DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 108. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MAY 7th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po širni Ameriki 47 letni John Lubič, ki je živel s svojo ženo in družino na Lanza Ave., v Garfield, New Jersey, je* pognal trem svojim sinovom kroglo v glavo, nakar je umoril še samega sebe. Vsi so umrli. Lubič je že prej enkrat izjavil, da če se bo ločil od tega sveta, bo vzel vse svoje tri sinove s se- Republikanski senator nasprotuje načrtu Hoover-ja za manjšo armado Washington, 6. maja. Potem ko je imel daljšo konferenco s predsednikom Hooverjem, je republikanski senator Reed iz Pennsylvanije danes izjavil, da 2000 ČLANOV SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE VAS VABI R ZABAVI V DOBRODELNI NAMEN Nad 2,000 članov in članic Slovenske Dobrodelne Zveze, ki pripadajo šestim društvom v Ccllinwoodu vas prijazno in nujno vabi, da pridete v nedeljo v Slovenski Delavski Dom k izvan- ameriška vlada nikakor ne bo zmanjšala svoje armade, in tudi j redni predstavi, koncertu in ple-mcrnarica bo obdržala isto moč; su, ki ga skupna društva prire-kot je bila določena pri zadnji dijo, da, pomagajo svojim brez-boj. Lubič je pred časom vtak- konferenci velesil. Senator Reed ; pcselnim članom, da se plačajo nil vse svoje prihranke v proda-i je načelnik senatnega oddelka za njih asesmenti. Bolj kot kdaj v ja,lno, ki se pa ni obnesla. Oči-vidno je zgubil pogum in povzročil strašno dejanje. V Gillespie, Illinois, je premi- vojaške zadeve. Senator je pri- dobrih časih rabijo danes brez- poselni člani podporno društvo in Zvezo, kajti nesreča pride v šel v Belo hišo na poziv predsednika Hooverja, da se pomeni z vojnim ministrom glede dobrih in slabih časih, in dočim nul 18. aprila rojak Kari Cirar, i zmanjšanja števila moštva vv dobrih časih lahko plačujete star 42 let. Zapušča ženo in dve 1 ameriški armadi. On je mnenja, i zdravnika in zdravila ter ases-hčerki. Vzel si je sam življenje da je že danes ameriška armada mente iz svojega zaslužka, pa ljubili naši najboljši domači ta-1 ze, dnevnik "Ameriška Domovi-lenti, da nastopijo in po svoje!na," pravkar naznanja, da bo s strelom iz revolverja. Pogodil! tako maloštevilna, da ne more se je v srce in bil takoj mrtev, j vtrpeti nadaljnih izgub. Ako pa Kaj je bil vzrok ni znano, ker evropske države znižajo najpr-družinsko življenje je bilo vzor- vo svoje armade, potem bodo tu-no in tudi niso trpeli pomanjka- di Zedinjene države pripravlje- Francija, ki ima 40,- ne enako. 000,000 prebivalcev ima stalno armado 600,000 mož, Zedinjene države pa, ki štejejo 125,000,000 imajo armado, ki šteje le 110,-000 mož. Naj torej Evropa naj-prvo pokaže dobro voljo. -o- 20 ton Turkov pride nja. Ranjki je bil član SNPJ. Smrtno se je ponesrečil v šumi blizu Puyallup, Washington, fojak Jos. Vidmar, doma iz Senožeč na Notranjskem. V San Franciscu zapušča brata. V Library, Pa., so začeli z gradnjo nove, večje kleti v Slovenski dvorani. Alojzij Knez je pred nedavnim umrl v West Frankfort, Illinois. Bolehal je več let na srčni hibi. V Milwaukee, Wis., je umrl Nick Vukusich, ki zapušča "Kluba debeluharjev." rem kraju ženo in sina. Istotam je umrla rojakinja Ana Kališek, ki zapušča soproga Antona in 5 otrok. Umrl je tudi Tony Mi-helčič, ki je bolehal nad tri leta. Zapušča brata Franka. Po poklicu je bil kovač in doma nekje iz Dolenjskega. V premogovem rovu v Forest City, Pa., Sta se smrtno ponesrečila rojaka Frank šemrov in Frank Logar. Bila sta si velika prijatelja, vedno sta skupaj stanovala in skupaj delala in sedaj sta tudi skupaj umrla'. Oba zapuščata več bratov in sester. gre to v slabih časih vse drugače. Odborniki šestih društev Zveze v Collinwoodu niso mogli ničesar druzega boljšega pogoditi, kot se pripraviti za prireditev, katere dobiček naj imajo brezposelni člani. In teh je več kot dovolj. Pa ne mislite, da bo prireditev kar navaden ples in veselica. Vsi posetniki programa boste imeli užitek, kot ga izlepa niste še imeli, kajti brezplačno so ob- kratkem v Ameriko Istambul, 5. maja. — Na pot 7 Ameriko se v kratkem poda 150 Turkov. Ti Turki so člani Vsi skupaj tehtajo nekaj nad 20 ton ali 40,000 funtov. Noben izmed članov kluba nima manj kot 200 funtov. "Kunde" umrl V sredo popoldne je umrl v Charity bolnici eden najbolj poznanih rojakov v Clevelandu, Anton Jelačin, poznan pod imenom "Kunde" vsem ljudem. Bival je dolgo vrsto let v Clevelandu pri raznih rojakih, zlasti pa pri Modicevi in Lauschetovi mami, zadnje čase se je pa držal pri cvetličarju Slapniku. Bil je Slovenska godba iz Girard, j samec> star 47 let, vedno vesele Ohio, priredi dne 16. maja kon- »arave- Sam sebi si Je delal ve" cert v Bessemer, Pa. Za koncerti selje> da ^ laž-le Prenašal te-vlada veliko zanimanje. ižavne življenske dni. Po poklicu _0__[je bil barvar in doma iz Ljub- ; ljane. Ranjki zapušča v Ljubljani brata Hugona. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina & Napad z gnjilimi jajci na odru Davenport, Iowa, 6. maja. Mrs. Willard Hauer se je včeraj zvečer dobro preskrbela z gnji- Sons. čas pogreba se pravočasno naznani. Nil j bo ranjkemu ohranjen blag spomin med vse limi jajci ter odšla v tukajšnje j mij ki g0 ga poznali t gledališče, kjer je začela bom- bardirati igralko Mrs. Lillian Steffens. Slednja se je seveda hitro umaknila za oder. Mrs. Hauer je izjavila navzočim ženskam, da ji je Mrs. Steffens odtujila ljubezen njenega moža. Prepeljana v Cleveland V sredo večer je bilo pripeljano v Cleveland truplo Margarete Intihar, soproge John Inti-harja. Ranjka je prebivala v okraju Kinzua, Pa., na farmi. Preminula je zadnji torek. Stara je bila 42 let, doma iz Sušaka pri Reki. V Ameriki je bivala 23 let. Truplo se nahaja sedaj Pokojni Louis Arko Kot smo že včeraj poročali, je umrl v sredo zjutraj nagloma dobro poznani Louis Arko, star 48 let. Ranjki je bil doma iz So-dražice, in je bival v Clevelandu 24 let. Tu zapušča dva sina, eno hčerko, dve sestri iii enega brata. Bil je član društva Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ in' društva Cleveland št. 126 SNPJ. Po domače je bil znan kot "Ho-jerjev." Pogreb ranjkega se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri cerkvi sv. Vida, in sicer iz hiše žalosti na 6011 Glass Ave., pod vodstvom Frank Zakrajšek po grebnega zavoda. Naj bo na tem prispevajo za boljšo in večjo prireditev. Program bo tako bogat, da ga zlepa ne dobimo boljšega. Saj poznate pevce Louis Belle, Frank Plut, Mary Ivanush. Klu-bcva Zarja nastopi s svojimi zbori in pevci. In ti znajo zapeti, da jih je radost poslušati. Priljubljeni pevki Josephine Lausche Welf in Mary Udovich bosta zapeli nekaj najboljših svojih melodij pod osebnim vodstvom dr. Wiliam J. Lausche. In da znata zapeti, in da zna dr. Lausche pesmice izbrati, vam je po vsej naselbini in po vsej Ameriki znano. Kaj pa dobitki? Prvotno je bilo naznanjeno, da je 75 slovenskih trgovcev darovalo lepe in koristne dobitke. In ti dobitki še naraščajo. Vedno jih je več. Vsi dobitki bodo na omenjeni prireditvi izdani. Požrtvovalnim trgovcem tozadevno vsa čast, saj imajo samo slabe čase, pa še vedno prispevajo po svojih močeh za blagor naroda. Tudi glasilo Slovenske Dobrodelne Zve- plačala dvema članoma pri vsakem izmed šestih društev njih mesečni assement, to je, skupaj dvanajst mesečnih asesmentov. Odbor, ki skrbi za prireditev, je tozadevno obveščen. Vsak moramo po svojem nekaj prispevati, če le moremo. Saj tako hudo ne more biti večno, nekako se mora preukreniti, toda dokler je slabo, pa si pomagajmo eden drugemu. Z vsako vstopnico dobite priliko za dva dobitka. Najmanj 100 oseb bo dobilo dobitke. Toliko dobitkov še ni bilo zlepa podarjenih. Obleke, čevlje, živež, denar, hišne potrebščine, vse se bo oddajalo zastonj. "Ameriška Domovina" prijai-zno vabi k tej prekoristni prireditvi vse rojake brez razlike. Pridite. Mr. Primož Kogoj kot glavni tajnik Zveze bo imel tudi glavni govor. Nihče drugi kot cn ne ve toliko, kako je z asesmenti članov. Pridite torej v nedeljo, ob 7:30 zvečer, v Slov. i Del. Dom na Waterloo Rd. Laška bolnišnica v New Yorku mora zapreti radi rovarenja fašistov Jugoslavija gradi trpežne in proti potresom varne hiše za ogromne svote New York, 6. maja. V vod- Belgrad, 6. maja. Potres, ki stvu laške bolnišnice, ki se naha- j je pred nedavnim porušil v ju-ja na 135 E. 55th St., in katera žnih delih Jugoslavije nad 5,000 bolnišnica posluje že zadnjih 35 kmečkih hiš, je storil toliko do-let, je prišlo do notranjih sporov j brega, da v bodoče kmečke hiše radi fašizma, ki so pripeljali ta- v Jugoslaviji ne bo zgrajene iz ko daleč, da bo morala bolnišni- (slame kot sedaj, in katere lahko ca 15. maja zapreti svoja vra- j vsaka sapa podere, pač pa po ta. Predsednik Bongiorno, od- najnovejših modelih in preiz-vetnik po poklicu, je pravkar, kušnjah. Jugoslovanska je do-sporočil to vest javnosti. Nada-! volila $100,000,000 za gradnjo lje se naznanja, da je vsaka j novih hiš onim prebivalcem, ki stranka vložila tožbo. Pri bolniški upravi se nahaja manjšina šo bili prizadeti od potresa. To je ogromna svota za Jugoslavi- in večina. Spor se je originalno ; jo, vendar se kralj ni ustrašil te-pričel med dvema laškima časo- ga. Gradnja bo seveda vzela več pisoma. Časopis "El Nuovo Mon- let. Enake hiše so že prej zgra-do," katerega predsednik je Bon- dili v Italiji v raznih mestih, ki giorno, ki je obenem predsednik ! so bili redoma obiskovana od po-uprave bolnišnice, nasprotuje fa- tresa. Hiše so se izkazale, da so šizmu. časopis "Corriere d'- j precej varne proti potresu. Po-America," pa zagovarja fašizem 'leg trajnosti in trpežnosti pa bo-in je list baje sramotil vodstvo j do novo kmečke hiše v Jugosla-bclnišnične uprave. Bongiorno viji imele lepo lice in naredile toži časopis "Corriere d'Ameri- na jboljši vtis na turiste iz tuje-ca za $5'00,000 odškodnine, ker zemskili dežel. je časopis sramotil upravo bol- j -o- nice. Trdi se, da je fašistovska Laški konzulat V Tripolis stranka iz Rima se hotela ume- j [jjj vpaden šavati v posle bolnišnice, kjer se j Bdrut) 6 maja_ y Tripolis je je nahajalo navadno do 100 bol-! priSlo do velikih nemirov na_ nikov. Bolnica ima lepo premo- pram ]aškim oblastem. Domači-ženje. Fašizem je zahteval, dajni so povodom turškega prazni- Koncert Banovec-Šubelj prihodnjo sredo Prihodnjo sredo, 13. maja, priredita poznana operna in koncertna pevca ob 8. uri zvečer zanimiv koncert v S. N. Domu na St. Clair Ave. To sta gg. šu-belj in Banovec. Omenjena pevca sta pred kratkim na splošno željo imela zelo uspešne koncerte že v vseh večjih slovenskih naselbinah kot v Chicagi, De-troitu, Jolietu, Milvaukee in Waukegan. V New Yorku in Forest City sta nastopila celo dvakrat. Spored koncerta je zelo zanimiv in obsega najkras-nejše slovenske umetne in bisere slovenske narodne pesmi. Izvajala bosta tudi nekaj prelepih dvospevov iz svetovno znanih per. Ta koncert bo za Cleveland popolna novost, ker bosta ves program pela v dvospevih. Ker odpotuje Svetozar Banovec definitivno v teku nekaj dni v domovino, bo v sredo, 13. maja, torej nastopil zadnjikrat v S. N. Domu in v Ameriki sploh. Vstopnice se dobijo v predpro-daji pri Mrs. Kushlah v S. N. Dorfiu. Občinstvo gotovo ne bo požabilo priti na ta izvanredni kbncčrt'gg. Šublja in Banovca. Prireditev slovenske mladine od Mladinske šole Prav prijetno predstavo priredijo v soboto, 9. maja, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. učenci in učenke Slovenske Mladinske šole. Malčki priredijo dve igri in sicer "Povodni mož," igra v treh dejanjih, ter "Domišljava Mica," veselč-igra v treh dejanjih. Pred igro zapojejo učenci 1. in 2. razreda dve pesmici, med odmorom prve igre pa zapojejo učenke 4. razreda lepo pesmico "Slepec." Na piano igra Vida Shifrer, na violino Victoria špelič, Pauline Tavčar, Mary Lokar in Josephine Modic. Deklamiralo se bo tudi Zormanovo pesem "Vrabec," katero prednaša Frances Drobnič. Duet na violino in klavir igrata John Podržaj in Agnes Klemenčič. Režišerka je Antoinette Simčič. Pri plesu bo pa igrala dobro poznana špehkova godba. Prijatelji mladine bodo Fašizem so nastavljeni samo taki zdrav- |ka «Bairam» napadli laške poli-niki, ki so prijazni fašizmu. Najciate in ovožnike. Pri tem je bi-vsak način bo zanimiva obrav- lc pct oseb ubitih in mnogo ra_ nava, ki se v kratkem prične na Njenih. "Demonstranti so napad-sodniji. Nasprotniki fašizma za-1H tudi )aški konzulat. Korakali trjujejo, da bodo prinesli na dan!eo po cestah> protestjrali proti vse sramotne mahinacije faši- zatiranju mohamedancev od strani Italijanov in kričali: "Do- stov pri upravi bolnišnice -o- Ali hočete odpraviti zadnje zaposlence? Bill Rogers, znani ameriški humorist, kritizira govor predsednika I-Ioover j a, v katerem je slednji izjavil, da je treba zmanjšati armado. Rogers pravi, da igro če odpravimo še vojake, bodo v j vom li z Italijo in njeno absolutistično vlado!" Klufc Slov. žena SDD. V nedeljo, 10. maja, priredi Klub Slovenskih žena, Slov. Del. Dvorane na Prince Ave. šaljivo v dveh dejanjih z naslo-"Vsi in vse za mater." Pri- Ameriki vsi brez dela. Vojaki reditev se vrši so še edini, ki so stalno zaposleni v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. Po igri se vrši ples in prosta zabava. Vsakdo je prijazno vabljen. Prehitra ločitev Sodnik Silbert ni dovolil včeraj ločitve zakona Mr. in Mrs. Sabotka, ko sta povedala, da sta To ni do- v hiši družine brata Louis Inti . harja na 1056 E. 69th St., odko-'m6stu »rečeno vsem preostahm der se vrši pogreb v soboto do-1 sorodnikom naše iskreno sozalje, poldne. S truplom je dospel tudi I Pokojnemu pa naj bo lahka ame-soprog ranjke, ki ostane tu do ri'žka zemlJa pogreba ranjke. Pogreb vodi A. Grdina & Sons pogrebni zavod. Naj bo ranjki hladna ameriška zemlja. Snrrt rojakinje Danes zjutraj ob 2. uri je umrla Mrs. Mary škerl, stanujoča na 438 E. 157th St. Podrobneje poročamo jutri. 2,0C'0 strani Odvetnik Minshall, ki je zagovarjal Hymie Martina, ki je bil obsojen umora prve vrste in obsojen v dosmrtni zapor, je vložil na apelatni sodniji prošnjo za novo obravnavo za Mymie Martina. Ta prošnja obsega dva tisoč strani, pisanih s strojem. Slovenke na delu Pretekli pondeljek se je zbralo na domu Mrs. August F. Sve-tek več naših Slovenk v namenu, da ustanove klub za pomoč naselbini. Ustanovile so "East End Social Club." Navzoče so bile: Mrs. Smrekar, Mrs. Mlakar, Mrs. Janzevich, Mrs. Telich Mrs. Plevnik, Mrs, Molk, Mrs. Kausek, Mrs. Gregorich, Mrs. Sneller, Mrs. Kern, Mrs. Rotar, Mrs. Stakich, Mrs. Lausin, Mrs. Skur. Sledeče uradnice so bile izvoljene: Mrs. Smrekar, predsednica; Mrs. Stakich, podpredsednica, Mrs. Svetek, tajnica; Mrs. Gregorich, blagajničarka. 30 dnevnica V soboto, 9. maja, se bo v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj či-tala sv. maša ob priliki 30 dnevnice smrti za pokojno Jennie Matičič. Prijatelji in sorodniki ranjke so vabljeni, da se udeležijo. Najvišje poslopje na vkem svetu, ki je bilo izročeno javnemu prometu pretekli teden. Imenuje se "Empire State Building," se nahaja v New Yorku in bivši governer Al Smith je predsednik družbe, lci je poslopje postavila. Veljalo je $25,-000,000 ter se dviga 1,150 čevljev visoko v zrak, ali ena tretina milje, šteje 102 nadstropja. Skoro vsi prostori v poslopju so oddani. V poslopju je dovolj uradov za 25,000 uslužbencev. gotovo radi pesetili to prireditev. kj biva v Euclidu, v starem kraju pa zapušča tri brate in starše ter dve sestri. Pogreb se bo vršil v petek iz hiše njegovega brata Franka, 928 E. 209. St., Eupjid, O. Naj mu bo rahla ameriška zemlja! Nesreča raznašalca Smrtna kosa V mestni bolnici je preminul Alojzij Semprimožnik, 977 E. 67th St. Star je bil 47 let in samec. Ranjki je bil doma iz šmartna pri Gorenjem gradu na1 poročena, šele 21 dni. Štajerskem. V Ameriki je bival j volj časa, da se dobro spoznata, 22 let. Tu zapušča brata Franka, | je dejal sodnik. Počakati bosta Ne ve cene za plin Mestna zbornica bo pri prihodnji seji dobila nov predlog, glede ceine naravnega plina. Dočim je mestna zbornica zadnji teden sprejela resolucijo., da naj računa plinova družba 55 centov za 1,000 kubičnih čevljev plina, je zbornica sedaj pri volji glasovati za predlog, da se računa 55 Va centa za 1,000 kubičnih čevljev plina do vporabe 5,000 čevljev, potem pa 57'/2 centa za vsakih nadaljnih 1,000 kubičnih čevljev. Plinova družba se tozadevno še ni izjavila. morala še šest mesecev. Senator Bulkley Poznani demokratski senator Robert J. Bulkley je te dni padel po stopnicah svojega doma v Bratcnahl, in si nalomil eno rebro. Radi te nezgode je moral odpovedati več govorov, katere Poroča se nam iz Euclida,! je nameraval imeti ta teden. Ohio, da se je ponesrečil razna-šalec "Ameriške Domovine" v Euclidu, mladi Louis J. Gabre-nja. Ponesrečil se je pri igranju žogometne igre. Zlomil si je ro- Igralnice V javnost prihajajo vesti, da je v okolici Clevelanda vse polno tajnih igralnic, kjer se vsak dan zbira stotine hazardistov, ko. Dr. šlcur mu je dal prvo po- proti'katerim oblasti nikdar ne moč, nakar je bil fantek odpeljan v bolnico. List se bo vseeno raznašal tam okoli, in ako slučajno kdo ne bi dobil, je prošen, da malo trpi. Nedolžen obsojen Za Materinski dan Težko, da bi kje drugje dobili I večjo in popolnješo zalogo naj- Clair Rodgers je bifod sodni- Kot vzrok navada, da mož pre-lepših cvetlic vse vrste kot v po- ka Silberta obsojen na 6 mese-| dolgo spi in premalo dela. nastopijo, dasi je hazardiranje postavno prepovedano. Spi predolgo Mrs. Russell Dellinger, 1870 E. 81st St. je vložila tožbo proti svojemu možu za ločitev zakona. Iz visočine v smrt Delavec John Woods, ki je za-posljen pri gradnji novega mosta v Brookside parku, je padel včeraj iz visočine 80 čevljev na tla. Odstranjeval je konkretne podlage, ko je zgubil ravnotežje in padel na tla. Bil je takoj mrtev. znani slovenski cvetličarni Slap nik & Sinovi na 6113 St. Clair Ave. Ne samo, da lahko po ljubi volji izberete, pač pa pri Slapniku dobite tudi najnižje mogoče cene. Slapnik & Sinovi so poznani, da vsako leto žrtvujejo stotine dolarjev za cvetlice pri prireditvah naših društev in zavodov, in pravilno je, da se spomnite te slovenske trgovine ob enakih prilikah. cev ječe, ker je bil obdolžen, da j Denar najden je neki ženski' odnesel denarni-1 Našla se je mala vsota denar-cc z $34.50. Ko je pa sodnija ja na 61. cesti. Kdor ga je izgu-slučaj podrobneje preiskala, je j bil in dokaže lastništvo, dobi lah-dognala, da je dotična ženska, ki I ko denar v uradu tega lista. je naredila obdolžitev, lagala. Sodnik je seveda takoj odpovedal obsodbo, in dotična ženska se bo morala zagovarjati. * Turški narodni svet je ponovno izvolil Kemal pašo za predsednika Turčije. V kliniko V Cleveland kliniko se je moral podati Frank Ausec, 1413 E. 57th St. Nahaja se v sobi št. 511. * štirje otroci farmarja Rash-otte so zgoreli v Tweed, Ontario. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOMB) SLOVENIAN DAILY NEWSPAP1R Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ca Ameriko In Kanado na leto ....«5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta IS.OO Za Cleveland, po poiti, pol leta 11.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Ivropo celo leto (7.00, pol leta 13.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne poSil]atve naslovite: Amerlika Domovina. <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson <831. * JAMES DEBXVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1B0B, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1171. No. 108. Thu., May 7th, 1931. O potovanju v domovino Kot smo že zadnjič omenili v enem izmed člankov je potovanje v staro domovino nekaj prav lahkega. Kdorkoli ima nekaj stotakov, si lahko privošči, da si ogleda rodne kraje, obišče svoje sorodnike in prijatelje, in tudi prohibicije mu v Jugoslaviji ne bo treba kršiti, ker se ga za pošteno mero vedno lahko postavno navžije. Jugoslavija sprejema ameriške izletnike z odprtimi rokami. Ne samo kot rojstna domovina, pač pa tudi kot pametna dežela, ki rada vidi, da prihajajo izletniki na obisk in pustijo nekaj dolarjev pri ljudeh. Tozadevno se je mnogo let zlasti Italija trudila, da pridobi čim več izletnikov, toda fašistovska groza je zadnja leta preprečila marsikak obisk v Italijo. V Jugoslavijo iti pa je prava radost, in oblasti gredo izletnikom vsepovsod na roke. Na tem mestu bi bilo dobro spregovoriti nekaj besed glede ameriških potnih listov, katere potrebujejo obiskovalci v domovino. Vsak potnik si mora preskrbeti potni list. Ti potni listi morajo biti pregledani od konzulov onih dežel, ki jih potniki nameravajo obiskati, sicer parobrodne družbe ne pustijo ljudi na parnik. Vsi oni, ki niso ameriški državljani, si pa morajo preskrbeti dovoljenje za povratek. O tem vam že naši pošteni slovenski prodajalci parobrodnih kart dajo natančna pojasnila, in vam tudi vse potrebno preskrbijo. Toda vsaj trideset dni pred odhodom mora1 tak izletnik, ki ni državljan, poslati tozadevno prošnjo v Washington, še boljše je pa, ako pošlje tako prošnjo šest tednov pred odhodom. Prošnji se priloži money order za $3.00 in dve fotografiji. Izletniki, ki niso ameriški državljani, morajo pred svojim odhodom iz Amerike dobiti tudi potrdilo, da so plačah dohodninski davek. Od ameriških državljanov se pa tega ne zahteva. Ameriški državljani morajo, ko prosijo za potni list, podati dokaz o državljanstvu. Ena priča mora osebno priti v urad, kjer se izdajajo potni listi za ameriške državljane, da priseže verodostojnost izjave potnika. Ta priča mora biti ameriški državljan. Ako pa ima kdo prejšni potni list, ni treba nikake priče v svrho identifikacije. Pristojbina za potni list znaša $6.00. Potni listi so veljavni samo za dve leti, in se lahko ponovijo dvakrat, toda noben potni list ne more biti v veljavi več kot šest let, in se mora tozadevno dotičnik vedno javiti pri ameriškem konzulu, ali pa zgubi vse ameriške državljanske pravice. Važno za ameriškega državljana, ki se poda v tujezem-stvo, da se zaveda možnosti zgube ameriškega državljanstva. Ameriško državljanstvo se lahko zgubi radi bivanja dveh let v rojstni deželi ali pa pet let v kaki drugi deželi. So pač izjeme tudi v tem oziru, toda vsakdo, ki želi ostati dalj časa v inozemstvu, stori pametno, ako se poda na ameriški konzulat pred potekom go rej omenjene dobe. Vsak ameriški državljan, ki je že spolnil 21 let, more zgubiti ameriško državljanstvo, ako zapriseže zvestobo kaki drugi inozemski deželi ali če sprejme državljanstvo dežele, kjer biva. To se tiče vseh ameriških državljanov, brez ozira, ako so bili tu rojeni ali so postali državljani potom naturalizacije. V vsakem slučaju pa, kjerkoli ste v dvomu in se nahajate izven Amerike, vam bodo šli ameriški konzuli radi z nasvetom na roke. Včasih človek nehote zagazi v neprili-ke, in zato imajo Zedinjene države svoje uradnike v vseh kulturnih deželah sveta, ki skrbijo za varnost ameriških državljanov in jim pomagajo v stiskah. DOPISI tali, ili bolje rekuč, što je dobro za takozvane visoke stranke ljude, to če biti slabo za Hrvate i Slovence. Ovi izbori sada dolaze, to jest na 2. juna, jesu mnogo i mnogo odvažni. Ima od ikojih drugi, što je do danas bilo, zato na složan rad. Ovde v Eu-clidu imamo Progresivni klub sa približno tristo članova, ko-ji je na prošloj sjednici jedno-glasno glasao PROTI MANAGER PLAN ILI PROPOSED CHARTER. Progresivni klub imati če predavanje u Noble school na 15. maja u 8. sati na-večer. Biti če više govornika, koji če tumačiti stvar, što jest managar plan. Imati čete pri-liku, da postanete članom Pro-gresivnoga kluba, u kome je pristupnina samo 25 centi i dalje platite 25 centi svake . tri mjesece. . Svi dodite i §vqje prijatelje dovedite u Noble school 15. maja u 8. sati navečer. Za korist našu, to jest Hrvata i Slovenaca očekujuč od vas složan i napredan rad. Sa po-štovanjem ostajem vaš, Vincent Mazich. Euclid, O.—Buduč, da se iz-,Euclidu. Več danas se govori bori budu obavljali dne 2. juna si čuje od članova takozvani ove godine. ili • bolje rekuč, da j "Charter Commission," koji su tu na vratima. Svrha ovo- j hoče da izaberemo manager ga izbora je: čemo li primiti j plan, da hočeju imati visoke takozvani "Proposed Charter" ili "Manager Plan," ili poprimi-ti zakon, koji imamo do sada, to jest da biramo majorja svake dve godine. Pisac ovoga članka odgovara, da ostanemo kod zakona, koji pošto je do sada. Zašto? Re-čenica govori sama za sebe. Ako samo malo pogledamo u vladu u mjestu Clevelandu, drugim riječima bi se reklo, da vlada "manager plan" mnogo više košta uzdržavanje ista. Dalje bi se reklo, da nikada ni-,ste u stanju nači nepoštenim za nepošteni rad. Neču da o ovome mnogo govorim ali sam uvjeren, da vlada "manager plan" nije korlsna za mjesto Euclid, O., a manje j oš za Hrvate i Slovence, - stanujuče' u stranke ljude za councilmane. To znači, da nema m jesta u councilu za Hrvate i Slovence, kojih je najviše u Euclidu, O. Ja pitam vas brača Hrvate i Slovence, tko če vas zastopati pred ovako visokim ljudima i pred kime? -Jeli če se vašim željama onda udovoljiti kao što je to bilo do sada, pa još i danas. Mnogo i mnogo puta se je pomogio našim ljudima iz-ravno ocl vlade, kakovu imamo danas. Zato apelirani na vas, brača Hrvate i Slovence, da dignemo na složan bratski rad, da obračunamo na drugog juna sa "Proposed Charter" i "Manager Plan." To jest, da ga od-bacimo od sebe. Da je to za nas -oni ga -lie -bi-nam-a^ -name- Euclid, O.—Izpod zelene luči, ali križpota na Dunajski cesti sem pobral nekaj pabrkov, ki včasih prilete izpod "turna." Haha-ha-ha! Tra-la-la! Zopet smo v novi beli Ljubljani. Zakličemo vsem, kateri ste jo pričakali—kaj ? — lepo cvetočo, zeleno pomlad in da bi jo še mnogokrat, še z večjim veseljem kot letos. Seveda, se reče, če bo Hoover jeva prosperi-teta prišla k nam v vas in nam prinesla polne žepe ... oh, da bi jih vsaj polovico napolnila, potem bomo pa že zavriskali, da se bo slišalo od Tabora do Rožnika in tudi na vse druge strani. Oh, pa še sedaj, ko nimamo več opravka s "črnim" doli v kletu. Samo mimogrede ga pogledamo postrani, kadar obiščemo našega prijateljčka ohajčana na drugi strani kleti. Kadar bo pa še ta pozabil dihat in bo vzel slovo, potem se bo pa naselila žalost v naša srca. Žalost? Kaj še! Tam okrog našega "turna" je vedno vse veselo in židane volje. Posebno sedaj, ko se vrše vsakovrstne zabave znotraj in zunaj. Okrog župnišča se pa vse nanovo preurejuje in kot sedaj izgleda, bo še lepše kot pri mestni hiši. Zakaj pa ne, saj so izvežbane moči došle iz visokih šol, ki urejujejo ta prekrasni prostor, ki bo v kras vsem Ljubljančanom in drugi m. Kdor ne verjame, naj pride pogledat in bo videl, da bo imela naša slovenska fara najbolj izvrstno urejeni prostor okrog župnišča. Vse je živahno in veselo pri nas na deželi, najbolj pa pri balincarjih. Tako tekmujejo med seboj, katera partija bo naj bolj a, kadar pride čas za nagrade in to bo enkrat v juliju, ko' se prično pasji dnevi. Takrat, ko bo največja stiša, ko si človek niti z ohajčanom ne more prahu pogriu zmit, in ko bo tak prah, da se bo ba-linček v prahu izgubil. Kdor ga bo našel, bo dobil prvo nagrado. Prostor še ni določen, cje bo ta tekma. Ampak takrat bomo pa povabili vse ba-lincarje iz Clevelanda, Collin-wooda in od drugod, da pridejo. Pa tudi Jamšek naj pride takrat s svojim kunštnim psom. Pes naj ima privezan rdeč trak in zvonček, da če se slučajno balinček izgubi, da se vsaj psiček ne bo. To bodo letele pjembe in rešte in drugo. Kaj pa v nedeljo, 10. maja, na Materinski dan? Ako še ne veste, pa izveste sedaj, da se bo vršil na Frank Štrumbljevih prostorih prvi farni piknik sv. Kristine na Bliss Rd. Ker ima Mr. Štrumbeij na razpolago novo, izvrstno in lepo urejeno plesno dvorano, se pričakuje velike udeležbe. Enake zabave se ne dobi vsak čas. Na programu bodo vsakovrstne tek- me, kolo sreče, licitacije, vse kakor na Ribniškem semnju. V hladilnici se že sedaj nahaja nekaj izvanrednega, ki se ne dobi vselej. Kanadčan je tudi sporočil, da pride v družbi ohajčana. Upam, da tudi tisti Jaka z Rožnika ne bo izostal, če verjamete, al' pa ne, z njegovo godbo na pihala. Že pred par leti je bila obljuba narejena, čeprav ne podpisana, da pride, in če obljuba dolg dela, potem nam je že precej dolžan. Upam, da se je v tem času njegova godba že toliko zmuštra-la, da je za v javnost. In saj ne bodo sami, saj bosta kanadčan in ohajčan za prijetno druščino. Le pridi, Jaka, se dolga rešiš. Pa ne pozabi na Minusa, da ti bo vozil boben. Ali ga pa trkljaj doli po klancu, čeprav vse lampe poderes, saj bodo tako kmalu gumaste. In da ne pozabim ha Vsb ljubljansko gosposko, da se odzove v velikem številu. Dvorana je nova in velika in se bo lahko vsak zavrtel. Bodo tudi nagrade za izvrstne plesalce. Da se gotovo vidimo v nedeljo 10. maja na štrumbljevih prostorih. Vsi ste dobro došli. Vljudno vas vabi veselični odbor. John Gabrenja, predsednik. slučaju depresij, kot to delajo naše podporne organizacije v slučaju bolezni ali nesreče. Vzemimo si za zgled naše brate Čehe, ki so precej bolj dostopni za zadružni pokret, kot smo mi Slovenci. Torej pridite v soboto v Slovenski dom na Holmes Ave., da se pogovorimo, kaj vse je za- družno gibanje v stanu storiti za delavski razred. Večerja se bo servirala točno ob devetih zvečer. Igral bo Bar-bičev orkester. Za žejne bo skrbel moški odsek. Vstopnina je samo 50c za osebo. Vstopnice se dobe pri vseh članicah in v vseh treh trgovinah. Torej na svidenje! Rose Hayny, tajnica. Poslovilni koncert Miss Perdanove S koncertom, ki ga je priredi- jo je s tako čuvstvenostjo in raz-la Miss Jeanette Perdanova v umevanjem srca, da smo se divi-nedeljo večer v Narodnem domu li obema; njeni klavirski akordi na St. Clair Ave., nas je pevka so mestoma odmirali v nedogled-naravnOst očarala. Njen glas nih daljah, ki jim stene avdito- je v vseh legah melodičen in zvočen, poln tople miline, njen nastop ljubek in prikupen,) tako da si je narnah osvojila srca avdi-jence, ki- jo je po vsaki odpeti pesmi iiagrajala z živahnimi cvacijami in s 'šopki svežega cvetja. 1 < ; i ■ • > i s Mladi umetnici se pozna na prvi pogled, da ima za seboj temeljito muzikalno šolo, ki tvori podlago njenim glasbenim in pevskim uspehom. Njen glas je lep koloraturen sopran, ki pri- rija niso mogle postaviti mej. Miss Perdanova je tudi izborila pianistinja, kar je dokazala s tremi težkimi klasičnimi skladbami,. ki jih je z lahkoto in preciznostjo izvajala na klavirju. Prav tako naraven in neprisi^ ljen je bil kot strežnik Mr. Adolf Perdan, brat umetnice, ki je kot gentleman iz galantne renesančne dobe "navijal" svojo sestrico-lutko. Bil je lep, užitka poln večer, ki bo ostal prav gotovo vsem poset- haja do svoje polne veljave zla-inikom tega koncerta v prijet- Owen, Wis.—Zopet sem tukaj s par vrsticami, če ne bodo zletele v koš. Pa bo menda že Jaka potlačil kam v kakšen kot; saj sem zadovoljna z vsem. Iz Clevelanda berem, da imate zimo, tukaj je pa že davno nimamo. To smo veseli tukaj far-merji, ker ni navada, da bi bila tako lepa pomlad, kot je letos. Sicer nas pa itak nič ne moti, ne sneg ne dež in brez dela pa tudi nikdar nismo, čez dan delamo kot živina, zvečer smo pa še bolj zaposleni, ker so na dnev-' nem redu partyji in ohceti. Tako, vidite, smo vedno zaposleni, škoda, da ni vaš Jaka v bližini. (To je čudno — v Clevelandu bi se me pa radi iznebili. Op. Ja-kata). Na 23. aprila smo me ženske napravile surprise party pri Kovačevih. Me smo prinesle jedil, moški pa pijačo. Tako smo se dobro imeli, da se nam je kar samo smejalo, ko smo pili 100%■ šampanjca, in ga nismo samo du-hali kot parfum. S Prosser Ave., so nam obljubili, da pridejo sem na počitnice. Pa se jim še ti pridruži, Jaka. Boš videl, kakšen je ta pravi ohajčan. Tukaj ti pošiljam štiriperesno deteljico, da boš imel več sreče na poti. Pa še svojo Johanco pripelji seboj, da nas bo učila blince peč. Moj Jo-ško pravi, da jih jaz ne znam. Pravi, da imajo tak okus kot podplati. Pa če ne znam, pa ne znam. Ali* pa vsaj recept mi pošlji za tiste tvoje izborne blince. Pozdravljam vse moje sestre in svake ter sinove in jim kličem: na veselo svidenje 4. julija. Pa glej, Jaka, da boš tudi ti med njimi. Micka iz Owen, Wis. ! ? j; i: Cleveland (Collinwood), O; —Da pozabimo naiše gorje in tudi da se poslovimo od hladnih dni, smo sklenile članice ženskega odseka Slovenske delavske zadružne zveze, da priredimo še en zabavni večer in sicer v soboto 9. maja zvečer, točno ob sedmih, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Da so naše prireditve posebnost, vam pove vsak, ki nas je že kedaj posetil. Odsek nima namen delati dobička od raznih prireditev, pač pa namen pokazati naklonjenost do naših delničarjev in odjemalcev, ter pridobiti še one, ki niso v krogu zadružnega gibanja, z gostoljubnostjo. in dobro voljo. Delavci in žene delavcev, vaš prostor bi moral biti v zadružnem gibanju, ker le ako bomo gospodarsko dovolj močni in sležni, smemo pričakovati boljšega standarda za svoj obstanek. Ako bi bili vsi Slovenci, kolikor nas j,e, organizirani zadružno, bi ne bilo treba danes "bread lines," ker bi nas podpirali v sti v težkih opernih arijah, ki zahtevajo velike pevske in tehnične izvežbanosti, kar ima naša koncertna pevka v obilni meri. — Lepo in dovršeno je odpela težko arijo iz opere "La Travi-ata," svojo veliko nadarjenost in pevsko izvežbanost pa je pokazala zlasti v pesmi ob spremlje-vanju flavte, na katero je dovršeno igral g. Eppich, tako da se je zdelo, kakor da nam svira na odru dvoje flavt. Prav tako je bila ljubka in dovršena pri petju narodnih pesmi, pri katerih je nastopila v narodni noši, najsi-jajnejša pa je bila kot lutka nem spominu. Tista urica ali dve sta le prehitro minili, nakar je bilo treba zapustiti dvorano, ki je bila za hip izpremenjena v pravo svetišče vokalne umetnosti, ter stopiti zopet na cesto v pusto prozo vsakdanjega življenja. Gospodična Perdanova odide v kratkem v Evropo, kjer bo nadaljevala svoje pevske in muzi-kalne študije v Jugoslaviji in pozneje v Italiji, da se v šoli italijanskih mojstrov izpopolni. Na njenih potih, ki naj vodijo v višave, k solncu, ji želimo vso srečo in trdno upamo, da nas ob svojem povratku preseneti s kon- Olympia v sceni iz opere Hoff-'certom, ki bo prekosil vse dose- manove pripovedke, kjer se ni izkazala samo kot izborila pevka, marveč tudi kot izvrstna igralka in interpretorka. V tem prizoru se je zdelo, da imamo pred seboj na odru res mehanično lutko, v kateri je samo toliko življenja in glasu, v kolikor je navito jekleno pero, ki ji daje pogon. Miss Jeanette Perdan ima vse pogoje, da se še visoko vzpne v svoji pevski karijeri: ima lep in zvočen glas, naraven, neprisi-siljen nastop in ljubko, privlačujoče osebnost, s katero si pridobiva srca navzoče publike. Nič manj dovršena kakor gospodična Perdanova v petju, se je izkazala tudi Miss Irma Kala-nova, ki je spremljala koncertno pevko na klavirju. Spremljala danje, na katerem bo nastopila že kot glasovita umetnica, ki bo ponesla slovensko ime tudi preko mej ameriške Slovenije. Star pregovor sicer pravi, da ni nihče prerok v svoji domači vasi, vendar pa upamo, da se ta rek z ozirom na njo ne bo uresničil ter da bo med domačini in tujci upoštevana in uvaženava, kakor bo po svoji umetnosti zaslužila. H koncu naj odpade še del priznanja in čestitk roditeljema mlade umetnice, Mr. in Mrs. Rudolf Perdan, ki sta z velikim sa-mozatajevanjem in ogromnimi gmotnimi žrtvami omogočila svoji hčerki njene muzikalične študije ter s tem ugladila pot njeni bodoči umetniški karijeri. ----o-- PREMEščENJE OSEMNADSTROPNEGA POSLOPJA V Indianapolisu, Ind., so pravkar prestavili ali "preselili" osem nadstropno zidano poslopje Indiana Bell Telephone Co., z ene-£a prostora na drugega. Ko so ostala poslopja na onem mestu podrli,: so podložili pod imenovano poslopje valjarje ter jte pr^meknili v ozadje, tako da je bilo potem na onem mestu, kjer je; stalo prej poslopje, 100x 200 čevljevi veliko st4^bišče, na katerem bodo zdaj zgradili novo poslopje telefonske družbe. Najprej so premeknili poslopje 52 čevljev proti jugu, nato pa so ga obrnili za 90 stopinj, kjer so mu zopet podzidali stalen temelj. Najznačilnejše pri tem podjetju je dejstvo, da so šli med premikanjem poslopja vsi posli v poslppju svojo običajno pot naprej: elevatorji -ali električna dvigala so vozila kakor običajno, centralna in plinska kurjava feer električna razsvetljava je bila vedno na razpolago, ker so bile vse te naprave zvezane in podaljšane z začasnimi dodatnimi cevmi in žicami, in tudi telefonski sistem je operiral brez vsakih neprilik ali prekinjenj. če je kdo pričakoval kakih razburljivih dogodivščin med "preseljevanjem," se je zmotil, zakaj nihče od 600 oseb, ki so zaposlene v poslopju, ni niti čutil, da se veliko poslopje sploh pre mika. * Senator Fess ostane načelnik republikanske stranke do predsedniške konvencije. Vsestranska postrežba Naš pogrebni zavod je opremljen z vsemi modernimi pripomočki, da lahko postrežemo vsakomur v vseh ozirih. Tudi naš po-grebniški dom je sedaj urejen tako, da vlada ob ranjkem, ki leži pri nas, ista svečanost in globoko spoštovanje, kot bi jo dobil na vašem domu. Poleg tega pa dobe tudi preostali vso udobnost in pažnjo pri nas. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIK 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 Žid je stal ob Galilejskem morju, pa si je hotel ogledati prostor, kjer je Krist stopil iz čolna in hodil po vodi. Ob bregu se je zibal čoln in v njem je sedel možak, ki je kadil svojo pipo in mirno zrl po vodi. Žid stopi k njemu in ga vpraša: "Ali je tukaj kraj, kjer je Krist hodil po vodi?" "Da. tamle, kakih 300 čevljev od brega," odvrne čolnar. "Ali bi me prepeljal s čolnom do tistega mesta?" "Zakaj pa ne." "Koliko boš pa računal za to?" "Zastonj vas prepeljem." "Zastonj? Jejhata,'to je pa poceni; kar odriniva." Žid stopi v čoln in čolnar odrine od kraja. Kmalu prideta na mesto, čolnar ustavi čoln .in reče: "Tukajle je tisto mesto." "Tukaj? Pa se nič ne pozna stopinj," se začudi Žid. "Kako se bodo na vodi po-znale stopinje?" "No, potem ni pa to nič posebnega," reče malomarno Žid. "Kar nazaj k bregu veslaj." "Za pot nazaj boš pa plačal" deset dolarjev." "Kaj! Deset dolarjev do brega? O jojmine, jojmine! Potem pa ni čuda, da je Krist hodil po vodi," je tarnal skopi Žid. , A Trgovec se spravi nad svojega pomočnika: "Tisočkrat sem vam že povedal, da se ne prepirajte z odjemalci. In danes sem vas zopet slišal, kako ste jezljali nazaj neki kupovalki. Kaj vam nisem rekel, da ima odjemalec vedno prav?" , "Ahipak tista ženska je rekla :. "Naj reče kar hoče, vi ji morate vedno pritrditi." "Ampak ona je rekla, da ste vi cigan, da prodajate slabo robo, itd., pa sem se za vas zavzel." "A tako! Odslej imate tri dolarje več na teden plače." A Janez Zabasan je stavil s svojimi prijatelji zvečer v gostilni, da bo snedel gotovo količino jedi brez vsakih posebnih težav. Pa se je malo odkašljal, da je napravil prosto pot doli po grlu in začel: Pojedel je deset parov klobas s primerno veliko skledo kislega zelja, 15 štruc rženega kruha, 4 velike krožnike kislih kumare, 25 v trdo kuhanih jajec, 9 porkčapsov, osem funtov telečje pečenke in vrhu vsega še veliko skledo idrijskih žlinkrofov. Stavo .je dobil. Prijatelji so mu navdušeno klicali: živijo in ga slovesno spremljali domov. Med potjo pa se Janez obrne k tovarišem: "Bodite no tiho, hudiči, samo ženi ne povejte, kaj je bilo, drugače mi niti večerje ne bo hotela dati." A "Trikrat sem bil v svojem življenju nesrečno zaljubljen." "Ti revež, ti!" "Ja, revež. Prva moja dekle je šla v samostan, drugo mi je prevzel moj prijatelj in s tretjo sem se—oženil." A Marjetica: "Sedaj sem pa popolnoma prepričana, da me Janko misli vzeti za ženo." Katrica: "Kaj ti je povedal?" Marjetica: "Ne, ampak poizvedovati je začel, kako premožen je moj oče." A Na St. Clair ju smo zopet eno novo, pogruntali: če gre punca po trotoarju, to ni še nič. Če gre fant sam, je še manj. Če gresta fant in punca skupaj —-je to par. če jo reže po trotoarju punca, in ima na vsaki strani po enega fanta, pa pravimo, da je to — sendvič. Slika za tekoči teden Piše A. G. Na željo nek'e prominentne osebe sem ponovno napisal teh par vrstic, ki so pomembne za tekoči teden. Za predmet članka sem si vzel sliko, ki se je vjela z mojimi očmi baš ko sem odhajal iz cerkve. Slika? Da, slika, katera se sreča z očmi človeka, ga na niah zadene v srce. človek obstane pri pogledu na sliko in globok zdrhljaj se mu dvigne iz srcaj "Oh, revček, uboga, nedolžna sirota,!" Kjerkoli potujete okrog po mestu, boste našli osobito še v cerkvah sliko nedolžnega, zapuščenega otročiča, ki se prav milo smehlja, kakor da bi hotel, ko ga gledate, vam nekaj natiho povedati. Res, slika je tako globoko zamišljena, da ko jo človek gleda, vidi v sliki vse ono gorje, katero pade na nedolžne žrtve, kadar isti izgube starše. S to besedo je povedano vse. Ako bi hotel še razlagati o posameznih slučajih, bi samo ranil srce enemu ali drugemu, ker to sega slehernemu do srca. In ker smo ljudje obloženi z stoterimi skrbi in zaposleni z stoterimi opravili, osobito še sedaj, ko nas je maj ni ko vo soln-ce otajalo in izvabilo na dvorišče in vrtove, radi tega bi mogoče pozabili na tega fantička, ki se nahaja na sliki za vrati v vsaki cerkvi, in kateri fantiček pošilja svoje pooblaščene zastopnike po ukazu in naročilu našega cerkvenega oblastnika -—škofa, kateri zastopniki potrkajo na slednja vrata, ko prosijo za tega fantička in njegovo sestrico, katerima so umrli starši, ali pa so drugače brez pomoči in ne morejo skrbeti za nju. Da, res je, da hodijo po hišah ta teden. Pa saj veste, kako je težko trkati na vrata, osobito še, ko se mora prositi za druge. Lahko je mogoče, da vas ravno takrat ne bo doma in revček-fantiček bo zastOnj pričakoval vašega daru in bo gledal žalostno na onega, ki se vrača s sporočilom, da vas ni bilo doma. Nikar! Ne pustimo tega nedolžnega dečka in njegovo sestrico užaliti z našo pozabljivostjo ali zaposlenostjo, da ne bi dobila onega daru, na katerega čakatu pred našimi vrati. Vsaj z malim darom ga obda-rujmo! Ako nas1 ni bilo doma, ako se ?mogOče tudi nikdo :ni oglasil V naši hiši, mi tega ne smemo smatrati, da smo opravičeni pozabiti' na dar zanj. Prazen izgovor nas ne bo opravičil od naše katoliške dolžnosti, za katero je Krist obljubljal povračilo in tudi obetal kazen za one, katerim bo očital na sodni dan: "Lačen sem bil, pa mi niste dali jesti ..." In ker se\ to pobiranje ali nabiranje, oziroma kampanja vrši samo en teden, je prav lahko pozabiti, preslišati ali zanemariti ; tega pa zares ne smemo! Ako nimamo prilike prej. storimo to v nedeljo 10. maja v farni cerkvi, kar bo kot zaključek kampanje. Naša dolžnost bo s tem storjena in oni fantiček, ki se tako milo do vas obrača, bo vesel, obraz se mu bo razvedril, ko bo slišal, da se je nabralo obilo, četudi malih darov. "Odpri srce, odpri roke, oti-raj zatiranim solze!" še do nedelje se pobira za sirote katoliškega zavetišča — Catholic Charities Corporation. PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detela St.Clair Rifle and Hunting Club Piše V. PENOSA Zaključili smo zimsko sezono in formalno pričeli z letno. Zadnjo soboto smo že razbijali golobe na Močilnikarjevi farmi, seveda nismo ravno vseh razbili, pač pa smo marsikatero luknjo naredili v zrak, toda naši fantje niso tako natančni ter so zadovoljni tudi če ne zadenejo, da "le poč," je rekel česen, ko ni mogel zadeti goloba. Jože Pograjc se j^kaj moško postavil na strelišče, toda nerodno mu je hodilo, ko je vzel puško v roko ter skušal streljati s cigaro v ustih; prijel jo je v roko, toda tudi to ni šlo, ker če je držal cigaro v roki, pa puške ni mo-'gel. No, slednjič jo je pa vendar pogruntal: kar v žep jo je vtaknil, in pri tem ni bilo nobene nevarnosti ognja, saj tisti kos cigare itak ni bil prižgan še od zadnjega piknika, ki ga je priredil Rainbow Hunting klub. — Gorjanec se je jezil na ameriško pošto, ker ni dobil še golobov, ki jih je naročil nekje iz Mehike. Kakor je meni povedal, se tisti golobi zelo razlikujejo od naših. Veliki so kot "parašut," ali kakor se že imenuje tista marela, katero rabijo zrakoplovci v slučaju nevarnosti, pa tudi delujejo na podobni način. Stroj vrže takega mehikanskega goloba v zrak, in ko slednji doseže gotovo višino, se razpne in začne prav počasi plavati proti zemlji. Seveda, kadar se razpne, se začne pucati, in predno dospe na zemljo, traja 11 minut in 2 in en četrt sekunde. Kakopak da bo naš Frank sam iz svojega "ar-žeta" plačal zanje, saj jih bo tudi rabil sam. Štefan Malovašič je na strelišču razobesil ameriško zastavo v znak otvoritvene svečanosti, kar je bilo lepo od njega, ampak Max jo je pa še bolj pogruntal. Po streljanju nam je postregel z domačo šunko, in sicer doma sušeno. Max pač ve, kaj našim fantom ugaja, samo bojim se, da mu bo kmalu zmanjkalo šunk, če bomo mi k njemu hodili. Torej fantje, kakor sem že omenil, smo zadnjo soboto samo neuradno odprli sezono in v soboto, 9. maja, bo pa uradna, svečana ali kako bi že rekel, otvoritev. Pridite gotovo vsi, ki ste že odpodili mačka od zadnjega Hcoverjevega partyja, kdor ga pa še ni prepodil, bo pa imel na našem strelišču lepo priliko, da se ga iznfebi. Sendvičev ni treba nositi in tudi svoje ženice lahko doma pustite, da se ne prehlade. Vaje se bodo vršile vsako drugo soboto popoldne in ako se kdo slovenskih jagrov zanima za ta sport, naj pride na naše strelišče. Prihodnjič bom poročal o izidu tekme med našimi člani v zimski sezoni. Tako smo pa golobe streljali: Saj smo to že naprej vedeli; kaj smo vedno dejali? sem slišal trikrat iz'enih ust in premišljeval, ali se modrijan bolj boji ali bolj veseli, da se je uresničilo njegovo prorokovanje. Pripravili smo se na bran, kolikor se je dalo v naglici. Dozdevni sovražnik pa je obstal pred mestom. "O, Vito-vec je zvit lisjak!" so dejali strokovnjaki. Iz tabora pa so prišli proti mestu trije odposlanci. Mi jih gledamo, gledamo; zdeli so se na,m tako znani. "I za božji čas!" vzklikne tovariš poleg mene, "to sta naša dva Un-' gnada!" In zares,,i cesarskaisver to.V(alca, brata Ungnada, sta prišla v mesto in z njima njegova milost, krški škof Ureh, ujetniki Vitovčevi. To je bilo čudenja! Cesar jih je sprejel takoj; prišli so bili, oproščeni, v imenu Vi-tovčevem, ki se podaja cesarju z vso svojo vojsko, samo da jih cesar pomilosti in jim pusti, kar imajo. Neizmerno je bilo veselje v Izraelu. Kdo bi mogel misliti, da ne sprejme cesar pogojev z razprostrtimi rokami! A kaj še! On zahteva, da se podajo na milost in se pokore njegovi sodbi. Kak strah nas je zopet obšel, tega mi Ti ne verjameš, če Ti tudi popišem. Pričakovali smo, da bode Vitovec razjarjen takoj naskočil mesto. A čuda se gode. Posvetovali so se dolgo; naposled pa prijezdijo iz tabora brez orožja vsi vodje Vitovčevi, na čelu on sam med dvema Ostrovrharjema, mojim prednikom v Gornjem gradu in orja-, škim njegovim bratom. Vse je drlo na ulice gledat glasovitih mož. Vitovec je srepo zrl predse, Ostrovrhar pa se je prijazno oziral okrog in vse se je čudilo njegovi moški lepoti in viteškemu držanju." Anica je malo premolknila in natihoma še enkrat prebrala zadnje vrste. "Kaj ne, kako slabo je pisano?" je opravičeval brat. Anica pa je vzdignila pismo više k obrazu, da si pokrije rdečico, in brala dalje: "Danes navsezgodaj je sedel cesar na sodnji stol. Vitovca je pomilostil takoj, ko ga je prosil odpuščenja, in tudi druge vodjer ki so se bili vojskovali proti njemu. Janeza Ostrovrharja pa je vrgel v ječo in brani se ga pomi-lostiti. Postavil ga bode pred sodišče, in Bog mu bodi milo stiv!" Anici se je trgal glas. "Na'3 pisar piše lepše," se je hudoval Krištof na škofa, ki piše tako grdo. Anica se je prema- Tursic .......... ..........i-23 Penosa V..... ............19 Malavašič...... ............19 Novak .......... ............15 Pi mat............ ............14 Kren ....'........... ............13 Bučar ..'.......... ....... .13 " Penosa ......... ............ii Eqgrajc ....... ..........5 česen ........... ............ 4 Gorjane ....... ......5 ? BREZ MOČI ZRL STRAŠEN PRIZOR gala in nadaljevala poluglasno: "Vzel mu je cesar vsa posestva, kamniški grad, Galenberg, pokroviteljstvo mekinjskega samostana, sploh ves imetek. In veš Ti, komu podeljuje cesar vse to? Tebi, Krištof.. Naj bodem jaz prvi, ki Ti vošči sreča. Ostrovrhar pa bode glavo dal." Anico je posilil jok. Zaihtela je na glas pred bratom in skrila obraz v belem predpasniku. Krištof je strmel in šel zamišljen parkrat po sobi. Obstal je pred sestro, jo prijel za roko, da je vstala, in ji otrl solze: "Ne jokaj, Ana! Ti nisi še pozabila Ostrovrharja, ki te je bil tako razžalil. Sedaj se mu vrača. Ali ni to božja kazen, da je ravno nam na korist njegova nesreča?" "Oh, Krištof," je ihtela sestra, "ne imenuj tuje nesreče bpžje kazni! Saj noben človek ne ve,, kakšna, misel yodi božjo roko." "Ti bi .nemara še rada, da bi se Ostrovrhar izvil brez kazni!" se je čudil brat, in molče je ona prikimala. Krištof pa je zopet koračil po sobi semtertja; ume-ti ni mogel mehkosrčne sestre. A rad jo je imel, in težko mu je dela njena žalost. "Anica," je dejal in ji položil roko na ramo, "jaz pojdem sam vVelikovec in poprosim za Ostrovrharja." "O, kako si dober, Krištof," je šepetala sestra in ga objemala in skrivala objokani obraz na širokih njegovih prsih. Takoj je izvršil Krištof svoj sklep. Poslal je sla na Brdo do Apfalterna, ki bi imel zdaj priliko, da reši ujete sorodnike, in z njim vred se je napravil še tisti dan na pot v Velikovec. Pripro-šnji bratov Lambergarjev se ni mogel ustavljati cesar; toliko uslug sta mu bila, storila. Apl'al-tern, ki je bil zvedel, da so njegovi sorodniki zaprti v soteškem gradu, je tožil Jošta,pred cesy.r-jem. Ta je ukazal takoj, da izpuste, ii; Jošt je. obljubil, a dostavil, da mu je starejši že umrl v ječi. "To je velika nesreča!" je opominjal cesar. "Treba ,bode Jošt, ustanoviti maš za umrlega in z dobrimi deli zadoščati za krivdo. Vi pa, Apfaltern, ne mislite na maščevanje, ampak odpustite mu, kakor Bog odpušča nam vsem, in kakor sem odpustil jaz svojim nasprotnikom." Minulo je nekaj dni, in v Čr-nelem je dvorjanil mladi baron Andrej Ravbar gospodični Ani pred veselo plapolaj očim ognjem. Huda je na takega gosta malokatera deklica, naj se še tako hudo drži, mati pa nobena. Basi je bila Anica raztresena, ni zastajal pogovor; tem zgovornej-ša je bila gospa. Okna so bila zamrzla in zunaj je škripal sneg pod nogami; kako prijetno se je dalo govoriti o neprijetnostih zimskega potovanja! Imeli so baš Krištofa v mislih in ga mi-lovali, da ne sedi pri njih v gor' ki sobi, ko zarezgačejo konji od kamniške strani. JHrupno in veselo pridirjajo na dvorišče trije konjiki s svojimi slugami. Gospa je odprla okno, in prisrčno jo je pozdravil z dvorišča sin in spoštljivo brdski gospod in še drug vitez, ki že zdavnaj ni bil obiskal črnelega. Anica ga je spoznala takoj in rdečica ji je zalila bledo lice. Tekla je gostom naproti, objela brata in podala roko Ostrovrharju. "Odpusti, Ana!" je šepetal junak. Poljubil ji je roko in se poklonli grajski gospe. Anici je žarelo bko od radosti, in še nikdar ni bila tako prijazna z mladim snubcem Ravbarjem kakor ta dan. A gospodu baronu se je dozdevalo, da ni to vse'skupaj nič; pusto nTu je bilo pri'srbik in držal 'se je moško. Krištof in Ostrovrhar itia' se bila spotoma1! z6pfetf tako sprijaznila, da se je napetost takih'prištdjnih pohodov kmalu umeknila dobrodušnemu veselju. Anica je pridno polnila kupice in se smejala zgovornosti svojih gostov. Malo-veseden je bil le Ravbar; nagni) se je k Apfalternu in vzdihnil: "Anica gotovo ne misli več, da bi šla v samostan." "Sedaj pojdi pa ti!" mu je po-šepetal Apfaltern. "Pojdi se solit!" je mrmral oni in pil sVoj pot, ker je bil čvrst in zdrav mladenič, ki ga ni mučila preobčutljivost. (Dalje prihodnjič). -o-- Demokrati doživeli lepo zmago v Baltimore Baltimore, Maryland, 6. maja. Demokrati so. v tem mestu doživeli sijajno zmago. Zadnjih osem let so republikanci gospodarili. mestu. Včeraj pa je bil izvoljen demokrat za župana z večino 50,000 , glasov, in demokrati so dobili 17 sedežev v mestni zbornici, kjer se nahaja 18 councilman^v. (j ba tudi jutri živeti, da ne bi prišli drugim na ramena. Ko mu je umrla soproga, se je obrnil na nas in nam potožil svoje težave, in mi smo mu takoj kot našemu večletnemu odjemalcu rade volje obljubili oskrbeti pogreb soproge brezplačno. Ko so se pa nekateri oglasili, da sumijo, da bi bil on v taki bedi in da mislijo, da ima še nekaj denarja prihranjenega, smo se tozadevno informirali. Resnici na ljubo naj bo povedano, da ima mož par dolarjev prihranjenih, kar ne pomeni sploh ničesar za človeka, ki ne ve, s čim si bo jutri ali čez mesec dni kupil kruha, kajti on je že deset let brez dela in zaslužka. Radi teh ljudskih opazk je Mr. Martin Rade sklenil, da bo na vsak način prispeval— deloma je že, deloma pa bo še nekaj prispevali, daj bo pogreb soproge spadal pod razred,za jvsoip $50.00, na-mqsjt(j) popolnoma brezplačno, kakor je bilo omenjeno. Toliko v pojasnilo za vsestransko splošno zadovoljstvo. DALJE: Naš pogrebni zavod bo vztrajal na tem, kar je bilo obljubljeno v javnosti v našem lokalnem časopisju, namreč, da bomo stali za svojimi odjemalci, kadar bo družina v zadregi radi svojega umrlega člana, ki je bil naš odjemalec in za katerega ni potrebnih sredstev za pokop. Take bi moralo mesto pokopati, kar pa je našim ljudem tuje in neugodno, in v takih slučajih bomo storili mi, kakor zgoraj omenjeno — ZASTONJ! Zatem pa je najnižja pogrebna cena za revne $50.00 za pogreb, bolj i pa za vsoto $125.00. So pač napočili taki časi, v katerih moramo nekaj storiti za revne med revnimi. Mi smo končno vseeno prav hvaležni Mr. Martin Rade-tu, ki je sam od sebe radevoljno prispeval ali bo prispeval za pogreb soproge, ko mu je bil brezplačno na razpolago. Anton Grdina in Sinovi Izvanredna prilika Trgovina se da v najem, obstoji že 2 1 let, in še en sam dan ni bila prazna. $4,000 prometa na mesec. Sedanji trgovec se bo selil. Prostori so na Saranac Rd. in E. 1 55. cesta. Vprašajte pri Frank Ivančič, 789 Alhambra Rd. (109) Preša poceni Proda se pol tonska preša za grozdje. Zelo poceni. 14507 Saranac Rd. t V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBI,JENEGA OČETA IN SOPROGA Simon Janes ki je preminul dne 7. maja, 1930. Še vedno si v blagem, nepozabnem spominu, objokovan od svojih otrok. Naj Ti večni Bog poplača vsa dela in skrbi, katere si za nas imel. Večni mir naj Ti Bog podeli. Žalujoči ostali: Mary, soproga. Peter, Joseph in Mary, otroci. Cleveland, O., 7. maja, 1931. * V tovarnah za svilo v Allen-town, Pa., je odšlo 3000 delavcev na štrajk. MALI OGLASI ZAHVALA iN NAZNA-NILO Stanovanje se da v najem. Tri sobe, spodaj. Kopališče. Odda se tudi štiri sobe zgorej, kopališče. — Vprašajte pa 1139 Norw6od Rd. (110) Na domu Morris Langa \ Phoenixville, Pa., je eksplodiral plin, vsled česar se je vnela obleka hišne gospodinje in njene 22-letne hčere, učiteljice tamošnje šole. ženski sta skušali pogasiti gorečo obleko in sta vpili na pomoč. Oče, oziroma mož je zrl ves prizor, pa ni mogel pomagati, ker je brez obeh nog in je ves obupan sedel na stolu, medtem sta pa njegova žena in hči dobesedno zgoreli. -o- Hotel v škripcih Guardian Trust Co., je zaprosila sodnijo, da imenuje recei-verja za poznani Jlollenden hotel v Clevelandu, ki se nahaja v denarnih zadregnh-, t ., . T V bližini Sum Dieyo, Cal. so našli obešeno 17-letno Louise Teuber. Iz skrivnostnih okoliščin policija posnema, da so jo obesile ženske iz maščevanja. Sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom naznanjam, da mi je preminula draga soproga, ki se je nahajala nad deset let v bolnici ter je umrla v nedeljo zjutraj, 3. maja, rešena težke bolezni. Pokopana je bila dne 5. maja na Calvary pokopališču, ob navzočnosti mnogih mojih prijateljev, ki so mi izkazali svojo naklonjenost in prijateljstvo. Radi tega si štejem v dolžnost zahvaliti se vsem, ki so mi v teh težkih urah izkazali svojo naklonjenost, prijateljsvo in pomoč. Zahvaljujem se mojim ožjim prijateljem, ki so drage volje nastopili kot nosilci krste; Mr. Pavel Mihelič, Andrew Cui rilovjč, Izidor Stojkovič in Johi) Grdancui,,lastniku,hiše, v k^tpfi pohajam. Nadalje hvala ^ udeležbo Mr. Mat}i, Braidiči^ i,n Toni Fudoriču ter ostalim možem in ženam, ki so se udeležili pogreba. Prav hvaležen sem Mr. A. Grdinu in Sinovom za naklonjenost, ker so bili voljni pokopati mojo soprogo, kot svojemu o d .i e m a 1 c u, popolnoma brezplačno, radi težkih življenjskih razmer. Zahvala č. g. Rev. Domladovacu za cerkvena opravila in še ostalim, ki morda niso bili tukaj omenjeni. Iz srca hvaležen bom tudi jaz v imenu sinov skušal povračevati uslugo in prijaznost, ki mi je bila izkazana. Martin Rade, soprog. Zahvala in pojasnilo Naj bo tukaj omenjeno za dobro ime poštenega in skrbnega moža Martina Rade-ta, ki se nahaja že dokaj v letih, za kakršne ljudi ni danes v Ameriki dela,, ker ga še mladi nimajo. On je eden onih pionirjev, ki so znali skromno gospodariti in pošteno živeti ter gledali na to, da je tre- ženska išče delo za gospodinjstvo. Pri mali družini. Zna kuhati. 1184 Norwood Rd. (109) Naprodaj je trgovina — candy store, zraven višje šole. Se zamenja tudi za hišo. Pozve se na 1446 E. 57th St. (108) SLOVENSKA BRIVNICA Frank A. Gredence 6124 ST. CLAIR AVE. (prej J. Ropar) 1 DOBER PREMOG! | (g) Točna postrežba! (g) (g) The Hill Coal Co. © ©1261 MARQUETTE Iti) f^s Stari Cimperraanovi prostori (©) IIEnderson 57S8 (g) PRVI SLOVENSKI gg PLUMBER ajl J. MOiSAR I 6521 ST. CLAIR AVE. aft Čc hočete delo poceni in S pošteno, pokličite mene. fcjj^ RAndoiph 5188 (Thn. F.ljYfpi II SMO MED VAMI! Naznanjamo cenjcnemu slovenskemu občinstvu, da smo sc PRESELILI v naše nove prostore na 6223 ST. CLAIR AVENUE kjer vain ob vsakem času lahko prodamo izvrstne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE Najboljši mehaniki so pri nas zaposijeni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In sc vam prav /vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 6225 St. Clair Ave. HEnderson 6118 ENdicott 2252 ENdicott 2252 \c KREMZAR FURNITURE 6108 St. Clair Ave. p IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE rxxz xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxzxxxxxxxxxxxxzxxxxxrrj C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO. LEO KAUŠEK in FRANK KOVACH lastnika. Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek 15210 SARANAC RD. GLenville 4716 jj rgTTTTYTYTyTTTTTrrrTTTTTTX2iixx;xzi2XXXXirxrixxxTTTY-r VABILO NA , katerega priredi Ženski odsek Slovenske Delavske Zadružne Zveze OB DVELETNICI SVOJEGA OBSTANKA V SOBOTO 9. MAJA 1931 Vsako leto se enkrat spominjamo naših ljubih mater in sicer drugo nedeljo v mesecu, maju, ko se vzbuja narava, ko se pojavijo cvetlice, ki so najbolj nežen dar za naše matere. Gotovo se bo vsaka hčerka in vsak sin spominjal tudi letos svoje matere. In vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčeram in sinovom, ako je obdarijo na Materinski dan s cvetlicami. Pri nas imamo polno zalogo najbolj izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite lahko cvetlice sveže ali umetne, cvetlice v posodah ali odrezane. Največja izbera krasnih cvetlic v slovenski naselbini. In cene letos niso visoke, so j ako zmerne, postrežba je hitra in točna. Naročila vam. pripeljemo na dom, da tako presenetite svojo mater, ki je njej posvečen. Ako želite lepe cvetlice za Materinski dan, oglasite se pri V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE Pričetek ob sedmih zvečer Vljudno so vabljeni vsi zadružničarji, odjemalci in prijatelji. Ob devetih zvečer se bo serviralo okusno večerjo. Svirala bo fina godba Barbičev orkester. Za žejne bo tudi preskrbljeno. Vstopnina 50 centov. Vstopnice se dobe pri vseh članicah odseka in pri odbornikih in vseh treh trgovinah, ker pri vratih se jih ne bo "prodajalo. Vas prijazno vabi ODSEK POGREBNI ZAVOD $ Avtomobili ,in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. S 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicolt 0583 5 COLLINWOODSKI URAD: \ 492 East Street ■ . _ Tel.: KEnmore 3118 J SLOVENSKA CVETLIČARNA HEnderson 1126 HENRIK SIENKIEWICZ POTOP iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (Nadaljevanje) "Bog naj me sodi,' je odgovoril s pravim senatorskim dostojanstvom hetman, "ne tebi ne tvojemu knezu se ne bom opravičeval, ker mi nista postavljena, za sodnika. Ti, pa mesto oklevanja, gospod, govori naravnost, čemu si prišel semkaj in kakšne pogoje stavi j a knez?" "Knez, gospod moj, je stri Ho-rotkieviča, porazil gospoda Krištofa Sapieho, zavzel Tikočin, in radi tega se lahko po pravici smatra za zmagovalca Mn zahteva znatnih koristi. Ker mu pa vendar ni do prelivanja krščanske krvi, želi v miru oditi v Pru-se, ne zahtevajoč drugega, kakor da more mirno postaviti posadke po gradovih. Vzeli smo tudi nemalo ujetnikov, med katerimi so imenitni oficirji, ne računajoč gospodično Borzoboha-to Krasiensko, katero smo že poslali v Tavroge. Ti se lahko takoj izmenjajo." "Gospod, nikar se ne bahaj z zmagami, zakaj moja sprednja straža, katero je vodil tu navzoči gospod Babinič, vas je preko trideset milj preganjala. V begu pred njQ ste izgubili vozove, topove, prtljago. Vojaki vam padajo od gladu, nimate jesti, ne veste, kam bi se obrnili. Gospod, si videl naše vojake? Nalašč ti nisem dal zavezati oči, da bi mogel spoznati, če se morete meriti z nami. Kar se tiče one gospodične, ni pod mojim varstvom, temveč pod varstvom gospoda Zamojskega in kneginje Grizelde.. S tema bo imel knez opraviti, če se ji zgodi kaka krivica. Ti pa povej, kaj imaš še povedati, a govori pametno, sicer zapovem takoj gospodu Ba-biniču, da nastopi!" Sakovič pa se je mesto odgovora obrnil h Kmiticu: "Torej si nam ti, gospod, za-stopil pot? Najbrže si se pri gospodu Kmiticu učil ravnati tako razbojniško." "Saj čutite na lastni koži, če sem se dobro naučil." "Hetman je zopet nagrbančil čelo: "To ni nič zate," je rekel Sa-koviču, "in lahko greš." "Vaša vzvišenost naj mi da, vsaj pismo za kneza gospoda." "Naj se zgodi tako. Počakaj, gospod, na pismo pri gospodu Oskierki." Ko je zaslišal to gospod Oski-erka, je takoj odvedel Sakoviča. Hetman mu je v pozdrav poki-mal z roko, potem pa se je takoj obrnil h gospodu Andreju: "čemu si rekel 'gorje,' ko se je govorilo o ujetem človeku?" je rekel, strogo zroč vitezu v oči, "mar je sovraštvo tako oglušilo vest v tebi, da si res poslal morilca na kneza?" "Pri najsvetejši Devici, ki sem jo branil, ne," je rekel gospod Kmitic. "Ne bi hotel s tujo roko seči po njegovem življenju." "Čemu si govoril 'gorje?' Ali poznaš onega človeka?" "Poznam ga," je odgovoril gospod Kmitic, bled od razburjenja in jeze; "odpravil sem ga še iz Lvova v Tavroge. Knez Bo-guslav je odpravil v Tavroge gospodično Bilevičevo. Jaz ljubim to gospodično, imela sva se vzeti Poslal sem onega človeka, da bi dobil od nje kako poročilo. V takih rokah je bila. . ." "Pomiri se!" je rekel hetman, "ali si mu dal kak list?" "Ne, ona bi ga niti čitati ne hotela." "Čemu?" "Ker ji je Boguslav povedal, da sem se mu ponudil ugrabiti kralja." "Veliki so vzroki tvojega sovraštva do njega. Priznam. , "Da, vaša vzvišenost^ da !"- "Mar pozna knez tega človeka?" "Pozna! To je stražmojster Soroka. On mi je pomagal ugrabiti Boguslava." "Razumem," je rekel hetman, "čaka ga knezovo maščevanje." Nastal je trenutek molčanja. "Knez je v škripcih," je rekel hetman, "morda ga odda." "Vaša vzvišenost," je rekel gospod Kmitic, "naj vaša vzvišenost zadrži Sakoviča, mene pa naj pošlje h knezu. Morda ga dobim." "Toliko ti je na njem?" "Star vojak, star sluga. . . Na rokah me je nosil. Kolikokrat mi je rešil življenje. Bog bi me kaznoval, če bi ga zapustil v takšnih okoliščinah." In Kmitic se je začel tresti od bolesti in nemira, a hetman je rekel: "Ne čudim se, da te vojaki ljubijo, ker jih tudi ti ljubiš. Storim, kar morem. Napišem knezu, da mu pustim za tega vojaka, kogarkoli hoče, sicer pa je ravnal po tvojem povelju kakor nedolžno orožje." Kmitic se je zgrabil za glavo: "Kaj mu mar do jetnikov, ne pusti ga, tudi za trideset ne." "Torej ga tudi tebi ne da, še tvoje življenje je v nevarnosti." Vaša vzvišenost, za enega bi ga dal: za Sakoviča!" "Sakoviča ne morem pridržati, on je poslanec!" Naj ga vaša vzvišenost pridrži, jaz pa pojdem z listom h knezu. Morda dosežem kaj. . . Bog ž njim! Odpovem se maščevanju, samo da mi pusti tega vojaka!" 'čakaj!" je rekel hetman, "Sakoviča lahko pridržim. Razen tega napišem knezu list, naj mi pošlje spremni list brez imena," Po teh besedah je začel hetman takoj pisati. Čez četrt ure je oddirjal kozak z listom v Ja-nov, a zvečer se je vrnil z Bogu-slavovim odgovorom. "Pošiljam spremni list,' je pisal Boguslav, "s katerim se varno povrne vsak poslanec, ali se mi čudno zdi, da zahteva vaša vzvišenost spremni list, ko imaš pri sebi kot zastavnika mojega slugo in prijatelja, gospoda starosto ošmianskega, za katerega čutim toliko ljubezni, da bi izpustil zanj vse oficirje vaše vzvišenosti. Znano je tudi, da poslancev ne more in da jih navadno spoštujejo tudi divji Tatarji, s katerimi se vaša vzvišenost sedaj vojskuje proti mojim krščanskim vojakom. S tem dajem poroštvo za poslančevo varnost s svojo knežjo besedo in beležim itd." še istega večera je vzel Kmitic spremni list, oba Kemliča in odšel. Gospod, Sakovič je oslal kot zastavnik v Sokolki. XXXIX. Bilo je okoli polnoči, ko se je gospod Andrej javil prvim knežjim stražam, toda v vsem Bogu-slavovem taboru ni nihče spal. Bitka je mogla nastopiti vsak hip, zato so se goreče pripravljali nanjo. Knežja vojska je zavzemala sam Janov in so obvladali cesto, vodečo iz Sokolke, katero je stražilo topništvo, ki so ga posluževali elektorjevi begunci. Topovi so bili samo trije, toda smodnika in krogel dovolj. Na obeh straneh Janova, med brezami, je Boguslav dal napraviti nasipe, nanje postaviti možnarje in pehoto. Konjenica je zavzemala sam Janov, cesto za topovi in presledke med nasipi. Pozicija je bila zadostno zavarovana s svežimi ljudmi ki bi se lahko dolgo in krvavo branili,, toda novih vojakov je bilo le osem sto pehote pod poveljnikom Krytzem, ostanek pa je ■bil .tako utrujen, .da. so komaj še stali na nogah. Vrhiitega se je slišalo o polnoči tatarsko vpitje v Suholovu, potem za hrbtom Bo-guslavovih vrst, zaradi česar se je širil velik strah med vojaki. Boguslav je moral poslati v to stran vso lahko konjenico, katera se pol milje pota ni upala niti vračati, niti iti naprej, ker se je bala zasede v gozdovih. Dasi je Boguslava mučila silna vročica in tresla mrzlica, se je vendar sam zanimal za vse; ker pa je le z veliko težavo mogel sesti na konja, se je pustil od štirih trabantov nositi v odprti nosilnici. Tako si je ogledal cesto, brezov log in se je baš vračal v Janv, ko so mu javili, da se bliža knezov poslanec. Bilo je že na. ulici. Boguslav ni mogel spoznati Kmitica zaradi temne noči in zaradi tega, ker je imel gospod Andrej zaradi varnosti pred oficirji prednje straže glavo pokrite^ z vrečico, v kateri je bila samo odprtina ,Zft u<4a- ■ w i ■. i i 1 ■I H Vendar je kriefe opaffll vrečo, ko je Kmitic zlezel s konja; koje stal poleg njega, mu je velel, naj si jo vzame. "Tu je že Jahov," je rekel, "in nima pomena delati skrivnosti." Potem se je obrnil v temi h gospodu Andreju: "Od gospoda Sapiehe?" "Da!" "Kaj pa dela tam gospod Sakovič?" "Gospod Oskierka ga gosti." "čemu ste zahtevali spremni list, ko imate vendar Sakoviča? Preveč previden je gospod Sa-pieha in naj pazi, da ne postane premoder." "To ni moja stvar," je odgovoril Kmitic. "Kakor vidim, gospod poslanec ni preveč zgovoren." "Prinesel sem pismo in o svoji privatni zadevi izpregovorim v stanovanju." "Torej je tudi privatna zadeva?" "Našla se bo tudi prošnja do vaše knežje milosti." "Ljubo mi bo, če bom mogel ugoditi. Sedaj pa prosim za menoj. Prosim sedi na konja, go-vabil bi te v nosilnico, a je pretesno." Šli so dalje. Knez v nosilnici, a Kmitic zraven na konju. In v temi sta se medsebojno ogledovala, ne da bi se mogla videti v obraz, čez nekaj časa je začela kneza navzlic kožuhom tresti mrzlica, da je kar šklepetal z zpbrn^i. Naposled ^ rekel: "Vrag''meje napadel! Ej, če" b| tega ne bilo! Stavil bi bil dru-kfe pogoje." Kmitic ni odgovoril nič in le z očmi je hotef prodrtei temo, v kateri sta se odražala glava in obličje knezovo v neizrazitih sivih in belih orisih. Ob Bogu-slavovem glasu in ob pogledu na njegovo postavo se je vzbudila v njegovem srcu vsa nekdanja jeza, staro sovrašto in žgoča želja po maščevanju, da se je vse izpremenilo naravnost v blaznost. Roka mu je nehote iskala meč, ki so mu ga vzeli, a zapa-som je imel bulavo z železno glavo, svoj polkovniški znak, zato mu je hudič takoj začel šepetati : Zakriči mu v uho, kdo si in razbij mu bučo na drobne kose. Noč je temna, rešiš se. . . Kemliča sta s teboj. Izdajico ubiješ, za krivice plačaš. Rešiš Olen-ko, Soroko ! Bij! Bij!" Kmitic se je še bolj približal nosilnici in je začel s tresočo roko vleči bulavo izza pasa. "Bij!" je zašepetal vrag. "Domovini storiš uslugo!" Kmitic je že izvlekel bulavo in jo stisnil za ročaj, toda v tem hipu se je njegov konj, ali se je udaril z nozdrvi v trabantovo čelado ali pa se je prestrašil, naenkrat se je zaril s kopiti v zemljo, potem se je silno izpodtak-nil; Kmitic ga je potegnil z uzdo. Medtem se je nosilnica oddaljila za nekoliko korakov. In junaku so se zježili lasje na, glavi. , "Mati najsyetejša,;drži mi roko !'"j*e Zašepetal'skozi stisnjene zobe. "Jaz sem vendar tu poslanec, jaz prihajam od hetma-na, a hočem kakor nočni ubijalec moriti. Jaz sem šlahčič, jaz sem tvoj sluga! Ne pel j i me v izkušnjavo!" "čemu zaostajaš?" se je oglasil iz mrzlice Boguslavov glas. "Sem že tu!" "čuješ, gospod, petelini že po-jo v kurnikih. Treba se je po-žuriti, ker sem bolan in potre ben počitka." (Dalje prihodnjič.) * Trideset torpedovk je dospelo v Charleston, S. C. k mornariškim manevrom. PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA ^^ dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije." Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slo- venskega pljonirja in ustanovitelja K. S. K. Jcdnote pokojnega Rev. Frank S. Šušteršiča itd. Glede potnih listov, pertnitev, voznih listkov itd. Pišite na: JOHN L. MIIIELIC1I CO. (August Hollander) G419 St. Clair Avenue, Cleveland, O.r MUIALJEVIC BROS. 6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio JOSEPH SVETE 1782 E. 28th St., Lorain, O. CUNARD LINE 1022 Chester Avenue CLEVELAND; OHIO SLOVENSKA MLADINSKA ŠOLA S. N. DOMA priredi V SOBOTO 9. MAJA 19-31 na odru Slovenskega Nar. Doma, na St. Clair Ave. DVE IGRI PO PREDSTAVI PLES V SPODNJI DVORANI Pričetek točno ob 7:30 zvečer Vstopnina 50 centov; otroci v spremstvu staršev prosti V SPORE D: 1. "Zimi v slovo," "Na plan," Emil Adamič, zapojo učenci prvega in druzega razreda 2. Igra, tridajanka, spisal Josip Korban "POVODNJI MOŽ" OSEBE• MARTIN HOSTNIK. ŽUPAN .....................'................................. Frank Kačar AMALIJA. NJEGOVA ŽENA .................................................. Mnrv Bresmr JANKO. NJIH- OTROK .................................................................. Max Germ MAJDA, NJIH OTROK .......................................................... Pauline Tavčar MIHCEV MIHEC, VAŠKI VESELJAK ........................................ Rudy Germ ŠTEFAN KRIŽNAR, VOSESTNIK .....................'....................... Rudv Stefanič liURJEVKA. VDOVA*................................................................ Mary Slabe MATEVŽEK, NJEN SIN ................................,.................... Daniel Postotnik NADICA, VAŠKI OTROK .......................................................... Ruse Slabe i M ANICA, VAŠKI OTROK ............................................................ Helen Ivandič TINČEK. VAŠKI OTROK .............................................................. Henry Jeglič ; j j TO^NjCjiK. VAŠKI jOTROK ..,..,............ ............................. ....... Frank Smrdel 11 * - Skupina otrpk z vasi 3. "Slepec," zapojo učenke četrtega razreda (med odmorom gornje igre). Na klavir spremlja Vida Shifrer, na violino pa Victoria Spelič, Pauline Tavčar, Mary Lokar in Josephine Modic. 4. !"Vrabec," spesnil Ivan Zorman, deklamira Francek Drobnič . 5. Veseloigra v treh dejanjih. Iz nemščine prevedel A. Supin "DOMIŠLJAVA MICA" OSEBE* BARONICA ŠTEMBERC.AR .........................'............................... Mary Kolesar LEONORA, NJENA IICI .............................................................. liertha Eršte GROFICA VOJEVSKA ................................................................... Vida Shifrer STARA JEŠPRENOVKA ...................................................... Dorothy Sevnik MLADA JEŠPRENOVKA ......................................................... Victoria Spelič MICA, NJIH HČER .................................................................. Martha Modic KATRA. NJIH HČER .................................................................... Mary Modic REZA, VAŠKO DEKLE ...................................................................... Vera Koa ANA. VAŠKO DEKLE ...........................................................Josephine Bitenc TONA, . VAŠKO DEKLE ....................................................... Elisabeth Žigavec IVANKA, VAŠKO DEKLE ...................................................... Frances Bitenc 6. Duet na violino in klavir igrata: John Podržaj in Agnes Klemenčič. Rediteljice v dvorani, dekleta odraslega razreda Slovenske šole S. N. Doma Na klavir spremlja vse pevske točke gdč. Anica Eršte Režiserka Antoinette Simčič Kulise posodilo dramsko društvo Ivan Cankar Za ples bo igrala poznana Špehkova godba Na udeležbo vas prijazno vabi odbor SLOVENSKE MLADINSKE ŠOLE S. N. DOMA Po igri se vrši ples in prosta zabada. Za ples bo sviral Verbvšek orkester. Za lačne in žejne bo pa preskrbel ODBOR "Vsi in vse za mater" ŠALJIVA IGRA V DVEH DEJANJIH katero priredi KLUB SLOVENSKIH ŽENA S. D. DVORANE V NEDELJO 10. MAJA V SLOVENSKI DELAVSKI DVORANI NA PRINCE AVE. Začetek ob 6:30 zvečer. Vstopnina 25 centov Program: MATI META, vdova..............................Mrs. Angela Žnebel FRANK, njen sin........................................Mr. Max Traven" MARY, hči..................................................Miss Mary Tomšič BERTA, hči................................................Miss Anna Traven ANNIE, hči................................................Miss Mary Bubnič PETER, svak...........................i........................Mr. Joe Zadnik TETA REZA................................................Miss Stella Ban Režiser: GASPER SEGULIN