Št. 45.
V Gorici, dne 6.. novembra 1896.
Tečeu XXVI.
Soča
"
prilogo  „Sit|iJirski List*
v Gorici na dom pošiljana: gld. 1-40,
izhaja vsak petek o poldne in vclj: vreJ p» pošli prejemali:: v.-e leto    . pol lela    .
četrt leta......MU.
Za  tuje   dežele toliko  \ei:,  kolikor je večja poštnina. Delavcem   iti   drugim   manj   preim>iuiui   : «ivim   naročnikom Uiiročniu.t   •au/.aiiui.   ako se oblast;  pri upravnUlvu.
„FrllirtB"   ialiaju.   vsakih 14   duij  v.»ak   dru^i  turet  in velja 2a celo leto 80 kr.
»Gospodarski Uit" izhaja iu .-e prilaga vsak ntt-sec v ob-sepu  10 slraiiij-Kadar je v petek praznik, izidi>'a li-ia že v  reirtek.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Oznanila
in .PISUIIBE* plačujejo se za pclstopno potit-vrslo: 8 kr., če so tiskajo 1 kral,
Večkrat -  po pogodbi. —  Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo so v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrciičiču nasproti velike vojašnice iu pri Pipanu v ulici Ponlc della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravniStvu „Soče'. — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema.  ~  Rokopisi se no vračajo.
Uredništvo in upravniitvo je v Gosposki ulici !).
Izdajatelj in odgovorni urednik Oragotin Strucelj.
„Bogf In narod!"
Tiska in zalaga „Gar. Tiskarna" A. Gabriček (odgov, J. Krmpolic),
Pred volitvijo.
Dur 10. t. m. bodo volili po mestih iti trdili »:i (ionskem državnega po-; ifirn-:i na nw>U> uinrh-Lra kneza 11 o lic h-lohe; v tej volilni skupini voli tudi tr-.;<ivm-ku zbornica {zoriš Uu. Slovenci smo v manjšini.
Kakor znano, na italijanski strani ... j.. bilo oj/la-iio krikih deset kandidatov; to število se je krčilo lepo" po vrsti, kakor so sprovidevali razir kan-didatje, tia je urozdje za nje prekislo. (irof Dnlrskv s«* ji* umaknil s kla^R
•rran tnlonto in ta Vorzi>»;nassijov bel-F inp-jnio dr. Franccseo Marani. Pri shodu na vzori zastopnovtTz (Iradišča iu ('Vrvinjanu so odšli iz dvorane pred <rlasovauio>n.
In tako je proglašen dr. Frunoeseo M a r a n i kandidatom za državni zbor. Toda Edvard vitez lin j a t ti bodo tudi kandidoval na svojo roko, oziroma kandidujejo «,m voiilei v (iradišču, t'er-viiijanu, Ogleju in Korinimi.
V tej skupini imamo tudi Slovenci kakih 700 glasov. Kaj naj storimo V Ali
¦V.javo,   če;,   da   ho  doba   prihodnjega ¦ „rlj ostanemo doma, ali   naj ^romo   na poslanea do razpusta   državnega zbora ! volišče?       Oglejmo   si   v  odgovor oh i:-ko kratka, da se    »<•   sp.u.'-a     kaudi-    kratkem oba kandidata, dovati; to p:t stori prihodnjo letu, naj- ;            Nasprotni listi  sami  hvalisajo dr.
raje v   italijanskem, veloposostvu. (Ho- j Marali i j a,   kako  delaven  član  je   hil tel je reči, da se b;» zana-al b> na laske j nrj  .}.,.„ pmriji     in  pozneje   pri    l.t^i
Nazionale , v mestnem zastopa in v deželnem zboru. Vse tako  njegovo   del<
olilce).  S t« tli je rešil «"a>t sebi, svojemu nasprotniku pa jedno^a tekmeea.
Najbolj trdovraten je ostal ^rof Henrik Al tem s. Mož je toliko pisaril na v-e .••tnimf, v listih je priobtVvnl toliko raznovrstnih poslanic in izjav, da •e ].• r.ap i-ied vsem zameri!; ali n- t!'.t. -iKMl.ra j.- ta/po-iljal okto/na-r:, da vzdržuje -..vojo kandldattiio ukljub temu, da zaupni možje la'-kih me.-t nanj niti k ijniniij ne milijo. Tudi na>rir.u nr<-d-ni".tvti j.> uazjiaiii! ta :-voj trdni sklep, v p.'..eh?iem pi ir.u. Todii že naslednji dan j" i/dat ta (7o;-p,id f:jof pr«»;da:
vanje, katent kujejo v deseto nebo, je bilo vsesko/i sovražno našemu narodu, naperjeno proti mirnemu iu prijaznemu življenju obeh narodov v de/eli med H-hoj. Nji';'ovo mišljenji1 o našem narodu je predobro znano, saj je sel v svojih izbruhih tako dalee, da je ime-novnl Slovenec divjake z ž i v i lisi: i m nagonom. Državno pravdništvo je moralo zaplenili Corriere , ki jo prinese] jije;:ov »¦ovnr. Temu kandidatu ne more dati jila.-u noben  Slovenec, ki
s [;,it< rita   -e   i»diiove«Suje   kandidaturi. '. ljubi svoj   narod   in ki   ima   le   iskrico aV-iini pravi razlo.-f o    kisle!!!  .>rozd- ; n.ir«n!jii«i;a |ionosa v svojem srcu. j u    j.-   povil v   iliven   vcuee   duhtecih [            ivlvard   vitez    Uujatti    ni    ni-
cvetlic o ra/. poru med r o d ti i m i j koli žalil Slovencev; on ni naš mož, brali, ki bi kdiko tini-il eello politični j tudi od nje^a nič posebnega ne pričaku-ob>tau«'U (il m.-zzo piit poteiite per de- jemo, vendar se ni ie nikdar kazal tako itiulir«' le ii:i-i della e.-ir.ten/.a politica). i .-trii]iene^a nas]»rotuika Siovenci-v, ka-Kdo bi ,.• ne m/solzil ]>ri tak«* »iidjivi j k«>r dr. Marani. Vrhu te^a treba vedeti, >krbi >taj< [\-k«::a ^rrofa >:a prtHtičui o\>- j da Dujatti je odločen zagovornik ¦»tanek itaiij:tii>tv;i na Horiskeiirrf Ven- "; pie<ielske železnice, katera Iti ve-d;ir j»' oliljnbil \oljleeru, da se zopet i liko koristila vsej deželi ne izvzemši -reeajo v priljudnost!; tudi on bo baje i niti Kras iu da sedanja volitev daje pri-rihodnji kanditiat v ve!eposi»ptva.  Dva j liko složnemu -postopanju   dveh
otikaudida?.« l Nap,.,
I   p,.-\!e^
t čihitr.;
''i
• tva
.•.kuje!!!   Koriiti!-; «-I:ki   itianjiiuii.       «fr
ial.e«._  "L-lcj.'.    in   Ko-
v:-«.ir.:i k.i»i.ii.i.it.:. I!..-;o:>ki«-,n'.',i'ti:>Ua .-trar,-ilr. l-'t-.>iiea M:u-:':iija: /,i T'./i.Va:;e p,.d vod-i.':-=fa V:ih->:r:i;i-.t m u.-pa   t!;.i;   l.:!.,,:,.:;! na-
¦M
pa '
l*( -[¦«,;
o>j». I-:«lv:.nia čitatelr.-:;i >:na-¦?.:l   H«.!..i.J..hf
-.r.-Xa Uujatti-a. ,-a protikanuid:, ¦:i zadnji v.-litvi.
Xa sli«nlti, kater: so ponov:;«« Mdi-¦ .ii '11. T. m. v iVrvšnjan. j,« intt'1 h:t: ¦'¦:'¦"•¦¦:<-» jn-o-k.i« :t kar.di.Iat ¦- p., Ž.-Iji .-¦n-i-ke čifatsko-odvetnike >:r.j«.fije. \';:-!:;ii5ri >o dobro ve«".,'Ii. da bi jim ¦';.: za>tonj   p.>:   v ("Vrvinjan,   zat«'. m>
::t (toni; UradiM-;
s:a bi!
o.*-.i 1- dva za-¦'t"iu»ika. aH še ta dva sla Rjavila, da ••-• i:.- l.d>t:i udeleževala razprav. Ta.« i;'- Červinjana je bilo Se par /.ustopitškov '-¦•.vzočih. 1'redsedrtikom ]o itil izvo-'•'•a - kajpak • luštrišlmo ši«»r pode-;*at della naša (iuriza dr. Vonuti, ki j'' v<nlil preet-j burno zborovanje, kakor je vi>del in znal. Nekateri govorniki so <;l»^ekali veljavnosti toga shoda, ker «'ve mesti nista bili niči zastopani; ali »MZoirihni dr. Verzc^nassi je prav zrC<»vorno jmhii take ugovore in je tako ,Iivt'"' naslikal dr. Maranija v au^oljskih 1'hšeobah, da so je po/.nejo sam sebi •¦tulil. In zares, izboruo jo malal l Povedal jo pred vs.>in, da dr. Marani <e uomo di «rr.m talento (mož velikih talentov), on jo tisto, kar se v občo imo-mi je u n l, e II* i n g o g n c,, (j0pa duša). Mein I.iebeheu, vas wil>st d\i noch mehr? ~ Konec vseh koncev je hil ta, da je bil   proglašen  kandidatom    1' uomo di
d o v v .lezeli, Slovencev in I*
' iajiov, kar od   nekdaj   ž«-lim«t  iu do če-
, >.'.r mora priti, ako hočemo doseči pre-
; p-oti-ebni mir  v  itožeii iu   znosni' odno-
. -».aj«' v   ileželnem   zboru.  Ako bodo «r«»-
-podmali   še   nadalje   potiski   čifuti   iu
! od\ctt;iki, pride   dežela   kmalu   v  take
i'a;;ate, iz   katerih se   ne   bo   več lahko
izmotati. Slovenci in Kerlani se moramo
• sporazumeti prej   ali  -dej   preko ramen
: j:ori>ke   čifutsko-odvetuiške   sinjorije!
; Ako bi   >e   storil   prt   tej   volitvi   prvi
po.-fcu-i. i*i nionla ne bilo napačno. i           Zate-j idel   mi   se  sporazumeli   vsi
i naši veijak: za To, d.\ naj se slovenski voiilei v trdili in v (Sorici udeleže volitve 10. t. m. iu soglasno voh- t-ospoda
Edvarda viteza Bujatti-ja.
j            Voiilei naj torej natančno zapišejo
I na    volilne   listke:   Kdrarrt   vitez    Bu-; Jattl. jtosotnik v (ir.idi>en olt Soel.
Naša  »oriška   «*ifutsko-odvetniška
i sir.jorija ni Čist«* nic upoštevala sloven-
I t-ke  ^hiMtve,   kakor  bi   jias   Slovencev
! ne bilo v te«   skupini.   Pokažimo ji, da
smo tukaj, da nas je celo veliko, ki se
zavedamo svoje veljave. Pojdimo torej
vsi na   volišče,   da   dokažem«)  gospodu
Marar.iju,  da  nismo divjaki  in da nas
ne vodijo živinski   nagoni,   marveč «id-
Io«'na in jasna zavest, da hočemo le mir
med obema  narodnostim!«  v   deželi  in
da  .se  zateiradel  upiramo  onim,  ki so
temu miru na potu.
Domovinstvo.
(Iz govora dr. II. Tu m e pri shodu v Tolminu). (Konec). Novi domovinski zakon smemo le z veseljem pozdravljati. Redar stopi v moč, upati je, da se troSek za bolnišnice in ubožce po naših kmečkih občimih zniža na polovico ali tudi pod   njo.  Vsi oni, ki   so   otl 1. jn-
uunrijn 181)1, od doma, sprejeti se morajo s 1, januarijem 11)01, kol domačini v ono občino, kjei bivajo deset let. Po preteku te dobe morala hode naznaniti vsaka rodbina odhod vsacega prebivalca domači občini iu tudi ta hode imela s 1. jan. IttOl. pravico zahtevati, da se nje hivSi domačin sprejme kol člen in domačin ono občine, kjer je bival iioprolrjroina in let.
Najvažnejša določila novega zakona kratko ponovljena so:
§ ± Sprejem v domovinsko zavezo ne sine se odrekali nobenemu avstrijskemu državljanu, ki je bival po dosegli polnoletnosti deset let prostovoljno in neprenehoma v občini.
¦}. li. Zahtevali sprejem v domovinsko z.iviv.0 ima pravico ne le oni, ki je v občini bival, in njegovi pravni nasledniki, ampak tudi doledajua domača občina. Vsaka občina je obvez ma, obvestiti domačo občino, ako se je oseba, ki je drugam pristojna, naselila leto cliii, ali se zopet izselila ali sprejela v domovinsko zavezo.
S 1, Vsakdo, ki je kako občino zapustil, pa ima pravico, da se sprejme kot domačin, Min- fse dve leti zahtevati, da se v to občino sprejme, njegovi prejsiii domači občini pa leko le dve leti od onega času. ko se je obvestila o preselil vi.
g l't. Ako občina prošnji za sprejem v šestih mesecih uc ugodi, ima pulilična oblast razsojali o sprejemu.
S '». Za pobiranje pristojbine za sprejem je treba deželnega zakona.
g K). Stalno nameščeni dvorni, državni, «|i>želni, občinski uradniki iu sluge, duhovniki, javni učitelji iu e. kr. notarji pridobe domovin) pravico z dmui nastopa njih urada v občini, kjer je uradni sedež odkazan.
iJržavni zbor, ki se s l.okt. 1.1. zbore, sprejme brž ko ne načrt novega domovin-skega zakona. Glasovali bodo zanj vsi slovenski poslanci iu tudi zastopniki nemških kmečkih občin. 1'rotivili pa se bodo oni, ki so stari domovinski zakon sklepali iu ki se imenujejo libiTalci, pa kliče: .Vain prostost, sebi kruh«. (ZaUn je že sprejet. Uicdu.) *
0 deželni bolnišnici In norišnici.
Prehajaj«' na »lrugi del svoje današnje naloge, moram biti radi poznega časa le kratek. Deželni zbor goriški utegne v bližnjem ¦/usedanju sklepati o u.-laiiovitvi deželne bolnišnic e, pred vsem u o r i S n i c e. Kakor znano, ima mesto Gorica bolnišnico in norišnico za ženske, red usmiljenih bratov pa za iimzke. Za le je plačevala dežela leta I Ml i. za bolnike j-Itl. .-)<.. 128, za norce gl.k Milil Holniske Iroskv pevračali morajo občine, Iraško za norce nosi dežela.
Mesto Gorica je prevzelo blazne ženskega spola, meneče, da bode imelo nekaj dobička ! Od leta 1887. do danes pa se je prepričalo, da ga nima ali da ga ima premalo, tako, da se upira sedaj z vsemi štirimi, da še nadalje obdrži blaznico. Za bolnike je ptimenio dobro plačano, radi lega se jih ne hrani. Blaznih, za katere dobiva le SO kr. na dan, pa se hoče na vsak način izuehiti m iiiarsikoikij celo uu grd, nepristojen način. Letos spomladi jo bilo večkrat videli na vozu /. vrvmi privezane husnece blazne, katere je mestna bolniška uprava dala peljali od mestne blaznico, po mestnih ulicah, v vežo deželne palačo, seveda v spremstvu čudeče se mestne druhali in na obžalovanje vsacega človeka, da Um potem prisili deželnega glavarja in deželni o«Ibor, da prevzame blazne v lastno blaznico. A ne le iz razloga, da se mesto Gorica brani, tudi iz tega, da bi bilo za blazne bolje skrhljcno in bi se utegnilo morda celo kaj prihranili, vezan bode deželni zbor sklepati o vprašanju: li ima dežela gradili deželno bolnišnico in blaznico aii le drugo. Obstoječo mcslno bolnišnico in ono usmiljenih bratev ni odstranili, poleg njih naprav-Ijati novo bolnišnice je pac težko. Po sedanjem stanju tega vprašanja namerava se zgradili le norišnica po načrtu inženirja \Vieile-manu tako približno, kakor ono v Sienjevcu na Hrvaškem. Trošek bi znašal 320.000 gld.,
za opravo IIO.OOO ghl., za druge morebitne manjše prigradbe do l ±000 gld. Prostora naj bi se nakupilo do li> hektarjev, atuno-vnlisča za gfiO blaznih. Kakor vidite, breme, koje se namerava naložiti, je težko. Pomislili je tudi, li naprava deželno norišnice zlajša troske deželi. Pomisliti pa imajo občine, ali hi ne kazalo bolje, zgraditi več. manjših okrajnih bolnišnic in hiralnic. Po mojem mnenju se občinam prišlodi kaj le tedaj, ako prevzamejo same oskrbovanje bolnikov iu neopus-nih mnobolnikov. Oskrbovanje, ki bi stalo doma morda le 20 kr. na dan, stane v Trstu 1 gl«I. in ne bode stalo mnogo miuij v deželni norišnici.
Starešini in župani naj stvar premislijo iti se o njej posvetujejo, da bodo znali povedali svoja mnenja in izrazili svoje željo, Ta nuj iiaznunjiijo ali društvu »Sloga« v Gorici ali pa naravnost svojim deželnim poslancem, da boilo vedeli, kako stališče zavzemali v soglasju z večino v deželi,
Volilni shod v Cerknem.
(Nadaljevanje iz peresa prvega poročevalca)
Državni poslanec dr. Gregorčič po-prejme besedo, kakor smo že zodujift omenili, ler govori v glavnih stvareh približno lako le:
('io (udi mi je bila dana priložnost, da sem že pred par leti govoril z nekaterimi veljavnimi možmi iz cerkljanskega okraja o državno/.boi-skih zadevah, in sicer o priliki, ko so bile zadnje volitve v okrajni cestni odbor v ('.crknem, vendar moram reči, da je danes prvikrat, ko mi je časi, predstavili se svojim volilecm, zbranim v obilnem številu, ter poročati jim o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru. Ali to poročilo naj ne volja kot osebno, ampak kol dano tudi v imenu navzočih g. deželnih poslancev grofa Alfreda Coroninija in dr. Henrika Turne ler v imenu mojega tovariša v državnem /boru, prej imenovanega gospoda grofa.
Sestava našega deželnega zbora goriškega je navzočim volilcem znane.; z deželnim glavarjem grofom Francem Coroninijem je v deželnem zboru U Italijanov, s knezonad-škofom goriškim, ki je zdaj Slovenec, pa 11 Slovencev. Dežem: glavar navadno ne glasuje, izvzemši, ko gre za volitve v deželni odbor in v razne odseke ali v kateri drugi zaslop; prevzvišeni knezonadškof pa ne prihaja navadno k sejam deželnega zbora, in tako sloji ali sedi v deželnem zboru 10 glasovalcev Slovencev proti 10 glasovalcev Ha lijauom. Italijani ne morejo za se nič storiti brez Slovencev in Slovenci ne morejo ničesa skleniti brez Italijanov, niti sklepčni niso jedili brez drugih, ker opravilni red zahteva navzočnost nadpoiovične večine poslancev, da so sklepčni, torej najmanj 12 mož z deželnim glavarjem vred. To ovira delovanje deželnega zbora, kadar poslanci z obeh slra-nij niso edini, in more, če treba, zborovanje popolnoma ustavili, kakor se je zgodilo pozimi lela 1895.
Pravega razloga needinosti med poslanci hi ne smelo biti, ako se pomisli, da vsa dežela je ena celota, če tudi ima dva glavna kraja: Gradišče za Furianijo, Gorico za slovenski del, in da vsi morajo biti za enega in eden za vse. Ali žal, da zastopniki furlanskega dela dežele se bralijo z zastopniki poitalijančenih prebivalcev mesta goriškega, v katerem se širi neopravičena misel, da je glavni kraj Btirlanije ler da ima neločljive gospodarske zveze s furlanskim delom dežele. To je povsem napačna misel. Gorica je tesno navezana na slovenski del dežele, kateremu je glavni kraj, ler v gospodarskem oziru tako odvisna od goriške Slovenije, da brez te bi ne imela mesta med avstrijskimi mesti, marveč bi bila mala vas, kakor je bila v desetem stoletju, ali kakor je zdaj katerakoli mala vas v okolici goriški.
Narodni oziri dovcdli so do tega, da zastopniki goriškega mesta se smatrajo kot Italijane in da se vežejo z zastopniki pristnega laškega ljudstva v Furlaniji. Furlanskim zastopnikom poslavljajo se goriški, po večjem
I
na čelo; odtod prihaja njih ožjft zvoaa, ki nili Furlanom ni v korial. Spomnili treba samo na vcliknnsku vsolo, katere so furlanski poslanci dovolili podjetju za namakanje tržiške ravnili, katero so priporočali posebno nekateri italijanski pntrijoti iz Gorice, katera ho v korist le p o s a m o z n i k o m, ako ho »ploh v korist, in od katero no bn imela Fur-lanija nikukega dobička.
Furlanski iu slovengki zastopniki hI morali složno postopati ler smatrali vso deželo kot eno celoto, v kateri prinašajo vsi prelil« valci po svoM, močeh za skupno zadevo, ho na tak način jo mogočo kaj zdalnega izvršili; vsaka občina nli vsak okraj za bo Jo prešibek, da bi izvršil podjetja, k) mnogo slanejo. V lom ozirn treba lako postopni I, da se občino iu okraji vrslijo v izpeljavi večjih podjetij z deželno pomočjo, Ko jo izvršeno ono veliko nli večjo podjetji*, h kateremu jo prinašala vsa dežela, UidiiJ naj ho prestopi k drugemu; ko jo Io dovrflono, k tretjemu ihl. Na tak način pridejo po inalom vt»e občine iu okraji n« vrsto iu so dodelajo lopo ročl, n, pr, cesto, jezovi, vodnjaki, vodovodi itd,, kalnrili posamezni okraji aH občino no morejo izvršiti v potrebnem krnlkom Času. Ložo jo plačevali dolgo čusa po malem, ko pa v kratkem času plačati veliko vsoto. '/ ;ulnjo jo vočkral popolno nemogočo, med tem ko prvo ne prizadeva velikih težav.
Da bi v lom slučaju Gorica plačevala tli pa tuin v korist Furlaniji in Sloveniji, jo popolnoma opravičeno; pogosto pu hi bilo tako plačevanje Io na videz v korist deželi in brez korislij za glavno mesto nafte pokue-žene grofijo; kajti mnogo je takih naprav, ki so prav lako v korist mestu, kakor deželi. V to vrsto spadajo posebno razno ceste, ki vse peljejo v mesto ter pospešujejo promet in kupčijo, od kalere živi mesto v veliki meri. Neopravičeno je zbadaujc, da mesto plačuje za ceste po deželi, od katerih nima dobička. Nasprotno je ros, da ako bi deželani ne imeli potrebne skrbi za ceste, bi moralo mesto za nje skrbeti, da bi obrnilo trgovino na se in jo pospešilo. Vsi naši pridelki in izdelki naših rok, ves sad našega potu in truda roma v Gorico, kjer so blago proda ne samo v našo korist, ampak tudi v korist, kateri kupi, bodisi za svojo rabo, bodisi da prokupcujc ter redi lako sebe in svojo rodovino. Vso, kar potrebujemo hrane in obleke, kupujemo v mestu, meščanom no na škodo, ampak na veliko korisl, ker jim puščamo ves denar, ki ga skupimo za svojo blago in svoje pridelke. Vezani smo drug na drugega, potrebujemo drug drugega, pomagamo jedeu drugemu; zato ni pravično, ako se mesto odteguje plačevanju za reči, ki so splošne koristi. Pravično je, da celo več plačuje, ker ima največjo korist in razmeroma majhne naklade.
Na prvi pogled zdi se, da šole, ki so ustanavljajo po raznih krajih, so samo dolžnemu kraju v korist, in da torej naj jih dotični kraj sam plačuje. Ali temu ni tako; omika, ki se širi po deželi, jo tudi mestu v korist, ker dobi izobražene delavce, služabnike, pisarje, pravdnike, posebno pa obrtnike in trgovce vsake vrste, ki pomagajo množiti blagostanje mesta ler polniti občinsko bla-gajnico, da zadostuje vsem novošegnim potrebam velikih mest. Sploh omika, ki se širi po deželi, 'je splošnega pomena in močno vzbuja meslo, da ne zaostaja, ampak da priskrbi potrebnih učilnic za razne stroko svojim otrokom. Ni torej neopravičeno, ako bi tudi mesto donašalo k troškom za javne ljudske šole po deželi. Pa še drug tehten uzrok govori za to, da meslo bi moralo do-našati k skupnim troškom za ljudsko šolstvo na deželi. Država vzdržuje v Gorici tri srednje šole, gimnazijo, realko in učiteljišče, ler dve vadnici, deško in dekliško, poleg obrtno« nadaljevalnih šol, ki so namenjene sicer vsej deželi, a ki koristijo v prvi vrsti in na mnogo načine mestnim prebivalcem, ki brez posebnih troškov pošiljajo svoje otroke v omenjene šole, ki dobivajo na hrr.no in stanovanje dijake z dežele ter mnogoštevilno uči-leljstvo omenjenih šol, ki dajo mestu vsako leto neštetega dobička.  Vrhu tega šteje me-
sto mnogo zasebnih- aftilnrc in zarodov, ki skrbijo za mestne otroke in dajejo mestnim ljudem raznega zaslužka. Če se pomisli, da vse te dobrote so namenjene deželi, a da jih, posebno v gmotnem oziru, dobivs skoro edin- le rnesto, tedaj je tudi razvidno, da s p'Jno pravico se sme zahtevati,, naj mesto doprinaša k treskom  za javne ljudske šole.
Isto je reci o raznih pripravah in početjih, ki so potrebna v deželi v zdravstvenem oziru. Nespametno bi bilo trditi, da vsaka občina naj sama za se skrbi za vse to, kar zahteva zdravje ljudem in živini, v prvi vrsti za zdravnike in bolnišnice. To so splošne zadeve, za katere treba, da skrbi dežela, oziroma deželna blagajnica, v katero plačujejo vsi, tudi mesto goriško.
To so imeli slovenski zastopniki v deželnem zboru goriškem pred očmi iu so bili vedne tega prepričanja, da dežela je dolžna po svojih močeh pomagali pri zgradbi in uravnavi javnih resi. Marsikatero grenko so morali požreti radi tega od svojih tovarišev druge narodnosti: ali svojega prepričanj!* si niso dali vzeti. Stotili so v tem oziru svojo dolžnost; ako niso vsega dosegli, kar so želeli, ni to njih krivda. Vendar mislim, da tudi strog presojevalec mora priznati, da podpore, katere «o dosegli svojim okrajem, so v marsikaterem slučaju omogočile, da se je delo izvršilo.
V zdicvslvenem oziru so bili slovenski zastopniki vedno prijazni misli, da naj bi se postavili ekrnjni zdravniki, ki hi bili bolnikom in ponesrečencem v pomoč, ki bi lahko vodili občinske ali okrajne bolnišnice, ter nadzorovali hiralnice, v katerih bi dobivali pomoč bebci, obnemogli in stari ljudje ter laki, katere dandanes silijo v norišnice, če tudi v resnici niso norci. Mestnim gospodom ugajajo bolj deželni zavodi s sedežem v mestu, da ima m^sto celo od nesreče in bolezni deželanov svojo korist.
Z ozirom na ljudske šole prizadevali so so slovenski deželni poslanci, da bi se ustanovil deželni Šolski zalog, kateri bi prevzel vsaj del treskov za ljudske Šolo, ti, pr. učiteljske plače. To bi bilo tudi radi tega pravično, ker v deželni Šolski zalog bi prihajale vsakovrstne naklade iti davščine, med tem ko okrajni Šolski zalogi se polnijo samo z mikhidami na direktne davke od zemljišč, hiš in obrtov.
Toliko o deželnem zboru. (Dalje pride).
DOPISI.
Iz Vipavske doline i'8. oktobra. — (Nekaj o vipavski žel ezn i ci). Dne 25. t. m. je naš deželni poslanec č. g. BI. Grča sklical volilni shod na Goričico s/cd Vipavske doline, kjer jo poročal o svojem delovanju v goriškem deželnem zboru. Ob tej priliki je govoril naš deželni poslanec in odbornik g. dr. T u m a o vipavski železnici, zajedno priporočal vipavskim županstvom, naj Iti zjedinjena prosila ministra za železnice za koncesijo, da ne pride ista v roke naših nasprotnikov, ker le tako bi imeli Slovenci pri železnici kaj besede, drugače bila bi nam usta zaprla. Načrt vipavsko železnice je že izdelan, le prispevek 50 tisoč goldinarjev, katere morajo položiti interesenti na krožnik, položen na mizo železniškega ministra, še manjka, in dokler tega ni, je načrt in vse dosedanje delovanje za železnico zaman. Nastalo je sedaj vprašanje, kdo žrtvuje
onih 50 tiso« gld. Oglasili so se sleer nekateri interesenti z nekaj tisočev goldinarjev, a do sedaj še vse premalo,- Kaj pa je temu krivo, da nima ta železniška črta dovolj interesentov, da bi zložili onih 50 tisoč gld. V Vsega je kriv načrt nameravano železnice, kateri ne ugaja nikomur v vsej vipavski dolini razun občini Dornberg in železniškemu tvorniCarju g. Mulitscli-u pod _ Batujami. Vso ostale občine v vipavski dolini in mesto Gorica nasprotujejo načrtu, ker je speljan vedno kraj reke Vipave po neobljudenih krajih, in — gola resnica je, da, ako se zgradi železnica po sedanjem načrtu, bo koristila malo ali nič Vipavcem, ni interesentom ui akcijo-narjem, ker pripeti se bas jodmdco, kakor se je pripetilo železniški progi Tržič-Cervi-njan, da ne bode imela nikakoršnega prometa. Ako se hoče, d;, bode kaj koristi od te železniške proge in da se ne zavrže denar brez obresti, naj se zgradi železnica od Ajdovščine vedno po trdih tleh pod Ga vrtom, kjer naj veže občine: Lokavoo, Skriljo-ŠL Tomaž, Sv. Križ, kamnje. Vrlovin, Gojač«-Midovsi', Seio, Bal nje, Grničo, Dr.rriberg, Pr-vačino, Gradišče, Vog.-rsko, Biiknvico, Ib-m-e, Bilje, Gor. in Dol. Verfojba in Gorica. Prva postaja razun Ajdovščine naj bi bila pod Lokavcem, m< .1 Skrtljauii in Sv. Križem, med Kamujami in Goričico, Vrlovinom, med Gr-ničami in Batujami, v Dnriibcrgti na desnem bregu Vipave, od koder naj bi se napravil most čre/. reko Vipavo za '>csio, katera naj bi se zvezala s cesto v Pornhergu, ki pelje na Kras, S leni bi se prihranili trojki gotovo za pol milijona goldinarjev, katero hi požrla po sedanjem načrtu ona dva velikanska mostova črez reko Vipavo in premv skozi rojško gmajno.*) Mala postaja med Vo-gerskem in Bukovien; postaj-i v Pi!j:d:, v Vr-tojhah in zadnja mala postaja v Št. Boku v Gorici, prej ko se združi proga z južno železnico. Postajo v Št. Boku žele v?,; prebivalci Vipavske doline, kerr je sedanju postaja južne železnice preodaljenu od mesta Gorico. Ako bi se izdelal železniški načrt vipavsko železnice po terenu in lik gori imenovanih občin, ne bi manjkalo iiileresantov, ki bi rade volje žrtvovali bag.ilelo 50 lisec goldinarjev. Še je čas, da se predrugači sedanji načrt železnice, .samo treba je dobre volje podčav-. uskih občin, katere naj se združijo in vzajemno prosijo železniško minisler-stvo, da se zgradi proga vipavske železnice po volji vseh, ali vsaj večino prebivalcev, in ne jodne same občine, oziroma jeilnega laškega Ivorničarja pod Batujami. Na delo torej, pomagajmo si sami, in Bog pa železniški minister na Dunaju nam bosta golovo pomagala.
Goriške novice.
Vipavska železnica so ima gradili od Paradiža naprej preko Vipavo po cisto uoobljudenom svetu. Sodajšnju črta bode v kvar državi, ker bodo rudi povodenj vedno v nevarnosti, bodo dražja od ono orle, katero želo vso občine vipavsko doline od Paradiža naprej, ker polje pot po mehkem ilovnatem svetu, ter pokvari in prereže najboljše; polje vipavsko dolino, sploh nasprotuje vsaki prometni nameri. Vrh vsega ji! ozračje, kjer je sedaj nasnovaiia, jako nezdravo radi počasnega odtoka vodji. Uverjeni smo, da bi se vis. c. kr. železniško ministorstvo premislilo izvesti prvotni načrt te proge, ako bi se samo prepričalo o istinitosti leh podatkov. Zato pa je potrebno, da naša županstva takoj naprosijo visoko o. kr. železniško ministorstvo in vso inerodajuo činitelje, da so odpošljejo c. kr. inženirji od e. kr. železniškega ministra na lice mosta, da se prepričajo o istinitosti gori navedenih   podatkov.   Na   noge, \loklor   je
*) Ta »Iva  ninslii   znlifova   vojne   ministerslvo i tem lon-j m frovnrn.   -    Uro <! n.)
Vip&Tsks železnica- — Opozarjamo
slavna županstva, * gg. veleposestnike, če. duhovnike, učitelje itd. na okrožnico, katero je razposlal deželni odbornik in poslanec dr. T u m a v pogledu vipavske železnice s prošnjo, naj odgovorijo na rioposlanih vprašal nih polah. Okrožnice »o bile razposlane po .Kažipota* z I. !s?!>5., torej mogoče, da se ni poslalo vsem gospodom, kateri bi jih želeli dobiti. To jih ne sme ovirali, da odgovorijo na stavljena vprašanja, katera so lahko zvedo pri kakem sosedu. Okrožnic je bilo razposlanih 140 in sicer že v sobo!o (31. okt.) Gospod dr. Turna je pa ?prejel do danes le dva odgovora. Prosimo torej, da se nemudoma odgovori na stavljena vprašanja, ker v nasprotnem ?ln&rii so reč zavleče. Kdor torej ni dobil okrožnice m bi hotel odgovorili na stavljena vprašanja, naj se obrne do naše tiskarne, katera mu do-poSlje vprašalno polo z okrožnico.
K dopolnilni volitvi r drž. zbor — Naša dr/, in dež. poslanca veje«"-, g. dr. Atit. Gregorčič- in Alfred grof poroti in i stii razposlal.! volilcem okrožnico v zmMu današnjega modnega članka in priporočati, naj voje viteza Bu jattiji.. 1'p.iiMi, da ne ostane doma uijedeii volilec. Voliiei v G o-r i c i naj verider storijo svojo dolžnost in gredo n.i voli;/-«-.
(Jrof Henrik Atti-ms te izdal rov proglas laškim veleposestnikom, k.d>-rita se priporoča /¦• zda,] z.i prihodnje voldv..>. -Temu gospodu se pa jako mudi! Zdi m>, kakor Iti bil katerikoli mandat v drz. zboru roMIn.i vejica za njegovo osebo.
„G o r r i e r e* pridiH;i,'e Furiane, naj se nikar ne vežejo s Slovenci. - Ali Pnrtaiii utegnejo kdaj spoznati, tla bi jim bita fco-risinisii zve/.« ?. Slovenci nego z goriško čifufsko odvetniško sinjorijo, katera jim je bila doslej vodno le v škodo. Pa Indi v na-nidueiii pogledu ne bo nič od škode, ako bi nastal   enkrat         mir   v deželi   proti   volji
zagrizenim hujskačem v Gorici.
Gujcmo, da Kormiuci bf>do skoro soglasno za vileza Biijalli-ja; enako tira flUčo,   Oglei   in   Cervinjan.          Ako   storijo
slovenski trgi iu našj volitci v Gorici sv»»ao dolžno?,!, bo Dajal ti izvoljen.
La.ški ..katoličani" so povsem nevtralni; njim jo vsejeduo, ali bo izvoljen Maraiii ali Bujalti; sicer bolj simpatizujejo z Maivnijeni.
,Knn" je dolžil.i M.iraiiij.i, da išče ludi slovensko glasove; Maraiii jo --evod.i odločno zanikal tako dolžilev. No, tega ni bilo treba, kajti le bedaki bi ji mogli verjeli. Slovenci za Maratiija     ¦ nikdar!
Nikdar nr ustreženi«. — To j«; pač že vsakomur jasno, da modri gospodi okoli „P. },." nikoli tio iistrožeuio. Uvo dokaz, kateri nam jo podal J*. L" sam.
Dokler smo odgovarjali ua njegov«-pre-muoguvr.-dnc napade, tedaj seveda ui biio prav; ludi BSoči" se je pi.-ialo od raznih stranij: BGeiiiu odgovarjale, ni polreba ! Iu »Soča" je res obmolknila. Zdaj pa „P. L." zopet zabavlja, ker »Soča1* molči, če'-; ,... če bi smeli, kakor bi radi! Pa: „kie so časi, kje so dnovi" . . .! Iz »P, h." je posneli, da se je .Soča* ustrašila znamenitega dejstva, da jo sodni praktikanl. Pavlelič. vrnil libe-ralno »Sočo". To veselje radi privoščimo „P. I,." Za enega Pavletica je došlo deset, drugih, to je koneč.ni uspeh ropotanju „P. h."
Radodarni doneski. — Za »Slogine" zavode jo dalje došlo: — Goričanjo in Ko-baridci, zbrani pri otvoritvi novega kegljišča pri Vaueku, zložili t gld. t kr. K temu je dodala gospica Vekoslava 1 gld. iu gospod Skočir iz Starega Sela i gld, — Na predlog županovega sina v Henčah so zbrali zidarji, kaleri so so vrnili na zimo domov, vesele se otvorjenja zidarske šole, 2 gld. 35 kr. z upanjem, da jih.bodo posnemali tudi ostali zidarji, ko se vrnejo domov. — Pri slovesnem praznovnaju imenovanja g. V. Dominika ravnateljem slov. oddelka kmetijske 5ol<; nabrali 17 gld. — Bomhonerji pri »belem zajcu" zložili  1  g!d.  1  kr. — Prof.  Bežek 1
gld. — Pri ženitovanjski večerji po poroki vrlo narodne ^.6na Ivanke S o v dat z g. pl. Ziernfeldom v Tolminu zbrala gospa Jo-sipina Vrtovec 7 gld. — Župan-;t.o v Vrtojbi kot dar gorenje in dolenje Vrboje gld. 35-74. (Vrhu lega 30 gld. za slov. Alojzije-višče). Drugi darovi prikodnjič.
Iz Kobarida smo prejeli nenavadno oster dopis o naineSčenju nadučitelja na ta-tnošnji štirirazrednici. Ne poznamo teh odnosa je v, zato dopisu ne piiobčimo. Le toliko dostavimo, da dopis izreka <?. kr. okrajnemu šolskemu svetu najsrčnejšo zahvalo vsega prebivalstva, ker je pokazal, da zna varovati pravico.
Zopet   jeitnakopraviiost   pri   naših poštah. — Piše se nam: Pretekli leden do-Sel sem na svojem potovanju proti Gorici na pošfo v PI a v e h, kjer sem vprašal po voznem listku za  Gorico.   Gospica   upravitoljica ;•:- tako; ponovila, ali čem imeti  »c e g e 1 s* 'i i Dala   mi   g.t je res, ali izpolnila mi ga je v | nemifcem  jeziku.   Na mojo odločno zahtevo. , d.i mi mora tiskovino i/.pobiiti v slovimšeioi, } odrezala se j»> samoobia?>tno: »Je  pur ce-' g e i s v t r i   š p r a h a*  iu še pri-tavil.i, da i iiiiic;t   .-a j ta*.          Tako  daleč smo prišli,
da se nas zali s tako puhlimi - tla ne rabim drii/>g.i izraza - i/govor!, in sicer na po-ti. ki ima opraviti izkljitfiivo U- s S!o-M»ul. š- z.i po;!en -t.-n.ir iu plifilo nam uoii.o vi-c dat, potrdi!!, ki je razumemo. Go-!p:r. haliiatiki p.i s\i Sojemo, na; gre r.i.e kam <U-r v Lihe, n. pr.Cr.io.j.iii, da ne bo im'-.r.i nie opraviti z »neolikano* sloveu-Siillfj,  koje  ne  lo.if.i   Irpeft.
Slavno po;tuo iu tuzojavno vod-lvo v Trstu opoz.iramo na navedeni slučaj. Prav bi bito, da bi gospico poihčiln, kakor je ravnati s slovenskimi strankami, sicer .se bomo pritožili na dnigein me-!n.
P op o In i L Novi civilnoprardiii red, ki bi močil po zakonu stopili v veljavo t. jati. ISUS., dela oblastim velik.- preglavice, k< r popolnoma prekucne sedaini nad sto let stari, zato pa tudi žare-, silno za-lareii poslopi-k ; sodno o-vbje se b(» moralo s.kuro podvojili, zato pa tiodo pravde hilte.V končane. V Gorici se vr^o pod vod-dvom dež. svetovalca Fiegarja konferenc«- o novim poslopniku, S Prapctna pri Šf. Vi-kigori sn.o prejeli dopis, ki -ovon o napidih nekakih »tolovajev" C^j n.i župana iu župnika. Dalje naznanja n--, črnino novico, da imajo tamkaj v eli'fi(l letu z.e |ri župane; vs.ikdo se „,u pove pred ča-o:o. »Temu s:e ni čuditi1' - — pravi dnpiaiik - »saj nini.i drugega plačila kakor z.ividno.-l obči/*;sriev". Jako hvali sedanjega župana. D.uje pi>: »Tudi prejšnji župan p. .Matevž Pirih je bil zaslužen umi; on je /af-cl graditi ce-fo [»roli Slajni iu s,e zdaj deluje v bl.i/or ciifiii- Uf ee^lni odbornik. Bog ga živi! • - D,d;e govoii o nekem go-podu, ki je bi! v Gerkiu-m na čuden način obsojen na m ser dnij zapora, v Gorici pa popolnoma oproščen. (Iislila mu v imenu vseli prstenih   domačinov.
Po(lzei«elj>kn k!ct v »Jorici, obokana, visoka, velika, s prav s])o!(,/,ni:u oiiodo-n - • se odda v najem. Natančneje pogo;e daje tiii.še upravni;!vo.
Zdravilo proti lisitici......Zaano zdia-
vi!u proti davici jautidillerifični sirup) ima v zalogi za vso gorico deželo liilmjsiu l.-k.ir-ničar g. «i. Grist ofolotti. «:. kr. zavod za pripravljanje tega zdravila mu ,;«¦ dal zalogo na prcillog notranjega uiinister.-tv.i. Vsi go.spodje občinski zdravniki iu lek.irui-čarji morejo dobiti lo zdravilo iz Cri.-ol'o!elli-je^e lekarne po ceni, kakor ga dobi lekarn.i sama.
Opo/arjiijo se eitutelji na oglas go.-p. Ant. 51 ozotiča iz Tista.
Društvene vesti.
— Odbor tikati. dr«i>tva   .Slovenija*
se jo »estavil v svoji prvi s<\i tako-!e : pred-
sednik: iur. Anton Nagode, podpredsednik iur. Valentin Žun, tajnik: iur. Franc Goršip. blagajnik: phil. Ivan IloSnik, knjižničar: phii', Hinko Vodnik, arhivar: iur. Franc Novak, gospodar: med. Josip Tičar, namestnika: i m-,' Franc Vindišar, iur. Josip Ferjančič.
Podporno društvo za slovenske vb sokosolee na Dunaju bode imelo 11. no. vembra t. 1. svoj letošnji občni zbor v dvorani P ar ti k o ve restavracije I. Spiegelgassi; 21. Dnevni red: Poročilo tajnikovo. blagajni-kovo, pregledovidcev, volitve, slučajni predlogi.
Razgled po svetu.
Avstrija.  — Razprava v proračutiskc-m odseku o dispozicijam zakladu  je h;.a dij. gnaiia   in   tudi sprejela postavka s 25 proti U glasovom. Glasovali so za njo  ludi   nekateri levičarji,   kar je uzrečilo razpoi  v savn stranki tako, da se   pričakuje   izstop   českili Nemcov iz kluba nemške levice. Klub jo imej več sej, a ni   dognal   So   ničesar.   —   Gešku iiamestuišlvo je prepovedalo nemškim okrajnim   zastopom  nabirati prispevke za nemški narodni   zaklad, s katerim   bi   bili podpirani Nemci v narodnem boju proti Čehom. — hi de/elnozborski volitvi v moravskih mestih j" bilo izvoljenih is m-mskoliberabiib,  !2čeSk;i, in  1   uemškouaiodni   kandidat.   Liberalci   se zgubili dva sub-ži. Trgov, zbornice so izvolile d Nem.ev-liber.deev.   .Gesarje odlikov.;: mi.iislra B i I i n .-> k e g a   m   G I e i s p a c h i z redom žele/.ne krone.   -  .   Mej   gorenjeav-slrijskimi   Idieralnimi   iu konservativnimi vv-ieposesluiki so se vršili  pogajanja glede soglasnega vršenja volitve.   Ker konservat. niso sprejeli   liberalnih   pogojev,   dogovori   so s< razbili   - • Včeraj se je poročila  na   Dunaju i nadvojvo.linja   Marija    Doroteja,   hč: i nadvojvode Josipa, z vojvodo Orleanskim. i --   Nadvojvoda   Franc    Ferdinand j d' H s t e,   kaleii se vedno boleha, pre/imi  v Merami. —S I. novembrom j«!  nehal izha-' jati na Dunaju časopis   »D i e l'res se"  po j  P.t-ietrieui oh.-,lo;ii. Vladno korito ni je mogli I re-Vli gmotnega propada. Namesto »Die Pivsse" i je začel   izhajati   dvakrat   ua   teden   časopis f »P« e i c h s vv t, h r",   seveda s   pomočjo   dis-| pozicijskega zaklada.
j            Državni zbor.    - Poslanska  zbornica
je izročila proračunskemu odseku vladno predlogo za oilajati;«: soli za živino po znižani ceni. Potem j«; vsprojela v drugem iu tretjem branju zakon o organizaciji sodišč iu zakon o im-dcnju obrtnih sodišč' t«:r o sodstvu v prepirih radi mezd. .Minister pravosodja (J I e i s p a c h se je potvzal za obe predlogi iu je obljubil, da s 1. januvarjeni 1S'.IS. gotovo uv»-de preosiiovo civihl«' pravde, seveila. ako bode ledaj se minister, ''redsloječi zakon jamči sodnim uradnikom neodvisnost iu hitro napredovanje. ¦ ¦ Po si. Pa ca k jo uročil uu< jen predlog z i izvedeiije r.ivnopr.ivnosti ohel; deželnih je/ikov v iiolraiijem poslovmijn di-žavnih oblasii na ('leškein, Moravskem in v Sie/iii. Za poslednjo pokrajino velja predlog seveda tudi za poljski jezik. Ta predlog pride v razpravo din; fi. novi mbru. — IV-d.iii->'<.> zbornica je razpravljala 3. I. nt. o nujne.n predlogu posl. Barciiihcrja, da >e izda zakon v v.u.-lvo volilne svobode. Barcitther se j« prolivii fiivdiogom večine permanentnega odseka za ka/.euski zakon, ker se mu isti zde preimilo o-lti; govornik se jo potegnil /a ostrejše predloge manjšine. V imenu vlade j.> i/javil sekeijski načelnik   Krall,   sklicevaje >e
na
iv ne
"!j:»
islr.
prav
Udje
da ne kaže popolnjcvati pomanjkljivosti kazenskega zakona z dodatki, ampak da je umestile/', da se preo.snuje ves zakon. Vlada je pripravljena ustreči željam zbornice, toda želela bi, da si; v tiučtt kazenskega zakona vsjMvjmejo nje nasveti. Nujni predlog po-a. Pareiilherj.i se je vrnil odseku za kazenski r.akim. Posli-iii c Nabergoj je inlerpe-U)\\i\ vlado r.n.li dogodkov v oni glasoviti -eji, ko so toli nečiiveoo n<i]>ali .svelovalci Go-litipji, iu radi razpusčeiija shoda ua Preseku.
SPOMENICA čč. 9g. dež. poslancem in šolskim oblastnijam.
Slovensko učitelj stvo so je zaeelo so-le v zadnjih desetletjih jiopolnoma zavedati važnosti svojega stanii; spoznavati je začelo, da je v navadnem življenju važen činitelj, da odločno in brez strahu lahko stopi v krog drugih omikanih in izobraženih stanov. Dolgo so mu sicer zubrn-njevali vstop v njihov krog in prezirljivo ga od-inikali, a to ga ni vpognilo, ga ni oplaSilo, ker je bilo trdno jircprieano, da jH-ide čas, ko s«; mu ta krog sam odpre. Bolj ko je pa začelo spoznavati svojo veljavo, vedno bolj je začelo tudi spoznavati, da ima v svojem stanu še marsikaj pomanjkljivega, kar mu zabranjuje vspoti se na ono stopinjo, "na kateri stoje drugi izobraženi stanovi. Začelo se je tedaj popolnjevati. cRane je treba razkrivati, da jih zdravnik zna ozdraviti*, pravi neki pregovor. Tudi naše ucitoljstvo se je oprijelo tega pregovora; ustanavljati je začelo učiteljska društva^m na občnih zborih razpravljati učiteljske in šolske pomanjkljivosti in nedostatke ter svoj še vedno žalosten položaj. Obračaio se je do svojih zdravnikov, — deželnih in državnih poslancev, šoLskih in drugih oblastnij, naj mu pomagajo te rano celiti, nedostatke odpraviti, naj mu'pripomorejo do svojih pravic in svoje veljavo, da se vzdrži na stališči, katero si je le s svojo delavnostjo in vstrajnostjo pridobilo in priborilo, in da se polagoma še više. popne šolstvu in svojemu narodu v korist in napredek.
Mnogo let že prosimo in se potegujemo za svoje pravice, in tu in tam se je tudi" že nekaj malega doseglo. Neznatno so sicer te pridobitve, a to nas še ni oplašilo, to nam Še ni vzeto poguma. JSaše .Tolminsko učiteljsko društvo- jo
zato sklenilo, zbrati nekatero svoje težnje in zahteve v spomenico, predložiti jo šolskim in drugim oblastnijam in našim čostitim gg. poslancem ter prositi, da. bi se blagohotno na njo ozirali, oziroma nas pri visoki vladi podpirali.
/. Deželni šolski zalog.
Skoraj dvajset, let že pm.d goriško učiteljstvo na deželni zbor za zboljšanje svojega slabega gmotnega stanja, za primerno in dostojno ureditev učiteljskih plač. Največ let se o naših prošnjah niti razpravljalo ni, nekaj let so se ti1 prošnje razpravljalo, in še-le v zadnjih par letih je deželni zbor sklenil neko zboljšanje, katero pa lo v majhni meri odgovarja potrebam učiteljskega stanii, zlasti, ker to zboljšanje ne doseže vseh učiteljev. Na vse naše pismene in ust mene prošnje smo dobivali vedno enak odgovor, da jo naše ljudstvo že preobloženo in zato mu ni mogoče nakladati še novih bremen. Premišljevalo se \k\ kako temu opomoči, - in dobilo gotov pripomoček. Po vseli avstrijskih deželah imajo namreč deželne šolske zaloge iu so tedaj šolska bremenu enakomerno razdeljena, ~- edino Goriško ima okrajne šolske naloge. Na ta način imajo nekateri okraji tako visoke šolske naklade, da jih v resnici težko zmagujejo, med tem k-> drugi okraji te naklade komaj občutijo. Goriško učiteljstvo in naši čč, gg. deželni poslanci Ko tedaj spoznali, da učitoijsko plačo bo mogoče le tedaj primerno urediti in dostojno zholj-šati, ako se odpravijo okrajni šolski zalogi in ustanovi deželni Šolski zalog, in v tem zmislu so začeli tudi delovati. Nam tu ni namen, utemeljevati korist in potrebo deželnega šolskega zaloga za vso deželo, ker je za vsakogar pre-jasna in se je to večkrat že pri sejah deželnega zbora zgodilo. Prosimo pu naše čč. gg. deželno
poslance:  1.  naj  te točke ne pu.-to več i/ svnjeeru   l
programu, »lokhr tega ne dosežejo. k«-r le na tej   i
podlagi jim bo mogoče /boljšati našemu trpečemu   i
učiteljstvu zelo slabo  gmotno stanje in mu žago-   I
toviti  boljšo   iMidočnost.   2.  V  slučaju.   il;i  deželni   j
zbor ta predlog  sprejme,  zvežeju naj > to prhlo-   j
bitvijo tudi primerno zboljšanje učiteljskih plač, in   ;
sicer: :ij  l. phtčna vrsta 700 gld., 11. plačna vrsta   {
000 gld. hi III. phičtui vrsta r.OOgl.l. UJ Knzdelitev   i
v plačne vrste naj bi iu"i:t po desetinah in ro> dva-   |
najstinah.  c]   Petletnine   naj   bodo  po dO gld. za   j
vso učitelje enake.                                                             j
!
2. Vpokojenje učiteljskega osebja in preskrbljenje njihovih zapuššencec,       \
Kakor je na svetu vs< 'uvmeuljivo, tako je i tudi s človi ? kitni močmi, s človeško dohtvnostjo; I tudi ona ni vodno nu isti stopnji, tudi mm ohne- | more. Gotovo je, da oseba, ki je z napornim dolom i preobložena, popred obnemore, da jej moči popivd upošajo, kakor oni, ki je v srečnejšem položaju, da ne nosi tuko težkega bremena.
Z:i onemogle javne služabnike skrbe postave s primerno pokojnino. Pravica že zahteva, d;i se dol>;; do užitka popolne pokojnine ui vsem enako odnuvihi; onim, ki so v službi več trpeli, določena je krajca doba službe, in to jo popolnoma pravično. Učiteljski stan je iz te ugodnosti izpuščen, in to po krivici. Učitelj je uprežen v .miporuo in težavno delo pouka do pet in še več ur na dan, pri katerem tudi nedelje niso izvzete. Ali s poukom samim ni še izpolnjena njegova dolžnost. Treba niti je delati tudi izven šolskih ur s pripravami za pouk, popravljanjem šolskih nalog, z raznim pisareitjom kot voditelj, vrtnarstvom itd. Pri  toni je ogromni  večini učitelistva  poučevati
nadpostiivnn število otrok in to v mnogi}- krajih v majhnih, slabih, /aduhlih prostorih, /raven te-a deduje učiteljstvo v raznih društvih, katera so Ijttd-tvt! v duševno iu gmotno korist. Ako dalje pomislimo, da s«> mora eelo življenje borili s telesnimi potrebami, da živi ecio življenje v pomanjkanju, ni čuda t»dai. da največ učiteljev v najtepši dobi obnemore, in le prav redko kodo umre dočakati 40. službe Stanov>ki tovart-i n od tn-iutaj določeno dob« polno pokojnine. Knako ()».,sk
o  leto
stvdnjih šoiah imajo že ;>0 let s pravico užitka veni so tmJi, tovariši v Hrvatski iu v drugih državah. Vlada je pripoznalu ludi drugim služabnikom dobo 30 iet ilo polno pidvojnine, iu pripravljajo se slično pivosnove tudi za drugo stanove. Zato bo tudi učiteljstvo prosilo in dtbivalo na to, da se mu: a] tloba do užitku polne pokojnine zniža ua W let, bj da se mu štejejo v pokojnino tudi \\<a provizo-ričnu ieta službovanja, in e] da so mu vpokojenje šteje po letih in m- kakor do sedaj po osmiukah.
Največji' tvve so pa učiteljevi zapuščenci. Tem je odmerjena tako majhna pokojnina, s katero jim ni nikakor mogoče živeti. In če skrbi in težave potaivjo v prezgodnji grob tudi mater, tako so otroci obsojeni, da polagoma umirajo za pomanjkanjem in lakoto.
Vsem državnim uradnikom iu službenemu osebju se je pokoju"aa za udove in sirote zdatim /boljšala, dasi so imeli že pred preosnovn -boljo srališče, kakor prosi učitoljstv«), Že iz človekoljubja bi bilo tedaj želeti, tla se temu opomore, iti LL (K), in VI. dež. šol. zakona /. dne 10. marca 1870. spremeni tako, da bi udove učiteljev dobivale :$ti0 gld. letno pokojnine, za vsakega otroka pa letnih 50 gld. odgojnega pomočka.
(Konec prih.)
Seja pn»*fttan«1tegft odseka, v kateri
5e je razpravljalo pravosodno ministerstvo, rii bila 1?. oktobra, kakor zadnjič rečeno, -unpak naslednjo soboto 24. istega meseca. Važni sta bili seji 27. in 29. oktobra, v katerih je prišel na vrsto dispozicijski zalog. Seiit&ki poslanci s Češkega so dobili od svo-*iih volilcev nalog, naj se postavijo vladi po JrcbH, ako se ta ne zaveže, da se bo ozirala ,ia njih težnje v jezikovnem oziru ter glede na omtjitev sodnijskih okrajev na Češkem no narodnosti, kakor tudi gledč na kurije v deželnem zboru č-oškem. Minister ni zadovo-l'i'il teh poslancev s svojim odgovorom; zato s» glasovali proti dispozicijskemu zalogu in nanierjvajo glasovali tudi proti vsemu proračun" v tretjem čitanju. S tem je pa nastal razpor med nemško levico, ki se ne da več zacelili: kajti drugi člani nemške levice v proračunskem odseku so glasovali za vlado. Vs!ed tega je zapustilo 26 nemških poslancev s Češkega nemško levico.
Y_sejLi^oktobra; je_._prisel.. na vrsto vladni brzojavni koreSpondencni urad, kakor •udi vladni uradni listi. Pri tej priliki je dr. (i r e g o r č i t omenil ono vest, katero je ko-r,.ipondencni urad spravil v svet radi de-nit -i-dracij, ki so se godile v Vižinudi v Istri 1?>. oktobra, ko je poreški Škof onde birmo-v.i!. Proti U*j vesli je pošl.il občinski unuj \i, Vižiunde dunajski ,.Novi preži" popravek, v katerem se je vse zanikalo, kar ro bili vladni organi spravili v javno*!. Z o/irom n:i to je poslanec poživljal vlado, naj bo previdna glede na poroti!.!, katera dobiva iz Prinmrja bodisi potom brzojavnima korešpon-ae.ičnegu urada, bodisi po drugi poti. Kakor* ¦itomelj»n je bil ta opomin, ne toliko z ozi- j mm na omenjeni urad, kolikor na neki umiri javni zastop v Istri, je duicizal isti poslanec v M'ji 2. t. m,, v kateri je izjavil, tla med tem časom je dobil poročila s pristojnega in zanesljivega me-da, ki potrjujejo, da so -v. godile deuion-itnieijo proti Škofu in .sicer v-iiko večje nego je bilo spočetka sporočeno. l-!i občinski urad. ki je v .Novi preši" zanikal douioustralij**, se je po diu^i poli izgovarjal, da ni vedel za nje, ter ji* pror.il oproščvnja. Dognano je med drugim, da med tem, ko je škof hrvaUki propovedoval, je občinski sitima snel zastavo z občinsko hiše, kamor j« bila prej postavljena škofu v čast. Obžinski veljaki, ki so bili vabljeni k obriti, ki je bil prirejen škofu na <;.st, so i/.nMali do zadnjega moža. Škof m mogel dobiti v Vi/inadi voza, s katerim bi se bil odpeljal, in ko je došel -župnikov voz J'. KaMelira po i-kofa, so domačini žvižgali. Škof sam jepro-A ž.ind irje za pomoč, ker se je bal. <l.i bi ¦=e kaj hudega prigmlilo. Take m> razmere v I .tri iu taka pororil.i, k.der.i ra/pisilja rečeni občinski urad.
V seji -»O, oktobra je dr. K\ rog o rč i č /¦dit-val, naj se ti«ka uradni li-d s* a Primorje, ki uhaja zdaj samo v italtmuskem jeziku • • .Osiervaluso Triesfino", --» tudi v ".loven-:-kem in hrvatskem jeziku, da %.\ bo razumeli) prebivalstvo, kab-remti je nami njen. Zdaj titajo list edino le uradi, ki so nanj naročeni, dasi prinaša naznanila in razpise, ki zadevajo najširšo kroge- v dežel!. Ako bi se stvar tako uredila, da bi uradni list iz-h-ijul dvakrat na teden v slovenskem, dvakrat v Hrvat-kcm in dvakrat v italijanskem jeziku, o.-lidi bi stroški skoro i*ti, kakor zdaj, in dejanskim potrebam bi bilo u*lrežciio. Potem je omenjal isti poslane-* italijanske m tictuške liste v Trstu, o katerih se govori, <ia .so z vlado v tesni zvezi, kateri pa lako žaljivo in dražljivo pišejo proti domačemu prebivalstvu slovenske in hrvatske narodnosti, kakor da bi bila to ujilt prva naloga. Zahteval je, naj vlada tlela na to. da 1*11. ki so v njen" službi, se bodo zdrževaii napadov i;\ katerokoli narodnost v deželi.
Dni? 2. t. m. se ie razpravljal proračun Uiiii.irtcr.stva za notranje zadeve-. Pri tej prilik: m* je potožoval imenovani po~iar.ee u tem, da pri okrajnem glavarstvu v (Joriti se ura--.'.¦i.i- se veliko prevoč v nemškem jeziku, kar il.l.i župun-dvom iz zasebnikom velike težave .i! kar je že opetovano dalo priliko neljubim '''.ir.olam. Zli to\ tla od tnladdi uradnikov >-> [u1 'zahteva s potrebno strogt.--tjo znanje ¦iii učenj«'' slovenskega jezika. Nalaga se.jim y.o.r, k.«kor je poManni znano, s splošnimi !>'.-odam*, naj se uče tega ji-zifca, ali kaka *ir*;ga skuš,-j.i se od njih ne zahtevi iu po-i.i.mjk.mje znanja slovenskega jezika jih tisto »v'' nw ovira, ampak včasih i eio podpira, da ; ri iejo im boljša mesta. Vlada naj pok:.že z •Vanji, \U ji je res na tem ležeče, da ur.*-" znajo jezik ljudstva,   med k;
agitovali vsi vladni stroji, priganjati ljudstvo ter mu plačevali vse stroške iz državnih ali občinskih blagajnic. Tako neuspele razstave menda Se ni bilo prirejene. Kako visoka bo zguba, tega se Se ne zna.. Veliko trgovskih polomov se je vnovič priznanilo — vse radi razstave.
Ostale države. — Mej Italijo in Me-nelikom pride baje do sporazumljenja. Iz pisma posredovalca inženira liga z dne 24. sept. se posnema — kakor poročajo časopisi — da je mir, oziroma sporazum, odvisen le od Italije. — V Rimu je umrl kardinal (sto-žernik) H o h e n 1 o h e. Bil je sorodnik pok. posl. Hohenlohe-ta, — H u s k i car in carica sta prispela v Carskoje Selo v zimski dvorec. — Italijanski kralj je namenil 700.000 lir letnega dohodka tiapuljskemu princu, svojemu sinu Vikt, Emanuelu. — Odkritja starega lisjaka R is m a r k a glede tajne pogodbe mej Nemčijo in Rusijo Še vedno polnijo ?tolbice raznih časopisov in se sma-trajo kot mjvažntjs-i-politična zgodba. Seve, da se na razne načine komentujejo, vzdržujejo ali zanikujejo tako, da se prav za prav ne ve, pri čem da smo. — V Macedoniji je bilo zopet neredov. Isto se poroči s Krete in pričakuje v A r m e n i j i. — Francoska zbornica je razpravljala o vsbodnoni vprašanju in o dogodkih v Armeinji. Nekateri po-slami so opisovali krvoprolilja v teh krajih iu zahtevali od vlade, naj posreduje v soglasju evropskih držav, da se stori konec ubijanju knstijanov. V Ameriki so pričele 'A. i. m. pi volne volitve za volitev predse ti ni k u Z*ediii;cni!> držav. Volilnih mož se ima izvoliti 117. bdi se zt n> v glavnih mestih svojih držav in tam oddajo glasove za predsednika. Izid volitev se zapise, zapečati in odpošlje osrednji vladi v \Vasliingiou, kjer se glasovi seštejejo se-le v mesecu februarju prih, leta. Novi predsednik nastopi pa v marciju. Kandidata sta dva, namreč Mac K i n lev, zagovornik zlate, inBrvan, zagovornik srebrne vrednote. Ves boj se vrši torej le okoli kapitalistov iu posestnikov zlatih in srebrnih rudokopov. Največ upanja, biti izvoljen, ima seveda zagovornik zlat« vrednote. I'o izidu prvotnih volitev sode, bo izvoljen Mae Kinlev, ker je izvoljeno največ takih volilnih mož, kateri so za zlato vrednost.
Kranjska. — Poročaje o sklepu dež, 7<leb,i ne pridejo v dotiko; kako bi bilo pa
»Lra    sveta   kranistrpen.     nui    eo    n«ai3a ¦ *» i^h* ,,  e«v.  „;:i.„..:u  _i__"u    -• i_i.i_-  _-
Ostala SlovenUa.
t.*r
:iužijo
Tržaški blovenci prosijo že mnogo let, dj bi se ustanovilo posebno okrajno glavar-j'vo za okolico tržaško. Govornik noče po-i'Mv'.;ati in na tlrobno razkladati razlogov. k.iU-ri s«? f.avajajo v to sv: ho, pač pa pro>i. fi''j vlada uvažtije te razloge, ki so lemeljili, l-r naj se ozira na to opravičeno proSnjo treskih Slovencev, ki nima ie kr.».evnih, ats.p.k tudi tlržavne koristi pred očmi.
Slednjič i*? govornik priporočal, naj bi se ustanovilo mesto okrajnega zdravnika v '¦'-rKneni, ker ta okraj je oddaljen od To!->i"ina in od Idrije in v slučaju bolezni ima Udslvo velike stroške, ako kiiee zdravnika iz et.ienjenih krajev. Občina je i/javila, da hoče daj-tti vsakoleten donesek k -zdravnikovi plači !« tihti vlada je bila naklonjena temu vpra-*-''V.u. Zato se čudi, da je ta zadeva obtičala in da ne gre naprej. Oziri na tolminskega okrajnega zdravnika, ki bi v tem slučaju zgubil nekoliko komisij, gotovo ne morejo prevajati ozirov, ki se morajo jemati na ljudstvo celega okraja.
Oger-ska. — Do 3. t. m. se je izvedel »speh volitev v 40* volilnih okrajih. Vladina franka jo dobila 278 sedežev, KoSutova 48, HTronova Q in ljudska le $1; 9 poslancev ne pHpada nikafct stranki. Vladina stranka si Je priborila 81 novih volilnih okrajev, ka* l«vre so zastopali doslej opozicijski poslanci. Kier se vrše tak6 »svobodne* volitve, kot na Ogerskem, uspeh za vlado ne more biti slabši! — Milenijsko razstavo so slavnostno zaprli 3. t. m. Obiskalo je ni niti 3 "nlijone  ijudij,  ukljub  temu,  da so za njo
Trit. Telovadno društvo .Tržask Sokol" ima v Lievinu lu članov. Poverjenik je g. Ivan Kocman i/. Sv. Ivana Pcviu- j skega. -- Živih! -- Dr. Uregorin je bil i obsojen na 5 gld. globe, ker ni dal osnažili I snega pred .sokolsko telovadnico. IVoli razsodbi, ker je i/rečena z italijanskim dopisom, je vlo/il utok na iiamcMuišlvn. Kakor navadno, utok ni pomagal, kajti imstui magistrat /na braniti svojo posest in se ni bolel udati vladi, katera je zahtevala, naj reši stvar v slovenskem jeziku. Ker ni p inagalo vladno posredovanje, se je obrnil dr. (Jregtiriu na imiiislerstvm za notranje posle, katero je rešilo tako, nuj vlada Se enkrat razsutl; Meslni magistrat je obvestil o tem pritožilelja zopet z italijanskim tlopisom in mu na/.uanil, tla ga je vlada, oprostila kazni. Ta salamoiiska razsodba je zopet pJcazala svetu, da niti pri viadi ne marajo razumeti pravega pomena pritožb«.- — kajti pritožba je bila naperjena le proti uporabi italijanščine v reševanju slov. uiog iu ne proti odmerjeni kazni. Tukaj ni slo za ."» gld., ampak le radi rabe slovenščine tudi od strani mestnega urada, kateri prezira dosledno tržaške Slovence. — Politično društvo .Edinost* prireja volilne shode v tržaški okolici. Prva dva sta bila na Proscku, tretji proste nedelje pri Sv. Ivanu. Ko*, prva, otmeaoi se je tudi tr-jtji prav častno. Ueso-luci4a o ustanovi okr. glavarstva za tržaško okolico, je bila sprejeta enoglasno. Pri shodu na Proseku je dokazoval po-d. Nabergoj, da bi okoličan- pod okr. glavarstvom bili na boljšam, kajti na sami užiliiini plačajo le iiieslnegi davka gld. 17.-J:2'.»:V7, državi pa i g'.d. lI.lt«5:l>S. Okoličani torej plačajo davke uprav tako kot diugi meščani, njih beseda pa se ne uvažuje čisto nič! — ProMi teden je bil -topel škandal v mestnem zboru. Kri-čač Spadoni je napadel slov. poslanca G o-riup.t radi njegovega govora na Proseku, , j posebno pa radi besede »zid*, katera je bila 1 'z j namenjena žitlu Venezianu, Poualini v rokavicah so bih natlačeni na galeriji in so pritrjevali Spadonijevim napadom. Škandal je bil velikansk, da je bil župan prisiljen, dati i/pr.c{*iiti galerijo. Posl. floriup je poileno zavrnil napadalca in hotel dokazati, da niso resnične trditve magistralnega komisarja pri shodu, kateri je zavil resnico. Ker je večina sprejela predlog, naj se tla ukor posl. Go-riupu, je isti odloži! čast mestnega svetovalea in zapustil sejo s svojima tovarišema Dollen-zem in Valovcem. Da je t1nth.il na galeriji rUjOvela, ni treba uiti pisati. — Ker so mestne volitve pred durmi, so izložene volilne liste. Slovenskim volilcem v mestu in okolici se naznanja, d.i preskrbi vse reklamacije zastonj polit, druslvo .Edint/st". Trije slovenski odvetniki so si vzeli nalogo, iti na roko velikem, in sicer: dr. Uregorin. dr. Protner m dr. Kybaf. Slovenski trgovci in drugi posestniki, kateri niso se vpisani kot volilci, a bi morali biti, naj se obrnejo torej do enc-ga imenovanih treh gospodov!
Istra. — Porotne obravnave pred okrožnim sodiščem v Roviuju se prično 14. decembra. — Nove šolske takse, katere so vsprejeli v deželnem zboru isterskem gospodje poslanci laške večine, so zadele v srce ubogo islerskr« ljudstvo, največ seve ono naše stranke. Ukljub temu, da so Lahi razglasili po svojih časopisih in podkupljenih, da so temu naši poslanci krivi, jim naše ljudstvo vendar ne veruje, kajti ono je spoznalo, da la*ka gospoda laže. Sedaj pa zavijajo stvar tako, čeS, ker detela mora vzdrževati hrvaško - slovenske šole, si je morala preskrbeti ludi dohodke za to in radi tega je morala uvesti takse — sevd vedno le radi slovenskih Sol!
Šolskega   sveta kranjskega,   naj   se   uvede slovenščina  kot  obvezni  predmet  na  vseh srednjih šolah na Kranjskem, piše  .Domovina*: .Nemški člani dež. šolskega sveta so hoteli,  da bi   slovenščina bila  sicer obvezni predmet,  a da bi slab red v slovenščini ne oviral ustopa v višji razred". Tega niso hoteli sami nemški člani, za to se je poganjal tudi   priznani   zastopnik   škofovih   nazorov, prost dr. Klofutar in ker profesor Keržič ni ž njim glasoval, ga je vpričo raznih gospodov grdo oštel. — Kakor smo sporočili zadnjič, izvoljen je deželnim poslancem g. Višnik ar s 44 proti 34 glasovi,  katere je dobil  kan-didal Merher. — Mestni višji dekliški šoli v Lljubljani  je  darova!   100 gld. g.  dr. Val. Krisper z namenom, da se porabi za nakup zavodu  pred vsem  potrebne  knjižnice.  — .Glasbena Matica"   priredi 13. t m. sijajen koncert na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Dne 1.  t. m. pa so bjli bUigosl^ovljeni novi njenr prostori. Slavnostno blvorjenjc  bode prihodnje  leto o priliki 25-letnega  njenega obstoja. Pri ti  priliki opozarjamo občinstvo na nekatere določbe .Matičnih" pravil  glede članov,   njih   pravic   in   dolžnostij.  Navaden član   plačuje   po 2 gld.   htnine;  uslanovnik jedenkral.  za vselej 10 gld. ali po 10 gld. v štirih   letnih  obrokih.   Drugo leto se  utegne ustanovnimi   povišati na SO gld.,   kar pa ne bode   veljalo za ustauovnike,   ki   že  to   leto plačajo del ustanovim1,   Nasprotno člani   nimajo samo običajnih dni.šlvenih pravic, temuč dobivajo vsako leto muzikalije, katerih ližna cena je višja kakor letna članarina. Članovim svojcem ludi ni plačevali   posebe letnim* za pouk v društveni šoli. Uslanovniki, ki plačajo vsaj vže polovico ustanovnim* (20 gld.) dobe po jeden odtis doslej izdanih in še ii" razprodanih nmzikalij v tržni   vrcdno.-di 10 gld. Naročninam za muzikalije je pridejali primerni znesek za poštnino. Pristavlja se, tja ima društvene muzikalije tudi v zalogi po isti znižani ceni gospod    Anton   Zngorjnn,    knjigolržec   na Kongresnem trgu v Ljubljani, — G o s p o d Matej     II aha d,    bivši    vrli    pevo.odja .Glasbene Malice" v Ljubljani, biva sedaj na Dunaju,   da  izvrši   višje   študije   v  glasbeni stroki. Ko je slovansko pevsko društvo izvedelo,   da   namerava g, llnbad dve leti ostali tva Dunaju,   storil.) je vse, da pridobi izbor-nega   moža za druslvo.   V zadnjem občnem zboru je   bil g. Hubad   vsklikom  izvoljen z.i prvega    pevovodjo   najsturšega   slovanskega društva na Dunaju. V odbor so bili še izvoljeni   sledeči    Slovenci:   (Ig.   Jakob   Pukl, podpredsednikom,   Leopold   Polj a n e c   iu Ljudevd V u r l a u i.
I/. Ilirske |||Mtrli-iV nam poročajo: Zaročil se je gospod Dominik It ud o I f, posestnik na Črnem vrhu, z gospodično Itozi Ličen, tretjo hčerjo zamrlega gospoda Aleksandru Ličena, posestnika, velelržoeii iu bivšega več let marljivega župana, kateri ie bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono, iu gospe Ivane Ličen, rojem* Tomšič, lastnici1 trgovinske Ivrdke .A. Ličen".
Štajerska. SI. decembrom stopi v veljavo novi nho/.ni zakon, katerega je cesar že potrdil. Na gr.iški realki bode poučeval Nemec« v slovenščini prof. Ant. Turkuš. --¦ Pri občinskih volitvah v Skof|i Vasi pri Celju so zmagali sijajno Slovenci v vseh Ireh razredih. V tretjem so dobili 187 glasov, nasprotniki 2i; v drugem til nasprotniki',); v prvem 30, nasprotniki lo. Poročali smo že jedenkrat o užigalkah, katere izdeluje tovarna Fl. Pojalzi v Nemškem Landcsburgu na Štajerskem in katere ludi posameni trgovci in trafikanti v Ljubljani iu drugod na Kranjskem prodajajo v korist društva .Sudmark". Danes zabeležimo f.iktum, povzet iz poročila društva „Sudmar(k", da so te žvepleuke v teku prvega let;« imenovanemu društvu do-nesle za pouemčuvanje Slovencev čez 1700 gld, dohodka. To priporočamo v premišljevanje iistim slovenskim trgovcem, kateri imajo z ono Ivnlko zveze!
Koroška. V velikovško šolo družbe sv. Cirila iu Metoda se je vpisalo 72 otrok; pouk je začel 20. pr. m. V noči od 2<i. na 27. so razbili !."» oken nove šole velikovško-nemški suroveži. Šolske sestre, kelerim je šola izročena, so našle pr-hio sobo kamenja. Poročilo o slavnostni otvoritvi velikovške šole izide v posebni knjižici, katero izda uredništvo .Mira*. Knjižnica se bo prodajala na korist šole. Naročila sprejema uredništvo .Mira" v Olovui.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Dr. Davidu Starčev i t u je dovoljeno zopet odvelnikovanje. On kan-diduje v sabor v gorskem okraju, kateri je zastopal pok. dr. Ant. Starčevi'*. Proti Davidu agilujejc strašansko vsi vladni aparati, ker ga ne mara vlada v dež. zboru. — Tudi v nekaterih drugih okrajih se bodo vršile dopolnilne volitve. —- Sabor bo razpuščen baje meseca februarja. -- Umrl je Mile M a t e S i e, posestnik v Karlovcu, kateri je volil veliko svolo v dobrodelne namene, lako ludi .Matici Hrvatski" 3000 gld., islerski družbi sv. C. in M. pa 500 gld. — Pok. reški župnik Red i ni je zapustil DK970 gld. v korist zaloga brezposelnih mladeničev; ta zalog se Še-le ustanovi.
Dalmacija. — PiSe se iz Zadra: Naše poštno ravnateljstvo je razpisalo nedavno nekoliko natečajov za pripravnike. Dasi je nad 20 mest praznih in se je za vse oglasilo dovoljno število domačih sinov, imenovala je je uprava samo dva ali tri domačine, druga mesta je naklonila lujeem, večinoma nemškim in italijanskim slražmojstrom. Kje je pravica? — V Makarski so izvoljeni v 1H. razredu pri obč. volitvah privrženci stranke prava.
Češka. — Nemški listi napadajo Nemca Pradeja, ker se je izjaval za razdelitev Češke na okraje po jeziku. Po prediogu tega poslanca bi bilo v nemških krajih vse nemško, v čeških vse češko, — ali liberalci niso s tem zadovoljni. Seveda oni iščejo pomoči pri državi proli Čehom, za nje bi se morali napraviti zidovi okoli njihovih  krajev,  da le s
za, Lcjhe v teh njihovih okrajih, si lahko mi slimo. — Češki listi razpravljajo nasvet, da bi*'se ustanovil lakozvani .narodni svet", ki bi stal na čeln vsakemu narodnemu gibanju in zavodu v Češki, Moravski in Šlezki. Posebno Šlezičani žele tako napravo v nadi, da bi se potem drugi Čehi za nje več. brigali. Sploh bi bil tak .svet* jako koristen, ker bi nekako predstavljal celokupnost dežel češke krone.
Nemška nestrpnost na Češkem. — Upravitelj Sclnvarzenbergovih posestev je izdal ukaz, da plača 5 gld. globe vsaki služabnik ali delavec, kateri bo pil pivo iz češkega delniškega pivovarja v čeških Bu-dejovicah, ki se toči v gostilni gospoda Josipa Kolovška v Lomnici n./L. — Vprašamo, kaj bi bilo, ako bi nehali piti Sehvvarzenbergovo pivo vsi Čehi? Kaj bi se zgodilo ž njegovimi pivo vari v najkrajšem času?                             i
Galicija."~— V Lvovu^ je"umri 24. p. m. svoje čase mnogo imenovani tenorist Miecislav vitez Kaminski v 70. letu. Ril je j prejšnje čase ljubinec kralja Ljudevita bavarskega. — .Gzas" piše, da so poijski poslanci pripravljeni so združiti z Mladočehi in se ž njimi boriti za upeljavo češkega uradnega i™'&a v vseh uradih. Ta članek je tudi za Slovence« in Hrvate velike važnosti, da se tudi pri nas prizmi slovenščina kol uradni jezik, ter hrvaščina, kjer še zdaj ni, n. pr, v Dalmaciji, Istri itd.
Slovaška. — ,N ii r o ti u e Novi n y" pozivajo svoje somišljenike, nuj bi zbirali podatke o nezakonitostih, katere so se godile o priliki .svobodnih* volitev Hmeljarskih. Vsak slučaj nuj se podpre s pričami, oziroma z dokazi ter pošlje odboru ljudske stranke, kateri ima sedež v iirednlšlvu .Allkolmiii.v", Uredništvo tega časopisa namerava te podatki; obelodaniti v obliki brušure iu to: v madjarskem. nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. — V D o 1 j u e m K u b i n u se je vršila volitev poslanca dva dni in dve noči. Kandidat ljudske stranke je dobil 881), ali liberalne pa I LIS glasov, seveda pod pritiskom bajonelov. — V S o. n i r i bi bil dobil kandidat ljudske stranke 1200 glasov, oni liberalne pa kakih 500. Da zadnji /miigii, proglasila jo volilna komisija HliO kandidatu ljudske stranke namenjenih glasov neveljavnim, Da pa Slovaki niso postavili svojih kandidatov, temveč le podpirali ljudsko slninko, leiuii bodi pač, važen razlog, da so boleli '/ubranili iu so s tem tudi islinilo zatiranih prelivanje krvi, kakeršno je bilo povzročeno po drugih ogeiskih krajih prigodom sedanjih volitev.
llosHil-HercrKovIiiii, — Na spni/njeno mesto pravosl, metropoli!!* v Sarajevu je imenovan Nikoli«. Matidič, doslej metropoli! v Dolnji Tuzli. — V vasi R ožnje pri Zvor-uiku je našel neki tamošnji soljak izvor petroleja j vlada jo poslala tja inženirje, da natanko preiščejo stvar na licu uieshi. •- Poroča se nam ludi i/, llosne, tla so bili v večjih krajih prelivi iu napravili mnogo škode. — V M v n o je dospelo več tujcev iz lla-vairko in Solnogradske, da gredo na divje koze iu srne, ki se nahajajo še nmogr.lirojno na kršui, vratolomni planini Kamenščici, a j največ njih se je vrnilo domov brez plena, ker niso nikakor mogli pričakati, da prešinilo i deževje. - Dne 18. p. m. se jo utrgal oblak I nad Mostarom, da so bile vse ulice poplavljene. Voda je napravila škode za več tisoč gld., islotako se je utrgal oblak med Ramo in Jablanico; voda je poškodovala ludi železniški lir lako, da je bil promet med Mostarom in Jablanico ustavljen za več dnij.
Srii ja. —- Kralj Aleksander je odpotoval *28. pr. in. v Hukarešt; govori se, da pojde od lam v Rim. ,Male Novine* pa lo zanikujejo in trde, da kralj ne pojde v Rim; ta list zatrjuje, da je o tem dobro poučen. Vlada iu skupščina sta poslali čestitko, črnogorskemu knezu povodom poroke njegove hčere. ¦ Narodna skupščina je določila bivši kraljici Nataliji apanažo od 218.000 dinarov na leto.
Itolgarlja. - Ob priliki, ko je odločila bolgarska vlada postavit; diplomatska poslanstva v Cctinju in Ateni, pripisujejo razni listi temu činu nekak namen, da bi so delalo za balkansko zvezo, dasi so nade v dejansko uresničenje tega namena zelo dvomljive. Med Srbi, Holgari, Rumunci in Grki so razmere tako napete, da prav ta medsebojni antago-nizem največ vzdržuje Turčijo na Balkanu, oziroma v Evropi; ako bi bile pa le države ali njih narodi složni, pokazali bi čisto lahko Turčir.u pot v Azijo, kljub vsej vropski politiki. — Cankova stranka se je oddelila od vladine radi dvostranske politike zadnje. Prva ima v svojem programu: delovati da se pokličejo vsi nedolžni prognanci v domovino, dalje", da se ohrani položaj proli vsem velesilami konkreten, ter da se Rusiji popolnoma zaupa. — Knez je razpustil na željo Stojilova sobranje. Misli se, da je do raz-puščenja došlo radi tega, ker vlada ni mogla računati na kompaktno večino.
Kiisijrt. — Cenzura je prepovedala izdajanje lista .Graždanin" za mesec dni; kakor poroča .Jedinstvo", je objavila tudi censura ob enem vzroke lega postopanja. »Graždanin* je baje zadnje čase na prav nesramen način napadal Rusijo in njeno politiko, zlasli pa Francijo in njenega predsednika Faura. Omenil je baje tudi. da sla ruski car in carica sedela ori nogah Faura in soproge. Vsled lega bi bila kazen opravičena, Pri nas, kakor ludi .v drugih državah, bi se piscu takih napadanj več zgodilo, knezu Meščerskemu so pa menda radi tega prizanesli, ker je bil dober prijatelj čara Aleksandra IM. — Ruski lisi »Moskovske Vjedomosti" prinašajo te dni članek, pisan v smislu, da.se slože Rusi in Poljaki, ne zanikava pa težav, ker je v obeh narodih že ukoreninjeno medsebojno sovraštvo, vendar misli, da bi se to z dobro voljo na obeh straneh moglo doseči. — Čuje se, da bode italijanski prestolonaslednik potoval s svojo soprogo drugo leto v maju v Pelrograd in se zadržaval tudi v Varšavi.
Poljaki  t  Prnslji.  —  Tem se ne
more slabeje goditi nego sedaj. V vsih ura-, dih uraduje se izključno samo nemški. Šole so vse nemške. Po najnovejši odredbi mora se tudi veronauk predavati v nemščini in v vseh krajih, kjer bivajo Poljaki. Pač za Slovane lepo priporočilo, da se vnemamo za politiko trojne zveze. Poljaki v Rusiji pa so nezadovoljni, ker nimajo vsega, o čemer še sanjajo; pogledajo naj raje na brale na Nemškem, ki prav ničesa nimajo.
Književnost in umetnost.
.Gorenjski slavccJc". — Lirično-komična opera v dveh dejanjih. Spisala Lujisa Pesjakova in Emanuel Zungl. Uglasbil Anton Fčrster.
Odkar imamo v Ljubljani novo deželno 8ledi^e,___raM.Ua__se-_nepričakovano.-nagHini koraki naša glasbena umetnost višje stopnje. Za Ipavčevo melodramo .Teharski plemiči" je prišla na vrsto opera .G r o f U r h«, za njo se je igrala 30. oktobra prvič gori naslovljena lirično-komična opera »Gorenjski slavček", a pripravljajo se že nn predstavo nove Parmove opero ^Ksenija", ki mora priti na oder še pred novim lotom. To je pač vesel pojav nn našem glasbenem in umetniškem polju, vreden, da spregovorimo o njem pri tej priliki nekoliko bttsed.
.Gore n j s k! sla v čok" jo naslovljen kot lirično-komična opera, dnsi je v resnici jako priprosla i d i 1 u; dejanju jo veliko premalo, du bi oihi ohranjena živahna pozornost poslušalcev do konca. Zategnilo! ho neobhodno potrebno: ali libretto prod«-luli, uli pn -» črlnli; najbolje bo, po niojmn mnenju (a slišal sem omiko sodbo tudi Iz ust drugih merodnjnih mož), ako Se libretlo za doberšen del skrnjSu.
Skladatelj F fl rs ter je mojstorskl izvršil svojo nalogo; ustvaril nam jo oporo, ki se odlikuje po svoji notranji glasbeni vrednosti, katera nikdar ne uslnno brez zunanjega zinngujočega učinka. To jo kratka neonu, oli resniču«, Ril mw nimoft pri prvi pred-stuvi iu oduševljeiio sem so pridružovtil tudi j a/, izbranemu občinstvu, ki jo pozivalo uklu-dulolju na oder; mnogokrat jo moral priti, vselej prav presreiio viharno pozdruvljtni in iu sluvljen, To pu ni bilo uiordft lo odušov-ljenje nnrodiiili ure vsled novogn velikega glasbenega delu, murveč prepričanje, dn livlm doslojiio pozdravili odlični gliisboni proizvod in doiiiučegu umetniku. ¦ • Toliko v obče, O podrobnostih u« moreni govoriti, kot' bi moral poprej podu!i vsaj oli kratkem vsebino dejanja; In so zgodi ob kaki drugI priliki, Nu leni iiionIii morem le čnstlliiti odličnemu skladatelju g, Fcirslerjii mi Ioni zares Izbor-nem glasbc-in>m delu *, prosrčim mu hviilu, du je obogatil slovensko umetnimi z novo oporo, s kolero  so  lahko  ponašamo  prod osLnlim
Opombo vredna jo okoliščina, du skladatelj je rodom Čeh; kupolnik Bonlftok, lii duša slovensko oporo v Ljubljani, jo tudi Čeh; prva povka g.čiiu So v či kovu iu ul-tislinju g.čnu Votlerjovii sta Čohinji; tenorist g. Rindor je ludi Čoh; ako so no molim, jo poleg teh neslopil Šo en Čoh, a mu uc vem imena. - Čast narodu češkemu! A. B.
„Venec slovenskih povestlj". Knjiga I. — Le 55 kr. s poštnino vred slane celili 11 tisk. pol velike 8° (sir. 176) obsežna knjiga pod gornjim naslovom. Prinaša pu 10 povesiij in slik iz naroda, ki so izšle v .Koledarju za goriško nadškofijo* 1. 18%, in 1807. ter v obeli naših listih. Kdor jih ni še čilal, naj kupi lo knjigo; ne bo mu žal za krono.
Durch Hosiiion mul Hercegovina kreuz umi <juer. Wanderungen von Ileinrich Reimer. — Takti jo naslovljena 481 stranij obsežna knjiga večje obliko {kakor »Ljubljanski Zvon"), ki prinaša '15 večjih slik iu 25:1 sličic v berilu samem. Knjiga je pisana jako živahno, zanimivo, Slovanslvu vseskozi prijazno; tu knjiga seznanja luji svet z zanimivo slovansko zemljo, ki jo dandanes v upravi naše države, izšla je v lkroliiiu, geographische Verlagshutidlung Dietrich Reimer (Ernsl Vohso.n.)  Cena nam ni znana,
.IJofr I Hrvati", je naslov koledarju za narod. Založil Scholz v Zagrebu. Cona m. vez. 50 nč., trdo vez. 70 uč. Ta ukusno izdelani koledar prinaša živolopis Ani. Slarčo-viča, potem članek iz peresa Kvalcrnika: „Što hoče, a česa neče stranka prava", ra-zuu tega pa različne spise v zabavo in pouk, lepe slike in njih spis. Priporočali moremo ta koledar kar najlopleje.______________
Hcimcbcrg-Seiclc            !
— nnr iicbl, wenn ilirekl ab meineu Fabrikcn bezopen -- schvvara, \vcis=s und fniliip. von 35 kr. bis fl.l4-«5 p.Meter- plati, »jcslrtiifl, kunierl, Kcmustcrl, Damaslo clc. (ca. 210 vcisi-b. Qual. und 2(KH) vcrtcb. Karbon, Dessins clc), porto- und stauarfral Ini Hau**-. Musler umgoliend. Doppeltfiu Bricfporlo c. d. Sclivvciz. Setden-Faliriken G. ironiioborgr (k. u. k. HoO.) ZUrlcIi
Javna zahvala.
Podpisana se presrčno zahvaljuje vsem onim blagim osebam, Ir.lero so nas tolažile o priliki bolezni, smrti in pogreba našo nepozabne soproge, matere in stare matere, gospe
Jožefe Reja roj. Simčie.
Zahvaljuje čč. gg. duhovnikom iz Bi-Ijane, Medane in iz Vipolž, posebno pa poslednjega, ker je pokojnico v bolezni večkrat tolažil z molitvami; zahvaljuje tudi gospode pevce iz Kozane, kateri so ji izkazali iz prijaznosti poslednjo čast s svojim vrlim petjem pri pogrebu in s tem ublažili našo velike ži»,-lost. Izreka svojo zahvnlnost ludi vsem drugim neimenovanim osebam, katere so se vdeležile pogreba. Bog jim plati I
V Vipolž ah, dne 5. nov. 1896.
Žalujoča rodbina Roja.
Poslano*).
Anton-u  Furlan-u
iz Rihemberga.
Poživljam Vas, da v teku 8 dni izpolnite pri scdniji v Ajdovščini sklenjeno poravnavo, ki se glasi:
• . rObto2cn?e Anton Furlan preklicnje ob-dolžitev kot neresnična in priznava, da je tožitelj Ignac Vidmar skoz in skoz poštenjak, kateremu se niC ne more očitali.
Obtoženec obveže   se   to  preklicati   v javni seji v Rihernbergu ter se obveže pla-čnti treske v zne3ku   10 gld. v  teku  enega meseca pod izvršbo*. 101                                  Ignacij Vidmar.
*] Zn scatavke pod Um naMovoui ji nredatitro odgovorno  U toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon
-' Op. m.
Za mlekarje in gospodarja!
Tvrdka G, Ferd. IlPSbers v Gorici jo spravila v trgovino novo vrst moke /a rojonj« živino, katero uporabljajo 9.o. v planinskih iložolali vsi živinorejci in mlekarji. Ta                «. i*' "  i<>
moka za pitanje
je pripoznnna po c, kr. kmetijskem po-akušališfiu v Gorici kot izboruo sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikoro radi svoje redilne ln.stnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
Moka za pitanje se dobiva
v zaznamovanih in s svincem zapečatenih žakljih od 50 kg. po ?> gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici
na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Rasborg v (Jorici v stari cukrarni v kapucinski ulici,                        v. r»:i - s
Zahvala.
Ko šota osemitisliriuVset let vodil svojo trgovino s posodjeta in drugimi rcCmi v tej lepi (iorici, moji ljubljeni domačiji, prepu-^eaje svojo trgovino drugim rokam, najsrftiieje zahvaljujem vho ono gospodo v iiioslu in na deželi, ki me je pornSCevalii s svojimi cenjenimi naročili. H pomočjo božjo Previdnosti, ki jo mojo šibko zmožnosti navdajala z močjo, da som z dolavnosljo iti marljivostjo premagal vso oviro skoro polovice stoletja, in vslcd dobrohotno podpore slavnega občinstva, som zadovoljim v svoji visoki starosti, da moreni izročiti svoj posel mlajšim iu krepkejSim rokam.
Od gospoda Uro Monari-ja, svojega naslednika, si obolam, ila bo * dobro vršil prevzeto nalogo, iu se nadejam, da bo hvaležen oni gospodi, ki ga bode dobrohotno osrčevala v njegovem pricetku, in da si tako pridobi oni ugled, ki vedno spremlja poštenega trgovca. V Gorici, 2. nov. 1890. V.\">                           Giuscppo  Sturli.
tt
IU
Antona Vodopivca
v Trstu, v ulici Ghega li. št. 7.
priporoča si. občinstvu
pristno staro in novo črno In bslo vino iz Vipavske doline toliko v steklenicah kolikor iz soda.
SV"  Za pristnost vina se janrti.  -^ty
Cene so zmerne.
Izborna kuhinja s toplimi in mrzlimi
jedili vsak čas.
Pripcroea se rojakom v Trstu in na deželi.
Proda se
itna z roiiifbit Japi
v Ajdovščini.
Zraven je lepo stanovanje.   Prostor
je pripraven tudi za prodajalni«) z
mešanim blagom.
Stacuna   ima  lepo  prihodnost, ko se zgradi
vipavska železnica.
Več pove: Ant. Bonna v Ajdovščini.
Razglas dražbe.
Dne 7. novembra  in   11. decembra se bo prodalo                                                 190
na javni dražbi v Ajdovščini
posestvo ranj. Antona Lenarčič-a, staroslavna gostilna pri „Rebku« v Potocah na Vipavskem. Hiša je z dvoriščem, vodnjakom, velikim vrtom, hlevi za živino, senožetjo, njivami in vinogradom. Jako priliCno za kupčijo z lesom.
Autorizovani potovalni urad
Alojzija Mozetič
v Trstu, Piazza dei Negozianti it. 1.,
posreduje potovanja v Azijo, Afriko, Ameriko, Australijo in po vsej Evropi; zastopa najboljša parobrodska društva; posreduje zavarovanja proti nezgodam In poučuje radovoljno in brezplačno, pismeno in ustmeno, v vseh potovalnih zadevah; jamči za najnižje cone In najboljo postrežbo.            m
KiTja oeesa
odstrani podpisani korenito Brez izrezovanja, race nožp ali kake bolečine. Ordinuje od 9. ure zjutraj do S. pop. v hotelu pri „Treh kronah" o II. nadstr. on št. 2. Pride tudi v stanovanja. Govori tudi slovenski. — Spoštovanjem beleži & nt on Rit z z Dunaja.                                            to«
Proda se rabljen stroj *¦< »prhanje (inščenje) ječmena" po novem zislemu. Obrniti se je na Do meni k a Ncgrin v Devinu (Dumo).            ise 3~s
Edvard Truschnitz
v Gorici             m-.\ n
11:1 Kornju št. (>. in za Mesnicami
(vin Morelli) št,  l±
ima v zalogi marčno in izvozno
pivo   iz   senožeftke   tovarne  v
sodih po V«, Vi, ''i in  I  hektoliter irl v
steklenicah po %> litra.
Tovarna je urejena po najnovejših napravah ter izdeluje jako dobro pivo. Priporoča to dobro in ceno pivo gg. krčmarjciii in ostalemu občinstvu v Gorici iu na deželi. Postrežba je  točna.
100 do 3DD gld. mesečno!
laliko zaslužijo osebo vse'« ilanov iu v vseli krojili s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in fcrerk, a fini potrebna glavnica iu ni nik,,vn nevarnost. — Ponudbo pod Joieliter Venllenst" na Kiiiloir Muse, Wion.                       1T.S jO    10
V zasfiln posnemanj* in  ponarejanj  nnprošoi fiiljcimiiki, vedno izrerno z.ilitci.ili
T O   s <>lik.>lr. in ,,];,-
kakor  tnili   pn/.ili   n;
KROHDORFE
Podjetje
KmRdarf p. Karlsbad C
hj-Ii      —   M   i:ifj Zalogo v iiorlei
flng. Fornizzi ™
Nu <lrž. jiil»;i, r.izslmi odlikovan s srclir, drž. hvotjnjo K» Ivnvski razstavi a prvo rev.   -   sicl.nm svulinjo.
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. 1FINDYŠ-Ji?
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradsksi ulice «*islo 810.
k popolnemu uzornemu prirej evanju
sokolskjlt in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanili in pr.iktirnih sc.-jtnvili.
V In dokaz je. na r.izpotapo tnnojro prlpninču-ofih s[irii'iil domačih in inozcniskili.
Zagotavlja jedno leto. One zelo zmerne, plafuje se pa na mesečne obroke po volj,, in zmožnosti.
jtfavadne priprave so yedao y zalogi.
Cenki. proiaiuni in nafti za popolne telo-vadniee   poS.lju   na   zahtevo  Lreziilnfno  in   poštnine
Poprave IzvrSnje po najnf/.iih ceniih.
'((,i/i/vinL&
primes  k bobovi kavi
edino zdrava kavina pijača.
SvmtUo.' Zaradi ničvrednih
ponarejenih     iidelkor    je
paziti na izvirne aa-
Kaihreiner
Dr. Rosa balzam
B. FRAGNER-ja V PRAGI
je sploSno, Ze !!() let znano domača zdravilo, katero uzrofa tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja.        ^^,
?0Z0r!   V^ deli zaboja    /^ so prevideni   z  zraven natisnjeno   in   zakonito priznano   zaščitno   znamko.
Glavna zaloga.       ^, iU-,<,
Lekarna 8. FRAGKER-ja „pri črnem orlu"
* Pragi,
Mala slrana. vogel Spornove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr.; s požto •20 kr. več. — Dnevno poStno razpošiljanje. Zaloga  v  vsth lekarnah Avutro - Ogerske.
Trgovci z vitem, pazir!
Opozarjajo se vinski p~eknpci, krčlliarji iu drugi, ki žele kupiti ali si priskrbeti pristno, mlado briško vino, mošt (rebulo), da se oglasi neposredno pri podpisanemu društve-neinn ravnateljstvu, koje posreduje tudi „en grosB (na veliko) prodajo domačega kostanja, lepih ntaronov in olupljsnih žveplani!, čeipelj.
Vinarsko in sadjarsko društvo za 8ria
s sedežem v (iorici       tsc» s  3 (upisano društvo z omejeno zavezo).
Na hrano in stanovanje
vsprojmp slovanska rodbina samr>«iojn^a irns[MMla ;ili tlij.ikn. Vim' v naAi Inkiimi.
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica H       GORICA        Vi.i lius<Uu» H .V,, -M                        pr.p«.r«.'.i
pristna bala      ^^.{i
In črna vina     'v?*r
I«           L" vipavskih,
Dostavlja u.i .|..m in       ... v-«  kiajc  avstro-oKt-i»ki-   iiniii:iihi;i-   v  -i.dili   od  -" litrov iiiipirj. Na zahtevi* poi.lja tudi nz»«icc
Cane zntarna. Paalraiba iiošlana.
Velika Inomostska 50 kr. loterija
I JnM žrebanje'
Tgolovinf    75.000 kron " ,i*,tlfM*' Srečke po 50 kr. priporočata A. V. Jona in Micblsfalter & C. v Gorici.
!S ^    i  iffirrttn      IliI)Je olJel
lekarne
CristofolettiN
H                 ^- fF-      jgsjr               v Gorici.        g I
J! iMP** Ti pristM il.e je izkinii srt.stvi proti prseist \i\ivm ie prati splošni .butmaglisli "*$* H \
K <%-n:» onVinalni stekli-niri n:ir;ivno vrsle rnu-ne   70 kr., ht-lc  1 ^'!<l.      /r^~"**sv        J"
ii Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega;,, ,:;;¦<,r-i•-^ (v«9L a h I
II  s:,„\ m .«I-ir..»iL._! t kr.HL.-ni .•«-«» |-r.|.i..-'.i r..;».» _••«¦- žiit.- • .K.ikr.i
5 J Gristofolettijev eliksir iz kine-železa, SStfiSrTS *"¦""''M
pomanjkanju krvi,
II                    Cena steklenici 80 kr.
UM
m ** m m v m m m trn jarn« m ** ** W *? ^ "^ ** wnww*cwjarjp:>pt»t
aajbolji proti ||
Kmukiikji
»Goriška Tiskarna" A. Gabršcek v Gorici
pripcpGca si. občinstvu
tc-lc v njeni zalogi izšle knjige:
».Slovanska knjižnica"
Doslej ji> izSlo "i4 hrnSif.intli »nopicov.
Prodajna cena za snopič jo 18 kr.           Celoletna naroč-
nina za 12 snopičov jo t gld. 80 kr.
»Knjižnica za mladino"
Ilo-Lj j« hi.o i»l Irdo voz.mili simpiccv.
Prodajna cona za snopič jo 25 kr.        Cololotna naročnina za 12 snopičov je a gld. 40 kr.
J© I®
Materino delo za Bogo ixt domovino.
Za Slninte priredil )i hrviita izvirniku Sini btiulit nt    ¦ Velja 7D kr.    - Knjiga |t pik«lj:na ij devetih jitiostaanjtit iiiln.
.fusij! ragliariizzi-Kiilanovc              I               Ji>Mp  I'agli;uii/zi-Krilaiiuvi
POEZIJE.          I          Spisi v prozi.
Dva delil. — ttcim v s si k emu delu 50 Vr. i Trije snopiči in štiri slike. Skupim cona (iO kr.
ijfi^F** ^Cotedat zz %w\%%* xvadš^oJ\\o za navadno leto \&91.
III. letnik. —   Z bogato koledarsko in leposlovno vsebino. —  Velja po pošti 45 kr.
Zbin
Simon Gregorčič:
pesmi).
Cena lični izdaji 30 kr.
Anton Funtek t
labrane pesmi.
Cena lični izdaji 50 kr.
Kažipot za Goriško in Gradiščansko.
Monsignor Andrej Maruštč:
Epizoda iz kulturne zgcilovine goriške.
Cena  10 kr.
Anton Klodtč-Sabladoski:
»Materin blagoslov', igra v 3 dejanjih.
Cena   IS kr.
»GLUHONEMI".**^! Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. ^m~ »GLUHONEM!".
Spisal Anton  Rudež.  - -  350 str velike osmine 5 25 slik. —  Znižana cena gld. 1-30.
Židovsko
nravoslovjo v f almudu.
Cena 10 kr.. *> kom. 1 (tU., 50 pU. 150, iOO j.-!«!. 350.
Poročilo o delovanju
deželnega zbora goriškega.
Cena 10 kr. v firij »Slogin m* zavodom.
IteSUje že knjiga:   §p*-  „lenBC   SlOVailSkltl   pOVOStlj".  *Wi     ISO str. velike S9.
Cifce iz ruskega, poljskega, teskojra, slovaškega in srbobrvsiškega življenja. »Vna s jio;in:no r>,"i kr.
Antona Martina Slomeka:
Spisi,zhrani za mladino.
5 snopičev.
Vsaki snopič stane 25 kr.
$•*"- V kratkem izide knjiga:
Prof. S. Rutar:
Zgodoirinske črtice
iz poKnežene grofije goriške in gradiške.
Andrej  Praprotnik:
Pesmi cerkvene in druge
2 snopiča.
Oba snojiir« strneta T>0 kr.
»Salonska knjižnica",                             opotnikov koledar".
I®
m I
®
©
m
®
®
® j© i
© w @ 0
:©i © ,© © © © © © © ©
© © © © te © © i® © ©
©
Cg®0H9@lu]