NAŠ ČAS .ETO XXI, ST. Glasilo občine Vrhnika VILI GRANDA !8. ZASEDANJE SKUPŠČINE V DVEH DELIH DO VOLITEV Proračun sprejet V četrtek, 10. februarja je bilo 28. kupno zasedanje vseh treh zborov 'kupščine občine Vrhnika. Glede p obširen in zelo zanimiv dnevni ed pa je bilo obravnavanih le šest pek, za druge so se dogovorili, da Jh bodo obravnavali na drugem de-f seje kasneje. Že prvi del tega za-Manja je trajal štiri ure, kar je bila na najdaljših sej. Pri obravnavi metodologije za predelitev lokacije komunalne de-'onije je delegatom ustno obrazlo-Itev z grafičnim prikazom podal 'jrektor inštituta za ekološki inferring iz Maribora Željko Blažeka. ^legati so metodologijo in posto-'ek za opredelitev lokacije soglasno prejeli (obrazložitev metodologije - podana posebej v notranjosti asopisa. Najbolj zanimiva točka dnevnega jCda je bila obravnava koncesij v [travstvu za Zdravstveni dom Vrhnika. Obrazložitev je podala članica ^vršnega sveta Ljubica Lukan, ki jo I dopolnjeval direktor Zdravstvenega doma Vrhnika France Cukjati. I V razpravi, kjer je sodelovala verna delegatov, se je ustvarilo mne-cenim mnenjem Franja Modnja-?> *' Je zasedanje zapustil pred lasovanjem. Obravnavali so imenovanje sod-llce za prekrške. Postopek je vodila ^misija za volitve in imenovanja v k'adu z Zakonom o prekrških. Na cdlagi razpisnih pogojev in pozivnega mnenja Ministrstva za pra-osodje je predlagala delegatom, da "za sodnico za prekrške imenuje •"Jana Petkovšek, rojena 9.4. 1958, diplomirana pravnica, s pravosodnim izpitom. Delegati so imenovanje Liljane Petkovšek za sodnico za prekrške, soglasno sprejeli. Prav tako so na pobudo predsedstva Skupščine občine Vrhnika soglasno sprejeli sklep, da sedanji predsednik izvršnega sveta Vili Granda do volitev v nove občine opravlja funkcijo predsednika Izvršnega sveta neprofesionalno. Na koncu prvega dela 28. zasedanja skupščine pa razrešili komandirja policijske postaje Radoljuba Mi-losavljeviča, ki odhaja na drugo dolžnost. Na podlagi predloga Ministrstva za notranje zadeve (Uprava za organizacijo in kadre) pa so imenovali novega komandirja vrhniške policijske postaje, in sicer Zdravka Godnjavca, rojenega 2. 11. 1952, sedanjega komandirja Policijske postaje Logatec. S. S. Neprofesionalno predsednik IS Predsedstvo Skupščine občine Vrhnika je prejelo odstopno izjavo sedanjega predsednika vrhniškega izvršnega sveta dipl. inž. Vilija Grande, da s 1. marcem 1994 prevzema delovne dolžnosti direktorja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Predsedstvo je izjavo obravnavalo in bilo mnenja, da naj Vili Granda po odhodu na novo delovno mesto opravlja funkcijo predsednika izvršnega sveta neprofesionalno, predvsem zaradi še nejasne zakonodaje o lokalni samoupravi in glede na nove volitve jeseni leta 1994, ko ne bo več izvršnih svetov. To mnenje je predsedstvo sprejelo kot sklep in ga posredovalo vsem delegatom na 28. zasedanju občinske skupščine, ki je bila 10. februarja 1994. Delegati so ta sklep soglasno podprli in tako bo sedanji predsednik Izvršnega sveta Vili Granda, do novih volitev v že nove občine, opravljal šc naprej to funkcijo vendar neprofesionalno. S. S. Na seji zborov SO Vrhnika so delegati za novo sodnico za prekrške imenovali Liljano Petkovšek z Vrhnike, ki je svečano prisegla 21. februarja. Predsednik Skupščine občine Vrhnika ji je zaželel veliko uspeha in da bi jo pri delu spremljala »Salomonova modrost«. Petkovšek Liljana seje zahvalila predsedniku, gostom in predvsem delegatom zborov Skupščine občine Vrhnika za izkazano ji zaupanje. Rokovnik opravil za oblikovanje novih občin in izvedbo lokalnih volitev v letu 1994 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Sklicevanje zborov občanov do 25. februarja. Izvedba zborov občanov do 13. marca. Izvedba zborov občanov za odpravo kolizij do 27. marca. Posredovanje predlogov in stališč zborov občanov Državnemu zboru do 31. marca. Sprejem odloka o določitvi referendumskih območij na seji Državnega zbora 7. aprila, objava v javnih občilih 8. api ila. Rok za ugovore (7 dni) do 15. aprila. Odločitev Državnega zbora o ugovorih, sprejem morebitnih sprememb odloka o referendumskih območjih in sprejem akta o razpisu referenduma do 21. aprila. Izvedba glasovanja na referendumu 22. maja. Dostava začasnega uradnega poročila Republiške volilne komisije o izidu referenduma Državnega zbora do 25. maja. Dostava končnega uradnega poročila Republiške volilne komisije o izidu referenduma Dražvnemu zboru do 7. januarja. Sprejem zakona o ustanovitvi občin do 25. julija. Morebitna obravnava zakona o ustanovitvi občin v Državnem svetu do 26. julija. Objava zakona v Ur. 1. RS do 27. julija z uveljavitvijo 28. julija. Sprejem odlokov o določitvi volilnih enot in imenovanje občinskih volilnih komisij do 27. avgusta. Razpis volitev predvidoma 26. septembra. Izvedba glasovanja na volitvah predvidoma 27. novembra, morebitni drugi krog 11. decembra. Konstitutivne seje občinskih svetov najkasneje 20 dni po volitvah. Opravičilo in vabilo Mladim dopisnikom smo tokratni številki hoteli nameniti nekaj več prostora, toda zaradi turističnega informatorja, ki je na sredini in drugih informacij, bodo prispevki, ki jih pridno pošiljajo, morali počakati na objavo v naslednji številki. Uredništvo so pridnim dopisnikom opravičuje in toplo priporoča. FEBRUAR 1994 Vrhnika z okolico in njene znamenitosti Srednje strani našega časopisa so tokrat nekoliko drugačne, saj odstopamo prostor turističnemu informatorju, ki naj bi poslej izhajal dvakrat na leto. V njem popisuje znamenitosti, kijih lahko popotnik najde v našem območju, informacije pa ne bodo odveč tudi domačinom, ki hodijo mimo pomembnih spomenikov pa jih niti opazijo ne. PO VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NAŠE OBČINE Zbori o naših občinah Po rokovniku, ki ga je sprejel državni zbor in posredoval vsem občinskim skupščinam, je treba zbore krajanov izvesti do 13. 3.1994, kjer naj bi se opredelilo, v katero občino, želijo krajani posameznih krajevnih skupnosti. V naši občini vse zbore krajanov sklicujejo predsedniki krajevnih skupnosti, ti pa bodo v prvi polovici marca in sicer po naslednjem razporedu: KS BOROVNICA: sreda, 2.3.1994 ob 19.00 uri v osnovni šoli Ivana Korošca Borovnica, KS LOG: petek, 4. 3.1994 ob 19.00 uri v Gasilskem domu na Logu, KS LIGOJNA: petek, 4. 3. 1994 ob 19. uri v bivši šoli Ligojna, KS BLATNA BREZOVICA: sobota, 5. 3.1994 ob 19.00 uri v Gasilskem domu — Blatna Brezovica, KS PODLIPA - SMREČJE: nedelja, 6. 3.1994 ob 9.30 v Gasilskem domu Podlipa-Smrečje, KS BEVKE: nedelja, 6. 3. 1994 ob 10.00 uri v Kulturnem domu Bevke, KS ZAPLANA: nedelja, 6. 3. 1994 ob 10. uri v šoli Zaplana, KS SINJA GORICA: ponedeljek, 7.3.1994 ob 19.00 uri v Domu krajanov Sinja Gorica, KS STARA VRHNIKA: torek, 8. 3. 1994 ob 20.00 uri v Zadružnem domu Stara Vrhnika KS DRENOV GRIČ - LESNO BROD: sreda, 9. 3.1994 ob 20. uri v Gasilskem domu Drenov Grič KS VRHNIKA—VAS, BREG IN CENTER (vse tri skupaj): v četrtek, 10. 3. 1994 ob 19.00 uri v Domu Karla Grabeljška Vrhnika KS VERD: četrtek, 10. 3.1994 ob 19.00 uri v Gasilskem domu Verd KS DRAGOMER-LUKOVICA: petek, 11.3.1994 ob 19.00 uri v Gasilskem domu Dragomer Sklicatelj zbora krajanov v zaselkih POKOJIŠČA je predsednik občinske skupščine Vinko Tomšič, ta pa bo v ponedeljek, 7.3. 1994 ob 19.00 v bifeju na Pokojišču, za krajane Padeža, Zavrha in Pokojišča. Na zbore krajanov ste krajani posameznih krajevnih skupnosti vljudno vabljeni. V notranjih straneh NAŠEGA ČASOPISA pa vam posredujemo nekaj izvlečkov iz zakona o lokalni samoupravi in variante predloge za preoblikovanje sedanje občine Vrhnika, ki jih je pripravila služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo. S. S. DOLOČITEV REFERENDUMSKIH OBMOČIJ VARIANTE MOŽNIH NOVIH OBČIN- I. Varianta SREDNJA OBČINA: VRHNIKA Predlagana varianta Varianta velikih občin Varianta po predlogih KS in SO Sedež občine s. Krajevne Sedež občine s Krajevne Sedež občine s Krajevne št. prebival. c. skupnosti št. prebival. c. skupnosti št. prebival. c. skupnosti 1. Borovnica 2 Borovnica 1. Borovnica 2 Borovnica 3658 2. Vrhnika Bevke 2. Vrhnika Bevke 15800 BI. Brezovica 15800 BI. Brezovica 1 Dragomer-Lukov.* 1 Dragomer-Lukov.* 1 Dren. grič-Lesno brdo 1 Dren. grič-Lesno brdo Log pri Brez.* Log pri Brez.* Podlipa — Smrečje Podlipa — Smrečje Sinja gorica Sinja gorica Stara Vrhnika Stara Vrhnika Velika Ligojna Velika Ligojna Verd Verd 3 Vrhnika 3 Vrhnika Zaplana Zaplana II. Varianta SEDANJA OBČINA: LJUBLJANA 1. Brezovica 2 Brezovica 1. Brezovica* 2 Brezovica 1. Brezovica* 2 Brezovica 5763 1 (Dragomer 8323 1 Not. Gorice 5762 1 Not. Gorice Lukovo* 2 Preserje Vn. Gorice (Logp.B.*) 1 Rakitna ! Not. Gorice Vn. Gorice — Vnanje Gorice * Varianta: Morda KS Dragomer — Lukovica in Log pri Brezovici k novi občini Brezovica pri Ljubljani s.c. = stopnja centralnosti v naselbinskem omrežju; št. prebivalcev leta 1991 Nekaj izvlečkov iz zakona o lokalni samoupravi Ur. 1. št. 72/93 Območje in deli občine 14. člen Državni zbor določi območje občine z zakonom v skladu z izraženo voljo polnoletnih prebivalcev. Državni zbor lahko izjemoma sprejme popravke meja občine v primerih, ko ugotovi, da so si referendumske odločitve v nasprotju. Pri določanju območja občine je praviloma treba upoštevati meje katastrskih občin in krajevnih skupnosti, tako da meje občine ne sekajo meja katastrskih občin in krajevnih skupnosti. Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k drugi občini, če se na referendumu za to odloči večina prebivalcev dela občine, ki se želi izločiti in večina prebivalcev občine, h kateri se ta del občine želi priključiti. Takšno odločitev z zakonom potrdi Državni zbor. 15. člen II. Občina se lahko razdeli na dvoje ali več občin, če je vsaka od novih občin sposobna zadovoljevati potrebe svojih prebivalcev. III. Za predlagano delitev se mora na referendumu odločiti večina polnoletnih prebivalcev v tistem delu občine, ki se je odločila za delitev. IV. Pred združitvijo ali razdelitvijo občin mora vsaka občina izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco. Združenje ali razdelitve občin z zakonom potrdi Državni zbor. Naloge občine 20. člen Občina lahko v skladu z zakoni POSEDUJE, PRIDOBIVA IN RAZPOLAGA Z VSEMI VRSTAMI PREMOŽENJE, USTANAVLJA IN VODI JAVNA IN DRUGA PODJETJA TER V OKVIRU SISTEMA JAVNIH FINANC DOLOČA SVOJ PRORAČUN. 21. člen Občina opravlja ZLASTI naslednje naloge: 1. upravlja občinsko premoženje 2. omogočajjogoje za gospodarski razvoj občine 3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; 4. v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe; 5. pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele; 6. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganja odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja; 7. ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte; 8. pospešuje razvoj športa in rekreacije; 9. gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine; 10. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; 11. organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini; 12. skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; 13. zagotavlja izvensodno poravnavo sporov; 14. organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč; 15. organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe; 16. določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; 17. sprejema statut občine in druge splošne akte; 18. organizira občinsko upravo; 19. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 24. člen Država lahko na občino z zakonom prenese izvajanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če občina soglaša. Za prenesene naloge zagotavlja država občini potrebna denarna sredstva. Izvleček iz zakona o referendumu za ustanovitev občin Uradni list RS št. 5/1993 Prebivalci naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi, oblikujejo predlog na svojih zborih, katero območje se določi kot referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine. ZBORI OBČANOV SE SKLICUJEJO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH. 4. Prebivalci posameznega naselja znotraj krajevne skupnosti lahko skličejo svoj zbor in sprejmejo predlog, da oblikujejo svoje referendumsko območje ali skupaj z naselji sosednjih skupnosti. 6. Zbore občanov mora sklicati predsednik skupščine občine ali predsednik skupščine ali sveta krajevne skupnosti praviloma 7 dni pred datumom njegove izvedbe. Zbor občanov veljavno sklepa, če je na njem navzočih najmanj pet odstotkov volilnih upravičencev z območja krajevne skupnosti oziroma naselja. Zbor občanov, za katerega se ugotovi, da ni sklepčen, po preteku ene ure od pričetka zbora veljavno sklepa o predlogu možne členitve občine oziroma o predlogu za določitev referendumskega območja za določitev občine. V zapisniku zbora občanov se navede, da zbor ni bil sklepčen in število na zboru prisotnih občanov oziroma odstotek udeležbe na njem. Občani lahko izrazijo svojo voljo za ustanovitev občine tudi z zbiranjem podpisov v krajevnih skupnostih ali naseljih. Podpisi se zbirajo na seznamu podpisnikov, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA IN NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠČA. Podatke o seznamu podpisnikov overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice. Če pride do nasprotujočih si predlogov, sprejetih na zborih občanov oziroma s podpisi, predsednik občinske skupščine ponovno skliče zbore občanov za uskladitev predlogov. 7. Zbori občanov v krajevnih skupnostih oziroma v posameznih naseljih pošljejo predloge za določitev referendumskih območij predsedniku občinske skupščine, ki ugotovi razdelitev občine na referendumska območja v skladu s predlogi zborov občanov. Če je bilo posamezno naselje na zborih občanov predlagano v več referendumskih območij, skliče predsednik skupščine občine, v kateri je to naselje, ponovni zbor občanov tega naselja. Na tem zboru prebivalci naselja sprejmejo predlog, kateremu referendumskemu območju se želijo priključiti. Predloge za določitev referendumskih območij s seznanom naselij, ki tvorijo referendumska območja, pošlje predsednik skupščine občine državnemu zboru. 8. Državni zbor po prejemu predlogov iz občin določi referendumska območja in jih objavi v javnih občilih. Pri določitvi referendumskih območij je treba upoštevati območja in povezanosti naselij ter sedanja narodnostno mešana območja. Če državni zbor pri določitvi referendumskih območij ne upošteva posameznih predlogov za njihovo oblikovanje, ima predlagatelj in samoupravna narodna skupnost pravico v 7 dneh vložiti ugovor pri državnem zboru zoper njegovo odločitev. Državni zbor o predlogu ponovno odloči. Iz zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah Uradni list R. S. št. 7/1994 Spremembe zakona o lokalnih volitvah zdaj enotno določajo za vse občine v Republiki Sloveniji, da morajo biti referendumi za določitev območij novih občin opravljeni do 31. maja 1994, da morajo biti z zakonom določena območja novih občin do 31. julija 1994 in da morajo biti volitve svetov in županov v novih občinah opravljene najkasneje do konca leta, ko morajo biti novi občinski sveti tudi konstituirani. SEKRETARKA IS Sonja Pirnat Keršmanc RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI Po fazah do rešitve YO V občini Vrhnika so bile v osemdesetih letih opravljene strokovne presoje o možnosti lokacije deponije komunalnih odpadkov. Javna tribuna, izvedena v letu 1992, ki je bila namenjena predvsem obravnavi možnosti lokacije deponije v opuščenih glinokopih, je nedvomno pokazala, da bo, prvič, predlagatelj moral pripraviti strokovno utemeljeno primerjavo možnih lokacij in da bo ravnanje z odpadki treba reševati kompleksno. Kompleksno reševanje problematike odpadkov pa pomeni: • zmanjševanje količine odpadkov na viru nastanka, • sortiranje nastalih odpadkov na viru z ločevanjem potencialnih sekundarnih surovin, • predelavo odpadkov po najprimernejši tehnologiji za določeno zvrst odpadkov, • deponiranje preostanka odpadkov. Občina Vrhnika je sicer vključena v aktivnosti za določitev regijske deponije (kraško-notranj-ska regija), vendar se je izvršni svet zaradi nejasnega izida teh aktivnosti odločil, da se možnosti v okviru občine ponovno proučijo, vzporedno pa naj se izdela tudi koncept ravnanja z odpadki. Na podlagi javnega razpisa je Izvršni svet izbral Institut za ekološki inženiring iz Maribora (lokacija deponije oz. centra za ravnanje z odpadki) in Komunalno podjetje Vrhnika (koncept ravnanja z odpadki). Institut za ekološki inženiring je pripravil predlog postopka (od ugotovitve potrebe po novi deponiji do vključitve izbrane lokacije v planske dokumente) in predlog metodlogije, po kateri bodo potencialne lokacije vrednotene. Tako strokovna institucija kot tudi Izvršni svet se zavedata, da je določitev lokacije izredno občutljivo in zahtevno delo, in to ne le strokovno, ampak tudi politično. Pri- pravljeno gradivo je poleg izvršnega sveta obravnavala tudi posebna strokovna skupina, v katero so bili vključeni predstavniki institucij, ki so tako ali drugače povezani z okoljem in njegovim varstvom (kmetijci, gozdarji, varstvo naravne in kulturne dediščine, ribiči, vodnogospodarska in gozdarska inšpekcija, urbanizem...), posredovano pa je bilo tudi zborom občinske skupščine. Pred samo predstavitvijo metodologije je treba poudariti, daje skupščina potrdila le osnovna metodološka izhodišča in da bodo vse nadalje aktivnosti tudi obravnavane in potrjene na skupščini, nekatere pa tudi na zborih občanov. S potrditvijo postopka in metodoloških izhodišč na zborih občinske skupščine je bila kočana I. faza aktivnosti. V drugi fazi bodo na osnovi izločilnih in izved-beno-tehnoloških meril izločena vsa območja na katerih deponije ne more biti Osnova za porabo teh določil so opredelitve v veljavnem dolgoročnem načrtu občine. Na preostalem območju bodo določene t.i. makrolokacije, torej lokacije, na katerih bi deponija teoretično lahko bila. Pripravljen bo predlog uteževanja (ponderi-ranja) meril za primerjavo posameznih makrolokacij, ki bo predstavljen na javnih obravnavah. Makrolokacije in predlog ponde-riranja meril bodo posredovani občinski skupščini v presojo in sprejem. V tretji fazi bo izvedena medsebojna primerjava makrolokacij. Na tej podlagi bo izdelana rang lestvica makrolokacij, ki bo posredovana občinski skupščini, določene pa bodo tudi tri lokacije za podrobnejše terenske in projektne raziskave. V četrti fazi bodo izvedene terenske raziskave (geološke, geomehanske, hidrogeološke...) za :n^g prve tri lokacije. Na podlagi m a renu zbranih podatkov bo za 1 lokacije ponovo izvedena me bojna primerjava (večkriterfl analiza), kar bo osnova za c kovanje predloga optimalne kacije deponije komunalnih Zj padkov. jdra Določitev mikrolokacije dedaj nije formalno še ne pomeni zatvei stne osnove za poseg v prosem Lokacija mora biti opredeljepod planskih dokumentih, kar boniški jalo dopolnitev načrta, lokabilai pa je nazadnje treba preventiv nj< s prostorskim izvedbenim akttem Oba postopka se vodita preknjerr ne razgrnitve in dvofaznega stine. jemanja na skupščini. pom 5usf * . * P»h YOSt . ti V ! Z objavo postopka in rneto5re^. logije smo želeli seznaniti obč|0ga' z aktivnostmi, ki so že bile opCj^ ljene, predvsem pa s tistimi q bodo še potrebne, če želimo ifsecja na Vrhniki urejeno deponijo munalnih odpadkov. V ur. . smo se izognili dokazovanju, sanacija obstoječe in izgra^j nove deponije potrebna, saj ^ nimo, da se tega vsi zavedaj Vzporedno z aktivnostmima < določitev lokacije centra za sili i nanje z odpadki bodo poteN>rj tudi aktivnosti, ki jih predvidVabi sprejeti Koncept ravnanja s v uri munalnimi in industrijskimi sred padki ter izvajanjhe ločenega druj ranja odpadkov v občini Vrhnpira Te aktivnosti so predvsem: piodg. čanje odvoza odpadkov s sedaki s 96 na 100% in izvedba I. faz»bč: čenega zbiranja. Izvedba prvobči ze ločenega zbiranja (ločeno ranje odpadkov na pilotnem G močju) terja tudi sprememboVrhi činskega Odloka o ravnanjpriv; odpadki in sprejem ustrezf Z pravilnika, ki bo ločeno zbirfliče natančneje urejal. Duhovniki iz vrhniške občine iz leve proti desni: Tone Gradišek, Bogdan Oražem, Stanko Kapš, Janez Vilfan, Jože Stržaj in Florjan Božnar. SPREJEM ZA DUHOVNIKE Povsod se vidi obnova Am Predsednik Skupščine Vinko Tomšič in predsednik izvršnega sveta občine Vrhnika sta pripravila sprejem za vse duhovnike, ki službujejo v naši občini, da bi se pogovorili o problemih in delovanju cerkve v naši občini. Sprejema so se udeležili vrhniški dekan Florjan Božnar, kaplan Bogdan Oražem, upokojeni duhovnik Stanko Kapš, borovniški župnik Jože Stržaj, novi župnik iz Bevk Janez Vilfan in Tone Gradišek, pod-lipski župnik. Oba predsednika sta na začetku razgovora poudarila, da se v letošnjem letu izteka štiriletni mandat, ki je prinesel veliko demokratičnih sprememb. Vendar pa je vnema za delovanje sistema počasi pojenjala in je ostajala le na peščici ljudi. Veliko je bilo narejenega pri obnovitvi in obnovi sakralnih objektov, saj so tudi del kulture in zgodovinske dediščine. Ker je bilo denarja vedno manj, je bila vedno dobrodošla vsaka pomoč ljudi v krajevnih skupnostih in naseljih. Večkrat je bila pomoč tudi nujna, da so postorili nujna popravila. V proračunu za leto 1993 je bilo načrtovanih 1.500.000,00 sit sredstev za obnove sakralnih objektov. Sredstva so bila nekoliko prekoračena, vendar vse v korist občanov. Tudi humanitarne organizacije, posebno KARITAS, so povečale svoje delovanje, saj je vedno več socialnih problemov. Pri tem se je posebno odrazilo plodno in koristno sodelovanje organizacij RK in KARITAS, ki sta vse akcije vodila usklajeno in vzajemno. Iz proračuna se še vedno plačuje 40% zavarovanja za duhovnike, kar je redkost v Sloveniji, novomašnik pa prejema občinsko štipendijo. Tudi pri župnijskem vrtcu je finansiranje dobro potekalo, tako kot v prejšnjem letu, v prihodnje pa bo za finansiranje skrbela država. V imenu župnikov je spregovoril dekan Florjan Božnar, ki se je zahvalil za zgledno sodelovanje, saj večjih trenj in težav med občino in cerkvijo ni bilo. Zato si tudi v prihodnje želijo tako dobrega sodelovanja z veliko posluha vseh občinskih struktur ob raznih pomočeh in skupnih akcijah. S pomočjo občine in lastne udeležbe so obnovili in popravili cerkev na Sveti Trojici, kjer je obnovljena vsa notranja razsvetljava; tako bodo v cerkvi mogoči razni sakralni koncerti. Za cerkev sv. Pavla sta bila nabavljena dva nova zvonova, v Sinji gorici so ob- novili streho, obnoviti pa bo t' še stolp in samo fasado. V letu ' načrtujejo z nadaljevanjem obfl sv. Trojice ter njenega obzidj Zaplani bodo obnovili fasado, kaj popravil bo tudi v Lesnem B in v Blatni Brezovici. V Domu t kojencev pa ravno končujejo z d kapelici, ki jo bodo uporabljali ni stanovalci. Nato so besedo prevzeli še d župniki, ki so potrdili zahvalne sede vrhniškega dekana. Borovf župnik je povedal, da je cerke' Pakem obnovljena, zdaj čaka obnovo cerkev v Zabočevem, ti pa bo razmišljati o obnovi farne rovniške cerkve. Za razširitev kopališča pričakuje bolj konst tiven razgovor s krajevno sku( stjo. Tudi bevški župnik, kije le o mesecev v novi župniji, je bil ti voljen z obnovitvenimi deli, Še sebno pa je pohvalil pomoč s8 vaščanov Bevk. V Podlipi je i nja obnova cerkve končana, sed bodo lotili notranje obnove, ki ne vidi, je pa zelo drago. Pričaki vso podporo občine in kraja tako da bi tudi ta dela kol čimprej. 40VOSTI V VRHNIŠKEM ZDRAVSTVU Nihče ne bo ostal brez pomoči Zamisel o novi organiziranosti zdravstva v vrhniški občini, za tdaj predvsem v vrhniškem zdravstvenem domu, saj v Borovnici o iem še ne razmišljajo, je ta, da bo pod skupno streho večina zdravniških ordinacij ostala tako kot je bila doslej, vendar bodo zdravniki v njem začeli zasebno prakso. O tem so razpravljali tudi na zadnjem zasedanju občinske skupščine, vendar so odločanje o tem Pomembnem vprašanju po zelo -ustveni razpravi prestavili na Prihodnjič. Dejansko gre za novost, s kakršno se občinski delegati v svoji dosedanji praksi še niso srečali, kajti na njih je zdaj, da odločajo o bolezni in zdravju Vrh-ničanov. i Glede na to, da krožijo po zasedanju občinske skupščine v javnosti še vedno različne razlage Pogledov, ki jih ima vodstvo zdravstvenega doma na te novosti, da je vmes tudi kakšna polresnica ali zamolčana resnica, smo kar direktorja zdravstvenega do-ima dr. Franceta Cukjatija poprosili za odgovore. Če ne bo odgovorjeno vse, kar ljudi zanima, vas Vabimo, da se z vprašanji oglasite v uredništvu Našega časopisa. Posredovali bodo pojasnila tudi na druga vprašanja, ki se ob tem odpirajo. Dr. Cukjati je poskušal odgovoriti na vsa tista vprašanja, *i so mu jih v skrbi za zdravje »bčanov postavili že na zasedanju »bčinske skupščine. i Govori se, da Zdravstveni dom iVrhnika razpada in se na veliko jprivatizira. Je to res? [t Zdravstveni dom kot hiša se v rinčemer ne lastnini in ostaja v celoti last občine Vrhnika. Pa vendar je občinska skupščina "a zadnji seji 10. 2.94 razpravljala o odhodu nekaterh vrhniških zdravnikov v zasebno prakso. Ali s tem ni ogrožen zdravstveni dom kot služba? Ne. Pet zdravnikov splošne medicine, trije zobozdravniki za °drasle, zdravnik medicine dela in ^va zobotehnika res odhajajo v zasebno prakso. Vendar vsi osta-lajo v istih ordinacijah, med seboj Povezani in soodgovorni za celovito zdravstveno varstvo občanov Vrhnike. Zdravstveni dom kot jslužba torej v ničemer ne razpada |n strah bolnikov, da bodo odslej morali iskati pomoč po zasebnih ordinacijah, razkropljenih sirom občine, je povsem odveč. Kar nekajkrat smo v skupščini slišali očitek, da se je Clinton v Ameriki resno lotil graditve javne- ga zdravstva, mi ga pa sedaj podiramo. Ti očitki so odraz velike nevednosti. Zasebni zdravniki s koncesijo so namreč sestavni del javnega zdravstva in enako kot Zdravstveni dom vsako leto sklepajo enako obvezujočo pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Clinton pa svoje zdravstvene revolucije ne gradi na ustanavljanju zdravstvenih domov, ampak na uvedbi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zasebne ordinacije bo s »koncesijo« in pogodbami vgradil v javno zdravstvo, ki tudi v Ameriki že obstaja. Moram priznati, da se je glede zdravstvene politike tudi Clinton zgledoval na evropskem ali natančneje nemškem modelu zdravstvene službe. Nekako tuje deluje občutek, da na Vrhniki ne bomo več imeli »državnih« ordinacij splošne medicine in zobozdravstva odraslih. Starejši se bodo morda še spomnili, daje bilo do povojnega družbenega preobrata skoraj vse osnovno zdravstvo tudi pri nas v obliki zasebne prakse, ki pri naših evropskih sosedih ni bila in verjetno ne bo nikoli ukinjena. Po združitvi Nemčij, na primer, so morali vsi zdravniki osnovnega zdravstva nekdanje vzhodne Nemčije celo pod prisilo v zasebno prakso. Oblika socialističnih zdravstvenih domov je pri severnih sosedih z zakonom prepovedana. Vzrok, zakaj nekdanji Jugoslovani tako nezaupljivo gledamo na zasebno zdravniško prakso, bi morda lahko našli tudi v naši miselnosti, ki še vedno nosi sledove socialistične revolucije. Nekateri poslanci so svoje odklonilno stališče utemeljevali s zahtevo, da se jim omogoči možnost izbire med zasebnim in »državnim« zdravnikom. Vsak poslanec pa tudi vsak občan Vrhnike ima na podlagi zdravstvenega zavarovanja vso pravico zahtevati vedno dostopne in kakovostne zdravniške storitve. Dvomim pa, da ima tudi pravico krojiti zdravnikovo osebno življenje in njegovo delovno razmerje ter nasprotovati denacionalizaciji zdravniške samostojnosti, ki je bila po vojni zdravnikom na silo odvzeta. Po zakonu je občina res dolžna davkoplačevalcem zagotoviti celotno osnovno zdravstvo, vendar po zakonu občina to lahhko zagotovi tudi na način koncesijskih pogodb z zasebnimi zdravniki. Dr. Franc Cukjati, direktor ZD Vrhnika Imamo občutek, da je preveč iz-nenada vse to treščilo med nas. Že pred dvema letoma je zakon o zdravstveni dejavnosti vzpostavil dva pomembna elementa za večjo kakovost osnovnega zdravstva. Gre za sistem izbranega zdravnika in za vzpostavitev zasebne prakse. Poglejte. Dokler ni bilo zahteve po izbranem zdravniku, je vsak zdravnik lahko zdravil vse. Bolnik z angino je prišel po ospen k enemu zdravniku, na kontrolo k drugemu, ob naslednji bolezni pa k tretjemu zdravniku. Zdravnik je bil torej odgovoren za bolnika le v trenutku njegovega obiska v ordinaciji ali z drugo besedo: zdravnik je zdravil le trenutno bolezen in ne bolnika. Seveda so zdravniki sami čutili, da je tako delo neresno in mnogi so zato krog sebe zbirali stalne paciente. Po drugi strani pa je naš samoupravni socializem izenačil vse zdravnike ne glede, kako in ali sploh kaj delajo. To, da smo kljub kruti in krivični uravnilovki imeli številne zdravnike, ki so požrtvovalno in nesebično tako garali, da ob koncu meseca niso imeli časa svojih ožetih kuvert primerjati z brezdelnežem iz sosednje ordinacije, bi jaz imenoval slovenski čudež. Ravno to je tisto! Bili smo in pravzaprav smo še vedno zadovoljni s tako zdravstveno službo. Zakaj naj bi jo sploh spreminjali? No, bodimo pošteni in vprašajmo tudi zdravnike, če so zadovoljni z dosedanjim načinom »državne« službe. Navsezadnje imajo tudi oni pravico odločati o svojem delu, mar ne? In če smo bili že doslej z njimi zadovoljni, zakaj jim ne bi zaupali tudi sedaj, ko odhajajo v zasebno prakso? Po naravi sem optimist in prepričan sem, da je možno in je tudi potrebno najti take oblike zdravstvene službe, da bosta zadovoljna oba, bolnik in zdravnik. In zasebna praksa je zagotovo korak v tej smeri. Marsikateri bolnik si ne bo upal stopiti v zasebno ordinacijo. Vsaj v začetku ne. Še pred nekaj leti si nismo mogli zamisliti zasebnih trgovin. Danes pa celo raje stopim k zasebniku in ni se mi še zgodilo, da bi bil slabo postrežen ali celo ogoljufan. Ne gre za nezaupanje, ampak za strah pred velikimi stroški. Kako naj ob socialni stiski in nizki pokojnini še plačujemo zasebnega zdravnika? No, sedaj ste pa zadeli v jedro vseh strahov in pomislekov. Povejte mi, kako, za božjo voljo, naj dopovemo bolnikom, da če bo občina podelila koncesije, bodo ti zdravniki lahko sklenili pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, ki bo potem tudi plačnik zdravnikovega dela. Saj vendar vsi plačujemo davke za zdravstvo, zakaj bi potem še v ordinaciji posebej plačevali zdravnika! Tako v državni kot zasebni ordinaciji bodo torej bolniki plačevali le »participacijo«. Če so dodatno zavarovani, pa še participacije ne. Kam bo šel sedaj pacient, če bo njegov izbrani zdravnik na dopustu? K drugemu zdravniku, ki bo nadomeščal odsotnega zdravnika. Vsi zdravniki, ki odhajajo v zasebno prakso, so že podpisali pogodbo o nadomeščanju. Upam si celo trditi, da bo nadomeščanje bolje urejeno in ne bo več prihajalo do primerov odklanjanja bolnikov. V nočnem času, ob sobotah in praznikih smo bili navajeni na redno dežurno službo. Bomo sedaj brez nje? Nikakor ne. Vsi zasebni zdravniki so s podpisom posebne pogodbe prevzeli soodgovornost za zagotavljanje dežurne službe. Kam bomo hodili v laboratorij, če gredo vsi splošni zdravniki v zasebno prakso, sedanji laboratorij pa ostane v zdravstvenem domu? Še naprej v isti laboratorij na sosednja vrata. Laboratorij bo namreč svoje storitve zaračunaval, vendar ne bolnikom, ampak zdravnikom. Tudi to je že vse urejeno in podpisano v posebni pogodbi. Kaj se bo potem za nas bolnike sploh spremenilo? Nič. O, pač! Če bo država neposredno plačevala zasebnega zdravnika po tem, koliko in kako kakovostno bo delal, skratka, koliko bolnikov se bo zanj odločilo, potem, verjemite mi, ne bo zdravnik s kislim obrazom in slabo voljo gledal v polno čakalnico, ampak bo vesel vsakega bolnika in vsakega klica na dom. To pa je že nekaj, zaradi cesarje vredno podpreti zasebno prakso. Boste tudi vi odšli v zasebno prakso? Tudi jaz. Doslej sem delal polovico delovnega časa kot direk- tor, polovico — vsak drugi dan — pa v ordinaciji. Odslej pa sc bom lahko bolje in s polnim delovnim časom posvetil bolnikom. Torej zapuščate direktorsko mesto? Da. Mnogo seje v teh letih naredilo in zakoličen je nadaljnji razvoj oziroma sodelovanje zasebnih zdravnikov z Zdravstvenim domom. Res si zelo želim, da vsa osnovna zdravstvena dejavnost ostane organizacijsko povezana in vsem dostopna v eni hiši. In to, upam, nam ob sodelovanju občine tudi že uspeva. Na podlagi 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list RS, št. 18/93,3. člena uredbe o postopku priprave in sprejemanja prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora in 202. člena statuta občine Vrhnika, je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji, 23/2-1994 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka odloka o prostorkih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Vrhnika 1. Javno se razgrne osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Vrhnika, ki ga je izdelal biro PRIMIS Vrhnika pod št. 9/94. Osnutek odloka bo z grafičnimi prilogami razgrnjen v prostorih vseh prizadetih krajevnih skupnosti in na Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika. Med javno razgrnitvijo osnutka, ki bo trajala 30 dni od dneva objave sklepa o javni razgrnitvi v glasilu Naš časopis, bodo sklicane javne obravnave. Javne obravnave bodo organizirale krajevne skupnosti v sodelovanju z Oddelkom za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, strokovne razlage pa bo zagotovil izdelovalec dokumentacije. O času in kraju javnih obravnav morajo KS obvestiti krajane na krajevno običajen način. Pisne pripombe in predloge na osnutek lahko predlože zainteresirani na Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika. Rok za pripombe poteče zadnji dan javne razgrnitve. Sklep začne veljati peti dan po objavi v glasilu Naš časopis oz. 28/3-1994. Republika Slovenija Predsednik SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNEGA SVETA IZVRŠNI SVET dipl. inž. Vili Granda Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Vrhnika (črne gradnje) Z zakonom o spremembah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list RS, št. 18/93) je bila investitorjem nedovoljenih posegov v prostor dana možnost, da si z vložitvijo vloge za odlog izvršbe — odstranitve nedovoljenega posega in z vplačilom depozita, zagotovo preveritev gradnje s prostorskim izvedbenim aktom. Za območje občine je bilo vplačanih 58 depozitov v višini 10.304.099,50 SIT. Lahko ugotovimo, da so se črnograditelji slabo odzvali na možnost iz zakona o spremembah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, čeprav ta prinaša za črnograditelje silno neprijetne posledice, od prepovedi dodelitve hišnih številk, prijave bivališča, prometa z objektom ali zemljščem, sklepanja delovršnih in drugih poslov, do prepovedi opravljanja gospodarskih, stanovanjsko najemnih in drugih dejavnosti v nedovoljenih novogradnjah ali nedovoljno povečevanih objektov. Glede na vsebino omenjenega zakona in podzakonske predpise se nedovoljeni posegi razvrste glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnost uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden nedovoljen poseg. Razvrstitev na podlagi kriterijev je osnova za odločanje o legalizaciji, sanaciji ali odstranitvi objekta, če ga glede na zbir negativnih kriterijev ni možno legalizirati (npr. gradnja v najožjem varstvenem pasu vodnega zajetja, v narodnem parku, degradacija državnega spomenika). Na podlagi gornjih razvrstitev — evidenc je izdelan akt legalizacije (prostorski ureditveni pogoji), ki glede na omenjen zakon nadomešča veljavne prostorske izvedbene akte, je samostojen prostorski izvedbeni akt in se šteje za dopolnitev oz. spremembo prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine. Glede na težo dokumenta, ki je osnova za izdelavo LD oz. lokacijsko dovoljenje ali priglasitev, prostorske ureditvene pogoje sprejme občinska supščina v enofaznem postopku po predhodni javni razgrnitvi in obravnavah v KS. Izršni svet SO Vrhnika je osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih obravnaval in sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Vrhnika. Vrhnika, 21. februarja 1994 IZVRŠNI SVET TELEFONSKE ŠTEVILKE ZDRAVSTVENEGA DOMA VRHNIKA Splošna ambulanta Otroški dispanzer Zobna ambulanta 756-141 754-701 754-711 Dispanzer za medicino dela, prometa in športa 751 -269 Uprava in ginekološki dispanzer 754-160 (tudi fax) ZDRAVSTVENA POSTAJA BOROVNICA 746-025 LOGATEC PRVI SOSED Živimo ob isti cesti Predsednika logaškega izvršnega sveta Vlada Puca, k' je znan po tem, da iz vsakega tolarja naredi najmanj tn, smo obiskali, ne zato, ker bi šli v Logatec kot Ca-nosso zaradi tega, ker na Vrhniki njegovi zamisli o Povezovanju v okraj nismo takoj pritrdili, pač pa zato, ker je s sosedi vedno treba ohraniti dobro sodelovanje. Sosednja občina se kljub pomislekom, ki prihajajo tudi iz drugih strani, lepo razvija. Pred kratkim so tam odprli novo glasbeno šolo, saj je v kraju bogata glasbena tradicija, tudi ob udeležbi vrhniške politike, prav Pred dnevi območno poslovalnico zdravstvene skupnosti, deluje poslovalnica SDK, pripravljajo se na ustanovitev carinske izpostave, nekoliko so poskrbeli tudi za manjše kraje v občini. Ne nazadnje se bo prav kmalu oglasil logaški radio, ki bo s svojo močjo prav gotovo popestril ponudbo na radijskih frekvencah, saj so se dela lotili taki, ki se na radijske zadeve spoznajo. Vse aparature, in občina Logatec je zanje odrinila precej denarja, imajo že v kraju, urejajo studio in tudi oddajnik, ki bo pri Svetih tfeh kraljih nad Rovtami. Frekvenco imajo zagotov-'jeno že zdavnaj. Zamišljajo si zadevo tako, da naj bi radijska postaja, če to sosedje hočejo ali ne, povezovala kraje na Notranjskem in proti Ljubljani. Vrhniška občina njihovo pobudo pozdravlja, ne nazadnje za to, ker se glas o dejavnostih na tem koncu Slovenije premalo sliši v osrednjih radiodifuznih medijih. Predsednik Vlado Puc predlaga, ne nazadnje tudi na namig z Vrhnike, naj bi se prav ob začetku oddajanja radijske postaje na prijateljskem srečanju sešli predstavniki vseh občin, ki mejijo druga na drugo, da se ponovno poskušajo dogovoriti o tem, kako vse kraje povezati vsaj v skupni informacijski prostor, morda tudi s štirinajstdnevnikom ali tednikom. To se lahko razvije tudi iz vrhniškega občinskega časopisa. Informativna luknja je namreč velika in sega tja do hrvaške meje. Glede predlaganih povezav, o katerih so mnogi menili, da Logačani nekoliko prehitevajo s svojimi pobudami, pravi Vlado Puc naslednje. Da je pač za večje občine, ker bodo majhne občine državni organi hitro zatrli in bodo samo životarile. V glavnem pa meni, da le večji centri omogočajo hitrejši napredek z majhnimi kraji nima nobena država in nobena občina velikega dobička. Morda nam, ki 3tno pod klancem, nekoliko zameri, da ni bilo veliko posluha za to, da bi se povezali kraji, ki živijo ob cesarski cesti, kije zdaj polna lukenj, in po kateri se v Ljubljano vsak dan pelje veliko Logačanov in prav toliko, če še ne več Vrhničanov. Pravi, da bi skupen nastop pri tistih, ki bi cesto morali popraviti, veliko bolj zalegel, kot da hodi vsak zase opozarjat ali pa še to ne. Za prejšnji mandat pa sodi, da je hodil vrhniški delegat v Ljubljano v skupščino predvsem molčat. Nekoliko ga moti tudi to, da so slabe povezave v kmetijstvu. Na vprašanje.zakaj so si tudi oni omislili sirarno, ko je že na Vrhniki, zatrdi, da danes s prodajo sira tudi njihova nima težav tako kot jih nima vrhniška, pričakoval pa je več posluha, ko je šlo za klavnico. Morda bodo nove zahteve v ekonomiki vse stvari postavile na mesto, kamor sodijo. Po pogovoru nastaja vtis, da Logačani, ki imajo še veliko načrtov, tvegajo, da jih sprva sosedje tudi ne razumejo, toda sami so prepričani, da njihova prodornost prinaša lepe rezultate. Ne nazadnje tudi zato, ker ne odnehajo, če zadeve ne stečejo gladko. Zato se Vladu Pucu zdi nekoliko čudno, če prihajajo od nekaterih sosedov tudi čudne izjave, izrečene na seji občinske skupščine v Idriji, na primer ta, da nekateri že zdaj ustanavljajo Veliko Notranjsko, kot spet nekateri drugod ustanavljajo Veliko Albanijo ali Veliko Srbijo. Pravi, da so od povezovanja krajev samo koristi in da če tega ne bodo spoznali funkcionarji, bodo gospodarstveniki in podjetniki zagotovo. Toliko pa ga moti dejstvo, da na njihove slovesnosti zdaj marsikdo ne pride, tudi če je povabljen, ko ima vendar ob takih priložnostih možnost navezati stik tudi s Predsednik IS SO Logatec, Vlado Puc tudi ob razgovoru ni imel miru, saj so telefoni nenehno zvonili kakšnim ministrom, ki bi nanj težko čakal, če bi šel sam v Ljubljano pritiskat na kljuke po ministrstvih. Dejansko, ko smo se peljali gor v Logatec in potem spet nazaj na Vrhniko, ni bilo nikjer nobene mitnice. T. J. 4 FEBRUAR 1994 NAŠ CASOPÍA! Pod mostom Kaj je ljudem v Borovnici, ki tako častijo visoko se vzpenjajoči edini preostali steber nekdaj veličastnega borovniškega viadukta, ko je ljudem za njim zapiral pogled na barjanske šir-jave in jih stisnil v dolino za oboki. Kot priseljenec nisem nikoli prav razumel te nostalgije za minulimi časi, ko je veličina mostu dajala veličino tudi Borovnici, kraju, kije bil za njim. In ko sem nekoliko hodil naokoli, sem marsikje videl tudi po hišah, da visi na stenah podoba tega mostu. In pri marsikateri hiši trdijo, da imajo med shranjenimi razglednicami tudi tisto, ki kaie ta most, ko je še stal v polni veličini. Danes je tisti edini ostanek tak, da bi moralo vsenaokrog tam sredi Borovnice pisati: Pozor, kamenje odpada! Hodimo mimo njega in nam je nema priča nekdanje veličine. Vendar je Borovnici železnica, ki so jo speljali po dolini, odprla okno v svet in za nekajkrat povečala število prebivalstva. Železnica je bila tista, kije potem dolga leta hranila številne druii- Človek bi rekel, da so velika dela človeških rok zmeraj povezovala Borovničane. Imamo tudi naravne lepote, od Pekla pa do drugih, ki so jih ogradili in ljudi zanje prikrajšali. Toda tisti most, ki ga ni več, in tisti propadajoči steber, ki še stoji, je vselej v ospredju, kadar se govori o Borovnici. Če bi kdo hotel ob ta spomenik še katerega, bi bil ta drugi zmeraj v senci tega največjega. Tako je tudi z lesnim kombinatom, ki so ga zgradili na izročilu prejšnjih lesnih obratov. Nastajal je v dolini, ko ljudje niti niso pozabili druge vojne in postalje nekako od vseh. Veliko upokojencev danes uživa sadove borovniške lesne industrije, in danes se ve, kdo je tam delal. Takole zgodaj spomladi vozijo drva iz tovarne. Ta preskrba s kurjavo za naslednjo zimo ločuje Borovničane na dve kasti, na tisto, ki drva dobiva po seznamu zaposlenih in upokojencev tovarne in na ono drugo, ki mora drva kupovati na prosto, če jih kaj ostane. Tako se ve še danes za poseben status teh, ki so gradili nov svet v Borovnici. Borovnicam so na tovarni Liko in Fenolit, ki sta nastali iz njihovih žuljev, ponosni, in še vedno z žalostjo gledajo, da jima morda danes ne gre tako, kot jima je šlo v cvetočih časih. Zaradi tega spoznanja so nekoliko zagrenjeni. Pravijo: če bi ostalo, kot je bilo, danes ne bi bilo tako, kot je. V tretje gre rado. Če se bodo prebivalci odločili, bo Borovnica spet dobila del svoje nekdanje samostojnosti. In Borovnicam bodo spet začeli pravzaprav znova. Glede na to, da je iz tega kraja le doslej prišlo marsikaj koristnega, kar so potem povzeli in prevzeli drugi, Borovnicam ne bodo obupali na novem začetku. Saj je medtem spet zrasel nov mlajši rod. Ki spet začenja znova. Zemlja se vrti tudi v Borovnici. Tone Janeiič BOROVNICA NOVA OBČINA? Nekaj samozavesti, več krajevne sloge Sedanja borovniška krajevna skupnost ima po zadnjem popisu prebivalstva okrog 3800 prebivalcev, kar je po merilih za ustanovitev nove občine prav primerno število. Tudi po razprostranjenosti je primerna za lokalno samoupravno enoto kot občina, ne glede na to, da je z iskanjem skupnih interesov zaradi razkropljenosti različnih zaselkov in vasi včasih velika težava. Razpršenost je nadloga Lahko je namreč kraju, kjer je vse na dosegu roke in vse zbrano okrog cerkve in šole. Težko pa je kraju, ki ima nepremostljive ovire do občinskega središča. Včasih je to lahko cesta, kije razrita in pozimi zalede- Jakob Petrovčič ncla tako, da se ne da priti po njej v dolino. Zato začno ljudje premišljevati tudi o tem, da bi šli pač raje po opravkih tja, kamor se najlaže pripeljejo. Problemi so tudi s telefonijo, o borovniški ne bi mogli reči, da je razvita. Tudi z napeljevanjem kabelskega TV omrežja je tako. Kar je zlahka dostopno središču, je na periferiji velik izdatek in velika težava. Toda vse te zemeljske težave se nekako da premagati, kajti imamo buldožerje in druge priprave, s katerimi je mogoče zakopati v zemljo. Huje kot to pa je, daje v letih, tega bo že več kot trideset let, odkar so občinsko središče preselili na Vrhniko, Borovničanom nekako zmanjkalo svoje duše. Za vsako figo morajo še dandanes na Vrhniko po opravkih. In tudi ni čudno, da včasih na občinsko središče gledajo nekako postrani, saj jim tam pogosto vsaj po borovniških merilih ne dajo tistega, kar jim pripada. Resnici na ljubo pa bi se lahko tudi Borovniča-ni včasih posuli s pepelom, kajti tedaj, ko bi morali pokazati vsaj kanec enotnosti, ponavadi začnejo medsebojne dolge in mučne razprave v slogu, kdo sije pa to izmislil. Pa so tako po diktatu od zunaj ob žago, ob marsikateri meter asfalta na kamnitih poteh in še kaj bi se našlo, ker Borovničani včasih bolj gledajo, iz katerega grma je prišel predlog, kot to, ali je dober ali slab. Poznavalci evropske lokalne samouprave pravijo, da izgubljeni krajevni duh pritava nazaj med prebivalce tedaj, ko mu najdeš zadovoljivo prebivališče. In tudi pravijo, da bodo tudi Borovničani spet postali vredni sebe in svojih prednikov, ki so se uveljavili doma in v velikem slovenskem svetu, ko bodo imeli svojo občino, ki je pravo prebivališče za krajevnega duha. Ki jih bo takoj spet našel, ko bo imel jamstvo, da ga ne bodo izgnali. S to mislijo smo šli nekatere prebivalce krajevne skupnosti Borovnica povprašat, ali so za to, da postane Borovnica samostojna občina. Župan iz let obnove Najprej smo šli k tistemu, ki je že bil borovniški župan. To je nekaj nad osemdesetletni Jakob Petrovčič, ki preživlja upokojenske dneve v Brezovici pri Borovnici. Predsednik občinskega ljudskega odbora, takrat so tako rekli županu, je bil v letih od 1951 do 1953. Rekel nam je, da bo vprašanje, kako se bodo ljudje odločili in tudi povedal, kako je bilo, da je bila občina na Vrhniki in za Borovnico ne na Viču, kar je bila takrat izbira. Določeno je bilo tako ali tako vse naprej in temu ni bilo mogoče ugovarjati. Spomni se tudi, da so pri zadnji reorganizaciji občin najprej borovniški priključili tudi presersko občino, pri novi reorganizaciji pa so to spet razdelili, daje šlo do Pakega na Vrhniko, od Goričice na ono stran pa na viško stran. Zanimiva je tudi anekdota, ko se je na zboru volilcev takrat v šestdesetih letih postavilo vprašanje, kam iti. Menda seje nekdo oglasil izdvo-rane in rekel: »Na Vrhniko gremo, tam je arest, ne gremo na Vič, tam bomo morali še arest zidati.« No, pa so šli . _ Vrhniko. Je pač zmagala moč argumentov. Kako je Jakob Petrovčič postal predsednik ObLO. »Mene je okraj postavil. Ker ga je moj prehodnik nekaj sekljal z obvezno oddajo, so prišli pome oni z okraja h Kobiju v Podpeč, kjer sem delal, v soboto dopoldne ob pol enajstih, in mi rekli, da bom prevzel, zvečer pa je bil v stari šoli sestanek in prevzeti sem moral. Bil sem aktivni predsednik, se pravi zaposlen na občini. V odboru je bilo nekaj domačinov, tajnika pa so mi poslali z okraja.« Zanimalo nas je, kako seje takrat občina vzdrževala. v Slo je na tesno, ampak šlo je »Denar smo dobivali od davkov, nekaj ga je prišlo od Lipa in nekaj od kmečke zadruge, kar je bilo takrat celotno borovniško gospodarstvo. Od države nismo nič dobivali in smo se morali znajti kar sami. Lip so takrat zidali, nikdar ni imel dosti denarja. Stane Kavčič je bil takrat industrijski minister, ko bi morali tovarno postavljati na noge, z njim je bilo v tistih barakah na Parmovi cesti v Ljubljani nekaj sestankov. Marsikaj je obljubil, potem pa v Borovnici ni dobil dovolj glasov, ampak so ga na volitvah bolj podprli v Logatcu, zato se je odtlej bolj zanimal za logaški K II.-. Menda je Borovničanom to zelo zameril, čeprav je dotlej poslal 5 vagonov cementa, ki je bil spravljen v šupi. In Jakob Petrovčič, ki se mu je Marija Marinč predolgo čakajoč cement začel trditi, gaje prodal naprej ter si prislužil sodišče in globo, takrat celo mesečno plačo. Toda to ni tema o novi občini. Koga je imel na občini okrog sebe? Omenjeni tajnik Jože Peternelj, ki je prišel imenovan z okraja, je skrbel za administracijo, sicer pa so bili v odboru še gospodarski zaupnik Tone Petrič, šolska zaupnica Rozalija Debevec, za odkup (obvezno oddajo) je skrbel France Kr-žič, bili so še trije uslužbenci. Zupan sam je skrbel za vojaške zadeve, se pravi za nabornike in druge take stvari, na občini je bila matičarka, poročal pa je župan in nekaj zakonov iz tega časa je trdnih še zdaj, bil je tudi referent za živilske karte. Pravzaprav majhna ekipa je skrbela za vse, saj so bili tudi časi taki. Poštenje nekaj velja Kaj pravi, da bo z borovniško občino. »Občine brez denarja ne more biti. Toda v naših časih je bilo veliko težje in smo v Borovnici vse zmogli pa še tovarne smo gradili. Kar dobro bo torej po novem živela, če bodo vsi v njenem vodstvu pošteno delali, vendar preveč zaposlenih na njej tudi ne sme biti.« Jakob Petrovčič nam je povedal — ker je danes moderno —tudi o nekaterih borovniških aferah, katerih glavni igralci so morali oditi po naglem postopku. Saj se jih Borovničani, vsaj starejši, vsi spomnijo. Govoril je denimo o aferi z obvezno oddajo, kjer so kmetje s hribov dobili več za oddati kot oni v dolini in Helena Ogrin so se pritožili, ker jim je divjad odnašala pridelke. Potem je na nasvet Moleka Puntarja, ki je hodil po terenu v kontrolo, zadevo tako uravnovesil, da je vsem vse obveznosti znižal. Ali o oni aferi z gradbenim materialom, ki je bil namenjen za povojno obnovo, ki ga je župan pred njim prodajal na Dolenjsko, račune pa so dobivali prebivalci vasi na Pokojiški planoti. Za gradbeni material je bilo tedaj težko in kdor se je znašel, ga je imel. Skratka, predsednik ObLO je imel velike pristojnosti, ki jih je lahko obračal v Ko so vlekli telefone z vrhniške strani, je zmanjkalo kabla, kadar so se hoteli priključiti na borovniško centralo, je bila ali popolnoma zasedena ali pa je prišlo vmes kaj drugega. Tudi vodovodni priključek na vrhniški vodovod seje najprej ustavil pri gostilni in je bil potem poti-hem pripeljan v Tehniški muzej, do njih pa ni prišel. Tako še zmeraj pijejo kraški izvir. In v kozarcih ostaja usedlina, ki je skoraj ni mogoče odstraniti. Tabla je prestavljena O novih občinah ne premišljuje preveč, samo to bi rada videla, da bi tablo s krajevnim napjsom postavili takoj za gradom Bistra, kjer je že bila, tako pa je prestavljena dadleč od njih proti Borovnici. Tako menda nobena krajevna oblast ne more vedeti, čigavi so. Od sedanjih oblasti pogreša nekaj več socialnega čuta. Pravi, da so bila leta, ko je šlo vsem kar dobro, tudi upokojencem. Tudi bivši grajski lastnik Gale je gledal na svoje uslužbence, da niso trpeli pomanjkanja. Imeli so njive in so si na njih lahko marsikaj pridelali. Danes pa kot da ni več čuta za soseda v stiski, posebno če pride v leta. Veliko časa zato, ker ni telefona, preživi pri hčeri v Ljubljani, toda v bloku se počuti kot v kletki. Zato je raje tu, kjer je tudi skromno življenje lepo. Obiskali smo tudi Vinka Koširja, člana vrhniškega izvršnega sveta, ki živi v Zabočevem. Pravi, da bo treba pregledati, kaj prinaša samostojnost Borovnici s svetle in temne plati. Glede na to, da je v izvršnem svetu zadolžen predvsem za kmetijska vprašanja, je Vinko Košir razglabljal predvsem o možnostih na tem področju. Kakšna je kmetijska prihodnost Borovnice. VABILO Vabimo vse prebivalce KS Borovnica na javno obravnavo »O LOKALNI SAMOUPRAVI«, ki bo 2. marca 1994 ob 19. uri v osnovni šoli Borovnica. Pričakujemo, da bo sedanja KS postala Občina Borovnica, osnove o lokalni samoupravi bo razlagal dr. Janez Podobnik, član komisije pri državnem zboru. Pričakujemo vašo udeležbo in pripravite vprašanja na to temo. Lep pozdrav! Predsednik: KS Franc Drašler, l.r. dobro ali slabo. Leta zagnanosti pač. Mlajši naj prevzamejo dolžnosti Na Dolu smo obiskali upokojeno predmetno učiteljico Marijo Marinč, ki je učila generacije Borovni-čanov v osnovni šoli. Med Borovničani pogreša nekaj zdravega lokal-patriotizma, nekaj tega, da bi bili ljudje ponosni na svoj kraj. «Seveda sem za samostojno občino, le naj jo prevzamejo ljudje, po možnosti mlajši, ki bodo sposobni tudi kaj narediti. In taki, ki bodo osebno skromni, vendar pripravljeni vse narediti za kraj. Za odbornike morajo biti izvoljeni taki, ki se bodo zavedali tega, da jim mora biti v ospredju vsega prizadevanja kraj, šele potem pride na vrsto pripadnost stranki. Vprašanje je tudi, kako bo kraj gospodarsko oživel? Če bo tudi to izpolnjeno, sem za samostojno občino.« Obiskali smo tudi najstarejšo prebivalko na mejnem območju z vrhniško KS Heleno Ogrin, ki že od rojstva živi v senci mogočnega bistriškega gradu. V svojem kraju doživlja že ves čas, da življenje na koncu krajevne skupnosti ali nove občine prinaša kup nevšečnosti. Poočitala nam je naslednje: »Že leta 1918 smo imeli pri hiši elektriko, še danes pa nimamo ne telefona in ne zdrave pitne vode.« Kar je res. prišel in ga je bilo treba izpolniti. Jože Mele je hudomušno prip mnil, čeprav je to velika bolečii prebivalcev na hribih, da mora hraniti dve vrsti živali, one v hle' in one na prostem. Vendar je ona i vina na prostem zelo požrešna, s obje vse mladje v gozdovih. Od te; pa ljudje tam živijo, in tudi uprav kakršnakoli že bo, bo morala p skrbeti za to, da ljudje ne bodo ost li brez gozda, gospodarskega tern lja, ki je tudi temelj vsake občine. Z volkovi so hitr opravili Jože Mele tudi še pomni, da so t li po vojni na hribin volkovi, ki '■ 1 jih hitro pospravili, za drugo divji pa lovci odtlej naprej nimajo več t ko ostrega očesa. Glede ceste, po kateri nismo i gli priti k njemu, je dejal, da bi bi že zdavnaj lahko asfaltirana, saj I da tako cesto bolje vzdrževati. NI prej si seveda želi asfalta po vasi na hribih, da ne bo kamenje leteT izpod koles in da bodo avtomobl ska podvozja zdržala malo več čas>j0|)j potem pa še asfalta na štirikilomet sko povezavo z Borovnico, kajjti L _ cer bodo vsi tam gor res razmišljal 0! daje bolje ostati pri Vrhniki, kanv pridejo v vsakem vremenu, čeprl je bolj oddaljena. Si pa želi, da bi ti la nova občinska razdelitev, kakt na koli že bo, bolj učinkovita Na koncu nas je napotil še — mlademu Poličku. Ta da ve nek 1 Zadruge splošnega tipa, kakršna je bila, pač tu ne bi moglo biti, marsikaj pa bi bilo mogoče narediti na gozdarskem področju Z ustanovitvijo gozdarske zadruge, saj se večina kmetov tu ukvarja z lesom. Pogreša žago, ki je v Borovnici bila in so jo odpeljali. Vprašanje je tudi, kakšen delež prinaša borovniška krajevna skupnost v sedanjo vrhniško občino in koliko seji vrača. Delež zanesljivo ni tako majhen, da bi samostojna občina s tem, kar ji bo po taki razdelitvi pripadlo, ne mogla preživeti. Voda z vršaja Vinko Koššir je opozoril tudi na dejstvo, da iz tega konca dajemo vodo vsej vrhniški občini, kar pomeni, da je določena omejitev pri razvoju dejavnosti tudi cena, ki jo Borovnica daje za zaščito vodnega vira. Na Pokojišče ta dan nismo prišli. Cesta, ki pelje iz doline na planoto, je bila ledena, pesek, s katerim sojo posuli pa se je skotalil v jarke ob njej. Zato smo kar po telefonu poklicali Jožeta Meleta v Za vrh. Rekel je, da se o teh novih občinah po Sloveniji zdaj kar veliko govori in da je vprašanje, kako bo. Prepričan pa je bil že pred tridesetimi leti in je še zdaj, da ni bilo dobro seliti občinskega sedeža iz Borovnice na Vrhniko in bi se ta konec bolje razvijal, če bi ostal samostojen že tedaj, vmes so pa iz Borovnice preselili za občinskim sedežem še marsikaj. Vendar so bili časi taki in upirati se ni bilo mogoče. Ukaz je Marko Debevec, tako mu je ilif je študent gozdarstva s Padeža ??m razmišlja, tako kot razmišljajo i1'7 mladi, ki jim ni ostala samo skrbrocn eksistenco na božji njivi pri sv. Ma'^. } jeti. Dejal nam je, da so zakoni o |frlr" kalni upravi in volitvah sprejerru8 brez pomena bi jih bilo ocenjeval Dejstvo pa je, da se lahko občafflf vsakega kraja odločijo, v katero i rn.' kakšno občino si želijo. To je poi?osl. tivna stvar teh zakonov. Seveda s^jji daj še vsi čakamo na informacij1. ■ kako bodo te nove občine funkciP0"1 nirale, koliko bodo stale, kaj se bg za nas dolgoročno resnično izbolf šalo, kajti če bo šlo vse na slabšj niso potrebne nobene sprememb je rekel. »Vaščani Padeža, Pokojišča Za vrha se bomo prav tako odločaj o tem vprašanju. Naše vasi so pra|j tično na tromeji sedanjih občin. ' vič v zgodovini pa nam celo zakdj dopušča, da se sami odločimo, ka se želimo priključiti. Sklicali bon ; ''tes» bšf| Marko Debevec zbor vaščanov na Pokojišču po I marcu. Takrat bo situacija mnoi bolj jasna. Obravnavali bomo v možne variante, ki bi prišle za nas poštev in se nato odločili za najugo' B nejšo. ki S to našo odločitvijo ne bo situ' U! cija na naši Pokojiški planoti spri n; nič spremenjena, je pa predpogoj,] n' želimo razvoj naših vasi spraviti P< mrtve točke. Tako pozivam vse s' P: vaščane, da se vključijo v to razprl 8< vo, kajti z odločitvijo, ki jo borf ui morali sprejeti, bomo praktiče odgovorni našim zanamcem.« lj' Toliko za zdaj iz borovniške K n; Za naslednjo številko pa bomo p1 si vprašali predvsem ljudi iz ožjeidi središča Borovnice in nekater^ drugih vasi. (N. Č.) iti. rip sčii ilej Borovnica občina, da ali nei t tr ki: Organiziranje lokalne samouprave naj bi prinesla več samostojnosti in neodvisnosti manjšim občinam, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitev in so sedaj večje krajevne skupnosti. Med take sodi tudi Borovnica, kije v preteklosti ie bila samostojna občina. Osnovni pogoj za uspešno funkcioniranje novih občin je ekonomska moč take skupnosti, izbrani način organiziranja javnih slubi ter nenazadnje ustrezna kadrovska zasedba ključnih funkcij (predsednik, tajnik in občinski odbor). Demokratične volitve leta 1990 so pokazale, da je le volja in ustrezna politična opredelitev brez strokovne pomoči premalo za uspešno delo. Ob izteku mandata bo tako marsikaj od obljubljenega ostalo neuresničena. Če govorimo za Krajevno skupnost Borovnica, je treba opozoriti, da so moji napori v začetku mandata za enotno delovanje vseh poslancev iz krajevne skupnosti, ne glede, na nakateri listi so bili izvoljeni, naleteli na gluha ušesa. Tako so se v začetku mandata borovniški problemi reševali na sedežu Demosa na Vrhniki. Pokazalo se je, da ne preveč uspešno. Najbri bi bilo učinkovitejše delovanje enajstih poslancev, če bi se poenotili v krajevni skupnosti in tako močnejši skupaj zastopali interese volivcev te doline v občinskem parlamentu. Precej politikov, ki so bili pred volitvami zelo aktivni in so mnogo prispevali k neenotnosti v krajevni skupnosti, se je kmalu po volitvah izgubilo v vsakdanjosti. To je pomembno zato, ker krajevna skupnost Borovnica še vedno nima izdelanega koncepta razvoja kraja in s tem reševanja prenekaterih nujnih nalog. Prav to pa je pomembno pri odločanju o vprašanju — občina da ali ne, saj je treba opredeliti prednosti in slabosti take odločitve. Sedanji vpliv Borovnice v občini je zanesljivo premajhen, kar najbolj očitno kaže sprejeti proračun občine Vrhnika za leto 1994. Iz zbranih podatkov ocenjujem, da Borovničani v porora-čunsko vrečo prispevamo približno 20f vseh sredstev, povratno pa bomo v letošnjem letu dobili manj kot polovico te vsote. Za tako stanje je krivih več dejavnikov, posredno tudi tisti poslanci iz borovniške krajevne skupnosti, ki so za tak proračun dvignili roke, ne da bi se zavedali vseh posledic, pa čeprav je bilo na svetu KS dogovorjeno drugače. Navedene ugotovitve še niso dovolj za odločitev v občini Borovnica. Zato je treba zbrati natančnejše podatke o možnih finančnih prilivih v skladu Z zakonom o lokalni samoupravi ter prioritetno ovrednotili potrebe območja morebitne bodoče občine. Šele ko bodo občani dobro seznanjeni s pripravljenim programom, mislim, da je možno razpisati referendum. Na referendumu se morajo občani odločati zavestno, ne pod vplivom posameznih političnih struktur, kajti sprejeta odločitev bo pomembnejša in dolgoročnejša od dolžine mandata te ali one stranke. FRAN JO MODRIJAN, Socialistična stranka Slovenije ^fkmirska desetina marljivo vadi Vodstvo OGZ Vrhnika in sektorski poveljnik ¡109. OBČNI ZBOR PGD BOROVNICA Trije novi častniki iek Borovniški gasilci so se zbrali na inv>bčnem zboru, 109. po vrsti, kar 'Ta pomeni, da je to uvod v proslavlja-0 v'Je stodevete obletnice, ki bo bri-rb /10dnje leto. Najprej je vse udeležen-Mas. Pozdravil predsednik društva o lHril Kos in v nagovoru dejal med ejcilru8'm naslednje: :vai .^Pomladi lanskega leta smo se člani Občinske gasilske zveze ro i rnnika udeležili tečaja za naziv pOŽiosilec dihalnega aparata v rudniku a si'gmta v Velenju, tel Dr"gikrat smo že imeli v tem kcif°mu tudi obred na veliko soboto — po domače — velikonočno žeg-nanje. Bili smo prijetno presenečeni nad številom domačinov, ki so prinesli k blagoslovu polne košare dobrin. Udeležili smo se tudi obeh procesij po naši vasi. Na nedeljo sv. Florjana smo skupno z društvom iz Brezovice pri Borovnici polnoštevilno prisostvovali maši za vse pokojne člane društev v naši kotlini. Poleti je pionirska desetina preživela prijeten teden počitnic na morju. Hvala mentorju Viliju in Slavki ter OGZ Vrhnika. red borovniško pošto je že vse razkopano, tako da skoraj ni kje parkirati. To-la šoferji z razumevanjem gledajo na dogajanje z buldožerji. Kopati so namreč ačeli za borovniško kanalizacijo, ki bo speljana po vasi in potem proti čistilni laPravi. Drugo delovišče je ob Borovniščici, ki sojo zajezili, da bodo pod dnom 'kopali jarek in položili kanalizacijske cevi. Te bodo odvajale odplake iz Pod-,or* proti čistilni napravi. Dve desetini sta se udeležili tudi tekmovanja na OGZ Vrhnika. Pionirji so tam zasedli 1. mesto ter se uvrstili na regijsko tekmovanje, kije bilo v Cerknici. Ker pa so bile v tej ekipi deklice in dečki, smo tam lahko nastopali izven konkurence. V mesecu oktobru smo bili organizatorji srečanja ženskih ekip OGZ Vrhnika. Srečanja se je udeležilo osem ekip in preživelo prijetno dopoldne v našem kraju. Predstavili smo jim našo vas, za spomin pa podarili priponke z našim grbom. Konec leta smo se trije člani udeležili tečaja za gasilske Častnike. Ta je pod okriljem Mestne gasilske zveze Ljubljana potekal v učnem centru na Igu ter v prostorih gasilskega društva Brezovica pri Ljubljani. Ta tečaj je obsegal kar 181 ur. Končnim izpitom je prisostvoval tudi načelnik gasilske zveze Slovenije g. Matjaž Klarič. Vsi trije kandidati smo tudi uspešno opravili vse izpite. Pred samim pričetkom tečaja smo morali opraviti tudi kontrolo znanja v prostorih gasilske brigade v Ljubljani. Udeležili smo se tudi vseh parad ob praznovanju društev v naši občini. Pet članov je bilo tudi v Slovenj Gradcu ob koncu kongresa Gasilske zveze Slovenije. Leto 1994 naj bi bilo v gasilstvu prelomno leto. Konec leta 1993 je namreč državni zbor sprejel nov zakon o gasilstvu in zakon o požarnem varstvu. Toda temelj gasilstva še vedno ostane v gasilskih društvih. V letu 1994 nas čaka veliko dela na tekmovalnem in organizacij- skem delovanju. Upam, da ne bomo za to delo ostali samo trije ali štirje člani društva. Število požarov se je: Hvala Bogu, v našem kraju zmanjšalo. Vendar seje rdeči petelin iz streh preselil drugam. Ogenj, ki nam je dandanes še bolj nevaren, je ogenj nezaintere-siranosti za javne zadeve, ogenj ma-lodušja, ogenj ubijanja dobrih idej s takojšnjo kritiko. Bodočnost tega kraja ter našega društva vidim v stari furmanski modrosti — ne zaustaviti, ampak pognati — vsi se vpre-žimo v skrbi za naš kraj in naše društvo.« Za predsednikovim so sledila poročila poveljnika, kije omenil, daje bilo društvo lani dejavno tudi na vajah. Ocenil je, da so prvič v borovniški kotlini kar trije postali gasilski častniki, to so Ciril Kos, Tone Tel-ban in Ciril Cerak. Tem so potem podelili tudi častniške kape. Zbor sta pozdravila tudi predstavnika občinske gasilske zveze, v upanju, da bo letošnje leto za gasilce tudi gmotno bolj plodno. Borovniški gasilci namreč kažejo na svoj kombi, ki je učakal častitljivo starost, pa mora še kar služiti. Gasilce so pozdravili tudi predstavniki kraja. Srečanje, ki seje potem zavleklo pozno v noč, je izzvenelo v upanju, da bo novi zakon, ki ureja njihovo področje, prinesel gasilcem svetlejše čase. Kulturno popoldne v gostišču Most V nedeljo pred kulturnim praznikom je v borovniški okolici razen uradne nastopila tudi privatna pobuda. V gostišču Most, ki ga vodi Nada Drašler, je bilo kulturno popoldne. Program v zgornji gostinski sobi so napolnjevali harmonikarka iz Postojne, logaški pevski zbor pod vodstvom Janeza Gostiše, recita-torke, borovniški vokalni kvartet in mama in hči Koroščevi (na sliki), ki sta zapeli nekaj pesmi, kot so jih včasih prepevali v družinah. Ljudi sicer ni bilo posebno veliko, ne nazadnje zato, ker morda takih prireditev niso vajeni, tisti, ki so bili, pa so bili hvaležno občinstvo za nastopajoče in so jih nagradili z lepim aplavzom. Saj je vprašanje, kje se kultura lahko dogaja, ali samo v kulturnih hramih ali tudi povsod drugod, kjer je posluh zanjo. PROSLAVA V BOROVNICI Pozdrav mladosti Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo se zbrali v OŠ Borovnica. Novo ustanovljeni Mladinski klub Slap nam je namreč pripravil proslavo. Saj veste, kako je s tem: grešna proslavo, da si pomiriš svojo vest in si ustvariš sam o sebi dobro mnenje, češ kako zaveden Slovenec sem in kako se kulturno udejstvujem! Malce sicer res zase, predvsem pa za druge, da me vidijo in rečejo kakšno pohvalno besedo o meni. Ko pa sem letos odhajala iz dvorane, sem bila polna drugačnih vtisov, ki so me tudi pripravili k temu pisanju. Že pri vstopu v večnamenski prostor sta nas dva para v slovenskih narodnih nošah postregla z žganjem in koscem kruha, kar je stara slovenska navada. Do sedaj sem sicer mislila, da se poleg kruha streže sol, a so me hitro poučili, da je to srbska navada! No, človek se uči, dokler živi. Po uvodni Zdravljici in narodni pesmi Lipa zelenela je, smo poslušali recital, Uvod h Krstu pri Savici. Po kratki glasbeni točki, pa so se luči nenadoma pogasile. Človek bi že mislil, daje proslave konec, a seje na odru pričelo nekaj premikati. V soju svečje zrasla pred nami soba in kmalu se je pojavit pred nami čisto pravi—Prešeren. Z zanimanjem je cela dvorana prisluhnila njegovemu razmišljanju o lepi, zanj nedosegljivi Juliji. Prav njej je posvetil večino svojih najlepših pesmi. Bilo je prav zanimivo spoznati Prešerna tudi v malce drugačni luči, ne le potom njegovih del. Program se je nadaljeval s prijetno klavirsko skladbo, ter s sestavkom o vesti, kakršno bi vsak človek moral imeti. Najbolj mi je v spominu ostal zadnji stavek, ki gre nekako takole: »Naj bo že kakor koli; tovariš, tovarišica, gospod, gospa, minister, ministrica, ODPRI SRCE IN POGLEJ, KAKO TI BIJE!-, Naslednja točka je bila spet glasbena, nato pa smo prisluhnili nekoliko nenavadni predstavitvi Minattijeve pesmi Nekoga moraš imeti rad. Štirje mladi so jo zrecitirali kar med nami, v dvorani in pesem sama je izzvenela zelo občuteno. Predstava pa se je zaključila s čudovito plesno-glasbeno točko, kije bila pika na i celotne proslave. Povedala nam je, da moramo Slovenci ostati skupaj in ne zapasti v sodobne tokove iskanja hitrega zaslužka, sebičnosti in nezaupljivosti, saj bomo s tem le škodovali tej naši sicer tako lepi domovini. Le s skupnimi močmi lahko ohranimo nasmeh naših otrok in s tem prihodnost Slovenije. Borovnica že vrsto let ni bila deležna kakršne koli prireditve, ki bi jo izvedla domača mladina. To pa je bila prva javna predstava v izvedbi novega M K Slap in moram reči, da jim je uspela. Seveda so se pojavile tudi manjše napake, a so se izgubile v njihovih svežih mladostnih idejah in pogledih. Sicer pa so zado voljni obrazi krajano v na koncu prireditve povedali vse. (M. P.) KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA Delali bodo z veseljem BREG PAKO Dom je pospravljen po no( -, V ' ~ - 035 n ^a'cor Je bilo dogovorjeno, je nekaj prebivalcev igo< Brega in Pakega resno začelo skrbeti za gasilski dom, k' je nekaj let kar nekam osamljen čakal, da se ga kdo itd "smili, v anketi, ki sojo izvedli v kraju, ali dajo dom v ;pn najem podjetniku ali ga le nekako ohranijo za krajev-oj,' ne potrebe, seje 70 odstotkov vprašanih, iz vsake hiše viti Pa je bil vprašan po eden, odločilo, da naj dom služi :e si Prvotnemu namenu, se pravi krajevnim potrebam in zpri gasilcem. Le trideset odstotkov vprašanih bi dom >orf uporabilo drugače. tli" li Je že sestav'Jen odbor, ki bo skrbel, da bo ob-■ K n Jeno tudi uresničeno. Glede na to, da bo kaj hitro : i sk^'' materinski dan, ko nameravajo v tem gasil-».P em domu pripraviti proslavo, bo treba na hitro ure-zje'diti nekaj stvari. Polomljene stole, na katerih so silo svojega karate udarca merili mladeniči v uniformah, so spravili na kup in jih našteli vsaj štiriindvajset, popisano je tudi vse drugo, kar manjka in kar je uničeno in poslan ustrezen dopis na poveljstvo. Gasilci imajo tudi obljubljenega nekaj denarja od občinske gasilske zveze, takoj ko organizirajo občni zbor. Zdaj se iščejo novi stoli, vrhniški županje iz županovega tolarja obljubil dvajset stolov, drugo bodo poskušali kupiti iz denarja, ki bo pritekel drugače. Razmišljajo tudi o tem, da bi prebivalci kraja naklonjenost domu izkazali s simboličnimi zneski. Sestajajo se tudi različne skupine, od mladih do starejših, ki so spoznali, da bi utegnili v domu imeti koristno zbirališče, ko je prva doba priklenjenosti na televizorje minila in ko ljudje spet iščejo drug drugega. N. Č. Borovnica doživlja nekakšen preporod; ustanavljajo se društva, ki bodo povezovala različna dogajanja, želje in prizadevanja. Tako je bilo 28. 1. 1994 ustanovljeno tudi Kulturno društvo Borovnica (v nadaljevanju KUD). Vsekakor je to dogodek, ki bi si zaslužil večjo obis-kanos.t. V večnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Ivana Korošca, kjer je prireditev potekala, je bilo dovolj prostora še za marsikoga... Kulturno društvo je v zgodovini Borovnice sicer že delovalo, vendar je delovanje počasi zamiralo, tako da so občasno z delom nadaljevali le: mešani pevski zbor, moški pevski zbor, pevski zbor upokojencev, dramska skupina in mladinski zbor. Novoustanovljeno KUD Borovnica naj bi tako povezalo kulturne dejavnosti, ki še delujejo, pa tudi morebiti nanovo nastale skupine in sekcije. Občni zbor seje pričel s pozdravnim govorom, v katerem so še posebno pozdravili predsednika Zveze kulturnih organizacij gospoda Toneta Jurjevčiča in vse, ki so bili po- sebej vabljeni in so se odzvali vabilu. Po pozdravnem govoru je sledil kratek kulturni program, v katerem so sodelovali Mešani pevski zbor Borovnica, Moški pevski zbor Borovnica in Mladinsko društvo Slap Borovnica. Kulturno društvo si je postavilo kar nekaj ciljev: • oživiti stare sekcije, ki so delovale nekoč; • več pozornosti nameniti izobraževanju mentorjev; • poglobiti sodelovanje z Osnovno šolo dr. Ivana Korošca v Borovnici; • pripraviti načrt, kdaj in kdo bo pripravil in vodil katero od kulturnih prireditev; • glede na možnosti bo treba urediti prostore za vaje; • razviti pomoč med društvi; • potrebna bo večja povezanost med društvi iz drugih krajev. Po predstavitvi ciljev so besedo prevzeli udeleženci občnega zbora. Izkazalo se je, daje veliko želj, načrtov in pripravljenosti za sodelovanje. Finančne možnosti so sicer skromne, vendar, so menili, se je treba najprej lotiti dela in glede na rezultate bodo možnosti vsekakor večje. Novoizvoljeni predsednik Tone Kržič je prebral načrt dela za leto 1994, dolgoročnega pa še niso pripravili, ker je društvo šele v ustanavljanju. Vse udeležence so seznanili s pravili KUD Borovnica in povabili medse morebitne nove člane, ki morajo izpolniti pristopno izjavo in poravnati članarino. Ob tej priložnosti so bili izvoljeni tudi člani izvršilnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Na koncu se je gospod Jurjevčič zahvalil za povabilo in društvu zaželel uspešno delo. V pozdravnem govoru so bile citirane misli Kahlila Gibrana, kije o delu zapisal: »Delo je ljubezen, ki postane vidna. In če ne morete delati z ljubeznijo, marveč ssmo z odporom, raje zapustite svoje delo ter sedite pred vrata svetišča in sprejemajte miloščino tistih, ki delajo z radostjo.« Kjer je volja, je tudi pot. M. Š. DO PEKLA IN NAPREJ Turistova nebesa Različni učeni ljudje in znanstveniki, ki proučujejo razna področja zgodovine naše dežele, bodo gotovo kritični do mojih navedb v prejšnjem sestavku. Saj kot laik svojih trditev nikomur ne vsiljujem, ampak preprostemu človeku hočem vzbuditi razmislek o marsičem, kar je po svoje zanimivo. Časa, kije od nas odmaknjen tisoče, stotisoče in milijone let, v zgodovini ni bilo vedno mogoče meriti s časovno uro. Zgodovinski viri, ki so v preteklosti sloneli le na ustnem izročilu, so prešli v pisano besedo, ki soji takratni zapisovalci pripisali določen pomen glede na obstoječo družbo, red, napredek itd. Na ta dejstva se je navezovala vsa zgodovina in se še dandanes. Ljubljansko barje, ki je po svojem nastanku še vedno predmet različnih raziskovanj, ne dela več preglavic ljudem, ki so še pred 140 leti imeli velike težave, ko so gradili južno železnico. Mogoče so jih ravno ne-vščenosti prisilile, da so se izognili zamočvirjenemu Barju in so železnico speljali po obrobju proti borovniškem kotu. Potovanje k Prešernu Vrniti se moram v čas, ko te sodobne povezave še ni bilo. Nadvse zanimiv je sestavek g. Lojzeta Ko-vačiča, iz katerega je razvidno, kako je naš pesnik France Prešeren potoval k svojemu stricu Jakobu Prešernu, ki je bil v Borovnici župnik — vikar. Navajam ga v celoti: France Kidrič, znameniti poznavalec pesnika Franceta Prešerna, opisuje bivališča pesnikovih stricev — duhovnikov (prim. France Kidrič, Prešernov album ob 100-lelnici njegove smrti, Tiskarna Ljud-ske pravice, Ljubljana 1949, 289). Pesnik je obiskoval bivališča stricev duhovnikov med leti 1812 do 1828 v počitnicah. Strica Jakoba je obiskoval kot ljubljanski dijak od 1813 do 1821; najbrž pa tudi kot dunajski študent prava do leta 1824. Po imenovanju strica duhovnika Jakoba Prešerna za župnika vikarja v Borovnici se je k njemu preselila njegova mati Mina, rojena Prešeren, po domače Boštjanova. Vikarjeva mati je umrla v Borovnici 8. oktobra 1823. Študenta France (pesnik) in njegov brat Jurij sta hodila v Borovnico rada v goste tudi iz posebnih razlogov: tam je bilo v okolici doma mnogo dijakov, obetala se je vožnja s čolni po Ljubljanici. Borovniško župnišče opisuje vizi-tacijski zapisnik škofa' fVolfa (ljubljanski škof od leta 1824 do ¡859). Škof je bil namreč sošolec Jakoba Prešerna. Vizitacijski zapisnik govori, da župnišče obstaja pravzaprav samo iz pritličja. Ima dve sobi za vikarja in eno za služinčad. Vlažnost prvih dveh sob je prisilila prejšnjega vikarja, da sije dal zgraditi nad tema sobama dve majhni leseni izbi, v katerih stanuje tudi sedanji vikar, odkar mu je zaradi oteklih nog bil podeljen pomočnik (kaplan). Župnišče je torej revna stavba in samo skromnosti sedanjega bolehnega vikarja je treba pripisati, da ni poslal nikoli prošnje za popravilo stanovanja.« Iz navedenega sestavka je mogoče sklepati marsikaj. O grobu Prešernove stare matere Mine danes v Borovnici ni moč ugotoviti nič določenega. Verjetno je bila pokopana na starem pokopališču nasproti sedanjega župnišča. Tam so pri gradnji otroškega vrtca resnično odkrili ostanke grobov. Mogoče bi iz cerkvenih zapiskov lahko še kaj ugotovili, vendar se glede na časovno odmaknjenost ne bi nič spremenilo. Tudi trditvi, »daje bilo tam v okolici doma mnogo dijakov«, moramo verjeti! Kdo pa so bili dijaki, je spet nerešena uganka, ki bi se je lahko nekdo lotil! Vožnja s čolni je bila v tistih časih gotovo najprimernejše sredstvo za dosego cilja. Gotovo je trajala dalj časa, bila pa je nadvse zanimiva, saj je potekala po že ustaljeni strugi Ljubljanice in verjetno tudi Borovniščice! Gotovo bi bilo tako čolnarjenje v današnjem času prava turistična privlačnost. Zanimivi so tudi verzi na eni od slik Pekla, ki so posvečeni prav tej lepoti. Takole piše: Peklenski ogenj tu ne peče, nebeški le se širi hlad. Po slapih bistra voda teče po grlih naših trte sad. (Fr. P.) Fotografijo je napravil pok. Anton Lebes, in to mnogo kasneje po Prešernovih obiskih pri stricu Jakobu. Nekateri menijo, da je verze sestavil France Prešeren, kar pa je zelo dvomljivo. Vprašanje je, ali je Prešeren v tistih časih (1812—1828) sploh zašel v sotesko Pekel in ali so se njegovi verzi ohranili do izdaje slike. Gotovo bi ljudje, ki so raziskovali dela tega našega poeta nekje le našli tudi sledi o tem slavospevu našemu Peklu. Bolj verjetna pa je domneva, daje verz sestavil nekdanji, zgodovini dobro znani naduči-telj Franc Papler, ki je prišel v Borovnico službovat leta 1875 in je tu umrl leta 1911. Bilje velik rodoljub in vsestransko razgledan prosvetni delavec, spomin nanj še do danes ni izumrl, vsaj ne med starejšimi rodovi v vasi in okolici. Slučaj je pač hotel, da sta inicijalki obeh mož enaki (Fr. P.), zato bi po mojem mnenju omenjeni verz kot avtorju na tak časovni razmik pripadal le g. Francu Paplerju! Razsodijo naj zgodovinarji! Že sama beseda slap (slapih) je novejšega izvora, če upoštevamo dejstvo, da so prvi pohodniki v Pekel (1897 in naprej) slapove imenovali »šume« (ime le redko za slape). Po kozjih stezah v Cerknico Planinski vestnik iz leta 1926je na str. 151 objavil črtico, v kateri opisuje ob svojem 30-letnem delovanju popotništvo skozi Pekel do Cerkni- ce. Opis takega potovanja je omenjen že leta 1897 (stran 70) in ga dr. Josip Oblak dopolnjuje leta 1903 (str. 169), kjer piše: »Pekel krasna romantična soteska med hribovitim svetom med Cerknico in Borovnico (leta 1897 omenja prehod le po kozjih stezah). Pogled iz vasi Ohonica nazaj kaže Škofjeloško hribovje, ki izgine, ko se bregovi v Peklu stisnejo ob zapuščenem mlinu in ogenci. Pot postane stezica, ki nas vodi navzgor. Porasla pečina, izza katere zašumi — Martulek — en miniature. Preplezati poraslo pečino — po žlebiču — kije poln rododendroma kakor v visokih planinah — kar dela Pekel še posebno zanimiv (v tej višini 350 m) preide do 3. slapu »ki pada voda v globok kotel pod nami«. To je glavni del Pekla — to so nebesa turistov — tj. Pekel coklarski. Ob veliki vodi pa je tu prav veličastno — zdaj jeseni pač najlepše«. Za skopimi geografskimi podatki, v katerih Hudičeva zoba in 4. slapa sploh ne omenja, zaključi takole: »Borovniški Pekel — gotovo še zaslovi, kajti »Planinsko društvo« ga napravi dostopnejšega izletnikom. S tem postane pot iz Borovnice v Cerknico še bolj zanimiva, okolica Ljubljane pa obogati še za en prijeten izlet v tesni h gorskim šumom — za izlet, kakršnih Ljubljana nima v obližju.« V Planinskem vestniku letnik 1905 št. 5 na str. 74 objavlja isti avtor črtico Skozi Pekel v Cerknico. Že je viden bolj določen napredek. Tako omenja že Hudičev zob »in Peklenske slapove«. Omenja že nadelano stezo do prvega šuma (ne slapa), skritega za skalo in pa most čez vodo do II. šuma (sedaj 3. slap) in položene lesene stopnice (misli na dejavnost društva). Omenja vzpon med stenami (stopnic še ni) in od tam pot k mlinom (in žagam). Pravi, da seje treba prebiti skozi grmovje, ker pot ob strugi ni narejena. (Domnevam, da so pot nadaljevali prek Hudičevega zoba). »Tam gori nekje se je učil kozje molitvice pred letom dni (t.j. 1. 1904) slavni oče Anžuta, precej rejeno okroglo maže, ki je obviselo z obilnim trebuškom v neki skalni zagozdi, dokler ni pogumna roka rešila tega coklarskega originala prezgodnje smrti.« V nadaljevanju bi sklepal, da so se spustili zopet po rušju in grmovju do IV. slapa in slap obšli (navaja luknjo), in skozi neki kotel prišli do V. slapu, kjer voda teče v več krakih, ki se ob veliki vodi združijo v en sam mogočen slap. Navaja, »da ni sicer za ljudi, ki so videli že večje slapove, nič posebnega, vendar ob veliki vodi v jeseni in spomladi nadkriljuje marsikateri Teufersgraben, za katerega se dela pretirana reklama.« Ugotavlja, da je sleherni slap v Peklu lepši kot opevani slapovi v Turah in slikovitejši kljub temu, da se zanj do zadnjega časa ni brigala živa duša. Pravi, da dokler Pekel ne bo urejen, naj se za gornji del Pekla odloči le tisti turist, ki se hoče v zgodnji pomladi trenirati za višje poletne ture. Bile so tudi žage Poleg operavanih lepot in opozoril omenja tudi žage (torej so že obstajale), »ki le redko žagajo«. Spis zaključuje s petjem divjih petelinov in s plahimi srnami, ter poudari, kdo bi pač slutil nad divjim Peklom te mline in ta rajski lepi del, verjetno je imel v mislih tiho dolino, kjer se voda res umiri do prvih jezov in žag, ki so jih postavili ljudje že iz zgoraj ležečih vasi. Planinsko društvo s centrom v Ljubljani je s svojimi aktivnimi člani gotovo nadaljevalo odkrivati lepote naše zemlje. Za nas tukajšnje domačine je pomembno dejstvo, da od tega delovanja nismo bili izvzeti in da so se nova odkritja nadaljevala. O tem, kaj vse se je tod dogajalo do konca prve svetovne vojne (1918), nimam podatkov. Po eni izmed fotografij iz Pekla je mogoče ugotoviti, da so skozi Pekel zahajali kot varuhi miru in reda tudi avstrijski žandarji seveda v družbi s prizadevnimi domačini. Znano je, da so bile do leta 1928 skozi Pekel že narejene stopnice, zaradi česar se je obisk le povečal. Upoštevati moramo dejstvo, da so v Pekel hodili ljudje iz premožnejših slojev, in to od spomladi do jeseni. To je s pridom izkoristil bližnji domačin, ki je v mali baraki gostom nudil male usluge (pijačo in jedačo). Gozdove v obrobju doline so ob prostem času izkoriščali ljudje brez gozdov, ki so drevje razrezovali na polena in jih zlagali v skladovnice. Spomladi ali jeseni (pač ob veliki vodi) so polena metali v vodo, kijih je prek slapov odnašala v dolino. Tam nekje, kjer stoji zdajšnje gostišče, so naredili »grablje«, kjer se je les ustavljal. Če pa so polena pobegnila po vodi naprej, so jih »polo-vili« na rezervnih grabljah ob oho-niški, nižje ležeči žagi. Zamislite si, koliko muk je zahteval ta postopek od poseke s primitivnim orodjem do dokončnega cilja v vasi Ohonica. Ta poseg v divjo naravo pa je za tiste čase imel tudi dobro stran: skalovje in ratlinje na njem je namreč tako dobilo prepotrebno svetlobo. Zadnjih 50 let opažam, da se z zarastjo in sklepom gozda tudi tu nekaj spreminja. Skromen zaslužek Mama Marija K. iz Lašč, ki mi je povedala marsikaj, nikakor ni pozabila tega, kako sta z Ančko P. kopali vrh Pekla češminove korenine. To je bil namreč tudi skromen dodaten vir zaslužka, združen z velikimi mukami. Hodili sta tja do »gorjanskih žag« in ne do »hribovskih«, kot sem jo jaz vprašal! Iz tega sklepam, da so ljudje vsa gornja ležeča območja, tj. Menišijo in Cerkniško Bloško planoto imenovali Gornje, tam živeče ljudi pa »Gor-jence«. Danes so to »hribi« (hribovci), mi v dolini pa naj bi po tem bili dolinarji (kar se še cesto sliši). Ta mama z neverjetnim spominom ve še danes povedati, kako je na eni žagi »tam gori« pisalo takole: »Ne razmetavaj reči po žagi, daje ne N2 Mlin vrh Pekla. Slikano je moralo biti pred letom 1914, kajti poleg dvtle|(a domačinov sedita na jezu tudi dva avstroogrska orožnika. nraz dobiš po krempljih — zapomni si to, gospod Lubljančan«. To potrjuje mojo tezo, naj bi bil pač nedoma-čin tisti, ki je poleg občudovanja Pekla vnašal v ta prelepi log še kaj drugega. Tudi dva gospoda (duhovnika) sta si ogledovala njuni torbi. Nemoteno sta delali naprej, kot da ju ne vidita. Ko jima lakota ni več prizanašala, sta poleg črnega kruha v torbi našli še dva koščka lepega sira. Hvala, gospoda, sta se potiho nasmehnili, saj sta le spoznali g. kaplana Lončarja iz Borovnice. Sedaj počiva pri farni cerkvi v Novi Oselici nad Poljansko dolino. Skrivnostna dolina, zavita v mistično razmišljanje o vsem najhujšem, kar se človeku lahko zgodi v Peklu, je samotnima delavkama burila domišljijo, ko sta se polnimi vrečami lubja vračali domov. Po gozdni drči je šlo deloma po nogah in deloma po zadnji plati, saj sta hoteli čimprej priti iz hudičevega domovanja. Toda strah je postajal večji, ko sta za sabo zaslišali lomastenje po gozdu. Res je prišla prikazen, od oglja črna v obraz in z dvema rogovoma na glavi. Toda bilo je človeško bitje. Oglar Nande, ki je kuhal oglje na robu soteske, pa gaje zabolel zob in sije pomagal tako, da si je zavezal cunjo na glavo, se jima je oglasil in strah ju je minil. Družbo jima je delal do doline. Pri sekanju lesa je tam gospodaril tudi mož po imenu »Žorž«; prvotno je bil hlapač pri kmetu v Ohonici. Ko je spoznal, daje mogoče na lažji način tudi kaj zaslužiti, je z najemno delovno silo »na akord« pridno komandiral in služil. Cesto sije kaj »sposodil« v okolici vasi, dokler ga kruta smrt ni posekala na enem izmed vaških kozolcev. Podjetniško srečo je v Peku iskal tik pred letom 1941 tudi neki g. Ka-lan. Zaloge lesne mase v okolici, tako si je omislil, naj bi predeloval v lepenko. Od II. slapa je v pobočje hriba izkopal vodni kanal in vodo usmeril po primitivnih ceveh na nekakšne mline. Z močnim vodnim padcem mu je to tudi uspelo. Nekaj lepenke je že naredil, vendar so mu italijanski vojaki takoj po okupaciji objekt požgali, ne vedoč, da jim ta obrt ni prav nič nevarna. Pridejo gozdovniki Poleg že vsega navedenega seje v Predpeklu dogajalo še marsikaj. Povojna generacija (od leta 19ll>rea' ko je zapustila klopi osnovne šole,k°vn prerasla v dijake gimnazij in društvi šol. Od tam so prišle nove ideje,pred so mladeniče tudi strankarsko opi D delile. Taborjenje pod šotori, ki nj0je komur- niso dajali nobene zaščt^g- pred ujmami, ni nikogar odvrnilL da bi se odpovedal tem užitkol a v b( Tam smo opravili tudi slavnost^^ gozdovniško prisego, ko smo na k ., brezovega lubja napisali po svoji * ' lji izbrano gozdovniško ime. Tolnan je upepelilo v taborniškem ognju mladostnem navdušenju. To ceSkeg monijo je vodil neki g. Kozinc 106; Ljubljane. Mogoče so ti spomini mali mlada leta v Predpeklu tisti temetu : ni, nepozabni vir zaobljube, ki mfcvln( srcem in dušo spodbujajo, da L bom vedno upiral tistemu, kar her sf rušiti ali kakorkoli posegati v t) aru omadeževano lepoto narave. v sevk Predpeklensko idiliko so si hod svoja praznovanja izbirale tudi rs h ne organizacije in društva. Tako fzadt roča »Ljudski glas« 1. 8. leta \tyarj da bo podružnica lesnih delavceiBJ-^ Borovnici praznovala obletnico o stoja, na kateri bo na popoldan! " veselici igrala delavska godba Z£0SI ja. Razni orientacijski pohodi met imeli start in cilj tudi v tej dolini, Skrc žalost pa je danes le še nekaj živih.utru bi moje spomine lahko še dopoln^j^ škrc nap Ko Javite se mi! Za konec moja osebna pobuda: Turistični delavci v Borovnici 90-letnici prve postavitve preho skozi Pekel organizirajte proslav« širšem smislu. Poprej uredite no pot do slapov, in sicer do L, II. in II s čimer bo omogočen lep dostop teh točk. Izlet naj bi se nadaljeval do Pok jišča, v popoldanskem času pa konl s slavnostnim programom v več« menskem prostoru v Borovnici. To bil pač naš dolg do vseh tistih, ki mnogo pred nami že znali ceniti b gastvo lepote, ki nam jo nudi sicei čudnim imenom naša Peklenska i lina. Od leta 1945 pa do danes tudi sme v pozabo — sledi nadaljevanje France Lehi -G( OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOROVNICA Pekel in druge lepote V Borovnici je bil konec januarja prvi redni letni občni zbor lani ustanovljenega turističnega društva. Da je zamisel pritegnila veliko ljudi, priča solidna udeležba v večnamenskem prostoru osnovne šole, kjer so se članom društva pridružili številni gostje, med njimi vrhniški župan Vinko Tomšič, predstavniki lovskega in planinskega društva, nekaterih podjetij, gostinci, tudi tisti, ki so pred kratkim začeli svojo dejavnost v Borovnici in upokojenci, ki so k slavnostnemu razpoloženju prispevali tudi tako, da so za začetek zapeli. Turistično društvo je za pomoč pri ustanavljanju društva predsedniku vrhniške občinske skupščine podarilo tudi oljno sliko z motivom stebra. Predsednik društva Jože Petrov-čič je nato v uvodni besedi pojasnil glavne smeri dejavnosti društva. Dejal je: »Po zatonu starega turističnega društva, za katero se ve, da je vnema zamrla s staranjem prejšnje generacije, je bilo kar nekaj poskusov, da bi se tudi na tem področju organizirali, vendar ti poskusi do lanskega leta niso bili uspešni. Z obnovo poti v Peklu, kar se je začelo razmišljati v letu 1990, v roke pa smo pljunili v letu 1991, so se stvari seveda precej spremenile. Ustanovljena je bila iniciativna skupina za ustanovitev turističnega društva Borovnica, ki je počasi pripravljala tudi vse potrebno, kar tako društvo potrebuje za svoj zagon. Stvari niso potekale v ozkem krogu, kot si nekateri morda razlagajo naša prizadevanja, temveč je bilo o vsem pisano ne le v občinskem časopisu, temveč tudi v drugih medijih. Da pa smo se tako trudili za obuditev društva, nam je korajžo dajal pravzaprav skromni poskus množičnega obiska pred Peklom, ko so ljudje, predvsem so tjakaj prišli številni Borovničani, dejali, da zamisel ni slaba in da bi se nam pri delu za obujanje turizma pridružili z velikim veseljem. Marsikateri od njih sedi danes tukaj. Seveda bo redno vzdrževanje Pekla tudi vnaprej ostajala prednostna naloga društva. So pa seveda še druge dejavnosti, ki so se začele sicer še bolj v naših glavah kot dejan- sko odvijati s tem, ko je bilo Turistično društvo Borovnica lani konec junija ustanovljeno, v novembru pa registrirano. Društvo zdaj deluje tudi po komisijah, imenovali smo tri, propagandno, programsko in gospodarsko. Društvo si pač zastavlja v prihodnje nekatere aktivnosti, ki naj prinesejo več življenja v Borovnico in njeno okolico. Izpeljati bo treba dejavnosti, da soteska Pekel v manjšem območju, kot je bilo predvideno v predlogu občinskega odloka, postane naravni park, o čemer se bo društvo pogovarjalo z lastniki tamkajšnjih zemljišč. Precej polepšati bo treba Borovnico. Kar se tega tiče, nameravamo sprožiti tekmovanje za najlepše urejeno hišo in najlepšo okolico hiše. Društvo ne bo pozabljalo na druge lepote v kraju samem in v okoliških vaseh. V sodelovanju s trgovci in gostilničarji, ki že zdaj vsestransko pomagajo pri rasti turističnega društva, utegne biti podoba naših krajev mikavna tudi za izletnike od drugod. Borovniški konec bo treba predstaviti tudi sosedom in morebitnim našim gostom, zato bo društvo skrbelo za promocijo našega kraja z natisom razglednic in potem z natisom drugih publikacij. Za opravljeno delo doslej lahko rečemo, da imamo popolno podporo sedanjega občinskega vodstva in da tudi od tam dobimo marsikatero dobrohotno pobudo. Zavedamo pa se in pri tem vztrajamo, da Turistično društvo Borovnica ni stvar nekaterih posameznikov. Društvo bo živelo, kolikor bodo prebivalci naših krajev pripravljeni z njim sodelovati in kolikor širše se bodo zavedali tega, da brez članov tudi društva ni. Pričakujemo torej, da bo članov čimveč, iz čim širših slojev ljudi, predvsem pa takih, ki vedo, da pomeni tudi v našem koncu turizem prihodnost.« Za tem je bila razprava, ki je prinesla nekaj lepih pobud. France Lebcn je na primer spodbudil vse navzoče, naj v prihodnjem letu posvetijo vse moči 90-letnici organiziranega obiska v Peklu, da je bilo tam živahno, priča tudi zgodovina. Predstavnik gostincev, ki se je šele priselil v gostišče na postaji, sodi, da je v turizmu perspektiva in je ponudil strokovno in gmotno podporo i, it društvu. Srečo Mihevc je dejal,1 društveno delo v Borovnici ni % opaženo, saj se o tem precej govd Predlagano je bilo tudi, da bi [ dve leti, ko bo 140-letnica, kar je| vi vlak pripeljal skozi Borovnico, primerno obeležili. —— Govorniki so predvsem opozoi ^ na to, da pri delu za turistični raz'jay| kraja Borovničani ne smejo biti r\no cepljeni, dela naj se lotijo tako, da^ bo to poznalo pri zavzetosti za ob^j sanje kraja. je Po uradnem delu je bil tudi ves$p0 del, ki so ga ukrojile članice aktijn pos N kmečkih žensk. Deležne so bile pih pohval RiAŠ ČASOPIS FEBRUAR 1994 NŽ. JOŽE LUŽOVEC, DIREKTOR KZ LJUBLJANA: ozvočja med stroko in olitiko še ni 30. junija bo minilo 90 let, odkar o na pobudo kaplana Mateja Suš-■ka sprejeli pravila vrhniške mle-arske zadruge. To je datum, ki omeni začetek organiziranega za-nižnega gibanja na Vrhniki in v kolici. Častitljive obletnice se bo-o tukajšnji združniki spomnili z nekaterimi prireditvami, čas pred praznovanjem pa je priložnost, da 91 predstavimo nekaj kmetijskih stro->le ^vnjakov, ki so dobršen del svojih neustvarjalnih moči porabili za naje, predek vrhniškega kmetijstva. °P' Diplomirani inženir kmetijstva ^.?ože Lužovec, direktor Kmetij--nili ga zavoda Ljubljana, se dolga kol a u'cvarja z usmerjanjem kmetij v bolj učinkovito gospodarjenje jstna travnatem svetu v ljubljanskih, a k?1 otranJskih, zasavskih in nekateri £'n dolenjskih ter gorenjskih obč-rolnan. na Vrhniki je prisoten že ju dolgih 18 let. Na območju Kmetij-ceSkega zavoda Ljubljana deluje nc 106 pašnih skupnosti, ki zajemajo ni malo manj kot 5570 ha zemljišč, m<*u je 831 čredinskih pašnikov. jmMnoge kmetije so s pašno-košnim [gospodarjenjem ob sočasnem sili-v nranJu trave, dosuševanjem (preve-trovanem) krme in krmnih dosevkih znatno povečale svoje pri-si hodke. li n In kakšni so rezultati vaših prizadevanj za bolj učinkovito gospodarjenje na travnatem svetu v vrhniški občini? ans ^eč let sem sledil izračunom i Z«ospodarjenja po Falke-Geithovi di metodi, ki se vrednoti v kilo nijkrobnih enotah, saj smo si ne-"h>utrudno prizadevali, da bi vsi 3,nkmetje dosegli 4.000 — 5.000 škrobnih enot. Učinki skupnih naporov so se kaj kmalu pokazali. Ko smo prišli na kmetije, so rejci oddajali le 20 — 30 litrov mleka na dan, v času sezone seveda, ko smo uvedli sodobno tehnologijo pridelave in prireje, je praviloma vsak gospodar oddajal od istih živi in delnim povečanjem staleža že po treh letih prek 100 litrov mleka na dan. Kako in koliko se vaših nasvetov poslužujejo kmetje? Kmetje so od vsega začetka vestno zapisovali vse podatke, kar dokazuje, da so nam zaupali. Pilotske kmetije so bile osnova za strokovno svetovanje in dandanes z veseljem ugotavljamo, daje večji del zaokroženih kmetij zajetih v pašno-košno rabo travnatega sveta. Glavno vodilo našega skupnga dela je učinkovito gospodarjenje na kmetiji, ki z uvajanjem sodobnih tehnologij dovoljuje, da se člani družine lahko poleg kmetijstva ukvarjajo še z dopolnilnimi dejavnostmi, marsikdo je verjetno celo zaposlen. Brez občinske svetovalne službe pri vašem deluprejkone ne gre. Kako bi ocenili tukajšnjo svetovalno službo? Osebno lahko ocenim, da vrhniška svetovalna služba dobro dela in je v primerjavi z drugimi krajevnimi službami, ki delujejo v okviru našega zavoda, med vode-čimi. Za krajevnega kmetijskega svetovalca je izjemno pomembno, da dobro pozna kmetovalce in z njimi tesno sodeluje ter doseže, da mu gospodarji vračajo zaupanje. Brez dolgotrajnega, vestnega in natančnega dela je tak odnos težko doseči. Prepričan sem, daje to docela uspelo vrhniškemu svetovalcu Janezu Drašlerju, kije kmetovalcem ob vsaki uri pripravljen pomagati. ci eno lav« no nil op Pok oni ečtt To ki tit ice' Obvestilo vsem pridelovalcem koruze Na podlagi 1. člena odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju Republike Slovenije (Ur. 1. SRS št. 20/78 in 9/85) so pridelovalci dolžni zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pyrausta nubilialis Hb.) kot gospodarsko škodljive na območju Republike Slovenije vsako leto najpozneje do 31. marca pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico skupaj s štrclji. Najučinkovitejši način je preoranje njiv in tudi pravilno kolobarjenje. Zaradi milega vremena v preteklih zimah je namreč verjetnost pojava in razvoja prosene vešče v letošnjem letu toliko večja. KMETIJSKA INŠPEKCIJA Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec, Vrhnika ,eb< Inž. Jože Lužovec, direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana Za konec morda še najzahtevnejše vprašanje: kaj sodite o slovenski agrarni strategiji in tako imenovanem ekosocialnem kmetijstvu? Strategijo razvoja je slovenski parlament sprejel, vendar je razkorak med sprejetim programom, ki ohranja vse kmetijske površine kmetijstvu, in resničnostjo, vse večji. ??! Ni namreč denarja zlasti za površine, ki se zaraščajo. Zato bo potrebno, če naj se ta strategija uveljavi, takojšnje udejanjenje tudi za ta okoliš zapisanih programskih vodil, saj bodo zaradi odlašanja kasneje potrebna znatno večja vlaganja. Izkoriščanje travnatega sveta za pašno-košno rabo je kot naročena tehnologija za uveljavitev omenjene strategije razvoja, vendar velja opozoriti, da republika doslej ni pokazala potrebnega posluha za podporo sodobnim tehnologijam v hribovitem svetu in na barju. Kar zadeva ekosocialni razvoj kmetijstva je po eni strani kar prav, da država podpira vsestransko dejavnost na kmetiji. Seveda pa je neumestno, da zadnje čase nekateri pripovedujejo, daje kmete treba učiti podjetnosti, namesto da bi se sami učili od njih. Kmete bi bilo treba odločno podpreti v prizadevanjih, da kmetije zaokrožijo in povečajo. Kar zadeva velikost kmetij, se zaradi izredno razgibanega hribovitega sveta ne moremo primerjati, denimo z Avstrijo, pač pa bi morali storiti vse, da tudi kmetije v tako imenovanih celkih gospodarsko zaživijo. MITJA KREFT ""GOVEDOREJSKO DRUŠTVO VRHNIKA Priprave na razstavo )ZOl y , ■az\» ^uruževanje v društva v novi dr-ti tl^vi ^'ovenÜi je zaživelo z vso vne-, dat °' ^ar P° vrst'se ustanavljajo ta-'ole a .ali drugačna društva ob bok istim, ki gojijo društveno življenje ves«e °d nekdaj (planinci, jamarji, iktii tniki> kulturniki). Prav je tako ile Dn potrebno je, da kjer lahko vsak Posameznik najde sebi enake. Naj v nekaj besedah predstavimo Govedorejsko društvo Vrhnika. Že 'me samo nam pove, da se v tem ■"uštvu združujejo rejci govedi. 0vedoreja je kmetijska panoga, ki !"a na našem, vrhniškem območju 3ojgo in vsebinsko bogato tradicijo. čeprav so kmetje združeni v kmetijski zadrugi Vrhnika, v kateri ' upaj uveljavljajo svoj poslovni in-f Jres> se je pred približno desetimi Pokazala potreba po združeva-1JUv društvo. V zadrugi namreč ni mogoče do-rjM 'J Poglobljeno obravnavati stro-Jjovnih tem, ki iz dneva v dan tarejo ■povedorejce. V društvu se najde povezava me¿ njci, venterinarji in \semnjevalci, občino in tudi z za-rugo s katero ves čas obstaja naj-yr»nejša povezava, ff! Govedorejsko društvo Vrhnika je bilo torej ustanovljeno leta 1985, šteje 100 članov, ima svoj Upravni odbor in predsednika. Vsako leto »na Štefanovo« skličemo letno skupščino za člane, čez leto pa organiziramo zanimive strokovne ekskurzi- OBVESTILO Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska c. 22, Ljubljana obvešča interesente za zakup kmetijskih zemljišč in kmetij, da bo razpis za oddajo kmetijskih zemljišč in kmetij v lasti Republike Slovenije v enoletno obdelavo fizičnim in pravnim osebam objavljen v časopisu KMEČKI GLAS dne 2. marca 1994. je v sosednje govedorejsko napredne države (Italija, Avstrija, Švica, Nemčija). Skrbi za načrtno osemenjevanje krav, sledi delu v selekciji, organizira samopomoč v primeru pogina živali, za člane redno pripravlja strokovna predavanja in organizira prireditve. Leta 1992 je naše društvo pomagalo organizirati ustanovni zbor zveze rejcev za rjavo pasmo Slovenije in pripravilo priložnostno razstavo govedi. Letos je pred nami organizacija razstave govedi (100 živali) ob 90-letnici zadružništva in mlekarstva na Vrhniki, ki bo 27. avgusta. Na to prireditev se še posebej skrbno pripravljamo, saj bo to ena večjih razstav zadnjih let na območju ljubljanske regije. V mesecu aprilu bodo na obisku v Sloveniji predstavniki govedorejsko razvitih držav. Ustavili se bodo tudi na Vrhniki in zanje bomo pripravili manjšo razstavo najboljših živali rjave pasme. Zaradi vsega naštetega bomo izdali tudi manjši predstavitveni katalog, ki bo naša osebna izkaznica in Program pospeševanja proizvodnje hrane v občini Vrhnika v letu 1994 V skladu z usmeritvijo Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva v letu 1993 zagotavljamo z občinskim proračunom podporo v smislu pospeševanja in ohranjanja pridelave hrane. Občina Vrhnika je kot celota območje, kjer so zaradi talnih in hidroloških razmer za tradicionalno kmetijstvo težji pogoji oziroma omejeni dejavniki. So pa tudi specifični pogoji, kot na primer na šotnem delu Barja, kjer se počasi uveljavljajo nasadi ameriških borovnic kot alternativa govedoreji. S programom v prvi vrsti zagotavljamo podporo za ohranjanje obstoječe proizvodnje, dopolnilnim dejavnostim, več poudarka je tudi na svetovanju in izobraževanju kmetov. Proračun občine Vrhnika namenja za kmetijstvo sredstva v višini 10.200.000 SIT. A. POMOČ ZA OHRANJANJE KMETIJSKE PRIDELAVE 1. Regresiranje mineralnih gnojil V letu 1994 bo odbor namenil sredstva za regresiranje 700 ton mineralnih gnojil. V letu 1994 bo znašal regres za vsa območja občine Vrhnika v višini 15%. S programom tako zagotavljamo 3.150.000 SIT. Mineralno gnojilo se regresira kmetijam glede na doseženo tržno kmetijsko proizvodnjo v letu 1993. Posameznik, ki prodaja oz. oddaja svoje kmetijske pridelke, uveljavlja pravice do pripadajoče količine regresiranih mineralnih gnojil na Kmetijski zadrugi Vrhnika oz. na občini ob priložitvi obračuna o prodaji kmetijskih pridelkov. 2. Regresiranje semenske koruze in drugih semen S programom zagotavljamo sredstva v višini 2.000.000 SIT za regresiranje semenske koruze in drugih semen; in sicer 20% regresiranje prodajne cene semenske koruze — 10 ton in 50% regresiranje drugih semen (travno-deteljne mešanice). Semena se regresira tržno usmerjenim kmetijam na način, naveden v 1. točki. 3. Regresiranje obresti za investicije Naložbe za posodabljanje tehnologij pri prireji mleka in mesa se v kmetijstvu zadnja leta zmanjšujejo. Brez uvajanja novih tehnologij pa v kmetijstvu ne bo cenejše in kakovostnejše pridelave hrane. Da bi proces uvajanja posodobitev premaknili z mrtve točke, v programu pospeševanja pridelave hrane v občini Vrhnika za leto 1994 nadaljujemo s spodbujanjem investicijskih vlaganj, in sicer z regresiranjem obrestne mere za posojila za dobo enega leta v višini 50%, in sicer za investicije v sodobne sušilnice krme s toplim zrakom, za mlekovode in drugo hlevsko opremo. V ta namen na leto zagotavljamo 1.400.000 SIT. 4. Veterinarske storitve Pod to nalogo zagotavljamo sredstva za zavarovanje krav v A in Z kontroli in sredstva za preventivno cepljenje pašnih živali. Skupaj zagotavljamo v letošnjem programu 2.000.000 SIT, in sicer za zavarovanje po kravi 1.300,00 SIT ter 40% sofinanciranje preventivnega cepljenja pašnih živali. Za zdravljenje krav v A in Z kontroli je zagotovljeno 40% sofinanciranje za prehodno obdobje od 1. januarja do 31. marca 1994 (do uvedbe zavarovanja). Kmetom, ki so bili v letu 1993 organizirani v okviru samopomoči, se poravna stroške zasilnega zakola ali pogina v tem obdobju do vrednosti 500 DEM, preračunano v tolarje. 5. Konjereja Iz programa načrtujemo sofinancirati: — oskrbnikom žrebcev na Lesnem brdu in Brezovici zagotavljamo 30% regresa za skočnino za območje občine po ceniku, ki ga izda Kmetijski zavod Ljubljana. Oskrbnikoma se izplača regres na podlagi izdanih potrdil o skoku, od dejanskega števila skokov pa do števila 30 (za posa- meznega oskrbnika) pa se jima povrne skočnina v 100% znesku. — zagotavlja se tudi 500 kg ovsa za vsakega žrebca. — udeležba žrebca na letnem licenciranju (prevozni stroški in dnevnica) Za navedene naloge zagotavljamo 200.000 SIT. B) DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH IN UVAJANJE NOVIH PROGRAMOV PRIDELAVE HRANE 6. Prašičereja — 20% sofinanciranje nabave pujskov za tržno rejo, — 50% sofinanciranje nabave plemenskega merjasca za pl. postajo — 1 žival, — 50% sofinanciranje zdravljenja plemenskih svinj in merjascev Za navedene naloge zagotavljamo 250.000 SIT. 7. Ameriške borovnice (in jagode) Za 30% sofinanciranje nabave sadik zagotavljamo 100.000 SIT. Kmečki turizem in sofinanciranje projektov S tem programom sofinanciramo do 50% pripravo projektov za ureditev kmetij za kmečki turizem, za kar zagotavljamo 50.000 SIT. 9. Zelenjadarstvo S programom zagotavljamo podporo v višini 50% za nabavo sadik ali semen ter sofinanciranje folije in 50% regresiranje obresti za investicije. Za ta pospeševalni ukrep namenjamo sredstva v višini 200.000 SIT. 10. Čebelarstvo ■ Odbor namenja sredstva v višini 250.000 SIT za program zdravstvenega varstva čebel — zdravljenje bolezni čebel v sodelovanju z Veterinarskim zavodom ljubljanske regije. Program zajema pregled zimskih mrtvic na nosemavost in prašičavost, pregledi na hudo gnilobo čebelje zalege in na poapnelo zalego. Zdravljenje s fumagillinom (150 vrečk), zdravljenje čebel na poapnelo zalego (11 kg yuco-lucka) in zatiranje verooe z reg. preparatom apis tatom. Glede na omejena sredstva je možno 50% sofinanciranje tistih preventivnih akcij, ki so oz. bodo v tem letu najbolj potrebne oz. upravičene. Sredstva pripadajo ČD Vrhnika 75% in Borovnica 25% v razmerju glede na članstvo. C) KMETIJSKA IN GOSPODINJSKA SVETOVALNA SLUŽBA 11. Izobraževanje in društva S programom sofinanciramo: — zimski ciklus predavanj za mlade kmete, — posamezna predavanja in tečaje iz dopolnilnih dejavnosti gospodinjstva in novih programov kmetijstva, — vzpodbujanje delovanja društva kmečkih žena, kmečke mladine in govedorejskega društva, — razne analize za pomoč pri svetovanju. Za te namene zagotavljamo 400.000 SIT. 12. Pomoč pri servisiranju Sredstva v višini 200.00 SIT namenjamo za brezplačno servisiranje škropilnic za zaščito rastlin, kombajnov in molznih strojev. Regrese za navedene programe je mogoče uveljavljati prek Kmetijske zadruge Vrhnika in Kmetijske svetovalne službe občine Vrhnika, če ni drugače določeno. bo prikazal zgodovino vrhniške govedoreje in proizvodne rezultate, ki jih naši člani trenutno dosegajo v prireji mleka. Program varstva in urejanja kmetijskih zemljišč Sredstva odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki ostanejo občini, se uporabljajo za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč v občini. Predvidoma bo zbranih 4.000.000 SIT sredstev. Program zajema: 1. Kopanje in čiščenje jarkov, vzdrževanje melioracij Kopanje in čiščenje jarkov in obnova travnikov z zasejeva-njem predstavlja osnovni ukrep pri izboljšanju talnih razmer za rast, ki predvsem na Barju pripomore k doseganju večjih pridelkov krme. Poleg te naloge bo v letu 1994 odbor sofinanciral tudi dela pri vzdrževanju že izvedenih hidromelioracij v naši občini. Vsa omenjena dela bomo regresirali proizvajalcem v višini 50%. Načrtovan obseg navedenih del v letu 1994 predstavlja obremenitev v znesku 1.000.000 SIT. Predsednik govedorejskega društva kmet Franc Jazbar iz Zaplana 2. Male melioracije Odbor namenja .700.000 SIT za izvajanje malih melioracij, in sicer v obliki 50= sofinanciranja manjših zemeljskih operacij na podlagi interesa posameznih kmetov za ta dela in programa svetovalne službe. Okvirno zagotavljamo sredstva za male melioracije na 30 kmetijah. 3. Ureditvena dela in projektiranje na kmetijskih zemljiščih — reševanje pritožb iz komasacijskega postopka II. in III. Pod to nalogo zagotavljamo sredstva v višini 1.000.000 SIT za morebitno dokončno izvedbo ureditvenih del na kmetijskih zemljiščih v primerih reševanja pritožb v komasacijskih postopkih Podlipska dolina II. in III ter sofinanciranje ureditvenih načrtov oz. lokacijske dokumentacije za urejanje zemljišč. 4. Urejanje poti in kolovozov Pod to nalogo zagotavljamo vzdrževanje dovoznih poti in kolovozov, ki služijo le potrebam obdelovanja zemljišč po programu svetovalne službe občine Vrhnika, in sicer v višini 300.000 SIT. Še o barju in ekologiji Na OŠ I van Cankar Vrhnika, Ložca 1, smo se navdušeni ekofra-jerji odločili, da bomo ekološko aktivneje delovali in s tem osveščali še druge. Zato bo do konca šolskega leta potekalo kar nekaj akcij (o tem bomo še poročali). Prva med njimi je bilo zbiranje predlogov, kako se v šoli lahko obnašamo varčneje in bolj osveščeno. Predloge smo zbirali v posebni skrinjici. Naj izdam vsebino izžrebanih in nagrajenih: — čaja in kave ne zlivamo v lijak, — ne trgamo plakatov in obvestil s sten, — pred straniščem se ne drenjamo... Spopadli smo se tudi z reševanjem dveh rebusov. V za to namenjeni skrinjici smo prejeli 764 pravilnih odgovorov. Rešitev vam ne izdam. Potrudite se kar sami! © 100 12 5 ar x 5 1 <§> 1 2 3 4- Da ekofrajerji mislimo resno, dokazuje tudi naš zaščitni znak ali simbol. Ustvarjali so ga učenci pri likovni vzgoji. Med prispelimi predlogi smo se ekofrajerji odločili za osnutek Spele Jerina, učenke 8. f razreda. Menimo, da je v znaku zajeto osnovno sporočilo: ZEMLJA JE V NAŠIH ROKAH. MORAMO JO REŠITI. ZAČETI PA MORAM JAZ SAM, IN TO TAKOJ! Kaj pa podeljene nagrade? Podelili smo: — eno knjižno nagrado, — dve didaktični igri, ki smo ju izdelali sami in jo poimenovali EKOFRAJER, — 3 zvezke iz ekološkega papirja. Celotna akcija je potekala v drugi polovici januarja. Omenjeno žrebanje jc bilo 31. 1. 94. Ta dan smo na šoli odprli tudi razstavo EKOLOŠKI TABOR-BEVKE 93. Obiskovalcem je bila na voljo štiri dni. Razstava je prikazovala raziskovalno dejavnost glede ogroženega Barja in vsega, kar sodi v njegov ekosistem. Prikazane aktivnosti so med poletnimi počitnicami leta 1993 izvajali nekateri učenci (uspešni pri učenju in ekološko osveščeni) iz vseh treh šol naše občine s svojimi požrtvovalnimi mentorji. V tej vsakdanji naglici nam je akcija hotela povedati, da sije treba vzeti čas tudi za črička, ki se v večernem mraku veseli svojega življenja. Prijetno jc povonjati cvetico, morda leči na dehteči mah ter globoko vsrkavati vonj barjanske zemlje — ČE HOČEMO PREŽIVETI! Morda bomo v tem vonju zaznali znoj naših dedov, začutili čas, ko so domačini z vpregami »hiteli« prav do takrat še čiste Ljubljanice in v spomladanskem hladu sejali, poletni vročini pleli ter v jeseni pobirali sadove svojega dela, darežljivosti narave in sadove Božjega daru. Vse te dneve pa je pod svojim vznožjem blagoslavljala Mati Božja z Žalostne gore. Če bomo začutili vso to lepoto, enkratno naravno danost, na kateri živimo, jo bomo večkrat obiskali. Obiskali Barje peš ali s kolesom. Če bomo občudovanje in ljubezen združili, mu bomo tudi pomagali preživeti in ozdraviti vsaj tiste rane, kijih lahko ozdravimo. Po makadamu se podajmo prav tja do Ljubljanice, ki na žalost ni več tista voda, kije odžejala žejne pastirje in obdelovalce polj. Morda si bomo želeli spet piti iz njene struge in tudi kaj storili, da bo postala naš ponos in ne tiha greznica! Kot Borovničanka ne morem iz svoje kože, zato moram še nekaj dodati. Zazrimo se čaz bregove reke, ki ločuje, in videli bomo, da tudi tam živijo ljudje — taki kot smo mi. Ker Borovničani tako radi govorimo o svojem »nacionalnem« spomeniku, MOSTU, imamo priložnost zgraditi nov most do ljudi tam preko (priznajmo, da nam je svet onkraj dokaj tuj in nepoznan, prav tako tamkajšnji prebivalci). In če živi v njih ista želja, bo novi most še toliko hitreje zaživel in Barjance povezal med seboj. Anica Košir ODPADNA PLASTIKA NA TOJNICAH Zaplet se razpleta Ž", veliko je bilo povedanega in napisanega o odpadni plastiki, ki je skladiščena na zasebnem zemljišču na Tojnicah. S to problematiko seje največ ukvarjala komisija za varstvo okolja pri IS SO Vrhnika in lastnik STENPLAST d.o.o. iz Vrhnike. Po zagotovilih Jožeta Stržinar-ja, predstavnika STENPLASTA, je bil narejen projekt za predelavo plastične mase, ki bi jo zmleli in uporabili kot repromaterial. Vendar zaradi raznih objektivnih težav s tako predelavo doslej še niso začeli, čeprav bi s tehnologijo, ki jo imajo sedaj, to lahko izvedli. Zato so proti koncu leta 1993 na svoje zemljišče pripeljali sedem palet plastike, da bi poskusno pričeli mleti odpadlo plastiko. V to je Stenplast zavezovala tudi odločba o odstranitvi vse plastike s Tojnic do 31. 12. 1993. Pristojne inšpekcijske službe so zaprosile tudi za izvedeniško mnenje zunanjo strokovno službo. Leta je ugotovila, da je plastika odpadek, ki jo je treba skladiščiti v zaprtih prostorih, pred obdelavo OH, TA RIBIČIJA (2) prebrati ter jo oprati, ker so bile verjetno v njej shranjene strupene snovi. Zaradi tega pa je potrebnih več tehnoloških postopkov za predelavo celotne količine plastike. Na zadnjem zasedanju komisije, ki se je je redno udeleževal Jože Stržinar, pa je bilo dogovorjeno in sklenjeno, da bodo predlagali Izvršnemu svetu občine Vrhnika, naj določi ceno in pogoje deponi- ranja odpadkov plastike na TO NICAH na podlagi predloga ga bo pripravilo Komunalno p djetje Vrhnika. Glede na tc skle; naj pristojne inšpekcijske služI določijo rok za odstranitev o padne plastike. Po vseh pripetljajih ter kar n kaj hude jeze in kritik občan« Vrhnike se zaplet nekako le reš je. O nadaljnjih postopkih in reŠ vanju te problematike pa bon po vsej verjetnosti morali še f sati. s> Odpadna plastika na paletah je precej načeta, tako dajo ob večjem vetru ali neurju lahko odnese in razmeče p okolici. Kanali namesto rek Naš pisatelj Ivan Cankar je v Enajsti šoli pod mostom imenoval Ljubljanico ošabna Vrhničanka, ki se je v vsej svoji lepoti vila skozi Vrhniko in naprej prek Barja v širni svet. Lubija je bila mila, zelena, kije svoje tihe sanje sanjala globoko pod vrbami. Učenci Enajste šole pod mostom so v poletnih mesecih ob delno izsušeni strugi, na belem produ našli počene lonce, preluknjane ponve, star lijak in še marsi-kakšno čudo in prečudo, ki jo je hranil goli presušeni prod. Tako je bilo nekoč! Kako pa je danes v času »načrtovane« industrializacije, urbanizacije in intenzivnega kmetovanja? Tovarne ob vodah Ob bregovih naših voda so načrtovalci zasnovali in zgradili tovarne IUV Vrhnika, LIKO Vrhnika, FE-NOLIT Borovnica in še nekatere manjše obrate ter delavnice. Nekoč čiste vode so postale industrijski kanali, ki so sprejemali vso industrijsko odplako. Leta in leta je IUV Vrhnika spuščala in še spušča ogromne količine odplak v Ljubljanico. Pridno ji pomagata še vrhniška mlekarna s spuščanjem sirotke v Ljubljanico in LIKO Vrhnika, ki je svojčas namakal bukove in druge hlode v Lubijo, ter jc iz obratov speljal kanalizacijo v to reko. FENOLIT Borovnica je leta in leta zastrupljal Borovniščico. V njej so takrat ribe tudi izginile. Tudi pospešena urbanizacija naselij je prispevala svoje. Ribiči smo si leta in leta prizadevali in še bijemo »don kihotovski« boj z onesnaževalci voda. Žalostni in nemočni smo gledali in še gledamo, kako so postale naše vode mrtve reke, polne umazanije, fekalij in strupenih snovi. Iz leta v leto so se vrstili katastrofalni pogini rib v Ljubljanici in Borovniščici. Kljub temu nismo obupali. Še bolj zagrizeno smo se borili proti osnenaže-valcem. Tudi v tovarnah so se odgovorni pričeli zavedati, da tako ne bo šlo več naprej. K ukrepanju in saniranju stanja so jih prisilile tudi kazni in denarne odškodnine za pomore rib in onesnaževanje voda. V Fenolitu Borovnica so z leti razvili tak prečiščevalni sistem, da v proizvodnji uporabljajo odpadne vode v zaprtem tokokrogu, v Borovniščico pa odteka prečiščena odpadna voda. Budnost in nadzor pa sta kljub temu še potrebna. Eden od največjih onesnaževalcev Ljubljanice, tovarna usnja Vrhnika, je zgradil pretočne čistilne prekate na tovarniškem dvorišču. Za čistejše odpadne vode pa bodo morali postoriti še marsikaj, vključno s čistilno napravo. Sirotka pomorila lipane Tudi vrhniške mlekarne onesnažujejo Ljubljanico. Izgovarjajo se, da so koncentrati škodljivih snovi, kijih spuščajo v Ljubljanico, minimalni. Občasno pa spuščajo večje količine sirotke v Hribski potok in naprej v Malo Ljubljanico. Tak večji izpust sirotke je bil v juniju 1993, ko so tudi poginili lipani in postrvi. Zaradi našega posredovanja je pričel s postopkom medobčinski vodnogospodarski inšpektor na Vrhniki. Rezultate njegovih ugotovitev in ukrepe, za katere se je odločil pri sanaciji stanja, nam še ni posredoval. Poleg industrijskih odplak, ki močno onesnažujejo naše vode, je vedno bolj v ospredju onesnaževanje voda s komunalnimi odplakami iz gospodinjstev. V Borovnici bo zaradi zaščite pitne vode na borovniškem vršaju ta problem kmalu rešen. Čistilna naprava je že zgrajena. V teh dneh pa so pričeli urejati tudi kanalizacijo. Kako pa je s tem na Vrhniki? Iz vseh večjih urbanih središč je kanalizacija speljana v potoke in reke. Kako je to videti, se podajte do zbirnega kolektorja ob Ljubljanici pri nekdanji Jelovškovi opekarni; z mantovskega mostu je mogoče videti, kako pritekajo odplake iz Janezove vasi in pod mostom iz samega središča Vrhnike. Takih izpustov v Ljubljanico je še precej. Močno so obremenjeni tudi potoki. V zadnjem času predvsem Podlipščica, kjer je na vodni gladini vse pogosteje mogoče opaziti oljne madeže, ki se lepijo na vodno rastlinje in prod. Tako je velika nevarnost, da bo uničeno glavno drstišče sulca. S problematiko so seznanjene tudi pristojne inšpekcijske službe ter pričakujemo njihovo ustrezno ukrepanje proti onesnaževalcem. Tudi kmetovalci z intenzivnim in pospešenim kmetovanjem ob množični uporabi pesticidov in herbicidov — včasih tudi nestrokovno in v prevelikih odmerkih, kar je opaziti na ožganih kmetijskih kulturah — močno onesnažujejo reke in potoke. Ob močnem deževju namreč z od-plakovanjem površin odtekajo v vodo, kar povzroči tudi pomore rib. To se je tudi že zgodilo v Zrnici in drugod. Še in še bi lahko pisali o onesnaževalcih voda. V prihodnje bomo raje pisali o vsakem primeru posebej in takoj, ko bo problem nastal. Zavedamo se, da nastalega stanje ni mogoče sanirati čez noč. Leta in leta so se delovne organizacije izgovarjale, da jim primankuje finančnih sredstev za čistilne naprave. Po drugi strani pa so vlagale velika sredstva za druge namene. Zakonodaja pa je bila nedorečena. Voda za potomce Ker nam blato sega že do vratu in ker se počasi že utapljamo v lastni umazaniji, bomo morali vsi skupaj narediti veliko več kot doslej. Ribiči si želimo večjega sodelovanja z delovnimi organizacijami, ki onesna- žujejo reke in potoke. Želimo si ti di, da bi pristojne službe odločne ukrepale proti onesnaževalcem da bi nas tudi obveščali o ukrep* zoper kršitelje. Upajmo, da se t stanje izboljšalo z novo zakonod jo, kije že v veljavi. Naš boj ni le b< za ribji živelj v vodah, ampak tu' boj za ohranitev čistejših voda p znejšim rodovom. Tudi glede komunalnih odpla1 ki so močan onesnaževalec vod bodo morali odgovorni v SO Vrl nika doreči svoje. Pomislekov glei nujnosti čistilne naprave ni in jih I sme biti. Je nujno potrebna, če h1 čemo preprečiti uničenje flore favne v vodah in preprečiti izbn epidemij v krajih, kjer teče onesn žena Ljubljanica, polna fekalij strupenih snovi. Predlagamo, da* čimprej pričeli zbirati denar za t stilno napravo. Mogoče tudi z ek1 loškim tolarjem. Gospod Janko Skodlar je v 19 številki Našega časopisa med dr gim zapisal tudi tole: »Kaj vse čl1 vek dela z dragoceno vodo — zifo ljo življenja? Zlorabljajo strahotn1 vse bolj in bolj. Bistro vodo izvir' kvari v njenih tokovih z odplakal vseh vrst...!« Da bi preprečili zj rahljanje te tako dragocene vod pozivamo vse prebivalce naše ob' ne, da povzdignejo svoj glas in t> htevajo od svojih delegatov, naj skupščini takoj sprožijo postop' za izgradnjo čistilne naprave. Del1 gatc v občinski skupščini pa po? varno, da ne glede na barvo 1 strankarsko pripadnost tvorno S1 delujejo v razpravah o gradnji pr potrebne čistilne naprave ter sprt mejo sklep, da bi pričeli i. gradnjo najkrajšem možnem času. Naj sklenem to pisanje in razrpi ljanje z vprašanjem, ki ga je v že n vedeni številki NČ v svojem šesta ku pričel gospod Skodlar: »Ali' vprašanje morale, kadar neko str1 peno odplako spustimo v vodotf in se popolnoma zavedamo posled1 svojega dejanja?« Za RD Vrhnika prired Srečko Mihe' Pasji azil pri Ribiču? Pri Ribiču takoj za Bistro ob cesti proti Borovnici iz vrhniške strani je videti, kot da bi pustošil orkan. Pa ni, samo prazno je. Vendar se čedalje bolj sliši, da namerava ta samotni kraj, kije blizu ceste pa spet daleč od ljudi naseliti življenje v podobi ubogih pasjih duš, kijih preganjajo z Visokega pri Kranju, kjer niso imeli usmiljenja ne z njimi in ne z njihovo skrbnico. Ta sije ustvarila s svojim pasjim zatočiščem tako slavo, daje skorajda zmagala v tekmi za Slovensko leta v izboru revije Jana. Če nas torej izza stekel v gradu Bistra gledajo nagačene zverine, nas bodo torej izza ograje ali pa kar tako od Ribiča gledale še mile pasje oči, ki so od vseh zapuščene našle čutečo roko. Verjetno pa bo treba že zaradi bližine vodovodnega zajetja tam blizu poskrbeti, da bodo tudi zapuščeni pasji prijatelji svoje pasje življenje preživljali v okoliščinah, ki ne bodo pomenile nevarnosti za zdravje vrhniškega prebivalstva. Tega doslej o naselitvi morebitnih novih sosedov niso še nič vprašali. Ljubljanica pripoveduje Sem reka, Ljubljanica po imenu. Na pogled sem temno zelena, umazana in neprivlačna. Sem nesrečna. Pravijo, da je reka Soča modra in bistra, tudi jaz bi bila rada taka. Rada bi, da bi me ljudje občudovali, se vozili s čolni, plavali v meni, se potapljali in me pili. ,Ko vijugam skozi Vrhniko, »očistim« tovarne, ki vame izlivajo odplake. Tudi ljudje mečejo vame vsemogoče reči. Sem žalostna, ker smrdim in ljudje zaradi mene zapirajo okna, posebno kadar se pripravlja k dežju. Včasih sem jazna, prestopim bregove in zalijem vse, kar mi pride na pot. Bojim se le, da bi kakšen otrok padel vame. Strah me je posebno za radovedne dečke, ki jim ljudje pravijo mulci. Sem bolj počasna, čeprav nisem še stara. Rada se pogovarjam z ribami, ki počasi umirajo, ker ne morejo dihati. Rada vidim ribiče z visokimi zelenimi škornji, ki tudi skrbijo zame, rada čutim pozibavanje čolnov na moji gladini. Vesela sem bila tudi potapljačev, ki so čistili moje dno. Pravijo, da so iz mojih slik naredili koledar, ki visi na stenah hiš. Kadar se spomnim na to, postanem kar malo bistra. Če pa se spomnim, da so me opisovali pisatelji in da Ana piše o meni spis, ki bo visel na steni, se zbistrim in kar malo hitreje tečem. No, sedaj že malo preveč govorim. Hočem bili pomembna reka, kakor takrat, ko sem bila še pot. Verjamem, da bom nekoč lepa kakor Soča, da ljudje ne bodo več metali smeti vame, speljevali kanalizacije, odplak iz tovarn,... Želim si, da bi bilo v meni veliko življenja in da bi zašel vame kakšen potočni rak. Želim preveč? Ne, jaz verjamem v ljudi. Naš glas naj seže do vas NA PREDSTAVITVI NOVE KNJIGE IVANA MALAVAŠIČA fbiskala nas je Mila Kačičeva JvLeto je naokrog in spet smo pro- šalcev in gledalcev. Kot ie znala v . eto je naokrog in spet smo proslavljali naš kulturni praznik. Tudi >^ša razstava glasil, ki je tudi odraz kakšne kulturne in literarne de-'nosti starejših občanov, oskrbo-ncev v domovih sirom po Slovenija Je sovpadla z dnevi okrog tega paznika. Na otvoritev smo med pjugimi povabili tudi dolgoletno ":dališko delavko — igralko Milo tčičevo. ^ Kdo je ne pozna? Ne samo ne-^Janji obiskovalci gledališča, tudi 3| radijskih iger in televizijskih ^VVsdstav jo pozna velik krog poslu- ronika dogodkov |p5.1. nas je obiskal in nam prepe-{' moški oktet Raskovec z Vrhni- 2. je bilo srečanje jubilantov, ki • iznujejo okrogle obletnice bivaki v domu, in tistih, ki pomagajo ■ hišnih opravilih. ■ '• 2. je bila otvoritev razstave gla-(. ki jih izdajajo Domovi po Slove-II1- Razstava bo odprta do konca 3:seca. 2. je bila predstavitev knjige j*na Malavašiča Pozabljeni. j 15. 2. pa je bilo veselo pustovanje , Pevci logaškega zbora Društva , validov. f\^'zadeval za dodatne termine. Us-smo dobiti štiri za Izolo. Sekakor je treba povedati tudi, Je bila društvom Notranjske po-\ Jena možnost vključitve v med-. rodno sodelovanje v projektu .evanja zdravja. Edino na ."'ki smo pripravili skupino, ki '0 dni preživela ob Blatnem jeze-■ Poleg že vseh omenjenih, ki so pristili organizirani program ohra-evanja zdravja, je bilo omogočeno Mm •m članom zdravljenje v dru- novim letom je bilo obiskanih in prijetno obdarjenih več težko bolnih članov, večina od njih zaradi svojih težav tudi ne more biti prisotnih na našem občnem zboru. Najmočnejša vez med člani pa je vsekakor enodnevna rekreacija — izleti. Odbor društva posveča posebno skrb pri izbiri krajev in namembnosti izletov. V letu 1993 nam je izpadla trgatev zaradi slabe napovedi vremena. Vsi drugi so bili polno zasedeni, trikrat smo si morali celo pomagati s kobmijem našega sponzorja. Omeniti velja, da se vsi izleti financirajo izključno iz žepov udeležencev. Po vrstnem redu v regiji smo bili tudi organizatorji 11. srečanja invalidov Notranjske. Udeležba 500 ljudi potrjuje, da je ta oblika združevanja prijetna in nujna, saj se ravno takrat vzpostavljajo vezi, ki kasneje segajo zunaj občinskih meja. V povezovanju z drugimi društvi nismo izpustili nobene priložnosti, saj ravno s sodelovanjem z društvi sirom Slovenije pripravljamo in utrjujemo prostor za naše nadaljnje delo. Štiriindvajsetega aprila smo gostili madžarsko državno delegacijo in ob tej priložnosti so se naši aktivisti v Borovnici posebej izkazali, za kar jim gre vsa zahvala. Čeprav je bilo v minulem letu nekaj zapletov pri tekmovalnem športu in obilica dela pri organizaciji srečanja, smo z našimi predstavniki vseeno uspešno stali ob boku drugim društvom. V streljanju in kegljanju smo bili nekje povprečni. Nadvse uspešno nas je predstavljala balinarska ekipa, saj je na turnirjih na Vrhniki in okolici posegala po najboljših mestih; na področnem tekmovanju naše regije je dosegla prvo mesto, na državnem prvenstvu pa odlično tretje. Tekmovanja v šahu se žal nismo udeležili. Ponovili smo uspeh izpred let na državnem prvenstvu v avtorallyu. Seštevek točk nam je prinesel prehodni pokal. V želji po zbliževanju je bilo organizirano športno tekmovanje treh športnih panog tudi ob srečanju v Močilniku in jeseni turnir osmih ekip v balinanju v Sinji Gorici. Ena zelo pomembnih nalog, ki si jo je zadalo vodstvo društva, je bila tudi tehnična posodobitev društvenih prostorov. Proti vsem pričakovanjem smo uspeli pridobiti sodoben pisalni stroj, računski strojček, fotokopirni stroj. Zatikalo seje pri sredstvih, toda v slogi je moč. Med nami je gospa Milena Mesaric, kije verjela društvu in na posojilo vzela računalnik, s katerim smo zaokrožili našo investicijsko dejavnost tehnične opreme. Za vse to je bilo treba tudi nekaj pohištvene opreme. Hkrati smo sodelovali pri obnovitvenih delih poslovnih prostorov. Tako je naša investicijska dejavnost v letu 1993 že skoraj preskočila naše možnosti. Da je bilo delo društva lahko uspešno, velja zahvala vam, kajti brez vaše udeležbe na zdravljenju ali na izletu in tekmovanju ali samo ob obisku v naši pisarni ne bi danes bilo tega poročila, ki pa je samo del vsega, kar se je dogajalo pod imenom Društvo invalidov Vrhnika. Naj bo to poročilo končano z ugotovitvijo — v slogi je moč. Nismo dopustili in tudi ne bomo, da naše usklajeno delo motijo zunanji dejavniki. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi, katerim je v ospredju socialni čut za človeka —invalida — starostnika. Končujemo enajsto leto našega dela. Gremo v nove izzive v korist naših članov. Ker pa je bila pustna sobota, in invalidi se radi poveselijo, so združili še prijetno s koristnim ter po občnem zboru prirpavili pustovanje. Za dobro voljo in razpoloženje sta poskrbela: s hrano in pijačo Gostilna Marinčič, za glasbo pa Janez Kogovšek. S. S. Pozabljeni »Andrejecje v nedeljo po novem letu sedel v svoji sobi. Sonce je sijalo skozi okno in topilo ledna šipah, da se mu je porodila misel in je zašepetal: »Saj bo nekoč pomlad, prišla bo kot vsako leto. Jo bom občutit, bom videl njen nežnozeleni pajčolan in pobožal njene tisočbarvne cvetove, se bo še kdaj dotaknil mojega čela nežni vetrič, ki pihlja vsako pomlad tam v moji dolini? O, dolga bo še zima, morda je zame ne bo nikoli konec. Ali me bo hotel Marko še enkrat peljati v Podhrast, da bi videl vse to? Mogoče bi prosil Zvonka?« Kasneje je povedal Metki, da gre na obisk k sosedoma in že je hotel oditi, pa se je spomnil, da sta prav gotovo odšla k dopoldanski maši, in se je umaknil v svojo sobo. Glasno govorjenje v kuhinji je pritegnilo njegovo pozornost. Marko se je najbrž vrnil s sestanka, je pomislil. Vrata niso bila povsem zaprta in je zato lahko razumel vsako besedo.« Tole je odlomek iz knjige Pozabljeni, ki jo je napisal Ivan Malavašič in jo posvetil starim in bolnim ljudem, ki živijo v domovih, pa tudi njihovim sestram in varuškam ter vsem tistim, ki se trudijo, da jim olajšajo življenje za majhno in skromno plačilo, ki ne more nikoli odtehtati in plačati dela, truda in ljubezni, ki ga vsak dan poklanjajo ubogim in zapuščenim. O vsem tem sem se pogovarjala z avtorjem knjige, gospodom Ivanom Malavašičem. Gospod Malavašič, ali že od malih nog živite tu, na Vrhniki? Ne na Vrhniki. V Podlipi. Tam so živeli moji starši in tam še vedno živim tudi jaz. Poleg s slikarstvom se ukvarjate tudi s pisanjem. Ali mi lahko poveste, koliko knjig ste napisali doslej in kaj vas je vzpodbudilo k pisanju? Napisal sem sedemindvajset povesti, sedaj pišem že osemindvajseto. Pet povesti od teh je bilo tudi natisnjenih; to so Erazem iz Grape, Zvonovi Marije vne-bovzete, Klic večne ljubezni, Zaznamovana in Pozabljeni, poleg tega pa sta tu še dve pesmarici: Ne bom na tuje hodil in Domači vasici, in pa Pesmi slovenskih zvonov, ki je nekakšen učbenik. V času, ko sem bil še zaposlen v IUV, pa sem pisal podlistke in krajše povesti za časopise, kot so Usnjar, Kmečki glas in Družina, pisal pa sem tudi črtice in pesmi za ansamble. Daljše povesti sem začel pisati takrat, ko sem odšel v pokoj in prav za ta čas bi lahko rekel, da sem se začel intenzivno ukvarjati s pisanjem. Kar naenkrat sem imel veliko časa, zato sem ga moral nekako zapolniti. Kakšnih drugih vzrokov pa mislim, da ni. Povedali ste, da ste napisali veliko povesti. Zanima me, od kod dobite ideje za posamezno knjigo? Včasih, ko berem časopis ali gledam televizijo, se mi zdi kakšna tema zelo zanimiva in v njej zaznam idejo. Včasih mi pa kar sama »pade v glavo«. Nisem eden tistih, ki dolgo časa razmišljajo o tem, kaj naj napišejo. Tematiko, ki jo opisujete, morate zelo dobro poznati, zato se verjetno na pisanje dobro pripravite. Kako se vži-vite v to okolje? Mogoče tako, da veliko časa preživite Podlipčan Ivan Malavašič je svojo knjigo Pozabljeni predstavil v Domu upokojencev na Vrhniki, kjer je doživel topel in lep sprejem, saj je med stanovalci doma reden gost. med ljudmi, katerih osebnosti opisujete? Opisujem ljudi, ki jih poznam in med katerimi živim. To so preprosti in revni ljudje. Njim bom ostal zvest. Za pripravo ne potrebujem veliko časa, saj opisujem dogodke iz vsakdanjega življenja. Pišem pa tako, da se marsikdo lahko prepozna v teh osebnostih, saj so le-take bližje mojim bralcem. Prva knjiga, pesmarica z naslovom Domači vasici, je izšla leta 1977. Od takrat pa do danes ste si verjetno pridobili kar nekaj bralcev? Da, verjetno, saj so nekatere moje knjige razprodane in jih ni mogoče več kupiti. To me veseli, saj sem tako bližje ljudem, po drugi strani pa tako lažje izdam vsako novo knjigo. Pred kratkim ste izdali že svojo osmo knjigo, ki ste jo naslovili Pozabljeni. Posvetili ste jo starim in bolnim ljudem v domovih, pa tudi njihovim sestram in varuškam. Kako, da ste si izbrali ravno to temo? O mnogočem se piše in govori, na žalost pa manj o žalostnih, bolečih stvareh. Nisem še zasledil knjige, razen Cankarjeve Hiše Marije pomočnice, ki bi pripovedovala o tistih, ki živijo v domovih. Težko je, če je človek betežen in star in povrhu vsega še bolan, da si sam ne more pomagati. Se veliko težje in žalostno pa je, če je tudi zapuščen in pozabljen od tistih, ki jim je nekoč storil veliko dobrega, ki jih je ljubil bolj kot samega sebe. Ljudje popgosto pozabijo človeka v osta-relosti, onemoglosti in bolezni. Ne zavedajo se, da tak človek potrebuje toplo in lepo besedo bolj kakor zdravilo. To knjigo sem posvetil prav takim ljudem zato, da bi začutili, da jih le niso vsi pozabili. Hvala za prijeten pogovor. Želim vam še mnogo uspehov tako pri pisanju kot pri slikanju. Mateja Šmuc RAZSTAVA PASTELOV V DOMU OBRTNIKOV Motivi z našega praga Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika je Obrtna zbornica Vrhnika v Domu obrtnikov pripravila razstavo slikarja Vekoslava Postopno so nastajala krajinska dela našega današnjega gosta z motivi z Dolenjske, iz Ljubljane in tudi iz Dalmacije. Potem, ko se je naselil pred kakimi šestimi leti na Vrhniki, so začeli nastajati tudi motivi iz naše okolice, ki je izredno slikovita in polna lepote. Teh motivov je na današnji razstavi največ. Iz predstavljenih del je razvidno, da avtorjev slikarski svet ni zaplete- nih abstraktnih oblik, ki so sicer izraz drugačnih študijskih in filozofskih razmišljanj, temveč je neposredna izpoved estetskih in čustvenih vtisov oziroma impresij naše vsakdanje stvarnosti, pri čemer je vedno prisotno tudi prizadevanje avtorja za pozitiven odnos do vse naravne in kulturne dediščine, tudi tiste, kije s stališča trajnosti minljiva.« S. S. TI, PUSTNI ČAS, PRESNETI Na Vrhniki 1932 Vekoslav Perpar Perparja, profesorja sociologije v pokoju, člana Društva likovnih sa-morastnikov v Ljubljani, sicer pa že nekaj let tudi našega občana. Otvoritev razstave je bila v sredo, 9. 2. 1992, v razstavni dvorani Doma obrtnikov, kjer se je zbralo kar precej njihovih članov in drugih občanov. V zanimivem kulturnem programu so nastopili pevci zbora A VE, ki so dva dni prej prejeli Prešernovo priznanje za dosežke na področju petja in glasbe. Slikarja in avtorja razstave Vekoslava Perparja je predstavil Herman Bole in med drugim poudaril: »Današnji gostje prvič sodeloval v skupinski razstavi Društva likovnih samorastnikov leta 1974. Doslej je razstavljal na desetih skupinskih razstavah in imel tudi že devet samostojnih, tako da je današnja že deseta samostojna, tako rekoč jubilejna, razstava. Cankarjeva Vrhnika je bila vedno tako ali drugače razgibani kraj. Tudi čas hude krize leta 1932 je bil po svoje poln duhovitosti. Tistega leta je »pesnica« Šklcpco-va Francka napisala kar obširno pesnitev, v kateri je »obdelala« takratne Hribske fante, nekatere z Vasi, pa tudi kak fant z Brega je bil deležen njenih bodic. Dregnila je v njihove skupne navade in na svoj humoristični način poimensko opisovala posamezne fante. Odmev je bil »ta pravi«. Pesnitev se je prepisovala in krožila od hiše do hiše in po gostilnah. Za šanki so ob kozarcu burno razpravljali: »Kakšen si ti in tvoji prijatelji,« drugi pa mu je vrnil: »Ali veš, kakšen si ti...« itn. Seveda ji Hribski fantje niso ostali dolžni. Dogovorili so se z Buho-vim Francetom, da je iz mavca napravil kip, namenjen pesnici. Odkrili so ga na pustni dan, 9. februarja 1932, pred gostilno pri Turšiču. Bil je to dogodek leta, poln trušča in hrušča, veselja, pa tudi užaljenosti. Žandarje so morali zaprositi za posredovanje. Prišli so in s puškinimi kopiti razbili kip. Fotograf ga je pravočasno fotografiral. Sliko objavljamo v spomin na takratno pustno razposajeno Vrhniko. F- P- Cerkniška godba zopet v Cankarjevem domu na Vrhniki »SLEP JE, KDOR SE S PETJEM UKVARJA KRANJEC MOJ MU OSLE KAŽE PEVCU VEDNO SREČA LAŽE, ON ŽIVI, UMRJE BREZ DNARJA.« Poezija dr. Franceta Prešerna je ravno pravšnja za današnji čas. Pa tudi za ie kar tradicionalno gostovanje Cerkniškega pihalnega orkestra pod vodstvom Milana Matičiča in noneta Aeda iz Cerknice pod vodstvom Alenke Šuster na Vrhniki, kot pravijo, na pragu Notranjske in za gostujoče, ki so bolj iz sredine Notranjske, na pragu Ljubljane. Letos cerkniška godba praznuje te 70. obletnico delovanja. Kot pravijo sami, se ob obletnicah ponavadi zavejo svojih korenin in iščejo svojo preteklost. Cerkniški godbeniki se spominjajo, kako sije takratni god-beni odsek Gasilskega društva v Cerknici uredil svoje prostore kar v hlevu, ki ga je odkupil. Iz njega je nastala lična dvorana, ime pa je ostalo. »S talca«, ki so ji posvetili skladbo Vinka Potočnika, napisano prav za ta jubilej: Štalca 94. Spoznavanje, kako pojejo in igrajo, bo morda še bolj kot doslej prepuščeno tistim, ki vztrajajo pri tem kulturnem poslanstvu. Čedalje manj je točk dnevnega reda državnih organov, občinskih skupščin ali izvršnih svetov, ki obravnavajo ta pomembni del človekovega življenja. Se manj pa bo takih možnosti v bodočih majhnih občinah. Še posebej to velja za ljubiteljsko kulturo. Te imamo toliko in tako, kot vse druge oblike kulture, torej je taka, kakršno jo cenimo in spoštujemo. Če bolj ljubimo kakovost, potem namenjamo več sredstev kakovostnim skupinam, če pa raje prisluhnemo množičnejšim zborom, bodo le-ti deležni večje pozornosti. A kje je meja med enim in drugim? Ne glede na odgovor za vsako kulturno ustvarjanje velja, da je iskanje sporočila umetnosti osrednje vprašanje. Torej, tudi iskanje sporočila umetnikove glasbe med notnimi vrsticami, včasih tudi nekoliko okorno in ne tako prefinjeno, kot nam ga ponujajo profesionalni odri. To je tisto bogastvo, ki ga pri človeku velja ceniti in spoštovati. Cilj je pot. S tem namenom so nas na predvečer kulturnega praznika obiskali člani Cerkniškega pihalnega orkestra pod vodstvom Milana Matičiča in ženski nonet Aeda pod vodstvom Alenke Šuster. Koncert, kije potekal v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki, so razdelili na tri dele, v katerih so nam prikazali delček njihovega kulturnega ustvarjanja in Življenja. Mateja Šmuc ŠAHOVSKE NOVICE Primož Šoln prvak Vrhnike Na startu prvenstva ŠD Vrhnika za leto 1994, ki je potekalo januarja v Hotelu M a nt ova, seje zbralo šestnajst, večinoma šahistov. Epidemija gripe je posegla tudi v njihove vrste, tako, da je turnir končalo trinajst šahistov (odstopiti je moral tudi prvi favorit Matjaž Justin). Po sedmih kolih, odigranih po švicarskem sistemu s tempom igre 2 x 1 uro, je bil najuspešnejši mojsterski kandidat Primož Šoln iz Dragomerja. Drugo mesto delijo trije šahisti, po dodatnih kriterijih pa je naslov vice prvaka pripadel Mikiju Stojniču, kije bil dolgo časa v vodstvu in je prvo mesto izgubil šele v zadnjem kolu po porazu z Janezom Sodjo. Najuspešnejši so prejeli praktične nagrade v šahovski literaturi, posebno nagrado za fair play pasje prejel Peter Kobal. Končni vrstni red: Šoln 5,5, Stojnic, Sodja, Sebenik 5, Kobal 4,5, Vošpernik 4, Kozjan 3,5, Latič, Glava 3, Hušidič 2,5, Petkovšek, K. Polanec in A. Polanec 2. Tudi na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za februar je bil najboljši Primož Šoln, ki je zmagal z sedmimi točkami in pol pred Justinom, Romom in Stojničem. Hitropotezni turnir za marec bo v petek, 4. marca ob 17. uri v Hotelu Mantova. Vabljeni! Z leve: S. Jerič, A. Praznik, P. Šoln in B. Zakrajšek, predsednik ŠK Borovnica 9. novoletni turnir V nedeljo, 26. 12. 1993, je Šahovski klub Borovnica že devetič zapored organiziral tradicionalni novoletni hitropotezni turnir. Tekmovalo je 40 šahistov iz Notranjske, Dolenjske in okolice Ljub- ljane. Med njimi smo našteli enega mojstra FIDE in deset mojstrskih kandidatov. Izjemno slabo vreme je krepko zagodlo organizatorjem, saj bi po napovedih moralo nastopiti 60 šahistov. Poledenele ceste in snežri zameti so preprečili nastop kar nekaj sicer »rednim« udeležencem teh turnirjev. Ob prihodu so se nastopajoči ogreli z aperitivom in s hladnim prigrizkom. Po dopoldanskem predtekmovanju, ki je potekalo v štirih skupinah.je sledil krajši odmor, nato pa so se v skladu s predtek- Teniška sekcija Dragomer — Lukovica obvešča člane, da bo vpis za igralno sezono 1994 v TEN BAR-u 15. in 22. marca 1994 od 18. do 19. ure. Članarina ostaja enaka kot v pretekli sezoni. Za nove člane bomo vpis objavili kasneje. movalnimi rezultati pomerili še v štirih finalnih skupinah. V mrtvem teku je zmagal Anton Praznik pred Primožem Šolnom (oba Dragomer) in Simonom Jeričem (Borovnica). Vsi trije so iz petnajstih partij iztržili po 12.5 točk. Sledijo Nikolič (Postojna) 10.5, Niko Praznik (Dragomer) in Dekanj (Postojna) 8.5, Tušar (Postojna) 8 itd. Pred razglasitvijo rezultatov so udeležence pogostili s pasuljem, ki so ga pripravili domači kuharski mojstri z nepogrešljivim gospodom Andrejem Smrekar-jem na čelu. Vsi tekmovalci so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: — LIKO Borles, Borovnica; — LIKO Vrata, Borovnica; — ELLES, Borovnica; — Trgovina Škorpion, Dol pri Borovnica; — Blagovnica Metalka, Ljubljana. Vsem naštetim podjetjem se ob tej priložnosti zahvaljujemo za izkazano sodelovanje, saj bi brez njihove pomoči to tekmovanje precej težje organizirali. Turnir so vodili domači klubski sodniki pod taktirko domačega državnega sodnika Aleksandra Jeriča in ga s pomočjo računalnika brez posebnih težav pripeljeli do konca. ŠK Borovnica zanj Peter Anastasov ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Lokostrelci ne počivajo Prvi februarski vikend je bil povsem lokostrelski. Lokostrelci so namreč aktivni tudi pozimi, in to zunaj in v dvorani. Lokostrelska sekcija pri ŠD Dragomer — Lukovica je v sodelovanju s specialno brigado MORiS 5.2 uspešno organizirala 3. tradicionalni lokostrelski turnir v disciplini Animal Round. Letos je bila proga postavljena okoli Lovskega doma KOČE, kjer so se tekmovalci lahko med odmorom okrepčali z dobro domačo klobaso. Tekmovalo je 58 lokostrelcev iz 12 slov. klubov, petih enot TO in enega hrvaškega kluba. Razglasitev rezultatov ob lovskem golažu pa je bila v Gostinskem centru Snežnik v Kočevski Reki. Rezultati: Klasični lok instiktivno: člani: 1. Uroš Krička, LLK, 565 točk 7. Roman Sojer, LK Drag.-Luk., 325 t. dečki: 1. Uroš Prinat, LK Polzela, 315 t. prosto: članice: 1. Darja Sluga, LK Novo mesto, 470 t. mladinke: 1. Petra Ilar, LK Novo mesto, 235 t. compound: člani: Mladen Melan-šek, LK Polzela, 780 t. mladinci: 1. Janez Škofic, ml., DL Domžale, 625 t. članice: 1. Bernarda Zemljak, LK Muta, 525 t. lovski lok: člani: 1. Damjan Stergu-lec, LK Selšček, 755 t. 10. Ciril Krašovec, LK Drag.-Luk., 535 t. mladinci: 1. Krička Andrej 625 t. veterani: 1. Bavčar Štefan, LK Gorica, 565 t. deklica: 1. Jasmina Avbar, LK Novo mesto, 235 t. dolgi lok: člani: 1. Franc Oblak, LK Špik, 420 t. 3. Tone Škrlj, LK Drag.-Luk., 2451, članica: 1. Doroteja Oblak, LK Špik, 130 t. Lokostrelci iz enot TO (16 tekm.) so tekmovali za pokal Steklarne Hrastnik: 1. Hari Marušič, 6. PŠTO Nova Gorica, 715 točk 2. Samo Šenica, 6790 vojašnica Novo mesto, 685 točk in 3. Boris Mrevlje, 6. PŠTO Nova Gorica, 635 točk. Že naslednji dan, v nedeljo, 6. 2., je bila dvoranska tekma v Škofji Loki. Kljub slabim pogojem za trening so naši tekmovalci dosegli na zelo za-sedanem turnirju (121 tekm.) zelo dobre rezultate: dečki instiktivno (18 tekm.): 8. Niko Bakarič 233 točk 10. Luka Grmovšek 198 točk kadeti compound (4 tekm.): 4. Gregor Kos 427 točk članica compound (30 tekm.): \2.. Roman Sojer 546 točk članice instiktivno (4 tekm.): 1. Sonja Ralca 435 točk Tudi na Vrhniki se prebujajo ljubitelji lokostrelstva, trenutno nas je že 25! Vodja LS Sonja Ralca OBČNI ZBOR GASILCEV V BEVKAH Vsi v kraju podporniki /j Iii V petek, 18. 2. 1994, je gasilsko društvo Bevke sklicalo svoj občni zbor. V prenovljenem kulturnem domu, kjer je nov strop, novo ogrevanje in nova dekoracija, seje zbralo veliko domačih gasilcev ter go- Predsednik in poveljnik Bevških gasilcev izročata Jožetu Jeraju veteransko priznanje, kot enemu najstarejših gasilcev v Bevkah stov občinske gasilske zveze Vrhnika ter predstavnikov nekaterih gasilskih društev. Na začetku so občni zbor pozdravili trije domači mladi gasilci — pripravniki, ki so prebrali nekaj svojih spisov o gasilcih ter njihovem humanem delu. Nato so sledila poročila o delovanju gasilskega društva Bevke. Predsednik GD Bevke, Vinko Keršmanc, je poudaril: »Naše delo v letu 1994 lahko štejemo za uspešno. Aktivnosti so bile podobne kot prejšnja leta. Najpomembnejše pa je, da smo uredili lastništvo gasilskega doma, ki je sedaj popolnoma naše. Organizirali smo srečanje z osnovnošolci bevške šole ter jim pokazali gasilsko opremo. Naše članice društva so se udeležile tekmovanja desetin v Borovnici. Ob občinski gasilski vaji na Vrhniki pa smo sodelovali tudi mi. Redno smo pregledovali svojo gasilsko opremo, kije potrebna stalnega vzdrževanja, da je vedno pripravljena za uporabo. V mesecu požarne varnosti smo pregledali tudi vse hidrante v vasi. Ob koncu leta 1993 smo obiskali vse družine v Bevkah in jim zaželeli srečno, predvsem pa varno leto 1994. Pri tem smo od krajanov dobili finančne prispevke, ki bodo zagotovili nemoteno delovanje in izpolnjevanje načrta našega društva. Poudariti in pohvaliti pa moram sodelovanje našega društva s krajani in vodstvom krajevne skupnosti, ki je zelo pozitivno in dobro. Samo želimo si lahko še nadaljnje tako sodelovanje.« V razpravi na poročilo seje oglasil predsednik občinske gasilske zveze Vrhnika Jože Turk, ki je pohvalil delo društva, predvsem pa njihovo povezanost s krajani v sami krajevni skupnosti. Pozdraviti pa je treba tudi prizadevanje starejših gasilcev društva, da poskušajo pridobiti čimveč mladih gasilcev, ki bodo kmalu lahko nosili breme društva. Ob novih lokalnih samoupravah pa še vedno pričakujejo finančno občinsko pomoč, saj gasilcev ne zanima, kam bodo vključeni, ampak da so v vsakem trenutku pripravljeni za gašenje požarov. Nato so tudi drugi predstavniki gasilskih društev pozdravili občni zbor ter želeli čimboljše delovanje s čim manj požari. Na koncu je bil še svečani del občnega zbora, saj so najzaslužift J| I bevški gasilci prejeli priznanja." OI delili so priznanja za 10-, 20-, 40- in 50-letno delovanje v Gf skem društvu Bevke. Predsednik in tajnik občinsk<^erJetl silske zveze sta podelila še: ,^et občinska priznanja II. stopnje, Hdoče' jih prejeli: Boris Žakelj, Rado em ' kovšek, Miloš Jereb in Jože ULjcmn šič; 93, kij občinsko priznanje L stopnje, k o kot Keršmanc, Ivan Kosi, Janez D kateri nar, Marjan Per, Ive Vrhovec.Napov njamin Gostiša, Andrej Pajsar, hko ku Gantar in Ivan Jeraj. rniobč Republiška gasilska odlikovanj"1 Na prejeli: Vinko Keršmanc, JanezzlJivo ček, Ivan Gutnik, Ciril Gostiši Jože Jeraj. IDI I Štirim najzaslužnejšim gasile ki tudi najdalj časa delujejo v d>Tako tvu, pa so podelili veteranska »dnino znanja in zahvale. Te so prejeli Iiel v le Trček, Janez Pišek, Nejko Lena osebi in Jože Jeraj. preje Po vseh podelitvah priznanj pi "cin članice domačega gasilskega di ne iz tva pripravile zakusko, tako da s1 doho gasilci lahko še ob prosti besed dohe kozarčku pijače pogovorili o s dohc jem humanem delovanju ter z g1 Prcrr obudili marsikateri gasilski do 01 dek. Pome kona povec •° pla benih. kov, ,doh itd. V prenovljenem kulturnem domu Bevke, so domači fjasilci imeli občni zblDUl NA RAZSTAVI ZDRAVKA PEČANA Iskanja »Rodil sem se leta 1953, meseca novembra na dan svetega Martina, v Žireh. Pet let sem rastel v pravega Zdravko Pečan Žirovca, dokler se nismo oče, mati ter starejši brat in mlajša sestra preselili v Borovnico. V družbi radoživih vrstnikov sem tam preživel čudovita, statistično najbolj neracionalna mladostniška leta. Prehiter za šolo vendar prepočasen za nogomet sem v teh letih uspel dokončati Iskrino srednjo šolo v Ljubljani. Nemiren duh in močna volja očeta, da dokončno poženemo korenine, nas je iz coklarskega konca naplavila v Dragomeru, leta 1973. Odhod z doma leta 1974 na služenje vojaščine mi je v tesnobni duši sprožil plaz in na dan so prišla prva dela, izdelana iz odmrle skorje dreves. Po povratku me je snovanje družine in urejanje eksistenčnih problemov oddaljilo od tega dela. Ponovno sem se ustvarjanja, z dletom v roki, lotil leta 1990.« S temi besedami se nam je predstavil Zdravko Pečan, avtor razstave Iskanja, katere otvoritev je bila 28. januarja v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki. Zakaj se je Zdravko Pečan odločil, da bo razstavo poimenoval Iskanja? Že sam naslov je zanimiv in vreden razmišljanja, z njim pa se je vsekakor močno približal bistvu svojega in sploh tovrstnega likovnega ustvarjanja. Z izbranim naslovom nam skuša avtor sporočiti, da je dejansko šele na začetku iskanj in razkrivanj svojih tovrstnih osebnih nagnjenj in sposobnosti, da še vedno išče samega sebe v svetu likovne umetnosti. Drugi razlog za ta naslov pa je, daje le-ta primeren glede na izbiro kiparskega gradiva in seveda tudi samih rezultatov. Tu ne gre za običajen kos lesa, ampak za posebnosti, ki so izbrane z namenom, da se poudarijo skupaj z ohranitvijo njihovih snovnih značilnosti. Pri rezljanju kipov upošteva avtor posebnosti, ki jih je izbrala narava, že od same prve zamisli, saj prve vspodbude k delu prihajajo naravnost iz poznejšega opazovanja narave. Če nam je mati Narava namenila vsaj kanček fantazije in sposobnost opazovanja, nam takšne naravne posebnosti hitro postanejo prispodobe nekih drugih znanih ali sanjskih oblik življenja. Tako kot vsi umetniki, poselAJI pa kiparji, se tudi Zdravko Pe _ rad približa prvotnemu vtisu ' občutju posameznih gradiv, saj i ša z majhnimi kiparskimi pose^ °s' že dane naravne oblike lesa obUj. "'^ spomin na še kaj več. Tako ob''odnine vanim kosom lesa skuša z od'0pi. • manjem vdahniti življenje raznil]ne y vali in oblikovati njihove značiliče po( sti. V njegovi zbirki kipov je P\m vsem veliko ljubiteljske zavzetojl i ki prevzame zaradi topline in neT " sredne želje po kiparskem izrv|U| nju. Ker Zdravko Pečan zaenkra"lwli odkriva svet umetnosti, so mu obi> ter l'su- ki oddajate v najem stanovanjske in posloval* Prpstore, morate od letos dalje vložiti napoved za do-odt ■0 do 31 • marca 1994 in ne tako kot v preteklosti šele ,nil? PreJemu odločbe o odmeri davka kot akontacije dohod-ači' ?C ^ naPoved vpišete vse razpoložljive podatke, manjka-' 0 Podatke pa bo vpisal davčni organ po izdaji odločbe. P'l :eto 1 n6, izd kr; 101 anj iot irja lelo ika ^a'con omogoča dve vrsti olajšav, s katerimi zmanjšuje-™ osnovo za dohodnino, j ^a.do 10% svoje osnove lahko zmanjša osnovo za do-ijcnno vsa'c davkoplačevalec, če je del dohodkov v letu —^? Porabil za izdatke iz prvih 13. alinej 7. člena zakona o °n°dnini zase in to lahko dokaže z dokumenti. Ka^uni, položnice in druga dokazila morajo biti žigosa-*■ °Premljena z datumom, specificirana z imenom kupca. ;J>t davčna olajšava se upoštevajo različni izdatki za zdra-' knjige, športne pripomočke, računalnike, nakup sta-_^°Vanja, materiala za gradnjo in vzdrževanje stanovanja vendar le, če jih je davkoplačevalec kupil zase. ek, Ob oddaji napovedi računov, potrdil in drugih dokazil jb-'Zen obveznic in delnic ni treba predložiti k izpolnjenemu trni a*cu. Nujno pa jih je imeti nekje spravljene, kajti davčni r8an bo nekatere davkoplačevalce preverjal (naključni iz-kefDr)' zagrožena kazen za dajanje napačnih podatkov pa je ,¡13 redno visoka. u|-n^°kumentacijo za znižanje osnove za dohodnino je tre :ta- »LAJŠAVE, KI ZMANJŠUJEJO OSNOVO £A DOHODNINO Reinvestirani del udeležbe v dobičku. Pri tem naj opozorimo na dejstva, da je možno kot olajšavo uveljavljati le tisti del reinvestiranega dobička, kije bil tudi dejansko izplačan in od njega plača davek od dohodkov iz premoženja (vpisano pod oznako 51 v napovedi). Nerazdeljeni dobiček pravne osebe se ne šteje za dohodek lastnika in ga ta ne more uveljavljati kot olajšavo! 4. Sredstva za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, če si rešujete svoj stanovanjski problem in še niste lastnik nobene hiše ali stanovanja. Uveljavljate lahko kupnino za odkup družbenega stanovanja, plačano v letu 1993, anuitete za odplačevanje stanovanjskega posojila, plačilo nakupa zemljišča za gradnjo, plačilo prispevka za spremembo namembnosti zemljišča, račune za nakup materiala in opravljena gradbena dela v letu 1993 itd. Uveljavljate lahko tudi izdatke za vzdrževanje hiše ali stanovanja z računi za material in storitve. Etažnim lastnikom se prizna 80= plačanega etažnega prispevka, najemnikom pa 80% plačane letne najemnine oz. stanarine. 5. Sredstva, vložena v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo (npr. nakup sončnih vodnih grelnikov, kolektorjev, toplotnih črpalk, izolacijskih materialov itd. V to skupino olajšav kljub morebitni reklami proizvajalcev NE sodijo: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilne skrinje, posoda in drugi gospodinjski stroji in naprave, ker v RS v letu 1993 še noben proizvod ni imel ustreznega atesta za to pooblaščene organizacije. 6. Sredstva, vložena v vzdrževanje kulturnega in zgodovinskega spomenika. Prispevki in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačanega pravnim osebam, ki imajo sedež v Sloveniji, npr. znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, plačan v letu 1993. 8. Sredstva, vložena v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih, in sicer zase in za vzdrževane družinske člane, kadar so bili tja napoteni po mnenju zdravniškega konzilija. Olajšave so tudi plačila in doplačila (participacija) zdravstvenih storitev zase. 9. Sredstva, ki ste jih porabili za pridobitev oz. izpopolnjevanje svoje izobrazbe (dopolnilno izobraževanje, izredno šolanje itd., tudi računi za plačilo storitev avto šole...). Stroški s šolanjem otrok ne pridejo v poštev! 10. Sredstva, namenjena za znanstveno-raziskovalno deajv-nost — sem se šteje tudi nakup računalnikov, mikroskopov..., sredstva za dodatno izobraževanje, jezikovne tečaje, tečaje specialnih znanj itd. 11. Sredstva, za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, za nakup nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del. Sem spadajo knjige (učbeniki, slovarji, atlasi, leksikoni, tuja literatura, strokovne revije) učni pripomočki (npr. note, glasbila, računalniki, kalkulatorji, kasetofon), športni rekviziti (loparji, žoge, smuči...) ter predpisani dresi za posamezno športno panogo. Tu lahko uveljavljate kot olajšavo tudi sredstva, porabljena za nakup učbenikov, zvezkov in učnih pripomočkov za vzdrževane družinske člane. 12. a hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o Plačilo članarine političnim strankam in sindikatom. en dohodnine. NaJ na kratko naštejemo nekatere izdatke, ki bodo upoš-z v»ni za olajšavo v največ primerih: II. j|a i veznice in delnice, ne glede, kdo jih je izdal, na kakšno prir Hi°.se p'as'J°'a,i na 'me al' Pa na prinosnika. Treba jih je odložiti skupaj z napovedjo davčnemu organu v potrdi-S rV.H1'Upa-' s Potrdi|om ° nakupu (kot olajšava se upošteva • eunost v tolarjih ob nakupu). Vrednostne papirje — se-, Ua samo tiste, nabavljene v letu 1993, bo davčni organ ži-'%& sal, ker se olajšava prizna samo enkrat. to skupino spadajo tudi vloge po predpisih, ki urejajo i anavljanje podjetij ter v deleže zadrug. 11. Obrtniki in drugi zasebniki lahko uveljavljajo sredstva, I lože niža "a v osnovna sredstva, zmanjšana za višino sredstev >zane osnove pri davku iz dejavnosti, ^metje pa sredstva za graditev in adaptacijo gospodaril}, poslopij ter za nabavo kmetijske mehanizacije. I. 'sti, ki nimajo katastrskega dohodka, te olajšave ne mo--Jo uveljavljati,če tudi so npr. kupili traktor ali motokulti-atoritd. 13. Plačilo prostovoljnih denarnih prispevkov in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, zdravstvene, športne, ekološke in religiozne namene. Poleg teh olajšav, ki skupaj lahko znašajo največ 10% vaše osnove, se priznavajo še naslednje: 14. Plačani samoprispevki na podlagi akta o uvedbi samoprispevka (v celotnem znesku) sprejetega z referendumom. 15. Posebna olajšava za invalide s 100% telesno okvaro, če jim je priznana pravica do tuje nege — pomoči, v višini letne povprečne plače zaposlenih v RS — to je 905.184 SIT. III. Olajšava za vzdrževane družinske člane Če je davkoplačevalec vzdrževal družinske člane vse leto 1993, bo lahko uveljavljal olajšavo za vse leto, za krajši čas pa sorazmerni del olajšave. Za vzdrževane družinske člane se štejejo: • zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali pa so ta manjša od višine olajšave, in razvezanec, če mu je s sodbo ali sporazumom priznana pravica do preživnine. Za vzdrževanega družinskega člana se po novem šteje tudi oseba, kije v celem letu 1993 živela z zavezancem v izvenzakonski skupnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje. • otroci, oz. posvojenci do 18. leta, če se šolajo, pa do 26. leta, za delo nezmožni, ne glede na starost. Za vzdrževanega se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje. • pastorek — če prava starša nista zavezanca za dohodnino (noben zanj ne uveljavlja olajšave). • vnuk — če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev. • starši — oz. posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave in to pod pogojem, da živijo v skupnem gospodinjstvu z zavezancem oz. ta zanje poravnava del stroškov (oskrbovalnine), če so v oskrbi v socialnem zavodu ali drugi družini. Potrebno je potrdilo centra za socialno delo. Vsi drugi sorodniki, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa ta zanje plačuje oskrbovalnino, se ne štejejo za vzdrževane družinske člane (nekoliko drugače je le pri kmetih). Olajšava za prvega otroka in za vse druge vzdrževane družinske člane je za vse zavezance enaka in sicer 8% povprečne slovenske plače za leto 1993 — to je 72.414,72 SIT. Za vsakega naslednjega otroka se ta olajšava poveča za 2%. za 2 otroka 8 + 10 = 18% (162.933,12 SIT) za 3 otroke 8 + 10 + 12 = 30% (271.555,20 SIT) itd. Olajšava za otroka, ki se šola na srednji, višji ali visoki šoli zunaj kraja bivanja, se poveča za 4% — velja tudi za vozače — za 1 otroka je to 12% oz. 108.622,08 SIT. Za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšava 20% ali 181.036,80 SIT, za otroka, trajno nezmožnega za delo, pa 50% letne povprečne slovenske plače ali 452.592,00 SIT. Zavezancem, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir, če njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V tem primeru jim pripada posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov. Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do cele olajšave. Lastni dohodki vzdrževanih družinskih članov Olajšave za otroke pa tudi za vse druge družinske člane se zmanjšajo, če ti sami dosegajo dohodke. Za lastne dohodke se štejejo prejemki po pogodbi o delu, avtorski honorarji, štipendije, prejemki prek študentskega servisa, del družinske pokojnine, ki odpade nanj in vsi drugi dohodki iz kakršnihkoli virov, razen otroškega dodatka in prispevka za preživljanje, plačanega na podlagi sodne odločbe, sporazumno ali dogovora o preživljanju. - Kljub temu, da bodo lastni prihodki za leto 1994 nekoliko drugače opredeljeni in nekateri (npr. študentski servis) obdavčeni že med letom, pa jih je treba v napoved za leto 1993 vpisati še po starem zakonu. Te podatke bodo izplačevalci posredovali tudi davčnemu organu in njihovo zamolčanje v napovedi lahko predstavlja najmanj prekršek navedbe neresničnih podatkov (kazen najmanj 50.000 SIT) ali celo utajo dohodnine (kazen najmanj 400.000 SIT). Če ste med letom uveljavljali olajšave za vzdrževane otroke, sedaj pa jih uveljavlja drug zakonec ali oba ali pa je imel otrok lastne dohodke, se sprijaznite z dejstvom, da bo treba doplačati dohodnino! Lestvica za izračun dohodnine za leto 1993 Do oddaje Našega časopisa v tisk še nismo dobili uradnega podatka o višini letne poprečne plače zaposlenih v RS v letu 1993 in je ta povzet po objavi v dnevnem časopisju. Po teh podatkih je lestvica za odmero dohodnine za leto 1993 taka: Če znaša letna osnova SIT nad do SIT Znaša davek SIT 493.206 19% 493.206 986.410 93.709 + ' 28% nad 493.206 986.410 1.972.820 231.806 + 35% nad 986.410 1.972.820 3.945.639 577.050 + 40% nad 1.972.820 3.945.639 1.366.178 + 45% nad 3.945.639 Druge novosti po novem zakonu, ki veljajo že za dohodnino za leto 1993 1. Uveljavljanje olajšav Olajšave, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino,se lahko uveljavljajo le do poteka roka za vložitev napovedi, to je 31. marca 1993. Kasnejše uveljavljanje olajšav tako za različna vlaganja (10% zmanjšanja osnove) kot tudi za vzdrževanje družinskih članov (tudi v pritožbenem postopku) ni več možno! Vse dokumente, s katerimi se dokazuje resničnost navedb v napovedi, je treba hraniti še 2 leti po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. 2. Odpis — odlog Prošnjo za delni ali popolni odpis dohodnine, ker bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih članov ter prošnjo za odlog plačila dolga se lahko vloži v roku 30 dni po prejemu odločbe. VLOŽITEV NAPOVEDI Naj še enkrat poudarimo, daje treba vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. marca 1994 pri Izpostavi Republiške uprave za javne prihodke na Vrhniki, Cankarjev trg 4 (Črni orel). Če uveljavljate kot olajšavo nakup delnic ali obveznic, morate napoved z vrednostnimi papirji in potrdilom o njihovem nakupu prinesti osebno. Drugače pa lahko napoved oddate tudi po pošti, najbolje priporočeno, na naslov Izpostave RUJP s pripisom »napoved za dohodnino«. Na upravi za javne prihodke bodo napovedi sprejemali vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure. Če bo treba bo organizirano sprejemanje napovedi tudi v drugem času, o čemer boste pravočasno obveščeni z obvestili na javnih mestih. Čim prej si nabavite obrazce napovedi, skrbno proučite navodila, priložena obrazcu, in obvestila, ki ste jih dobili od izplačevalcev svojih dohodkov, ter pazljivo izpolnite napoved. Pazite na pravočasno oddajo napovedi, kajti 50.000 SIT kazni za prepozno ali pa sploh ne oddano napoved je kar lep znesek, ki ga gotovo lahko bolj koristno porabite. Najmanj 400.000 SIT pa je kazen za tistega, ki napove manjšo osnovo za dohodnino, če utaja ne pomeni kaznivega dejanja. V napovedi pazljivo izpolnite še vse druge rubrike. Če ste v letu 1993 prejeli sredstva na vaš žiro račun, prepišite znesek z izpiska, ki ste ga prejeli od banke ter v primeru, da ne gre za sredstva, ki predstavljajo vir dohodnine, napišite ustrezno pripombo (npr. sredstva od poseka lesa, prodanih kmetijskih pridelkov ali živine, prodaje avtomobila ali druge opreme pravni osebi itd.), da davčnemu organu ne bo treba dodatno preverjati kakšni dohodki so bili. Na koncu vpišite datum in napoved obvezno PODPIŠITE! NOVA GLASBENA SOLA V LOGATCU Učilnice in dvorana Slovenski kulturni praznik so po slovenskih občinah različno in svečano praznovali. Še posebno praznično je bilo v naši sosednji občini Logatec, kjer so v sredo, 9. 2. 1994, praznično odprli novo glasbeno šolo. Tako se je uresničila dolgoletna želja vseh učencev in učiteljev glasbe, da bi pridobili svoje lastne prostore, kjer naj bi še mnogo let vsrkavali glasbeno vzgojo. Poseben pomen odprtju glasbene šole pa so prispevali s svojo prisotnostjo minister za šolstvo Slavko Gaber, Franci Okorn iz ministrstva, ki skrbi za glasbeno izobraževanje, Niko Žibert, svetovalec v ministrstvu, Ivan Marin, predsednik glasbenih šol Slovenije, ter najvišji predstavniki logaške občine. Minister Slavko Gaber je v nagovoru poudaril pomen glasbene vzgoje za nadaljnje življenje mladega človeka, za kar pa so potrebni tudi primerni prostori glasbene šole. Učenci glasbene šole so nato izvedli dobro pripravljen glasbeni program, ki so ga navzoči nagradili z aplavzom. Predsednik izvršnega sveta Logatec Vlado Puc pa je na koncu spregovoril o težavah, ki so spremljale gradnjo glasbene šole. Ob tem naj zapišemo, da glasbena šola Logatec šteje 155 učencev, v novih prostorih pa je sedem učilnic in koncertna dvorana, ki bo lahko zaživela kot še eno kulturno žarišče Logatca. Samo stavbo in prostore za glasbeno šolo so pričeli obnavljati pred dvema letoma, ko jc bil denar le za okvirna zidarska dela. Ce- lotno obnovo so nato omogočili občina Logatec, prispevki občanov, slovenska naftna družba Petrol, Econocom iz Logatca, Ljubljanska banka, A banka, Obrtna zbornica Logatec in nekateri logaški obrtniki. S skupnimi močmi pa so le obnovili prostore, kjer bodo vzgajali nove glasbene umetnike. s. S. Nova koncertna dvorana logaške glasbene šole. 20 FEBRUAR 1994 NAŠČASOMj E prijazen krajcr OKROGLA MIZA O VRHNIŠKEM TURIZMU nzpln Tel.: (061) 213 - 475 p.p. 45 61000 Ljubljana shuj sevalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže. ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem jc Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, jc zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže. plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo. p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213 -475 Čang - Slang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o.. Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. Tudi ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov O a Ifl '■=■ s i n -i c o » 2 i! o o i!" O >N Vrhnika Na pobudo Turističnega društva Blagajana Vrhnika in SO Vrhnika je bila v petek, 18.2. 1994, v Mali dvorani Cankarjevega doma organizirana okrogla miza na temo vrhniškega turizma. Vabljeni so bili predstavniki gospodarskih dejavnosti, kulture, športa, raznih društev, skratka vsi, ki jih turizem zadeva na tak ali drugačen način. Odziv je bil velik, kar je v uvodnem nagovoru poudaril tudi župan Vrhnike g. Vinko Tomšič. Nato je besedo predal predsedniku TD Blagajana Vrhnika g. Tomažu Gromu, ki je orisal trenutno stanje vrhniškega turizma in podal veliko število pobud ter predlogov. Tomaž Grom je dejal naslednje: Občina Vrhnika ima veliko naravnih kulturnih in zgodovinskih danosti, ki so pomembna osnova za razvoj turizma. Razvito je gospodarstvo, obrt, trgovina in gostinstvo. Živahna jc kulturna in športna dejavnost, ki ima na voljo številne objekte in naprave. Lov in ribolov je na našem območju znan že od nekdaj in ima ob ugodni legi in naravnem bogastvu vse možnosti za razvoj tovrstnega turizma, ki ima svojo osnovo tudi v prelepem ribiškem domu in lovski koči. Prek Vrhnike so speljane pomembne prometnice, ki vplivajo na velik pretok ljudi — domačih in tujih popotnikov, potencialnih turistov, ki bi jih morali z dobro ponudbo zaustaviti na Vrhniki. Domači turizem in izletništvo se v zadnjem času vse bolj uveljavljata. Bližina Ljubljane nam narekuje čim boljše povezave glede skupnih nastopov in usmerjanja izletnikov prek vodnih in barjanskih lepot na Vrhniko in na začetke gozdnatega krasa. Treba bo povečati naložbe v turizem, za katere lahko rečemo, da so bile v zadnjih letih zelo skromne, kar se kaže tudi v trenutnih rezultatih. Poleg pozitivnih dejstev pa imamo mnogo velikih in majhnih slabosti in stvari, ki kazijo podobo Vrhnike in ustvarjajo slabo mnenje. Videz kraja, urejenost in čistoča je osnovni pogoj za turizem. Stvari se rvo za Pomnik žrtvam revolucije na Vrhniki, Verdu in na Stari Vrhniki Tako kot v drugih krajih po Sloveniji, kjer so že postavljena obeležja žrtvam revolucije nekega žalostnega obdobja v slovenski zgodovini, se pripravljamo na Vrhniki, Verdu in na Stari Vrhniki postaviti spomenik tudi našim, tako dolgo zamolčanim očetom, bratom in sestram. V juniju letos se bodo, vklesani v kamen, končno vrnili v svoj kraj, kjer jih bomo simbolično in krščansko pokopali. Prosimo svojce in prijatelje pokojnih, pa tudi druge občane, naj sporočijo na Naš časopis, če je kdo izpuščen, če ni pravilen datum rojstva, ali pa, če kdo ne soglaša, daje njegovih sorodnik imenovan na tem obeležju. Pripravljalni odbor Pobiti in pogrešani iz Vrhnike rojen 1, HREN JANKO 1911 2. HREN SLAVKO 1913 3. HREN FRANCI 1918 4. LUKANČIČ JOŽE 1903 1. CUKALE FRANCE 1920 2. CUKALE IVAN 1921 3. BRENČ1Č JOŽE 1925 4. GERJOL MAKS 1922 5. D0BR0V0LJC ANDREJ 1926 6. D0BR0V0LJC TONE 1922 7. D0BR0V0LJC MINKA 1920 8. HREN KAREL 1905 9. JAPELJ JAKOB 1921 10. JEREBIC JANEZ 1925 11. JURJEVČIČ FRANC 1900 Upokojenci Kmetijske zadruge Vrhnika so se dogovorili za srečanje. Zbrali so se v petek, 28.1.1994, v Mlečni restavraciji Vrhnika. Ker je minilo že več let, odkar so bili skupaj, so si imeli marsikaj povedati, obujali so spomine na preživete čase, ko so bili še zaposleni. Vsi si želijo, da bi se srečali vsako leto. 12. KETTE MIRKO 1910 13. KLATZER FRANC 1921 14. KUNSTELJ FRANCE 1914 15. KUNSTELJ LOVRO 1927 16. KRAŠOVEC DORE 1923 17. LEBAN VLADO 1923 18. MARKELJ FRANC 1922 19. MEJAČ ANTON 1898 20. OBLAK IVAN 1903 21. PETKOVŠEK ANTON 1899 22. PIRC IVO 1918 23. REVEN VLADO 1926 24. ROŽMANEC JANEZ 1924 25. ŠV1GELJ ALOJZ 1926 26. T1SCHLER JANEZ 1919 27. TISCHLER MARJAN 1922 28. UMEK MIHA 1920 29. URBANČ1Č STANKO 1912 30. GUNSTEK JOŽE 1920 31. MALAVAŠIČ V ANE 1912 OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve Občine Vrhnika obvešča vse lastnike motornih in priklopnih vozil ter voznike, da je zadnji rok za zamenjavo starih registrskih in evidenčnih tablic ter vozniških dovoljenj za nove do 25.6. 1994. Po tem datumu stare tablice in vozniška dovoljenja z YU oznako ne bodo veljale več. Da bi se izognili nepotrebni gneči, vas pozivamo, da z zamenjavo ne čakate do zadnjega dne. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE VRHNIKA Žrtve povojnih pobojev na Stari Vrhniki 1. GROM TOMAŽ 2. HOMOVEC MATIJA 3. KENK IVAN 4. KENK STANKO 5. MESEC FRANC 6. MOLE JAKA 7. NAGODE FRANCE 8. NAGODE JANKO 9. NAGODE JOŽE 10. OGRIN FRANCE ll.OGRIN IVAN 12. POTREBUJEŠ JOŽE 13. RODE POLDE 14. SMRTNIK STANE 15. SUHADOLNIK JANEZ 16. TRČEK STANKO 17. TRČEK TONE 18. VERB1Č ALBIN 19. VERBIČ IVAN 20. VERBIČ ALBINA 21. VERBIČ LADO 22. VIGNJEVIČ BRANKO Medvojne in povojne žrtve iz Verda 1. VEH AR PAVEL 2. VEHAR MARIJA 3. LEVEČ JANEZ 1898 4. HREN JANEZ 1900 5. JAPELJ FERDINAND 1922 6. MARTINŠEK JANEZ 1925 7. TREVEN IVAN 1918 rojen 1924 1922 1925 1916 1924 1919 1923 1922 1925 1922 1924 1922 1915 1913 1923 1912 1918 1924 1915 1913 Polna dvorana na okrogli mizi o turizmu na Vrhniki prav gotovo pomenij vrhničani hočejo turistično Vrhniko rojen 1902 1904 1. BIZJAK FRANC 1923 2. DOBROVOLJC PAVLE 1903 3. DOBROVOLJC JANEZ 1924 4. DOBROVOLJC FRANC 1925 5. DOBROVOLJC MARTIN 1892 6. DOBROVOLJC MARKO 1926 7. FERFOLJA STANKO 1928 8. FILIPIČ FRANC 1918 9. FERFOLJA VIKTOR 1923 10. DRAŠLER ANTON 1924 11. DOMBOŠ JURIJ 1910 12. HREN JAKOB 1908 13. HREN MATJAŽ 1927 14. JAPELJ JANEZ 1925 15. JAPELJ ŠTEFAN 1927 16. KOLER IVAN 1927 17. KNAPIČ JANEZ 1925 18. KRŽIŠNIK JOŽE 1913 19. OGRIN PAVLE 1920 20. OGRIN NACE 1922 21. OGRIN JOŽE 1925 22. OGRIN FRANC 1907 23. OGRIN ZALKA 1905 24. OGRIN TONČKA 25. ORAŽEM STANKO 1925 26. TOMŠIČ LUDVIK 1910 27. TURŠIČ JANEZ 1925 28. ŽNIDARŠIČ IGNACIJ 1912 izboljšujejo, tudi z akcijami TD, vendar se del prebivalcev za to ne zmeni (črna odlagališča). Pristop na Vrhniko iz Ljubljane po glavni cesti je zaradi stanja ceste obupen. Na začetku naletimo na smetišče, ki oddaja smrad in ni nič kaj lepega videza. Zato je nujno potrebna sanacija in pa ozelenitev obrobja in površin, deponije; tako bi zagotovili urejen videz. Tako smo že na področju ekologije, ki ji zadnja leta nismo namenjali dovolj pozornosti. Komunalno odlagališče in čistilna naprava ostajata osnovni problem. S posegi v prostor bomo morali biti bolj previdni. Okolje motijo razne pozidave, Kamnolom Verd Podčelo, nekontrolirano širjenje cest (Zaplana) in podobno. Premalo pozornosti je namenjeno staremu mestnemu jedru in obnovi vasi ter ohranjanju stare arhitekture. V mnogih občinah so zato imenovali posebne odbore, ki skrbijo za načrtno obnovo in zaščito. Za pridobivanje turistov je pomembno, da imamo urejene in vabljive turistične točke in dobro gostinstvo. Največ obiskovalcev pritegne Cankarjeva hiša in T. M. Bistra — 40.000 na leto. Le malo teh obiskovalcev zadržimo na Vrhniki. Našo ponudbo in reklamo moramo razširiti in izboljšati. Stvari so premalo povezane in marsikaj ni dorečenega na območju Zaplane — Ulovke —Planine — Starga malna — Mo-čilnika in Pekla. Usposobiti se moramo za nudenje programov za eno —in dvodnevne izlete ali pa tudi za kaj več. Bivša gostilna v Bistri je prava sramota za naš turizem. Nivo gostinske ponudbem, razen redkih izjem, ni zadovoljiv, tako po po-nudbispecialitet ali domači hrani kot po strežbi in kapacitetah. Drugi kraji nas v tem prehitevajo. Premalo vlagamo v obnovo lokalov in v dobre kuhinje. Porazno je stanje Man-tove in Močilnika, kjer so nujni vsestranski posegi. Ta dva objekta bi morala predstavljati osrednjo vrhniško ponudbo, zato je treba strniti vsa prizadevanja in finance, da bi to dosegli. Cilj je hotel primerne kategorije z zmogljivostjo enega avtobusa. Na pobudo društva Rosika iz Bevk iz ZKO se Barje z Malim placom vključuje v turistično ponudbo. Razmisliti je treba o izkoristku Ljubljanice. Izredno dobre pogoje imamo za razvoj konjskega športa, obstajata že dve območji, Zaplana in Drenov grič. Pobude so za izposojevalnico koles, kar bi lahko dopolnile tudi z drugimi športnimi pripomočki. Kljub pobudam in možnostim kmečki turizem še ni zaživel. Imamo izredno ugodno območje za planinske in turistične poti. V pripravi je več poti, ki bodo pil stavljene letošnjo pomlad. Turist no informiranost bo treba izboll ti. Informativne table, kot so sm«T kazi, označevanje zanimivosti,! šele v začetni fazi. V okviru NČ bo izšel turistični formator, ki bo na voljo tako otf nom kot obiskovalcem Vrhnike., hajal naj bi dvakrat na letoko0rc zaželjenoje.da bi v njemu sodcloj! Je li vsi, ki želijo prispevati k razvJe,Je-turizma. Za uspešno dobro in enotno I nudbo rabimo dober prospekt1 nike. Brez prospekta ni uspel promocije kraja. Predstavljam!] na raznih sejmih doma in v svj sodelovati moramo z vsemi ti stičnimi organizacijami, društvij lami in raznimi ustanovami, rabimo prospekt. Dober prosd stane od 30.000 do 40.000.-Izdati ga je mogoče samo s prisl ki in sodelovanjem vseh, t.j. gos! darstva, obrti, trgovine, gostini in občine. Izšel naj bi v 20.000 I dih, tiskan pa bi bil v treh jezi* Prispevki bi bili v obliki oglasol odkupa prospekta. Ur Turizem postaja v Sloveniji idanje < membna gospodarska panfl kjer [ upam, da to spoznavamo tudi Vrhniki. Ciljev in načinov za vk čevanje je več. Vendar jih morife:"v'''' opredeliti. Prepričani smo, daj« tem področju možno zelo hitro;;: primernih vlaganjih, doseči ugoj; gospodarske učinke. i V razpravi, kije sledila, je ve$j navzočih sodelovala s predlogi,$ danji, pobudami in tudi konstft; tivnimi kritikami, ki bi jih bilo ft? strniti v nekaj glavnih misli. |: • določiti cilje vrhniškega turizj in pripraviti celovit program | • organizirano in strokovno sej titi ureditve centra Vrhnike I • nameniti mnogo več pozorn1} ureditvi kraja (cesta, odlagal! odpadkov), da bo le-ta bolj prija; za njegove prebivalce in obisko* ce — organizirati prireditve, ki b<| privabile obiskovalce tudi zunaj ( ja vrhniške občine, pri čemer je ( ba ohranjati njihovo kontinuitet; — vzpodbuditi vlaganja na p( ročju turizma — pritegniti k sodelovanju gos1 ce in druge zainteresirane, ki bi 1 li od turizma tudi finančno koti; Ob koncu sta se g. Tomšič i* Grom zahvalila sodelujočim : okrogli mizi, g. Grom pa je kon# mislijo, da je turistično društvo t in bo tudi v prihodnje tista goni sila, ki bo vsaj s pobudami, če drugače, prispevala k razvoju rizma v vrhniški občini. I T L OBLIKOVANJE AIRBRUSH REKLAMNI NAPISI -izrez iz foli j, -oglasne table, -črkosli karstvo... Mrakova 14 Vrhnika tel . 753 - 414 PREDSTAVLJAMO VAM PODJETJE OREL D.O.O. Kmalu bo deset let zasebni trgovec rvo zasebno trgovino na Vrhni-če ne celo v Sloveniji, je leta 1985 Pri Jelko Orel v stari zaplaninski t- Poleg trgovine z najnujnejšimi pi ter kmetijskimi potrebščinami rnel tudi bife, kjer so se več let frali krajani Zaplane. "emirna in poslovna žilica pa jto^o Orel, direktor podjetja Orel, ki elo?1 Je predstavil svoje uspešno azvtjetje. Jelku Orlu ni dala miru in že naslednje leto je v Ligojni odprl trgovino za potrebe krajanov. Tedaj je zaposlil tudi prvo delavko. Že v tistem obdobju pa je navezal prve poslovne stike s pivovarno UNION ter s polnim tovornjakom piva večkrat prevozil Notranjsko, kjer je vse tudi prodal, jo je trajalo tja do leta 1991, ko so mu v UNIONU zaupali zastopstvo in prodajo piva za celotno Primorsko in Notranjsko. Zato je tedaj odprl skladišče in prodajalno na debelo ob cesti Gradenj ter trgovino na drobno v Verdu (pri Čepo-nu). Takoj jih je šest zaposlil, ki so imeli kar precej dela, da so ustregli vsem strankam. Seveda so dobri poslovni odnosi prinesli nove sporazume z nekaterimi dobavitelji, kot so Fructal Ajdovščina, Radenska in Mercator kot grosist vseh drugih izdelkov. Sodeluje tudi z mnogimi vinarskimi zadrugami, ki mu dobavljajo kakovostna vina znanih proizvajalcev sirom Slovenije. Zaradi širitve je moral zaposlovati vedno nove ljudi, tako daje sedaj že 22 zaposlenih, kar predstavlja lepo in uspešno podjetje. V letu 1993 je v obrtni coni pod Hrušico pridobil skladiščne prostore v velikosti 960 m2, kjer sedaj opravlja vso dobaviteljsko mrežo z vsem voznim parkom. Z dograditvijo novih poslovnih prostorov in specialnih prostorov za hranjenje raznih živil pa podjetje OREL načrtuje še boljšo ponudbo in dobavo vsem sedanjim in novim kupcem. Z voznim parkom, štirimi kamioni oskrbuje več kot 300 gostincev na Primorskem in Notranjskem ter 50 trgovin v bližnji in daljni okolici. Od leta 1992 ima v najemu gostišče na Ulovki, vendar pa slabe zime brez snega ne prinašajo tistega, kar je v resnici priačkoval. Ne glede nato pa je Ulovka le nekakšna izletniška točka za Ljubljančane in Vrh-ničane in bi lahko postala ugledni športno-rekreativni center tega območja. Jelko Orel se tega zaveda in pravi, da bi lahko hitro razširil in popestril vso ponudbo, če bi es način najemne pogodbe z IUV nekako preoblikoval in bi imel bolj proste roke. Razmišljal je predvsem o ponudbi jahanja in vpeljavanja šole jahanja, saj je sam velik ljubitelj in rejec konj. S konji, kot pravi hobijem, se ob napornem poslovnem delu ukvarja že vrsto let. Sebe tako že šteje za prvega rejca in vzgojitelja konj. Konje vzgaja predvsem za kasaške dirke, ki se jih udeležuje že štiri leta. Na tekmovanjih je osvojil kar nekaj prvih mest: že leta 1990 je bil dvakrat prvi v Ljubljani in Krškem, leta 1992 pa prvi v Komendi. Tekmovanje mu pomeni predvsem spo-stitev po napornih delovnih dneh. Ob tem pa spoznava tudi poslovne partnerje sirom Slovenije. Tako šport res odpira vrata vsepovsod in krepi nova prijateljstva ter poznanstva. Jelko Orel je sedaj direktor podjetja OREL, katerega je ustanovil in pripeljal do dobrih poslovnih uspehov, ki so sad marsikatere odpovedi in trmastega vztrajanja. Ob razgovoru z njim dobi človek vtis nemirnega in vztrajnega poslovneža, ki v vsakem trenutku ve, kaj mora storiti. Tudi glede Ulovke je poln idej. Glasno je razmišljal o ustanovitvi kasaškega kluba na Vrhniki, saj, kot je dejal, je kar nekaj interesentov za to športno panogo. S. S. Praznovanje pusta najmlajših Tudi letos smo prijetno pustovali v družbi z Romano Krajnčan. Prireditev za predšolske in šolske otroke je organizirala Osnovna šola Ivan Cankar, stroške prireditve pa je poravnala Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. V telovadnici šole smo uro in pol prepevali, plesali in razdelili kar veliko nagrad, ki so jih «ri<;ppva''r Can- karjeva založba, Mercator Železni-na, Pizzeria Boter, Sadje zelenjava z Ul. 6. maja, Slaščičarna Berzo, Trgovina Kara, Trgovina Barbi in Žito Vrhnika. Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov so pomagali ohranjati varnost na prireditvi, Center za informiranje je otroke vabil na prireditev z objavljanjem obvestila na internem kanalu. Prireditev smo posneli s kamero, posnetke v veselje otrok pogledali še v šoli in tako obudili prijetne spomine. Hvala vsem, ki ste prispevali, da so otroci veselo preživeli pust! - skladišče je v nekdanjih tankovskih hangerjih v obrtni coni pod Hruši-' piva čaka na nadaljnji transport do kupca Trgovina Orel na cesti Gradenj, kjer je bilo tudi prvo skladišče izdelkov pivovarne Union. COMING doc Pod|et|e za komercialni inženiring Trg Karla Grabelpška 1 61360 Vrhnika dir. tel. 061/755-898 tel /fax 061/755-833, 755-888, 756-156 avto tel. 0609/610-902 COMING Za samostojno opravljanje dela v trgovini Vrhnika in Ljubljana iščemo 2 prodajalca Pogoji: — srednja šola trgovske, ekonomske ali elektro smeri — 2-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela TAKOJ. Pisne vloge na Corning, d.o.o. Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 1 s prejemom 8 dni po objavi. COMING d.o.o., VRHNIKA Trgovine: VRHNIKA, Stara c. 45, tel.: 752-392 LJUBLJANA, Kongresni trg 13, tel.: 214-321 Glasbeni stolp Goldstar FM22 Gramofon, dvojni kasetnik, equalizer J BARVNI TV GOLDSTAR 4902 ekran 37 cm, zapis na ekranu (OSD), skart vtični ca, kabel tuner, 40 nastavljivih programov, daljin sko upravljanje, samodejni izklop 1 1 VIDEOREKORDER SAMSUNG VX 300 enostavno programiranje, avtomatska naravnava slike, varnostno zaklepanje, programiranje za obdobje enega meseca, VPS (časovni zamik snemanja), daljinsko upravljanje, dve video glavi BARVNI TV GORENJE MERKURY ekran 51 cm, teletekst, 90 prog. mest, samodejni izklop CENE SO ZA GOTOVINO IN KREDITNE KARTICE! OMOGOČAMO TUDI NAKUP DO 7 OBROKOV! ■ Stara cesta 23 VRHNIKA tel. 061 752 983 PAPIRNICA M. ANA d.o.o. Trgovina obutve LARA Trgovina NADA Restavracija LESKOVEC 3. 3., č POPO S steret a pe lint ea ■z- OWTH 'ERN PRED i najbol tos pre: ' lani PROŠ< lodbo ; tr njune daleč < ga pril •evin O »pleteni 5. 3., s - 6. 3.,, LJUB -tner. ba HONl •ežija: I TV 8'-TRAS! iel in RIDGi Nada Manj posn se to 'sreči s Mletneg •ING K ZelC™0 k( . Jmu. vrst 6. 3.,, TINA r amer TINA VITHI Režijj -,e gl 'ISHBt Kdo i ier? To evnih : :onske: kom d h4"tek krivde, ker ni uspel prepričiti »poja Kennedyja. Tem bolj je zato paz-J|v ob grožnji nevarnega obsedenca, ki IjK'e Pripravlja na atentat. Malkovicah je »ominiran za OSKARJA — za stransko 'logo. V i J3- 3., nedelja, ob 20.00: njk MESTO RADOSTI — angleško- lnvSl<1 barvni stereo 134' CITY OF IUJ — Ržija: Roland JOFFE V gl. vl.: Patrick SWAYZE, Pauline -OLUNS, Om PURI ( Mlad zdravnik pride v Kalkuto in za-,ne spoznavati srhljiva nasprotja. Še se dobro zave, je do vratu v boju »drugačen svet... 19- 3., sobota, ob 19.00 2ft- 3., nedelja, ob 17.00 UNIČEVALEC — amer. barvni stereo CS 119' DEMOLITION MAN — Režija: Marko BRAMBILLA V gl. vi.: Sylvester STALLONE, Wesley SNIPES, Sandra BULLOCK Najboljši policaj 21. stoletja proti najhujšemu kriminalcu 21. stoletja. Tudi nekaj duhovitih dialogov ob obilici pirotehnike. »Tehno triler«. 20. 3., nedelja, ob 20.00: ZLATI ČASI — španski barvni CS stereo BELLE EPOQUE — Režija: Fernando TRUEBA V gl. vi.: Penelope CRUZ, Ariadna GIL, Jorge SANZ Izvrstna erotična komedija je nomini-rana za OSKARJA (za ameriški film leta), predstavlja pa mladega dezerterja iz španske vojske 1931, ki poišče skrivališče pri starejšem znancu. Privošči si vse štiri njegove hčere, pa ne ve, da so si ga pravzaprav privoščile one... 26. 3., sobota, ob 19.00 27. 3., nedelja, ob 18.00 TRIJE MUŠKETIRJI — amer. barvni stereo CS THE THREE MUSKETEERS — Režija: Steven HEREK V gl. vi.: Kiefer SUTHERLAND, Charlie SHEEN, Chris O'DONNELL 27. 5., nedelja ob 20.30 SVATBA — tajvanski barvni stereo 104' HSI YEN (THE WEDDING BANQUET) — Režija: Ang LEE V gl. vi.: Winston CHAO, May CHIN, Mitohel LICHTENSTEIN, Sihung LUNG, Ah-Leh GUA, Dion BIRNEY, Paul CHEN Ko bo ta film na našem sporedu, bo že jasno, kateri od tujih (neameriških) filmov je dobil letošnjega OSKARJA v tej kategoriji. Med petimi noviniranimi smo na TV že lahko videli angleški film v keltščini — H ET WINN. VONJ PO ZELENI PAPAYI Vietnamskega kandidata žal še ne poznamo, bolj pa kitajsko-hongkoškega ZBOGOM, MOJA KONKUBINA iz jesenskega filmskega ARTFESTA v Cankarjevem domu (ljubljanskem), ki pa žal ni bil odkupljen za prikazovanje v drugih kinematografih. Poleg ZLATIH ČASOV, ki ga imamo na sporedu en teden prej, ostane kot peti in morda največji kandidat prav SVATBA, ki vam jo bomo pokazali komaj nekaj dni po svečanih podelitvah OSKARJEV v HOL-LYWOODU. Morda bomo imeli srečo. Ne glede na možno nagrado, ki jo bo film dobil ali pa ne, gre za eno najboljših filmskih komedij, posnetih lani. Cela zgodba se dogaja v New Yorku, kjer skupaj živita in študirata tajvanski in ameriški mladenič — topla bratca. Ko starši prvega v pismu ultimativno želijo, da se njihov sin poroči, da bo oče pred smrtjo videl vnučka, se stvari na moč zapletejo, saj poslušni sin res najde nevesto na veliko zgražanje ljubimca. Večino filma namreč spremljamo prav svatbo, na kateri je toliko sprenevedanja in komičnih zapletov, saj na svatbo pridejo vsi sorodniki, da gledalec samo čaka, kdaj bo sledila katastrofa. Katastrofe seveda ni, je pa razplet zelo presenetljiv. Med vsemi filmi, ki se lotevajo problemov homoseksualnosti (in teh ni malo), je ta najbolj razumevajoč, človeško topel —skratka — mojstrovina. IG< of >el Si' ud or Nenadoma je umrla Marija Troha Žogrova Micka Vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti in kakorkoli pomagali, se zahvaljujem, posebno pa dr. Mundovi ter župniku, gospodu Stržaju za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Ema Osredkar :ij( PC PC iv< laj il /:i IE> ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka... Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega sina, moža, ata in zlatega starega ata Vinka Keršmanca iz Bevk 104 » se iskreno zahvaljujemo vsi njegovi. Se posebej se zahvaljujemo župniku, pevcem, OGZ, GD sektorja Bevke, vsem sosedom in vsem njegovim znancem ter prijateljem, ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. 27. FEBRUAR 1994 OB 18.30 CAPE FEAR (Rt strahu); thriller vloge: Robert de Niro, Nick Nolte, Jessica Lange 6. MAREC 1994 OB 18.30 DEMOLITON MAN (Uničevalec): akcijski vloge: Sylvester Stalone, Wesley Snipes 13. MAREC 1994 OB 18.30 PERFECT WORLD (Popoln svet); drama vloge: Kevin Costner, Clint Eastwood 20. marec 1994 OB 18.30 DENIS THE MANAGE (Denis pokora); komedija vloge: CHRISTOPHER LLOYD; Joan Plowriht, Lea Thompson JAN IT. Drožica 4, Borovnica Toi.:(061) 746-140 «yMil I 1, d.e.e. toI.:(06 VSE ZA VRT IN KMETIJO Bliža se pomlad, zato vam naša trgovina nudi: — semena — čebulček — okrasne čebulice — trave in detelje — krmno peso, korenje, kolerabo, repo — gnojila — Biogrena, Organa, Gardin itd. — vrtno orodje — cvetlične lonce in korita — zemljo za presajanje — 5 1,10 I, 50 I — hrano za male živali: mačke, psa, ribice, želve, hišne kunce, hrčke, morske prašičke, papige, eksote itd. Vabljeni! DELOVNI ČAS: 8. —11.30 15.30 — 18. SOBOTA: 8.— 11.30 ZAHVALA ob izgubi najinega očeta Dionizija Prizmica se vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ga spremljali na zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nama izrazili sožalje, iskreno zahvaljujeva. Posebej se zahvaljujeva govornikoma za lepe besede slovesa ter nosilcem zastav in odlikovanj. Zdenko in Irena ZAHVALA In ^ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo, omamo in taščo Heleno Miklavčič spremili na njeni zadnji poti, ji namenili lepo cvetje in sveče, nam pa besede tolažbe in sočutja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ubrano petje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji kdajkoli kaj dobrega storili. hčerka Marija in sin Mirko z družinama ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Angele Japelj roj. Nagode iz Velike Ligojne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Kogoju in sosedovim Lebnovim. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni AVTO SOLA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA 1. Tečaj cestnoprometnih predpisov bo 7.3.1994 ob 16. uri v OŠ Ivan Cankar. 2. Zbiramo prijave za tečaj iz varstva pri delu s traktorjem. 3. Organiziramo uradno teorijo. 4. Prodajamo turistične aranžmaje — IZLETI IN POČITNICE V DOMOVINI IN TUJINI — priznanih agencij. Informacije in prijave: CANKARJEV TRG 5, VRHNIKA Telefon/fax: 755-828 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, čet. in pet. od 9. do 15.30 od 1. 3. naprej tudi sobota od 8. do 11. ure ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Ivanke Malavašič s Stare Vrhnike 76 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Piršičevi in sestram Zdravstvenega doma za obiske v času njene bolezni. Lepa hvala gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebcem in g. Tršarju za vse potrebne storitve. Njeni: mož Rudi, hči Betka, sinova Rudi in Jože z družinami ZAHVALA Ob smrti naše mame Ivane Kovač roj. Pajsar iz Podlipe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in darovane maše. Iskrena hvala gospodu župniku, pevskemu zboru in KS Podlipa. Vsem še enkrat hvala, ki ste kakorkoli sodelovali ob njeni smrti in jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in tašče Marije Sternen roj. Nagode iz Verda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, znancem, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje in darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župnikoma g. Božnarju in g. Dobrovoljcu za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi ge. Poglajenovi za poslovilne besede ter pevcem okteta Raskovec za poslovilne pesmi. Vsi njeni ZAHVALA V 84. letu življenja nas je zapustil dragi mož, brat in stric Jože Kušar iz Sinje Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih dneh, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem iz vrst GD Sinja Gorica in pevcem Raskovec za žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sestre Vida, Jožefa in Marija z družinami ter drugo sorodstvo Dvajsetič peš z Vrhnike na Triglav Letos poleti se bomo že dvajsetič podali peš z Vrhnike na Triglav. Začeli smo davnega leta 1975 ko smo se na pot odpravili v dveh skupinah. Potem pa vsako leto, najmanj ena odprava. Tja do leta 1983, ko se je formiralo že več ekip. Lansko leto smo Vrhničani romali peš poti Triglavu že v sedmih skupinah, skupaj skoraj 150 hodcev. Ker bo letos torej jubilejni 20. pohod, smo ga sklenili temu primerno obeležiti. Vkup smo glave staknili in sklenili: Vsi skupaj peš z Vrhnike na Triglav od 20. - 23. julija Ker pa je za tako množičen pohod potrebna tudi zahtevna organizacija, smo sestavili odbor, ki naj bi vso stvar primerno zastavil in dobro pripravil. Da bo vse v najboljšem redu bodo poskrbeli: Krašovec Srečo, Rijavec Elo, Pečar Janez, Miklavčič Damjana, Grom Boža in Marjan, Šušteršič Jože in Susman Jaka. Odbor je že nekajkrat zasedal, razdelil naloge in tudi nekaj že sklenil. PRIJAVE bodo sprejemali vodje sedanjih pohodnih skupin do 31.3.94 TRIGLAVCI Krašovec Srečo TRIGLAVKE Šušteršič Jože POVŽARJI Petkovšek F., Susman J. L1NTVERNI Pečar Janez VAŠANI Sotlar Bert VERJANI Drašler Janez UČNI CENTER Žirovnik Matjaž Lahko pa se prijavite tudi članu odbora pohoda. ŠTARTNINA oziroma kavcija je 2.000 tolarjev, ki jo je treba vplačati ob prijavi do 31. 3. 94. Celotna oskrba pa bo stala cca 5.000 tolarje, razliko 3.000 se torej poravna do začetka pohoda. Kot vedno »gredo« z nami tudi dosedanji sponzorji, skoraj gotovo pa se nam bodo pridružili še novi. Da pa ne bi pričakovali začetka pohoda kondicijsko nepripravljeni, so Triglavci pripravili tudi program pohodov, kjer naj bi obnavljali kondicijo. Tako smo januarja bili na Kriški gori, v marcu pa bomo osvajali Nanos, Snežnik in Porezen. POHODI v letu 1994 30. 1. — Kriška gora 6. 3. — Nanos 12. 3. — Snežnik 26. 3. — Porezen 10. 4. — Ključ 16. 4. — Štampetov most 8. 5. — Blegoš 22. 5. — Slavnik 28. 5. — Stol 5. 6. — Poljana 18.—19. 6. — okoli Vrhnike 20.—23. 7. — Vrhnika — Triglav 18. 9. — Krim 16. 10. — Ulovka 12. 11. — od Litije do Čateža 26. 11. — Slivnica — Vrhnika 18. 12. — Javornik Prijavite se lahko pri »Kranjc« na Vrhniki ali v »Krnici« v Verdu ali v ŠD POVŽ na Stari Vrhniki. Vmes pa se bomo odpravili še kam drugam, ali pa na Planino ali v Dolge tale za Ljubljanskim vrhom, kjer sta koči ob nedeljah in praznikih odprti. Planinke in planinci, članarino za letos lahko poravnate v pisarni PD ob sredah od 19. — 20. ure ali v nedeljo na Planini. KOŠARKARSKE NOVICE Košarkarji Vrhnike RCG na poti v II. slovensko ligo Članska košarkarska ekipa RCG Vrhnika je uspešno pričela tekmovati v pley-offu, kjer jim prvo mesto prinaša neposredno uvrstitev v višji rang tekmovanja — II. slovensko ligo. V prvih petih tekmah so svoje tekmece visoko premagali in pokazali visoko kakovostno košarko, ki jih upravičeno nudi višji rang tekmovanja. V šestem kolu pa so ne- NAS ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Janežic. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstot-nim prometnim davkom. srečno izgubili v Postojni z ekipo ERAZEM, ki jim je edini tekmec za prvo mesto. Povratno tekmo bodo igrali na Vrhniki, kjer zmaga ne bi smela biti vprašanje. Sami igralci so trdno odločeni, da dosežejo prvo mesto, kar jim prinaša neposredno uvrstitev v II. slovensko košarkarsko ligo, ob drugem mestu pa jih bodo čakale še dodatne kvalifikacije. Rezultati tekem pa so bili: Vrhnika : Anhovo 102:73 Idrija B : Vrhnika 46:78 Vrhnika : Cerknica 81:55 Portorož : Vrhnika 76:97 Vrhnika : Vič 84:65 ERAZEM : Vrhnika 93:86 Slika prikazuje sedanjo ekipo, ki jo sestavljajo znani dobri igralci ter nekaj obetajočih mladih domačinov. Od leve proti desni: trener Zupan, Jordan, Milosavljevič, Medved, Jev-šek, Gabrovšek, Urbančič in Selšek; čepijo: Masterl, Žun, Strgar, Justin in Klavžar. S. S. Portret Nine Vengust Ritmičarka Nina Vengust, doma z Loga, članica ŠD Log ter kluba ŠRG Narodni dom iz Ljubljane, je na letošnjem državnem prvenstvu v športno-ritmični gimnastiki, v kategoriji mladink, ki je bilo v dneh 29. in 30. januarja 1994 v Ljubljani, dosegla odlične rezultate. Upravičeno ji pripada naslov: zlata in srebrna deklica! Nina si je priborila eno srebrno (2. mesto v mnogoboju) in štiri zlate kolajne (1. mesto v finalu pri vaji s kolebnico in kiji, delitev 1. mesta v finalu pri vaji z žogo in trakom s klubsko kolegico Ano Gril). Njen vzpon v sam vrh slovenske mladinske ritmike ni naključen. Je rezultat večletnega načrtnega dela v klubu, naporov trenerk, ki so skrbele zanjo, predvsem pa pridnosti in vztrajnosti nje same. V nemajhno oporo so ji bili pri tem njeni starši, kakor tudi OŠ Log — Dragomer, ki za njene športne dosežke kaže veliko razumevanja. Rojena je bila 19.2. 1981.Žesše-stimi leti se je vključila v vadbo ritmike. V letu 1993 je na državnem prvenstvu za kadetinje nakazala svoj prodor v vrh in prejela eno srebrno in dve zlati kolajni. Bila je tudi že uspešna udeleženka državne reprezentance Slovenije. Kot najboljša športnica Loga je svojim staršem, klubu, našemu društvu in sokraja-nom lahko upravičeno v ponos. Nadaljnja pot za dokazovanje vrednosti in napredka bo od Nine zahtevala še veliko napornih treningov, saj jc program mladinske in članske kategorije zelo zahteven in se bo morala uveljaviti ne le doma, ampak tudi v tujini. Prepričani smo, da bo to zmogla in ji želimo — Nina, še veliko uspehov! Za ŠD Log sestavila: Jelica Vazzaz Tekmovanje karateistov Karate klub Vrhnika je v soboto, 12. 2. 1994, izvedel tretji tradicionalni turnir v tradicionalnem kara-teju Vrhnika 1994. Tekmovanja se je udeležilo 110 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se pomerili v »kratah« posamezno in ekipno. Tako je bila dvorana osnovne šole Ivana Cankarja polna mladih karateistov in gledalcev, ki so vzpodbujali svoje tekmovalce. Zelo dobro in uspešno so nastopili najmlajši karateisti vrhniškega karate kluba, ki dokaj uspešno deluje in tekmuje v tej športni panogi sirom Slovenije. Poleg vrhniških tekmovalcev so nastopili še tekmovalci iz Postojne, Škofje Loke, Raven na Koroškem, Ljubljane, Sežane in Črnuč. S. S. ZIMSKA SOLA V NARAVI V KRANJSKI GORI Vreme omogočilo zelo dobro smuko Učenci petih razredov vseh treh osnovnih šol naše občine so letošnjo zimsko šolo v naravi preživeli v Kranjski Gori. Učenci osnovne šole Ivana Cankarja so v hotelu Alpina Kranjska Gora preživeli od 17. do 21. januarja, Borovničani in učenci osnovne šole Log-Dragomer pa naslednjih pet dni, torej od 24. do 28. januarja. vročine in lažjih odrgnin od smučarskih padcev. Kot smo že omenili, je bila za Osnovno šolo i/ Cankar zimska šola v naravi od 17. L do 21. 1. 1994, je pet nepozabnih lepih smučarskih dni. Na smučail{\Q| je bilo 133 otrok iz petih razredov, kar je 88% udel' ba. Poleg razrednikov petih razredov je za smučars! veščine skrbelo 14 vaditeljev smučanja, za organizal jo in za vse programske aktivnosti pa je skrbel v« šole v naravi Vinko Bizjak. V razgovoru nam je povedal, da so tudi oni kar nf bolje izkoristili vse ure za smučanje, kar je omogoči lepo vreme, pravi sneg ter nenazadnje vrhunske sj ritve hotela Alpina. Otrokom so posodili 51 parov popolne smučars opreme, kar je precej pripomoglo, da so se nekatt^ otroci lahko udeležili same šole v naravi. Omogočili) plačilo na tri obroke. Zahvaljujejo pa se občini za vflarec finančno pomoč, ker so poravnali 80% prevoz&nskei stroškov, vse stroške za strokovni vaditeljski kadcr;ekali s prisotnega zdravnika. Poleg smučanja pa so popcevza noma izrabili ves prosti čas, tako da učencem vseh (j 0^n dni ni bilo dolgčas. V popoldanskem času, pred večjQ na Ê ( Lepo urejene triposteljne sobe so otrokom nudile tudi pravo hotelsko življenje. Značilnost vseh zimskih dni šole v naravi je bilo lepo vreme, ki je omogočilo zelo dobro smučanje na smučiščih poleg samega hotela. Letošnjo šolo v naravi smo obiskali ko so bili na smučanju učenci osnovne šole Log-Dragomer in učenci iz Borovnice. Vodja zimske šole v naravi iz Osnovne šole Log-Dragomer je bil učitelj telovadbe TONI TUFEGDŽIC, ki nam je povedal, daje bilo na smučanju 34 otrok, to je dva peta razreda. Učenci so bili razdeljeni v štiri skupine glede na smučarsko znanje in sposobnost. Na dan so 5 ur aktivno smučali, in sicer zjutraj od 9.30 do 12. ter popoldan od 14. do 16.30. Tako so v popolnosti izpolnili program 30-urnega smučanja za zimske šole v naravi. Še najbolj pa so bili veseli in zadovoljni otroci, ki so se po dolgem času zopet lahko smučali, in to nekaj korakov od samega hotela. Kot smo že omenili, so prebivali v hotelu Alpina, kjer so imeli res visoko raven storitev. Spali so v dvo- in triposteljnih sobah, v katerih so bili telefoni, tako da so bili vedno v stikih s starši, če je bilo kakšnemu posebno dolgčas. Vendar pa tega ni bilo opaziti, saj je bil program natrpan čez ves dan. Poleg učenja smučanja so spoznali okolico Kranjske Gore s kratkimi sprehodi in izleti. O tem so napisali precej doživljajskih spisov, ki so pokazali veliko zanimanje za prelepo okolico in naravo Kranjske Gore. Ob večerih so prirejali družabne večere, najbolj veseli pa so bili večera v diseo-klubu. Uprava hotela jim je namreč odprla diseo-klub, kjer so se naplcsali in tako še zadnje atome moči porabili na plesu. Ob obisku smo učence vprašali, kako so zadovoljni z vsem v Kranjski Gori. V en glas so povedali, da je hrana dobra, da so učitelji »FULL« dobri, če pa jim je dolgčas, pa hitro pokličejo svoje starše, pa še to takrat, kok gredo spat. Na koncu nam je Toni Tufegdžič povedal, da jc udeležba 80%, ker je nekaj otrok šlo na smučanje s starši, da so plačilo šole v naravi omogočili na tri obroke in da bo cena zapet dni po dejanskih stroških približno 13.000,00 sit. Že na začetku pa so ugotovili, da je smučarsko znanje te generacije učencev precej slabše od prejšnjih, čemur je vzrok stalno pomanjkanje snega in denarne težave. Nekateri so celo prvič stopili na smučke prav v Kranjski Gori. Pogovarjali smo se tudi z vodjo smučanja iz osnovne šole Borovnica Marjano Brenčič, kije povedala, da so bili vsi zelo zadovoljni z vsemi storitvami hotela in samih smučišč. Z vaditelji iz osnovne šole Log-Dragomer so usklajevali vse aktivnosti, tako da otroci niso čutili razdvojenosti med šolama in so bili kot ena družina. Iz Borovnice je smučalo 42 otrok iz dveh petih razredov, ki so bili razdeljeni v pet skupin. Udeležba je bila skoraj 100%. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo borovniški KARITAS, kije prispevala za enega učenca ter podarila še nekaj stvari. Vsi učenci iz Borovnice so tudi opravili tečaj teka s smučmi, ki so sijih sposodili. Po vsaki večerji pa so jim pripravili tudi razna predavanja, kot na primer o vzdrževanju smuči, o obnašanju na smučiščih in o pravi izbiri smučarske opreme. V tistem tednu je bila z njimi zdravnica dr. Zupanova, ki na srečo vseh ni imela večjega dela, razen nekaj jo, so imeli razredne ure, ogledali so si Kranjsko Gol vrhnii izdelovali skulpture iz ledenega snega ter v bližini i-. tela naredili vasico iglujev. Po večerji pa so prirec a ze' predavanja o nevarnosti v gorah v zimskem času.J°r P turnem smučanju, prikazali pa so jim tudi vh treh opremo, kije potrebna za te dejavnosti. Alpinist Mat, kiji] ja Urh jim je pripovedoval o vzponu na 8201 meterttotko' soki vrh CHO-OYO v Himalaji. . zani: ločili z miški i Nič me lei Z; 23 od razd vi, da po e 'rhnk lih sk k&j ima to bo; ,. 33-' ih upi zaplet tu in Posamezne skupine so se rade postavile pred fotoaparatu J; vendar le za kratek čas, saj je bela poljana ncncwlvjco ' vabila. L so t ,:gnili \ Zadnji večer pa so pripravili ples v pivnici hoteHjtjošt kjer je igral ansambel »v živo«. Učenci so sami pripr* po_a vili program z recitacijami, šalami, pesmicami i'j , _ anekdotami. Gost večera je bil državni prvak v meštf' z« nju pijač Aleš Ogrin, ki je vsakemu pripravil brc/a'lostoj koholni koktajl ob sponzorstvu PIZZERIJE Boter."ločju v, v K: 3ilosf ju, ki; povišl J ifjico, 1 mer, < Poten prebi icese rend rdili man jihj« zovi« iali pa *• Tuc Borovniški tekači na smučeh so se hitro odpravili na urVljaln jeno tekaško stezo od Kranjske Gore do Podkorena. ?etri z 'alcev Vseh pet dni je z učenci preživela tudi zdravnica d<\{ • 1 Helena Rozmane, ki praktično ni imela dela, kar KSJ. \ tudi prispevalo k dobri volji. r™ ' Učenci so vsak dan skrbeli tudi za stenski časopi^flškc kamor so pisali dnevne dogodivščine in opisovali aMco, ( tivnosti. Na koncu pa so sami izdali pravi časopis, Mede ga je prejel vsak udeleženec zimske šole v naravi, tateri V zadovoljstvo vseh je tako minila še ena zimska š°lobto la v naravi v prelepi Kranjski Gori z dobrimi storit^ vami hotela Alpina in seveda z novimi smučarskinL« J' znanji učencev petih razredov. [ 1 S. *ave-fnjen --deli, k ca. p, Hh oc dajip Uerr i, ko ti) se rbijn Slo dc do tu ;°gli i Odstopil predsednik košarkarskega kluba Borovnica Skupina vrhniških karateistov, ki je uspešno nastopila na turnirju. V uredništvo Našega časopisa smo prejeli odstopno izjavo sedanjega predsednika košarkarskega kluba Borovnica Franja Modrijana, ki nepreklicno odstopa s funkcije predsednika Košarkarskega kluba Borovnica z 31. 3. 1994 zaradi prezaposlenosti na delovnem mestu. V izjavi še navaja, da je to funkcijo opravljal polnih 19 let (1975— 1994). V tem času je borovniška košarka imela največje uspehe in še s£ uspešno igra v II. slovenski ligi.' stop je najavil tudi upravnemu Iturn boru, ker prevzema nekatere df |n poslovne naloge in svoje funkcij' bi mogel zavzeto in kakovosf opravljati. K odstopu pa so ga v