[Ušli GLAS NARODA ar ČSH i __ Lisi stovenskih .delavcev t Amei&L \ ^ J TELEFON: CHelaaa 3 3878 Entered aa Second 01— Matter September 21, 1903, at tha Port Offioa »t Hew York, H. Y.t under Act of Oongr— of March 3, lg70 TKLKFON: OHel—aT-CT7S NO. 170, — ŠTEV. 170. NEW YORK, MONDAY, JULY 23, 1934. — PONEDELJEK, 23. JULIJA 1034 "" VOLUME XXJL — LETWIX XXJL V MINNEAPOLISU JE BUO SKLENJENO PREMIRJE DELAVCI ZAHTEVAJO ODSTAVITEV POLICIJSKEGA NAČELNIKA, KI JE ZAKRIVIL GROZNO KRVOPRELITJE | Strajkarji so silno razburjeni ter zatrjujejo, da je policija slepo orodje v rokah podjetnikov. — V mestu, ki je v senci bajonetov, vlada sumljiv mir. Policijski glavni stan močno zastražen. — Stav-kar ji prete z linčan jem. — Dva dni naj se vrše ni-kaki izgredi. 1 MINNEAPOLIS, Minn., 21. julija. — Med stav-kujočimi delavci, policijo in strokovnimi organizacijami je bilo sklenjeno premirje, ki naj traja do ponedeljka. Preteča proglasitev obsednega stanja pa s tem ni odpravljena. Stavku joči šoferji truckov in J policisti, ki so zakrivili v petek krvoprelitje, so še, vedno nepopustljivi in bojaželjni! i Navzlic premirju se pa stavka voznikov truckov ' in taksijev nadaljuje. Sklenjeno je bilo namreč edi-nole, da se dva dni ne bodo vršili nemiri in izgredi, j Medtem se je izvedelo, da umirajo trije nadaljni i strajkarji, ki so bili včeraj ranjeni. Število smrtnih I Irtev se bo potemtakem zvišalo na štiri. Soglasno z * zadnjimi poročili, je bilo ranjenih oseminšesetde- 1 j set oseb. J i Državni governer Floyd B. Olson dolži policij-j1 skega načelnika Michaela Johannesa, da je zakrivil , včerajšnje krvoprelitje. Odbor stavkujočih delavcev je pozval župana ' Bainbridge-a, naj Johannesa odstavi, česar pa župan ni hotel storiti. Delodajalci hvalijo Johannesa ter pravijo, da ni kriv. Vso krivdo zvračajo na pi- ] kete. !: V mestu se nahaja štiristo narodnih gardistov, ki pa doslej še niso stopili v akcijo. Delavci, razen stav- j, kujočih šoferjev, so se podali na delo. O namera-Ji vanem generalnem štraku se ne sliši več. Governer Olson je ponovo izjavil, da zavzema J nevtralno stališče. Proglasitev obsednega stanja je { odvisna od nadaljnih razvojev. Policijski glavni stan je močno zastražen, ker prete štrajkarji, »te in agitatorje v nedostopni i h kraj ill Alatske 'vzhodno od Point Barrow. _ Ta na<"rt je« izdelal bivši poveljnik legije in odvetnik Walter J. Walsh. ki je nedavno ivkel: —• Xaša dežela stoji jwed mnogimi zel« resnimi problemi, kate- J re povzročajo tujci, ki se me m o- ' rego prilagoditi razmeram rieže- ' I« in ki so nezaželjeni iz raizličnih rar/slogov in ki se nahajajo med' nami vsled pomanjkljivih ]>o.stav irletle deportacije. Vsled tega svetujem vladi, da ustanovi za te lju-ili k;izei»>k<* kolonijo vzhodno od Point Iiarrow v Ala.ski. V to kolonijo naj ibo poslan vsak tujec, ki j»' zw-krivil dejanje*, ki zahteva' rteportaeijo m naj o-staiwt v tej koloniji toliko časa. da bo past a v-j nim potom »vse rešeno za njegovo tleportacijo. \ Walsh pravi, da marsikatera država ne bi hotel«, prejeti iz-gnanca. v^ed vesa^r pride pod jav-' no dobrodelnost Združenih držav. I Taki tujci naj bi bili po Walslio-vem priporočilu poslani iv kazensko kolonijo. Wals3i pravi, da je mnogo komunistov in agitatorjev. ki vedo, da jih Združene države ne morejo deportirani. da pa .se jih more Amdrika iznebiti. jih je treba prisiliti. da .sami odpotujejo iz deželo. ali i»a bodo poslani v -kaiapar-sko kolonijo. PEPEL RUSKEGA POSLANIKA Moskva, Rusija, 22. julija. — Medtem ko so boljševiki izavrgli Boga in nef»ni6,000,000. V državi Missouri je znaišala tv juliju izguba žita 100.000.000 b uši je v. Ovsa je bilo pridelanega samo 10 odstotkov.. mrve so nakosili komaj 15 odstotkov povreč-nejja, letnega pridelka. Korurea se je skoro popolnoma posumila. Živine čez zimo ne bo mogoče prehraniti. 30 odstotkov farmer je v si mora dorvažati'vodo. 15 odstotkov far-merjev pa vode sploh ne more do, biti. Xa mnogih krajih je treba živino gnati na vodo po 10 milj daleč. V državi Minnesota je povtzroči-la suša že več milijonov dolarjev škode, ki .se z vsakim dnem veča. Pridelek žita je padel na .po-lorifo. Južni del I owe privakuje samo polovico občajnega pridelka. Far-merji okoli Des Moines. Shenandoah in Centerville nisi- pridelali niti ovc«-, niti pšenice, zelo malo krme in 'koruza ni porabna za dfru,-go kot za ■živinsko krmo. V severnem delu I owe j*a je letina primeroma dobra. V Oklahoma je padel pridelek na 10 odstotkov običajnega pridelka. V državah Arkansas. North Dakota in Texas se ceni letošnji pridelek samo na 15 do 20 odstotkov. Studenci m ipotoki so se posušili. i -- LJUBOSUMNOST ŠKODI Beograd, Jugoslavija, 22. julija. — Slovenka Katarina Likar, čije mož živi v Združenih državah. je slišala, da se je mož v Ameriki poročil z drugo. In govoricam je verjela. Pred kratkim pa je doibila iz Amerrke težko pismlo, toda Katarina 26 $116.^)0.000, izvoz v Nemčijo pa $63.000.000. Leta 1032 pa je padel uvoz na $33,500.000. izvoz pa na 49 milijonov dolarjev. T^an.sko leto se je nemški iavoz n- Argentino .sicer tnekoliko izbolj-šiil. toda izvoz argemtTiiskega bla->ga v N^niči.ro je s ttail.no pati al. Začetkom letošnjega leta je argentinska vlada zavzela stališče, da bo kupovala blago v onih deželah. ki tudi kupujejo njeno bl«a-go. v>iled če.sar je .i»riČel padati luvoz nemškega blaga. V trgovskih. kakor v političnih krogih vlada mnenje, da je prišla nem-Ska misija v (Zjelo neprimernem času. Argentina dolži Nemčijo, da j« zakrivila to nazadovanje trgovine med obema državama, ker je omejila uvoz tujega blag-a. Predsednik J ust« je imenoval komisijo. ki ima nalogo, da ra-zpratvlja o predlogih, k a tore ji bo stavil« nemška misija, toda Nemici najbrž ne bodo uspeli, kajti Argentina kupuje sedaj iste predmete, katene je kupovala prej v Nemčiji. v Angliji Jti (''ehoslovaški. Pred no bo nemška komisija odpotovala domov, bo ohskata' še Brazilijo in druge južnoameriške države. $4000 VREDEN DRACIIU PRODAL ZA 53 CENTOV Ashland, Ky., 22. julija. — Sc-demnajstletmi Jack Chapman je danes priznal, da je on prodal ne-kemu s^arinarju v Huntington. W. Va. $4000 vredno demantno zapestnico za 53 centov. Zapestnica je last ^rrs. Margaret Mayo iz Ashlanda. Fant odločno taji, da jo je ukradei KRALJEV NAPADALEC OPROŠČEN Edinburgh, Anglija, 21. julija. Pred policijskim sodiščem je bil oproščen nek mož, ki je pred dnevi vrgel steklenico proti avtomobilu, v katerem sto se peljala kralj Jurij in kraljica Marija. Za oprostitev se ima najfarže zahvaliti kralju. Steklenica je za kraljevim arvtomabilom padla n tla in se je raobila. Napadalec je bil takoj prejet, kralj pa je izrazil željo, da bi bil napadalec oproScen, PETNAJST OSTROSTRELCEV GA JE ČAKALO PRED KINO CHICAGO, m., 22. jul.—Prosluli bandit, Dill-inger, ki je dolgo časa navdajal ameriško prebivalstvo s strahom, je mrtev. Ko je stopil iz malega kinematografa na severni strani mesta, je petnajst o-strostrelcev namerilo nanj svoje puške. Še predno je mogel potegniti revolver, je padel zadet od več krogel. Ženska, ki ga je spremljala, je bila smrtno-nevarno ranjena. DR. VL. MAČEK JE BIL IZPUŠČEN _IZ ZAPORA Bivši voditelj hrvat. se-ljačke stranke se bo podal v sanatori j. — Zaprt je bil v Mitrovici. Dunaj, Avstrija, 22. julija. —' Včeraj je bil iz taapora v Mitrovi-*i izpuščen dr Vladimir Maček, Ijivši voditelj Imvatsike seljačke stranke. Zai*rt je bil štiri leta. ker je ruval proti vladi iti j<- ska^ iista-noviti »va.m<«tojno Unvat^ko drsa vo. Dr. Maček jf« bil obsojtm let>a. 1030 jh> senzacijonalnem procesu. \'ex čas je zatrjeval svojo nedolžnost. Iz Mtrovice se je podal naravnost v Za'jrreb. Kot se čiije, namerava ore. Vlada je vseh Sest meseee-v skušal«! dobiti proti njemu dokaze za veleizdajo, >toda dokazov ni bilo, vsled česar je bil Braunthal Oblasti so dobile migljaj, da se nahaja Dillistger v Biogra.ph Tlveatre na -vogalu Lincoln in Ful-lerton Aves. Petnajst ostrost rele v justičnega department a je bilo določenih, da ga dobe živega ali mrtvega. Ko se je pojavil pri izhodu v spremstvu svoje prijateljice, je taojavila na licu mesta. Polieisti so skočili k "tujcem" toda načelnik justičnega d-opa-rt-menta Pur\-is jim je povedal, kdo so ter dostavil: — Ostanite v bližini. Boste videli tnekaj nenavadnega. Par minut kasneje je bil Dillin-ger mrtev. JAPONSKA ZA PRIJATELJSTVO Ženeva, Švica, 20. julija. — Japonski krogi zag-otairtjajo da bo .Tafpomlkka .-.kuTtala dos<>či političen sporatrum z Združenimi državami in Anjrlijo giwlp Pacifika, predno se prične leta ]*U33 mornariška konferenca. London, Anglija, 20. julija. — • Mednarodni kro^i ko mnenja, da jo namogoče. bi prišlo do kake po»onU ae no priobčujejo. I>enar naj se blačoroli [i«Cl*tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae b atm tndl praWnlo MealttCe naananl« da hitreje najdemo naslov*«*- NABODA". 21« W. 18tk Street. New Yerk. N. Y. - Telepfciac; CBelaen 1—3S7S , KILAVA ZMAGA " -- National Industrial Recovery A«?f (t> |x>stavi priznana in zajamčena, je meseca oktobra tristo delavcev zaštrajkak). Istočasno so tudi vložili pri najvišji NRA oblasti tožbo prati delodajalcem. NRA je obljubila, da se bo pečala z zadevo. Preiskovala je, delavci so pa čtrajkali. Tovarne so bile par Jtfdjiov zaprte. nafo je pa naročilo Vodstvo iz drugih mest tristo stavkokazov. • * Sestradani in obupani č t raj k a rji so |x>slali o v do-briJi 30 letih tudi n- vojaškem po-»gledu letalstvo tako vain o. Kak-laen napredek potilej v letalstvu! Xietalo "HeinkeJ", ki ivozi na progi Herlin-—Frankfnrt iji ki ga ?«•-ne motor «60 kt«i>skih «il. jp ne-c lav no 'letelo z bnzino 320 km. Dne 1(>. junija, je .pilot Faruanove tovarne zletel t« civilnim letalom na letališču Le Btmrget pri Parizu 7200 metrov visoko. 8 seboj je vzel tovor 5000 kjr! Za ta izreden uspeh .so ne seveda takoj zanimali letalxki izvedenci vojnih minicttmtev najrazličnejših držav. Danes že >-)>1oxih> raču-najo iz možnoKt jo. da izbruhne vojna med Japonsko in Sovjetsko I5u-sijo. Razorožit ven« konferenca je tu
  • «-j;la v«*č-jo brzino, kakor JleinkWovn prometno letalo. Tr#*ba opomniti, da so Mala že pred vojno <|f>Ketrla br-zLik* 'J04 km in iv za^nj^ ni časti kar 682 km. T**ia d<»ib'j se nobeno -prometno letalo ni vozilo « lepim številom potnikov« brzino 320 km. rVed vojno j*» se tudi letala že dvifrnrl« 7RTi0 m visoko in v zadnjem času celo 13.400 m. *oda s tovorom 5000 ksr ^ je letalo dvignilo komaj 3586 m. t«»r»*j nikakor ne 7200 ti». j VIsdr^»Nto4i je «Nlk*>,' 1100 km. V trHi tirali iu pol bi. Hernkelovo letalo r. osmimi potniki ali pa .S 5(HH> kilo^nnni bomb I»reletel<» razdaljo Vla^rli'vostik Tokio. .Japonci no že davno ra--ii-na!i h to možnostjo. Storili vse ukrepe, da bi se zavarovati pred nenadnim letaisikim napadom od strani Rusi jr. Že 7. apri1!« 1 *>34 j»* prejelo ipoA-etj?»t vo japon- skih letalskih o^k«der. ki štejeta R2 Umtbnib in lov-kili letaJ in sta bili nastanjeni v Daiernn pri Port Arturju. ukaz. naj so preselita v Mnkden. kjer bosta nadfira-Ii tnan-dšurKko-ritf«lco mejo. Ta lotala naj bi preprečila morebiten ruski polet iz Vladi vast oka proti Toki ju. f> bi ta letala po-tavHi v bližino mandžursko-Tiiske meje, bi'bila komaj 50 km oddaljena

    riNtanr.^če Poi-t Ar-tur. kjer. so vprizorili jia^l ruskimi ladjami pra'vo razdejanje. Sovjetska re|>ublika že sama 'proiz-wwja letala- z akcijskim radij^^m 2500 km, ki bi lahko prinesla, nad Tokio opromne količine bomb. Kaj, ko bi Japonci ruske ponočne vaje z bom bo m i letali ob meji zamenjali -z namernim -poletom ruskih letal nad Tokio! Ali ne hi mor da »prav na podoJben način, kakor leta 1IKJ4, izzvali vojne w Kitsijo, s-tseni, da bi prešli v na>|>ad. v »raku? Danes cenijtt zračne sile s«rvj<'t-ske republike in Ja|K>nskc približno enako visoko. Vsaka mued teli držav ima okoli &MK) letal. Riksi razpolagajo z mitozo bolj razvito iirdiiKlrijfi letalskih motorjev kakor Japonci. Poleg tejra- je Rusija zelo bo se vojna čimbolj odloži. Pred eačetkom svetovne vojne je hnela Nemčija skupn«» le- tal. ki no bila r;K»mertima zelo primitivna. Preskrbljena so hrla z motorji od 80 do lOO konjskih sil. vozila .xo s hitrostjo 100 do 120 km na uro in so m- huliko dvignila 1000 i|«i 1200 km rH-okt*. vzela >. s«'boj lai-ko .>.am<» za Štiri ure. Tedaj š«* niso ino«rla> tuliti stiojnice in priprav, ki .so potrebne za streljanje in nMauje liomb z letala. Bombe, ki jih no>i!a. bile k;ik«»r nekake hrii-kc in t elit,H«* 2.5 do lt> kjr. o», zaključku ."vHoviic vnjia>. t«» j«* novembra l!)1*v j«- ill! ':i \emčija 15.70«) letal, ki «*«► bila neprimerno Intlj- kakor pn^lvojna letala; inrMa je |s«Je*r t«"ja 27 'HK» let a'skill mo-torj«iv. To«la. «"«• bi bila vojna tra-jn^H š«' «lalj i"as:i. bi n«' \'»»!n«"ija z vsemi t«*iiii letali ne mo^la hraniti, k«M' bi ne imela dovolj benei-; na. ko bi Anstrija sklenila mir. I Dr. K. X. meni v "Berliner Tageblattn". da bi država, ki ob-sejra 20 milijonov kvadart-nih kil«»-metro>\ in katere prebivalstvo zna y:t 17t) •inilij« iiov. potrebova 1h za vojno, ki j«» mora voditi 10.nci niti Rusi j" ne morejo izzvati. Šele. ko bi Iluzija lahko razvrstila. 20. let^l naj-modnerjševa. t i pa. bi laihko ra«'ii-ala na uspeh v boju zoi>er Jaj>on-sko. Xe sinein^) ]x>za.l>iti. da je evropska Rusija rvemnu -r Vladi-•vostok^n samo t. eno železnico, ki še ni jKv\>H>d dvotrrna. S tako razvitim letalstvom bi iR-usija lahko prepeljala i>otrebiie količine živil i.tr drugega materijala. ki je potreben za vojno, v prvi -vrsti vojaštva. na Daljni ivzlw«l. Ta račun veljat, ako upoštevamo, da je francosko letalo neslo s seboj v višino 7200 metrov* pet ton tovora. "GLAS NARODA'1 zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. I KAKO SE IZOGNEMO VROČINI? Dorothy Greig. odinja. ki vrši v teh vročih ibieh ak«ira brezpotr 'bne«a j»ravite o-kra^ko. kakor vaze. slike. itd. To vam prihrani «? —ti »"-iV-enja. Pa-tudi h«nl hla^Lnejs*'. Odstra- nit«' v s«' draj»e:ije. da bo zrak lažje kr«»zil. Taj>»i-irane st<»!e p«4crite .s prevlekami. Potegnite zave>e. da lie bo »ijalo .solne«' v sobe. Xaravn«)(st »»inleie -j»a «»Iek- tri<"na iwterniea. <'-e j«> ^xistavite v k nh in ji vrli "mire. bo proizvajala h'ad. ne tli bi vam -prhalo v hrbet. V drož .bni .»ot»i j«» pi»stavit«' na «-uiH'iik prif|Mniu»ček v teh vr«n"ih -»»-h-ktrika najcenejša. Dala vam h tod ne sapice, ku-ba-la b«» pa va»> t«-r obratovala re«-: frifferat«5!r ^a saiiMi par pennvjesv 'dn*>vuo. Poleti j«' elektrika velike važnosti, da vrnn napravi živ-i jen je lažje in bolj mrodno. POZDRAV! Pre«l odhfidoiii v staro domovino na krati k <»bi.-k, pozdraiHjam viliiyi. ki želi potovaiti ali povlati denar *r domovino. ! 'Xow York, X. V.. 21. julija 10:t4. 1 Alexander Skerij. FARMSKI DELAVCI STAVKAJO Slika je biLa posnet« tekom st*.v ke farmskih delavce^' na Seabrook farmah v Bridge.ton, X. J. Te-' kom stavke, je prišlo .do 'vročih spopadov med stavOtarji in policijo. \ * • .• j. h Slovenije. Novi grobovi. Umrla je v Ljubljani Serafi-na Sajovic, rojena Suyerjeva, vdova po odvetniku. Dosegla je lepo starost 80 let. Nadalje umrla- v Ljubljani Marija Zemljičeva, vdava po učitelju v Lučaji. V Mostah jtl umrla Antonija Kotziua. soproga inpokojencga žc-leoaiičarja. V Stražiaču }>ti Kram ju je nenadno preminil I^eon Kovači«", skladiščnik Maj n-1-sla irtopljenea d«> mostu ki potem -e ab-i in ga hitro pravili n;l kopno. Velik požar v Brežicah. julija c»krog Iti j,* nastal o-jr«*ij v gospodarskem p«^-lopju gostilničarja Ivana Zork-a- pobit ko'-«>lvora v Rrežieah. Ogenj se je |hitro razširil na v*e poslopje, ki j«* pogorelo s hlmi vred. ^kofla je velika im je le ileluo krita z ea varoval ni no. Sodijo. «1n je »»swiij na»tal t kuhinji. kj«-r s«» ktdinli svinjsko- pičo. Nrrrečna nedelja na Vrlvniki. Oprav je bila nedelja !». julija I menda najlepša in najbolj s«»|jična. tiar mi jih letvju ;-ri velikem izviiku Ljiiidjanite. kj«-r Ke kar trlo sveta. Toliko kopal-cetv se letos š»' ni zbralo ob Ljubljanici. Med njimi je bil tudi Fr. Kratšovec. .sin u^l«>dnega vrliurnke-f*n t rjrovea. Pil je izredno d«»hro raizpohržen t/-r je kot hi vsi mornar poizkitšal pri kopanju -vsake vrste skoke in igre na vodi. Ko je po nekem takem «ltiznem .sk«>ku ostal nekaj mhiut p««l vtnlo. .s«> n.si kopalci mislili, da je i>oizkusil kakšno lpose4>ni« imenitno igro. Ce/. nekaj časa pa je voda nesrečnega Krašovca vrgla na js>vršje. nakar se je takoj vpet pot«»pil. I\«» so (»- ta!i kopalci z rokami ^sklenili krog in .se potopili za njim. so ga po kratkem Iskati ju prinesli na dan. Bil je že mrtev. Očitno s(» je pri skoku udaril na trebuh in ga jti zadela ka-p. -Na mestu, kjer je skakal, je voda globoka 2 in pol do 3 metra-. Pokojni Prance Kra-Mnec, je bil »8 let star ter zai>u-šča poleg starcev, brarfa in treh sester soprogo Lvamko. Bil je izučen kolar in je v zadnjem ča.sm pomagal v očetovi lesni trgovini. Nad 2000 kač, strun »enih in nestmp«»niJi je palo-vil v zadnjih treh letih v kamniškem. -bresterniškem in šoberškem okol isu znani mariborski pr naj bi še bilo. Zaslužni možje iiaj imajo spomenike. Malo bolj čudno j«-, ker so /ji-čeli v zadnjem «"asii celo živali na-g rajat i za razna junaška dejanja. dolgo tega. ko so podelili nekemu |isu zaslužilo medaljo, ker j^ rešil i/, vode dva otroka. Iz kakšne tvarine je bila tista medalja, ne vem. Najprimernejša bi bila iz •šp.-ha ali me>a. T«nla oiUn-rniki .>.«• v svoji krat-kovidnosti najbrž določili, naj bo srebrna ali z hat a. — Kar kuham .se «m1 .same jez - ! — je rek Le razposajena žena nv«i-jemu možu. — Ce je tako — je mirno « 1 vrnil — pa ne b«»m jepodar n«-koliko pomislil, nalo pa -pnkazal na j)sa. rekoč: — Xo. če ni drugaee, ga> pa z;i- prite za dp?s«'t tlni. * Z'lnj. ob dvajseti »»bletoici. b«< izdala francoska vla>da obširno, d vaj.—*! debelih knjig, obsegajoče • b-lo. «i vzrokih svWo-vne vojne. K j. <"eniu sie toliko "brifrajo ca v^rroke! Kar je bilo. j«- bilo. Naj bi se raje brig-ali za posledice. * Skozi kljueavoii-o je iiiujiim"-«' »lost i več videti kot -pa .skozi da!.tm»-g!ed. * Izšla je kinji^a z naslovom "Zakon". Slavnemu 'kritiku je bilo naročeno. naj jo .prečita in naj spi~e kritiko o nji. Napisal je s led t če vrstice: — Samec ne more knjige «•<•«•-ujeziti, kerinima o zakonu nobenega poijina. Vdovec je ne more, ketr ima na izakon preveč žive spomine. IxH-enec ne. ker ima preveč izkušenj. Rad bi pa pozna! tt«vt«--ga zakcfnskegai inoža^ ki bi si upal napisati o km jig t pran-ič no in ne- Ipristransko oceno. In jaz. gosuo- d.)*1-, ja-z sem jKSročen. * Tudi najgloblji izrezek na pr- bih ne otlkriva ženskega srca. * V državi ludiani je te dni praznovala neka ženska svoj stoti rojstni to tako dolgo živim, ker sem vse življenje sovražila moške. Poročena nisem bila nikdar. Vse moške sovražim iz dna svojega srca. Ostati samica in sovražiti >\se moške je mogoče dobro sredstvo za doflgo življenje. Poznam pa tudi drugo vrat o žensk, ki učakajo visoko starost. Poroče st< in enega e-amega moškega sovražijo. * XHki angleški ueeujaik pravi, da sti na sosednjem planetu Marsu ljudje in sioer zelo čudni ljudje. Tako naprimer zatrjuj«1, d i imajo Marsovke po šest nog. 'Xo. če ima- vsaka i?Kt leipo oblikovanih nog. bi še £>lo neikako. Če ima |>a vsaka več kot en jezik, so Marsove i vsega pomilovanja. vrlini. t yAgpfli" ___yew yom, monpay, july 13.us* "______________________thxlargestblotovbdailynv.t ft .....-J=S=5gg=5S5^=S== ..........■. . 1 ■ 1 1 1- ------I, ..BS^gg " 1 •■ .■ —■ , , ,, m. 1 KRATKA DNEVNA ZGODBA i] 111____!______________j I POT V PROSTOST STAXKO J AX EŽ: Peter K11 [Mr je l»ij človek Urez poklica in je živel kar tako iz dneva v dan Vsepovsod, kamorkoli je iel, so *e pred njim zmerom znova odpirale ceste ill ga vabile s selioj. Nikjer ni bilo zapisanega ujrgove- j ;za imena in nihče ni vedel zanj, kako živi in ljudje se za to tudi niso dosti zmenili. ItuHi so tako dosti drugih skrbi, Peter Kttpar pa je tudi lahko shajal brez njih. Tudi on je mogel kdaj vrniti milo za drago. Prav za prav ni bil njegov namen, da bi kršil rakune, samo tu pa tam je potem moral dajati odgovor. Ljudje se tudi niso vprašali, ali ima prav. Tako je vendar bilo: Peter Ru|Ktr naj molči! Jutro je pravkar posijalo z vsem žarom na ulice in visoke zgradl»e. na katerrh se je odbijaj solnčni si-j jaj kakor raztreseno zlato. Xa uli-" edi je bučalo življenje, prelivajoč se kakor veletok. Velika, dvokrilna jetntška vrata »o t*c pravkar odprla : Peter liupar je spet * polnimi pr*i zadihal sveži zrak. obstal je za ' trenutek in se nasmehnil samemu «ebi: "Trosi : Prost !" Ni moj?''l verjeti: ljudje so se mu ■ zdyli kakor lutke; vozovi, avtonio-' bili, vse je bilo kakor velik avtomat, ki ira poganja elektrika. Bili j.o resni obrazi uradnikov, ki so hiteli sem in tja. mimo je s strumnim korakom prišel general in spet šel dalje. Ni s- .-.menil zanj. Tu je bilo življenje. Z. Kimh. Kmtnrkjr. Titinrwff, Ofclahw, Indiana. Montana. Mlmlppt, Washington, Wyominc .............25 flliMb, I'rmuiyI ranla. Mlnne-Mta. Michigan. WIinmIi, West V irginia. Okla. New Vark. Virginia .............40 NartHlon j® priMHI dratf, Mill w catorinl, Mmmty Ox* i all pita« «nu*« pa 1 all 2 reata. pmtyeta S^Hm, ntwaadl- call® pi-mo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street Hew York, N. Y. pitovo, toda polagoma se privad>. Zdaj se je zavedal, tla gre in ta misel ga je prepredla vsega — lo. da zdaj g:e in morda ne preneha nič več hoditi- Dalje — dalje. Pod seboj je spet začutil tlak iu I zdaj je spet lahko slišal .svoj lastni i odmev in videl svojo senco: ali je to v resnici Peter Rupar ? Obraz se j mu je nasmehnil v neznani (bolečini. ('rte na obrazu in čelu so se mu poglobile in podaljšale. Ustnice so ' -e mu trpko skrivile, kakor da bi, hotele vsakega od teh tisočev. ki se tako avtomatično gibljejo, govore in žive. vprašati: "Zakaj — Čemu Vprašaj se je zvijal in se spletal v bi«", s katerim bi vsakega od teh t i - < h"-«* v oplazil čez obraz: "Odgovori! — Zakaj ."T Peter Kupar je '-aman čakal odgovora. pa če hi noč in dan vpil svoj. zakaj: 1'liea in ljudje so bili nemi in njegov — zakaj .'— je j»o-«*asi zamrl v petdesetorjent-mii hrupu in njegov korak je postal prav tako avtomatičen, brezčuten, nem. Ko je odhajal, so vsi prepadlih obrazov gledali za njim. Videli so, da odhaja — d« odhaja nežna 110-Ic.un. daleč od njih- — On odhaja— so si govorili. Ko je odšel, so vsi obmolknili in obstali kakor nemi. Ostalo je prazno eno mesto. Jvdo neki pride zdaj Tu pride zdaj či-tuj, nepoznan človek; vsi so se privadili drug drugemu, /daj pa je vsakemu, kakor da bi mu s kleščami od telesa odtrgali kos življenja. Samo za oknom je bila jablana že vsa v cvetju —. Sieer ni bilo nič posebnega. — Zadnjikrat ga je obiskala Lija- Čutil je. ka"ko je pod tenkim plaščem utripa sveže telo. Kako ji vznemirjeno podrli te vaj o njene bele roke, kako so še zmerom mehki njeni svetli lasje. Bila je hladna in nedostopna kakor stene naokrog. Povedala je, kuliko je morala zavoljo njega prestati in da je poskusila il obupa celo samomor s plinom. Ta trenutek se je potvar-jala in lagala- Potem — je rekla — je poskusila nanj pozabiti, čeprav težko. Zdaj je prišla po slovo- Xaj lie zameri! Kaj je še hotela reči — da se je pred nekaj dnevi poročila in je zelo srečna; v kratkem (hI pot ujeta z možem v XicT; Xa poročno potovanje! Da. na poročno potovanje, kaj je to neki takega! — ie rekla. < — Zbogom! — i — Zbogom! — Videl je, kako je odšla: mirno, kakor da se ni nič zgodilo in njeni svetli lasje so dišali po dozorevajo-) či pšenici. Zdaj je bil spet prost 1 — Prost! — Zdaj je bil spet človek, z obema nogama je stal sredi življenja in zdaj je samo gledal in se čudil vsemu. kar ga je obdajalo- V duši mu je vstalo novo upanje: tisto malo. ubito, izgubljeno upanje, ki je tle- lo prav na dnu kakor mala, neznatna iskrica, se je razgorelo v nov plamen. Zdaj pojde. si je govoril, tudi na konec sveta. Da. na konec sveta, a zdaj je tako neskončno utrujen. <)či so mu zasijale polne življenjskega žara in zdaj bi moral hoditi, samo hoditi, venomer dalje. Peter Kupar je olixtal pred nalepljenim časopisom- Velike, še mastne črne črke so vpile vanj. ga grizle v dušo- Ničesar ni razumel : Sport. Filmi. Politika. Samomor blagajnika. Velika rudniška nesreča, Nova vojna na Daljnem vzhodu. Cesarstvo Mandžurija. Farmarska stavka v Ameriki. Pariz gori.... Solnce je pripekalo. <"rke so plesale in se prekopicavale — kakor klovni v cirkusu. Lija na poročnem jHitovanju —. Kar tako je še pogled .'i na zadnje strani. Mali o-glasi: Službo dol»e. Kflpital- Sobe. Dopisi in črno obrobljeni parte. N'ii" novega. Peter liupar je napravil prostor Knjige Vodnikove Družbe lahko le SRDA J narotit« za prihodnje' Irta. Naročnino, ki imfii SAM«* — . • ! lahko poSIJKe nam. In kakor hitro M«' knjige Mle. Jih dobite po poftU. Ako tekate tako dolgo, da knjige is-' Idejo, morale ptatati tanje $LSS. KNJIGARNA GLAS NARODA 21G \V. 18 ST., NEW YORK j drugim. Potem je šel skozi drevored. dalje skozi gozd — na polje. Nad glavo mu je za krožila kanja«. Sinji na neba je bila razgrnjena prav nad njim iu vsepovsod je ležal l zemlja, mirna, zlekljena kakor od dela utrujena žena. Petra Roparja je obšlo poželenje, da bi prav tako legel nanjo, da bi prav tesno k nji pritisnil svojo glavo in zaspal. Zdaj bi legel in zaspal b tistim svinčeno težkim, v.seuspavajo-čiiu spancem, ko vse umre in izgine neznano kam. * , Ta trenutek se je zavedel, pretreslo ga je kakor mraz in vprašanje se mu je z vso ostrino noža zarezalo prav do srca; 1 .. 1 , i j — Kam r — j Ne. ta trenutek tega. prav zares ni mogel vedeti —*' j SMRT IN VSTAJENJE - ZARADI ŽENSKE Kiikor poglavje napetega krimi-naliuga romana se bere Jjubavna zgodba bivšega i*raucoskegu mornariškega častnika nima. Strast do ženske je napravila iz njega zločinca, ljubezen do druge ženske g-t je vrnila »volmdneinu življenju. I'll-mo je v .svojih mladih letih brez posebne ljubezni do vojaškegj življenja oblekel "belo suknjo'' v Toulonu Touhui j<* prehodna postaja med raznimi deii sveta, še vee. med raznimi eksistencami- — S«.j je re>, da marsikateremu vožnja «"-ez morje prereže jd.aro življenje in mu s tem da priliko, da začne novega. Kdo bi mogel popisati čuvatva, ki jih v t*m oziru vsak dan vidi in sliši j»rustanišee za emigrante Naš junak je bil preprost uradniški sin in je po-»t :iil žrtev moralne klime toiilmrskega pristanišča. Igril je. se seznanil z žensko, ki jo je poznala poloviea garnizije ini je v enem letu zapravil s svojo "bi belle Lison" vso očetovo za p uši** i-no. Ko je izmenjal z:jdnji tisočak frankov, je stal na robu prepada. Kam sedaj.' V pozabljen je. v opij! Strahoten razvoj! Marseille je, ']»rlvo, je navidez sprejelo "Paillovo" pouiulbo, da odkupi fotografije, oziroma pN>šče. Pri sestanku obeli pogodbenikov pa m.* je rilmo razkrinkal. Prišel je jHeoblečen v civilno obleko, imel je visoko zavihan ovratnik, temne naočnike in pokrivalo čez čelo in oei. Detektivi no j» \ obotopili iu v par trenutkih je bil razgaljen- — Vklenili so ga lisice-I \"oj*'ško vnlišr-e ga je .sodilo z v>o neusmiljenostjo. Najprej «rn je degradiralo. nato pa ga obsodilo še na dosmrtno izgnanstvo na lludi-eevili otokih. Pet in dvajset let je l llino preživel na |tekočih pustih skalah, kjer je pred njim trpel kapitan Drev-fu.v-s, nelžua žrtev obrekovanj i. Šele pomilostitev ^ podpisom fran-,«*«.skega državnega predsednika mu je priues!,? svobodo, j Prvih petnajst let je životaril na ernih eereh sredi morja, l >sem i?t •je bil sam. |iopoltuuua sam. Sele 1- so m h dovolili, da sme za- pu-titi Hudičev otok ter se preseliti v Čuvano ter tam "svobodno" J živet i. Pomešal se je meti najhujše k Iznjenee. Med njimi pa mu je postalo življenje še težje nego prej. ' i Moral je v začetku stradati, kai-l I PO ROPARSKEM NAPADU NA BANKO Pred k rat krm so neznani roparji vprizorili napad na Merchants banko v Soutii Bend., Ind. ter odnesli 28 t moč dolarjev gotovini. Pri napadu je .bil neki stražnik ustreljen, štiri druge osebe so bilo pa ranjene. Par trenutkov jwzm^je se je zbrala pred banko -velika, ljudska množica, todai roparji so že srečno odnesli pete. • . . • . - • " •. jdelo se h^zko dobi. Potem je moral .trdno delati in je pri tem zaslužil [2.50 frankov dnevno. V tem polo-Ižaju ga je pred enajstimi leti iz- Itaknil zutilni francoski reporter; Albert Londres. Ullmo je napravil} j nanj nenavaden vtis. Napisal je o njem članek, ki je izšel v franco- | .»kili listih in ta članek je napravil ne« neko "bolničarko tako mogočen /lojem, da je bila do dna duše pretresena. Vzljubila je tega velikega trpina in ga zaklenila v svoje srce, |mu pisala ter ga vpnalševala. ee sme prositi za njegovo pomilosti-" tev. Ullmo je v začetku odklonil, pozneje pa je sprejel. lioJničarka je napravila potrebne korake in je dosegla, da so ga izpustili- Po šest in dvajset rh letih se je vrnil Tlimo zdaj v domovino kot izmučen mož z ladjo "Colombe". Sprejela ga je bolničarka gdč. Poeirierjeva. ki mu bo v kratkem postala žena. 1 lieporterjem. ki so ga oblegali, je odvrnil Henjamni Ullmo z ravnodušnim glasom, v katerem čuti vsakdo. ki govori z njim. vso grenkobo preeftanega trpljenja: "Ostal bom mesec dni v Parizu, potem pa bom skušal potovati po Franciji, da vidim, kako .se je svet preobrazil v teh |>et in dvajsetih letili, kar ga • nisem videl-*' --» i NE PREVEČ SONCA! Sonce je dobro, zdravilno in -vse, kar mores lepega povedati, toda1 preveč dobrega, kakor znauo, ni' dobro To velja zlasti za mlada de-] kieta in ženske, ki si hočejo ohraniti lepo kožo. Kajti sonee jim ko-' žo lahko tako izsuši in pokvari, daj be ne da potem z ničemer več i/.-, boljšati. Zato je treba pravočasno skrbeti za zaščitna sredstva. Različna mazilna olja pri tem mnogo pomagajo, da .si lahko brez skrlii privoščiš sončno kopel. J*o-sebno po kopa-nju se ne postavljaj na sonce, ne da bi prej namazala kože s kakšnim oljem ali primerno kremo. Marsikateri obraz ne prenese mila. Takšno kožo je treba zvečer tt-miti z ml i"no vodo iu jo nato namazati s kremo uli oljem. Po četrt ure si obraz na lahko obrišemo s koščkom vate. toda ne smemo ga i drgniti-Zjutraj uporabljamo mrzlo vodu, morebiti celo tekočo mrzlo vodo. l o te j hladili kopeli se na- ; nutžemo spet s kremo. Pudru >>e vsaj poleti odrecimo. ker maši kož-! ne luknjice in ne da osvežujočemu zraku do kože. Proti gubam na čelu pomaira ' - I vsaj delno ilohra krema in lahka i ni;i-.:.iža s kazaleem od nosne kore-j nine proti sencem- ) Neobhodno potrebno je. da si tu- i di oči varujemo sonca. Primerna za-' ščitna očala morda niso prelepa, a j Zii to v tem primeru vendar ne gre.! Posebno pri vožnjjih z avtomobilom} kelsom. jadranju (kakor.tudi pri | zimskem sj>ortu) ne bi smel imeti nihče nezaščitenih oči. Za roke. ki v son en rade razpo-kajo. si pripraviš dobro umivalno sredstvo sam: vmešaš enake dele | glicerina, citronovegit soka. vode in kolinske vode. S tem sredstvom si 'roke dobro odrgneš in pustiš, da Jga koža vsrka. Celo roke. ki jim je 'škodilo gospodinjsko delo, moreš na Jta način spet popraviti. V sončnih mesecih se kaj radi iz- Poziv! | Izdajanje lista Je ▼ stezi m velikimi stroški. Mno go jih Je, ki so radi sla bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da Jib počakamo, salo naj pa oni, katerim Je mogočo, poravnajo naročnino točne. ____;_ _____ 3 Uprava "O. M." Važno za potovanje, Kdor j« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nai« dolgoletne skušnje Yam za moremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnit*. Hi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, polne liste, vizeje »n sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker - predno se dobi iz W'ashingtona povratno dovoljenje, KE EN-THY PERMIT, trpi najmanj en mesec. rišite torej takoj za brezplačna navodila in zanot avl jamo Vam, da boste poecni in udobno potovat.. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. sušijo lasje. Tega >e obvaruješ na' ta način, da si vsakih I I dni kožo ( na jrlavi dobro odrgneš z olivnim nljeiu in pustiš potem, da učinkuje preko noč i - Drugi dan si lase običajno ltmiješ. in sicer lahko z n:i-vadnim zelenim milom. Oplahneš s čisto, pri plav?li laseh pa .s kauii-lično votlo. Drolnio ovseno moko z rožno vodo zamešaš v gosto kašo. ki jo na debelo naložiš na obreJ/. Kaša se posuši in jo pustiš kakšne pol ure na obrazu, na kar jo inlstraniš z vato. ki si jo namočila v vodi. kateri si primešata nekaj rožne vodv-Koža na obrazu bo uspevala potem posebno dobro. 1 ■ _ i V poletnem času si tnaži tudi i •■brvi iti trepalnice z maščolio. KORISTNO ZEHANJE j i " Kdor se v poletnem času prehladi in zasluzi, ima poleg mnogih neučinkovitih zdravil n;i razpolago tudi z«-!o preprosto in eeneno sredstvo za odprav^ katarja. Krepko zHianje. ki s., da doseči tudi umetno. povzroči .s tem, da se muskula-tura ust iu irr' ■* močne pretegne. iztisiijenj«* .-lu/.e, tako. dn dihalni f»rir:ini osvoluvdijo -dnzavosti. ki jih ovira pri dihanju. Približno enak učinek dosežemo t ud* ?. močnim žvečenjem na levi in desni strani ust. i --—- Advertise in "Glas Naroda" Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je p*l rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 ln če v. — Visok Je 10 lntev, MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 . . ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "QLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — ^ J 75 "GLAS NARODA" itn >Aippr " PUKOV GOZD ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za uGUs Naroda" priredil: L H » 36 čvje-n obraz izgleda, kot bi bil potoplje h v bolest in grenkobo. Globoko, nepopisno usmiljenje do samotne, stare gotspe na-po!iii Ju-tkno «v*. Čutila je. da je tukaj našla ldljuč do zadostnega jedra Mi-anotnega žrvljenja, tete Lavre. ' , — i moja nečakinja. Prav težko bi ti potila! kake cvetlice. Juta zardi. t — To je bifiia. harao uljiKlnost, — pravi v zadregi. Stara všeč. Toda .prcsim. pripoveduj mi še daJje o njetn. Ali veš. kako mu gre? Ali ima kake dohodke? — Kekel je, da je reven pisatelj, ki mora služiti svoj kruh. Toda vedno je lepo hi )>krbno oblečen. — Popiši mi ga. Nazadnje m-tii j>a videla samo er.tu ur,i — pri in da je bilai j*ed«j Mina goKt v hiši njegovega očeta? Juta vBtfthne. -Feza ali *»ovrai:1vo se ni zrcalilo nn tetinem obrazu. Xawprcrtno pa je kanala zanj veliko. četudi bolestno zanimanje. Kako «"t»Jiio na-kljiW-je je bilo. da je bil Gu*4av pastorek tet*" Lavre in da je bila sedap >ama gx^t v hiši njegovega očetia ! Navzlic temu. da Juta «ze!o obširno prii»o»veduje o Gustavi: — tudi o zadnjem svojem srečanju ž njim. toda zadnje njegove besede ji je zamolčala — se teta ni naveličala« poslušati jo. Tn sta se našla dva ženska srca v molčeči, nepriznani ljubezni do enega človeka. dasi je ibial ta ljubezen twlo različna. Honek se sed«a.j izdi Juti dvojno zanimiv, ker je vedela, da je Gtnrt-av prežrvel *vojo mlado-t na tem kraju. Teta Lavra je bila prepričana, da jo Juta razumeva, kar je doživela in občutila >v svoji notranjosti. Ko je bil pogovor o tem kurnVn in ko vse tri molče zro pred »e. pravi Juta 'boječe: — Ako n' (preveč predrzno, teta Lavra. tedaj bi te prosila, da ai smem ogledati sobe v hiši. razun tmili. katere sama rabiš >za sim»-jo o>ebo. Tetar Lavra jo prijazno pogleda. — si moreš ogledati. Ako vama je |ir»v, vaju bom *ama vodila okoli. In to *e -umre takoj ctyoditi. Gospa La-vra vstane in takoj za njo sestri. Vse tri gredo po hiši. Lena in Juta z 'začudenimi očmi gledaita , vso to krasoto, ki j*, bila skrita kot v kakem zakletem gradn. Posebno .Tuta, ki je svojim umetničini razumevanjem ogle-j dala 'VRe te zaklade. dragocene gobeline in slike, kipe in ]*reproge, j ni mogla zatajiti svojega* občudovanja. r Teta Lavra vzdih ne. — Zdi se mi. da dobro razumeš na vse tr stare stnuri. C KI k r i - < to ti priznam, da na .pumam njihove vrednosti. Vem samo, da ima I marsikateri predmet zelo v"i>oko ceno. Mnogo teh umetnin je še pred mojim ča-e to kupila;, j ko je prišlo na ja«vno dražbo, še pred no sem z lastnikom Hone-j ko mporoČila. Ničesa-r drtrpega ni imel k<*f staro «-<**po4larr.sjro hišo pri bukoviein gozdu. Po najini .jmnr-ki je \>e to zo^>et kupil, kar je' sploh mogel dobiti. Tn teda-j so govorili po okolici: — Vd-ova greyer' noče niti najmanjše stvari pomene posesti dati iz rok: najprej je kupila Mrebmino. nato po*r*4ro. nato šr- ime. Tn se-flaj hoče imeti' £e vse starine. Ker je teta Lavra vse tako odkrito pripovedovala, se Juta upa v svojem odkritem (značaju pripomniti: — Ljudje so bili prav jpmtovo krivični. Kaj ne. teta Lavra. IIo-neka si invela rarla — in onato si |M*dala njegova žena* Z -nepopisnim (pogledom se guspa T.a'vra ozre v mladi, ljubeznimi dekliški obraiz. I>na je s-tala ub strani in je ravno ogledovala dragoceno čipkasto odejo. Xa ta< razgovor ni pazila. In tedaj stara gospa rpavi tiho. da jo Klifii samo Juta: — Xe. Xisem ga ljubila — bil mi je brezbrižen kot vsi moški — odkar v svoji mladosti njega, ki sem ga ljubila, nisem mogla dobiti. Svetla rdcčiea šine «v Jut in obraz. V tem priznanju, ki je bilo povedano n tako votlim glasom, je bila ta'ko jrrenka bolest, tako do area »egajoča- tuga. da Juti v sočutju porose oči. Lena je medtem odšla že v drugo sobo; bili sta sami. Tedaj pa Jtfta Iskreno prime roko M are gospe. — Teta Lavra. vw> tvoje biftje se mi zdi, da je. potopljeno v grenko »bolečino. Zdi se mi. da ti je bilo vse lepo življenje brez wake vrednosti. Mogoče si pretrpela mnogo ihudega. Čutim, da trpiš pod >zelo veliko žalostjo. Ako bi ti na kak način mogUa pomagati! Mislim, da si pri »v^em svojem boga&tvu na ljubezni zelo revna. Stara gospa jo nekaj časa gleda z žalostnimi očmi. Tedaj pa prime aa Jut i no gorko roko in jo potegne v .prostran .prizidek k oknu, kjer je stala pisalna: miza. To je 1m mizi stojita dve veliki fotografiji; podoba vitke, plemenite gospe, resnih, pa dobrotljivih oči in poleg nje slika ka*krh petnajst let starega dečka v jahalni obleti. Na to podobo pokaže gospa Lavra. — Zaradi njega sera .postala Honekova ženia — hotela sem, da postane moj sin. ker nisem imela lastnih otrok. i Jut me oči se raizširijo. — To je G*usta»v» Honek kot deček. I — T>a — in to je njegovw mati, gospa, ki sem jo eeniila tn spoštovala brezmejno. Kaj ne, Gustavu ne more nikdo zameriti, ako taki materi ni «privu"jčil nobene naslednice, posebno ne, ki je taka,» kot sem jaz. ' „ - j — Teta Lavra! — pra\-i Juta polna sočutja. j Stara gospa naglo potegne z roko preko či. iNato pa se bolestno nasmeje. J (Dalje prihodnjih.) NAJVEČJA RUSKA KEMIČNA TOVARNA UNIČENA Največja rnska t vomica k.-iui'--nih izdelkov, tovarna Miliajla FrnnsejjM. ubitega boljševiškega vojnega ministra, je bila v drugi polovici prošlega meseca prizoriš«"e strahovite eksplozije, pri kateri je izgubilo življenje IH) oseb. Rnske <>l»Ia.-ti mi katastrofo prikrivale. dokler >e je tlalo. (ipl* j«' izvedla precej a ret jcij stimljivili o-seb. ki so danes pod ključem* Komisija, ki preiskuje ozadje eksplozije, pa si še ni popolnoma na jasnem, če gre v tem primeru za neprevidnost ali salnitožo. \'v«*kak » je sum. da je tudi m;iičevanje v i-gri. precej opravir*eno. V eksplozivnem materialu, ki je razne-el tvorniške naprave, su namreč našli konce električnih žic. katere so mo^li atentatorji položiti v sode smodnika in ekrazit.t kratko pred katastrofo. Zaradi tega je /<1 j Fninsejeva tvornica .strogo zastražena. Xad poslopji krožijo podnevi in jx>noči letala. «la kontrolirajo tudi nezadseljene obiske iz zrak t. GPl' je osumila sodelovanja pri . -tentatu tudi več ravnateljev in in ; ženjerjev t"r iili je zaprla- Frun-4'jeva tvornica je za Rusi-jo tembolj pomembna, ker je to j njena največja kemična tvornica. t Že pred eksplozijo je l»ila strogo zastražena, zdaj pa je narsvnost nentogo«"-«' j»riti v njeno bližino brez posebnega izkazila. Pomenljivost ' tvonrice izpričuje tudi dejstvo, da' hodijo straže okolu zavodov v plinsl^ maskah. L -s;*lka delavcev. Šest na d strojni a zgradba »»'"je Trciintkoma sesula v prah. X.*ka velika pornla za pl'u >e je razjmčila jn začeli so uhajati strupeni plini, ki no spr^n*i!i na noge vso ukolico. Nastal je velik plinski alarm, na noge so spravili vse gasilske odddke v okolici, ka.jti j-zeni!j<* )«• liilo tr«-i»a razpliniti. požar pofra»iti. Kljult temu. da je bil.: pomoč takoj na me>tu. j«' zahtevala katastrofa mnogo človeških žrtev, zlasti med delavstv« in. ki j.* ]>la.-a!o -.vo; kruh / življenjem, te poročajo i/, ru-kili virov, da znaša gm« tna šk-.d ■ l«' eksplozije dva milijona rnbljev. >i lahko mislimo, la je v resnici še mno:»4. je -'I mi l* k i kralj s jM«sebnim oročjii ovoje države. S tem je Španija kot zadnja država «v Kv-roj>i odpra\ila sra-motiio g. njo. ki je zahtevala ogr. milu žrl• v in ]>ah-tiila Sj>a.nijo v splošno p< mMt»vanje civiliziraneira sveta. Lior.-iite. zgo.l. t. inar inkvizicije na Španskem, je izračunal, da je '.ahiMw.'a strahovlada tega irilia-tja s;:ino v španski državi do leta nič in::'iij ko žrtev. K lem pa je treba prišteti š- ls.(MM) >.seb. ki so bile sežgane in effigi<». in *J!M.(Kio ljudi, ki so nn rali prenašati manj stranšne muke. ki pa io se r-estif kljnb vsemu končale * sm-rtjo. Pod vp'ivom Pomhalovetga re-roimitičneira gibanja na« Portugalskem je špamska inkvizicija izgu- i bila mnogo na svoji moči že sredi iS. stoletja. Kl.jiub u-nni pa je bilo v Zitdnjih desetletjih imenovanega stoletja < kolu 4000 procesov, ki so obravnali lažje primere. Napoleon i. je Ma lM)s prvič prepoveduj inkvizicijo. Njegova prepo- ] ved pa ni ostala dolgo >v veljaki kajti kmalu jxj povratku Burbo-ii,»• jf. inkvizicijsko gibanje zopet okr< pilo in resta'vriralo. 8e-!" po karlistovski »\"staji jx» Ferdinandovi smrti n*:i:|>. ko se je morala Izaemla nasloniti na li+>;ra.I-ni rezini. s<» odbile inkviziciji zaslužene ure. Zadnja žrtev rnkvk*ij.t je bil neki učitelj, ki je padel leta 1 s^fi. Zaradi mjega je v-olel sestaviti :kof .v Valenciji po.sebn«> sodišče, ki ir;i je otisodilo na smrt na jrarotti. predhodnici giljotine. NAJMANJŠA OBČINA i V francoskem f^partementu jllaute Saoiie. nedaleč »id švicarske meje. .stoji naselbina, ki ni ponosna na svojo razsežnost, pač pa na svoj pičli ob»eg. To je vasica La Vil-ledien les Quenioclie. ki sestoji iz treh h:šic. dveh družin in 1*1 pre- I biva Ice v. od katerih je šest volil-cev. Ker pa določajo francoski zakoni. da mora imeti vsaka samostoj i na občina najmanj deset občinskih! i svetovalcev, ne glede na svojo ve-j j veliko-t. je šest volilcev volilo sebe j in izvolilo še štiri druge v občinski ' svet* Občinski urad predstavlja v i tej olh'*ini omara, v kateri sli ran j u- I je žup:. Vera (Waldova), broš.......3d Vojska n» Salkano, s slikami ________2S Vrinar, (Rabiadranata Tagore), trdo vesano .19 brofiirano _____________H Volk spokornlk m drage povesti____1.— trdo vezsao__________1J8S Vojni, mir ali poganstvo. 1. sv.__S9 V pusti- ^ Sla. III. xv..............J5 Vclemfn Vodnika Ubrani opisi__St Vodnik svojemu narodu ..................23 Vodnikova pratika L 192?____M Vodnikova pratika L 1928__58 Vodniki In predorski____________88 Zmlsel smrti____________________n Zadnje dnevi nesrečnega kralja _...81 Z% kruhom, poveot-------------SI Zadnja kmečka vojska_______78 Zadnja pravda, ves____________7t Zmaj Iz Bosne_______18 Življenje slov. trpum, izbrani spbS AleSovec, 3. zv skupaj---LM Zlatokopl ________.*._____88 Ženini naše Koprnele__________481 Zmote in kenee gdf. Pavle___48 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ..._________________________49 II. del_____________4| Znamenje Mirih (Doyle)________J8 Zgodovinske anekdote __________M Z ognjem In meiem_____g._ Zlotin in kazen: I. in IL svesek_______1._ Zgodbe Napoleonovega hnzarja__60 vezana ____________________M Zgodbe zdravnika Mnznlka__10 Zlati pantar_____ ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomlr ali poganstvo__89 2. zv. Hudo brezdno______SO 3. zv. Vesele povesti_________88 4. »v. Povesti In slike___________88 8. zv. Student naj bo. — N«* vsakdanji kruh____89 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ----------------------------------89 4. sv. trdo vezano. Vsebuje 8. po- 5. sv. trdo vezano. Vinski brat______99 6. zv. trdo vesano. Vsebuje tO po- Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21 $ West 18th Street. New York NEW YORK, MONDAY, JULY 23, 1934 _ ANGLEŠKE BOJNE LADJE V NEMČIJI Te dni ]k,- obiskalo nemško pristanišče SAvineniunde pet angleških bojnih ladij. To je bil prvi obisk izza svetovne vojne. BB IA1QHT IL0TO1 DAILY hO.II, I SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU JRfe 118 WEST 18th STREET NEW IOBK, N. 1. Jjgg^O I PLSlTE NAM ZA CEN« VOZNIH LISTOV, RS- ff|s2S%i | ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO- ^Mg^pN^K I TCVANJE r«—■■iMMMHUWMMIMlMM^MIIini I ■ 11 II MMM M 24. julija: Kurnpa » Bremen a. julija: Xew York v Hamburg 27. Julija: Majestic v Cherbourg ž*, julija: lie de Frano« v Havre ODPLUTJE PARNIKOV ZA MESEC AVGUST 1934 I. avgusta: Albert Biiltin v Hamburg IWenji.tria v ('lirrliourg WashiiiRtun v llavre 4. avgusta: ('•»nt»* di Savnla v Ct nuu Cham plain v Havre Ilremeti v l'r«-m«-n 5. avquAa: ^quilania v I'liprUmre I w-ut»M-hlarnl v llambiirz tO. avgusta: Olympic- v Cherl»>u»ic II. avgusta: Saturnia v Tmi I^evialhan v Havre Pari* v Havre Ku ropa v Bremen 14. avgusta: Ktatendam v I^>uIogn« 15. avgusta: .Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 16. avgusta: Majestic v CluTbnurK 18. avgusta: H>*x v i >ti<« l'p «le France v Havre UrretiKaiia v Ctierbourg 20. avgusta: X« w York v Hamburg 24. avqusta: Koma v Ucnoa 25. avgusta: Lafayette v llavre Aquitaliia v dierbuurc Bremen v Bremen 29. avgusta: < »lym|>ic v ClfrlMitjrpt Albert I Sail i n v Hamburg Washington v llavre 30. avgusta: I*itriK v Ha-vre 31. avgusta: Eun.pa v Br.-mi-n Leviathan v Havre V JUGOSLAVIJO Prtko Hivr« MA HITREM EK8PRESNBM PARNIKU ILE DE FRANCE ->8. J V L I J A 11- A nj usta — s. Septembru PARIS i JI. Avgusta — 30. Avgusta CHAMPLAIN /. Avgusta — .?. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila In potne list« vpra- Aajt« nail pooWitten* agenta cJreaeh. JQ/ie J9 STATE STREET. NEW YORK Najhitreje do Jugoslavije BREMEN * EUROPE EKSPRESNI VLAK ob pamiku v Bremerhaven za-jamči pripravno potovanje do LJUBLJANE. Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALUN - NEW YORK \ prijetnem okolišu, po zmerni ceni. TI1>1 It ti »X A OUFLUTJA Z DOBRO ZNANIMI KAMINSKIMI PARNIKI Izborne železniške zveze od (herhour-a, Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK CITY —^ ^^ I Skupm | Iv Jugoslavijo: J^K ILE DE FRANCE, 28. julija v Havre Karta do Ljub^ane $117.54; za tja in nazaj $206.50 EUROPA v Cherbourg, 12. avgusta I Karta do Ljubljane $122.54; za tja in nazaj $211.50 ; i ■--■- »- — -----$ Posdbno priporočamo izlet s parnikona AQUITANIA, dne ) 14. JULIJA, katerega bo vodil naš rojak Mr. EKEROVlC, k' f je uradnik pri Cunard J^itie, in pa rzlet s parnikoni EUROPA, I 12. AVGUSTA, katerega vodi Lskušeni uradnik Mr. GOYDIC1I od North German Llovd. — Oba imata dovolj skušenj, ker sta I ' vodila že mnogo izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak fl | zadovoljen, ki se teh izletov udeleži. I Obiskovalci Kokolskepa Z lota v Jugoslaviji, ki inm- j Jo ameriški potni list, IhkIo plnfrili samo :io