U C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
Posamezna Številka 30 stot., stara 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Hovl list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
SYEW. 2i.	w cornei, četrtek 22. smja mm
LETO II.
Tedenski koledarček.
j
23. maja, petek: Janez Krstnik de ; Rossi; Deziderij, mučenec. — 24., so* bota: Marija Dev., pomoč kristjanov; Ivana. — 25., nedelja: 5. povelik. (kri* ževa) nedelja. Gregorij VIL, papež. — 26., ponedeljek: Filip Neri (Zdenko), spoz.; Križevo. — 27., torek: Beda častitljivi, c. u.; Janez L, p.; Križevo. — 28., sreda: Avguštin, škof; German, spoz. ; Križevo. — 29.. četrtek: Kristus sov vnebohod. Teodozija, mučenica.
V sredo dne 28. maja je mlaj; vre* me spremenljivo.
Novice»
Vladni načelnik v Milanu.
Iz Florence je vladni načelnik Mus» solini prišel v Milan. Obisk ni bil uradno napovedan. Načelnik je obi* skal sedež stranke, hranilnico, plane* tarij (nekako ljudsko zvezdarno), mu* žeje in nazadnje tiskarno lista »Popo* lo d’Italia«. Stopil je tudi v sobo, kjer je pred leti še urednikoval. V Milanu bo ostal par dni.
Slovo ledenih mož.
Prejšnji teden smo praznovali go* dove sv. Pankracija, Gervazija in Bo* nifacija, ki jih imenujejo ledene može in po pravici: najprvo je silno deževje obiskalo Avstrijo in še druge srednje* evropske države. V ponedeljek 19. t. m. so pa po vroči nedelji zapihali pre* ko naše dežele mrzli viharji z močni* mi nalivi. Bilo je hladno kakor v pozni jeseni. V Gorici, po Brdih in nekod po Vipavski dolini je močna bur ja na* pravila precej škode na drevju in na* sadili. Na Tržaškem, zlasti v Trstu je divjal hud vihar od poldne do večera. Neusmiljeno je lomil vejevje in na sadnih trgih so zračni vrtinci kar dvignili šotore prodajalk, ki so med ploho bežale s sadjem in zelen j ad jo. Tudi v severni Italiji je bil v ponede* ljek črn dan. V Benetkah in ob Gard* skem jezeru je neurje zahtevalo celo 4 človeške žrtve. Tudi iz Nemčije, Ga* lici je, Romunije in od drugod prihaja* jo poročila o silnih poplavah.
Mednarodna banka.
V listu smo že poročali o ustanp* vitvi Mednarodne banke, ki naj bi urejevala plačevanje vojne odškodni* ne med Nemčijo in državami zmago* valkami. Banka ima svoj sedež v me* stu Basel v Švici in bo začela v teh dneh poslovati. Ima tri predsednike s temi lepimi plačami. Prvi ima 30 tisoč dolarjev ali 570 tisoč lir, drugi 25 tisoč dolarjev ali 475 tisoč lir, tretji 20 ti*' soč ali 380 tisoč lir na leto. Za 24 urad* niških mest pri tem zavodu je pred* ložilo prošnje 9 tisoč oseb.
Lep strošek.
j V prvih štirih mesecih je bilo letos 1 izdanih na tržaški cestni železnici 10 milijonov 500 tisoč listkov. Na vsak dan: odpade okoli 88.000 listkov. Ker stane povprečno vsak listek 50 sto* tink, potrosijo Tržačani za tramvaj 44 tisoč lir dnevno.
Pomladna setev
v Rusiji je po poročilih iz Moskve zelo zaostala. Posejanih je samo 44 milijonov hektarjev, kar ni niti polo* vica zemlje, ki je prikladna za oboe* lavo. To je posledica boljševiškega boja proti samostojnim kmetskim po* sestnikom.
Novi reški prefekt.
Na mesto dosedanjega prefekta Vi* vorio, ki je premeščen v Genovo, je prišel dr. Antonino De Biase. Novi prefekt je dospel na Reko v nedeljo 18. maja.
Nova narodna manjšina.
V	Košicah na Češkem so imeli za* stopniki vseh ciganov sveta zboro* vanje. Sklenili so poslati na Zvezo na* rodov prošnjo, naj se cigani po raznih državah smatrajo za narodno manj* šino.
Koliko je stala svetovna vojna.
Iz številk, ki jih je priobčilo pred kratkim ameriško finančno ministr* stvo, je svetovna vojna s svojimi po* sledicami (pokojnine za pohabljence itd.) stala Združene države ameriške 51.400 milijonov dolarjev ali 976 mili* jard 600 milijonov ital. lir. To je silna svota. Saj tvori celokupno narodno premoženje Italije z vso zemljo, vse* mi hišami in tovarnami, z vsemi de* narni prihranki in tako dalje približno 400 milijard. Združene države so po* trosile torej za vojno več, kakor sta* neta 2 Italiji.
Pri tem so pa Amerikanci pozabili povedati, da so mnogo več zaslužili in postali po vojni najbogatejši narod na svetu.
Nova opera.
V	nedeljo 11. maja so vprizorili v
ljubljanskem gledišču prvič opero »Pohujšanje v dolini šentflorjanski,« ki jo je uglasbil naš rojak Matija Bravničar. Mladi nadarjeni glasbenik je doma iz Tolmina. V teku 1 leta sta izšli dvè novi operi izpod peresa go* riških komponistov :	Bravničarjevo
»Pohujšanje« in »Črne maske« Kanal* ca Marija Kogoja.
t Zlatomašnik p. Otokar Cejan.
V	Celju je 19. t. m. v častitljivi sta* rosti 87 let zatisnil svoje trudne oči zlatomašnik Otokar Cejan, doma iz Vrtojbe. Rajnki je po končanih gim* nazijskih naukih stopil v red oo. ka* pucinov. Po svetovni vojni se je vrnil na Goriško in bil gvardijan v gori* škem samostanu. L. 1923. se je izselil
v Celje. Bil je zelo naobražen, duhovit mož, ki je užival povsod spoštovanje in ljubezen. Čast njegovemu spominu, pokoj njegovi blagi dušil !	Važna seja.
| Za v ponedeljek je sklical goriški 1 prefekt važno sejo pokrajinskega go* | spodarskega sveta. Razpravljalo se bo \ tudi o novem sedežu svéta in o drugih 1 važnih gospodarskih vprašanjih.
Angleži in bosanski svinec.
Skupina angleških finančnikov je ponudila jugoslovanski vladi, da ji zgradi brezplačno železnico iz bo san* ske vasi Trebče do Kotora na Jadran* skem morju, ako ji Jugoslavija prepu* sti v izkoriščanje rudokope svinca v Trebčah. Angleži pravijo, da bodo dvignili dnevno proizvodnjo na 200 vagonov svinca. Železnica bi šla skozi gozdove, ki jih radi pomanjkanja pro* metnih zvez doslej ni bilo mogoče iz* koriščati. Pogajanja so se že pričela.
Stavka državnih nastavljencev.
Poštni uradniki v Parizu so hoteli imeti povišane plače. Poslali so zato zastopstvo k ministrskemu predsedni* ku, ki je pa odklonil povišanje. Radi tega so pri vseh pariških poštnih ura* dih vprizorili dvourno stavko. Vlada je nato- mnoge uradnike takoj vpoko* jila, druge začasno odstavila ali pre* mestila. Dala je nadalje zasesti vse urade po vojaštvu in policiji ter pokli* cala na delo vojaške poštne in brzo* javne čete. Pošte v Parizu sedaj redno poslujejo.
Zopet v Ameriko.
Znani nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« se je 18. t. m. zopet dvignil s svojega oporišča ob Bodemskem jezeru, da v drznem poletu preko At* lantika obišče Ameriko. Načrt n j ego* ve poti je sledeči: prvi polet Nemčija — Brazilija v Južni Ameriki; drugi polet Brazilija — Lakchurst pri N ju* jorku; tretji nazaj čez Atlanski ocean domov. To je mogočno, zgodovinsko podjetje.	^
Uspeh mlade Slovenke.
Ita Rina je gledališko ime znane slo* venske igralke. Sedaj deluje z velikim uspehom kot filmska igralka v Berli* nu. Časopisje jo označuje kot Sloven* ko iz Ljubljane, v resnici pa je Ita Ri* na, katere pravo ime je Ida Kravanja, naša rojakinja iz Bovca.
Grozna smrt.
Blizu tržaške plinarne je hotela 21* letna šivilja Pij a Piccinelli prekoračiti železnico, pa se ji je čevelj zajedel med dvojne tračnice in dekle se ni moglo ganiti. V tistem trenutku je pri* drvel vlak, ki je nesrečnico prevrgel in vso razmesaril. Vlakovodja, ki je slišal blazne dekletove krike in obup* ne poskuse, da bi iztrgala izmed trač* ni c čevelj, ni mogel pravočasno usta* viti vlaka. Ko je vlak obstal, je ležalo dekle že mrtvo pod kolesi.
ZCaifoMšlkai Mnjlgrmarzio, w dorici
se je preselila na Travnik, Piazza Vittoria št. 11, tel. 335 (zraven škofijske kapele).


Sprememba v jugoslovanski vladi.
Za poljedelskega ministra je bil imenovan bivši radičevski poslanec dr. Šibenik, eden najožjih prijateljev pokojnega Štefana Radiča. Minister za narodno zdravje pa je postal Ni» kola Preka, bivši podpredsednik radi« čevskega poslanskega kluba v Beogra» du. Poleg teh sta vstopila v vlado še Hrvat Mirko Neudorfer in Slovenec dr. Ivan Schwegel, ki sta bila oba od» lična voditelja Radičeve stranke. Dosedanji poljedelski minister dr. Frangeš in minister za narodno zdrav« je Drinkovič ostaneta v vladi kot mi« nistra brez področja. Sedaj je v vladi sedem Hrvatov, dva Slovenca; ostali so Srbi.
Pretkani Anglež.
O Angležih gre glas, da so prebri« sani kupci. Angleža Warrena Arturja, bivajočega v Milanu, so pa obsodili tudi zato, ker je bil pretkan slepar. Hodil je po zgornji Italiji kot zastop« nik nekih velikih nemških tovaren in je tudi pobiral zanje denar. Tako si je pripravil lep kupček 300.000 lir. Toda predno ga je mogel v miru načeti’ ga je že imela policija v pesteh. — Vedno več je takih, ki bi radi na lahko živeli.
Izgubljeni škof.
Preteklo nedeljo je imel graški knez in škof dr. Pawlikowski birmovanje v vasi Stubenberg. V vas se je p ripe» ljal že v soboto zvečer. Pred večerjo in napovedano podoknico je šel škof na majhen sprehod. Preteče pol ure, ena, poldruga. V župnišču so v skrbeh, pevci se že zbirajo. Vseh se polasti strah. Orožniki, vaščani, sploh vse se vzdigne in gre iskat škofa. Šele ob de» vetih ga je našel neki hlapec na sa« motni gozdni poti, kako urno maha v vas. Zapoznil se je bil v gostoljubni' hiši svojega sošolca v sosedni vasi. Veselje dobrih faranov je bilo potem še večje.
Ubogi kmetje.
Pisali smo že, da so se velikanski roji kobilic spustili na vzhodne dežele, na Grčijo in južno Romunijo, kjer so pokončali vse pridelke in celo gozdo« ve^ Sedaj je ta strašna šiba udarila tudi južno Bolgarijo in celo 8 hercegovin« skih vasi v okraju Stolac. Jugoslovan» ska vlada je ukazala brzojavno banu v Sarajevu, naj organizira takoj bor« bo proti tej golazni. Ponavljamo pro» šnjo, da bi nas Bog obvaroval take nadloge.
Ameriški denar.
Ameriški bankirji, ki imajo mnogo pod palcem, širijo svoj vpliv tudi po Balkanu. Tako se pogajajo sedaj v Za« grebu za nakup primernega poslopja, ki bi bil sedež jugoslovansko«ameriške banke. Ta bi morala biti izhodišče za nalaganje ameriškega kapitala po bal« kanskih deželah.
Sto koncertov.
Znani češki goslar Jan Kubelik,. ki pogostorna biva v Opatiji, je odpoto« val v Avstralijo, kjer bo do novembra priredil sto koncertov.
Iz 3500 metrov višine.
Neko francosko vojaško letalo se je visoko v zraku pokvarilo. Podčastni« ka, ki sta bila v njem, sta se rešila s padalom iz 3500 metrov višine.
f Hilarij Vodopivec.
Pred nekaj dnevi je umrl v Mariboru naš rojak Hilarij Vodopivec, član glavne državne kontrole v Beogradu, bivši načelnik v finanč. ministrstvu. Rajnki je bil sin dolgoletnega goriške« ga šolskega nadzornika Franca Vodo» pivca in je bival v mladih letih pri svojem očetu v Gorici. po končanih naukih je služboval kot finančni urad« nik po raznih krajih, tako tudi v Tr» stu, Sežani in na Voloskem ter je po» stal deželni davčni nadzornik. Ude j« stvoval se je tudi kot strokovni piša» tel j in je napisal dolgo vrsto člankov in razprav. Čast njegovemu spominu!
Nesrečni Srečko.
Pred neapeljskim sodiščem se je te dni vršila zanimiva razprava s prav čudnim zaključkom. Neki Armando Smaroto je pred dvema letoma na sveti večer povabil domov lepo Marijo Ma» ietto. Ta je šla, ker je bila prijateljica Armandove žene. Namesto žene je pa našla v sobi svojega bivšega zaročen« ca Srečkota Napoletana, ki ga ni ma« rala. Beseda je dala besedo in Srečko je postal nasilen. Vsa stvar je prišla pred sodišče. Sodniki so oba prijatelja obsodili na eno leto ječe. Lepi Mariji pa je to bilo premalo in ko je Srečko odhajal mimo nje iz dvorane, mu je z britvijo zik, zik porezala lice.
Koliko so potrosili za zborovanje?
Med angleškimi poslanci so že ne» kaj časa krožile vesti, da je london« ska razorožitveno zborovanje precej stalo. Zato so notranjega ministra vprašali, kako je s to zadevo, in so zvedeli, da je stala konferenca angle» ško vlado 16.000 funtov šterlingov (okoli poldrugi milijon lir).
»Na vaše zdravje«.
V petek so usmrtili v Parizu zlo« glasnega roparja Grieffa, ki je stia» ho val z umori in ropi celo južnofran« cosko obal. V petek zjutraj so prišli v njegovo celico sodniki in mu javili, da je odbila njegova zadnja ura. Nato so mu dali steklenico ruma, kot jo običajno dajejo obsojencem na smrt za korajžo. Ropar je čašo mirno nalil in jo dvignil proti sodnikom: »Na vaše zdravje, gospoda moja!« Ravno» tako mirno je stopil pod vislice. Pre» drzno je živel, predrzno umrl.
Lepa ječa,-
Angleški minister za prekmorske posesti Wedgwood Benn je izjavil v zbornici, da je voditelj indijskega na» rodnega gibanja Gandhi zaprt v u» dobnem stanovanju, čigar sobe so o» P remi j ene z vsem potrebnim po» hištvom in imajo električno razsvet« ljavo. Stanovanje ima tudi prostorne verande, spredaj je majhen vrt. Gandhi se bavi, s čimer hoče, in ni pod strogim nadzorstvom. Dajejo mu hrano, kakor je je bil vajen zunaj, in mu nakazujejo tudi nekaj denarja.
:	Nova matura.
V	Avstriji nameravajo uvesti po do» končanih gimnazijskih naukih novo vrsto zrelostnega izpita. Maturanta ne bo več spraševala posebna komisija iz vseh predmetov, marveč bo moral iz« vršiti kako prostovoljno samostojno delo ter s tem dokazati, da je »zrel«. Kdor tega ne bo zmogel, se bo moral podvreči skušnji iz treh predmetov in najmanj iz enega tujega jezika.
Dajte Bogu ... dajte cesarju!
V	zgodovini se je često pripetilo, da so smatrali Cerkev za ustanovo, ki naj povečuje blesk vladarjev. Ko je šel n. pr. Ludvik XIV., francoski vladar, v Notre Dame k veliki maši, so vsi dr« žavni velikaši morali gledati vanj in kazati hrbet oltarju, kjer se je sv. opravilo vršilo. Nekaj podobnega se je pripetilo škofu v poljskem mestu Minsku. Maršal Pilsudski je namreč zahteval od njega, naj na praznik sv. Jožefa pridigajo duhovniki pri velikih mašah o zaslugah Jožefa Pilsudskega in ne o sv. Jožefu, svetniku. Škof pa je svojim duhovnikom razposlal okrož« nico, kjer pravi: za maršala lahko po cerkvah molite, ne pa o njem pridiga» te. No, pastirsko pismo pa ni duhov« nikov doseglo, ker so orožniški nared« niki okrožnico na višje povelje za» plenili.
Uspeh našega rojaka.
5. maja je naš goriški rojak Marij Šimenc nastopil v berlinskim držav» nem gledišču. Z njim je pela v operi »Turandot« svetovnoznana pevka Ma» falda Salvatini. Naš pevec se je tako odrezal, da| ga je ob koncu navdušeno občinstvo dvanajstkrat klicalo pred zastor.
7«urni delavnik.
Te dni je zboroval v Krakovu med« narodni rudarski kongres. Glavni nje« gov sklep je, da zahtevajo rudarji vseh držav in vseh narodov 7«urni de» lavnik.
Vest ne spi.
V	neki vasi blizu Pa vi j e je domači župnik pridigal o vesti. Po pridigi je šel v spovednico. Med zadnjimi spo» vedanci je pristopil nekdo, ki se je spovedal, da je ukradel že pred leti 40.000 lir; današnja pridiga pa, je na» daljeval spovedanec, mu je vzbudila spečo vest. Po spovedi je prinesel žup» niku ukradeno s voto in ta jo je oddal okradencu.
Opomin mlekaricam!
V	Trstu so občinska oblastva začela stopati na prste tistim mlekaricam, ki mleko preveč krščujejo. Kakih 50 jih je bilo zato že kaznovanih. Tudi v Go» rici bodo menda začeli paziti, da ne bo mleko preveč vodeno.
Miramar je zaprt.
Vsakomur na Tržaškem je znan prekrasni miramarski grad in park okoli njega. Miramar je najbolj pri« ljubljeno tržaško sprehajališče, zlasti za nižje tržaške sloje, ki si dragih iz« letov ne morejo privoščiti. Kakor smo že poročali, bo prišel stanovat v MF ramar vojvoda iz Puglie, zato so park za par mesecev za občinstvo zaprli.
NOV GOVOR NAČELNIKA VLADE.
Na svojem potovanju po Toskani je prvi minister prispel v soboto v mesto Florenco. Meščanstvo mu je priredilo slovesen sprejem in okrasilo hiše z zastavami. Na zidovih so po* zdravljali načelnika vlade posebni le* paki. Mussolinija so pričakovali v Fio* renči minister vojne general Gazzera, minister za letalstvo Balbo, minister prosvete Balbino Giuliano, državni podtajnik Giunta in cela vrsta drugih političnih veljakov in generalov. Na* čelnik vlade je obiskal umetniško raz* stavo, šolo orožnikov in vojašnico lahke konjenice. Pri tej priliki je ko* rakal pred njim cel polk in so se vršile tudi jahalne vaje novincev. Vojni po* habljenci so darovali načelniku vlade bronast kip kralja Davida.
Popoldne ob 6. uri je imel Mussolini govor na trgu »della Signoria.« Pro* štor je bil tako nabito poln, da so ljudje sedeli na strehah in plezali na spomenike, ki se dvigajo sredi trga. Da bi tudi poslušalci v stranskih uli* eah slišali Mussolinijeve besede, so prireditelji oskrbeli več zvočnikov. Okoli poslopja, s katerega je govoril načelnik vlade, se je zgrnilo, kakor cenijo novinarji, 200 tisoč oseb.
»Prosim vas,« — je rekel Mussolini »da ste za par minut zbrani in tihi. S tem silnim zborovanjem črnih srajc in florentinskega ljudstva zaključu* jem svoje potovanje po deželi in po mestih Toskane.«
»Ko smo leta 1922. korakali proti Rimu in ste stali vi v prvih vrstah, je bilo v proglasu kvadrumvirata (četvo* rice, ki je vodila pohod, uredništvo) zapisano: »Fašizem je potegnil svojo bleščečo sabljo, da prereže preštevil* ne gordijske vozle, ki zamrežujejo in šibijo narodovo življenje.« V teh 8 le* tih je naš neupogljivi in trdi meč pre* rezal mnogo takih vozlov na vseh poljih: na političnem, moralnem, ver* skem in gospodarskem.«
29 ladij pojde v morje.
»Danes se moramo pečati v notranji politiki samo še z gospodarskimi vprašanji. Vsako leto zaznamuje važen dogodek: leta 1925. smo zdro* bili aventinsko opozicijo (navdušeno odobravanje), leta 1926. smo sklenili temeljni zakon o sindikatih, leta 1927. smo izdali »Listino dela« in preuredili valuto, 1928. smo sklenili splošno bo* nifikacijo zemlje, 1929. se je vršilo prostovoljno ljudsko glasovanje (vo* h tve v parlamentu, ur.), ki se ga je ude* ležil ves italijanski narod v znamenju ®nopa in sporazuma med Cerkvijo in državo. Tako bi lahko nadaljeval in navajal naš program od leta do leta, najmanj za eno desetletje. (To je pre* malo! vpijejo zborovalci). Desetletje mislim kot dnčvni red in ne kot živ* Ijensko dobo fašizma, zakaj vpričo te trepetajoče množice izjavljam, da ne stoji pred nami le 60 let, temveč eno celo stoletje! (Poslušalci viharno pio* skajo). Po 8 letih trdega in napornega
dela vas vprašam, ali ste opazili, da sem se v čem spremenil. (Ne! Ne! vpije množica). Ne smete misliti, da je delo v uradu zmanjšalo mojo na* ravno bojevitost. V notranjosti drža* ve nimamo več sovražnikov, ki bi si upali pokazati odkrito obličje. Na po* kopališčih zgodovine se dvignejo še tu pa tam blede pošasti. (Zborovalci se smejejo).
Imamo pa še druge sovražnike. Predvsem omenim nevednost vseh tistih ljudi onkraj meje, ki mislijo, da smo še vedno majhen narod, in se ne zavedajo, da se približujemo 43 mili* jonom duš. (S trga se dvignejo glaso* vi: Imperij!). Mislijo, da je naše gi* banje nazadnjaško, v resnici je'pa to revolucija. Mislijo, da je fašizem sa* modrštvo, medtem ko vlada ves na« rod samega sebe. Menijo, da nismo sposobni prenesti še večjih žrtev ne* go smo jih do zmage pri Vittorio Ve* neto. (Pripravljeni smo na vse! vpije množica).
Nič ni bolj žaljivo za ponos itali* janskega naroda kot sum, ki so ga ne* kateri izustili, da so naši novi pomor* ski načrti reč, ki se ne bo nikoli ures* ničila. Izjavljam tukaj, da se bo ta program uresničil tono za tono, (zbo* rovalci navdušeno ploskajo in vihtè zastave), da bomo 29 novih bojnih enot spustili v morje, zakaj volja fašizma ni samo železna in odločna, marveč tudi matematično natančna. Italijan* sko ljudstvo je voljno prenesti tudi izredne žrtve. (Da! Da! odmeva po trgu).
Pravica brez moči je puhla beseda.
Vprašali so nas, kaj pomeni raz* greti italijanski narod. Evo odgovor: onkraj mej je sedem skupin, ki so se združile v zadrugo za izkoriščanje neumrljivih načel (smeh), in ki misli* jo, da bodo fašistovsko Italijo obkro* žile in osamile. (Nikdar! odgovarja množica). Kljub temu da se 'imenuje* jo liberalce, demokrate in mirotvorce, so vendar voljni zanetiti, če je treba s pomočjo tretje osebe, vojno proti ita* lijanskemu ljudstvu, ki je krivo, da se je neločljivo združilo s fašistovskim režimom. Mi jih čakamo na preži. (Zborovališče izbruhne v dolgotrajno1, navdušeno vzklikanje).
Čq bi se slučajno na mejah kaj pri* potilo, tedaj bi bili mi vsi: ljudstvo, črne srajce, vojska in bivši bojevniki takoj na mestu, da zlomimo nespa* metni in neuspešni poskus. Fašistov* ska Italija je danes taka enota, je ta* ko organizirana v vseh svojih silah, da kdor njo napade, pride v smrtno nevarnost. (Tako je! odobrava mno* žica).
Kako čudovita je pot, ki smo jo pre* hodili v 11 letih! Mi ne moremo nikoli sesti. To nam je strogo zabranjeno ne samo radi dela v notranjosti države, temveč tudi zato, ker se kažejo na vseh točkah obzorja novi in nepriča* kovani pojavi.
Jutri zjutraj boste videli tukaj ve* ličasten vojaški pregled. To sem hotel imeti, ker so besede lepe, toda puške, strojnice, ladje, letala in topovi še lepši. (Množica viharno ploska in vzklika.) Pravica brez moči je puhla beseda. Vaš veliki Nicolò Macchiavel* li (znani florentinski pisatelj, ur.) je opozarjal, da so preroki brez orožja poginili. Ti nauki zgodovine in izkuš* nje so posebno prepričevalni in zgo* vorni.
Jutri zjutraj se bo ob nastopu ob o* roženih sil pokazalo odločno, bojevni* ško obličje fašistovske Italije. Samo mogočno oborožena fašistovska Ita* lija bo stavila lahko narode pred iz* biro, da se odločijo ali za njeno dra* goceno prijateljstvo ali pa za njeno trdo sovražnost.«
Ko je načelnik vlade končal, se je polastilo ljudstva tako navdušenje, da se je moral prikazati večkrat na oknu. Demonstracije v čast prvega ministra so trajala več ko četrt ure.
Drugi dan zjutraj se je vršila v oko* lici Florence vojaška parada. Pred Mussolinijem, ki je prijahal z velikim spremstvom na vežbališče, je kora* kalo 13.000 vojakov in 6000 črnih srajc. Pod nebom je krožilo medtem 120 lovskih letal. V danem trenutku so letala spuščala dim in narisala v po* letu fašistovski snop in besedo Dux, kar je vzbudilo v gledalcih veliko na* vdušenje.
Po kratkem nagovoru se je Mussoli* ni vrnil v mesto. Pred njim je svirala vojaška godba, za njim je jahala sku* pina orožnikov.
Ob 10. zvečer je načelnik vlade za* pustil Florenco.
Mednarodni evharistični zbor v Kartagu.
Pretekli teden se je končal v fran* coski pokrajini Tunis, na severni obali Afrike, 30. mednarodni evha* ristični kongres. Na slavnih afriških tleh, namočenih s krvjo krščanskih mučenikov, so se zbrali odposlanci skoro vseh narodov sveta. Številne ladje so prinesle v Tunis Francoze, Špance, Italijane, Nemce, Poljake, Fiolandce, Jugoslovane, Čehe, Litvan* ce, Egipčane, Angleže, romarji so pri* speli iz Severne in Južne Amerike in celò iz daljne Avstralije. Papeža je zastopal francoski kardinal Lépicier, ki se je pripeljal na snežno beli ladji s papeško zastavo. Francoska vlada je
izkazala papeškemu odposlancu vse časti, predsednik republike Doumer* gue (Dumerg) ga je brzojavno po* zdravil, guverner Tunisa Mancheron (Manšron) je po starem srednje* veškem običaju spustil na svobodo 10 zločincev.
v> Glavne verske slovesnosti so se vr* šile naj kraju, kjer se je dvigalo nekoč staroslavno mesto Kartago, v velikem amfiteatru. Silni amfiteater, ki je da* nes v razvalinah, je služil v rimskih časih za gledališke predstave, poseb* no za rokoborbe in boje z divjimi ži* vaimi. Tu so; v dobi preganjanja me* tali kristjane levom in tigrom in sto*
Katoliška knjigama v Glorici
se je preselila na Travnik, Piazza Vittoria št. 11, tel. 335 (zraven škofijske kapele).
tisočglava množica je z naslado gle* dala, kako zverine trgajo na kose člo* veška telesa. Zgodovina priča, da je umrlo v tem amfiteatru več ko 20 tis soč mučenikov. Toda iz krvi mučen« cev je pognala bogata setev. Severna Afrika je dala Cerkvi največje uči« telje in svetnike tiste dobe, iz okrvav* 1 j enih tal se jel dvignilo na stotine vzornih škofij, na tej zemlji so se vr« šili slavni cerkveni zbori, ki so dajali smernice vsemu krščanskemu svetu.
Pomenljivo je torej, da so se vršile slovesnosti v tem amfiteatru. Predse« doval je odposlanec sv. očeta Lčpi« cier; obdajalo ga je 7 kardinalov, 60 škofov in 200 menihov iz reda belih očetov. To je red, ki ga je ustanovil Francoz Lavigčric in vrši službo sa« mo v Afriki. Svečanostim je p riso« stvovalo tudi 30 francoskih poslancev in senatorjev.
Vir miru in moči.
Najgloblji vtis je naredilo, ko je prikorakalo v amfiteater na tisoče belo oblečenih dečkov križarjev s palmovimi vejicami v rokah. Iz ne* dolžnih grl so donele pesmi v čast ev« harističnega Kristusa in umrlih muče« nikov. To je bil začetek kongresa.
Pravi občni zbor se je pa vršil na vrhu griča Byrsa, ki se dviga nad am« fiteatrom. S tega hriba je gledal sv. Avguštin pred več ko 1500 leti na ble« stečo mesto Kartago, nekdanjega ne« varnega tekmeca mogočnega Rima. Vse te zgodovinske spomine je vzbu« dii na zborovanju sloviti francoski pi« satelj Louis Bertrand, ki ga pozna na« še ljudstvo po njegovi knjigi Sanguis Martyrum (Kri mučenikov), izdani pred par leti od Goriške Mohorjeve družbe. Bertrand je popisal zbranim vernikom slavno preteklost krščanske Afrike in razložil, da je silna udeležba na sedanjem in na prejšnjih svetov« nih evharističnih kongresih dokaz, kako postaja katoliško krščanstvo zo« pet mogočno duševno gibanje, ki bo pr ek va si lo kulturo našega časa.
Na kongresu so se posamezni naro« di razdelili v lastne odseke, kjer so imeli zborovanja in posvete; ločeni so tudi opravljali vsak v svojem jeziku pobožnosti. V teh slovesnih dneh so pristopili tisoči in tisoči k sv. obhajilu. Prireditve so se vršile tudi ponoči. Ču« dovito je vplivalo na udeležence, ko so po pobočjih hriba Byrsa in v amfi« teatru odmevale sredi jasne noči pesmi in molitve množic.
Pomen svetovnih evharističnih zb o« rov je najbolje razložil kardinal Lčpi« cier. Pred 2 leti — je rekel —se je vr« šil kongres v modernem mestu Syd« ney, v Avstraliji, ki je najmlajša hčer« ka katoliške cerkve, letos je pa zboro« vanje v najstarejši krščanski pokra« jini, v Kartagu. To je dokaz, da je Cerkev vesoljna v času in prostoru in večno živa. Že sv. Avguštin je učil: »Ne, Kristus ni umrl v odrešenje ene* ga samega naroda ali enega samega plemena.« Sv. Avguštin je črpal to ve* soljno ljubezen iz sv. hostije. »Kdor ne ljubi Boga, ljubi le samega sebe« —
Približno na sredi pogorja, ki veže Čaven in Nanos, se dviga nad Ajdov* ščino, oziroma nad Šturjami Podrta gora. Ustno izročilo pravi:
Že za časa Rimljanov so bili tu ve* liki kamnolomi marmorja, katerega so rabili za svetovno znane mozaike v katedrali in hišah v Ogleju, Čedadu ter drugih bližnjih rimskih naselbinah. Kamnolom je bil vsekan globoko v goro. Takrat še niso imeli takih var* nostnih naprav kot danes in tako se je ob malem potresu gora utrgala, za* krila kamnolom in zasula vse delav* stvo. Zato še vedno straši ljudi, ki gredo iz Šturij mimo Povževega mlina na Kovk, vasico, ležečo skoraj 1000
pravi Bossuet. Če hočeš ljubiti bližnje* ga, moraš stopiti iz samega sebe in lju* biti Boga bolj nego sebe. »Novo po* stavo vam dam, da se ljubite med se« boj, kakor sem vas jaz ljubil,« je učil Kristus.
O da bi bela hostija, ki jo uživajo verniki v vseh delih sveta, združila vse ljudi v iskreni bratski ljubavi. Ev* haristija nam veleva, da se sklonimo k našim najbolj nesrečnim bratom in jim pomagamo v duševnih in telesnih stiskah. Evharistija ne bo uničila, pač pa omilila razlike med narodi. Medse* bojna ljubezen je preizkušni kamen Kristusovih učencev.
Zborovanje je zaključil veličasten sprevod, ki se je vil mimo amfiteatra na vrh hriba Byrsa. Tu, odkoder se vi* di zelena ravnina z mestom Tunisom, razvaline Kartaga in neizmerna gladi* na Sredozemskega morja, je kardinal Lčpicier dvignil v afrikanskem solncu bleščeče Najsvetejše in blagoslovil z njim množice.
metrov nad morjem. »Na Podrti gori se duše vicajo«.
Bodi temu tako ali tako, res pa je le, da je lanske jeseni neka ajdovska tvrdka začela kopati ob Podrti gori in zasledila v njej precej močno žilo de* belozrnatega marmorja, sestavljenega iz čistega kristaliziranega apnenika. Škoda, da so posamezni kamni manj* šega obsega in da ni celih skal. Tvrdka je napravila do kamnoloma vozno pot, ki se združi z glavno cesto Aj* dovščina * Col. Kamenje so vozili v Ajdovščino in na nekem dvorišču pred ajdovsko šolo mleli v pesek. V splošnem je bilo zaposlenih dnevno po 10 ljudi. Pesek je bil namenjen za izdelovanje tako imenovane marmo* rine, ki se vklada v beton pri naprav* ljanju podov ali zidov.
Zakladi naše zemlje - novi kamnolomi.
Marmor na Podrti gori.
V. J. Križanov ska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov. j
»Jej, dečko, in okrepčaj se,« je rekla Ganofera. »Še ni vse izgubljeno. Živ si in na varnem. Ko se vse pomiri, ti pomoremo zbežati. Sčasoma se ti morda po* sreči z darovi odkupiti odpuščenje žrecev. Imaš mo* gočne prijatelje. Sam Semnu, ki toliko velja pri Hatasu, drži nad teboj pokroviteljsko roko.«
»Hatasu se ne bo vtikala v to zadevo, ker je sama v slabih odnošajih z žreci,« je rekel trpko.
»Seveda, to se ne zgodi že jutri, zato se moraš obo* roži ti s potrpežljivostjo. Zakaj pa bi ne bil potrpežljiv, dragi, ko sem jaz pri tebi?« je rekla Ganofera. »Nisem tako lepa kakor Nejta, toda moja ljubezen je trdnejša in ostane enaka v vseh okolnostih življenja. Zato ne obupuj. Zdaj pa na svidenje! Spi in odpočij se; to ti je potrebno.«
Odšla je in skrbno zaprla vrata za seboj. —
Vest o nezaslišanem zločinu v Amonovem tem« peljnu se je kakor blisk raznesla po Tebah. Komaj so
prvi žarki vzhajajočega solnca začeli zlatiti obzorje, je veliki žrec ves razburjen in iz sebe prihitel z novico h kraljici. Presenečena in vznemirjena Hatasu je obljubila, da izda najstrožje ukrepe in obljubila kraljevsko na* grado onemu, ki ulovi zločinca. Na ulicah je vladal ne* običajen hrup.
Nejta in Satati pa nista o tem še nič vedeli. Pagir in Mena, ki sta ob svitu odšla v službo, se nista še vrnila domov. Satati je bila bolna in je ležala. Mlada deklica je pravkar pozajtrkovala in lenobno ležala na terasi, ko je nenadoma pritekla k njej prestrašena pestunja in ji naznanila, da hoče Keniamun takoj govoriti z njo. Bleda in tresoča se je Nejta vstala. Kaj se je zgodilo, da pri* ha j a k njej ob tako nenavadnem času? Deklica je ve* lela, naj ga pusti naprej. Komaj se je ogrnila v dolg plašč, ko je Keniamun vstopil. Z ukazovalno kretnjo je velel pestunji in drugi sužnji ven ter priskočil k Nejti, jo prijel za obe roki in dejal s tresočim se, nemirnim glasom:
»Prosta si, draga! Nobena ovira nama ne brani sto* piti v zakon, če mi je tvoje srce ostalo zvesto!«
»Kaj govoriš? Kaj je s Hartatefom?«, je vprašala Nejta.
Trenotno počiva skoraj vse delo. Nekateri pravijo, da je temu vzrok iskanje novih in večjih kapitalov, ker nahaja glavna žila bolj globoko. Drugi pa trde, da se delo ne izplača, češ da je v notranjosti države vse poh n° kamnolomov, ki dajejo boljše bla* go. — Mi pa mislimo, da krijeta trnov« sko in nanoško pogorje še velike za« klade posebno izbornega kamenja, le ire vemo, kateri rod bo te zaklade dvignil.
Nov kamnolom na Krasu.
Industrijska družba Ivan Caharija in tovariši v Nabrežini je pred nekaj meseci o tvorila v Avberu na Gornjem krasu kamnolom, ki utegne biti za dolgotrajno dobo nele krajevne važ« n_osti, ampak bo spet raznesel sloves krasa po Evropi. Na posestvu Maksa Ukmarja, imenovanem »Plavišče«, je družba odkrila za naše dežele novo yrsto marmorja. Kamen je črn, pose« jan s sivkastmi lisami. Marmor je ta« ko lep, da je takoj prodrl na vseh tr« gih, kjerkoli se je prikazal. Popraše« vanje po njem je v Svici, Nemčiji, Se* verni in Južni Ameriki, da ne govori« mo o notranjosti države, kjer si je dala največja banka v Milanu jerte izde« Uti iz avberskega marmorja. Podjetje mti z daleka ne more zadoščati po« Praševanju, ker je kamnolom še mlad; delovna odprtina je še majhna, vodo« ravni delovni prostor je še omejen, Uko da ta čas ne more biti zaposlenih več ko 55 delavcev. Največ se avber« ^ki marmor predeluje v plošče za opa« yevanje lokalov, za obivanje stopnic jtd. Naj večji kamen, ki so ga doslej izkopali, je bil čez 5 m dolg, visok 60, širok 50 cm. Kamnite kocke, ki jih na tovornem avtomobilu izvažajo, teh« tajo do 90 kvintalov. Z avberskim kamnolomom je svoj sloves zelo po« •nnožilo podjetje Caharija, ki ima v Nabrežini dva loma za beli kamen, v Sempolaju za rdeči, v Brjah za belo« granitni, na Repentabru dva za beli, v orjah enega za črni, v Koprivi za belo« granitni, v Pulju za beli, mehki, v Pa« zinu pa za beli, trdi kamen.
Nadalje je isto podjetje na avber* ski gmajni odprlo lom za cvetkasti kamen (fiorito), ki je izredna redkost. Od tega so po naročilu poslali nekaj celò v mesto Carrara, kjer lomijo sve* tovno znani italijanski mramor. Tam jim je ta kamen tako ugajal, da so ta« koj naročili drugi vagon.
Nedaleč od teh kamnolomov je ne* ka tržaška družba (Marini) odprla
lom za črni kamen in ima zaposlenih 33 delavcev.
Pred par leti bi nihče ne mislil, da bosta Avber in Ponikve, ti tipični sa« mokmečki vasi na Gornjem Krasu, postali kar čez noč industrijska kraja. Razen nekaj premožnejših hiš so se vsi moški vdali kamnolomu. K temu so jih prisilile pred vsem slabe letine zadnjih let.
Kaj nam pišejo
Iz Vipavske doline.
Col. — (Nesreča ne počiva.) — 9. maja se je smrtno ponesrečila 58 letna Terezija Pregel. Padla je z lestve poldrugi meter globoko in za« dobila težke notranje poškodbe. Po par urah je izdihnila. Rajnica je bila skrbna in spoštovana žena. Pri po« grebu ji je pel moški zbor. — N. v m. p.!
Št. Vid. — (Na mnoga leta!) Redko slavlje biserne poroke sta pra* znovala 16. t. m. Klančar Anton in njegova žena Alojzija, r. Ule v Oreho« vici. S hvaležnim srcem sta prejela oba evharističnega Zveličarja, ki ju je pred 60 leti zvezal v sv. zakon. Ka« kor pred 60 leti sta si podala roke, ki jih je domači g. župnik zopet povezal s štolo. Poročno sv. mašo za oba jubi* lanta pa je opravil naš biseromašnik preč. g. svetnik Matej Rebolj, ki tudi že 61. leto pristopa k oltarju Gospo* dovemu. Vsi ti trije jubilanti zmorejo skupaj 258 let in pol. Priprosto, redno življenje po krščanskih zapovedih daljša človeku življenje do skrajnih mej.
Jožef Bratož in njegova žena Marija r. Semenič, tudi iz Orehovice, sta pa 4. febr. t. 1. obhajala petdesetletnico poroke.
Vsi slavljenci so še čvrstega duha, le telesne moči jim počasi odpovedu* jejo. Dobri Bog naj z veseljem sladi večer njihovega življenja in solnce njihovega življenja naj zaide v milosti božji!
z dežele?
Ajdovščina. — Delo v predilnici je nekoliko zastalo. Šest dni delajo, šest dni ne. Lansko leto prekinjeno delo na Fužinah so zopet pričeli. Upamo, da bo tam kaj zaslužka. — Prejšnji drevored je občina uredila v prav lep vrt. Zdaj se lahko postavimo.
Podraga. — 12. t. m. smo spremili k večnemu počitku Jožefa Kodreta. Imel je 70 let. Bog mu daj večni mir! — Nekateri fantje so se tako navadili ponoči kričali in razgrajati, da nisi niti na svojem več gospodar. Treba jim bo žilico malo ohladiti.
Vel. Žabi je. —- (Brezimna pi* s m a.) — Pri nas se je menda precej razpasla bolezen pisanja pisem brez podpisa. Ta pisma delajo same prepi* re. Vsakdo se nad takim početjem zgraža. Popravljajmo napake mlade« ga in starega sveta, a odkrito in moško!
Vrabče. — (Č r e š n j e. — Dvor* ni vrtnar. — Novice.) — Naše skoro svetovnoznane črešnje, ki so romale svojčas celo na Nemško, bodo prehitro obrane. Žal, da jih bodo go* senice. Bo treba res škropiti kot trte.
Umrl je naš daleč znani taborski gost, stari Blokar, bivši dvorni vrtnar. Poznal je nekdaj boljše čase, saj je prišel k nam kot cel gospod. Zadnja leta nam je popravljal naše poti. Do* čakal je revne dni, vendar je pokopan na lastne stroške.
Naši Amerikanci se nič kaj ne pohva* li jo z novo domovino. Nekateri bi celo radi preplavali ocean, ko bi bil ši* rok kot je naš kal v vasi. Pravijo, da bi bili bolj pametno ravnali, če bi bili
»Nikoli ne more postati tvoj mož. Poslušaj, kaj se je zgodilo!« V kratkih besedah ji je Keniamun opisal, kaj se je zgodilo v Amonovem tempeljnu.
»Vedeti moraš, da takšen zločinec ne more več ra* eunati na tvojo roko. Jaz pa se bom boril z novim upa* njem, da te dobim.«
Nejta ga je poslušala, dasi ni verjela svojim uše* som. Toda radost, ki je odsevala s prikupnega obličja (nladega moža, ji je pričala, da ne spi. Kakor blisk ji je šinila v glavo misel, da Roma, njen vzor, ne more po* stati njen mož.
Pritisnila je svojo lepo glavico h Keniamunu in mu toplo odgovorila:
»Da, dragi moj Keniamun, ponavljam, da s kralji« einim dovoljenjem rada postanem tvoja žena. Sama jo poprosim za dovoljenje. Tako je ljubezniva z menoj kakor sama Hatora.«
Z radostnim žarom je Keniamun objel Ne j to in jo strastno poljubil. Končno je bil na kraju svojih želja. Pred njegovimi očmi se je odkrivala bodočnost, polna bogastva, razkošja in slave.
»Zdaj pa zbogom, draga, moram v službo!« je rekel
mladi mož in naglo vstal. »Moral bi biti že na dvoru, toda najprej sem moral tebe videti.«
Ko je Nejta ostala sama, se je začela v mrzlični raz* burjenosti izprehajati po terasi. Čutila je neizmerno olajšanje, kakor da se ji je velika gora odvalila s srca. Hartatef je bil za vedno zbrisan iz njenega življenja. Kaj ga je pa prijelo, da se je lotil takega bogoskrun* stva? Deklica si tega ni vedela razložiti. Nato so ji misli prešle na Keniamuna in srce ji je prevzel prijeten ob* čutek pomirjenja. Mladi vojščak ni vplival nanjo tako cčarujoče kakor Roma, toda vendar se je v njegovi navzočnosti počutila dobro. Upala je, da najde v Ke* niamunu zaščito pred zlovešče plamtečimi pogledi asir* skega princa. Spomin na Sargona in na njegovo divjo strast jo je preganjal kakor zli sen. Sovražila ga je kakor Hartatefa, poleg tega pa se ga je tudi bala.
Prihod Satati je prekinil dekličine misli. Pagirova žena je bila bleda in strta. Padla je na stolico in ji v pre* trganih stavkih povedala o strašnem umoru posvečene živali.
»Izgubljeni smo,« je rekla vijoč roke, »če ni Har* tatef še odkupil mumije tvojega očeta.«
Nejta je prebledela, toda zatajila se je in rekla:
slušali dobre svéte. O nekaterih smo čez toliko časa zvedeli, zakaj so šli od doma. Škoda zanje!
Naš veliki zvon obhaja letos tristo» letnico rojstva. Upamo, da dobi v kratkem še tovariše. Za svoja leta še dosti korajžno poje. Stari so ga baje slišali celo na morje, posebno če je ve» ter pihal. Tudi uro nam je naš novi, mladi cerkovnik dobro uravnal, da nam krajša čas. Prav bi bilo, da se ga ob biri kaj več spomnimo.
Naši fantje in dekleta — dosti jih sicer ni -— so pa z malo izjemo res vsi od fare. Cerkev bo postala kmalu pr e» tesna, če bomo zahajali vanjo, kakor nekaj časa sem. Škoda le, da imajo nekateri prostor prihranjen, a ostaja nezaseden.
Pedrevo. — (Smrt kosi.) — Pr» vega aprila smo položili k večnemu počitku mladenko Poldo Mihelj, ki je več let trpela na božjasti. Še ni pre» tekel en teden, pa je izdihnila vrla gospodinja Ivana Joganova. Kmalu za njima smo položili na mrtvaški oder še 44»letnega gospodarja Franca Besed» njaka. Še pred smrtjo je delal v vino» gradu, domov so ga pa že morali pri» peljati z vozom. Doma je brž izdihnil. Bog daj vsem trem večni mir!
8z idrijskega kotla
in okolice.
Semenj. — Posebnost petkovega semnja je bila, da ni bilo prignano niti eno govedo. Drugače pa je bil obisk jako dober, za zapravljanje denarja je bilo prilike dovolj.
Nov grob. — Dne 14. t. m. je umrla Frančiška Vidmarjeva, posest» niča za sv. Trojico. N. v m. p.!
Tatvina srebra. — V noči od četrtka na petek so žgalniški delavci zapazili pri peči št. 1 dve nepoklicani osebi. Pohiteli so nadnje, toda eden potegne samokres in ga naperi proti motilcem. Poslali so takoj po orožni» ke in oba aretirali. Par steklenic žive» ga srebra je bilo že natočenega, več posod pa je stalo zraven praznih.
Nesreče. — V petek 16. t. m. se je pri gradbi vojašnic ponesrečil 38»
letni delavec Rafael Rakar, doma iz Breginja pri Kobaridu. Roka mu je pri» šla med vagončke, ki so jo zelo razme» sarili. — Naslednji dan sta se dva po» nesrečila pri čiščenju hiše gostilničar» ja Štravsa. V drugem nadstropju se je vlomila deska in oba sta padla 8 m globoko. 19»letni Josip Poljanšek iz Idrije je le laže poškodovan, 26»letni Josip Blason pa malo težje; vendar sta bila še srečna, da ni bilo hujšega. Vse tri so prenesli v tuk. bolnišnico.
Kanomlja. — Sedaj je tudi gozdno oskrbništvo malo popravilo svoj del ceste, toda če bi hoteli imeti res pri» merno pot iz Sp. Idrije do Gor. Ka» nomi j e, bi se morali vsi kmetje, zlasti pa občina in gozdni urad strniti in vzeti to vprašanje resno v pretres. Tako »f likanj e« ne pomaga mnogo.
Sp. Idrija. — V nedeljo popoldne je bil koncert orkestra »Lire« iz Idrije, na novi otvorjeni verandi g. Žaklja.
—	Pokopali smo zasebnico Terezijo Trohovo. N. v m. p.
S Pivke.
Zagorje. — (Go spodarstvo.
—	Naši pevci.) — »Kaj bo s tem dežjem?« tarnajo ljudje. Polje čaka orača, gozd drvarja, a v žepu priman» kuje denarja. Lesna kriza se pozna občutno tudi pri nas, ker je vozarina zelo majhna in poleg tega še nestalna. Svoj les pa so kmetje po veliki večini že zdavnaj posekali. — Nekdo je zadnjič pisal, da smo brez šmarnic» nega petja. Dotičnika bi rad vprašal, če je bil letos sploh že kdaj pri šmar» nicah. Petje je namreč redno, čeprav nimajo vsi moški pevci časa, da bi se ga udeleževali. Ženski zbor pa je sle» herni dan polnoštevilen. Po zaslugi mladega in nadobudnega organista se je naš zbor že mnogo izboljšal. Za do» ber pevski zbor tudi ni tako važno, koliko pesmi zna, ampak, kako jih za» poje. Zatorej ni treba tako drveti s poučevanjem, ampak bi bilo bolje, da se uče pevci samo po eno pesem na» krat in pa toliko časa, da zadobe prav vsi potrebno sigurnost. Upam, da mi prizadeti ne bodo zamerili teh opazk.
Šmihel pri Št. Petru na Krasu. —
—	(Ples, dobra letina, Mie» k a r s k a zadruga in drugo). — Naši gostilničarji so že pričeli s plesi, ker čutijo, da imajo fantje, ki delajo na cestah, nekaj liric v žepu. Ples so napravili pri g. Želkotu v Ribnici. Fantje, ki so ples vodili, so zaslužili precej. Sedaj se pa drugim smejejo, ker bodo za njihove lirice par nedelj prav pošteno pili. Fantje, kdaj vas sreča pamet? — Še nekaj : nekateri fan» tje iz Kala so bili tako korajžni, da so dvema, enemu možu in enemu fantu, s koli glave zrahljali, da bosta morala par dni ostati v postelji. — Pri nas se obljublja prav dobra letina sena, tudi sadje prav lepo cvete. Ako bo tako ostalo, upamo tudi na dobro letino sadja.
Naša nova mlekarna prav dobro napreduje. Sedaj ima 1000 do 2000 li» trov mleka na dan in vsega oddaja v Trst. Mlekarne so se prav dobro po» prijeli vsi iz naše in košanske občine, sedaj pa še iz Pivke in Kilovč. Mleko je prvovrstno. Živinorejci, skrbite, da bo imela vaša živina več mleka, zakaj to je vaš današnji dohodek. Zahvaliti se moramo tudi našim vrlim vodi» teljem!
Prosimo naše može, da bi se kaj po» brigali za popravilo naše cerkve, zvo» nika in mrtvašnice. Naši župljani naj bi se zganili in prinesli že odmerjene prispevke, da bomo čim prej delo pri» čeli.
Iz Istre.
Jelšane. — (Na koru. — Šap» j a n s k i sejem. — Roparski na» padi.) — Ljudje se neprestano prito» žujejo, da so zastali z delom na polju, ker neprenehoma dežuje. Na koru ima» mo dobre pevce, a manjka nam orga» nist. Č. g. dekan je preskrbel nek apa» rat, da orglanje popolnoma ne zastane.
—	Sejem v Šapjanah, ki so ga imeli 4. maja, bodo menda opustili. Saj je prihajala tja le plesa željna mladina.
—	Zadnje čase je postal Dolenjski potok strah za naše voznike. Tam se je v zadnjem času izvršilo že par ro»
»Ne obupuj ! Po Semnu sem zvedela, da mi je kra» ljica določila izdatno doto. Izprosi mi pri njej avdijenco in poprosim jo, naj me poroči s Keniamunom. Kakor hitro bom imela v rokah doto, plačam vse ih stvar bo v redu.«
Satati je potrta zmajala z glavo.
»Moj mož se s tem ne bo nikoli strinjal. Razen tega zelo dvomim, da bi Hatasu dala tvojo roko peznatnemu vojščaku brez premoženja in čina. Hotela te bo omožiti z imenitnim, mogočnim možem, morda celo s princem Sargonom, če te bo hotel imeti. Njegovi predvčerašnji pogledi dokazujejo, da se v resnici bavi s temi mislimi.«
»Ah, tudi ti si opazila, kako me je požiral s po» gledi?« je vzkliknila Nej ta s pridušenim glasom. »Ha» tra, reši me pred njim! Ta Asirec me plaši in ob njegovi ljubezni mi kri ledeni!«
»Ne razburjaj se po nepotrebnem. Naše domneve utegnejo biti zgrešene. Ta divjak, ki se ni nikoli poprej zanimal zate, je bil morda pod vplivom trenutne omame. Zdaj pa prihajata .Pagir in tvoj brat. Kaj nama po» vesta?«
Moža sta vstopila vsa razburjena in zmedena.
»Pravkar sem bil pri Smenkaru,« je začel Pagir. »Ta
podlež je bil sila zgovoren, toda ne spoznam se v nje» govih čudnih pogojih, ki nam jih stavlja. Dokler bo Nejta prosta, pravi, bo molčal in čakal, toda z dnem, ko se poroči, bo terjal plačilo dolga!«
Ne oziraje se na začudenje obeh žensk, je Mena vzkliknil:
»Ta pogoj je prav ugoden. Razume se, da se Nejta ne poroči, če more tako ohraniti našo čast. Kakšna mr» cina pa je ta Hartatef! Bogoskrunstva se je lotil!
»Ali so ga prijeli?« je vprašala Satati.
»Ne, ne morejo ga najti. Roko bi si dal odsekati, da ga skrivata pri sebi Smenkara in njegova hotnica, če» tudi so vso hišo preiskali.«
»Morda se je že usmrtil, da uide strašni sodbi, ki ga čaka!« je rekla Nejta neodločno.
»Ni tako bedast,« je rekel Mena zaničljivo. »Za» naša se, da ga reši Semnu. Ko sem odhajal z dvora, je prišel tja Sargon. Prosil je Semna, naj mu takoj izprosi tajno avdijenco pri kraljici. Rad bi vedel, čemu ...«
Njegove besede je prekinila sužnja, ki je naznanila prihod brzega sla s kraljevske palače. Semnu je kratko naznanjal, naj bosta Nejta in Satati ob določeni uri pri kraljici.
,	(Dalje.)
štev. 21.
» NOV I LIST*
Stran 7

Parskih napadov na »furmane«. Tolo? vaji posebno radi napadajo s koli sej? Niarje, ko se vračajo z bistriškega sej? ®a. 27. aprila so> napadli in ranili ne? kega posestnika iz Dolenj. K sreči je Prišel neki avto in tolovaji so pobeg? Nili v goščo. Ranjenca so pa naložili na avto in ga prepeljali v bolnišnico na Reko, kjer je izdihnil.
Mačkolje. — (Zvonovi. — V j ? n o. — M o da.) — Težko čakamo na nove zvonove. Če kdo umre, mu ne moremo niti zvoniti. — Vinska letina je bila dobra. Vina imamo še nad po? lovico, cena je nizka in gre po 1.20 do 1 -30. Pot po vasi je popravljena. Tudi novo trgovino so odprli pri nas. Tr? govcu želimo vso srečo, a kratek svin? črnk in tanko knjigo. — Mladina se nosi prav po modi: fantje so naprav? Ijeni kot uradniki in radi plačujejo samski davek. Dekleta podpirajo pa? riško modo; starši doma pa v cunje zaviti, da se morajo večkrat skriti.
Iz Reške doline.
Ostrožno brdo. — (Up je šel po vodi.) — Letos smo upali, da bo sadje, naš največji dohodek, kaj več obrodilo. Vedno deževje in črvivost sta pa vse uničila. — Tudi z delom na Timavu je bolj slaba. — 10. t. m. je nmrla po kratki bolezni posestnica in gostilničarka Jožefa Volk. Zapušča več nepreskrbljenih otrok. N. p. v m.!
Bistrica. — (Javne naprave.) ~ S 1. junijem prevzame tukajšnjo elektrarno družba Sacco, ki napelje svoj tok čez Zagorje, Knežak in tudi dalje čez Jelšane v Matulje. — Sedaj Napeljujejo telefonsko omrežje in od k julija dalje ali pa še prej bomo zve? zani med seboj in z ostalim svetom. — Zaslužek imajo ljudje s posipanjem ceste na Snežnik; v kratkem pa prič? No, kakor se govori, z asfaltiranjem ceste od Bistrice do Trnovega. Stavb? Na doba pa najbrž ne bo tako živahna, kot je bila preteklo leto. Pričetkov no? yih stavb ni videti, dovršujeta se ban? ena in občinska palača. Gotovo ni trga v Julijski Krajini, ki bi imel količkaj Podobno poslopje za svoje urade. Ker Je prejela občina od šneperske grašči? Ne visoko s voto zastanih povojnih davkov, je lahko zidala dragoceno pa? *ačo, ne da bi s tem posebej obreme? Nila občanov. Želimo pa in upamo po jzjavah obč. načelnika, da se v krat? kem reši tudi vprašanje vodovoda, ki Ni za del prebivalstva nič manj važno, kot je bilo vprašanje uradnih in sta? Novanjskih prostorov za uradništvo.
Iz Brd.
Višnjevih. — Največ se zdaj razgo? v.arJaNio, kakšna bo letina. S strahom gledamo, kaj bo, ker je le preveč dež? Ja- Že minulo leto smo začeli graditi novo šolo in vodnjak. Upamo, da bo? mo v^veliko vesenlje naših žena in de? Klet imeli kmalu vodo blizu.
Biljana. — (Smrt.) — Umrla je vr? la zena Amalija Prinčičeva, r. Kožlin. z'a .vsakega je imela odprto srce. Zato so jo sosedje tudi spoštovali! Bog daj Pokoja njeni duši!
Dol. Cerovo. — Precej »Novih li? stov« se bere pri nas, pa se nič ne ogla? šamo v njem. Naše poti so vse razdra? pane. Ker je na občini suša, jih bo tre? ba z robotami popravljati. Dosti va? ščanov je pa šlo »robotat« v tujino.
Krasno. — Pretekli teden smo imeli lepo slovesnost. 16., 17., in 18. so bile duhovne vaje za dekleta. V nedeljo je bila blagoslovitev kipa srca Marijine? ga. Nato se je razvila veličastna pro? cesija iz Gradnega med mlaji in slavo? loki. Sodelovala je tudi biljanska god? ba. Hvala lepa vsem, ki so pomagali, zlasti fantom in dekletom, ki so kar tekmovali z ai čast božjo.
Iz tržaške okolice.
Ricmanje. — (Verska vnema!)
—	Po vasi so začeli nabirati darove za kip Srca Marijinega. Zbranih je že 600 lir. Posebna hvala tistemu dekletu, ki služi že nad 20 let in je dalo 100 lir. Kip bomo v nedeljo slovesno blago? slovili. Vabimo vse sosede na to slav? nost!
Lonjer. — (Nesrečna druži? na.) — V kamnolomu nad Lonjerom se je ponesrečil 17?letni Milko Pertot iz znane Tijatove družine. Uboga ma? ti in družina je prizadeta tem težje, ker je pred dobrim letom izgubila vr? lega mladeniča Karla, ki se je kot orožnik ponesrečil, ko je padel s konja. Malo prej pa je izgubila očeta. V enem letu je torej neizprosna smrt ugrabila kar tri člane družine. Nad vse krasen pogreb je pokazal, kako vsi so? čuvstvujejo s težko prizadeto družino. Hvala tudi godcem ter tržaški indù? str. družbi kamnoloma za spremstvo.
Iz Gor.
Tolmin. — (N a š zbor. — Nov grob.) — Vedno imamo kaj poročati o našem cerkvenem zboru. Zadnjič smo pisali, da mu je odpovedal vod? stvo zadnji pevovodja in ga pustil sa? mega. Pevci pa niso dali, da bi razpa? del. Naprosili so g. Fillija, ki je že dol? go let prej učil tolminski zbor. Za njim je bil nato še drugi, in ko se je tudi ta poslovil, je zbor ostal sam. Za? to mu morajo biti zdaj pevci hvaležni, da se jih je spet oklenil. — V prvi po? lovici meseca maja je umrla v Gabri? jah Neža Gabrščkova. N. p. v m.!
Sužid. — (Slabo mleko.) —
Dostikrat se sliši godrnjanje, da no? si jo slabo mleko v mlekarno. Ne vpra? šamo se pa zakaj. Kje so pravila? Skrajni čas bi bil, da bi jih sprejeli. Potem ne bo treba sklicevati članov.
—	Spomladansko deževje je krivo, da še nismo vseh njiv preorali. Tudi kr? me za živino nam že primanjkuje.
Gor. Tribuša. — Naše ceste so v takem stanju, da kmalu ne bo več mo? goče po njih voziti. Občina jih bo težko popravila; z robotami pa še ! manj, saj jih le težki tovorni avtomo? bili razrivajo. — Zastran dežja smo v obdelovanju še za Vojskarji, ker ima? mo ilovnato zemljo. Kaj bomo pride? lali? — Za nove cerkvene orgle se pridno nabira. Morda jih bomo že je? \ seni slišali. — Cerkveni moški zbor se ■ je nekaj skrhal. Po čigavi krivdi?
Idrija ob Bači. — Te dni so dobili vsi člani bivšega konsuma na Idriji pri Bači poziv od upravitelja konkur? zne mase, da doplačajo še 100 lir kot podpisano garancijo pri vstopu. Na? dalje se tir ja od teh 100 lir 6% obresti od 28. avgusta 1927. in pa 10 lir za od? vetniške stroške; ta zahteva se opira na § 8. društvenih pravil in na § 78. za? družnega zakona.
Ker večini članov niso znana pravi« la ne zakon, naj velja nastopno po» jasnilo:
§ 8. društvenih pravil se glasi: V slu? čaju likvidacije ali konkurza jamči vsak član v smislu § 76. zad. zak. s svo» j imi deleži in s še drugim, ravno toli» kim zneskom.
§ 78. zadružnega zakona se pa glasi: Odstopivši društvenih ah dediči nje? govi so še zavezani leto dni po izteku tistega opravilnega leta, v katerem je društvenih izstopil, ako društvena pravila ne postavljajo daljše dobe tej zavezi, in zaveza je raztegnjena na vse dolžnosti, katere je društvo nase vzelo do društvenega odstopa.
Iz obojega torej sledi, da mora vsak član plačati še 100 lir, četudi M bil od« poved podal že leta 1926., nikakor pa ni dolžan plačati kakih obresti ali pa celo odvetniških stroškov. Upravitelj konkurza bo plačan iz konkurzne mase, ne pa od posameznih članov.
Svetujemo vsem članom, naj pošlje* jo po 100 lir, zakaj ta svota se sodnim potom lahko iztirja, nikakor pa ni ne po pravilih in ne po zakonu potrebno več plačati.
Sv. Lucija. — (Nesreča.) — Pre? teklo, soboto 17. t. m. okrog poldne sc je pri »Božiču« smrtno ponesrečil pe? kovski pomočnik, 19?letni Janko Mrak, doma iz Vojskega. Padel je z lestve tako nesrečno, da je zadobil veliko rano na glavi. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico v Gorico, kjer je nesrečnež že isti dan okrog 6. ure zvečer umrl. Naj blagi mladenič počiva v miru!
Izgoriške okolice.
Miren. — Po dolgi bolezni je umrla v soboto zjutraj Terezija vdova Sca? lettari, r. Tribušon. Stara je bila 81 let. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. Bla? gi pokojnici želimo večni mir!
S Krasa.
Komen. — (Javne naprave.) — Se predno. ugledaš naš trg, prihaja? joč po cesti iz Rihemberka, opaziš na desni občinsko klavnico, takoj zraven športno igrišče, nekoliko niže na levo obzidano drevesnico. V borovem goz? diču je cementno plesišče, napravlje? no lansko leto. Ob plesišču je majhna stavba. Služila bo predvsem za pobi? janje tuberkuloze v vsej okolici Ljud? stvo pričakuje, da bodo kmalu začeli z zdravljenjem. Zadaj za gozdičem stoji skupno počivališče — domače pokopališče.
Prihodnjič bomo tudi z vodo bolj preskrbljeni. Kopljejo se že jarki in bodo pomnožili cevi. Letos so več ti? soč drevesc posadili po naših gmaj* nah.
Spodnji Kras. — (Plesi.) — Vsak dan se čuje tarnanje, kako mladina drvi v tujino za kruhom, a vendar se naša mladež vrti na javnih plesiščih. Plesali so na velikonočni ponedeljek v Temnici, na belo nedeljo v Briščkih, 4. maja v Komnu, napovedan je ples že tudi v Kostanjevici. Resni možje se vprašujejo, kdaj bo konec tega no* renja. Pravijo, da tudi ni lepo zijala prodajati zraven plesišč, ker ni več modali !
Devin. — Z veseljem smo brali v »Novem listu«, da se bo zgradila sta* rodavna cerkev v Štivanu. Gradili jo bodo na drugem prostoru, da bodo vidni temelji starega svetišča. — Ena reč je, ki nas močno teži: že poldrugo leto smo brez duhovnika. G. dekan v Nabrežini, naš prejšnji upravitelj, se trudi, da bi nam kolikor mogoče ustregel.
Proces proti Mačku.
Veleizdajniški proces v Beogradu se nadaljuje. Zaslišane so bile že vse tri skupine obtožencev in sedaj so na vrsti priče. Posebno pozornost je vz* budilo zasliševanje bivšega predsed* nika Radičeve stranke dr j a Vladimir* ja Mačka, ki je obtožen, da je dal so* obtožencema Jelašiču in Begiču denar, da ga razdelita med zarotnike. Obtož* niča pravi, da je Maček dal denar, do* bro vedoč, da se bo z njim nabavilo orožje za atentate.
Pri procesu je dr. Maček priznal, da je dal denar Jelašiču, a samo kot pod* poro potrebnim visokošolcem. Žani* kal pa je odločno, da bi bil dal denar bivšemu orožniškemu polkovniku Be* giču. Ker je Begič trdil pred sodniki nasprotno, je dal predsednik sodnega dvora dr. Subotič poklicati v dvorano polkovnika Begiča in ga vprašal: »Ali še vedno vztrajate pri tem, da ste po Jelašičevem nalogu zahtevali od drja Mačka denar in da Vam ga je dvakrat dal?
Begič: Tako je. To je točno!
Predsednik: Povejte to dr ju Mačku v obraz.
Begič stopi k Mačku in mu pogleda v oči: »Dali ste mi najprej 5000, po* zneje pa še 4000 dinarjev, ko sem to od Vas po Jelašičevem nalogu zahte* val. Rekel sem Vam tudi, da je ta de* nar potreben za podporo o mladincev.«
Dr. Maček odgovori odločno: Jaz Vam pa rečem, da to ni res. Nikoli Vam nisem dal 5000 in ne 4000 dinar* jev in tudi ni bilo med nama o tem nikdar govora.
Predsednik■ Begiču: Slišali ste, kaj pravi dr. Maček. Ali ste dobili od nje* ga denar ali ne.
Begič: Vztrajam pri tem, kar sem povedal.
Predsednik: Recite, Begič, ali Vas je kdo prisilil povedati, da ste spre* jeli denar od drja Mačka? Povejte resnico!
Begič: K tej izpovedi me ni silil nihče, govoril sem samo resnico.
To je bil najbolj napeti trenutek Mačkovega zasliševanja.
Tomaj. — 18. t. m. smo videli ljubko slovesnost prvega sv. obhajila. Lepi obred je spremljal s pobožnim petjem samostanski zbor. Ljudi je prišlo prav dosti.
Škrbina. — 5. maja je umrla Tere* zija Colja, stara 90 let. Kljub visoki starosti j e bila še vedno čila. 14. maja pa je zatisnil oči stari Makovec; imel je že 84 let. N. p. v m.! — Letos opa* žarno vse polno gosenic in črvičkov. Tudi plevela je mnogo po njivah.
Pliskovica. — (N e s r e č a.) — Pred kratkim se je nevarno ponesrečil cer* kovnikov 13*letni sin. Šel je zvonit za šmarnice; ker pa še ni bilo čas, je šel stikat na streho. Tu pa se je spodtak* nil in padel 8 metrov globoko; razbil si je vso* čeljust. Imamo pa še druge nesreče v vasi. Nekaterim fantom so zmešale pamet dekleta iz sosedstva.
V	soboto 17. maja so prišle na vrsto priče, in sicer najprej obtoževalne. Šofer Jokič je povedal, da je bil on tisti, ki je naznanil zagrebški policiji obtoženca Stepanca, da nosi v košu peklenski stroj. Policija je nato pri j e* la Stepanca in mu vzela koš z bombo.
Ruski stotnik Kaledin je pa izpove* dal, da ga je obtoženec Metlekovič napadel 7. novembra na ulici s samo* kresom in mu zadal dve rani.
Zasliševanje prič se nadaljuje.
Združene države Evrope.
V	soboto 17. maja je francoski zu* nanji minister Brian d razposlal vsem državam Evrope, ki so članice Zveze narodov, (izključeni sta torej Rusija in Turčija), spomenico, kjer jih spra* šuje, ali bi bile voljne razpravljati a ustanovitvi nekake zveze med drža*
Kaj se sliši po
Dober začetek.
Na Zgornjem Avstrijskem je prišlo v kraju Hohenzell pri kmečki poroki do krvavega pretepa. Ženinov dom so razbili, pet mladeničev je bilo ranje* nih z nožem. Nevestina obleka je bila vsa okrvavljena.
2 uri okoli sveta!
Pred pol stoletjem so smatrali pi* satelja Julesa Verna za sanjača, ker je spisal knjigo »V 80 dneh okrog sveta«. In danes? Zeppelin ni rabil niti polo* vico toliko časa. Te dni so pa v ured* ništvu nekega njujorškega dnevnika naredili še bolj zanimiv poskus. Točno ob 12. uri so odposlali brzojavko, ki jo je 25 postaj oddajalo okrog sveta, dokler ni zopet prišla v Njujork. Za vso pot je rabila le dve uri!
Ozdravljeni zločinci.
V ječi v Indianopolisu (v Sev. Ame* riki) so imeli zaprtega nekega 28*let* nega bančnega uradnika zaradi pona* rejevanja čekov. Po dolgih preiska* vah je zdravnik ugotovil, da je začel ponarejevati čeke šele potem, ko ga je soigralec pri nogometu brcnil močno v glavo. Na fantu so iz*
vami Evrope. V poštev prihaja 27 dr* žav. Evropska zveza bi ne smela biti v nasprotju ne z Zvezo narodov in ne z državami, ki stoje izven Zveze na* rodov.
Evropa je postala po vojni šibka in revna. Amerika ji bo prevzela kmalu vodstvo sveta. Če hočejo evropski na* rodi živeti in prospevati, se morajo združiti in prenehati z medsebojnimi borbami. To je glavna misel, ki je vo* dila Brianda.
Ker je pa med državami še mnogo sovraštva in nezaupanja, je popolno* ma izključeno, da bi se ustanovile že danes Združene države Evrope po zgledu Severne Amerike. Briand je zato previden in se zadovoljuje za se* daj s skromnimi začetki. Francoski državnik predlaga, naj se zastopniki evropskih držav zbirajo le na redna in izredna zborovanja. To bi bila Ev* ropska zveza, ki bi morala izvoliti iz svoje srede izvršilni odbor in posebno tajništvo s potrebnimi uradniki. Na* loga nove zveze bi bila, da polagoma organizira Evropo. Baviti bi se morala z evropskim gospodarstvom, s pro* metnimi sredstvi, s financami, s sode* lovanjem med posameznimi parla* menti in tako dalje.
Briand želi, da bi mu vlade sporo* čile svoje mnenje pred 15. julijem, ker bi rad govoril o Evropski zvezi že to jesen pred Zvezo narodov v Ženevi.
Mala antanta.
Zunanji ministri male antante — Češkoslovaške, Romunije in Jugosla* vije — se zberejo na poletno zborova* nje meseca junija v slovaškem kopa* lišču Štrbskč Plešo. Hkrati z ministri se sestanejo tudi novinarji treh zdnv Ženih držav, tako zvana »časnikarska mala antanta«, to se pravi po naše »časnikarski mali sporazum«.
svetu.
vršili operacijo, odstranili izpuščaj v možganih in s tem uničili »na* gon za ponarejevanje«. Tako vsaj trde zdravniki. Uradnik pride še enkrat pred sodnike, ki ga bodo brž* kone oprostili. Tudi lastnik banke je pripravljen ozdravljenega zločinca zopet sprejeti v službo.
Ko so ameriški zločinci zvedeli za ta slučaj, je začelo kar deževati pro* šenj, naj jih »ozdravijo«.
Ubogi kožuhovinarji.
Kožuhovinarji so za mednarodni velesejem kož v Tipskem sestavili po* ročilo, katerih kož se največ porabi. Letno oderò do 200 milijonov zajcev. Druge živali pridejo šele daleč za nji* mi. Zanimivo je, da porabijo letno 1 milijon 750 tisoč mačjih kož, prav to* liko kot lisičjih. Tudi cena je enaka.
Uboj radi cigarete.
V nemškem mestu Beuthen sta se* dela v vinotoču dva rudarja. Eden je prosil drugega za cigareto. Naprošeni je odklonil. To je prvega tako razja* rilo, da je potegnil nož in zabodel to* variša v srce. Nesrečnež je obležal na mestu mrtev.
Okno v svet«
Koristni radio.
Neka londonska uradnica je šla v lekarno po praške. Lekarnarjev po# močnik jarda v papir, kar je zahtevala, a ko ga gospodar vpraša, kako je praške zmešal, se je izkazalo, da je zdravilo tako zmešal, da je postalo smrtnonevaren strup. Ker niso v le# karni vedeli za ime in naslov dotične, ki bi se lahko zastrupila, je lekarnar šel na brezžično postajo in brzojavil v svet, naj tista gospodična, ki je pred pol ure v lekarni N. kupila zdravilo, ne pije tega zdravila, sicer bo umrla. Tako so ji rešili življenje.
Leva je zajahal.
Neki angleški raziskovalec pragoz# dov je hotel fotografirati velikega, čr# nogrivega leva. Sedel je med veje vi# 'sokega drevesa in položil tik sebe kos kruha. Po dolgih urah je mogočna ži# val res prišla in se je ustavila ravno pod drevesom. Raziskovalec je nasta# vil fotografski aparat, pri tem pa za# del z nogo ob kruh, ki je šumno padel skozi vejevje. To ga je tako prestraši# lo, da je zgubil ravnovesje in padel le# vu na hrbet. Mislil je, da je zgubljen. Toda tudi kralj živali se je pri nena# vadnem dogodku prestrašil in z mo# gočnim skokom planil v goščavo. To je drznega Angleža rešilo.
Dragocena slika.
V Londonu so prodali oni teden ne# ko Rembrandtovo sliko za poldrugi milijon lir. Rembrandt je eden najslav# nejših svetovnih slikarjev. Po rodu je bil Holandec in je živel v 17. stoletju. N jegove slike, zlasti verske, se udii# kujejo po globokem, doživetju. Omen# jena slika je tudi ena takih.
Bivši cesar — gasilec.
Bivši nemški cesar Viljem, ki živi v prognanstvu v mestu Dornu na Ho# landskem, je stopil med tamkajšnje gasilce. Nabavil si je lastno brizgalno in je zadnjič pri nekem požaru že ho= tel pomagati svojim tovarišem. Imel je Pa smolo. Prišel je na kraj nesreče Prepozno, ko so drugi gasilci že udu# šili požar.
Moč kina.
Kakšen velikanski vpliv ima kino na sedanji svet spoznamo že iz golih številk. Na svetu je 57.000 kinov: 25 tisoč jih je v Združenih državah, 5000 v Nemčiji, 4000 v Franciji, 2000 v Ru# siji, 800 v Belgiji itd. Samo ameriške kine obišče vsak teden 100 milijonov jjudi, preko 100 milijonov pa vse osta# le. Slikana beseda v kinu uspešno tek# rcmje $ pisano besedo v časopisju in knjigah.
Pozabljivost p taba!
Zdi se, da so popotniki na vlakih po# sebno pozabljivi ljudje. Zlasti ženske rade izgube glavo, ko je treba naglo iz# stopiti. Tudi če vse to vpoštevamo, je vendar čudno, kako so mogli lani na francoskih železnicah najti 500 parov eevljev? Kaj so izstopili bosi? Bolj ra# sumljivo je, da so samo na enem pa# riškem kolodvoru shranili 3700 pozab# Plenih dežnikov. Težje kot dežnik se Pozabi kovčeg; in vendar je 1500 ljudi pozabilo tudi kovčege. 20 v vlaku po# zabljenih samokresov priča, da so fran= eoski popotniki dobro oboroženi.
Nič manj pozabljivi niso angleški popotniki. Večina ni niti prišla iskat izgubljenih predmetov. Zato jih je železniško ravnateljstvo prodalo na dražbi. Med to šaro je bilo na tisoče raznih reči: dežnikov, fotografskih aparatov, sukenj, klobukov, prstanov; vmes je bilo tudi 200 Škarij za kodranje las, kakih 100 steklenic šam# pan j ca in celo majhna motorna briz# gaina. Nekdo je pozabil tudi vrečo peska, in sicer v vozu 1. razreda. Na dražbo pa ni prišlo dvoje dojenčkov, ki. sta ju dve materi iz zlobe ali revšči# ne pozabili v vozu. Oddali so obe stvarci v najdenišnico, kjer ju vzgaja# jo na stroške železniškega ministr# stva.
Pilsudskijev rešitelj.
le dni je umrl v kraju Baranowiczu na Poljskem star žid Elija Gakheim po imenu. Starcu so priredili slovesen sprevod, tudi državna oblastva so bila zastopana. Javnost se je temu čudila. Nato so listi objavili, da je maršal Pil# sudski rajnemu Židu dolžan življenje.
Za časa poljsko#boljševiške vojne je mesto Baranowiczi prehajalo iz ro# ke v roko. Nekega večera je mesto padlo zopet v oblast boljševikom. Med zadnjimi, ki so se umikali, je bil mar#' šal Pilsudski. Boljševiška patrulja mu je bila že tik za petami, ko je maršal ves zasopljen pritekel v neko hišo. Star žid je ravno molil iz »talmuda« (židovsko sveto pismo). Ko mu je Pil# sudski povedal, za kaj gre, je žid mar# Šala brž preoblekel v judovski kaftan, porinil predenj sveto pismo in sta za# čela moliti. Ko so boljševiki stopili v hišo, so našli za mizo le starega Žida in njegovega učenca. — Tako si je maršal Pilsudski rešil življenje.
Poper
Za in proti popru je dosti kuharjev in zdravnikov. Eni trde, da brez njega ni jed prav začinjena, drugi naštevajo vse mogoče ledvične bolezni, ki jih poper povzroča.
Poper ima prav slavno zgodovino. Prvi ga je spoznal izmed Evropcev Aleksander Veliki, ko je z armadami prodrl do Inda. Tedaj je bil poper ta# ko dragocen kot zlato. Tudi odkupni# ne so plačevali v popru mesto v zlatu. Ko je gotski kralj Alarih 1. 408. za# sedel Rim, je mestu naložil 3000 liber popra vojnega davka. Zgodovina nam sporoča še več takih zgledov. Pa ne le za dragocenega, tudi kot zdravilno sredstvo so poper zelo cenili. Vse na# hode in prehlade so zdravili z njim. Danes je prišel poper ob prejšnjo ve# Ijavo, ker so ga začeli preveč zavži# vati. Toda tudi tu velja: »Mera in va# ga v nebesa pomaga!« Če ga jemlješ škodi, v majhnih množinah in zdra# vemu človeku pri zelenjavi in maščo# bi pa gotovo ne.
Za glasbenik
III. pritrkavanje.
O pritrkavanju piše dovolj podrob# no »Pritrkovavec.« Pa žal, da mu naši s pritrkovavci ne delajo časti. On ni pi#
san zanje, da bi jih zabaval in kratko# časil, ampak učil umnega pritrkavanja ter odvadil starokopitnega brezumne# ga udarjanja na zvonove: Vsak glas# benik, naj ima katerikoli instrument, se skuša pokoriti zahtevam splošne glasbe; le naši pritrkovavci (zlasti v bližnjih okoliških vaseh) se ne zmeni# jo za te zahteve. Prav naravno, ko jih ne poznajo. Zato je prišel Pritrkova# vec med nje, da bi jih s temi zahteva# mi seznanil. Brez pouka pa to ne gre. Učen ne pade nihče na svet; vsakdo se mora z učenjem truditi. Brez muke ni moke. Trud pa našim pritrkovavcem ne ugaja. Zato se nočejo uglobiti v štu# diranje (ne v površno branje!) pred# njih poučnih poglavij, ampak strme le v zadnje poglavje, kjer jim mrgole pred očmi same suhe številke. In ker teh številk brez prednjih navodil ne morejo razumeti, vržejo knjigo iz rok in ponavljajo nadalje, kar so delali že njih očetje, dedje, pradedje itd.
Je že res, da vsak pritrkovavec ni zmožen se sam učiti iz knjige. Temu se pa da odpomoči s podporo zrnož# nejšega sopritrkovavca. Saj knjiga priporoča izrecno, naj se pri vsaki cer# kvi ustanovi nekaka šola za pri trka# vanje, v kateri prevzame vodstvo naj# zmožnejši pritrkovavec. Za nadaljnjo izobrazbo teh predpritrkovavccv naj se odpre vsako leto enodnevni izo# braževalni tečaj. To je tudi želja na# šega prevzvišenega kneza in nadško# fa, kar je razvidno na prvem listu v Pritrkovavcu. Tak tečaj se je tudi že pripravljal, a ker ni odgovarjal občni želji pritrkovavcev, je izostal.
Iv. M—a.
Izdelki tovarne orgel »Cecilia«.
Ogledal sem si nove orgle v Bruirti in v Gor# janskem. Ohoje je postavila »Cecilija«, tovar# ria orgel v Gorici. Oboje so izvrstne, pa naj jih že gledamo po materialno tehnični plati ali po glasovno estetični. Pnevmatika je zelo skrb# no in lično izdelana, funkcija točna, kakor jo kaže najpreciznejša angleška mehanika v kla«' virjih; intonacija karakteristična, glas posa# meznih registrov značilen, vendar nikakor vsi# ljiv, ampak vedno se regstri drug drugemu ne# prisiljeno podrejajo, tako da dobimo v kakor« šni koli kombinaciji prijetno sozvočje. Daši število registrov ni veliko, se njih moč lepo stopnjuje od nežnega, tihega šelesta v salicio# nalu, oziroma v vox coelcstis, do krepkega, kremenitega zbora v principalu. Pieno je izred» no poln, svetel in živahen, mogočen, toda brez krika, kar ogromen. Material sam je izbran; piščali (izdelek znane tovarne J. Bencz v Go« rici) so zelo vestno in lepo izdelane, tako jim mojster pri intonaciji zlahka izvabi zaželeni značaj in primerno moč ter po cerkvenem prò# štoru umeri.
Orgle tvrdke »Cecilija« spadajo torej med najboljše sodobne izdelke, zato jo morem s polnim prepričanjem priporočati v zavesti, da se ji more zaupati kakršnokoli tovrstno na« rbčilo, zlasti še, ker sem natančno pregledal in preizkusil tudi druge izdelke iste roke: krepke, živahne orgle v Volčah, milavčevsko nežno intonirane in mehko zaokrožene pri. Sv. Luciji, goršičevsko široke, s sijajno, kar blc« stečo intonacijo in strnjeno 'gradacijo v To« maju.
10. maja 1930.
Dr. Fr. Kimovec.
Pisma izseljencev.
Buenos Aires, 21. marca 1930.*)
Moja dolžnost je, da Vam pišem teh par vr* stic, v katerih se Vam hočem v prvi vrsti za* hvaliti in popisati naše potovanje na krasnih parnikih družbe, katero Vi zastopate.
Dne 20. februarja t. 1. ob 13. uri smo od* pluli iz Genove na modernem in razkošnem parniku »Duilio«, ki je last Vaše družbe. Po« strežba na tem parniku je res izredna. Hrana je dobra in obilna; vina, kolikor kdo hoče. Po« membno za naše ljudi je tudi to, da so na teh parnikih uslužbeni tudi naši ljudje, ki poznajo naše šege in navade. Zato se hrana tudi pri* pravi j a po okusih posameznih narodov. Po* strežba in vožnja na teh parnikih je res nepre* kosi j iva.
V Buenos Aires smo prišli v 14 dneh, t. j. 6. marca. Morje smo imeli krasno in mirno.
Tukaj v Argentini ima Vaša družba sijajno vpeljano službo. Že v Montevideo (Uruguay) pride parniku nasproti več uradnikov, ki go* vore vse mogoče jezike. Med temi je tudi eden, ki zastopa izseljence slovanskih narod* nosti. Mogoče se Vam bo zdelo čudno, če bom na tem mestu imenoval našega rojaka g. Fr. Faganela iz Črnič. On Vas dobro pozna in je rekel, da Vam je do groba hvaležen za to službo.
Kako nam je bilo vsem prijetno, ko smo sli* šali njegove tolažilne besede. Pozabili smo na žalost in domotožje. Kako nam je vse lepo razložil in nas poučil o vseh tukajšnjih razme* rah, šegah in navadah. Meni je ta gospod na* pravil še druge usluge, za katere mu moram biti do večnosti hvaležen. Od argentinskih ob* lastev mi je izposloval celo brezplačno vožnjo v Puerto Madryn. Po novem zakonu je zdaj potrebno, da mora vsak, ki hoče potovati na državne stroške, imeti brzojav od osebe, ki jo tam pozna. Brzojav mora biti policijsko po* trjen, da ima oseba tam res delo. Njemu pa ni bilo treba brzojava.
Tudi tukajšnja slovenska naselbina se ga v vsakem oziru poslužuje, ker uživa g. Faganel spoštovanje in zaupanje. Vsem, ki nameravajo meni slediti, svetujem, naj se obračajo na g. Faganela.
Zahvaljujem se Vam za vse, kar ste zame storili, in Vas pozdravljam.
Anton Černe,
popotnik na ladji »Duilio«.
*) To pismo objavljamo na prošnjo »Navi* gazionc Italiana, Genova«. Pismo je naslovi j e* no na zastopnika družbe g. Happacherja v Gorici.
Objave.
Sveže gobe.
Goriško mestno županstvo sporoča, da je prepovedano prodajati sveže gobe po hišah.
Sprejem v obrtno nadaljevalno šolo.
Do 10. junija je čas za vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo (scuola secondaria di avvia* mento al lavoro). Prošnjo je treba spisati na kolkovanem papirju za tri lire, podpisati jo morata oče in učenec ter je treba priložiti krstni list in spričevalo o cepljenju koz. Ome» njena šola je ugodna zlasti za dečke, ki nimajo spričevala o dovršenem petem razredu ljudske šole, a imajo več kot 20 let. Vsa pojasnila do» bite v šoli (Gorica, via Croce 3, prej: Šolski Ì dom).	1
Dve novi lekarni.
Goriška prefektura je razpisala natečaj za dve novi lekarni, in sicer v Bovcu in Cerknem.
Za družinske očete.
29. junija bo žrebanje nagrad za družinske očete v Gorici, ki imajo po 31. dec. 1913. pet ali več živih otrok. Prizadeti očetje naj se zglasc na županstvu (soba 136).
Kupujemo drugo številko lanskega letnika »Družine«. Za izvod, tudi brez krojne priloge, plačamo dve liri.
Uprava »Družine«, Gorica, via Mameli 5.
Gospodarstvo.
Trg fsraeiih pričete.
Trst, 20. maja:
Krompir domači 45, gališki in ogrski 35, novi 55.
Zelenjad: radiò 100, za kuhanje 50, mladi 300 do 350, solata 140, solatica 200, korenje 100, hren 400, špinača 180 do 200, grah 50 do 60, blitva 50 do 60, rdeča pesa 100, kolerabe 100.
Sadje: Črešnje 200 do 350.
Gorica, 21. maja:
Črešnje renčanke 130 do 150, črne 300 do 350. Dnevno pride na trg 200 do 250 kvintalov. Največ črešenj gre v Avstrijo (Dunaj) in na Češko, mno* go jih pokupijo žveplarji.
Zelenjad: Grah 120 do 140, solata 120 do 140, kolerabe 140 do 150, špar* glji 320 do 360, vrzote 60, peteršilj 150, zelena 200 do 220. (Špargljev je malo in so zato dragi, četudi je zelo majhen izvoz. Grah gre predvsem na Češko.)
Krompir lanski 35 do 45, letošnji 60 do 80.
Maslo (domače) 12, jajca 34 do 38.
Okopavanje krompirja in koruze.
Naslednji razlogi nas silijo, da oko* pavamo koruzo in krompir:
1.	Zdrobiti je treba skorjo, ki se na* pravi na njivi po vsakem dežju, ker pospešuje izhlapevanje vode, ki je nuj* no potrebna posebno pri nas, ki ži* vimo v suši podvrženem ozemlju.
2.	Z okopavanjem rahljamo zemljo, da ima zrak lažji dostop v zemeljske plasti. Le če je v zemlji dovolj zraku, se morejo razvijati koristne glivice, ki prst in gnojila razkrajajo v oblike, kot jih morejo sprejeti rastlinske ko* reninice.
3.	Z okopavanjem uničujemo pie* vel, katerega je posebno letos zelo mnogo.
Ko sta krompir in koruza 10 do 15 cm visoka, jih je treba opleti, kmalu nato pa osuti. Osipanje krompirja ni ravno nujno potrebno; zadostuje, če je zemlja dovolj zran.jana in ima rast* lina dovolj prostora, da razvije svoje gomolje. Na noben način pa ni na mestu, da pritegneš velike količine zemlje k rastlini. Isto velja tudi za koruzo. Kjer večkrat zažvižga burja in je zemljišče na veternem kraju, je treba koruzo dobro osuti, to je obdati jo s precej zemlje, da bo koruza za* gnala v njej nove korenine in se tako bolje utrdila. Kjer pa burja in veter ne škodita, ni treba koruze mnogo osi* pati, ker bi preveč zemlje samo ovira* lo dostop zraku h koreninam. Glavno je, da je zemlja zrahljana, zakaj rah* ljanje je glavni smoter okopavanja.
Piškav grah za seme.
Je mnogo kmetic, ki sploh še niso sadile drugega graha kot piškavega, in nekatere celo pravijo, da mora biti semenski grah piškav, drugače da ni dober. Ali je to res?
Piškavost prihaja od graharja, to je od malega hroščka, in sicer tako da zaleže samica jajčece v razvijajoče se zrno v stroku. Iz njega se razvije čr* viček, ki se v grahu samem zabubi in pride spomladi ali pa tudi že prej kot hrošč na dan.
Če je črv pojedel v grahu tisti del zrna, kjer je zarodek, tak piškav grah ne more izkliti. Zgoda se pa, da črv poje nasprotni del in ostane zarodek nedotaknjen. Tak grah lahko izklije. V primer j evalnih poskusih so spozna* li, da izklije na vsakih 100 zrn p iška* vega 30 do 70 zrn, 95 do 99 pa od ce* lega graha.
Vendar ne kaže saditi piškavega, ker ima zarodek na razpolago prema* lo hrane. Piškav grah da zato le šibke, zdrav pa močne, krepke rastlinice in tudi večji pridelek. Saditi je treba le zdravo grahovo zrnje.
Domače branje ! !
Kdoa' je prejel prvi snopič, naj Ibrž pošlje po čekovni položnici 2. OZIROMA 7 LIR, ČE SE NAROČI do Ronca leta, na: Tipografia Cattolica, Gorizia Riva Fiazzutta 18.
{in miiuiioni 6«huiumukiiui
CflUOlslCfl - DCROnfl.
Glavno zastopstvo je v GORICI, VIA CODELLI 4. Zastopnik za Goriško je: MELMIOR SONC, TOMAJ.
Delniški kapital,
vložen v italijanska podjetja je znašal koncem lanskega leta 49.556 milijo* nov lir (skoraj 50 milijard), in sicer so imele
banke	6868	milijonov,
zavarovalnice	774	milijonov,
transportna podjetja 3988 milijonov, oblačilna industrija 5080 milijonov, rudarska podjetja 2127 milijonov, kovinarska podjetja 1660 milijonov, mehanična podjetja (avtomobili, itd.) 2025 milijonov, električna industrija 8829 milijonov, kemična industrija 2634 milijonov, prehran jev. industr.
(sladkor, alkohol, itd.)	2785	milijonov,
hotelirska obrt	1023	milijonov,
gradbena obrt	1421	milijonov,
podjetja za nakup in upravo stavb, zem*
Ijišč	3279	milijonov,
trgovske družbe 1701 milijonov.
Iz številk je razvidno, da je soraz* merno največji kapital vložen v elek* trično industrijo, kjer se podjetja vedno bolj združujejo. Največje elek* trično podjetje v Italiji in eno naj* večjih v Evropi je električna družba »Edison« s sedežem v Milanu, ki ima danes lastnega delniškega kapitala 1350 milijonov lir in od katere zavise še različna druga podjetja. Strokov* njaki pravijo, dà spada električna in* dustrija med najbolj zdrave industrije v Italiji. ________
Liste šmarnic
(Marijinih solzic) kupujeio zbiratelji zdravilnih rastlin. Stebla niso nič vred* na. Liste sušimo v senci. Za 1 kg suhih listov rabimo 4 do 5 kg svežih. Suhi listi so po.90 do 100 lir za kvintal.
Prepovedano je prodajanje
semen, mladih sadnih sadile in trt po javnih trgih. Oblastvo ima pravico zapleniti blago ter ga uničiti.
Boj proti samorodečim trtam.
V smislu novega vinskega zakona bo v Nemčiji od 1. sept. 1935. naprej pre* Povedano prodajati vina od samoro* dečih amerikanskih trt kakor tudi vsa vina, ki bi bila s temi mešana. Iz tega se razvidi, da pušča nemška vlada vi* nogradnikom dovolj časa, da krenejo na pravo pot in gojijo le žlahtne trte. Prva država, ki je prepovedala saje* nje samorodečih trt je bila Jugoslavi* ja, druga je Nemčija. Tudi v Italiji so vedno bolj gosti glasovi, da je treba Prepovedati sajenje vseh nežlahtnih trt.	'	'
Kmetovalec!
Večkrat misliš, da je mesto zemelj* ski paradiž: čudiš se električni luči v temni noči, polnim kavarnam ob so* kotah zvečer, kričavim in vabljivim slikam kinematografov, novim krava* tam -in svetlim čevljem ljudi, ki mogo* ce niso kosili, samo da se lahko »no* bel« sprehajajo po šetališču.
Ne vidiš ne bede, ne dolgočasja, ne Pomanjkanja in ne odpovedi, ki se skrivajo za mestnim razkošjem.
Ti nimaš pojma, koliko ljudi ti za* vida življenje na prostem zraku in

tvoj dom, četudi je truda in muke poln. Tisoči in tisoči si žele nazaj na kmete, a nimajo kam! Delavec v me* s tu je revež. Drži se zato rodne grude, ki Ti bo dala vedno dovolj kruha, če boš priden.
Rozine — cihibe.
Naše gospodinje jih rabijo za veli* konočne potice in štruklje. Največ jih pride v Italijo iz turške Male Azije, posebno znane so smirnske. Mnogo rozin pride tudi iz Grčije, v zadnjem času so pa posebno dobre iz Amerike, in sicer iz Kalifornije. V Italiji sami je pridelek rozin pičel; še največ jih pri* de iz otoka Pantelleria (med Sicilijo in Afriko), kjer dobe iz 100 kg grozdja po 25 do 33 kg rozin.
Krompirja
smo pridelali lani v Italiji nekaj nad 20 j milijonov kvintalov ali približno po 50 I kg na vsakega prebivalca. Največ \ krompirja sade v Severni Italiji, so* ; razmerno največ pa v novih pokraji* j nah, to je v Julijski Krajini in na Tri* | dentinskem.
! ! ! DOMAČE BRANJE H !
II©čete prijetno in zanimitm branje??
Naročite kar brž po dopisnici:
„Domaee foranje" pri : Tipagr. Melica, Hius Piazzuttn 18, BBRIZ18.

pHCniY
J| Francom sssarosalna družba jf là as at življenje In požar. Giavno zastopstvo
im, Via s. Uum 8. tel. 48 - 50. ZesfcpnlH za prišlo in tržašlia pobrsjina g. AMTON POSEGA, RAZDRTO.
IÉÉÉÉ|IÉÉÉÉÉÉ#É“ÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉ!
m
m
m
..MAGAZZINI DEL POPOLO."

(L. CHIEDO).
- ZALOM llllifISTUlllii BLASA. -
TRST, Piaaa BafiisaWi 1 — BORICI, eia Mazzini 8
•et
m
Nadaljuje se razprodaja po nizkih cenah. - Blago, ki je je sodnija vrnila, se prodaja po polovični ceni.
Okoristite se III
Predno kaj kupite, obiščite nas in našli boste prvovrstno blago po zelo nizkih cenah.
m
m
is»
iìsfs*
»
m
m
m
m
»
i-
is» e» d
i*.
is-
kr-
iš»
»
»
IS»
TRST,
im im «m— ■■ i AV.AF«
Piazza Garibaldi 1.
GORICA.
Via Mazzini
m
»
m
m
m
m
»
Površinske mere.
Uradno veljavne površinske mere na pod« Iagi metra so:
1 ar = 100 štirjaških metrov (m2).
1 ha (hektar) = 10.000 m- ali 100 arov.
1 km-' = 100 ha ali 1,000.000 m2 ali 10.000 arov.
Poleg teh uradnih mer so pri nas v veljavi:
1 njiva (goriška okolica, deloma Kras in Istra) == 3655.6 m2.
1 joh (= 1600 klafter) = 5754.64 m2.
1 oral = 1 joh.
1 jutro, navadno slavonsko ali veliko jutro
2000 štirjaških klafter ali - 7193.3 m2.
1 lanac = malo jutro = 1 joh — 1 oral.
1 štirjaška klaftra = 3.60 m-'.
Toliko v odgovor na različna vprašanja.
Nove
postave.
POSOJILNA POGODBA.
Do sedaj smo razložili v »Novem listu« daritveno, kupno»pr oda j no in najemninsko pogodbo. Potrebno je, da pojasnimo tudi glavne določbe ita» lijanskega civilnega zakona o posojil» ni pogodbi.
Kaj je posojilo, ni treba na dolgo razlagati. Navadno je predmet poso» jilu denar. Posojevalec odšteje dolžni» ku določeni znesek. Po preteku dolo» čenega roka mora dolžnik isti znesek vrniti. Dolžnik postane lastnik poso» j enega denarja in ga sme uporabiti, kakor se mu zljubi. Predmet posojilu pa je lahko tudi vsaka druga stvar, ki jo je mogoče porabiti. Neporabnc stvari (hiša, zemljišče itd.) pa ne mo» rejo biti predmet posojilom.
Posojilna pogodba je dovršena šele v trenutku, ko se je predmet izročil posojilojemalcu.
Kakšno je lahko posojilo?
Posojilo je lahko obrestovano ali brezobrestno. Obresti pa morajo biti izrecno pogojene, drugače je posojilo brezobrestno. Razlikujemo dogovorje» ne in zakonite obresti. Ko se pogodijo stranke za višino obresti, so obresti do» govorjene; če pa stranke ne določijo višine, govorimo o zakonitih obrestih.
Oderuštvo in posojila.
Zakon ne omejuje obrestne mere. Upnik lahko zahteva takšne obresti, kakor se mu zljubi. Dolžnik mora pia» čati še tako visoke obresti, če so bile dogovorjene. Če pa presegajo pogoje» ne obresti pri trgovcih 5% in pri netr» govcih 4%, mora biti dogovor o obre» stih pismen. Zakon nudi pa dolžniku, ki se je obvezal plačati višje ko 5% ali 4% obresti, še eno pomoč. Tak dolž» nik lahko vrne po petih letih posojilo, četudi bi se drugače dogovoril z upni» kom. Vsak nasproten dogovor, ki bi odvzel dolžniku to pravico, je neve» 1 javen. Vendar mora dolžnik javiti upniku šest mesecev prej, da bo vrnil posojilo.
Dolžnikove obveznosti.
Posojilojemalec mora vrniti ob do» govorjenem času in na pogojenem kraju po količini in kakovosti enako
Kmečka posojilnica v Šempolaju
vabi vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se b ovršil dne 1. junija 1930. ob 11. uri do» poldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzor« stva, 2. odobritev računskega zaključka za le« to 1929., 3. slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure po» zneje z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki ho sklepal veljavno ne glede na število na» vzočih članov.	Načelstvo.
		
VINOGRADNIKI!		
	'icstvarr	~r~-WKJa Kakor lansko leto, tako dobite tudi letos pri meni najboljše elastične trakce za~ cepljenje trt in cepiine nože „ K U N D E “	
				TSr 'ŠS?	--y-i '	
JUST UŠAJ, j SORICA, Piezza delia Vittoria 4		
		
KER SMO SI NABAVILI NOVE ZALOGE, RAZRODAJAMO VSE POLETNO BLAGO PO
TOlfHRNlSKIH CEIMH.
DLL’ Economa FflMlBLIflRE
Trst - Piazza Ponterosso N. 5
Madapolam ... od L 1.90 naprej, jajčna kožica . . od L 2.20 naprej, platno .... od L 4.40 naprej, bombažasti mušlin od L 1.50 naprej, platneni mušlin . od L 8.90 naprej, per kal, barve za jam»
čene.........od L 2.90 naprej,
perkal, dvojne viš. od L 3.50 naprej, težko svil. platno . od L 2.90 naprej, poplin za srajce . od L 3.50 naprej, rigadin .... od L 2.50 naprej, batist za perilo . od L 2.50 naprej, prtiči za pojužnik od L 14.80 naprej, ženske nogavice . od L 0.95 naprej, otroške nogavice . od L 1.— naprej, razen tega še velika izbera kotenine, črnega in barvanega satena, fileta, no» gavic, moških in otroških maj, trali» žev za žimnice, brisač td., td. po cenah brez konkurence.
Poslužte se. dokler traja zaloga!
Pozor!
BoterčSsi in botrice !
Krasna birmanska darila po zniža» n ih cenah in prave švicarske ure znamk »Omega«, »Langines« in »Ze» nith« itd. so vedno v zalogi pri
FR. KEBRU, urarju in zlatarju v Idriji.
m n
<- V V ■ ,)VVyjyU:,y	^	'
Posebna razprodaja
NOGAVIC
3bo> trojolo. I© 3 dirti-
Izredna priložnost: razprodajamo »Bilke zalogo najrazličnejših in naJHneJSIh orsi ženskih nogauic po smešno nizkih cenah, ker Je blago malenkostno pogrešeno.
Cera I. E. 111 št. 16
TRST
Corso 0. E. lil št. 16

stvar, kakor je bila posojena. Če čas povračila ni bil določen, ga določi sod* nik; ako ni bil kraj povračila določen, velja kraj, na katerem je bilo poso* jilo dano.
Če je bil posojen denar, mora dolž* nik vrniti številčno isto svoto, ki je bila izposojena, četudi bi se medtem vrednost denarja zvišala ali zmanjša* la. Če pa se je izposodil srebrn ali zlat denar in je bilo; dogovorjeno, da mora dolžnik vrniti isti denar, potem mora dolžnik vrniti posojilo v pogoje* nem denarju. Če pa bi dolžnik ne mo* gel te obveznosti izvršiti, ker je bil n. pr. dotični srebrni ali zlati denar vzet iz prometa, ali če je vrednost srebrnega ali zlatega denarja padla, potem mora dolžnik vrniti svoto, ki odgovarja vrednosti, katero je imel srebrni ali zlati denar v trenutku po* sojUa. Če se je izposodilo blago (žito, krompir, seno), mora dolžnik vrniti blago, ki je po kakovosti in količini enako, četudi bi medtem cena izposo* jenemu blagu zrastla ali padla.
Dolžnik mora plačati obresti ob ča* su, ki je bil dogovorjen. Ako pa je dolžnik plačal obresti, četudi niso bile pogojene, ali če je plačal višje obresti, kakor so bile dogovorjene, ne more zahtevati od upnika, da bi mu jih vr* nil, in jih tudi ne more prišteti ka* pitalu.
O AVSTRIJSKIH REKVIZICIJAH.
Na uredništvo prihajajo vprašanja, kdaj bodo izplačane avstrijske rekvi* žici j e. Naj sledi zato kratko pojasnilo.
Na konferenci v Haagu je bila Av* strija sicer oproščena vojne odškodni* ne, vendar pa mora plačati upravne dolgove, če je sklenila že pred haško konferenco s posameznimi državami tozadevne dogovore. Tako je sklenila z Italijo dogovor o upravnih dolgovih in rekvizicijah in naši ljudje so tudi že prijavili do 24. aprila 1925. svoje ter* jatve. Italijanski listi pišejo, da bo Avstrija v kratkem te terjatve najbrž izplačala in upajo, da bodo rešena še druga podobna vprašanja, posebno za* menjava avstrijskih kron. »Novi list« bo o vsem tem še natančno poročal, zato ni potrebno o tem uredništva še posebej spraševati.
OKROŽNICA
o cerkveni vojni odškodnini.
Prefektura opozarja uprave javnih bitij in še posebno oskrbništva župnih in župnim izenačenih cerkev na kr. odlok 6. dec. 1928, št. 2701, ki je odre* dii, da morajo omenjenaj oskrbništva dovršiti obnovitvena dela v teku dveh lot, odkar so dobila obnovitveno do* voljenje. Cerkvena oskrbništva izgu* be pravico do vojne odškodnine, v ko* likor ne dovršijo obnovitvenega dela v omenjenem roku. Nekatera oskrbni* štva so dobila obnovitveno dovolje* nje, še preden je bil omenjeni odlok objavljen. Za te zapade rok dne. 12. dec. 1930. Do tega dne morajo pred* ložiti ministrstvu javnih del ali pa pristojnim tehničnim uradom poro* čilo o dovršenem delu z vsemi po* trebnimi dokumenti.
PREKLIC.
Podpisana Josipina Kristančič preklicujem in obžalujem vse žalitve, katere sem izrekla proti g. Leopoldu Prinčiču iz Kozane štev. 2 in gdč. Josipini Simčičevi iz Dol. Cerovega št. 105, ker so neresnično in izmišljene. Zahvaljujem sc jima da me nista ovadila.
Vipolže, dne 17. maja 1930.
Kristančič Josipina.
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. fiaberščlk Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako* vrstne projekte; napravlja načrte in vse po* trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in pareelira zemljišča; izde* luje zemljiške skice za k.upnoprodajne pogod* be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
POLJEDELCU
Ko potrebujete žveplo, modro galico, in umetna gnojila, obrnite se na tvrdko:
O. CABLOTTO,
S O m CA — Piazza Cavar št 3, kjer vse to lahko kupite po najnižjih cenah.
DARILA
dobite « zlatarn
F. BUDA — TRST,
Corso Garibaldi 35, via Roma 16.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoafy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah Sn sobotah ordinila
ir POSTOJNI
Rezilna ploščica »OCEAN"
izdelana iz najboljšega švedskega jekla stane 60 stotink. — Prodajamo strojčke za striženje brade in las, škarje, nože, BRITVE »SOLIN* GEN«. — Vsaka britev se proda z JAMSTVE* NTM LISTOM. — Imamo orodje za vse obrti in za vrtanje, pile za žage, brusilne kamne itd. po zelo nizkih cenah.
LAMA TRIESTE,
CORSO GARIBALDI 19

Največjo in najrazličnejšo izbero vsakovrstne svile, volne in drugega manufakturnega blaga, dobite vedno pri
tvrdki
Najboljše blago. Najnižje cene.
Veliko izbero blaga za moške obleke itd.
' v-.-v'.	.
F. FURLAN
AJDOVŠČINA
I
I Izredno priložnost za nakup
nudi svojim odjemalcem tvrdka G. CORETTI, nasi.
tvrdke G. STRUCHEL
Via Mazzini 3© — TRST — Via S. Caterina 7.,
s SPLOŠNO RAZPRODAJO VSEGA BLAGA, M je zaradi odpovedi prostorov prodajamo s 30°|0 popustom
od naznačenih cen to se pravi pod fouarništeo ceno. Razen tega imamo bogato izbero vseh vrst blaga zadnje nosesSi, zlasti SHkna, volnenine, pajčolanov in cvetlic za
birmo.
Izrabite e svojo korist to redko priložnost.
Vprašanja in odgeenri.
Opomba: Kdor stavi vprašanje, naj ne piše dolgoveznosti, temveč naj iz« razi željo kratko, kot so vprašanja v listu. Vprašanja brez podpisa romajo v koš, četudi so naslovljena na posa« mezne osebe. Za pismen odgovor mo« ra biti priložena znamka za 2 liri.
Vprašanje št. 366: Sosedove kokoši mi delajo na njivi škodo. Ali lahko prepovem sosedu, da bi spuščal kokoši na mojo njivo? — Odgovor: Sosed je odgovoren za vso škodo, katero na« pravijo kokoši. Da bi pa sosed hote spuščal ko« koši na Vašo njivo, ni prav verjetno. Če bi jih spuščal hote, mu seveda lahko prepoveste.
Vprašanje št. 367: Rodil sem se avgusta 1905. in so mi že predpisali samski davek. Kam naj protestiram? — Odgovor: Napravite rekurz na kolkovanem papirju za 3 lire na davčno komi« sijo. Samski davek bi Vi morali plačati šele od 1. januarja 1931. naprej.
Vprašanje št. 368: Ali se odpošilja »Novi list« tudi v Južno Ameriko in ali ga tam dobi« vajo? — Odgovor: »Novih listov« gre v Južno Ameriko par desetin. Od tam nismo še dobili nobenih reklamacij.
Vprašanje št. 369: Rabil bi desettisoč mladih ribic (postrvi). Kje bi jih dobil? — Odgovor: Obrnite se na Kmetijski urad (Cattedra Ambu« lante).
Vprašanje št. 370: Na levem bregu Soče so delali cesto iz Kobarida v Tolmin, pa nam niso plačali nobene odškodnine za zemljišče, po katerem vodi pot. Kam naj se obrnemo za od« škodnino? — Odgovor: Dotična cesta je dežel« na, torej obrnite se na Deželno upravo (Am« ministrazione Provinciale, Gorizia).
Vprašanje št. 371: Ali je sin dolžan plačati očetove dolgove, če mu oče izroči posestvo z namenom, da bi se odkrižal dolgov? — Odgos vor:	Upnik ima pravico izpodbijati pogodbe
(tudi oporoko), ki jih je dolžnik sklenil z namenom, da bi ž njimi oškodoval in osleparil upnike. Če bi dolžnik prodal ali daroval po« sestvo svojemu sinu, očetovi upniki lahko iz« podbijejo pogodbo. Ta pa ostane seveda v ve« ljavi, če plača sin očetove dolgove.
Vprašanje št. 372: Med vojno je oče prodal sinovo živino, denarja mu pa ni izročil. Ali sin lahko zahteva sedaj liro za krono?
Odgovor:	Sin ima pravico zahtevati le 60
lir za vsakih 100 kron. (Na drugo vprašanje ne moremo odgovoriti v listu, zglasite se osebno.)
Vprašanje št. 373:	Nezakonski otrok se je
rodil I. 1927. Ali mati še lahko zahteva vzdr« ževalnino za otroka in povrnitev porodniških stroškov? — Odgovor: Nezakonski otroci, ki so se rodili ali bili spočeti pred 1. julijem 1929., imajo še vedno pravico do vzdrževalni« ne. Nezakonska mati pa lahko zahteva odškod« j nino, ki ji pritiče po avstrijskem zakonu le, j a ko niso še pretekla tri leta od poroda.
Vprašanje št. 374: Že 17. I. sem poslala v i Rim prošnjo za povišanje vojne pokojnine, ! dosedaj pa še nimam odgovora. Kaj naj napra« : vim? —- Odgovor: Spišite novo prošnjo in omenite, da ste 17. I. prosila za povišanje. Proš« jo naslovite takole: Direzione Generale delle Pensioni di guerra, Ufficio Terre Redente, Roma.
Vprašanje št. 375: Kupil sem kos zemlje, s s prodajalcem se nisva pogodila, kdo plača vknjižne in notarske stroške. Slišal sem, da plačata v tem slučaju prodajalec in kupec vsak pol. — Odgovor: Če ni bilo med stran«
Kdor hoče obiskati
X. ljubljanski velesejem
od 29. maja do 9. junija 1930., si mora pravočasno preskrbeti
POTNI LIST ZA INOZEMSTVO,
veljaven tudi za Jugoslavijo. To listino izstavi na posebno prošnjo kr. kvestura.
Olajšave: Kr. vlada v Rimu je italijanskim obiskovalcem dovolila 30 odstotkov popusta ha železnicah. Jugoslovanska vlada pa je do« volila 50 odstotkv popusta po jugoslovanskih železnicah.
Jugoslovanski vizum stane 10 lir. Kdor hoče biti teh ugodnosti deležen, mora kupiti sejm« sko izkaznico za 30 Din (Lit. 10.20). Proda« jajo jih v:
Trstu: Pubblicità Čehovin — XX Settembre 65, Ufficio centrale viaggi — via Bor« sa 2, Banco cambio Bolaffio — via D. Alighieri 6, Banco cambio Steindler — via G. Gallina 2, na Reki: kr. jugoslovanski konzulat, v Gorici: Avg. Ravnik — via Barzellini 2/1., v Idriji: Vaclav Helmich, na Razdrtem: Posega Anton.
Za obuvalo rabite
SAMO
12-
dsisis
SIDOL COMPANY
TEST — ¥ia S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.

TAKO PODPRE SUPINATOR
bolj obtežene dele noge» >n sicer na elastičen način kot vzmeti.
Supinator je ozdravil na tisoče trpečih in bo gotovo tudi Vas. — Preiščemo zastonj Vaše noge z zrcalom „May“ tar Vam objasnimo vzroke bolečin.
CCDhJflRnfl „D0tlDfl“, - CRSr štev. 1,
CORSO GARIBALDI 16
SKLADIŠČE
NAREJENIH OBLEK,
površnikov, jopičev in posameznih hlač, športnih in _	mornariških oblek, za moške, mladeniče in otroke.
Poseben oddelek
za tuje Irt domače s uk n o, modro, črno in pisano, za naročila po meri, kj jih izvršimo v lastni prvovrstni ksojačniciz jamstvom
in po TOVARNIŠKIH CENAH
Vse te ugodnosti najdete le v modemih skladiščih za gospode
„ALLE GRANDI FABBRICHE“
TRST — CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE !I! Blago, ki ne ugaja, zamenjamo ali pa vrnemo denar!! ?
nARRIBA

ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON
IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIH.
PRODAJA SE V RODEČIH ZAVITKIH PO 50 CENT.
Kanldoo-lrkaniUM tetod .Allo Madonne della Salute" Ca* Hall. Godio o
^	S. Giacomo.
Olenti easlopnlk In lololnlk to Italijo In kolonije : Adolfo Cechel « Trieste Via 5. Nicolò f li|
«erateseaBSSsa

NASLOV »NOVEGA LISTA« JE: »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5.
kami drugače zmenjeno, mora plačati vse stroške kupec.
Vprašanje št. 376:	Rodila sem se v Jugo»
slavij^ bivam pa že nad 40 let v občini, ki pri» pada danes Italiji. Tu se je rodil tudi moj niož. Mož je umrl 1. 1914. Dobivala sem me» sečno 55 lir vojne pokojnine, ki so jo ustavili, češ, da nisem italijanska državljanka. Kako pridem zopet do pokojnine? — Odgovor» .Vam ni mogoče pomagati. Ker niste italijan» ska državljanka, ne morete dobivati pokoj» nino.
Vprašanje št. 377: Ali lahko prenesem kon» cesijo za trgovino z mešanim blagom iz ene vasi v drugo, a v istem županstvu? — Odgo» vor: Lahko prenesete, a javite županstvu, ozi» roma komisiji za discipliniranje trgovine.
Vprašanje št. 378: Železniška uprava nam je vzela pred 2 letoma nekaj zemljišča za raz» širjenje postaje, odškodnine pa nismo še dobili. Kaj naj ukrenemo? — Odgovor: Obrnite se za enkrat na železniško ravnateljstvo v Trstu ; če tu nič ne dosežete, javite zadevo prometnemu ministrstvu (Ministero delle Comunicazioni, Roma).
Vprašanje št. 379: Ali se sme ob cestah in poteh ograditi zemljišče z bodečo žico? — Odgovor: Da!
Vprašanje št. 380: Ali sme sosed tik moje» ga zemljišča napraviti zidano ograjo? — Od» govor: Ne sme! Zidana ograja mora biti od» deljena vsaj poldrugi meter od Vašega mejni» ka. če je bliže, ste Vi solastnik ograje.
Vprašanje št. 381: Kako preženem gliste in drugi mrčes iz cvetličnih loncev, ne da bi ras» tlini škodovalo? —■ Odgovor: Najbolje storite,' če premenjate zemljo.
Vprašanje št. 382: Kupil sem dve parceli, plačal sem pri notarju stroške in odstotek (procent), sedaj me pa registrski urad tir j a še za 400 lir. Kam naj se pritožim? — Odgovor: Registrski urad ima pravico zvišati vrednost prodanih predmetov. Za registrski urad je namreč merodajna trgovska (prometna) vred» nost kupljenih predmetov in ne vrednost, ki so jo stranke določile v kupno»prodajni, no» tarski pogodbi. Najbolj pametno je, da gre» ste osebno na registrski urad in skušate do» seči znižanje pristojbine. Če bi pa tega ne do» segli, plačajte, ker bi imeli z rekurzom najbrže 'e stroške. Ako pa hočete rekurirati, morate to napraviti v teku treh mesecev, odkar ste dobili plačilni nalog od registrskega urada.
Vprašanje št. 383: Pred dvema letoma sem v°zil steljo in padel pod voz. Od zavarovalnice sem dobil izplačanih 1.700 lir. Ali lahko dobim še kaj, ker me boli še vedno na istih mestih in sem za delo nesposoben? —■ Odgovor: Zakon ° obveznem zavarovanju proti nezgodam pri kmečkem delu priznava ponesrečencu le en» kratno zavarovalnino. Vi ste zavarovalnino že dobilii zato ne morete ničesar več.
Vprašanje št. 384: Ob hlevu teče voda črez družinsko pot. Da ne razdere poti in pride v klev, jo zajezujem s kamni, katere mi pa so» Sed ali njega otroci redno odnašajo. Ali so» seda lahko pokličem pred sodnijo? — Odgo» Vor: Sosed in njegovi otroci ne smejo odnašati kamenja. Opozorite soseda prijateljsko na Protipostavno dejanje. Če ne obvelja prijatelj» ski opomin, javite županstvu. Tožbo vložite le v skrajnem slučaju!
„ Vprašanje št. 385: Sin je dobil pri vojakih želodčno bolezen, katere ne more odpraviti.
d je že večkrat pri vojaških zdravnikih, ki Pa pravijo, da ni nič hudega. Ali dobi lahko s'n podporo? — Odgovor: Napravite prošnjo na vojno ministrstvo; mogoče mu bodo prizna» li enkratno podporo.
Priporoča se
J. Zirmann, fotograf,
iSH*”1 Postojna,
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo naprej od trg. Zwolf.
Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene.
i
ZDRAVMK
j dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan v CaOFlCJf* Pira lilTTORIfi {m Travniku)
(nasproti gostilni „Fiegl“)
ocS 9. - 12. lai 3. - 4.
Ob smtiaii pa čstrti uri na lastnem domu v
Biljami tr Brdih
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Fiorane & C.o
T$*ST, via Videli 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
A TOL1IU
Zdramit - Idrary - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzhandt,
Iz.vcžban na klinikah na Dunaju iu v Monakovem (na Bavarskem)
sp res j erra
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
A
V Sorici druge dneve v tednu (via Dante 10).
|B!89iS85iBSgaBi®®^B8BečSgei6Sgia^eg68^g<SiS I Tvrdka Teod. Hribar - Geriča §
É	CORSO G. VERDI št. 32	§
@ priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh gm vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in g» Š$ Platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. s! m Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse |Ž? potrebno za njihovo popolno opremo.	V&
m BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. §
Josip Kerševanl, Gorica,
Pisa.«:»«	štev. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in WPFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bencin „LAMP0“	Bencin „LAMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon St. «5. Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI
(tip 1930)
z bobničem, hi ne porjavi.
Družba ALFA LA VAL
8. Via Parasti - MMH11S - Via Pameti 5.


s: :
h*.
AlfaIaval
Valuta — tuji denar.
Dne 21. maja si dal ali dobil za
1 dolar	19.05
1 angl. funt	92.73
100 dinarjev	33.70
100 šilingov (avstr.)	269.—
100 čeških kroni	56.55
100 nemških mark	455.05
100 švic. frankov	369.10
100 franc, frankov	74.82
100 belga	266.35
Beneške obveznice 74.25;	obveznice
Consolidato« 84.57	
Loterijske številke
Dne 17. maja 1930.
Bari	29	58	22	89	39
Florenca	23	25	1	45	8
Milan	64	68	35	66	8
Neapolj	49	84	64	34	22
Palermo	51	65	20	23	79
Rim	28	29	54	85	40
Turin	20	12	15	49	5
Benetke	19	80	20	54	73
Sejmi v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 26. maja: Divača, Cer« kno.
Torek, 27. maja: Brje.
Petek, 30. maja: Gorica.
Sobota 31. maja: Motovun.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik ROBERT BERKA
SPEEJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
dr ju Serjunu e Tolmin«* ostale dni pa v 0081801$ Corso Verdi 36.
ZDRAVNIK
dr. («resic Adalberto,
mladi
(stareJSI sin,)
sprejema vedimo v svojem ambulatorlju v GOMICI,
na Travnika (Piazza Vittoria) št. IM.
nad lekarno Cristofoletii. ;
Kovaško orodje, decimalno tehtnico, ročno sesaiko, vrtalne stroje za železo, škripca za 1 in 3 tone ter večjo množino samotne opc» ke proda Posojilnica za il.«bistriški okraj (Torrenova di Bisterza).
Tolminska zaloga pohištva naznanja, da ima v zalogi v Tolminu veliko izbero spalnih sob, priprostih in finejših.
Izučen tapetnih, pošten mladenič, išče de» la. Naslov je pri upravi.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piazzati® $f«v. 18.
Miai ©glasi,
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je; Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Pekarno 'n trgovino z mešanim blagom od«
dam v najem. — Kirn, Knežak.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbers oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. N» zamudite prilike!
Trgovsko vajenko zmožno računanja in s primerno izobrazbo sprejme trgovina z me« šanim blagom: Marija Petkovšek, Torrenova di Villa del Nevoso 118.
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj« ster v Gorici, via Morelli 15.
Dva fanta, oba dobra zidarja, s srednje« veliko kmetijo, želita spoznati dekleti od 18 do 25 let stari. Ponudbe pošljite upravi pod geslom »Poroka«.
Zlatnino in srebrnino, staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da« rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zdenjadncmu trgu).
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Viti. Eman. IH. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Posojila lia vknjižbo na amortizacijo za 10 do 25 let s 6'Vo obrestmi, agrarna posojila po 5‘A0/«, navadna posojila po 61U°lo na vknjiž« bo plačljiva v več letih, menična posojila po 63A"/o s poroki ter rešitev vojne škode in re« kvizicije preskrbi najhitreje g. Anton Tram« pus, sod ofic. v pok. — Gorica, via Gari« baldi 20/1,
Žago cirkularko z motorjem za žaganje drv ter vsakovrsten les kupim, — Brezigar, Gori« ca, via Garibaldi 6.
V Ajdovščini, zraven cerkve, prodajam vsakovrstno stavbeno opeko, šamot opeko za štedilnike, majolične plošče in raznovrstne ce« mentne izdelke po najugodnejših cenah. Žtiideršič.
Rihenberška gospodarska zadruga nazna« nja, da je otvorila v Ajdovščini zalogo lastne« ga vinskega pridelka.
Kupim dobro shranjeno slamoreznico z ustnim premerom od 30 cm naprej. Sporoči naj sc pismeno na:	Dominik Rudolf, Montenero
d’ Idria 38.
Opremljeno s°bo S hrano dam v najem. — Gorica, via Dreossi 9, III.
Vinske stiskalnice (preše) vseh vrst iz« deluje po najnižjih cenah Edvard Kalin, kiju« čavničar, Ajdovščina.
Za trgovskega vajenca bi rad šel 15«Ie« ten deček. Pojasnila pri upravi.
e 109 q sena za košnjo prodam. I. Jejčič, Do«
| bravlje pri Ajdovščini.
Ugodna prilika! v Pliskovici na Krasu štev. 56, je na prodaj 150 borovih drogov (pa« lov) za električno napeljavo.
Učenka, ki je dovršila 4«letno učno dobo v trgovini jestvin, želi dobiti mesto v trgovini mešanega ali manufakturnega blaga proti majhnemu plačilu. — Več se poizve v trg, F. Furlan — Ajdovščina.
Mlinar in Žagar iščeta službe. Razumeta se tudi na popravila. Naslov je pri upravi.
Učenca (vajenca) za sobno slikarstvo in pleskarsko obrt sprejmem takoj. — Miro Vi« čič, Postojna 7.
Iščem hišnega čuvaja, kateremu dam prosto stanovanje z vrtom. — Bilje štev. 2. — Ogla» site se v nedeljah zjutraj.
Na prodaj Jc Lisa, ki ima zelo lepe pro« store za trgovino. Hiša jc ob državni cesti v zgornjem delu Solkana. Kdor jo želi kupiti, naj se zglasi pri upravi.
Kapljice Minerva za želodec, (česui« kov izvleček in druge zdravilne • rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu« hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Tr« stu, Piazza S. Francesco.
Šofer s tretjim patentom išče službe. — Na« slov pove uprava.
Hotel šapla, Šturje, toči domača vina iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi sledečih vrst: namizno I. in II. vrste, sortirano: pinola, rizling, burgundec, medicinalni silvanec, zelen in črni burgundec. Ljubitelje izbrane vipav« ske kapljice opozarjamo nanje.
Zavarovalna družba sprejema dobre agen« te za okraje:	Gorica, Kanal, Tolmin, Ajdov»
ščina in Komen. Ponudbe pošljite na podupra» vo lista v Trstu.
_____ _ - -
da so Dedno nove pošiljatue pri tvrdki
8. LEVI, Trieste, sia 5. Lazzaro 9.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo . a L 1.90
Svile za obleke...............a	L	3.50
Madapolan.....................a	L	1.90
Borgo za srajce .... a L 2.80 Panama za srajce .... a L 2.80 Najfinejši popelin .... a L 3.50 Platno »naturai« .... a L 3.20
Svila za perilo...............a	L	1.90
Pelle uovo, fino .... a L 3.50 Gobaste brisače .... a L 3.50 Platnene brisače na meter . a L 2.90 Cajh za moške obleke . a L 6, 9, ^ itd. Za krojače poseben popust. Češko platno za pernice — izredni prilika.
Beli prtiči ...............a L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20 Črn saten ... od L 3.— naprej Velika izbera nogavic, maj itd.
Pazite na številko I