov, vrednih 25 kron, denar pa je porabil zase. Sodišče ga je hudodelstva tatvine krivim spoznalo in obsodilo na 6 tednov ječe. 4) Prisiljenec Laka Grillenberger je r tukajšnji prisilni delavnici nadpaznika, med tem ko ga je peljal v zapor, sunil s pestjo v prsi in ga nato še po glavi tolkel. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ieče. 5) France Arh, po domaČe „Obrinškov", bivši cerkovnik in hlapec v Čemšeniku, je bil zaradi hudodelstva tatvine na škodo tamošnjega župnika in drugih domačinov obsojen na 2 meseca ječe, katero kazen bi bil moral nastopiti 8. vinotoka. To ga je jezilo in hotel se je maščevati. V zvonika farne cerkve, kamor se je vtihotapil, je pokvaril uro, nato je podložil dolgo že-lezje pod tečaje največjega zvonu, tako, da bi moral zvon tekom časa gotovo s tečajev pasti. Zvon bi se gotovo ubil, in tudi tistega poškodoval, ki hi bil tačas zvonil Pomešal je tudi med blagoslovljeno vodo tirneža, steklenico pa na pokopališču vrgel proč. Zvečer tistega due je razsajal okolo farovža ter vrgel 6 kamnov proti oknu sobe, v kateri je ravno župnik večerjal. Vrgel je pa tudi palico, ki je pa obtičala v oknu. Ko so ga vaški možje prijeli, jim je grozil, da jim bo že nekaj naredil, da bodo vsi občutili. Zagovarjati se je imel tudi zaradi raznih bolj malenkostnih tatvin. Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev težke, z 1 postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Nezgoda. Anton Pen^al, delavec v s*t«dte6u na lužnem kolo dvoru, staouioč v Slomškovih ulicah št 12 je pri nakladanju polnih vreč spodrsnil in padel in se na desni rš*tu na SOMfMi\ o, sposobno in prikladno tudi za vsako trgovino, obstoječe iz: enonadstropne hiae^ velike kleti, 2 magacinov, hleva in velikega vrta za zadnjo ceno naj Be zglasi pri (3*38—1) ALOJZIJU KANCU tovarnarju upognjrnih stolov Zgornje Gameljoe pri Ljubljani. Elegantno novoletne razglednice -ay ae dobe pri tvrdki Iv. Bonač nasproti c. kr. glavne poste v Ljubljani. Ondi se pooeni kupi tudi vsake vrate 3315-8 v elegantnih kasetah in sploh vso v to spadajočo papirno industrijo. - - Šaljiva pošta. - - VMJ f i n u se od 1. januarja 1904 naprej proda ;za vsako ceno. Vobče: pravi skunks-koljerji, mufi, damske kožuhovinaste jopice, kožuhi za mesto in potovanje, mikado itd. Jako znižane cene oblek za gospode in dame. (3426 - 1) Velespoštovanjem OROSLAV BERNATOVIC Angleško skladišče oblek v Ljubljani, Mestni trg št, 5. Kupčijsko oznanilo. Podpisani mesarji naznanjajo slavnemu občinstvu, da so primorani vsled draginje goveje živine, ki je nastala v deželi radi prevelikega eksporta, deloma cene mesa povzdigniti. Cenjeni odjemalci bodite preverjeni, da to pereče vprašanje glede nakupovanja živine ni samo pri nas, temveč splošno v vseh kronovinah. Počenši s 1. januarjem 1904 bodo cene sledeče: Govedina I. vrste, kilogram K 140 II. m n -i 120 III. .. » 108 ii V Ljubljani, dne 27. decembra 1903. (3410-2) Anžič Ivan Anžič Josip Černe Marija Jagra dediči Kočar Ivan Košenina Ivan Kozak Milan načelnik. Kralj Martin Kunej Alojzij Lovše Franc Marčan Andrej Počivalnik Ivan Porenta Franc Prime Marijana Prusnik Anton Putrich Anton Sever Franc Strehar Josip Urbas Julija Toni Josip Zupan Anton. V četrtek aaa dne 31. decembra se vrSi t restavraciji in tararni „pri malem slonu" v Vodmatu Silvestrova veselica wv s tombolo« wv Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Za mnogobrojni obisk se priporoča 3424 2) Marija Hutter. Slastna Kontoristinja z večletnimi dobrimi izpričevali, zmožna obeh deželnih jezikov, dobra račnnarica, zna perfektno pisati na pisalni gtro/ ki je že služila v neki pisarni, bi rada premenila mesto. Vljudne ponudbe pod „G. H. 14" poste restante v Ljubljani._%t25-i; Urarskega pomočnika sprejme takoj (3433—i' ISfflBiKiaii (3223 - 7) piiaca Talanda Ceylon-čaj. Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre- pilno na duha In telo: St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: 2 „ „ 24, 60, 150 „ a 3 „ „ „ 32, 80, 200 „ Restavracijo v Narodnem domu UP prevzamem že I*® za Sokolov Silvestrov večer. Z odličnim spoštovanjem Ivan Keiida Gospice ki Be žele učiti kuhanja vsprejmo se v „Narodnem domuM pri re stavraterju Ivanu M*L entln. Ućile bi ee pod nadzorstvom kuhmj.skegr predstojnika. i/i4l8 2 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra iyu3. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol PROGA ČEZ TRBI2 Ob 12. uri 2* m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selstha.1 Ausaee, Soinograd, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v L nc na Dunaj via Amstetten 01 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Puntabel, Beljak. Celovec, Franzensfeate, Ljubn Dunaj, čez Selzthal v Soloograd, Inomost, Čez Amstetten na Dunaj - Ob 11. uri 61 • dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 3 uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmuhor, Beljak. Celovec, Franzensleate. M mM kovo, Ljubno, čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Iriomust, Bregei. Curih, Genevo, Pariz, čez Kleic-Reirling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen Marijine vart Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr i, Lipsko, na Dana ČeZ Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenateste, In Monakovo (direktni vozovi 1. in II razreda Trst-Monakovo). — PROGA V N0V( IN V KOČEVJE Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Stražo Top Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto ' Kučevie PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni'vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, FranzenBfeste, Soinograd, Line Steyr, lil Aussee, Ljubno, celovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr). Francove vare Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Soinograd, Line, Stevr, Pariz, Genev Cunb, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. M> »bor, Pon tabel. — Ob 4- uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobn vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inoinosta v Soinograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki. Ob 8. un 44 ir zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 11) m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopo'udne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih m 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (17iy !!Potniki v Ameriko!! prevaža potnike naravnost I« Trsta v \o\fi- 1