t»*«TuYna pTnFana V gothvnn. Leto XVI., štev. 66 Ljubljana, sreda 20, marca 193$ Cena 1 Din opravtustvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Teieton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratni oddeieK: Ljubljana Selen-burgova m i - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Teieton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Delovni program češkoslovaške koalicije Stranke češkoslovaške vladne večine so se zedinile na delovni program, ki ga hočejo kakor zatrjujejo, absolvirati se v «edanji funkcijski dobi parlamenta. Bolj verjetno pa je, da gre že za volilni program, s katerim hoče vladna koalicija0 stopiti pred na--d. Vedno bolj se namreč kaže, da tudi praški parlament ne bo dočakal svoje polne zakonite dobe, ki bi mu iztekla jeseni, ampak da bodo tudi v bratski republiki imeli volitve najbrž že v maju kakor pri nas. Konkretni delovni program, na katerega so se zedinile stranke češkoslovaške vladne koalicije, se v bistvu tiče treh glavnih vprašanj: sanacije avtonomnih financ, zmanjšanja brezposelnosti z investicijskimi deli, ki naj obenem dvignejo kupno moč širokih mas, in končno monopola za živinorejske proizvode. Vprašanje samoupravnih financ že dolgo trka na vrata in je bilo že dozdaj predmet vsestranskih študij in medstrankarskih pogajanj. Mnenja so bila med posameznimi skupinami močno deljena, zlasti v pogledu novih virov za potrebno kritje. Tudi zdaj sicer končna odločitev v tej smeri šp ni padla, vendar že ni več načelnega nasprotja proti novim davščinam, ki bodo potrebne, da se akcija izvede. Finančno vprašanje je tudi glavna tekava za izvršitev velikega investicijskega načrta, ki naj omeji brezposelnost, izdatki za predvidena javna dela bi znašali okroglo 2 milijardi kron. V to svr-bo bo potrebno novo posojilo, proti kateremu se sicer oglašajo pomisleki, ki pa ga na drugi strani opravičuje dejstvo, da bo državna blagajna močno razbremenjena, če se znižajo ogromni izdatki za podporo brezposelnih in za prehranjevalno akcijo. Gotovo je tudi, da bodo imeli od večje zaposlitve delavstva koristi vsi stanovi, ne nazadnje kmetijstvo, ki zlasti trpi vsled nizke kupne moči delavskih mas. Javna dela bodo vrh tega izboljšala naprave javnega prometa, njih glavni del pa bo služil državni obrambi. Iz vseh teh razlogov se ogrevajo za investicijski program tudi agrarci, ki se v tej točki srečavajo s so-: cialističnim krilom koalicije. Slednje je izvojevalo končno tudi načelni pristanek vladnih strank na svojo staro zahtevo po štirideseturnem delovnem tednu. Kot tretja glavna točka delovnega programa prihaja v poštev monopol za živinorejsko produkcijo, zahteva agrar-cev, od katere niso noteli odstopiti in jim je tudi očividno uspelo premagati dosedanji odpor vladnih socialistov. Agrarci smatrajo izpopolnitev monopol-skega sistema za neodložljivo, ker bo šele potem njihova akcija za zvišanje rentabilnosti poljedelskega gospodarstva dobila pravo vrednost, dočim bi bila v nasprotnem primera celo težko izvoje-vana pridobitev žitnega monopola ogrožena. Značilno je, da so igrala pri določitvi delovnega programa glavno vlogo gospodarsko socialna vprašanja, za katerimi so stopila čisto politična precej v ozadje. Ne more se reči, da bi vlada in s.ranke podcenjevale pomen politično preventivnih zakonov za utrditev državne avtoritete, katere tudi moderna demokracija ne more preprečiti. Toda ka-kar pri nas je tudi na Češkoslovaškem opozicija tako razbita in tako heteroge-na, da se zde kakršnikoli posebni ukrepi nepotrebni. Edino izjemo tvori nemška Sudetska domovinska fronta pod vodstvom znanega Henleina, a ta je še docela neenotna in se še nič ne vidi, ali bo iz nje nastalo kaj trajnega. Kar se Čehov tiče, je za nje značilno, da se niti levičarski, niti desničarski ekstrem ne more zakoreniti: tako komunisti kakor fašisti se kljub svojim deniagoškim geslom ne morejo tako razširiti med ljudstvom. da bi predstavljali nevarnost za današnji ustroj države. Zato se obrača glavna skrb vlade na gospodarska in socialna vprašanja. Naj že bo doseženi delovni program res program še za sedanji parlament, ali pa jedro volilnega programa vladnih strank, v vsakem primeru je dokaz, kako zelo se češkoslovaške politične stranke zavedajo svoje odgovornosti do države. INTERVENCIJA ANGLIJE V BERLINU Vlada Velike Britanije smatra ponovno uvedbo vojaške obveznosti v Nemčiji za resno vznemirjenje Evrope - Pogoji za potovanje zunanjega ministra sira Johna Simona v Berlin Amerika čaka Volitve na švedskem Stockholm, 18. marca. AA. Tu so se včeraj vršile občinske volitve. Udeležba volilcev je bila dokaj živahna in je ponekod dosegla 85% vpisanih volilcev. Po dosedanjih rezultatih so dobili konservativci 33 mandatov <2 manj kakor doslej), narodna stranka 14 (+3), socialni demokrati 45 (—7), socialistični levičarji 7 (+2), komunisti 1 kakor doslej. Demisija generala Metaxasa Pariz 19- marca. AA. Havas poroča iz Aten, da je minister brez portfelja Meta- xas odstopil. , . , . Voditelj opozicije Kafandans, ki so ga pogrešali že od začetka revolucije, je zdaj sporočil, da je bil bolan in da je na razpolago oblastvom. Berlin, 19. marca d. Angleški poslanik Phipps je včeraj popoldne izročil zunanjemu ministru Neurathu noto, ki vsebuje ugovore angleške vlade proti najnovejšemu nemškemu zakonu o obnovi obvezne vojaške službe. Ob koncu svoje note postavlja angleška vlada vprašanje, ali je nemška vlada pripravljena ob priliki obiska angleškega zunanjega ministra Simona v Berlinu razpravljati o zadevah ki jih vsebuje londonski komunike cd 3. februarja. Neurath je na to vprašanje odgovoril pritrdilno. Angleška nota nemški vladi se glasi: Vlada Velike Britanije smatra za svojo dolžnost, da izroči nemški vladi svoj protest proti sklepu, ki je bil sporočen 16. t. m. in uvaja splošno vojaško dolžnost ter določa mirovno stanje nemške armade s 36 divizijami. Po sporočilu o moči nemškega letalstva je ta izjava nov primer enostranske akcije, ki ima z načelnega sta-lišča namen, da resno poveča vznemirjenje v Evropi. Predlog za angleško-nem-ški sestanek je nastal na podlagi določb angleško-francoskega komunikeja od 3. februarja, izpopolnjenega z novimi izjavami angleške in nemške vlade. Angleška vlada smatra za potrebno, da posebej opozori nemško vlado na značaj teh dokumentov. Angleška nota navaja nato, kaj se je zgodilo, ter pravi potem: Kar se je nameravalo, je bila splošna in svobodna obravnava o ureditvi dogovorov med Nemčijo in drugimi državami o oborožitvi, ki naj bi za Nemčijo nadomestili določbe pogjavja versajsike pogodbe. To je bil ves čas namen politike angleške vlade. Za njegovo uresničenje je zastavila vsa svoja prizadevanja v Ženevi in drugod, toda obsežni dogovor, ki naj bi po skupnem sporazumu nadomestil določbe mirovne pogodbe, je nemogoč, če se navaja kot že izveden sklep vojaška moč, ki prekaša vsako prej predlagano vojaško silo. Ako Nemčija v resnici obdrži tako armado, more to izredno otežkočiti, ako ne že onemogočiti pristanek drugih življenjsko zainteresiranih držav. Angleška vlada nikakor noče zamuditi nobene prilike, ki bi jo mogel nuditi dogovorjeni obisk za pospešenje splošnega sporazuma, toda v novih okoliščinah smatra za svojo dolžnost, preden izvode ta obisk, da vpraša nemško vlado, ali še želi, da se naj izvrši v takem obsegu in s takim namenom, kakor je bil prej dogovorjen. Vsebina note Pariz, 19. marca. AA. V političnih krogih navajajo kot glavne točke angleške note, izročene v Berlinu: 1.) Velika Britanija protestira odločno in brez pomislekov zoper sklep nemške vlade o zopetni uvedbi vojaške cbvezno- sti. x 2.) Britanska vlada ne misli zaradi te kršitve versajske mirovne pogodbe, da ne bi bilo več mogoče govoriti o obieku sira Johna Simona v Berlinu. Tudi Francija in Italija bosta protestirali v Berlinu Trdijo, da bo sedaj tudi Francija poslala v Berlin podobno protestno noto in da se bo tem uradnim protestom s posebno noto pridružila tudi Italija. Končno besedilo francoske protestne note bo določeno šele na jutrišnji ministrski seji, ko bo zunanji minister Laval podrobno poročal o položaju, nastalem po ukrepu nemške vlade. Nemški odgovor London, 19. marca AA. Reuterjev urad poroča iz Berlina, da je zunanji minister Neurath sporočil britanskemu poslaniku v Berlinu, da je nemška vlada pripravljena razpravljati s Simonom o točkah, obrazloženih v britansko - francoski deklaraciji od 3. februarja Trdijo, da sta poslanik Phipps in nemški zunanji minister Neurath govorila tudi o možnosti vrnitve Nemčije v Društvo narodov. John Simon je sprejel danes britanskega poslanika v Parizu, nato pa francoskega poslanika v Londonu. Posebna debata, ki jo je v spodnji zbornici zahteval voditelj opozicije Lansbury o stališču Velike Britanije nasproti najnovejšim dogodkom v Nemčiji, bo bržkone v četrtek. Simon pojde v Berlin v nedeljo London, 19. marca. g. Nemška vlada je poslala ugoden odgovor na britansko noto. Glede na to bosta ministra sir John Simon in Eden prihodnjo nedeljo odpotovala v Berlin. »Times« poudarja, da mora Simonova misija glede na novi položaj bolj kakor kdaj pripomoči k razčiščen ju angleško-nem.ških problemov. »Dailv Telegraph« piše, da dokazujejo sklepi angleške vlade, da je Anglija tudi za bodoče odločena doseči na podlagi angleško-francoskega komunikeja z dne 3. februarja pogodbo o evropskem sporazumu. »Dailv Herald« izraža upanje, da se bodo problemi, o katerih bo govora pri berlinskih pogajanjih, obravnavali z vidikov možnosti za bodočnost, ne pa z vidikov starih zmot. Po angleškem osnutku sta namreč glavna pogoja za evropski mir ostala ista in sicer razorožitev in varnost. »News Chronicle« piše, da ima berlinski obisk angleških ministrov sedaj večji pomen kakor pred zo-| petno uvadbo splošne vojaške obveznosti v Nemčiji. Sedaj je na vrsti Nemčija, da prepriča Evropo, da bo njeno stališče glede sistema kolektivne varnosti privedlo do sodelovanja, ne pa do sovraštva. Mussolini za neposredna pogajanja Pariz, 19. marca, g- »Matin« poroča iz Rima, da je Mussolini zaradi zopetne uvedbe splošne vojaške obveznosti v Nemčiji zelo nerazpoložen in baje trdno odločen, da bo rimske protokole izvedel ne samo po duhu, temveč tudi v podrobnostih, in bo zaradi tega postopal skupno s Parizom in Londonom. Oblika, katere se bo poslužil, da dobi za to potrebne stike, še ni določena, vendar želijo v Rimu za pospešitev postopka neposredna pogajanja, ki naj bi bila na mednarodni konferenci v enem izmed severnih italijanskih mest ob švicarski meji. O ukrepih, ki jih mislijo predlagati, govorijo v odločilnih rimskih krogih, da naj bi bila v prvi vrsti zahteva po povratku Nemčije v Društvo narodov in pridružitvi k splošnemu varnostnemu sistemu. Če bi tega nc hotela storiti, naj bi se uvedle gospodarske sankcije proti nemški zunanji trgovini. Washington. 19. marca. AA. Zunanji minister ni doslej prejel še nobenega sporočila nemške vlade o zopetni uvedbi obvezne vojaške službe in tudi ni o tem konferiral z evropskimi diplomatskimi zastopniki v \Vashingtonu, pač pa je povabil k sebi Normana Davisa in z njim dolgo konferiral. Zunanji minister je izjavil, da obstoji zadržanje ameriške vlade nasproti dogodkom v Nemčiji v pazljivem čakanju nadaljnjega razvoja in ohranitvi stikov z dejanskimi činitelji položaja. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve senator Pittmann je izjavil, da je položaj, ki je nastal z nemškim sklepom o obnovi splošne vojaške dolžnosti, zelo resen. Treba je obžalovati, ker evropske države toliko let po svetovni vojni še niso mogle ustvariti primernega in zadosti čvrstega sistema za obrambo miru in poroštvo varnosti. Amerika se ne more neposredno vtikati v razmere, ki jih je v Evropi ustvarila nemška odločba. Glede na položaj, ki ga je Nemčija ustvarila, bi morali biti ameriški poslovni krogi oprezni, kadar se spuščajo v kakšne večje kupčije z Evrono. Vzhodni pakt brez Nemčije Francija je odločena, da odgovori na militarizacijo Nemčije s sklenitvijo vzhodnega pakta brez nje Pariz. 19. marca d. Kljub berlinskemu poročilu agencije Havas, ki je bilo poslano v svet kot poizkusni balon, da ee bo Nemčija po uvedbi splošne vojaške dolžnost: vrnila v ženevo, se ematra, da bodo potekli angleško-nem§ki razgovori brez uspeha. Politični krogi poudarjajo, da zavlačuje nemška vlada pogajanja glede pakta o nevmešavanju in da bo zaradi tega prisilila Francijo in Italijo k zaključit- vi podunavskih pogodb brez nje. Enake posledice bodo imela tudi pogajanja o vzhodnem paktu, ki ga Nemčija prav tako odklanja kakor predloge za zaključitev pogodb o medsebojni pomoči. Da bo francoski zunanji minister Laval potoval v Moskvo, je že gotovo. Gotovo je tudi, da bo podpisan vzhodni pakt, ki je po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji in glede na moč nemškega letalstva nujen varnostni ukrep Francije ter Male antante. Pričakujejo, da bo že jutri v debati senata o vojaški in politični strani ponovne uvedbe vojaške obveznosti v Nemčiji zunanji minister Laval napovedal skorajšnji podpis vzhodnega pakta. Po izjavah vodilnih parlamentarcev se more sklepati, da je nastalo vznemirjenje zelo resnega značaja. Predsednik senatne komisije za vojaške zadeve general Bour-geois zahteva zaključitev vojaške zveze med Francijo, Anglijo in Italijo zaradi varstva proti nemški premoči. Tudi član; senatne komisije za zunanje zadeve skušajo vplivati na vlado, da bi zasnovala odnošaje med tremi zapadnimi velesilam: na vojaško-politični podlagi in v tem pogledu ustvarila enotno vodstvo. SMčni glasovi se pojavljajo v poslanski zbornici. Rimska vest. da razpravljajo v italijanskih krogih o gospodarski blokadi Nemčije, se mnogo komentira ter je našla mnogo odobravanja. Istotako tudi prizadevanje londonske vlade, da bi postavila angleško nemške razgovore na drugo podlago, ki bi bila primerna novim okoliščinam. Kakor se je zvedelo, se je Hitler skliceval v razgovoru s francoskim poslanikom pri utemeljevanju svojega sklepa na premoč francoske vojske. Dejal mu je, da zahteva Francija po izjavah svojih vojaških strokovnjakov v Ženevi zase 41 divizij, dočim jih zahteva Nemčija le 36. V poučenih francoskih krogih izjavljajo, da ima Francija le nekaj nad 21 divizij, torej 15 manj kakor Nemčija po zopetni uvedbi vojaške dolžnosti. Poljska v zadregi Varšava, 19. marca. d. Razmeroma mirna presoja uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, ki se kaže v tisku, se ne sme tolmačiti kot izraz optimističnega mnenja varšavskih vladnih krogov o mednarodnem položaju Čeprav so v poljskih vodilnih vojaških krogih računali s takim ukrepom, je vendar poljsko diplomacijo presenetila tako zgodnja objava berlinskega sklepa, ker so skoro popolnoma propadla upanja v angleško posredovanje glede na nameravane pakte ter je narastla napetost pra\> na vzhodu, kjer bo morala Poljska v danih okoliščinah prevzeti vlogo odbijača med močno oboroženima državama Nemčijo ter Rusijo. V Varšavi žele zato sedaj, da bi Nemčija popustila in omogočila zaključitev mednarodne konvenciie o omejitvi oborožitve. Senzacionalni uvodnik »Czasa« pravi, da bi imel ultimat zapadnih držav v sedanjih razmerah za posledico direktno vojno nevarnost, da pa bi brezbrižno dopuščanje brezmejnega tekmovanja v oboroževanju ne moglo biti manj ne\-arno, kar bi moral nastati iz tega nekoliko kasneje avtomatično prav tako oborožen spof, ki bi bil končno le prednik socialne revolucije Položaj Nemčije bi bil v takem sporu brezupen, ker bi ne mogla računati na nobenega zaveznika. Zato preostaja po razsodni presoji samo kompromis, ki bi omogočil povratek Nemčije v Društvo narodov, podpis konvencije o omejitvi oborožitve, podpis takozvanega avstrijskega pakta ter zaključitev vzhodnega pakta. Kakšen naj bi bil ta vzhodni pakt, list ne navaja Kaj pravijo francoski listi Pariz. 19. marca. AA. Današnji listi poudarjajo, da je protest Vel'ke Britanije znamenje za kolektivno demaršo vseh vele- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Newyork, 19. marca. AA. Sklep nemške vlade o zopetni uvedbi vojaške obveznosti je zbudil precejšnjo reakcijo na nev-vorŠki borzi. Padli so skoraj vsi tečaji. Nemški državni papirji so izgubili nad dve točki. Vandervelde o nemški oborožitvi Bruselj, 19. marca AA. List »Peuple« priobčuje članek Vandorvelda, ki pravi, da sta britanska in francoska vlada sporazumno z italijansko vlado objavili svojo deklaracijo od 3. februarja, v kateri predlagata splošno pomirjenje, nemška vlada pa je v manifestu, ki je mešanica brutalnosti in cinizma, objavila, da ne priznava več vojaških določb mirovnih pogodb in da hoče na ta način izvesti svoje namere, ki so obstojale že meseca oktobra lan: pred objavo Bele knjige in pred podaljšanjem vojaškega roka na Francoskem. Francoski obrambni ukrepi Pariz, 19. marca g. Včeraj sta imela ministrski predsednik nandin in vojni minister Maurin več ur dolg razgovor, v katerem sta razpravljala o možnosti ojače-nja francoske obrambe na kopnem zaradi oborožitvenih ukrepov Nemčije. Na seji vlade, ki bo jutri dopoldne pod predsedstvom predsednika Lebruna, se bo govorilo samo o položaju, nastalem z nemško odpovedjo vojaških določb versajske mirovne pogodbe in o vprašanju, ali naj se francoska vlada obrne na Društvo narodov ali pa takoj organizira koalicijo, ki naj nastopi proti nemški ofenzivi. sil. -slournak piše: Francoska ideja je bila, da se izvede svečan in kolektiven protest, nato pa naj bi se Anglija. Italija in Francija posvetovale o posledicah nemškega ukrepa in o morebitnem sklicanju izrednega zasedanja sveta Društva narodov. Potovanje Simona se bo vršilo v ravno rtsprotnih okoliščinah, kakor so bile. ko sta se Francija in Velika Britanija domenili za to potovanje. »Petit Parisien« pravi: Francija, zoper katero je pred vsem naperjena moč redne nemške vojske, se pa? ne bo zadovoljila z jalovim protestom. Vprašati se moramo, ali niso naši ansl°ški prijatelji postali žrtve fate monrane. Računati ie treba s (eni. da se bo Simonovo potovanje izjalovilo, nakar ne bo ostalo ničesar drugega, kakor da se brez odloga in brez Nemčije skleneta začasni vzhodni pakt in podunaiski pakt. da bi se utrdila varnost naših zaveznic in mir. Domovina je v nevarnosti. utrotavlja »E-ho de Pariš«. Da bodo Angleži kapitulirali, si v Parizu pač nismo mislili. To dejstvo ie zbudilo v Parizu presenečenje in potem zmed". Nekaj tednov so anirleški ministri zbujali vtis. da so vendar že zavedli nevarnosti, v kateri se vsi nahajamo, toda doživeli smo. da dobivat* nemško izsiljevanje in nasilje na Angleškem blesteče nagrade. •»OpuvrpT misli, da anffleska nota tk*-moiro^a sleherno akciio in da daje TTillerju moralno zadoščenje. Berln se slede Londona prav nič ne vznemirja. Če ga kaj plaši, je i« zadržanje Rima. Tudi >Fiffaro/< se ne more načuditi. ker pojde Simon v Berlin, ne da bi se prej sporazumel s Francijo in Italijo o novih razmerah. nc.sfalih z berlinsk:m dovršenim dejstvom. »Populairec iifrotavlia kratko: Simonovo potovanje v Berlin je legalizacija zopetnega nemškega oboroževanja. Solidarnost Male antante Mala antanta in Balkanska zveza za obrambo medsebojnih skupnih interesov Bukarešta, 19. marca. AA. Nemški sklep o uvedbi vojaške dolžnosti je dal povoda za vznemirljive komentarje rumunskih listov. Tako pravi »Universul med drugim: Čeprav nemški sklep, pa naj bo še tako senzacionalen, ni presenetil poučenih krogov, vsebuje vendarle odrešilno priznanje. Evropska diplomacija stoji sedaj pred jasnim položajem. Morda je nemški korak celo koristil miru. ker je pokazal, kako potrebno je, da se čimprej sklenejo pakti o vzajemni podpori za poroštvo miru. Vzlic vsemu pa moramo poudariti, da nemški zgled ne sme dati poguma drugim državam, ki iim mirovne pogodbe branijo oborožitev, da hi krenile na isto pot. Niti Mala antanta niti Balkanska zveza ne bosta pristali, da bi mogle države, ki bi Se hotele sklicevati na nemški zgled, zahtevati ponovno oborožitev in tako kršiti mirovne pogodbe. Poluradni list »Independance Roumaine« pravi: Vladna kriza v Belgiji Odstop Theunnisove vlade, ker za svojo gospodarsko politiko ni našla zaslombe v narodu Bruselj, 19. narca b. Theunnisova vlada je danes docela nepričakovano podala ostavko. Na popoldanski seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Theu-nis podal kratko izjavo, s katero je obvestil zbornico o svojem sklepu. Izjavil je med drugim, da je njegova vlada, ki je bila na krmilu od novembra lanskega leta, nadaljevala program prejšnjih vlad ter se brigala predvsem za gospodarsko obnovo in za ohranitev stabilnosti belgijske valute. Ker pa pri svojem prizadevanju ni našla podpore niti v narodu, niti v zbornici, ji ni preostalo drugega, kakor da odstopi in vrne mandat kralju, ki ji je izkazal svoje zaupanje. Predno se je vlada odločila k tema koraku, pa je storila vse potrebno, da stabilnost belgijske valute 2aradi tega ne bo trpela. Izjava predsednika vlade je presenetila vse parlamentarne kroge. Posamezne frakc/ije so se takoj po seji, ki je bila seveda po izjavi vlade prekinjena, sestale k posvetovanju Skoro vse so sklenile, da ne bodo podpirale nobene vlade, ki ne bo brezpogojno ščitila stabilnosti belgijske valute. Ministrski predsednik Theunnis je takoj po seji zbornice odšel na dvor in sporočil kralju ostavko svoje vlade. Kralj je ostavko sprejel in še v teku večera pričel s konzultacijami. Sprejeti so bili predstavniki vseh parlamentarnih skupin. Kdo bo dobil mandat za sestavo nove vlade, še ni znano. Velesile morajo združiti vezi, ki vežejo hranilce miru in sporočiti Berlinu, da bo nemška vlada, če bo hotela napasti le enega izmed njih. naletela na solidarnost in vzajemno obrambo. Nekateri se boje, da ne bi nemški korak našel posnemovalcev pri bivših nemških zaveznikih. Vsi. ki tako mislijo, naj vedo, da sta Mala antanta tin Balkanska zveza trdno organizirani za obrambo svojih skupnih interesov in da nikakor ne bosta pristali na uničenje trianon-ske in neuillyjske mirovne pogodbe. Krvavi nemiri v Indiji London, 19. marca. b. V Karachiju so bih danes krvavi nemiri, ki so zahtevali tudi mnogo človeških žrtev. Zjutraj je bil justi-ficiran neki musliman, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora nekega Hinda. Med muslimanskim delom prebivalstva je zavladalo zaradi tega veliko ogorčenje. V teku dopoldneva so se začele zbirati velike množice muslimanov, ki so vedno glasneje dajale duška svojemu nerazpoloženju. Naposled se je zbralo nad 100.000 ljudi, ki so demonstrirali po mestu. Demonstranti so vdrli na dvorišče sodišča, kjer je bila izvršena justifikacija, sneli obešenca in ga nosili v sprevodu po mestu in spotoma razbijali trgovine. Policija, ki je skušala demonstrante razgnati, je naletela na hud odpor in se je morala naposled umakniti. Nastopilo je vojaštvo, ki je streljalo na demonstrante. Nad 200 demonstrantov je mrtvih in ranjenih. Množice so se razbe-žale šele po krvavi borbi. Vojaštvo je zasedlo ves del mesta, kjer prebivajo muslimani in lovi sedaj glavne krivce dogodkov. Nemiri so izzvali v mestu veliko paniko Boje se, da bo prišlo tudi drugod do spopadov med muslimani in ostalim indskim prebivalstvom. Oblasti so izdale stroge varnostne ukrepe. Vojaštvo je vsepovsod v pripravljenosti. Kupujte domače blago! Volilno gibanje Minister dr. Aner bo jutri govoril po radiu Beograd, 19. marca. AA. V četrtek 21. t. m. ob 20. uri bo govoril po radiu minister za telesno vzgojo naroda dr. Ljude-vit Auer o politiki svojega resora v zvezi s splošno politiko kraljevske vlade. Volilni shod ministra dr. Marušiča v Krškem Krško, 19. marca. Danes dopoldne se je vršil v sokolski dvorani volilni shod, katerega so se udeležili tudi minister za socialno politiko dr. Marušič, senator Pucelj in bivši poslanec ■ Mravlje. Zborovanje je otvoril župan Jo-tko Pfeifer, ki je predlagal za predsednika poslanskega kandidata Martina Horvatiča. Minister Marušič je v svojem govoru med drugim dejal: »Vlada smatra naše državno in narodno edinstvo kot dejstvo, o katerem se več ne razpravlja in ne glasuje. JNS je v svojem dosedanjem sestavu postala stranka v starem, slabem pomenu besede. Izvestni gospodje v Beogradu so si spet zaželeli, da bi diktirali kot šefi stranke. Smatrali so za oportuno metati kamenje na g. Jevtiča, ko je v ženevi tako odločno branil čast in ugled naše države. Vlada g. Jevtiča hoče voditi tako politiko, kakršno zahtevajo razmere. Predvsem hoče osvoboditi narod težkega gospodarskega položaja. Najvažnejše vprašanje je, kako dvigniti cene kmečkemu blagu, v ta namen se je odgodilo plačevanje dolgov do meseca septembra. Ena milijarda kreditov za javna dela bo omogočila med drugim tudi zgraditev velike mednarodne ceste iz Ljubljane do Sušaka. Prihodnji mesec se prično dela za zgraditev nove železniške proge Sevnica-št. Janž.< Končno se je minister znova povrnil k političnnm vprašanjem in je med drugim rekel: »Abstinenca pri volitvah je najtežji greh. Najprej so klerikalci hvalili vlado g. Jevtiča, sedaj pa eo prokiamirali zopet abstinenco«. Med govorom g. ministra je bilo nekaj medklicev s strani navzoče skupine klerikalcev. Za dr. Marušičem je še govoril senator g. Pucelj, nakar je bil shod zaključen. Socialističen volilni shod v LJubljani Ljubljana, 19. marca. Socialistično skupina, ki pripravlja svojo lastno kandidatno listo z nosilcem dr. Živ-koni Topalovičem, je sklicala danes v Ljubljano volilni shod. na katerem je nastopil kot glavni govornik g. dr. Živko Topalovič. Ker je bil to prvi javni shod v sedanji volilni kampanji, je vladalo zanj precejšnje zanimanje tudi izven vrst socialističnih pristašev in dvorana je bila zato polna. Shod je otvoril predsednik Delavske zbor-nice g. Alojzij Sedej, ki je v svojem go^ voru med drugim dejal, da 6e nudi sedaj delavstvu po petih letih prvič zopet prilika, da nastop: pri volitvah v obrambo svojih razrednih interesov. Nato je podal besedo nosilcu socialistične liste dr. Živku Topa-loviču, ki je govoril polni dve uri ter podrobno obrazložil svoj volilni program. Vabil je tudi male obrtnike, javne in zasebne nameščence ter male kmete, da se združijo z delavstvom. To zedinjenje delovnega ljudstva se mora čimprej izvesti, ker je na pohodu fašistični pokret, ki je v službi vele-kapitala in pridobiva mase z lepo doneči-mi obljubami. Govoreč dalie o svojem programu, je dr. Topalovič dejal, da zahtevajo socialisti volilno pravico za moške in ženske ter amnestijo za politične krivce. Najvažnejši del socialističnega programa pa je zaščita pra-v:ee do dela. Dočim zakoni jamčijo nedotakljivost las-tnine. materialne in duhovne, ni nobenega zakona, ki bi ščitil pravico do dpi a. Znižati in črtati je treba ne samo kmečke dolgove. marveč tudi dolgove drugih siromašrrh slojev, bogatašem pa za-braniti. da se poslužujejo ukrepov, ki so nam°njeni za zaščito socialno šibkejših. Takoj po končanem govoru je dr. Tona-lovič zamudil dvorano ter odpotoval v Celje in M ar bor. Na shodu je za nJim crovoTil tnin;k OUZD g. Lkar. ki ie na kratko orisal položaj delavstva v Sloveniji. G. Sedej je nato zaključil zborovanje, toda zboro-valci s tem niso b;lj zadovoljni in so zahtevali debato. Prišlo je do precej hudega prerekanja, ki mu ie napravil konec neki govornik iz oHč:ntstva. ki ie pozival delavstvo br^z ra71;ke. nripada lev?ci ali desnici, daj složno nagoni ori volitvah. Ker so meri tp>m nredserfrrk zborovanja in ostali funkcionar*' zapustili dvorano, so se polagoma tudi zborovale? razšli. Socialističen shod v Celju Celje, 19. marca V veliki dvorani Narodnega doma je bil danes prvi socialistični volilni shod. Udeležilo se ga je nad 500 ljudi, med njimi po večini radovedneži, saj je bil to prvi javni shod v sedanji volilni borbi. Na shodu sta nastopila socialistični vodja Topalovič iz Beograda in novinar Franjo Sve-tek. Shod je potekel v popolnem miru. Dr. Topalovič je govoril o razorožitvi in svetovnem miru, o napačni davčni praksi, o zahtevah socialistov po svobodi tiska ter o socialnih vprašanjih, kakor so starostno zavarovanje, socializacija medicine, zaščita revne dece in sploh enakopravnost vseh slojev. Domači govornik Svetek je govoril o razmerah v celjskem srezu in zlasti o potrebi tesnega sodelovanja kmečkega in delavskega sloja. Na zborovanju je sodelovala z nekaj pesmimi tudi celjska »Svoboda«. Bolgarija pozdravlja novo politiko Italije Zbližanf; med Italijo in Jugoslavijo bo pospešilo konsolidacijo razmer na Balkanu Sofija, 19. marca. AA »Mir« prinaša v včerajšnji številki uvodnik o zboljšanju italijansko-jugoslovenskih odnošajev in ugotavlja, da je nova italijanska politika na bližnjem vzhodu v neposredni zvezi s francosko-italijanskim dogovorom, sklenjenim v Rimu. Zboljšanje italijansko-ju-goslovenskega razmerja bo po mnenju »Mira« pomemben korak k ozdravljenju razmer na bližnjem vzhodu. Vsi narodi, ki jim je iskreno do miru, morajo z veseljem sprejeti izjavo italijan- skega poslanika v Beogradu. Bolgarija, ki se šteje med iskrene privržence miru. ima posebne razloge, da z veseljem pričakuje sporazum in zbližan je med Italijo in Jugoslavijo. Živeča v prijateljskih odnoša-jih do obeh držav, je bila Bolgarija v kočljivem in mučnem položaju, ko sta bili obe doslej v napetih medsebojnih odnošajih. Zboljšanje teh odnošajev in odstranitev nevarnosti njunega medsebojnega spora ji bo dala možnost, da do obeh izvaia svojo prijateljsko politiko. Končni rezultat moskovskega turnirja Nedokončana partija XIX. kola Kan : Stahlberg se je po 77 potezah končala z zmago moskovskega mojstra Kana in je zdaj končno stanje naslednje: I. in II. nagrada Botvinnik in Flohr 13 točk, III. dr. Lasker 12 in pol, IV. Capablanca 12, V. Spielmann 11, VI. in VII. Lmvenfisch in Kan 10 in pol, VIII. IX. in X. Romanov-skij, Ragozin in Lilienthal 10. Brez nagrade so ostali: Rjumin, Goglidze. Alatorcev, Rabinovič 9 in pol. Lisičin 9, Bogatirčuk. Stahlberg 8, Pire 7 in pol, Čehover 5 in pol Menčikova 1 Ln pol. t Tudi Abesinija se pripravlja na vojno Rim, 19. marca. AA. Vzlic sklepu abe-sinske vlade, da predloži spor z Italijo Društvu narodov, je italijanski poslanik dobil navodilo, naj nadaljuje neposredne razgovore. V severni Abesiniji se vrle vojaška gibanja. Abesinsiki zunanji minister Heruj je izjavil, da so sedanje italijanske vojaške centrale v vzhodni Afriki v popolnem nasprotju z določbami pakta Društva narodov. Če kdo na meji zbira 30.000 mož, izbranih in popolnoma opremljenih bojevnikov. in če se na posameznih točkah ku-piči po 100 letal, to gotovo niso samo varnostni ukrepi. Minila sta že dva meseca, a Italija še vedno ni storila ničesar, da se sestane odbor za arbitražo, ki ga je predlagalo Društvo narodov. Francoska štipendija za naše Pariz, 19. marca AA. Iz Montaubana poročajo, da je tamkajšnja občinska uprava votirala kredit 50.000 frankov za štipendijo jugoslovenskim študentom na pariški univerzi, da tako ovekoveči spomin na bla-gopokojnega kralja Aleksandra in manifestira francosko-jugoslovensko prijateljstvo. Socialno skrbstvo v Švici Bern, 19. marca b. Po uradni statistiki je v Švici 200 000 ljudi, ki so odvisni od javne pomoči. Od teh je 2.600 slepih, 8 000 mutcev, 70 telesno pohabljenih, 70 000 duševno omejenih, 20 000 epileptičnih, ostanek tvorijo drugače za pridobivanje onemogli, ki so navezani na javno podporo in \3<«bno dobrodelnost. Poskusen samomor znanega športnika Pariz, 19. marca AA. Predsnočnjim si je skušal vzeti življenje v svojem stanovanju na bulvaru Saint-Germain znani francoski teniški igrač Merlin, ki je zastopal Francijo pri lanskih tekmah za Davisov pokal. Hotel se je zastrupiti, vendar so ga še o pravem času prepeljali v bolnico in upajo, da ga bodo rešili. Vzrok poskušenega samomora je neznan. Merlinu je šele 22 let in ga imajo danes za enega izmed najboljših francoskih teniških igračev. Smrt odličnega švedskega filologa Berlin, 19. marca A A. DNB poroča: Sinoči je umrl dr. Axel Koch, član švedske znanstvene akademije in eden izmed naj-odličnejših sodobnih filologov. Smrt nemškega veleindustrijca Berlin. 19. marca. b. Po kratkem bole-hanju je umrl znani nemški veleindustri-jec dr. Duisberg, predsednik upravnega sveta znane veletvrdke I. G. Farben in mnogih drugih nemških industrijskih podjetij. Nemški novinar-emigrani izginil Curih, 19. marca b. Baselska policija se bavi s skrivnostnim izginotjem nemškega novinarja Bertolda Jakoba, nazvanega Sa-lamon. Bertold je svoječasno emigriral v Posaarju. od tam pa v Francijo in je v zadnjem času vodil novinsko agencijo v Strasbourgu. Pred nekaj dnevi je brez sledu izginil. Domnevajo, da so ga ugrabili hitlerjevci, ker je kot emigrant v svojih novinarskih poročilih hudo kritiziral sedanji nemški režim. Preiskava doslej v tem pogledu ni mogla ugotoviti nič konkretnega. Vi ronnAnel'« Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo, oblačno, zmerno toplo in stalno vreme. PRI MIGRENI, nevralgiji, menstrualnih težko-čah in vseh vrstah bolečin deluje zanesljivo in naglo ALGOCRAT1NE Izdeluje E. LANCOSME, Pariz. Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. p. 2573 U. XII. 1933 Maši kraji in Ifudje Pred otvoritvijo rednih zračnih prog Jadransko letalo na ljubljanskem letališču Sušak, 19. marca O rednem občnem zboru Aeroputa je »Jutro« že obširno poročalo ter tudi navedlo, da je imel lani pri zvišani frekvenci rednih zračnih prog največji delež Sušak, ker je bilo največ potnikov na progah Zagreb-Sušak in Ljubljana-Sušak. Zaradi te velike važnosti posveča Aeroput zračnim zvezam z Jadranom posebno pozornost. Na občnem zboru jc bila, kakor znano, sprejeta tudi resolucija o ureditvi letališč pri Splitu in Dubrovniku in odbor je uvedel akcijo, naj bi se iz sredstev za javna dela izdali potrebni krediti v to svrho. V zemunski tovarni letal »Zmaj« dovr-šujejo tretje trimotorno letalo tipa »Spar-tan«, gradi pa se tudi nov avionski tip po projektu inž. Stirte, šefa tehničnega oddelka Aeroputa. Pri tem dvomotornem letalu bo kabina za potnike urejena tako, da jo bo mogoče v zraku 6 pomočjo enostavnega mehanizma ločiti od aparata ter spustiti na zem-ljo s padobranom. monti-ranim nad kabino. V primeru kake nezgode bo pilot kabino s potniki odklopil, da bo z močnim padobranom počasi spuščena na zemljo. Tak aparat ni samo vele-važna novost za nas, temveč sploh za vso zrakoplovno tehniko. Naše zrakoplovstvo si je v mednarodnem svetu pridobilo že velik ugled in znak tega ugleda bo tudi kongres mednarodne zrakoplovne federacije, ki se bo vršil letos v začetku septembra v Dubrovniku. Na kongresu mednarodne zrakoplovne federacije bo po dosedanjih naznanilih zastopanih 33 držav. Kakor napovedujejo, bodo na tem kongresu razpravljali tudi o pristopu Rusije v mednarodno zrakoplovno federacijo. Javna dela — upanje brezposelnih Za obnovo del na Gradu, na Mirju in v Tivoliju Ljubljana, 19. marca Kakor skušajo v tej dobi gospodarske krize, brezdelja in gladu drugod pobijati brezposelnost stem, da se lotevajo v velikem obsegu organiziranih javnih del, tako skuša tudi naša mestna občina pomagati svojim brezposelnim predvsem na ta način, da jim nudi priliko dela pri številnih regulacijskih gradnjah, ki jih je podvzela v zadnjih letih. Preteklo jesen so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morala ta dela po večini prenehati. Pred pričetkom nove pomladi pa je vsekakor čas, da poklicane instance vnovič resno razmislijo, kako bi bilo mogoče v poletnih mesecih nuditi dela vsaj najpotrebnejšemu številu brezposelnih. Socialno-politični odbor mestne občine je izdelal podroben načrt javnih del, ki so za razvoj našega mesta neizbežno potrebna ter se jih bo treba lotiti prej ali slej, a so v tem času krize in bede obenem velikega socialnega pomena. Sem spada predvsem še ne do kraja izvedena regulacija Gradu, ki jo je mestna občina podvzela povsem iz potrebe socialne oskrbe. Na Gradu še čaka dela za okrog 100 delavcev, ki bi bili lahko trajno zaposleni štiri mesece in bi prejeli v tem Času na mezdah približno 300.000 Din. Treba je dokončati krožno pot okrog gradu, napraviti nasip pri malih in velikih šancah ter stopnice pri oboku velikih šanc, regulirati drevored na Gradu, napraviti serpentine in stopnice pri Stolbi ter stopnišče iz Streliške ulice na Strmi poti. Prav tako bi preureditev Rimskega zidu dala zaposlitve 20 delavcem za tri mesece, ki bi v tem času zaslužili okrog 45.000 Din. Ta preureditev je zamišljena po navodilih mojstra Plečnika in se je svoj čas že začelo z odkopom. Pri tem so delavci vršili mestu kar dvojno uslugo: odkopavali so Rimski zid in obenem dobavljali materijal za zasipanje tivolskega ribnika. Oba ta dva načrta vsebujeta pretežno dela, ki zahtevajo samo stroške za mezde, med tem ko materijalnih izdatkov skorajda ne bi bilo. Nadaljnji načrti, ki jih je socialno-politični odbor sprejel v svoj program, pa so nekoliko težje izvedbe, ker bi znašali izdatki za materijal znaten del stroškov. Takšni načrti javnega dela, ki bi v enaki meri služilo zaposlitvi nezaposlenih, zaposlitvi naše težko prizadete obrti ter napredku in olepšavi mesta, je regulacija Dvornega ter Novega trga in Tivolija, predvsem tivolskega ribnika. Zlasti ureditev tivolskega ribnika bo treba nujno vzeti v roke, ker gre tudi tu kakor na Gradu in na Mirju za pretežno zemeljska dela, pri katerih bi bilo za razmeroma majhen denar mogoče zaposliti precejšnje število delavcev. Izvedba tega dela bi bila ekonomična tudi zavoljo tega, ker bi se lahko vzporedno z deli v Tivoliju vršila tudi kakšna druga javna koristna gradnja, ker bo na razpolago mnogo od-višnega materijala. Ker mestna občina pri sedanjih dohodkih nima zadosti finančnih sredstev, stavlja socialno-politični odbor vnovič svoj znani predlog, naj se uvede socialna davščina, ki ne bi smela nikogar občutno obremenjevati, pa bi vendar lahko občini prinesla velike koristi. Dohodki te socialne davščine naj bi se stekali v poseben sklad, iz katerega bi se po potrebi podpirale vse panoge socialnega skrbstva, do-Kler vladajo sedanje izjemne razmere. V ta sklad naj bi se zbirali tudi dohodki iz davščin na luksuzne predmete in iz socialnih doklad na takšne užitninske postavke, kakor so užitnine za parfum, puder, toaletna olja in dragocenosti. S takšnimi ukrepi bi til socialni fond znatno podprt in mestna občina bi lahko svoje socialno skrbstvo izgradila do vzorne višine. Učiteljstvo kmetijskih nadaljevalnih šol je zborovalo Celje, 18. marca. Delavno občestvo učiteljstva kmetijskih nadaljevalnih šol dravske banovine je zborovalo v soboto v telovadnici okoliške deške narodne šole v Celju. Navzočni so bili 72 učiteljev, načelnik kmetijskega odseka ban-ske uprave g. inž. Zidanšek, šolski svetnik g. Krošl, ravnatelj šentjurske kmetijske šole g. inž. Petkovšek, sreski šolski nadzornik g. Pestevšek in sreska kmetijska referenta iz Laškega in Šmarja pri Jelšah. Po uvodnih besedah predsednika šolskega upravitelja g. Gosaka s Teharja, ki se je spominjal blagopokojnega kralja, je g. inž. Zidanšek poročal o glavnih smernicah delovanja banske uprave za napredek kmetijstva. Za njim je šolski svetnik g. Krošl govoril o načelnih smernicah za kmetijsko nadaljevalno šolstvo. V dravski banovini je 145 kmetijskih nadaljevalnih šol, od teh deluje letos 72, novih je 26, nepopolnih 22. Učencev je bilo 2300, drugih poslušalcev 7900, rednih učiteljev 150, izrednih 47, učnih ur pa 4750. V tem pogledu sta najde-lavnejša murskosoboški in logaški srez. Ravnatelj kmetijske šole v št. Juriju ob južni železnici inž. Petkovšek je govorli o potrebi kmetijskega knjigovodstva, predsednik g. Gosak je poročal o pomenu kronike za kmečki stan. šolski uprav. VVinkler pa o položaju kmečke mladine v obmejnih krajih. Sledila so poročila tajnika šolskega upravitelja g. Verka, blagajnika šolskega upravitelja Inkreta, referentov za Pohorje. Prek-murje, Sotelsko dolino in Gorenjsko in odsekov za učbenike in za prosveto. Soglasno je bil izvoljen odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Gosak, podpredsednik Verk, tajnik Ostanek, blagajnik Inkret in odborniki Borko, Dolgan, Jurančič, Klu-gler, Kravos in Titan. Z zborovanja sta bili poslani pozdravni brzojavki banu g. dr. Pucu in podbanu g. dr. Pirkmajerju. Ob zaključku lepega zborovanja so bile soglasno sprejete resolucije da bi se dovolila za ekskurzije učencev kmetijskih nadaljevalnih šol četrtinska voznina na železnicah, da bi banska uprava podprla akcijo za izdajo učbenikov za kmetijske nadaljevalne šole, da bi se pri premeščanju upoštevalo delo učiteljev na kmetijskih nadaljevalnih šolah in naj bi bil v vsak sreski kmetijski odbor imenovan eden vodja kmetijske nadaljevalne šole. Ravnatelj Kubricht Karel f Majšperk, 19. marca V ponedeljek je v Gradcu v sanatoriju nenadno preminul g Karel Kubricht, ravnatelj tvornice tanina, d. d. v Majšperku. Pokojnik je bil po rodu čeh. Naselil se je v Majšperku leta 1922., ko je prevzel vodstvo takratne tvornice, ki je bila last vdove Gerhardusove z Dunaja in je bila še čisto primitivna. Pokojni ravnatelj g. Kubricht je bil mož energije in se je le njemu zahvaliti, da je podjetje tako lepo napredovalo; saj danes izvaža ta tvornica svoje izdelke že v inozemstvo. Medtem ko je imela tvornica nekdaj komaj do 20 delavcev, dobiva danes kruh v njej nad 120 delavcev in uradnikov. Veliko koristi ima od tvornice tudi domače prebivalstvo, ki ji prodaja kostanjev les in ima od podjetja tudi zaslužek. Pokojni ravnatelj g. Kubricht je bil dolga leta odbornik občine Majšperk in odbornik okrajnega zastopa v Ptuju. Bil je vnet Sokol in tudi domača gasilska četa ga je štela med svoje člane. Zadnja leta je bolehal. Naposled je moral k operaciji, ki je pa ni prestal. Blagega pokojnika borno spremili na njegovi zadnji poti v sredo 20. L m. ob 15. na pokopališče v Majšperku, kamor bo truplo prepeljano iz Gradca. Časten mu spomin, žalujočim pa naše sožalje! V spomin dr. Antonu Prusu Konjice, 19. marca V soboto nas je zapustil g. dr. Anton Prus, odvetnik v Konjicah. Zavratna bolezen ga je strla v najlepši moški dobi 55 let. G. dr. Prus izvira iz odlične narodne konjiške rodbine. Ze v zgodnji mladosti je sledil vzgledu svojega uglednega očeta. Vedno in povsod je stal na čelu konjiških Slovencev, kar je bilo za časa Avstrije združeno z velikimi neprilikami. V njem so imela naša slovenska društva svojega najboljšega podpornika Ze v predvojni dobi je ustanovil pripravljalni odbor Sokola, kateremu je predsedoval. Po prevratu šele se je mogel Sokol ustanoviti in pokojnik mu je bil dalje časa starosta. Nevenljive so njegove zasluge za našega Sokola, ki se je ustanovil največ po njegovem prizadevanju. Takoj po prevratu jc bil postavljen za ' predsednika Narodnega sveta v Konjicah ter postal kmalu nato prvi jugoslovenski konjiški župan. Kot politik je stal vedno neomajno v naprednih vrstah. Kot prijatelj narave je bil tudi navdušen član zelene bratovščine. Pokojnik je bil predsednik okrajnega zastopa in krajevnega šolskega odbora, odbornik posojilnice in delaven član številnih narodnih društev. Zdaj ga ni več med nami. Ugrabila nam ga je smrt. ko smo si še mnogo obetali od njega. Globoko potrti gospe soprogi in žalujočim otrokom bodi na tem mestu izre cono najiskrenejše sožalje. Slava njegovemu spominu! hi <0 f \ prinaša J bonbon PROIZVOD »UNION«, ZAGREB 161 km cest, 16 km tlaka v Ljubljani Ljubljana, 19. marca Ljubljančani, ki se izmed vseh javnih problemov najbolj živahno zanimajo za dela na cestah, imajo na razpolago zmerom na kupe originalnih predlogov in pripomb. V nobenem drugem mestu v Jugoslaviji se najbrž ni v letih po vojni posve čala tolikšna pozornost napredku komunikacij kakor v Ljubljani. Naše mesto je imelo ob koncu preteklega leta nekaj čez 161 km cest, od tega jih je bilo še nekaj nad 38 km neizgraje nih. Kakor kažejo povprečja zadnjih let, potrebuje mestna cestna uprava za vzdrževanje obstoječih in za napravo novih komunikacij okrog 20.000 m* posipalnega materiala na leto. V letih 1929. in 1930. je mestna občina samo za posipalni material potrošila vsakokrat po en milijon Din. >zaradi stednje pa je morala ta izdatek znižati, tako da je letos proraounan« postavka samo na okrog 950.000 Din. Pogoste pri-tožibe meščanov zaradi blata po ulicah dajejo ljubljanski lokalni kroniki nekakšen svojevrsten kolorit. Marsikatera teh pritožb pa bi lahko izostala, če bi imela mestna občina zadosti sredstev na razpolago, da bi preskrbela toliko posipalnega materijala, kolikor ga naše ceste potrebujejo. Radikalno bodo vsi nedostatki odpravljeni, kadar bo tlakovana večina ljubljanskih cest. Koliko je naše mesto napredovalo v tem pogledu v novejšem času, nam najbolj zgovorno kažejo številke: ob koncu 1928 je bilo v Ljubljani tlakovanih ulic 9505 m, ob koncu lanskega leta pa že 16.371 m. V zadnjih petih letih je bilo v ■Ljubljani torej tlakovanih skoraj še enkrat toliko cest kakor prej v petindvajsetih letih. V celoti je bilo ob koncu lanskega leta od skupne dolžine komunikacij v mestu tlakovanih 10.2 odst. Kolikor so ti podatki razveseljivi, pa na drugi strani kažejo, koliko čaka še mestno občino dela, da bo v tem pogledu dosegla druga moderna mesta, ki izkazujejo med tlakovanimi in netlakovanimi cestami pogostokrat Tavno obratno razmerje kakor Ljubljana. Prav močno oporo za izboljšanje svojih cest je dobila mestna občina s kaldrmin-skim fondom, iz katerega je prejela doslej, če vštejemo posojilo za zgradbo carinarnice na Vilharjevi cesti, 32 milijonov dinarjev. Cestna dela, ki jih je mesto izvršilo z denarjem iz tega sklada, so vidno iz-premenila zunanje lice Ljubljane, tako da stopa polagoma v vrsto najlepše in naj-moderneje urejenih mest v državi. Svojcem onih naročnikov »Jutra«, ki točno plačujejo naročnino izplača »Jugoslavija« zav. družba v Ljubljani, v primeru smrtne nezgode, brez odloga, zavarovalnino Din 10.000.— Modernost in higienska naprednost mesta se da meriti tudi po omrežju njegove kanalizacije. Ljubljana je v tem pogledu napravila v zadnjih petih letih v resnici krepak zamah navzgor. Medtem ko je bilo 1930 po vsem mestu izkopanih kanalov še nekaj manj kakor 50 km, jih je bilo ob koncu lanskega leta že 65.79 km. Za bližnjo bodočnost pa ima mestni gradbeni urad v načrtu predvsem še kanalizacijo trnovskega okraja, v prvi vrati položitev zbiralnega kanala ob Gradaščici in Ljubljanici v tem delu mesta, nato pa še kanalizacijo šišenskega, vodmatskega, bežigrajskega in svetokriškega okraja Posebno pereče pa je vprašanje podaljšanja zbiralnih kanalov ob Ljubljanici od šentpe-trskega mostu, do kamor sežejo, dalje proti Vodmatu. Da se kanali pod šentpetr-skim mostom neposredno izlivajo v strugo, že samo po sebi ne odgovarja higienskim predpisom. Poleg tega je tam pod mostom v zvezi z regulacijo Ljubljanice predvidena zgradba vodne naprave in za-tvomice in bo že iz tega razloga treba zbiralni kanal podaljšati. Ker se iz kanalov izteka nesnaga iz vsega mesta v Ljubljanico, bo v doglednem času treba vobče podaljšati kanale na obeh bregovih Ljubljanice izven zazidanega območja. Stroški v ta namen bodo znašali okrog 10 milijonov dinarjev. Nosečim ženam In mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih primerih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer velika premiera velefilma 1 Skrivnost RUDOLF FORSTER, ANGELA ZALOKAF v pretresljivi ljubavni drami Karla Cavellija oaiiace vesti ♦ Nacionalna ura radia. O ulogi Dubrovnika v borbi za narodno svobodo in uedi-njenje bo predaval danes vseučiliški profesor g. Barič. Predavanje bo oddajala beograjska postaja. * Gradba novega mostu preko reke Korane. Delo pri graditvi novega mostu preko Korane v Karlovcu naglo napreduje. Pri tem napredku imajo posebne zasluge kmetje okoliških vasi, ki brezplačno dova-žajo gradbeni material. Mestna občina je v svojem proračunu določila za gradbo 100.000 Din, prispevki okoličanov pa bodo daleč prekašali po vrednosti to vsoto. * Za redno turistično progo Berlin-Ja-dran. Veliko avtobusno podjetje iz Dres-dena namerava letos uvesti redno progo Berlin-Jadran, odnosno zvezati razna večja nemška mesta z našimi najvažnejšimi obmorskimi kraji. Avtobusi bodo po tem načrtu vozili iz Nemčije preko Sarajeva v Dubrovnik, Split, šibenik, na Plitvička jezera, Sušak in v Benetke. Proga bo redno v prometu samo v dobi turistične sezone. Poizkusna vožnja z direktnim avtobusom iz Nemčije na naš Jadran je bila te dni izvedena. + Novi grobovi. V Ljubljani sta umrli: gospa Katarina M o h o r i č e v a, stara 76 let, in gospa Jožica U 1 r y e h o v a, soproga. inž. inšpektorja TPD v p. PogTeb gospe Moboričeve bo jutri ob 16. gospe Ulrvchove pa jutri ob 16.30. — V Slovenj-gradcu je umrl upokojeni višji komisar g. Aneel Hribar. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Tragična smrt liškega »fakirja«. Su-botiško sodišče je razpravljalo o tragični smrti znanega liškega atleta Ilije Petre viča, ki se je produeiral tudi kot fakir. Največ je hodil po Bački in, ker kot atlet ni imel pravega uspeha, se je odločil za fakirske senzacije. Dal se je zakopati v zemljo, da je potem čil in zdrav spet vstal iz svojega groba. Ko je prišel s to atrakcijo v veliko vas Martonoš, je razglasil, da bo ostal zakopan dve uri. Najel je dva vaška fanta, da sta ga zakopala. Po njegovem naročilu sta ga spravila v poldrugi meter globoko jamo, a ko so vpričo mnogoštevilnih vaščanov fakirja že po eni uri odkopaii, je bil mrtev. Pred so-(li^em sta fanta izpovedala, da sta rav-naia točno po naroČilu Ilije in da sta celo sama nagovarjala gledalce, naj dovolijo, da ga odkopljeta še eno uro poprej, kakor je bil naročil. Sodišče je fanta ■oprostilo. Nel«* priče so tudi izpovedale, da se je dal nesrečni Ilija zakopati, ko je prci popil veliko količino žganja iz jeze, ker mu je bila prva predstava prepovedana. Gb petkih in svetkifi lahko pripravljaš »JAJNINE«. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s salato, fižolom, ali kot vloga v postno in mesno juho. — »JAJNINE« požlahtijo vsako jed. ♦ Propadanje starodavnega samostana. V listu Sandžak«, ki izhaja v Prijepolju, je bivši državni podtajnik Sreten Vuko-snvljevič napisal daljši članek o propadanju starodavnega samostana Mileševo, ki -ra je bil ustanovil sam sv. Sava. Pisec na-i aja, da je poslopje v takem stanju, da ga r: več mogoče pokazati tujim gostom, ki se zanimajo za zgodovinske zgradbe. Le-t--s, ko proslavlja pravoslavna cerkev svojega ustanovitelja sv. Savo ob 700 letnici njegove smrti, je skrajna zanemarjenost ustanove velikega prosvetitelja največji greh in bi bilo treba takoj ukreniti vso potrebno, da se starodavna in zgodovinsko tako važna zgradba čim prej uredi. <• Afera v splošni državni bolnišnici v Beogradu. Že jeseni leta 1931. je bila odkrita v splošni bolnišnici v Beogradu velika afera, ki kaže, da se je nekaj ljudi bogatilo na račun bolnikov. Po dolgi preiskavi je državni tožilec obtožil sedaj 12 bivših in sedanjih uslužbencev te bolnišnico. Glavni obtoženec je Mihajlo Uroševie ki je vodil upravo skladišča ter po navedbi obtožnice s svojimi pomočniki kupčeval z živili in drugimi zalogami, ki so mu bile poverjene v varstvo. Razprava o tej afer: se je pričela v ponedeljek ter vlada za njo veliko zan.manje * Obsodba dveh zapravljivcev občinskega premoženja. Pred okrožnim sodiščem v Podgorici je zaključena dolgotrajna razprava proti bivšemu predsedniku barske občine D juri šoču in tajniku iste občine Dušanu Orlandiču, ki sta zapravila občini v nekaj letih veliko premoženje ter sta odgovarjala za 350 primerov poneverb in tatvin. Oba sta bila obsojena na dve in In hrtpavost JCaseVt ublažijo Mr. Bahovčevi „Smreka bonboni sestavljeni iz smrekovega ekstrakta ln mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. p,Smreica*g- bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 3.— in 5.— Apoteka Mr. L. Bahovec „ LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 L- pol leti strogega zapora. V zaporu bosta ostala saiiio še poldrugo leto, ker sta ostalo že odslužila v preiskovalnem zaporu. ♦ Z alkoholom se je zastrupil, da bi se obvaroval hripe. V okolici Velike Kikinde je kavarnar Dušan Terzin popil 3 litre ruma, da bi se rešil hripe. Hripa ga ni ugonobila, pač pa je mož v 24 urah umri zaradi zastrupljenja z alkoholom. ♦ Obledele oDleke barva v različnih bar-vah in pllsira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane U— Ljudska univerza. Drevi ob 19.13 bo predaval na državni trgovski akademiji g. prof. Gnjezda Franc o vprašanjih iz filozofije. u— Jcžefovanje »Soče«. V društvu »Soči« je 18. t. m. predavala gospa Sidonoja Jeras-Guinot o početku, razmahu in lepoti frane-oske narodne pesmi. Pri otvoritvi se je predsednik predavateljskega odseka Urbančič poklonil v imenu »Soče« spominu blagopokojnega odličnega predavatelja dr. Ljudevita Bohma, ki je imel mnogo prvovrstnih znanstvenih predavanj. Spretna predavateljica je predavala v zelo zanimivi zgodovinski obliki o francoski narodni pesmi ter žela za svoja zanimiva izvajanja obilo hvale. — Mnogim Jožicam in Jožetom je prisrčno voščil poslevodeči predsednik Sancin in zapeli so jim izborili pevci iz prav lepe trnovske fare. Lep večer je bil in najlboljSi izraz družabnosti. Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Danes velika premiera senzacionalnega velefilma Srce kapetana Sama Film lepote morja, ljubezni, sreče. Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50. u— Zveza gospodinj opozarja, da se vrši danes ob 16. predavanje o električni kuhi. Pokušnja jedil. Vstop svoboden. u— Kruha je prosil, sokolom dobil. Včeraj se je v bolnišnici zglasil 491etni brezposelni delavec brez stalnega bivališča Janez Potočnik, ki je tožil o hudih bolečinah v križu in hrbtu. Predvčerajšnjim je hodil po kamniška okolici ln prosil dobre ljudi za malo kruha, pa se je pri neki hiši. kjer mu niso biLi pripravljeni postrečl, spustil z gospodarjem v besedovanje, da jih je na koncu dobil s kolom po hrbtu. — Iz Gradca pri Litiji so pripeljali na kirurški oddelek 74 letnega zasebnika Jožeta Trampuža, ki je tako neerečno pade! doma po stopnicah, da »i je polomil par reber na desni strani, od Sv. Križa pri Kostanjevici pa 5 letno bajtarjevo hčerko Pepco Pisanski, ki jo je v vinogradu po nerodnosti teta sunila s kolom v levo oko. Iz Maribora a— Za mariborski spomenik kralju 'Jedlnitelju so darovali veletrgovka Marija Kos 1000 Din, veletrgovec Leopold Gu-sel 30« Din. Po 100 Din: Katarina Pisanec Ivan Kovačič, Franc šober, Andrej in Ana Macarol, Ferd. Hartinger, Ela in Kari Weitzl, Pavel Heričko, Adolf Bernhard (zbirka nadsvetnik Hinterlehner). a— 0 severni Bolgariji je predaval v ponedeljek zvečer v Ljudski univerzi prof. J. Šediivy. S pomočjo lepih skioptičmih slik je vodil poslušalce od Vidina, preko Plev-na, Svistova m Trnova do Varne m prelepe črnogorske obale a— Jožefovski tingl-tangl z vsemi svoji- j mi tradicijami v znamenju kuhel in prešernega dirindaja je bil tudi letos v polnem razmahu. Studenci prvačijo! 6435 duš, med temi 1213 Jožkov in Pe-pc! a— Pogreb ubitega A. Gselmana bo danes v sredo ob 15., iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. a— Pomembna pridobitev ia Maribor so krasn-' spodnji prostori v novi palači Grajskega kina na Grajskem trgu, ki so se včeraj otvorili. Nova ureditev z vsem udobnim in prav velemestnim komfortom daje najlepše priznanje podjetnosti in velikopo-teznosti Guštinovih dedičev, Mariboru pa važno pridobitev, s katero se bo napram vsakemu tujcu lahko ponašal. Posebno kletni prostori s prekrasno rohumlo in u-činko-viti.mi barvnimi kombinacijami bodo za naše mesto stalna privlačnost. Čast in priznanje našemu odličnemu gradbenemu podjetju inž. Jelene in Šlajmer ter g. inž. Dro-feniku. Potrebno pa je ugotoviti, kar so nekateri govorniki ob predvčerajšnji otvoritvi poudarjali, da gre zasluga za omogočanje t^ga velikopoteznega zasnutka blafo-pokoiini gospe Guštinovi, ki je z red"ko energijo in globoko pretehtanim gospodarskim sm;slom postavila temelje tej veličastni zasnovi. a— Grob pri grobu. Umrla sta včeraj v Mariboru: 581etna posestnica Angela Lešnik iz Nove vasi in 34 letni steklarski pomočnik Valentin Lešnik, stanujoč v Melj-ski 15. Žalujočim naše složalje! a— Cercle francais. G. Jean L a c r o i x. profesor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, bo predaval v četrtek 21. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze o modernem Parizu s projekeiiami. — Odbor. a— Nove nastavitve pri MP. K naši včerajšnji notici pod tem naslovom dodajamo, de je g. Koftomaj nastavljen kot prak-tikant, g. Rudolf Lorger pa kot vodja tajniške pisarne. ie ustvarila znanost SARG0V KALODONT mu Je bušilo razstrelivo v glavo ln ga močno poškodovalo. V soboto je pade! 42 letni čevljar Rudolf Leskovšek pri obrezovanju trte na hiši št. 8 na Krekovi (prej Ljubljanski) cesti z lestve in si zlomil desnico v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 opereta »Poljska kric in zvočni tednik. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj PROTI ZOBNEMU KAMNU a— Gledališče. Jutri v četrtek »Profesor žič« za red A. a— Uboga mati. Pri obravnavi proti morilcu Juhantu je bila, kakor emo poročali, tudi matt rajnkega Hacina, ki je bil dober in hvaležen sin in ki je svojo mater podpiral. Ker je Hacinova mati siromašna in ni imela denarja, da bi se vrnila z železnico domov, je morala peš na daljno jx>t Mlako pri Kamniku. S seboj Je peljala voziček s krtačami, ki ga je bil rajnki Hacin pustil v Nendlovi gostilni na Tržaški cesti, in obleko ter perilo svojega sina. a— S podstrešja je padla 481etna pre-vžitkarica Ana Kropeč iz žbelovskega vrha in si zlomila hrbtenico. Prepeljali so Jo v tukajšnjo bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno. PREDE! PRIDE! Svetislav Petrovič v veseli opereti HIŠICA V GRINZINGU a— Vsega obtolčenega so pripeljali včeraj v bolnišnico 281etnega Vilibalda Geča iz Spodnje Kungote. Dva masklrana neznanca sta s koli navalila nanj in ga do nezavesti pobila na tla. Za krivcema poizvedujejo. a— Vino prodajal, plačal pa nič. Pred tukajšnjim maliin kazenskim senatom je bil obsojen na dve leti in mesec dni robije 371etni mesarski pomočnik Franc Veber, ker je jeseni lanskega leta oškodoval osem vinogradnikov za 6000 dinarjev na ta način, da je kupoval vino. ki ga je vnovčil, kmetom pa ničesar plačal. a— Izročena sodišču. Tezenski orožniki so izročili sodišču ubijalca mizarskega pomočnika Antona Gselmana, 261efcnega mizarskega pomočnika Antona Straussa in vdovo ubitega Angelo Gsehnanovo. Gselrna-nova odločno taji vsako sokrivdo. Kava je zajtrk? — Navada, ki nas odvrača od boljšega. Vzemite rajši kakao, ki je izdatnejši, lahko prebavljiv, pa ne vpliva kvarno na srce in ne razburja živcev. Posebno prikupnega in polnega okusa je MIRIM KAKAO. Zavoj MIRIM KAKAVA za 4 osebe velja samo Din 1.—. Iz Celja e— Slikarska razstava se otvori v nedeljo ob pol 11. v mali dvorani Celjskega doma. Razstavljajo mariborski likovni umetniki razna nova dela. Priključi se tudi Celjan Klemeučič s svojimi grafikami. Razstavo bo otvoril celjski župan dr. Go-ričan. e— Podaljšanje velenjskega daljnovoda od Žalca do Celja. Kranjske deželne elektrarne so projektirale zgradbo daljnovoda visoke napetosti 20.000 voltov z odcepom že obstoječega daljnovoda Podlog-žalec med tem krajem in Ložnico premočrtno v vzhodni smeri mimo Arje vasi, Ostrožnega in Gaberja do Spodnje Hudi-nje, kjer bi se v ostrem kotu obrnil do tovarniškega kompleksa celjske cinkarne. Daljnovod bi štirikrat križal visokonapetostni vod, šestkrat pa nizkonapetostne daljnovode, v tovarniškem kompleksu cinkarne pa bi zgradili transformatorsko postajo za 20.000 voltov. Zadevni komisijski ogled in obravnava bo v torek 26. t. m. s sestankom ob 10.10 na kolodvoru v Žalcu. e— Celjski mestni svet bo imel v petek 22. t m. ob 18. redno javno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. / e— Kaj je z Oblakovo ulico? Mestni svet je že dvakrat sklenil, da se Oblakova ul., ki vodi od Zrinjskega ul. k novim stanovanjskim hišam med bolnišnico in savinjsko železniško progo, odpre za promet. že od drugega sklepa Je poteklo mnogo mesecev, a nihče ne poskrbi, da bi se sklep izvršil. Ker mestni svet ne sprejema sklepov zato, da se ne izvajajo, zahtevamo, da se zadeva končno uredi in upoštevajo stalne kritike glede ureditve te nove ulice. e— Dve nesreči pri delu. V apnenikrl v Pečovniku pri Celju se je v nedeljo ponesrečil 411etni delavec Ludvik Oprešnik s Teh rja. Pri ra»«treljevanju s dinsniitom 1 t— Sokolsko gledališče pripravlja za dne 24. in 25. t. m. sijajno veseloigro »Drzni plavač« v režiji br. Plavšaka, ki bo igral tudi naslovno vlogo. t— Trboveljska podružnica Narodnega žeiezničarskega glasbenega društva »Sloge« je priredila 10. t. m. v Društvenem domu svoj prvi javni koncert, pri katerem je sodeloval tudi pevski moški zbor j Sloge« iz Ljubljane pod dirigentom g. Mirkom Pre-melčem. Dvorana je bila nabito polna. Za uvod je imel lep nagovor predsednik podružnice g. Janko Koželj. Domača godba na pihala kakor pevski zbor iz Ljubljane sta bila deležna viharnega odobravanja. Godbi trboveljske »Sloge« je le čestita*' k lepemu uspehu. Iz Zagorja z— Smrt mladega akademika. V ponedeljek je preminil v Toplicah komaj 21 let star akademski slikar g. Stane Tanfar. Pokojnik se je posvetil slikarstvu in je pose-čal zadnje leto univerzo v Ljubljani, šele nedavno mu je bila podeljena štipendija za izpopolnitev v slikarstvu, pa ga je prehitela smrt. Bil je splošno priljubljen. Udej-stvoval se je tudi na prosvetnem poprišču; v počitnicah je organiziral razne dramske predstave, ki so imele vedno lep uspeh. Pogreb bo danes ob %16. na pokopališče v Zagorju. Bodi ohranjen mlademu umetniku najlepši spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Iz Ptuja j— Tatvina kolesa. Posestnik Hamer-šak Ivan iz Kicarja je obiskal nekega znanca v bolnišnici ter je kolo prislonil na zid. Pa si je kolo prilastil neznan tat in pred očmi hišnika pobegnil z njim proti Rabelčji vasi. Hameršak je tatvino naznanil ptujskim orožnikom, ki so tatu zasledovali ter našli pri kozolcu posestnika Orniga ogrodje kolesa, nedaleč stran pa še ostale dele. Tatu so orožniki kmalu izsledili ter ga ovadili sodišču. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Odsek zveze Maistrovih borcev se je ustanovil 17. t. m. pri nas. Udeležba je bila velika, saj je okrog 120 mož od Sv. Bolfenka in okolice v času preobrata branilo našo severno-vzhodno mejo pred madžarskimi tolpami Bele Kuna in zasedlo štrigovo, nad 70 mož je ojačilo novembra 1. 1918. mariborsko posadko in premnogi so se tudi udeležili bojev na Koroškem, kjer so si trije borci zaslužili srebrne medajle za hrabrost (Pevec, Heric in Ozmec). Z navdušenjem so vsi Maistrovi borci pozdravili ustanovitev od-} seka. Delegata ZMB gg. Luknar in LipuS iz Maribora sta razložila namen zveze ter tolmačila pravila, ki so se soglasno sprejela. Odsekovemu odboru predseduje g. Robert Košar. ROGAŠKA SLATINA. Preteklo soboto je priredil Sokol Masarykovo proslavo. S kratkim nagovorom je starosta br. Kolte-rer otvoril svečanost, slatinski kvintet pa je zapel češkoslovaško himno, ki so jo prisotni poslušali stoje. Br. dr. Brabec je podal obširni življenjepis jubilanta, s. Ahti-kova pa je zaključila večer z lepimi recitacijami. Med posameznimi točkami je igral domači orkester in pevci so nam zapeli nekaj pesmic. Po oficielnem delu so nastopili v enodejanki »Snubaču« domači igralci (Košakova, Poljak in Plementaš), ki so bili deležni splošnega odobravanja. Naj še nastopijo! Novi ravnatelj zdravilišča svetnik g. Ivo Gračnar je prevzel posle uprave. Ker je sezona že pred vratmi, ga že čakajo nujna dela, osobito letos, ko pričakujemo boljšo sezono. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez. izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Slepar Rijavec je tretjič uitekel Split, 19. marca Sleparski ženin Rijavec, doma iz mariborske okolice, se je vnovič na spreten način rešil svojih zasledovalcev. Kakor znano, je zagrebškim policistom, ki so ga spremljali na vožnji v Split, utekel na postaji Pribudič ter zbežal proti Zrmanji. Zasledovali so ga z vso vnemo, najbolj pa seveda v smeri proti zadarskemu področju, ker so domnevali, da bo skušal čimprej smukniti preko meje. Pustolovec je računal s to domnevo ter je usmeril svoj beg proti Kninu. V kninski krajini orožniške postaje nanj še niso bile opozorjene. Drugi dan po njegovem smelem begu iz vlaka ga je zvečer zajela orožnitka patrulja postaje Strmice nad Kninom. Orožniki so mislili, da jim je padci v roke navaden potepuh in odvedli so ga na postajo. Orožniku, ki ga je stražil, je Rijavec pripovedoval dolgo zgodbo, kako je brez dokumentov prišel iz Štajerske ter ga naposled prosil za dovoljonje, da bi se naspal. Orožnik mu je še dal odejo in Rijavec je po nekaj minutah začel igrati od utrujenosti globoko spečega človeka Orožnik je nekaj časa sedel poleg njega, potem pa šel ven in nekajkrat pogledal, kako je z jetnikom. Ta je še vedno smrčal na vso moč. Ko je orožnik ostal zunaj dalje časa ter se vrnil pred polnočjo, pa Rijavca ■ni bilo nikjer. Napol oblečen io bos je utekel iz orožniške stanice. Baš tedaj je orožniška postaj« dobila obvestilo o begu nevarnega pustolovca in takoj so orožniki preiskali ves okoliš. Nekaj kilometrov od orožniške postaje je velik gozd Surup in domnevajo, da se je Rijavec začasno tam skril pred svojimi zasledovalci. Po nevarnih pustolovščinah, ki jih je Rijavec izvedel, odkar so g« zalotili v Splitu, sklepajo, da ima na vesti Se kaj hujšega kakor sleparsko ženitev fn drage , goljufije, zaradi katerih ga zasledujejo i nas« in avstrijske policijske oblasti. Zvočni kino Ideal Danes premiera prekrasnega in veselega filma Krvnik src Hollywooda J. Cagney kot Vražji dečko Smeh, zabava, veselje in Sala Predstave ob 4., 7. in 9.15 url S por t Drugo kolo liginega tekmovanja V nedeljo 24. t. m. se nadaljuje drž. prven. tekmovanje, in sicer igrajo v Zagrebu Hašk in sarajevska Slavija. Istočasno bo Concordija sprejela v goste osiješko Slavijo. V Beogradu bodo po daljšem fca-su gledali Hajduka, ki bo pomeril svoje mori z Baskom. V Ljubljani se nam obeta športna senzacija. Nastopil bo državni prvak RbK proti našemu zastopniku v ligi Primorju. — BSKovo mošlvo se nahaja trenutno • a turneji po Franciji.-- Smuški skoki 103*5 m Dunajski listi poroča o. d a je Norvežan tTlland pri otvoritvi nove skakalnic? v Ton-te di Legno v Italij: v tekmovanju dosege! skoka 99 m in 103.5 m. Pri zadnjem je sicer pri doskoku podrsal z rokami- Znano je, da je norveški fniučanski savez prepovedal svojim skakačem nastop v Planici. Pravega vzroka za to prepoved še danes ne vemo. Vsa stvar pa postaje Se bolj misteriozna v zvezi z gornjo vestj> dunajskih listov. Ali je bil samo Ulland nediscipliniran, ali pa ima norveški savez dvojno mero. V«sekakor bi naša javnost želele pojasnila o tej stvari, ki naj bi ga dobil in dal naš zinvko-sportrr savez. Zdi pa se, da konkurenčna akcija dosega že konkretne uspehp. Zbor lahko-.-itM.skih sodnikov JLAS (sek-eiia Ljubljana). Za cross-countrv t<>k. ki se vrši v izvedbi Ilirije v nedeljo 24. t. m. ob 10. na Stadionu, se odreja naslednii eodn:ški zbor: vrhovni sodn:k inž. Baltič, voditelj tekmovanja g. Megušar. startpr g. Sancin D., sodniki na cilju, č.apomerilei in sodn;ki na progi: gg. Baltič. Megušar. Sancin D., dr. Kuhelj, Gnidovec. Potokar. — Imenovani morai" b't: na igrišču n^kasneje pol »tre pred "'•'četkom. Odbor za likvidaeiio I TTP (službeno). Redna seja danes ob 1915 v re^avraciji >Ewonamaz žogami po cup sistemu. in sicer v točkah 1. 2, 3, 4, 6 na tri, v točki 7 na dva dovoljena seta, a v točki 5 na en set do 60 točk. Vsak tekmovalec je dolžan posamezne igre soditi. V točkah 1. 2. 3, 5 tekmuje lahko vsakdo, v točki 4 samo tisti, ki na 24. t. m. še niso dopolnili 18. leta. V točki 3 tvorijo moštvo triie igralci in postavi lahko vsak klub poljubno število moštev. Prijave je poslati do petka 22. t. m. na naslov: S. Senekovič, Maribor, Jugoslovenski trg 5. Žrebanje se vrši v petek ob 20. v Aljaževi sobi hotela Orel in se ga lahko udeleži po en delegat vsakega sodelujočega kluba. Želje naj javi vsakdo 6kupaj s prijavo Prijateljska tekma med Slovanom in Reko. ki sta jo odigrali obe moštvi kot pripravo za skorajšnje prvenstvo, se je končala z 8:1 (5:0) v korist Slovana. Nogomet v Celju. Včerajšnja prijateljska tekma med Atletiki in SK Celjem se je končala s 3:2 (2:1) za Atletike. Tekma nj bila posebno zanimiva, ker sta obe moštvi nastopili brez pravega treninga in tudi z rezervami. Gledalcev je bilo okoli 400. Sodobne plesalke na Akropoli skupina mladih piesalk izvaja na atenski Akropoli klasične plese edija obupa ln pijače Oče ustrelil sina in hčer Pred kakšnimi tridesetimi leti se je naselil v bližini Johannesburga v Južni Afriki neki Anglež po imenu Eden. V razmeroma kratkem času mu je uspelo pridobiti si znatno imetje. Zaljubil se je v neko za-morko in se z njo oženil, čeprav so mu to od vseh strani odsvetovali. Zakon pa je bil proti pričakovanju srečen, imela sta tudi dva otroka, sina in hčer. Pred poldrugim letom je F.denova žena umrla in to je' tako vplivalo nanj, da se je vdal pijači. Zaman sta ga skušala sin in hči, ki se je bila zaročila z bogatim trgovcem, pripraviti do tega, da bi pijačo opu- stil. Prirejal je takšne orgije, da so se že pripravljali na to, da ga oddado v neki sanatorij. Nekega večera, ko je popival v zloglasnem nočnem lokalu, so prišli sin, hči in nje zaročenec, da ga pregovorijo za povratek domov. Ko jih je stari mož zagledal, je potegnil brez besede samokres in oba svoja otroka ustrelil. Z besedami: »Združeni bomo vsaj v smrti zopet,« si je hotel še sam pognati kroglo v glavo, a so mu to preprečili. V zaporu je izjavil, da bo sam prosil sodnike, naj ga obsodijo na smrt, da se združi spet z ženo in otrokoma, ki jih je ljubil... LJUBEZEN Velika čustva dajejo moč. ie velika ljubezen dela človeka šibkega in ponižnega. Kdor svojo ljubezen opeva, jo je že premagal. ____ ★ Najtežje je odpovedati se ljubljenemu človeku, da ga ne izgubiš. * Pravijo, da ljubezen premaga vse ovire. V resnici je zakon močnejša vez za življenje nego ljubezen. ★ iz navade, spoštovanja, sočutja ne more nastati nikoli prava ljubezen, a vsaka izmed teh stvari zveže lahko močneje dva človeka nego celo najmočnejša ljubezen. Nov rekord enookega letalca Znani ameriški letalec \Vilev Post je te dni preletel progo od Los Angelesa do Cle-velanda v. osmih urah. Proga je dolga 3400 km, polet torej predstavlja povprečno brzino 550 km na uro. Post je letel v izredni višini ter je pristal s svojim strojem »na trebuhu«, ker je pri dvigu v zrak odvrgel kolesa za zalet. Po' startu je Post izjavil, da bo v najkrajšem času podvzel še več rekordnih poletov. Za nje pa si bo preskrbel tudi primerne množine kisika. Postovo letalo je čisto navadnega tipa. vendaT pa se pilot ukvarja z načrtom da bi dal zgraditi posebno stratosferno letalo, s katerim bi se dala doseči povprečna brzina 800 do 1000 kilometrov na uro. Koliko je živalskih vrst? Niti strokovnjaki si niso glede njih števila edini Pred sto leti so živalski svet cenili na okroglo 73.585 vrst, in sicer na 1200 raznih sesalcev. 3600 ptic, 543 plazilcev. 3500 rib. 11.000 mehkužcev. 1290 oklepnikov, 104-8 pajkov, 450 stonog, 49.000 žuželk, 230 bodičarjev, 372 črvov, 500 celentera-tcv, 305 praživalic in 90 drugih živalskih vrst. Petdeset let pozneje, t. j. 1881., ko so izvršili prvo točnejše štetje, so našli že 311 tisoč 653 vrst. in sicer 2300 vrst sesalcev, 11.000 ptic, 3400 plazilcev, 11.000 rib, 33 tisoč mehkužcev, 7500 oklepnikov, 8070 pajkov, 1300 stonog, 220.150 žuželk, 18.043 bodičarjev, 6070 črvov, 2200 celenteratov, 3500 praživalic in 520 drugih vrst. Od 1. 18-81. do danes računajo letni prirastek prej neznanih vrst na 12.000, tako da so že 1. 1909. dobili ogromno vsoto 600 tisoč vrst, a danes jih ceni W. Horn že na 920.000, pri čemer jih odpade samo na žuželke. 750.000 Drugi raziskovalci seveda pravijo, da bo le 400.000 vrst žuželk, tako da točnih številk danes še ne poznamo. Bolj zanesljive so edino številke za vretenčarje. pri čemer računajo, da je okrog 7000 vrst sesalcev, 20.000 rib, krkonov 1300 do 1400, plazilcev pa 4000. Izumrlih živalskih vrst pozna znanost preko 100.000. Zanimiva poroka Lepota in denar premagata vse ovire V poljski družbi zbuja ogromno zanimanje poroka prvega tajnika italijanskega poslaništva v Varšavi, grofa Adolfa Citta-dinija z eno najimovitejših Varšavi jank, vdovo ameriškega večkratnega milijonarja \Vardena. \Vardenova je znana lepotica ter izhaja iz povsem siromašne poljske rodbine. V prvem zakonu je imel za moža nekega poljskega industrijca, ki je umrl med svetovno vojno. Na francoski Rivieri se je nato seznanila s hudo bolnim ameriškim milijonarjem \Vardonom, ki se je dal dve uri pred prevozom v Ameriko poročiti z njo ter ji je zapisal vse imetje, ki so ga tedaj cenili na 80 milijonov dolarjev. Gospodarski krizi v zadnjih letih je tudi \Vardenova vdova morala plačati svoj tribut. Izgubila je kakšnih 50 milijonov dolarjev, tako da ji je ostalo nekaj manj kakor prvotna polovica premoženja. Grof Cittadini si je moral za poroko za \Var-denovo izprositi posebnega dovolojenja od Mussolinija, ki praviloma ne dovolju- 6000 let star grob Blizu C halon s a sur Marne v Franciji so odkrili kopači grob, ki ga cenijo na 6000 let starosti. V grobu so našli več okostnjakov, nakdt, kos kristala in orodje, s katerim se kreše ogenj. je svojim diplomatom sklepati zakonov z inozemkami — izvzemši primere, ko prinašajo slednje v zakon veliko lepoto in dosti denarja ... Mlad ženin, stara nevesta V neki španski vasi blizu Viga je bila najavljena poroka med 22 letnim ženinom in 45 letno kmečko nevesto. Vaščani pa so bili zaradi tega dogodka vsi iz sebe. Razburjenje jih je spravilo pokonci že ob štirih zjutraj, ko je bila najavljena cerkvena ceremonija. Ženin in nevesta sta kljub vsem oviram prišla v cerkev, kjer ju je župnik poročil, toda vaščani so jima zunaj zaprli vrata, da nista mogla zapustiti božjega hrama, na koncu pa so skušali še zažgati cerkev. Moralo je nastopiti orožništvo, ki je ukrotilo uporne vaščane ter napravilo red in mir. Trije na električnem stolu V Trentonu (New Jersev) so te dni usmrtili na električnem stolu tri morilce, ki so bili od ameriških sodišč obsojeni na smrt. Trojica je morala spotoma na mo-rišče mimo celice, kjer čaka svojo usodo Bruno Hauptmann. Ugrabitelj Lindber-ghovega prvorojenca je obsojencem pomolil skozi lino roko ter jim spodbudno za-klical: »Le molite k Bogu!« Listnica padla iz letala Neki angleški trgovec, ki je te dni z letalom potoval iz Edinburgha v London, je pri izstopu na letališču v Crovdonu odkril, da je medpotoma izgubil listinico s 5000 funti gotovine. Listnica mu je naj-brže padla iz žepa, ko ga je obšla slabost in se je sklonil iz letala, da se mu je izpraznil želodec. Doslej se še ni javil »pošteni« najditelj čeprav mu oškodovanec obljublja lepo nagrado. Pozabljen poštni nabiralnik Zanimiva norveška poštna zgodba Štiri poštne skrinjice je imel mali kraj Kirkedahl v norveških gorah. Dokler jih je upravljal stari Peddersen, je šlo vse v redu, a ko je zatisnil oči in je prišel na njegovo mesto mladi Nilssen iz sosednega kraja, se je zgodilo, da je na eno izmed teh skrinjic pozabil. Te dni so jo našli vso zarjavelo in žalostno, ko so podirali zi-dovje stare kmečke hiše, na kateri je bila pritrjena. Od 21. januarja 1910. do danes je ni bil nihče odprl in ni čudno, da so našli v njej 73 pisem, ki so jih bili pisali vrli Kirkedahlčani pred dolgimi leti. Norveška pošta je drugače vestna, kakor so pač pošte, in je umljivo, da je poskusila sedaj ta pisma s primernim opro-stilom dostaviti naslovljencem oziroma piscem. Nekaj pisem je še našlo svoj naslov. nekatera so prišla nazaj z opombo »neznan« ali »umrl«, kakšne tri tucate pa ni bilo mogoče dostaviti nikamor. In za te so se pozanimali žurnalisti iz Osla, ki so prosili poštno upravo, da smejo ta pisma objaviti — morda bi tako prišli do pisca. In res so imeli v več primerih uspeh, kaj se zgo-pozneje, ko Iz minulih nemirnih dni jjima giDirag« ---------- - proti opornikom bivakirale b pa je prav zanimivo zvedeti, di s človekom četrt stoletja je bil napisal neko pismo. Tu je n. pr. pismo dekle Kristine njenemu zaročencu, mornarju Thorstenu: »Karen, Olafova zaročenka, je dejala pri pranju ob reki: ne verjamem, da ti ostane Thorsten zvest. Gotovo ima že kakšno izmed črnih Afričank!« štiri mesece pozneje je sledilo drugo pismo: »Zakaj nisi odgovoril? Karen je imela vendarle prav, to sedaj vem za gotovo, in ti imaš gotovo že kakšno Afričanko za ženo!« Kdo ve, kaj je danes z deklo Kristino in njenim na tako čuden način nezvestim mornarjem! Leif Hendriksen, podkovač v Kirkedah-lu, je pisal nekemu kmetu iz okolice srdito pismo: »Dam ti še tri dni časa, da mi plačaš šestorico podkev in popravljeno kolo. Potrebujem denar brezpogojno, ker bo dobila moja žena otroka. To je moja zadnja beseda. Gostilničar gori ob Torvetu pravi, da si mu tudi tri steklenice piva dolžan.« Srditi Leif Hendriksen je pred nekoliko leti odšel na izlet na oni svet, toda otroka, ki ga je takrat pričakovala njego-v žena, deklico, je med tem vzel za ženo sin tistega kmeta, ki tedaj ni hotel plačati svojega dolga. Tako je mlado pokole-nje postavilo črto pod stari račun. Drugo pismo: brivski pomočnik Knud Joerson piše hčeri bogatega gostilničarja iz sosedne vasi: »Ker nisi to nedeljo že v tretjič prišla na dogovorjeno mesto ob starem pokopališču, je to moj zadnji poziv. Jutri zvečer, če ne bom med tem nič slišal o tebi, si z britvijo prerežem vrat!« Pravo oslarijo bi bil storil! Pa je ni. Kajti Knud Joerson se je na objavo tega pisma v listih oglasil kot njegov lastnik. Danes je imoviti gospodar cele tovarne za lasno vodo v Malmoju in je — kot srečni oče petih otrok — že davno pozabil na trdo-srčno devico iz svojih prvih ljubezenskih sanj. Zadnje pismo, ki so ga našli v pozabljeni skrinjici, je pisal desetletni Palle, sin živinozdravnika v Kirkedahlu, 15. decembra 1916. — božičnemu možu, nekakšnemu svetemu Miklavžu severnjakov. Seveda bi to pismo tudi v normalnih okoliščinah kaj težko dospelo do svojega naslova, ne glede na to, da je bilo — nefranki-rano. »Dragi Julenissen!« piše mali Palle božičnemu možu, ki se na Norveškem imenuje pač Julenissen, prinesi mi vendar vlak, diabolo, par smuči in omot obvez, da bom mogel obvezati svoje vojake ...« Tu di Palle se je sedaj javil. Iz sinu vaškega živinozdravnika je postal med tem (ali ni to razvidno iz pisma samega?) eden najbolj znanih norveških kirurgov. Obsojeni kralj malega kraljestva Zanimivosti in nezanimivosti s Kokosovih otokov Kokosovi otoki v indijskem oceanu, tisoč kilometrov od Jave. so znani po usodi, ki je zadela tukaj 1. 1914. slovito nemško križarko »Emden« v bitki z avstralsko oklopnico »Sydney«. Kolikor toliko so znani tudi kot važna strategična in brezžična postaja angleškega gospodstva v Indijskem oceanu. Svetu do danes neznane pa je bilo, da predstavlja otočje mikroskopsko kraljestvo v okviru britskega imperija in da je kot takšno kolikor toliko neodvisno. Stvar pa je v resnici takšna. Pred več nego sto leti se je naselil tu Anglež John Clunies - Ross s četico malajskih sužnjev na glavnem otoku in njegovi sinovi ter vnuki so podedovali malo kraljestvo, ki jim ga je kraljica Viktorija s patentom uradno priznala. Afera Staviskv Francoski preiskovalni sodnik O r d o n-n e a u je pravkar zaključil preiskavo proti sot rudnikom velesleparja Aleksandra Sta-viskega. Preiskava je trajala približno 15 mesecev. Od prvotnih 28 obtožencev jih bodo izročili 19 sodišču, dočim so jih devet izločili, ker ni bilo proti njim zadostnih dokazov. Na podolgovati sliki vidimo 18 obtožencev. Po vrstnem redu od zgoraj navzdol in od leve na desno: Gustave Tissier, Joseph Garat, Henri Cohen, Raoul Desbrosses, Vin-cent Digoin, Paul Guebin. Albert Dubarry, Gaston Bonnaure, Georges Gaulier, Pierre Guisboud-Ribaud, Pierre Darius, Paul Levy, Arletta Staviska, Henri Depardon, Gilbert-Pierre Romagnino, Henri Hayotte, Emile Farault, bivši general Bardi de Fourtou. Manjka še obtoženec Georges Hatot. Obtožence bo zagovarjalo pred sodiščem 69 advokatov. Dolga desetletja je miniaturna državica živela sama zastr, ne da bi se brigala za svet in svet zanjo. Vse je šlo v redu. Potomci Clunies - Rossa so vladali svojim suženjskim podanikom, ki so se čutili kot sužnji sicer kolikor toliko srečne, čeprav je vse težje delo na otočju pripadlo seveda njim. in »kralji« so vestno plačevali matični državi dolžni tribut, davke na svoje dohodke. Sedanji kralj Sydney, ki si je s špekulacijami z delnicajni neke fosfatne družbe pridobil veliko imetje, pa je v letih 1921. do 1930. pozabil« odračunati dohodnino za to imetje, pa je po svojem »državnem namestniku« v Londonu prišel sodniji v pest in je bil obsojen, da mora plačati za ta čas 16.000 funtov šterlingov. In če ne plača, mora v zapor. Kralj pa zapor! To seveda ne gre, že zaradi ugleda pred rjavimi podaniki. Umljivo je, da je ta razsodba zbudila majhno revolucijo v državi Kokosov in da tam sedaj študirajo, kako bi se izmazali iz afere. Kralj Sydney je po brezžični postaji, ki mu jo na Smernem otočku vzorno upravljata dva rjava Malajca, že naročil svojemu londonskemu zastopniku, naj vloži pri-ziv, njegova žena, edina bela ženska rta otočju, »kraljica Katarina«, pa stopa v akcijo, da bi z vsem svojim vplivom (in ta je na Kokosovem otočju najodločilnejši) povedla stvar do mirne rešitve. Clunies - Ross in njegovi sinovi so se namreč poročili enostavno s hčerkami malajskih poglavarjev, kralj Sydney pa je odšel v Evropo in si izbral tam belo ženo, ki ji je na Otočku Nebesnega praga, najlepšem delu državice, uredil lepo rezidenco. V ostalem pa je življenje v tej državici prilično prijetno. Hrane je na otočju dovolj, primanjkuje le pitne vode, zato morajo loviti deževnico v velike kante ali pa uvažati vodo z ladjami od daleč. Prebivalstvo je naraslo počasi na 800 duš. katerim gospoduje kralj Sydney kot neomejeni gospodar nad življenjem in smrtjo (v kolikor ga ne omejuje pač vladeželjnost njegove žene), kot najvišji sodnik, feld-maršal, admiral malega brodovja, guverner svoje lastne banke, glavni blagajnik, edini tiskar, policijski predsednik in policaj v isti osebi. To, da je edini policaj, je sploh ena izmed težav, ki so nastale po izgubljenem procesu v Londonu, če bi moral kralj v zapor, bi moral namreč aretirati — samega sebe. Tisto, kar smo rekli o banki, pa je tako-le: edini bankovci, ki so v prometu na otoku, so bankovci iz — neustrojenega ovčjega usnja, ki jih tiska kralj sam in podpisuje osebno s svojim elegantnim podpisom, če bi hotel z njimi plačati zaostale davke, je vprašanje, kako bi jih mogel zamenjati v angleške bankovce. Drugače pa najdeš na otočju še polno hi-permodernih stvari ki izvirajo vse iz domislic zapadno usmerjene kraljice. Tako imajo tam jahtni klub, moderno morsko kopališče, ki je z mrežami zaščiteno zoper nezaželjene obiske iz morskih globin, o radijski postaji smo že govorili, itd. Podaniki živijo v običajnih malajskih kodah, kraljeva »palača« je sicer tudi samo trša iz palmovih vej, a ima lep balkon in krasen park ob prekrasni laguni s kipi, ki so izklesani iz koralnikov. Marsikdo bi bil rad Robinzon in kralj na takšnem otočju, pa čeprav bi mu pretila nevarnost, da bo nekoč — aretiral samega sebe. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da je dosegel avtomobilski dirkač Mal-colm Campbell, ki mu je zdaj 49 let, v Daytoiri na Floridi nov hitrostni rekord z avtomobilom, namreč 445.493 km na uro; da je umrlo v Semarangu na Javi 80 oseb zaradi zastrupljenja s pokvarjenimi živili; da so newyorški gangsterji poslali policijskemu ravnatelju v New Vorku grozilno pismo, v katerem napovedujejo ugrabljenje njegove hčere, če takoj ne ustavi preganjanja tihotapcev. Ravnatelj je nato poveril varnost svoje edinke štirim oboroženim detektivom. Socialistični pokojninarji Bivši socialistični predsednik nemškega, državnega zbora Paul Loebe je zaprosil hitlerjevsko propagandno ministrstvo, da bi smel otvoriti kiosk za prodajo časnikov, ker drugače ne more živeti. Tega dovoljenja mu niso dali, pač pa so mu odmeriti pokojnino, s katero bo lahko živel brez skrbi. Tudi bivši socialistični notranji minister Severing prejema pokojnino, od kar je, kakor Loebe, obljubil napram današnjemu režimu lojalno zadržanje. Vlada kljukastega križa je ob tej priliki izjavila, da bodo prejemali penzijo vsi bivši politika drugih strank, ki niso ostaviE Nemčije in ki se ne vedejo sovražno proti njej. ANEKDOTA Bivši avstrijski ministrski predsednik Korber je obiskal neko umobolnico. Ko se je poslavljal, je dejal ravnatelju, ki mu je bil vse skrbno razkazal in razložil: »Vaš zavod je vzoren zavod, priporočil ga bom vsem svojim znancem.« VSAK DAN ENA »Pokličite vendar nazaj tega psa!« »Oprostite, imam ga šele od včeraj in sem pozabila, kako mu je ime.« Program za pospeševanje kmetijstva v celjskem srezu Iz referata pod gornjim naslovom, ki je imel sreski kmetijski referent g. VVernig na plenarni seji kmetijskega odbora v Celju 7. t. m., posnemamo: Standardizacija in tipiziranje je geslo današnjega časa, je geslo v današnji gospodarski stiki. Izboljšati kakovost pridelkov, poenotiti kakovosti teh in znižati pridelovalne stroške mora biti naše strokovno gospodarsko stremljenje, medtem ko je predvsem zadeva državne gospodarske politike, v mejah dane možnosti poskrbeti za vnovčevanje in izvoz kmetijskih pridelkov. Izkušnja je pokazala, da bo naša gospodarska politika uspešna, ako bomo napeli vse sile, da bomo pridelovali blago take kakovosti, kakršno iščejo naši odjemalci. Glej trgovinske pogodbe z Italijo, Nemčijo in drugimi državami, v ka-tere lahko izvažamo edino le kakovostno prvovrstno blago. Iz istega razloga mora tudi načelni pro-jrram za pospeševanje kmetijstva v celjskem srezu vzeti v poštev predvsem izboljšanje kakovosti in pocenitev pridelovanja. Materialna sredstva za izboljšanje in pocenitev kmetijskega pridelovanja so v našem letošnjem proračunu za 10% manjša kakor lani in za 50% nižja kakor leta 1932-33. S 97.300 Din, ki so sreskemu kmetijskemu odboru na razpolago, naravno ni mogoče v razsežnem in tako mno-goličnem celjskem srezu z najraznoličnej-šiml kmetijskimi kulturami izvršiti kakršnihkoli pomembnejših gospodarskih investicij. Potrebno bo zaradi tega porabo sre-skega kmetijskega sklada prav modro urediti, da bo korist čim večja, torej porabiti denar predvsem za kmetijski pouk. Najvažnejša kmetijska panoga v celjskem srezu je hmeljarstvo. Kmetijsko gospodarsko obeležje celjskega sreza ;'r predvsem poljedelstvo. Po površini pridelka, ki se pretežno prideluje v kakem - rezu, govorimo o krajih za pridelovanje pšenice, o krajih za pridelovanje turščice in tako naprej. V celjskem srezu pa se pridelovalna površina pšenice, turščice in krompirja in ^nako tudi pridelovalna površina hmelja giblje med 1000 do 2000 ha. Hmelj je pridelek za industrijo in pridelovalne prilike za hmelj so v Savinjski dolini tako ugodne, da bi bila kaka znatnejša opustitev pridelovanja hmelja pri nas mogoča le spričo najskrajnejše avtarktične ureditve uvoznih držav. Tega pa skoro ni pričakovati, kakor je smatrati vsa avtar-kična stremljenja v Evropi le za prehoden pojav. Zaradi tega ostane za celjski srez ne samo zaradi razsežnosti, ampak tudi zaradi rentabilnosti pridelovanja najvažnejša kmetijska kultura in kmetijska panoga hmeljarstvo, ako hočemo v naši državi upoštevati tudi rejoniranje kmetijske produkcije, katero je priporočal svoječasno že profesor in bivši minister dr Trsngeš. Pomniti pa je treba, da se dandanes i5'."-e samo kakovostno blago. Ni skoro več pričakovati povratka časov, ko se je vse lahko prodalo. Svet je prenapolnjen s kmetijskimi pridelki, tudi z dobrim hmeljem. Le kakovostno prvovrsten, enoten in sortiran hmelj moramo pridelovati, ako hočemo uspešno konkurirati z Nemčijo in češkoslovaško, ki nas je v pridelovanju kakovostnega hmelja v zadnjem desetletju brezdvomno nadkrilila. Ni zaradi tega samo važno, da poglobimo pouk hmeljarjev o pravilnem obdelovanju zemlje, gnojenju, oskrbovanju hmelja, obiranju, sušenju in sortiranju, potrebno bo vsekakor tudi nekoliko podpreti zatiranje škodljivcev, predvsem peronospore ali peronospo-ri podobne bolezni, ki je lanskega leta tako silno škodovala kvaliteti našega hmelja. Podpreti bo nabavo škropilnic in škropiva (bakrenoapnene brozge). Druga najvažnejša kmetijska panoga za celjski srez je živinoreja (govedo, svinje, konji in štajerska kokoš). Reja goved in svinj se razvija v vzhodnem delu celjskega sreza vzgledno za vso bivšo štajersko, vendar je izboljšanje govedoreje važno tudi v Savinjski deklini. Intenzivno hmeljarstvo ne izključuje intenzivne živinoreje, ampak nasprotno; intenzivno hmeljarstvo nujno zahteva intenzivno živinorejo zaradi boljšega in večjega pridelovanja za hmelj tako potrebnega gnoja, zaradi vprežne sile in zaradi izenačenja potrebnih dohodkov v letih neugodne hmeljske konjunkture. Pogoji dobičkanosnejše živinoreje so: dobro pleme, pravilno oskrbovanje in krma. Sreski kmetijski odbor naj zaradi tega predvsem materialno podpre vzdrževanje starejših dobrih plemenjakov, katerih reja samo zaradi prireje in mesa ni več rentabilna. V večjem obsegu kakor doslej bo treba splošno denarno podpreti po sreskem kmetijskem odboru in občinah vzdrževanje nad tri leta starih bikov in merjascev, ki zaplojujejo najboljši zarod. Nabavo mladih dobrih bikov in merjascev za pleme je dozdaj znatno podpirala tudi banska uprava. Sicer pa bi bilo podpiranje spekulativne nabave mladih plemenjakov samo z namenom, da se živali obredijo do gotove teže in potem prodajo mesarju, proč vržen denar. Tudi konjerejo in oddajo valilnih jajc, petelinov in jarkic zadostno podpira banska uprava. V zvezi z izboljšanjem živinoreje in hmeljarstva je potrebno v celjskem srezu tudi izboljšanje krme, travništva in poljedelstva. Potrebno bo, da sreski kmetijski odbor nekoliko podpre napravo umetnih travišč, podpre izmenjavo semenja, posebno krompirja, in pomaga pri zatiranju škodljivcev na hmelju, krompirju in žitu. Sicer pa v tem pogledu banska uprava podpira z denarnimi prispevki izdatnejše akcije. Sadjarstvo je v zadnjem čas.u v celjskem srezu morda zaradi enostranske kmetijske strokovne usmeritve podeželske inteligence, predvsem učiteljstva, napredovalo bolj kakor druge kmetijske panoge. Lansko leto pa je pokazalo, da ne zadostuje več harmonično ali ljubiteljsko širjenje sadjarstva, da je treba tudi v sadjarstvu največje smotrnosti, ekonomike in načrtnosti, ako hočemo konkurirati s tujino. Poieg rejoniranja sort, pravilnega sajenja in gnojenja je postalo velevaž-no tudi oskrbovanje, predvsem zatiranje škodljivcev. Zaradi tega mora dati sreski kmetijski odbor z denarnimi prispevki pobudo za splošnejšo uvedbo škropljenja sadnega drevja, predvsem proti krastavo-sti in črvivosti. Vinarstvo je v vsej severni podolž-ni črti sreza še vedno prav razširjeno. V dveh občinah je vinarstvo celo zelo važna kmetijska panoga. Uradna statistika izkazuje v srezu približno 600 ha rodnih vinogradov. žal se je posebno v zapadnih legah sreza vsidrala in se širi še danes sa-morodnica, ki tako silno kvari sicer prijetno in pitno naše žlahtno vino. Podpreti bo zaradi tega posebno izkršenje samo-rodnic in dodelitev cepljenk namiznega grozdja. Dodelitev žlahtnega trsja bo potrebna mogoče tudi za obnovo vinogradov, ki se pripravlja na primer v Dramljah in drugod. Sicer pa podpira prav izdatno banska uprava s podporami in z dodeljevanjem žlahtnega trsja zatiranje samorod-nice. Za morebitne vinske razstave in za nabavo sredstev proti škodljivcem bo morila prispevek potreben le v manjšem obsegu. že enkrat poudarjam, da bi tudi desetkrat večja materialna sredstva kmetijskega odbora zalegla v srezu le prav malo. ako bi ta sredstva v pospeševanju kmetijskega pridelovanja porabili nepravilno: ako bomo v splošnem še naprej uporabljali nepravilno in neekonomično dobrine, ki so nam na razpolago, ako ne bomo znali v času, krizi in zahtevam svetovnega trga primerno obdelovati zemljo in hmelj, živino, sadje in trto pravilno oskrbovati in negovati, ako ne bo zadnji naš kmetovalec upošteval vseh izsledkov modernega in ekonomičnega kmetijskega pridelovanja. Zato pa bo treba pouka, pouka in spet pouka in strokovnega naobraževa-nja najširših plasti naroda. Gospodarstvo Vprašanje uvoznih omejitev že nekaj časa se zlasti v zagrebških listih lansirajo vesti, češ, da pripravlja naša vlada načrt za kontingentiranje uvoza in za njegovo reguliranje. Tudi beograjske »Trgovačke novine« so v zadnji številki od 17. t. m. objavile na uvodnem mestu članek, kjer zatrjuje pisec, da se v ministrstvu za trgovino in industrijo že proučuje načrt za omejitev uvoza in za določitev uvoznih kontingentov za posamezne uvozne predmete in posamezne države, tako da bi bil uvoz blaga iz inozemstva vezan na posebno dovoljenje. Nadzorstvo in odobravanje uvoza naj bi vršila posebna ustanova pri trgovinskem ministrstvu. Kakor je »Jutro« že poročalo v nedeljski številki, je ministrstvo za trgovino in industrijo te vesti najodločneje demanti-ralo kot docela netočne in tendenciozne. V resnici ne vidimo povoda za tako omejevanje uvoza, saj nas k temu ne sili niti stanje naše valute, ki je zelo ugodno, niti razvoj trgovinske bilance. Vemo pa, da se rasne države poslužujejo tega sredstva le v skrajni sili, bodisi zaradi neugodnega razvoja trgovinske ali plačilne bilance. Izkušnje pa nas tudi učijo, da take uvozne omejitve niso prinesle državam, ki so jih uvedle, onih rezultatov, ki so jih prvotno pričakovali. Za nas kot pretežno agrarno državo pa bi bili taki ukrepi z vidika narodnega gospodarstva še manj priporočljivi, kajti vsaka omejitev uvoza omogoča dviganje cen dotičnih predmetov v notranjem prometu in ker mi uvažamo predvsem industrijske proizvode, bi to imelo končno za posledico le povečanje škodljive napetosti med cenami industrijskih in agrarnih proizvodov, dočim mora iti naša tendenca za tem, da se ta napetost zmanjša. Očividno izhajajo te vesti o potrebi omejevanja uvoza od strani gotovih interesentov, ki bi želeli, da se jim na ta način posredno poveča zaščita pred inozemsko konkurenco. Ne izključujemo možnosti, da je v nekaterih strokah morda res potrebna neka zaščita pred inozemskim dumpingom, vendar nam to ne more dati povoda za uvedbo splošnega režima kontingentov in uvoznih dovoljenj. Naš uvoz iz češkoslovaške in Italije Z vprašanjem kontingentiranja uvoza se je v daljšem članku v »Politiki« (od 26. februarja) bavil tajnik zagrebške borze dr. Ivo Belin, in sicer v zvezi z uvedbo italijanskih uvoznih omejitev. Med drugimi je navedel, da mi danes uvozimo iz raznih držav mnogo več blaga, nego nam je mogoče v teh državah plasirati našega blaga. Tako je bila lani naša trgovinska bilanca pasivna z Anglijo za 151 milijonov, s Francijo za 126 milijonov, z Zedinjeni-mi državami za 73 milijonov itd., dočim ie bila naša bilanca z Italijo aktivna. Na podlagi teh dejstev prihaja dr. Belin do zaključka, da moramo naš uvoz iz teh držav omejiti v korist uvoza iz Italije in da moramo v Italiji kupovati del onega blaga, ki ga danes kupujemo iz češkoslovaške in Nemčije, ker imamo s tema dvema državama pretežno pasivno trgovinsko bilanco. Pri tem opozarja pisec, da nas ne smejo tu voditi sentimentalni oziri, nego prvenstveno interesi našega izvoza in našega gospodarstva. Na ta izvajanja dr. Belina je v včerajšnjem »Jugoslovenskem Lloydu« objavil daljši odgovor tajnik češkoslovaško-jugoslovenske gospodarske zbornice v Pragi in-ženjer Paleček, ki pravilno ugotavlja, da iz Amerike uvažamo predvsem sirov bombaž, ki nam ga ne more dati Italija, iz Anglije predivo, tkanine, premog in koks, kar prav tako ne moremo uvoziti iz Italije, razen bombažnega prediva, vendar gre pri tem za take vrste prediva, ki ga Italija ne dobavlja. Glede na okolnost, da dr. Belin zahteva predvsem brezobzirno omejitev uvoza iz češkoslovaške, navaja inž. Paleček še naslednje: Jugoslavija uvozi iz Italije predvsem tekstilne sirovine in tekstil- BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le »RIVIERA« medicinalna mila, ki so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RIVIERA-KARBOL, GOCERIN-KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LYSOFORM in BORAKS MILO. Poudarjamo, da so na višku le „R I V I E R A« MEDICINALNA MILA zato zahtevajte povsod izrecno le »RIVIERA« toaletna in medicinalna mila. no blago (70 odstotkov vsega uvoza) ter riž in južno sadje (15 odstotkov), nasprotno pa znaša v jugoslovenskem uvozu iz češkoslovaške tekstilni uvoz le 50 odstotkov, stroji in kovinsko blago ll odstotkov, steklo in keramika pa 10 odstotkov. Glede na strukturo uvoza iz češkoslovaške in Italije vidimo, da je omejevanje uvoza iz češkoslovaške mogoče le v tekstilnem uvozu. Vendar je tu treba opozoriti, da je delež češkoslovaške pri jugoslovenskem uvozu bombažnega prediva od leta 1929. do 1933. nazadoval od 23.4 na 14.9 odstotka, dočim se je v istem času delež Italije že dvignil od 24.7 na 55.7 odstotka. Enako je tudi pri ostalem tekstilnem uvozu, kjer vidimo, da se je povečal jugoslovenski uvoz iz Italije pri istočasnem zmanjšanju uvoza iz češkoslovaške. Dr. Belin omalovažuje tudi dejstvo, da se je zadnja leta znatno izboljšala jugoslovensko-češkoslovaška trgovinska bilanca v korist Jugoslavije, dočim vidimo spremembe r jugoslovensko -italijanski trgovini le v korist Italije. Dr. Belin nadalje poudarja, da je jugosloven-ska trgovina s češkoslovaško pasivna, med tem ko zaznamuje jugoslovenska statistika zunanje trgovine v letu 1933. aktivno bilanco s češkoslovaško za 17 milijonov Din in v lanskem letu pa za 20 milijonov dinarjev. Jugoslovenska trgovina s češkoslovaško v zadnjih letih torej ni bila pasivna (tudi glede Nemčije se moti dr. Belin, ko navaja, da imamo s to državo pasivno bilanco, ko je že drugo leto za okrog 100 milijonov Din aktivna). Inž. Paleček nadalje opozarja, da bi imelo omejevanje uvoza iz češkoslovaške za posledico le avtomatično znižanje češkoslovaškega uvoza iz Jugoslavije, kar nikomur ne bi šlo v korist. Končno pa navaja še naslednji najvažnejši argument: Lani je imela Jugoslavija od tujskega prometa inozemcev okrog 350 milijonov Din dohodkov, od tega pa odpade prav znaten del na dohodek od češkoslovaških turistov, ki so v jugoslovenskem turističnem prometu na prvem mestu. Ta tujski promet tvori prav važno aktivno postavko za Jugoslavijo in je prav pomemben za presojo ju-goslovensko-češkoslovaške plačilne bilance. Nasprotno pa vidimo, da ima Italija pri sicer pasivni trgovini z Jugoslavijo znatne druge dohodke iz Jugoslavije, zlasti od pomorskega prometa, saj igra italijanska zastava v jugoslovanskem pomorskem prometu važno vlogo (pri izvozu 60%). Leta 1933 so italijanske ladje odpremile vsega 83.000 ton blaga jugoslovenskega porekla, če še prištejemo dohodke italijanskih zavarovalnic od poslov v Jugoslaviji in okolnost, da je Italija v precejšnji meri le posrednik za izvoz jugoslovenskega blaga v druge države, moramo priti do zaključka, da stopijo v italijansko-jugoslovenski plačilni bilanci nasproti pasivnosti trgovinske bilance z Jugoslavijo morda še večje aktivne postavke, dočim je v plačilni bilanci češkoslovaške z Jugoslavijo obratno. Iz navedenih razlogov je torej zahteva dr. Belina docela neosnovana, ne glede na to, da je v nasprotju s prizadevanji gospodarske Male antante. K gornjemu izvajanju inž. Palečka moramo še pripomniti, da v bližnjih trgovinskih pogajanjih z našo državo Italija ne bo zahtevala enostavno izenačenje trgovinske bilance brez ozira na plačilno bilanco. Znana revija »Ital-Jug«, ki izhaja v Milanu, se v svoji zadnji številki (za marec) obširno peča z novim režimom italijanske trgovine ter izrecno ugotavlja, da bo Italija pri bližnjih pogajanjih s posameznimi državami poleg trgovinske bilance upoštevala tudi vse ostale postavke plačilne bilance. Posebno kar se Jugoslavije tiče zatrjuje omenjeni italijanski list, da se bodo ob priliki pogajanj upoštevale tudi vse pozicije plačilne bilance, ki ne pridejo v trgovinsko bilanco, predvsem dohodki od pomorskega prevoza, od obresti in dividend. belgijskega franka Kakor smo že včeraj poročali, je belgijska vlada preko noči uvedla devizno kontrolo, ki naj onemogoči špekulacijo z belgijskim frankom. Z uredbo se ustanovi devizni urad, ki bo kontroliral ves devizni promet in promet z zlatom. Vlada utemeljuje te ukrepe s potrebo, da se zaščiti sedanje stanje belgijskega franka. Tudi v Luksemburgu, ki je z Belgijo v carinski uniji, so bili izdani enaki ukrepi. Včeraj se je na mednarodnih deviznih tržiščih po sobotnem padcu deviza Bruselj zopet popravila. Seveda pa položaj še vedno ni jasen. Ne-sigurnost glede bodoče usode belgijskega franka se je zadnje tedne Se povečala. V gospodarskih krogih poudarjajo slabe posledice deflacijske politike. Največjo pozornost pa je v Belgiji kakor tudi v inozemstvu izzvalo predavanje vodilnega belgij- % ŠLensCe ! ^ttiorad PERE SAM // Pranje s SAMO RAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vas ponos! Zahtevajte odločno s Samoracf pralni prašek Izdelan je na podlagi olivnega olja. skega nacionalnega ekonomista univ. prof. Baudhuina. ki se je odločno postavil na stališče, da Belgija na svoji gospodarski politiki ni na pravi poti. Belgija ne izvaja nobene izrazite deflacijske politike, kar jo žene v devalvacijo. Tu ne obstoja nobena vmesna rešitev. Odločiti se je treba ali za strogo deflacijo z vsemi kvarnimi posledicami za gospodarstvo ali pa za delno razvrednotenje valute. Baudhuin predlaga stabilizacijo belgijskega franka v relaciji 130 do 140 frankov za funt, kar bi ustrezalo razvrednotenju franka za 25%. Gospodarska kriza je že uničila slaba gospodarska podjetja, danes pa je že ogrožen obstoj solidnih podjetij, zato se je treba čimprej odločiti za devalvacijo. Po predlogu Baudhuina naj bi se razvrednotenje belgijskega franka izvršilo slično kakor v češkoslovaški v najkrajšem času tako, da bi bila preprečena možnost špekulacije. Razumljivo je, da so napravila taka izvajanja v inozemstvu velik vtis. Na inozemskih tržiščih so se pričeli braniti menic v belgijski valuti, in zato je na londonskem trgu obrestna mera za eskontiranje belgijskih menic poskočila za 16%, navzlic temu pa na trgu ni kupcev za belgijske menice. Nesigurnost vlada tudi zaradi slabega finančnega položaja Belgije. Belgijski finančni minister je sam priznal izredno težko finančno stanje, pri tem pa belgijska vlada odločno vztraja na stališču, da je treba belgijski frank držati za vsako ceno. Usoda belgijskega franka pa bo seveda precej odvisna od tega, če bo Francjia priskočila Belgiji na pomoč. Gospodarske vesti = Organizacija irvoza lesa. Te dni se ima vršiti v Beogradu ^eja predstavnikov lesnih organizacij, na kateri naj se ustanovi centralni odbor gozdno-lesnega gospodarstva. Kakor znano 6e je prejšnji centralni odbor razšel zaradi notranjih sporov. Nato se je pričela akcija, da se ustanovi nov centralni odbor v okviru Centrale industrijskih korporacij. Sestavljena 60 bila tudi pravila, ki pa eo jih odklonile strokovne organizacije lesnega gospodarstva. Nato je bil izdelan nov načrt pravil, in sicer na osnovi pripomb posameznih organizacij. Ta načrt pravil so osvojili slovenski lesni in-dustrijci in tudi slovenski lesni trgovci. Zagrebški savez lesnih industrijcev pa je tudi nasproti temu drugemu načrtu zavzel odklonilno stališče. Zanimivo pa je pri tem, da so člani zagrebškega Udružeeija indu-strijcev, ki pripadajo skupini lesne industrije iz Like, Gorskega Kotara in deloma iz Slavonije, postavili nasprotno stališče in odobravajo ta načrt pravil. Kakor smo na tem mestu že enkrat opozorili , se najbolj protivijo centralnemu odboru nekatera velika lesna industrijska podjetja z inozemskim kapitalom. ki imajo glavno besedo v zagrebškem savezu. = Italijanske - jugoslovenska trgovina. Italijanski statistični urad je objavil podrobne podatke o lanski italijanski trgovini s posameznimi državami. Italijanski izvoz v Jugoslavijo se je lani ponovno povečal. Leta 1932. je znašal 110.7 milijona lir, predlanskim 124.4, lani pa 140.2 milijona lir. Drugače pa je gibanje pri italijanskem uvozu iz Jugoslavije, ki je znašal leta 1932. 241.2 milijona lir in naslednje leto občutno padel na 188.9 milijona lir. lani pa se je dvignil na 204.5 milijona lir. Pasivnost italijanske trgovinske oilance v prometu z Jugoslavijo je znašala 1. 1932. 130.5 milijona lir in je že naslednje leto padla na polovico, namreč na 64.5 milijona lir. lani pa je znašala 64.3 milijona lir. = Fuzija štirih italijanskih velebank. Kakor poročajo iz Rima se pripravlja fuzija me dnaslednjimi velikimi italijanskimi bankami: »Banca Commerciale Italiana«, »Čredito Italiano«, »aBnca di Roma« in »Credito Marittimo«. V kratkem bodo sklicane glavne skupščine teh velebank. Glavnica vseh teh štirih bank znaša približno poldrugo milijardo lir. S to koncentracijo naj bi država dobila kontrolo nad znatnim delom trgovinskega prometa v Italiji. Borze 19. marca Ljubljanska borza danes zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebški borzi je v ofi-cielnem prometu popustila deviza Newyork, tudi deviza London je bila nekoliko elabej-ša, deviza Bruselj pa se je po včerajšnji oslabitvi zopet popravila. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.61, v angleških funtih po 230.35 in v španskih pezetah po 5.3250. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mirni tendenc: trgovala za kaso najprej po 377, pozneje pa po 381. Pri nekoliko višjih tečajih pa je bil promet v begluških obveznicah po 67 in 67.50, v S% Blairovem posojilu po 78.50 in 79, ter v 7° • Blairovem posojilu po 68.25 ;n 68.50. Devize. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.36, London 14 64, Newyork 307.75, Milan 25.65. Praga 12.90. Dunaj 55.95. Berlin 124.05. Bruselj 72.40, Madrid 42.20, Amsterdam 209.0750. Kobenhavn 65.35. Varšava 58.25, Zagreb. Amsterdam 2971.43—2986.03. Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 1028.83— 1033.89, London 207.65—209.76. Milan 363-84—366.93, Newyork 4341.16—4377.49. Pariz 283.42—290.85. Praga 1S3.20—184.30. Curih 1421.01—1428.08 efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 378—379, za marc—julij 379 bi., 7% investicijsko 76.50—79, 4r<- agrarne 48 bi., 6'r begluSke 66.25—67 8% Blair 79—80, T"r Blair 68.25—68.50, 7% Drž. hip. banka 70 bi.; delnice: PAB 258—261. Trboveljsk? 125 den. Beograd. Vojna škoda 378.50—379.50 (378.50), za april 378 50—379 50 ( 379.50. 378.50), 7% invest. 77 bi. (76, 75), 4'r agrarne 48—49. 6% begluške 66.50—67 (67.25), 8% Blair 78—80.50. 7% Blair 67.50—68.50, 7% Drž hip. banka 70.75— 71.50, Narodna banka 5250—5350. PAE 259—262 ( 259). Blagovna tržišča ŽITO -}- Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: baška potiska 130—133; slavonska J 29 —-132; baška in sremska 123—125; banatska 120—125. Oves: baški, sremski Ln slavonski 88—90. Rž: baška 122.50—125. Ječmen: baški in sremski 65 '66 kg 125—130: jari, 67/68 kg 135—140. Koruza: baška in sremska 67—68. banatska 64—65. Moka: baška in banatska ;>0g« in »Ogg« 192.50 -215; »2« 172.50—195; »5« 152.50—175; »6? 135—147.50; r>7« 110—115; 80—85. — Otrobi: baški in sremski 81—83; banatski 80—83. Fižol: baški in sremski beli 132.5-J —137.50. BOMBAŽ. -(- Liverpool, 18 marca. Tendenca slaba. Zaklj. tečaji: za marc 6.02 ( 6.33), za julij 5.92 (6-21). + Newyork, IS. marca. Tendenca slaba. Zaklj. tečaji: za marc 10.29 (10 84). za julij 10.42 (10.93 i Radio Sreda 20. marca LJUBLJANA 12. Plošče — 12.50: Poročila — 13: čas, plošče — 18: Plošče po željah — 18 30: Pogovor s poslušalci (profesor Prezeljj — 19: Kritičen pregled razvoja našega Sokolstva v zadnjih treh letih — 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nacionalna ura: Dubrovnik v borbi za narodno jedinjenje (prof. Barič iz Beograda) — 20: Prenos govora ministra dr. Kojiča iz Beograda — 20.20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. četrtek 21. marca LJUBLJANA 12: Plošče — 12.50: Poročila — 13: čas plošče — 18: Vesele predigre na ploščah — 18.20: Narodna Odbrana: 6. januar (šantel Bojan) —. 18.50: Srbohrvaščina .— 19.20: čas, jedilni list, program za petek — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovenska žena v zgodovini (dr. Hič iz Beograda) — 20: Iz življenja Seb. Bacha — 22: čas, poročila, radijski orkester. BEOGRAD 17: Narodna glasba — 18.30: Plošče — 20: Dvorakov koncert — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Godalni kvartet — 20. Prenos iz Beograda — 22: Lahka glasba — PRAGA 20.15: Iz Brna — 20.30: Slušna igra — 22.15: Orkester — BRNO 19.30: Italijanska in francoska opera — 20.30: Prenos iz Prage — VARŠAVA 19.35: Skladbe za čelo — 20: Mešan glasbeni program — 21: Igra — 21.30 Simfoničen koncert — 22.15: Ples _ DUNAJ 12: Plošče — 16.10: Violinske skladbe — 17.25: Arije in pesmi — 19.45: Pomladni zvoki — 21: Bachova proslava — 22.30: Barska muzika — BERLIN 20: Mešan program — 21: Mešan glasbeni program — 22.45: Ples — KČ5NIGSBERG 20: Prenos iz Berlina — 21: Mešan glasbeni program — 22.45: Ples — STUTTGART 19.30: Slušna igra — 20: Iz Berlina . ' ■f Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in zet, gospod RIHAR IVAN ZASEBNI URADNIK dne 19. t. m. po dolgotrajnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminil. Nepozabnega pokojnika prepeljemo iz Celja v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v četrtek, dne 21. marca, ob 5. uri popoldne iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče istotam. Celje-Ljubljana, dne 20. marca 1935. Žalujoče rodbine Rihar, česnik, Perme. * L. WOLLFF : 50 Pokonci glavo Čez uro ali koj je Margie zapustila morilčevo sobo. Bila je bleda kakor smrt, in slabo ji je bilo da nikoli tega. Dr. Pronay je dal spletični navodila. Anita je trepetala od strahu. Ko sta prišli domov, je Margie drgetala od mrzlice, in Anita jo je spravila v posteljo. Vročina je tako besno rasla, da je Margie nekajkrat izgubila zavest. Bledlo se ji je, jokala je, se smejala in pela. Nato se je spet osvestila. Spletična, ki so se ji od strahu šibila kolena, jo je vprašala, ali naj pokliče dr. Turnerja. Margie, vsa iz sebe, ji je to tako odločno prepovedala, da se ni upala Anita ničesar ukreniti. Potem je Margie zaspala. Spala je mirno in rahlo; spletična se je oddahnila, misleč, da je nevarnosti konec Uro po tem je pa mlada žena planila iz spanja in jela v strašnih bolečinah tako grozno vpiti, da človeško uho ni moglo prenašati takega krika. Anita je v brezumnem obupu planila k telefonu in poklicala dr. Turnerja. Ko je stari zdravnik prišel, je Margie že umirala. Takoj je spoznal, da ni več rešitve. Bilo je akutno zastrupljenje z jodom. Spletična mu je ihte povedala, kaj se je bilo zgodilo. Ob petih je Margie umrla. Dr. Turner ji je zatisnil oči. Morda sem jaz kriv te smrti, si je rekel stari mož, in srce ga je zaske-lelo. Morda bi bilmoral mali Margieji vendarle pomagati. Morda bi moral človek zmerom pomagati, tudi če ne razume, zakaj. Mor- da bi moral pomagati celo tedaj, kadar ve, da bo to v njegovo lastno pogubo. Pol ure po ženini smrti se je vrnil Frank Ditmar domov. Nervozen je bil in nemiren, kakor vse te zadnje dni, odkar je vedel, kakšne namene ima Margie. Ko je stopil v sobo, odkoder so vodila vrata v Margiejino spalnico, je takoj zaduhal smrt. Kakor hrom je obstal pred vrati in potegnil na uho. Niti glasu. Srce mu je jelo razbijati. Nazadnje je z otrplimi prsti potrkal. Dr. Turner je stopil na prag in zaprl vrata za seboj. »Bodite hrabri, Mr. Ditmar. Nesreča se je zgodila.« Frank je kakor v sanjah zastrmel v starega moža. Nato je mehanično pokimal z glavo. Dr. Turner je jel pripovedovati. »Spustite me k njej,« je s hripavim glasom rekel Frank. Stopila sta v mrtvaško sobo. Margiejin obraz je bil miren in sproščen. Skoraj je bilo podoba, kakor da bi ji plaval okoli ust, ki jih je bila smrt nekoliko zategnila, rahel, nežen smehljaj. Frank je stal ob postelji kakor kip. Solze so mu tekle po licih. ^Nikoli ne bom razumel, zakaj Margie ni hotela tega otroka,« je tiho rekel dr. Turner. »Jaz nisem kriv,« je zahropel Frank. Res nisi kriv? je vprašal odmev. »Krivi smo že s tem, da živimo, Mr. Ditmar,« je otožno menil stari zdravnik. 2>Za vse, karkoli se zgodi na svetu, je sleherni izmed nas odtovoren.« Frank ga je skoraj sovražno pogledal. Nato je dejal: »Bodite tako prijazni in pripravite Mr. Quinna. Čez uro ali kaj se menda vrne domov. Zdaj je v pisarni.« Zdravnik je globoko zasopel. >To bo najtežja pot mojega življenja, Mr. Ditmar.« Frank je molčal. Dr. Turner je zapustil sobo. Frank je sedel k postelji in se zastrmel pokoinici v obraz, kakor da bi čakal od teh pobledelih ust odgovora. Kaj se je bilo zgodilo z veselo deklico, ki se je bil z njo pripeljal čez morje? Koliko časa je bilo minilo od tistih dob? Nekaj mesecev ali nekaj let? Smrt uniči vsako perspektivo. In mahoma se je vzdignila koprena, ki je odevala skrivnost te smrti. V tej uri je Frank uganil, zakaj Margie ni hotela roditi svojega otroka. Čutila je, da je Frank ne ljubi. Ta otrok bi bil sam v sebi neznosna laž. Rajši je bila umrla, kakor da bi dala laži življenje. Hrabra, kakor le ženska more biti, mu je bila odprla vrata v prostost. A komu je pomagala ta prostost? Kaj naj zdaj počne s prostostjo? Mogel je zapustiti omrženo Ameriko, ki ga je bila obdarovala s toli strašno srečo, in se vrniti v staro Evropo. To je bilo vse. Čemu bi se oklepal upanja, ki se ne more uresničiti? Šarlota je bila za zmerom izgubljena. »Zakaj si umrla, mala Margie'« je zašepetal in ji poljubil ledeno roko. 34 Bilo je, kakor da bi mali hotel »Rochambeau« prinašal d' Or-messonu srečo, zakaj jz denarjem, ki ga je bil izkupil za svoj avtomobil. se je držal cel teden dni nad vodo. Njegova sreča pri igri ni bila več brezpogojno slaba. Majhni dobitki so mu ostajali v rokah. Fortuna se mu je smehljala, čeprav še s priprtimi očmi. Njegov pogum je rasel. Jel je snovati načrte in se pomenkovati o njih s Šarloto. Kupila bi si hišico na bregu Seine ali jo vsaj najela. Prav nič neumno ne bi bilo. O« L. ASI Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pekovskega pomočnika dobrima, ki zna delati pred ptcjo in hi obenem razna-kruh išče za takoj pekarna Noč. Slov. Javornik, Gorenjsko. * I a fotograf retuserja fko) sprejmem takoj. Ponudbe prosim s prepisi spričeval dosedanjega delovanja in zahtevkom plače samo pismeno na foto Bavec, Brežice. 5410-1 Verzirani milar Jncrosloven. z znanjem državnega in nemškega jezika se sprejme za vodjo srednjega obrata. Prepise s priči val in plačilne za-ht.-ve ■■ poslati pod »Stro iovnjak: na Publicitas, Zagreb. 5403-1 Presvečevalca in vlagatelja jajc nvežhanejra sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Export*. 53-0-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje nasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Oiiaki 12 Din Težko govoreči (ponavljači) dobijo pomoč oko obiskujejo pouk, ka-U remtt se dajejo tudi brezplačna pojasnila. Nikak-ši.a ovira pri delu. ne aparat. ne hipnoza, samo vaje in re.-ena je Vaš? ovira. Prijav- za poedine pouke so sprejemajo v prostorih flruštvenejra lokala Društva g! iht-ncmih. gostilna Zlata kr-n.i. Vetrinjska ulica od :!i*i. do 1C. in od 14. do 17. zvečer v Mariboru. Pojasnila dnevno brezplačno. 5409-4 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dva Tatra dvocilinderska dobavna voza, dobro porabljiva tu di kot osebna, za izleto. love ete., za 6—8 ljudi, ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Merkur« v Mariboru, Meljska 12. Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, za gostilno in mesarijo posebno priporočljiva ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale«. 4800-30 Hiša v Sp. Šiški z vrtom in malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt. naprodaj. Interesenti nai pišejo pod šifro »Fliša v Šiški« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 4S01-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din. iz šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Nizke vrtnice krasne barve, 30 komadov 00 l>in, visoke 1 komad 15 Din; orjaške jagode 100 komadov 30 Din. razpošilja z povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. 5406-6 Športne suknjiče prlma & 98 Din, pumpar ce. modne hlače Itd. kupite zelo ugodno pri Preskerlu, LJubljana. Sv. Petra 14. . 31 6 Sadno drevje jablane, hruške. češplje. češnje, višnje, marelice in breskve, same žlahtne sorte dobite pri Kmetijski družbi ▼ Ljubljani Novi trg 3 44»-:-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din- Hišo s pekarno in gostilno v centra Maribora ugodno prodam. — Pojasnila daje Adolf Bernhard, Aleksandrova cesta 51. 5276-20 Novo trgovsko hišo v fari na Gorenjskem, brez konkurence, ugodno prodam. Vprašanja pod značko »Trgovska v fari« na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani. 4709-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bančne vložne knjižice nakup, prodaja, kredit, kompenzacije najsolid neje ln najhitreje eamo preko: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6 TI. Telefon lnter. 38 38. Naročila Izven Zagreba ee Izvršujejo promptno. 94.16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 96-16 stroji Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj pogreiljiv, okrogel čolni-ček, veze in štopa, poceni naprodaj v Dvorakovi ul. št. 3, prvo nadstr. levo. 5067-29 Pršilnice v vseh velikostih, parne lokomobile, motorje na vpojni plin. traktorje, ter veliko prešo za seno na pogon, vse fabrikate »Hof-herr«. malo rabljene toda tovarniško opremljene proti garanciji prodam na večletno odplačevanje. La-voslav Šefer, Zagreb. Klao-nička 9. 5003-25» G Th Rotman: Brata Smuka A poglejmo zdaj, kako se je med tem godilo Petru. Ko je končal svoj telefonski razgovor, je stopil iz celice in se z bankovcem v roki obrnil k natakarju, da bi plačal račun. Lahko si predstavite strme-nje, ki ga je povzročila ta nepričakovana prikazen; nihče namreč ni vedel, da sta prišla v kavarno dva brata! Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din- Samo odraslim pošljemo novi katalog 3, nazvan »Šola ljubezni« sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. — Katalog je opremljen i ln teresantnimi slikami iz spe cijalnih področij higijen skih pripomočkov v zakon skem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge in timne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zu nanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju za Din 17.50. >S0L0 BEZNIc in »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50 Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ulica 11 1940-6 Informacij^ Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zahvala! Društvo gluhonemih za dravsko banovino, sedež v Mariboru, se najlepše za-(naljuje za darove: Ivan Kodrič 30. Ivan Bezjak 20, Pečovnik 20 Din, iz Fra-ma. Dravska 1 ranilnica 35, Metro 25 Din. iz Maribora. Cinkarna Celje ustanovno članarino 100 Din. Upamo, da se bo našlo še več dobrotnikov, da pripomorejo k napreu.vu nesrečnežem brez sluha in govora. Odbor . 5408-31 Razglašam da bom strogo in sodniško nastopa proti vsaki govo-tici glede mene in Marije Smrdelj. — Gorišek Ivan, Zalog. 5186-31 Beseda 1 Din, davek 2 Oln, za šifro ali dajanje naslova 5 Oln. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino v večjem obsegu, i špecerijskim ln kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, dobro vpeljano, t industrijskem mestu Gor-njske radi selitve oddam i stanovanjem v najem za vej let. Ponudbe pod značko »Trgovina Gorenjske« na oglasni oddelek »Jutra« r Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. špedicijsko podjetje dobro vpeljano in aktivno, na meji ugodno prodam. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Lepa eksi steneac. 4961-30 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dio. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 POSESTNIKI VRTOV! Ni vara veC treba vsako leto saditi cvetlic. Perene (trajnice) so najlepši okras vsakega vrta. Prezimijo brez zaščite in cveto od leta do leta vse lepše. Zahtevajte takoj brezplačni ilustrirani cenik vrtnarstva Perenvrt vrtni arhitekt Pavao Unger, Zagreb, Vla-ška ulica 85. Izdelujemo načrte za mo derne vrtove. 2000 INSERIRAJTE V »JUTRU« Ljubljani. 4798-19 Kupujte domače blago! ROZI HRIBAR naznanja, da je preminil njen mož, gospod Angel Hribar VIŠ. KOMISAR V POKOJU dne 18. marca 1935 v Slovenjgradcu. Naj v miru počiva! Slovenjgradec, dne 19. marca 1935. ure življenja preživi človek, kadar čita napete romane, ko pošlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi. Romani iz »Jutrove« knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo za odmor duha, njegovo pomladitev in splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo često le zaradi naše črnogledosti na življenje, se ob interesantnih dogodkih, zapletljajih in razvozljajih v teh romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z ne-prilikami vsakdanjega življenja. Privošči si jih vsakdo! Tek. štev. Naslov knjige Broš. Vez. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Blagajna vel. vojvode..........Din 8.— Din 14.— Lucifer ................ 8.— » 14.— Tigrovi zobje . .............> 8.— * 14.— Pater Kajetan.............» 8.— > 14.— Zvestoba do groba ........... > 8.—■ > 14.— Onkraj pragozda ............» 8.— » 14.— Misterija...............> 8.— > 14.— Razpad carstva........ . . . . » 8.— » 14.— Roman treh src............* 8.— » 14.— Rdeča megla.............. 8.— > 14.— Hektorjev meč.............. 8.— » 14.— Papežinja Fausta ............. 15.— > 20.— Lov na ženo...............10.— > 15.— Ugrabljeni milijoni............ 15.— * 20.— Milijonar brez denarja............8.— » 14.— Železna cesta...............> 15.— > 20.— Rdeča kokarda .................> 15.— > 20.— Zlati panter.................» 10.— » 15.— Seržant Diavolo.............> > 20.— Belfegor ................15.— > 20.— Možje..................15.— > 20.— Gusar v oblakih.................» 15.— > 20.— V krempljih inkvizicije............25.— > 32.— Do Ohrida in Bitolja............6.— Gostilne v stari Ljubljani...... . . . » 6,—_ Vseh 25 knjig ............ Din 258.— Din 390.— Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2.—, za 2 knjigi 3.—, za 3 knjige 4.—, za 4 knjige 6.—. Od 5 knjig do 9 knjig Din 8.—. za 10 knjig 10.—, za 25 knjig 20.-. PRI ODJEMU VSEH KNJIG ŠE PO 10% POPUSTA. Knjige naročite pri upravništvu „ Jutra" v Ljubljani. Kurjih očes 555 m ni več! Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja, je bilo osrečenih ' z »Jutrovo«: zavarovalnino, ki jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. ' v-/^/' Zakaj bi trpeli zaradi kurjih oče«, ki grizejo, pečejo in bodejo ali pa zaradi bolnih, občutljivih in pekočih nog? Saltrat R odeli, nasut v vodo, sprošča kisik in daje vodi videz mleka. Ko so noge namočene v tej mlečni kopeli prodre kisik v znojnice in dovede zdravilne in ublažujoče soli do samega sedeža in jedra bolezni. Kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko v celoti odstranite s korenino vred brez vsake bolečine in nevarnosti. Kopelj ublažuje tudi otekline, vnetja in ozebline. Saltrat Rodell se prodaja povsod po neznatni ceni. Telefon 2059 Suha drva, premog, * jL karbopakete » dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA Znani Salvat the zdravi žolčne kamenčke in bolezni žolčn ga mehurja. Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj LEKARNA »PRI SV. IVAN L'« ZAGREB, KAPTOL 17. Oglas registriran pod S. Br. :7.870 lnserirajte v,,«f litru"! Globoko užaloščeni naznanjamo, da nam je umrla naša predobra, nepozabna mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa KATARINA dne 19. marca, previdena in spravljena z Bogom, v 76. letu starosti. K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne 21. marca, oh 16. iz hiše žalosti na Galusovem nabrežju štev. 19 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. marca 1935. FRANC, sin; KA TINKA por. HRIBAR, POLDKA por. BAHOVEC, ANICA, IVANKA, hčerke, in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrla danes ob 18.15 naša skrbna, iskreno ljubljena mama, sestra, teta, gospa JOŽICA ULRYC SOPROGA INŽ. INŠPEKTORJA TPD V POKOJU Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 21. t. m., ob i/25. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. marca 1935. WALTER, soprog; WALTER, MIROSLAV, sinova; IRENA, NATALIJA, VERA, hčere, in ostalo sorodstvo. SOKOLSKO DRUŠTVO NOVO MESTO naznanja tužno vest, da je preminil njega ustanovni in dolgoletni član, brat NIEFERGALL VIKTO Preminilemu sobratu in odličnemu narodnjaku blag spomin. Novo mesto, dne 19. marca 1935. Sokolsko društvo Novo mesto. 'retuje Davorin Ravijea, — Izdaja n konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Franc Jeaeriek. — Za mastni del Je odgovoren Alojz Novak. — .Vsi s Ltfnbljam