Začetek del na čistilni napravi v Zalogu
Ljubliana nujno potrebuje čistilno napravo. Reke ne morejo v ne-dogled sprejemati neomejenih količin odpadkov. Tega se sedaj že vsi zavedamo, vemo pa, da je to zelo draga naprava, od katere ekonom-skih učinkov ne moremo pričakovati takoj, ampak so rezultati vidni šele po daljšcm času v obliki močno izboljšanih pogojev bivanja. K čiščenju nas zavezuje tudi dogovor med mesti ob porečju Save in še izgradnja hidroeiektrarne Vrhovo, saj bo sicer s svojo zajezitvijo ustvarila veliko gnojno jamo.
Leto 1988 je bilo zelo uspešno za pripravo gradnje. Že v mesecu januarju so bili naročeni projekti za pridobitev gradbenega dovolje-nja. Razpisana so bila dela in iz-bran je bil prevzemnik vseh del, to je SCT iz Ljubljane. Z deli bo pričel že letos spomtadi^Za do-stop na gradbijjče je bila zgrajena široka asfaltirina cesta v dlMžini 3,5 km s prijdjučkem z Zpdo-brovške ceste, Ttjdi.voda j^riujna
za obratovanje gradbišča. Zato je bil zgrajen poskusni vodnjak glo-bine 20 m, v katerega je vgrajena nerjaveča cev. Voda je čista in jo je toliko, da jo bo dovolj za grad-njo in kasneje za obratovanje na-prave.
Cisiilna naprava bo stala seve-rovzhodno od Zaloga, okoli 400 m od stanovanjskih hiš. Pri sprejetju lokacijskega načrta je bilo veliko
dogovarjanja s krajani, posebno zaradi bojazni glede smradu, saj imajo sedaj zelo slabe izkušnje s kafilerijo Koteksa. Na zadnji reviziji projekta pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije je bilo ugo-tovljeno, da pri tako projektirani napravi ne bo mogoče zaznati no-benega vonja- izven ograje čistllne naprave.
V času projektiranja so se rauv-nele razprave o morebitni alterna-tivni izvedbi naprave po predliogu ing. Igorja Kosa. Lokacija najj bi bila prestavljena v povečani iraz-dalji od Zaloga za 500 m Ln najj bi imela kompaktno izvedbo, tco je pravokotne obJike usedalnikov na manjšem prostoru. Revizijska Iko-misija je bila soočena z vso zgo«do-
vino načrtovanja naprave. Že leta 1980 je bil razpisan natečaj za idejne rešitve, v katerem so sode-lovali tudi inozemski ponudniki. Izbrana je bila rešitev, ki jo je 1. 1986 kot idejni projekt dokončala DO Smelt. O lokaciji je bilo ve-liko razprav v KS Zalog. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je pripravil pet različnih mikrolo-kacijskih variant. Opravljen je bil tudi skupni ogled takšne naprave v Gradcu in končno je bila spre-jeta sedanja lokacija s posebnimi pogoji za varovanje okolja. Za ureditev okolice so dali svoje pri-spevke tudi študentje v seminarju na Biotehnični fakulteti v Ljub-Ijani.
(nadaljevanje na 4. strani)
(nadaljcvanje s 1. strani)
Tako bo v lem prostoru kar 40% zemljišča namenjenega za pogozditev, ki bo predstavljala zeleno zaščitno zaveso proti Za-logu.
Revizijska komisija pri Zvezi vodnih skupnosti je potrdila izde-lani projekt. Predlagana tehnolo-gija omogoča poleg klasičnega obratovanja tudi obratovanje po
načinu dvostopenjskega biolo-škega čiščenja, s tem da je I. stop-nja visoko obremenjena. Predlog razporeditve objektov je primer-nejši, tako z vidika hidravlične razporeditve vode, kakor tudi z vidika vzdrževanja objektov in strojne opreme, ziasti pa glede oblikovanja in stapljanja v okolje. Prcdlog ing. Kosa ne prinaša no-benih prednosti pred potrjenim predlogom, niii z vidika lokacije niti tehnologije, stroški investicije pa sploh niso bili izračunani ali obrazloženi. Gledanje, da bi bila lahko naprava manjša, če ne bi vodili vanjo odpadnih vod iz Medvod, je kratkovidno. Vemo, da se ljubljanska podtalnica na-paja iz Save, zato je edino pra-vilno, da vodimo vse industrijske vode v kanalih do prečiščevanja v Zalogu.
Tako imamo po 10 letih projek-tiranja zeleno luč za začetek del. Investitor centralne čistilne na-prave Ljubljana je delovna orga-nizacija     Vodovod-Kanalizacija,
TOZD Kanalizacija iz namenskih sredstev, ki jih plačujejo potroš-niki pri kanalščini. Sredstva za izgradnjo prispevata še Korau-nalna skupnost Ijubljanskih občin in v večji meri Območna vodna skupnost Ljubljana-Sava.
Zaradi težav in drugih obvez-nosti vodno gospodarstvo v tem srednjeročnem obdobju nima do-volj sredstev za prispevek k iz-gradnji celotne I. faze, to je me-hanskega dela čiščenja. Tako bomo v naslednjih dveh letih lahko zgradili samo etapo A, ki zajema dovodni kolektor, črpa-lišče, grablje in peskolovce. Vred-nost teh del bo 35 milijard din. Vsi vemo, da tako zgrajeni objekti še ne bodo dajali pomembnega prispevka k čiščenju vode, je pa to edina pot, da se z deli sploh prične. Po letu 1991 bomo kljub vsem gospodarskim težavam na-daljevali gradnjo in dokončali ce-lotno I. fazo najkasneje do leta 1995.
inž. Božo Arhar