IL——> . __ D Edini slovenski dnevnik | TT A A I \ jk Th^I^loveniaiidaily ffl 1 -: v Zedinjenih^rfavah.:- | ■ ■ /% ^^ /% | lil I in the United States :- 1 f Veljs ta vse Teto... $3.00 f ^ M^d^rM^KJ ^^ iLliV/l/ll f Issued ev" day except S g^^^^ggjgl^J List slovenskih delavcev - Ameriki. L^S^sScJ TELEFON PlflAJLNE: 4687 CORTLANDT. Entered ai Second-Glan Matter September tU 1903. at the Poet Office at New York. M. Y. under the Act of Congress of March 8.1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO 170. — ŠTEV. 170. NEW YORK, TUESDAY, JULY 22, 1913. — TOREK, 22. JULIJA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK Y^T Do skrajnosti izmučena Bolgarska prosi svoje sovražnike za mir. VEST O ZOPETNEM ZAVZETJ U DRINOPOLJA. BOLGARI ZADOVOLJNI Z MIROVNIMI POGOJI. MINISTRSKI PREDSEDNIK SVARI TURČIJO. GRŠKA SE BO ZADOVOLJILA Z OKO LICO SOLUNA. VOJNA SE MC RA V KRATKEM KONČATT. INTERESI TURŠKE VLADE. London, Anglija, 21. julija. —' liolg-irsl vlada ne bo poti nobenim pogojem več nadaljevala vojne. Kralj Ferdinand se j<- prituž»l pri nemškem cesarju glede potto-paaja Rumunske in ga obenem ]»rosil, da naj stori vse potrebno.1 samo da bi \ koliltor mogoče V j kratkem »"asu zavladal toliko za-: željen mir na Balkanu. Kaj mu je \ ( •■sir odgovoril, še ni znano. Oficieiim brzojavka fioroČa iz: Sofije, da bi s«* Kolgari niti naj-j manj ne ustavljali, če bi rutt.un-1 •*ka vdrla v jrlavno mesto. I'akti.'iia okupacija Drinopolja I ni potrjena. Pralno so dospeli j Turki do trdnjave, so morali izvo- j j»*vati pivce j bojev z bolgarskimi j oddelki. 4^|daljuc turške čete prodirajo v treh kolauab proti Dri-nopolju; prva je odšla od lluhii-ra, drugi dve pa od ('ataldža črte. j Dopisnik "Daily TeHgraph-a"[ naznanja, da se bo grška vlada j najbrže odpovedala Kavali in ne. zadovoljila / Solunom in okoli-! eo. itutmm*ko levo krilo je v zve-1 /i s Srbi. Dunaj, Avstrija, 21. julija. r-V Koiiji j* zavladalo velikansko' razburjenje*, ker se je vlada uklo-1 nila v vseh o/J rili Rumunski in! ho.V m>:itegii tudi skleniti miri s Srbijo" in ffr*ko. t V se kralj ta-' leoj ne odpove prestolu, se je bati revoltieije. Ferdinandovo mesto bi zardel devetnajst let ni presto-1 lonasledniic I»oris. Atene, <,r.ško. 21 .julija. — Or-' sko vojaštvo je zas<-dlo Peeovo in pogania Bolgare na celi črti nazaj. Obe stranki imata precejšnje izgub«*. Birmingham Angleško, 21. julija. — Angleški ministrski predsednik Asquith je danes zvečer ob priliki nekega banketa govoril o balkanskem vprašanju. Med dru-je izvajal sledeče: llaikanske države so se se pred kratkem prizadevale, da bi zlomi!«* turško mot- v Evropi, kar se jim j«* tudi deloma posrečilo. ' Zarcta v Lizboni. Lizbona, Portugalsko, 21. julija- — Tukajšnja policija je zaale- | dila celo vrsti, revolucionarnih \ klubov ter zaplenila veliko množino eksplozivnih tvarin. V delav-! uiei nekega kovača je eksplodira-j la danes bomba, ki je težko po-i škodovla lastnika j Nemiri na Kitajskem. Washington, D. C.. 21. julija. Iz Kitajske »e semkaj uradno po- 1 roča, da hočejo ondotni uporniki! na vsak način strmoglaviti seda j njega predsednika Yuan Shi Ka-; ja. Najhujši boji se vrše v provinci Fukien in Kw-angtung. V < a nt on provinci je zbranih že 15.000 mtašev. ki nameravajo na-paati vladiue Čete. \i š.- posušilo črnilo na po-' godbi, ki je bila podpisana v Lon-1 domu. pa se ž«- koljejo zavezniki med seboj. Turška stoji na strani in se smeje, ker bo dobila nazaj večino izgubljenega ozemlja. Velesile so storile vse kar je bili* v njihovi moči. toda zastonj. Vojna ne more trajati dolgo in prepričan sem, da se bo v najkrajšem času obnovila mirovna konferenca. i Nato je svaril ministrski pred- j -ednik Turško: — Visoka Porta! ni hotela izpolnjevati predpisov, .uito naj bo tudi prepričana, da \ se ne bodo težavna vprašanja re-J šila v njeno korist. Bukarešt, Rumunsko, 21. julija.] Tukaj se uradno zatrjuje, da je sprejt la Bolgarska vse pogoje Ru-inunske in da je pripravljena ta-! koj okleniti mir s Srbijo in 0r-; ško. Londcn, Anglija, 21. julija. — j Nov bolgarski kabinet pod pred-j sodstvom Radoslavova je danes ■ sporočil velesilam, da hoče vlada j na vsak način skleniti mir. Londcn, Anglija, 21. julija. — Specie I ni grški odposlanec j^ lira dno izjavil, da so vse vesti o grških grozovitootfIt laž. Orki niso obstreljevali nobene bolnišnice in niso nik'er nadlegovali bolgarskega prebivalstva. Vsa lažnjiva po-i lOt'-ila so prišla iz Sofije. Dunaj, Avstrija, 21. julija. — Vest o zopet nem zavzetju Drino-; polja j,- povzročila tukajpreeej-šnjo razburjenost. Diplomatom se s;!no čudno dozdeva, zakaj ni Rusija preprečila tega koraka. V zadnjem času se širi govorica, da namerava zasesti Rusija Armenijo. kar bi pomenilo novo krizo na Balkanu. Londcn, Anglija, 21. julija. — " Kvenig Standard" je dobil iz So-fije brzojavko, da so p ret 1st raze glavne rumunske armade že v neposredni bližini glavnega mesta. Zveza med Sofijo in Drinopoljem je popolnoma prekinjena. Policist umorjen v službi. Včeraj proti jutru so našli lili-/:u cerkve sv. .Matije na LicnVn trgu v Brooklynu, N. Y. umorj.-nega policista -John E. Cahilla ki ,.e postal žrtev svojega poklic :. Policija je dognala, da je bil Call ill umorjen ob :?. uri zjutraj, ko je nameraval prepoditi tatove z župnišča. Sedaj išče storilce po mestu in v okolici nad 200 najboljših detektivov. Končana stavka. Chicago, 111., 21. julija. — Velika stavka zidarjev je tukaj z današnjim dnem popolnoma kon-čana ker se jc vrnilo na svoja mesta zadnjih 4000 zidarjev. Skupno število stavkarjev zidarske obrti je znašalo 44.000. Stavkarji so zmagali na celi črti. IKr««n! in bral pamlki (Avstro-American proge) I MARTHA WASHINGTON odplije ▼ soboto doe 26. julija Kaiser Franz Josef I. •dploje v sredo doe 30. julija režnj« do Trsta sum 13 dni. do Trata ali Reka - - $37.00 Caaa voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba - - * - $38.08 Zrn poiebM kabine (oddelek m*i IL in IJL rssredom) itaae voiala !»»■• M-00 reč m odrasla, u otroke polovica. Ta oddelek pooeaao drolinam priporočamo. Vote jo listke h dobiti pri FE. SAKStB. « Cortlandt St., H«w York L---^ ^žL©- i1" - CW.W HAM6ER. -^JOa^ JUDGE WLCHAM&EM GBSr JUDG* AUSU5T1ME KNA.fP W.LCTAMKW Slika n;itn kaže tri razsodnike v velikem sporu med iztočnimi železnicami, rn njihovimi uslužbenci. Vsled novega amendment a k Erdman-postavi bo obstajalo razsodišče iz šestih članov ter je upati, da se bo dosegel sporazum med nasprotnima si strankama. Boj z morskim volkom,: : i —O— Kapitan panamskega parnika je i mcral prestati obupen bej z mor- • skimi volkovi, a se je rešil. j Ko je dospel včeraj v nevvvor- • j ško pristanišče parnik 'Advance*, i Panama parobrodne črte, so hite-j li potniki in po.satoi j veli četi "požrešnih morskih volkov. Kapitan je namreč hotel v malem čolnu, na suho. Vreme je bilo deževno in morje precej razburkano. Koma.i je bil čoln v vodi so pa naenkrat I obkolili morski volkovi. Eden teh. pravi velikan, je udaril z repom po čolnu, ki se takoj preobrnil. Kapitan je padel v vodo in v is-ten: trenotku so era napadle požrešne best i je. Posrečilo se mu je potegniti nož ter razparati prvemu volku trebuh. Ostale bestije so takr.j planile po svojem tovarišu ter pa pričele trgati. Medtem je plaval kapitan proti bregu. Ko s<> j so završile bestije svoj obed. so t pričele zopet zasledovati kapii»-' ' na. Ponovil se je isti prizor. Ko-uečno je prišel kapitanu na pomoč neki domačin, ki je opazoval ■ boj s k opne pa. Vzel je ouemogle-pa kapitana v svoj čoln ter pa rešil strašne smrti. Celi boj so opazovali potniki s parnika, ne da j bi mopli priti kapitanu na po i moč. Ponarejena vina. Washington, D. C., 21. julija. Poljedelski department bo odslej strogo pazil na to. da. bodo "popravljena" ali ponarejena vina odslej tudi kot taka označena na i etiketah. To jc hil odgovor poljedelskega tajnika Ho ust ona. poslancu Kentu iz Californije, ko je sledn'i protestiral proti nameravani carini na žganje v svrho oja-čenja californijskih vin. Vina. katera se ojači z alkoholom ali ki vsebujejo benzoekisli natron, morajo biti kot taka označena na etiketah. - . - Krvavi prizori v ruskem samostanu. Petrograd, Rusija, 21 .julija. — V neki ruski samostan na gori Athos, iz katerega je bil izgnan opat in več menihov radi krivo-verstva, je poslala sveta sinoda nadškofa Nikona v spremstvu vojaške eskorte, da napravi mir in red. Ko so obkolile čete samostan, je pričel zvoniti velik zvon in menihi so se vsuli proti vojakom z razgaljenimi prsi ter pričeli kričati: "Prehodite nas v imenu Od- Trije menihi so bili težko ranjeni in mnogo njih so vojaki aretirali Boj za nevesto. —o— Lnitnik hotela jc edvedel pri belem dnevu s lilo lepe trgovčevo hčerko. Kingstcn, N. Y„ 21. julija. — Premožni lastnik velikega hotela v mestecu (ilas._'o. Sal vat ore Gam-bino, je oboževal že več let krasno in edino hčerko trgovca R-inal-dija v ravno istem kraju. Nevestin oče je pa nameravani poroki vedno nasprotoval. bil <»arnbiijo Sieilijanec: to je zaljubljenega Oambinota tako razkadilo. da je sklenil odvesti svojo za-ročenko s silo. Ko m* je mudila včeraj popoldne Iiinaldijeva hčerka Lizika slučajno sama v prodajalni svojega očeta, se je ustavila pred tr-govino neka kočija. Trije možje so ud H i v prodajalno in posadili lejM Liziko v kočijo. l)a ni zamo-pla klicati na pomoč, ji je nekdo zavezal usta z žepnim robcem. Ta- j ko si* jt- posrečilo Gambinotu od- ' peljati svojo nevesto s silo ven-j kaj iz mesteca. O dekličinem ropu se je kmalu zvedelo vsepovsodi; i*adi tega se; je odpravilo več sto mož z Kinal-! dijem na čelu ki so šele proti ve- { čeru izsledili roparje v neki podi - j ti koči zunaj mesta. Tu je nastal | hud boj med policijo in Gambi-liotivimi tovariši za lepo odvedeno nevesto. Gambino je večkrat • ustrelil iz one koče. da bi prepo- i ilil svoje zasledovalce, a koneeno i se je le moral udati razjarjeni j množici. Ko so ga peljali ukleiije-1 nepa v mesto in 4 njegove tovariše. bi jih množica kmalu linčala na mestu. Prestrašena trgovčeva hčerka je sedaj zopet doma; Gambino in njegova družba se pa nahaja v tukajšnji okrajni ječi. Obsojen župan. Faterson, N. J., 21. julija. — Socialistični župan mesteca Ha-ledon, William Brueckman se je moral danes zagovarjati pred passaiško okrajno poroto vsled ščnvanja stavkarjev k uporu. Pri razpravi so govorile priče zanj ja-ko neugodno. Konečno ga je spoznala porota krivim prestopka ščuvanja k ustaji ;sodnik mu bode odmeril kazen prihodnji petek ali soboto. Senator Clark z napol obritim obrazom. Washington, D. C., 21. julija, j Senator Clarke, začasni predsednik senata, je stopil danes pred to j korporacijo z napol obritim obrazom. Senator je sedel ravno v brivnici, ko je zadonel zvon v zna- j menje pričetka seje. Eaži so mu! naznanili, da je zbornica brez: predsednika in Clarke si je hitro j . obrisal pene iz obraza ter hitel v j j zbornico. Proti republikancem o- j brnjena stran obraza je bila glad-! ko obrita, druga pa ne. i Stavka v Vatikanu. Stavkujoča švicarska garda je bila po burnih demonstracijah raze rešena ter se je udala. —o — Rim, Italija. 21. julija. — Da-r.es zvečer se ji1 posrečilo pomiriti ttpoino švicarsko gardo v Vatikanu. Po konferenci s papežem jr opoldnc državni tajnik, kardinal Mer v del Ya!, zaukazal papeževemu orožnistvu, naj razoroži upor-' tie gardiste. Ti so se sprva upiral" ti-r so prodrli celo do papeževih piedsob, a orožniki so jih pognali nai.aj. Zjutraj v ponedeljek so namreč predložili gardisti svoje zahteve. 'i\* ho si rdeče i Odpustitev komandanta; ])omnožitev možtva od 80 na l<;t); volitev poveljnika in častnikov potom možtva; razveljavljanje prepovedi, da smejo obiskovati le prostore na desnem bregu Tibere; zopetno uveljav-i Ij' nje prejšnjega sistema vežba-' nja ter da ne sme biti nihče kazno-, van radi sedanjih nemirov. Ker s«1 ni hotelo ugoditi tem njihovim željam, so uprizorili proti večeru, kakor že rečeno, burno demonstracijo, nakar so dobili o-j rožniki ukaz, naj vržejo uporneže j iz Vatikana. Vendar se jih ji po-sreeilo pomiriti, nakar so se mirno odstranili. Švicarsko gardo bode papež najbrž popolnoma raz-; pustil. Ustanovil jo je papež Ju-• !ius II. Ietal503. V gardo so spre-j jemali ljudi iz švicarskih kanto-i nov Curih in Luzern, v kojih dru-j žinah je vladala tradicija služiti pri papeški gardi. Proti mnogoženstvu. Harrisburg, Pa., 21. julija. — Državni governer Tener je podpisal danes resolucijo za sklicanje narodne konvencije, kjer naj bi se odobrilo ustavno predlogo ti-kajočo se prepovedi poligamije v državi Pennsylvania. V nekaterih okrajih te države je namreč mno-goženstvo še vedno v veljavi. Iz delavskega sveta. Philadelphia, Pa., 21. julija. — Tukaj stavkajo krojači že drugi teden. 160 delavnic je zaprtih. Dalmatian se vrše konference, pri katerih zahtevajo štrajkarji zvišanja plač. Dosedaj je samo pet delavnic ugodilo zahtevam svojih uslužbencev. Policija je aretirala štiri štra)!karje zaradi kaljenja nočnega miru. Socialisti zahtevajo odškodnino. Seattle, Wash., 21. julija. — Odbor *; zmernejših " socialistov je predložil županu Coterillu ra-j čun za popravo neke stare cerkve, ! v kateri so zborovali. Prejšnji pe-; tek so imeli mornarji vajo, strel j iz topa je ponesreči zadel v cer-| kev in jo precej poškodovat So-j cialisti zahtevajo 2050 odškod-; nine, katero bo moralo mesto pla-I čati. | Stališče predsednika ! Huerte zelo omajano. —o— I Pcrccila iz Mehike kažejo, da jc pestala situacija po celi držav nad vse kritična. NIČ PRIZNANJA. Videti je, da noče predsednik i Wilscn na noben način izpreme-niti svojega stališča. Washington, D. C., 21. julija. | Vse informacije in vsa poročila, ki i se tičejo stališča administracije | \Y ilsona glede mehiškega vprašanja, kažejo, da bo vlada provizo-ričnega predsednika Huerte prej-kosle; padla. Kakor hitro se je v političnih krogih zaznalo o tem je bilo tudi vsem jasno, da I o kakem oficijelnem priznanju | mehiške republike ne more biti govora, dokler ima Huerta vso državno oblast v rokah. Dasiravno se bo predsednik Wilson posvetoval , z ameriškim poslanikom Henry Lane Wilso-nom, ki dospe v Washington, t mehiški situaciji ,je vendar smatrati za gotovo, da ne bo temeljila odločba vlade izključno na na-nasvetu poslanika. V Washingtonu so krožile različne vesti glede stališča vlade. Predsednik Wilson je baje rekel, da vlada Huerte ne more trajaL dalj kot eno leto, da namerava raztegniti protektorat čez celo oeentralna Ameriko ter s tem ščititi panamski prekop. Osebni taj nik predsednika Wilsona pa je i. javil, da so take govorice gola izmišljotina. Havana, Cuba, 21. julija. — S parnikom "Mexico", je dospel danes iz Vera Cruz ameriški po slani k v Mehiki, Henry Lane Wilson, ki je na potu v Washington. Na krovu parnika Mexico'' se je nahajalo veliko mehiških ubežnikov. Le-ti so poslali tukajšnim časopisom spomenico, naslovljeno na poslanika, v kateri ga poživljajo, naj odsvetuje ameriški vladi priznanje sedanjega režima Huerte. "Priznanje te vlade", e glasi v spomenici, "bi bila sramota z ozirem na javno mnenje, civilizacijo in človečanstvo.'* El Paso, Texas, 21. julija. — V soboto se je vršil spopad med zveznimi četami Orocza in ustaši pod poveljstvom Mauuela Chao. Bitka se je vršila pri kraju Ortiz ter je baje padlo 90 ustašev. To poročilo je prišlo privatnim potom iz Chihuahue. Quinlan zopet na prostem. Paterson, N. J., 21. julija. — S posredovanjem odvetnika Car-lessa iz Newarka in več uradnikov delavske zveze 1. W. W. se je posrečilo dobiti $5000 jamčevine za obsojenega Patrick L. Quinlana. Quinlan je nahaja sedaj v državni ječi v Trentonu in bo izpuščen zopet na svobodo tekoči teden. Izdtlcvalnica radija na Ruskem. Varšava, Rusija, 21. julija. — Mrae. Curie, soproga znanega francoskega zdravnika in iznaj-ditelja radija Dr. Curija se je za stalno naselila tukaj. Meseca oktobra letos, namerava otvoriti s posredovanjem vlad.? velik laboratorij za pridobitev radija. Sing Sing prenapolnjen. Albany, X. Y., 21 .julija. — Ker je jetnišnica v Sing Singu zelo prenapolnjena, je sklenil prestaviti superintendent Riley 185 kaznjencev. 125 jih bo šlo v Auburn, 60 pa v Great Meadows. V Sing Singu je sedaj 1441 kaznjencev. Uničena Tolstojeva dela. Meskva, Rusija, 21. julija. — Sveta Sinoda je sklenila, naj se uniči tri dosedaj še nepriobčena Tolstojeva dela, ker so preveč naperjena proti veri. To odredbo je potrdil tudi roški car. Streljanje na parniku med Kitajci in častniki. Na tovornem pamiku se je uprlo 26 importiranih Kitajcev. Napad na kapitana. ' 2 MRTVA, VEČ RANJENIH. Kapitana je rešila gotove smrti neka uslužbenka na parniku. Aretirani tiporniki. New Orleans, La., 21. julija. — Ker je izbruhnila med nakladalci južnega sadja že pred nekaj tedni stavka, je najela družba The United Fruit Co. več kitajskih stavkokazov v svojo službo. Vsi ti stavkokazi so došli minuli teden iz Xew Yorka in je morala družba položiti za vsakega Kitajca $500 varščine. Na parniku "Comus", ki je tudi last gorioznačene družbe, je delalo 26 kitajskih stavkokazov. Ko se je bližal ta parnik danes dopoldne proti New Orleansu so se spuntali vsi Kitajci, ker se niso hoteli pokoriti povelju kapitana Proctorja, ko jih je silil na delo. Tako je nastal med častniki in Kitajci hud boj, trajajoč celih 15 minut; dva uporna Kitajca . sta obležala na mestu mrtva, več je pa ranjenih. Kapitan Proctor ima zahvaliti svoje življenje edinole pogumni Mrs. Florence Shaw, stuartki v kabinskem oddelku. Ta je prihitela z velikim železnim drogom ravno v trenotku._ko je nameraval neki Kitajec na tla pobiti kapitana Proctorja. S pomočjo preostalih častnikov in nekaj potui-kov so potem vse uporne Kitajce uklenili ter utaknili na varno mesto. O uporu Kitajcev se je obvestilo tudi tukajšnjo policijo; vendar se ne mara mešati naš polic, načelnik v to zadevo ker se je pripetil dogodek več milj oddaljeno izven mesta; poleg tega je vsak Kitajec pod $500 varščine, da ne bi za mogel uteči na suho. Parni-ška družba je radi tega slučaja zelo potrta in bo poslala najbrže vse Kitajce zopet nazaj. Dijak aretiran kot postopač. Pcughkeep&ie, X. Y., 21. julija. — V Deutehess County ječi se nahaja 21-letni dijak Izidor Blum-berg Columbia vseučilišča in sin bogatega trgovca v New Yorku. Dolže ga. vagabondaže. Potuje v počitnicah po deželi ter si služi kmh kot začasni delavec. Dosedaj se je dosledno branil pisali starišem za denar. Denarje v staro domovino pošiljamo: K. $ K. $ 5-... 1.10 180.... 26.60 10--------2.15 140____ 88.65 15.... 3.15 150____ 30.70 90--------4.20 ' 160.... 32.75 25.... 5.20 170.... 34.80 30.... 6,25 180.... 3«.85 35--------7.26 190 ____ 38.90 40.... 8.30 200.... 40.90 45.... 0 30 250.... 51,15 50--------10.30 300____ 61.35 65.... 11.35 850 ____ 71,60 ®60.... 12.35 400.... 81.80 65--------13.40 460____ 92.00 70.... 14.40 500____10905 75--------16.45 600.... 11 2.70 80.... 16,46 700.... Uo.it R6.... 17.45 800.... 163.60 90.... 18.4» 900.... 184,00 100.... 20.45 1000.... 204.;* 110.... 22.50 2000.... 407,00 120.... 24.56 6000....1017.00 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pisma, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft PRANK 3AKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O. "GLAS NARODA" * (Slovenk Daily.) Owned and published by the SI ovenic Publishing Co. (a corporation,) FRANK SAKSER, President. JANKO PT.F.SKQ, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pil leta....................... 1.50 | ** I trto za mesto New York .......4.U0 " pol leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vse leto...........4.50 1 ......pol leta............. 2.5f> " četrt leta............ 170 i "GLAS NARODA" izhaja vsak dan | I izvzeniži nedelj Lti praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and i Holidays. Subscription y tarly $3.00. Adrertkemcnt on agreement Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne j i pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro- 1 simo, da nam tudi prejšnje j bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in po&jljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" «2 Cort:*ndt St., New York City. Telefon 46-7 Cortland t. Zaslepljena Bolgarija. Ko s»* je pred nekaj meseci či- 1 al>» r.i/ua poročila o zmagah balkanskih zaveznikov, se je ve s svet čudil hrabrosti Bolgarov, o-, h »bito pri zavzetju Drinopolja. Kakor je bila senzacionalna ali hipna. slava Bolgarov, tako nagel Jjode tudi njih padec. — Drino- polje je zopet v rokah Tureina;' ta vest se je razširila med svet dne 20. t. m, Bolgari so izgubili z Drmopoljem svojo najbolj važ- ( ti o postojanko. Taka je kazen in ■ usoda zaslepljenega naroda! , „ i Ja same pohlepnosti ali pojeres- nnsti p«> pridobljenem ozemlju so i pri elji /adnji čas Bolgari sovra-, /.ti svoje nekdanje najboljše za-j vernike in so brati* Srb«*, šlo je to ; za obmejno točko pri Zletovski , r«'ki. pii eeinur so izgubili Bolgari lakoj prvi dau nad 12,000 mu/; a tudi veliko Srbov je padlo, ko se je boril za premoč Slu- j Y|i! proti Slovanu: Bolgar proti Srbu. Naravno je, da so naleteli j pri teua Bolgari na slabo, kajti; sovražni jim Srbi in Rumuni so J jih pognali /e večkrat v beg. Iz raznih virov je bilo zadnji 1 čaa posneti, da je padlo v zadn i brat«,morni vojski nad 40.000 lniiž. Bolgarov se je lotila vsled i tega bestijalna želja po maščeva-i nju; iz m /nih krajev se poroča, kako so morili in mučili srbske j zine. otroke in starčke, dasirav-j no se to uradno zaniknje. In to krvavo klanje se sedaj nad Bolgari samo na sebi bridko maščuje. Bolgari so izgubili s tem dobro inn- jn ugled in nihče jih ne omUuje, k r izgubljajo dan za dnevom pridobljene pokrajine, kajti proti njim se je zaklel zadnji dni celi svet. i Preje tako sijajno premagani Turki pa naravno pri teh splet- , kah tudi ne počivajo. Znan .ie žer pregovor: '"kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima." Turki so se že polastili trdnjave Drino-polje; mislijo pa še naprej prodirati toliko časa. dokler ne dobijo nazaj vseh izgubljenih pokrajin. Kilo ve. če se jim ne bo i morda ta nakana tudi posrečila 1 ; Bolgarska armada je vsled zadnjih velikih porazov do eela opešala ; sedaj jim ne bo nihče več stal na strani v bojni M*sti proti j sovražniku, kakor pred nekaj ] meseei. Nasprotno bo skušala no- j va balkanska zveza, da se krva- j vo maščuje nad pohlepnimi in kr- j voločnimi Bolgari. Car Ferdi- , nand je že skoro obupal; kajti j njegova slava se je izpremeuila j kar čez noč v javno zasramova-nje. ker se boji pri tem tudi za svote življenje, je baje že ubežal : s svojim sinom z dežele. 1 Se nikdar preje niso imeli Bol- 1 gari tako lope prilike stopiti v 1 vrsto naprednega in hrabrega na- < roda kakor baš zadnji ča*»; žal 1 pa. da je trajala ta slava sar-o 5 nekaj trenotkov. .nko ne bo Bol- i garija poravnala svoje storjene < krivice nad pohlepnostjo, ji preti 1 morda že čez nekaj mesecev po- 1 polen pogin. II Kitajski dilema. Kar je preprečilo dosedaj ljubosumje med velesilami, oskrbujejo v tem trenotkil Kitajci sami, namreč razpad orjaškega državnega telesa s približno 400 milijoni prebivalcev. Ena najbogatejših in najobljudenejših provinc države, K\vang-Tung, z glavnim mestom Cantonom, je proklamirala svojo neodvisnost ter jo hoče z orožjem braniti proti centralni vladi v Pekinu. Umljiv nam postane tak od-j pad, ako premotrimo dogodke, ki >o .se završili v cesarstvu srede v j teku zadnjih let. Interesna na-I sprotst va med severom in jugom ! so ravnotako velika kot je njiju j geografiena razdalja. Dokler pa1 [je stalo ljudstvo pod železnim vodstvom dinastije ter pod poveljstvom tnoinega uradništva, | je živelo, posebno po par pone-! siečenih vstajah, ki so bile zatrte' j na najbolj nečloveški način, topo ' in brez nad tjavendan ter je bilo zadovoljno, da je moglo zadostiti j svojim itak malenkostnim potrebam vsakdanjega življenja. A Kitajska se je prebudila, lvi-I ta ,;e padla in z njo marsikatera i tradicija, ki je delala kitajsko ljudstvo za najbolj zadovoljno na I I svetu. In s prebujenjem samoza-j j vesti in spoznanja, da je tudi ru- j j nienemu možu prisojeno mesto | i na solneu, so stopila ostreje v o-1 j spredje tudi nasprotstva intere-sov ter povzročila razmere, ki so bile dotlej na Kitajskem nepo-| znane. Močna in razumna centralna j vlada bi lahko privedla kitajsko i . državno ladjo tudi krog te čeri, ! a predsednik Yuan Shi Kai ne' more tega storiti. Xoniinelno 1 ■ predsednik velikanske države, je njegovo stališče vendar povsem nestalno ter sega vpliv njegove i vlade le par milj daleč od Pe-kina. Pričakovanja, katera je stavilo kitajsko ljudstvo v republiko se niso izpolnila. Navdušenje, s ka-, terim se je pozdravilo veliki pre-j obrat, se je umaknilo splošnemu I * nezadovoljstvu. Kadi tega je po-! vsem umevno, da se skuša pro-1 vinca, ki je glede trgovine in napredka prva in najbogatejša, o-' j prost it i spon velikanskega držav-! nega organizma ter stremi za ' I tem, da si po lastni volji in last-1 nem prevdarku uredi razmere. ! ~T f-- Dopisi. Cancnsburg-, Pa. — Ker se že j Jolgo časa ni nič slišalo iz naše j laselbine, sem se jaz namenil ma-' Uo h; poročit i. Dela se še precej do-j 1 bro. imamo tudi štiri podporna ! društva, ki prav dobro napredu-j ejo. Društvo Postojnska Jama j i S. N. P. J. je zgradilo potreben ! [društveni dom, društvo Jutranja ' Zarja S. D. P. Z. je razvilo dne j [•JO. maja društveno zastavo, dne j •• julija je pa društvo sv. Jane-1 za Krstnika praznovalo razvitje; voje zastave. Tem potom se naj-j ivnejše zahvalim vsem rojakom, i ki so pripomogli do tako lepega uspeha, hvala tudi rojaku Franu j Kržetu za krasno izdeljavo zastave. On je res mojster v tej stroki i :n njegovo delo se samo priporo-! ea. — Ker se bliža glavno zboro- i vanje J. S. K. Jednote, je treba, da se tudi o tej zadevi malo pogovorimo. Jednota bi že lahko plačevala bolniško podporo, nikakor pa ne. sme zvišati asesmen-1 ov. Jaz nisem' nasproten ne temu, ne onemu sklepu, toda po moji sodbi bi bilo najboljše, da hi Jednota sama oskrbovala vsa izplačila. Delegati, delajte za združitev, ker le na ta način nam je zasiguran obstanek. Pozdrav! Ivan Kern. South Chicago, El. — Tukaj pri nas gre še precej dobro z delom bodisi v topilnici ali v drugih tovarnah. Delo se lahko dobi, plača je od $2 do $2.50. Dela se največ po 10 in 12 ur na dan. Na društvenem polju prav dobro napredujemo ; posamezna društva prirejajo vsake nedeljo piknike ali veselice, seveda v prid društveni blagajni. Vročina je malo j pojenjala. V noči od 13. na 14. t. m. je dež prav močno namočil, tako da se je ozračje precej olda- j di!o. Dne 18. t. m. so pričeli Hr-i vati zidati novo cerkev na 96. celi; želimo jim obilo uspeha. Ker j izmed vseh slovenskih Časopisov i čislam najbolj "Glas Naroda",, prosim, da mi ga takoj po preje-! mu naročnine pošljete. Pozdrav!, Ivan Andolšek. j Anica Rihla. —-o— Novela. češki spisal J. S. Machar. —o—- (Konec.) Kot jetnik prikovan k drugemu jetniku sem hodil po teh krajih. In ne le spominjal, ampak i sanjaril sem o bodoči prostosti in iz k tičal strgati svoje vezi... In moj ubogi sojetnik je to vedel in čutil; kajti videl je v mojo dušo in vse je počel, samo da bi me j pridržal. Ah, kakor vrsta praznili, topih sanj leže ti dnevi v ; mojem spominu!... In drevi so ' potekali, * kot kadar se ob cesti j topol za topolom pomiče mimo in | voz pelje po prašni cesti polago- j | ma, brez namena in brige.. . i In potem je tiho legalo v mojo J dušo tako hrepenenje: ljubiti ko-i ga diskretno, mirno, z ljubeznijo j podobno toploti septemberskega ! solnca, nič več ne hoteti, nego \ gledali v globino krasnih oči in j semterlja stisniti malo ročico..., j Nič več... In to hrepenenje jej navdajalo mojo dušo in v njem sem videl pot do novega življenja, svobode, prebujenja.-- Takšne oči je imela gospodična Veronika. V njih je ležala o-troška pravljica, pripovedovana ob mirnem toplem zlatu septem-; berskega solnca. In roke je imela majhne, drobne... In kot pravljica je šla skozi življenje: smejala se je nepreglasno, govorila je prav malo, nikogar ni doslej ■ imela rada in samo gledala je z zagonetnimi očmi nekam za svet. Bila je nekdaj prijateljica A-: niee Rilile, pa sta se kmalu razšli... Ko sem nekoč govoril o njenih očeh, me je Anica prosila, i naj več o nji ne govorim, a sama je ."-est o pripovedovala o nji. A-nica je bila sploh izmed tistih značajev. ki jih imajo ponočni metulji: poletovati okrog luči in zalet o vat i se vanjo tako dolgo, dokler si no osmode kril. Prero-kovala mi je, da se z gospodično Veroniko gotovo še zbližava nekoč. opisovala njen vzvišeni značaj. resničnost, o njenih očeh je (govorila navdušeno in mi prise -jgala, da če bi bila moški, bi Iju-l bila le Veroniko,.. Seveda je bilo to davno... pozneje ni omenjala o nji niti bese-: dice. Srečal sem nekoč na večer go-j spod i č no Veroniko, spremil jo domov, gledal ji v oči in naen-krat, kot bi šlo za mojo rešitev, j sem vzel njeno malo roko in jo j stisnil. Tiho in srečno se je na-| smejala. ''Anica Rihla?" mi je pripomnila pol radovedno, pol o-|čitaioč... Stisnil sem ji roko j krepkeje. Nič več. Razšla sva se. I pri vratih njih hiše. Oddahnil sem se. Svoboda! i Prostost ! Prsa so se mi razširila, j Moj mučni sail je padal z duše. j Na prašni cesti se je zbudil voz-I uik plalitovega voza, švrknil po konjih in ti so pospešili korak., j Topol za topolom je začel izginjati mimo in nekje v višavi seje ' čul škrjaneek... Drugega dne zgodaj sem se od-1 peljal v Prago. Moral sem videti j nekaj drugega, dihati sem moral j drug zrak. Štiri dni sem hodil po I Pragi od jutra do večera, brez namena, brez misli, razven če sem mislil na pravljico septem-berskih oči. Pred sv. Vaelavom *em se vrnil v Brandejs; priredil se je neki ples in upal sem, da bom videl tam Veroniko. Prišla je. Videla sva se zadnjič. Čez pol leta so jo previdni stariši oiuožili s človekom, ki ga preje nikoli ni videla. Nek posredovalec je baje imel roke vmes pri možitvi. Prehitevam zgodbo svojega pripovedovanja, pripominjajoč, da pravzaprav niti malo nisem čutil njene izgube. Bila mi je zdravilo, nič več. In ozdravljeni človek se vražje malo briga za medicino, ki mu je vrnila zdravje!... Prišla je torej. Podala mi je svoj plesni red. Bil sem prvi pe-tent. vsi plesi so bili prosti. Prosil sem jo za četvorko in ji razlagal pomen. Prvo plešemo iz vljudnosti, drugo oddajamo prijatelju. tretja se pleše le s tistim, ki ga imajo radi. Katero midva? O^ia mora odločiti sama! Napisala je svoje ime k tretji četvorki. Anica Rihla je bila tudi tam. Žalostno so ji zažarele oči, ko mi je odzdravila. Plesal sploh nisem, dokler ni prišla tretja eetvorka. Videl sem, kako me Anica zasleduje. In ko smo se postavljali v vi sle in me je ona zagledala z gospodično Veroniko, je obledela,, se opotekla in padla neki garde-dami v naročje... In to je bil konee... Odpeljala se je s plesa. Odplesali smo tretjo četvorko in jaz sem tudi šel domov. Razbit, siten... in niti vzroka si pravzaprav nisem mogel navesti. .. Po letih, Anica Rihla. ste prihajala često med moje sanje...! Nahajala ste se v mojih verzih... I Ne vem o Vas ničesar... ste živa, ste zdrava, ste srečna?... K meni ste prihajala tako, kakršna ste bila v spomladi svoje ljubezni: slamnik na temnih laseh in izpod njega je gledalo dvoje rjavih plamenov... Tako ste me gledala, včasih ste me obžalovala, včasih mi tiho očitala, včasih J 'j ste gledala vprašuje, dolgo... i Ste srečna sedaj ?.. . Bogovi, kaj 1 j je sreča?... Ah, Anica, saj jaz ' l niti ne vprašujem več po si^eči, | jaz samo še vprašujem: bogovi, ' j kaj je mir in pokoj ! ; ----j To in ono. ,| _„_ ; Kongres proti potvarjanju ži-' 1 veža. Povodom mednarodne svetovne \ ' i razstave v Gentu v Belgiji se bo ; : vršil tam od 1. do 3. avgusta t. 1.; kongres proti potvarjanju živeža, j Napravi se posebna izložba raz- j 1 nih ponarejenih jedil in kinema- j tografsko se bo kazalo, kako se 1 ' sestavljajo in potvarjajo razne ži- j " ; vežue potrebščine. To je prvi ' i kongres, ki bo razpravljal po-'Itvarjanje s socialnega stališča. ' zato je posebne važnosti za ' zdravnike, kemike, tovarnarje, • trgovce, gostilničarje itd. 2000 petdesetkronskih bankov-' cev. Budimpeštanska policija je do-1 bila anonimno ovadbo o dveh iz-redno spretnih ponarejalcih de-! narja. Pišeta se Blusik in Josip 1 M tisa i. V njihovem stanovanju 1 je dobila policija 2000 petdeset-' kronskih bankovcev. Avstrijsko-ogrska banka je izrekla, da ni } dobila doslej še nikdar tako spretno Donarejenih bankovcev. Vdova, ki je pojedla srce svojega ljubčka. V Berolinu so obsodili na smrt vdovo Kockeriz, ki je zaklala svojega ljubčka Frolieha, ko je spal, mu iztrgala iz prsi srce ter ga ocvrla in pojedla. ' Strahotno dejanje blaznika. V katoliški Marijini šoli v Bre-' menu je streljal 301etni brezposelni učitelj Schmidt na otroke ^ in učitelja. Zadel je okolu 20 o-trok, od 1eh so trije takoj umrli, ^ -trije so pa bili smrtnonevarno ranjeni. Učitelja je zadela kroglja v spodnji del telesa. Schmidt je imel pri sebi šest revolverjev. Po- • srečilo se je. da so ga aretirali. • | Schmidt je prišel v šolo med od- - morom. Na hodniku mu je prišla - nasproti učiteljica, na katero je ► takoj streljal. Kroglja je šla tik • mimo glave učiteljice. Nato je ■ vdrl Schmidt v šolsko sobo, kjer je bilo 65 učenk v starosti od 6 do 7 let, in je začel streljati na ■ vse stani. Dve učenki sta bili ta-i ko j mrtvi, tretja je zbežala ra-l njena po stopnjicah in je padla > ler si zlomila tilnik. Učenke so : prestrašene bežale iz razreda, ' Schmidt pa je streljal za njimi. ■ Šolski sluga inu je hoiel odvzeti revolver, Schmidt ga je ustrelil [ v brado. Nato je streljal Schmidt iz okna na cesto in učitelj ga je skušal zgrabiti od zadaj. Schmidt . je nameril na učitelja in ga stnrt-i nonevaruo ranil v spodnji del telesa. Schmidt je nato bežal iz šol-. skega poslopja na cesto, kjer so i ga prijeli ljudje in pretepli. Po-licisti so ga morali ščititi pred razdraženo množico. Schmidt je imel zelo mnogo m uniči je pri sebi. Ker je blazen, so ga takoj od-, dali v zdravilišče. Ruska špionaža. Rusija izdaja ogromne svote za špionažo; samo v vojnem proračunu je v ta namen na razpolago 30 miljonov. Ktemu pa treba prišteti še ogromne svote, s katerimi razpolaga še politična policija v obrnjenih gubernijali. Pravijo, da nobena država v Evropi nima niti približno tako organizirane vohunske službe kakor Rusija, ki ima seveda tudi v svoji notranji upravi znani slaboglasni< vsepre-segajoči in zastrupljajoči policijski zistem. Kakor "Reichspošti" poroča njen peterbuški zaupnik, stoje v neki dvorani generalnega štaba v Peterburgu modeli vseh nemških io avstrijskih trdnjav; j vsaka izprememba v teh trdnja-' vah se seveda tudi na modelih izvede. Kot posebno dobro znan velja Kraljevec. V Peterburgu se tudi hvalijo, da na kolodvorih in v skladiščih v Torunu, Vratislavi in Lvovu ni nobene stvari, za katero bi ruski generalni štab ne vedel. Vohunstvo je menda eden glavnih čiuiteljev v ruskih vo], t nih načrtih. Denarja v to svrho je I vedno obilno na razpolago, kar je splošno znano. Korupeiji so na stežaj vrata odprta in neprestano vabijo slabotneže, brezznačajneže, ki se nahajajo v denarnih stiskah. Skozi ta vrata ne gredo samo izgubljenci iz nižjih slojev, marveč prav pogostokrat tudi ljudje iz najvišje družbe. Na molčečnost jmerodainih činiteljev se vohtuj ali ovajalec lahko vedno zanese. Kako previden treba biti v Rusiji, priča slučaj barona Ungern-Stern-berga, uradnika dunajskega c. kr. ko. .,'spondenčnega urada v Pe-j terburgu. To je bilo tedaj, ko se | je na Dunaju kompromitiral ru-| ski polkovnik Marčenko in so v i Peterburgu v opravičbo potiv | vali nasprotnega slučaja. Za žr-j lev je bil izbran baron Ungern-| Sternberg, kateremu je neki ruski I "kolega*' zaupno' izročil tajno 1 predlogo o novinskem kontigentu, j o katerem načrtu se je pa v vseh ; zapadnoevropskih parlamentih ja-j vno razpravljalo in končno tudi j v Rusiji ni bil nobena tajnost. Ta I načrt je 1'ngern-Sternberg izročil angleškemu (tedaj se je pomoto-j in a pisalo avstrijskemu) vojaške-j mu atašeju. Na to je čakal polic, provokater in nemudoma ovadil, j I ngern-Stemberg se za svojo za-; upljivost še danes pokori v ruski j transportni ječi. Seveda v Rusiji . njen špionažni sestav časih slabo j izplača in se strupena ost mnogo-| krat obrne proti njej sami. Tako j je pred nekaj leti časopisje javnu ! napadlo načelnika urada ruske I konteršpionaže. podpolkovnika Mjasojedova. imenitnega, življenja željnega častnika, da. svoje za upno mesto zlorablja v to, d;i Nemčiji vse ruske vojaške stvar; še sveže izdaja. Podpolkovnik st j je nato stepel z glavnim urednikom Večernih Vremja" in bil j odslovljeu — iznebili so se ga na j lep način. Povest o Azevu, ki je j bil vodja ruskih revolucionarjev j v Parizu, obenem pa agent ' Ohra I ne' — politične policije, je še j vsem v spominu. V Galiciji in na pruski meji vzdržuje Rusija zadnji čas na stotine vohunov in ova duhov, ki so mnogokrat izvržki človeške družbe, denarjaželjni izsiljevalci, ki ruski generalni štab nedvomno ravnotako pogostokrat goljufajo z izmišljotinami kakor ga tudi dobro obvešča jo c. zaželjenih stvareh. "Quo vadiš?" v kinematografu in prizori z levi. Krotilec Alfred Schneider, ki je za kinematografični posnetek romana "Quo vadiš?" s svojimi levi priredil prizore, opisuje priredbo tako-le: V ogromni aU?ni. ki je predstavljala starorimski cirkus Maksim us, se je zbralo 1000 oseb, ki so predstavljale ljudstvo. Arena je bila dolga 150 metrov in 60 metrov široka. Pod areno so se zgradile kletke za zveri in ječe za kristjane. Znak s trombo. mig cesarjev — in podzemske kletke se odpro. Divje zveri, katere sem pustil več dni stradati, da je bil prizor resnic-nejši, so planile v areno. Jaz sem stal v sužnja preoblečen v prvih kristjamskih vrstah, da bi imel leve v oblast i. Zveri, kijih je vpitje še bolj razkačilo, se približajo ljudem na nekaj korakov in že se hočejo nanje vreči — ko se film u-stavi. Igralci, ki so predstavljali kristjane, beže na obe strani, kjer je bilo napravljenih šest avtomatično se zapirajočih vrat. Toda lev je gibkejši nego ljudje — eden plane med nogami igralcev skozi vrata in se zažene sredi med bežeče ljudi. En igralec je bil lahko ranjen, vsem drugim je pa seveda ' srce v hlače padlo." Igralci so kasneje zatrjevali, da bi za nobeno ceno na svetu ne hoteli več sodelovati pri tem prizoru. Imel sem šest ur poštenega truda, predno sem zopet polovil leve ki so se v veliki areni čutili popolnoma svobodne. Artistično iik tehnično osobje je s strehe in z oken s trepetom opazovalo to svoje delo, Šele kasno zvečer so bile zopet vse zveri na varnem in šele tedaj so si gledalci oddahnili, a na potu domu so se še vedno s strahoni ozirali, če jim ne sledi kak lev. Živali so morale imeti sedaj nekaj dni pokoja, da so se pomirile. Med tem so se v areni postavile umetno napravljene po-I dobe krist janov, ki so bile napol-I njene z mesom. Izpuščeni levi so Jr-------j Slovensko katoliško fMdp, fastw |jj5j|> 1 svets Barbare : „ h===H , Aedlnjcne države Severne Amerik«. Sedež: FOREST CITY, Pa. I/.korporirano dn* 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. eOftOKNIKI: ' fTKUediilfc; MAftTrN O E ROM AN, Bo« CCS, ?»i-M| C»t*, Vodpr odvodni k r JOSEF 1'ETEKNEL, Box VtlUoek. L Ujutk: IVAN TBELBAN, Box 707, Forest City, Pm ' i XL VMfU: JOHN Og&US, Boa i*T Forwrf. City. p*. I Blagajnik: MAHTIN tfuHlC. Box II?, ««t Clt/, NADZORNIKI i Kr«0* VRHOVNI ZDRAVNIKI Ot. i. M. »SBJLJAKAJt, «1X7 0t Clair At«., Clevelaa«, O ki«. ix»«iai H »oHUaJo L tajniku IVAN p. o. »u m t I i at*. Fa- a Pfitraaa claaUe j* "OfcAS HASODAfS______mmi^ ' !; DELEGATI DRUŠTVA SV. BARBARE, kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg, i a Ste v postaje: j J. v Porest City, Pa., John Tornič in Andrej Oražen oba Forest ('ity, Pa. 3. v IVloon Rnn, Viktor Butija, P.nx 271, Moon Run, Pa. 7. v Lasalle, 111., Mihael Kobal, 1026 Main Str., Las.ille, lil. H. v Johnstown, Pa., Ivan Tegelj, lilo Wirginia Ave.. Johnstown, Pa. .j 13. v East Mineral, Kan., John Kastelic, Box T>G, Mineral, j j Kans. o 34. v Ralton, Ala., Joe F. Kren, Box 33, Piper, Ala. Iti. v Willoek. Pa., Lovrenc Dolenc, Willoek, Pa. 0 17. v Broughton, Pa., Pavel Fortuua, Anton Demšar, Brongh-1on, Pa. 0 v 18. v Fleming, Kans., Martin Stefančič, R. R. No. 2, Pitta- bin g, Kans. 19. v Bridgeport, O., Anton Hočevar, R. F. D. No. 2, Box 11% Bridgeport. O. 20. v Claridge, Pa., Anton Recher, Claridge, Pa. - 21 v Little Falls, N. Y., Frank Boštnar, 36 Diamond Str., ; Little Falls, N. Y. 22. v Imperial, Pa., John Pirih, Box .102, Imperial, Pa. 23. v Springfield, 111., 1019 E. So. Grand Ave., Springfield, 1 111. * 26. v Collinwood, O., Matija Kastelic, 15924 Saranac Rd., Colliuwood, O. 27. v Yale, Kans., Alojz Cvetko, Yale, Kans. 29. v Roe k Springs, Wyo., 229 H. 3rd Str., Rock Springs, 1 Wyo. tl -12. v Braddock, Pa.. Jernej Zagore, 36 Rige Ave., Braddock, l" Pa. ;; 34. v Vandling, Pa., Alojz Zaverl, Vandling, Pa. 37. v Radley, Kan., Matevž Bilk, R. R. No. 1, 1 Donkirk, Pittsburg, Kans. 39. v Clarkswille, Pa., Jurij Pervič, Box 11. Universal, Pa. 41. v Mulbery, Kans., Martin Smolčnik Breezy Hil. Sta., Box u 61, Mulbery, Kans. 42. v Winterquarters, Utah, Louis Blažie, Box 102, Winter- quarters, Utah. 44. v Franklin, Kans., Anton Selak, Box 56, Franklin, Kans. a 46. v Pens. Sta., Pa., Andrej Sirk, 617 Chesnuth Str., Jean-net te, Pa. i 49. v East Palestine, O.? Box 374 East Palestine, O. k HO. v Burdine, Pa., John Tauear, Box 82, Burdine, Pa. i 51. v Skidmore, Kans.. Valentin Platiša, R. F. D., No. 3, Box i- 221 Columbus, Kans, i, 54. v Greensburg, Pa., Josef Novak, Box 623, Greensburo-i Pa. o 64. v Grayslanding, Pa., Jakob Zupančič, Box 44, Coliersmit e Pa. 0 72. v Hostetter, Pa., Vineene Valež. Box 16, Lojalhouna, Pa. d 76. v Detroit, Mich., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. Detroit, Mich. s 77. v New Alexandria. Pa., Anton Bernad. Box 114, New Alexandria, Pa. 79. v Lead vil le, Colo. John Fajdiga, 404 Chesnnt Str.. Lead- 1 ville, Colo. Ti delegatje so prijavljeni, ki so bili izvoljeni v mesecu ju-j ni ju; nekatere postaje bodejo št izvolile delegate v mesecu juliju, [t katere potem objavim, j Z sobratskim po/.dravom s IVAN TBLBAN. se vrgli nanje in jih raztrgali. Grozen prizor! To pot sem moral . leve dva dni v areni pustiti, kajti kakor hitro sem se bil pokazal, so hoteli planiti name. Še le tretji dan sem po 12-urnem delu zveri zopet spravil v kletke. Prizor je pa izvrstno izpadel. Cez neka j dni snio ^ priredili prizor, ko gori Rim in I se zveri nahajajo v svojih podzemskih kletkah. Krog kletk smo za- i , žgali velik ogenj; plameni so se strnili nad kletkami, levi besne i ' . in divjajo ter se zaganjajo po stenah proti nam. Strašen pogled. ^ Tedaj dam znamenje in priprav-l ljeni gasilci pogase ogenj v nekaj j minutah. Tudi ta prizor je izvrst- j } no uspel. Sedaj je prišel na vrsto 5 zadnij prizor, ki je pa na filmu ] ' prvi. Ta je bil zame najvažnejši I j Moral sein sredi med podivjane, i sestradane zveri, da sem jih se-l gnal v areno. Tudi ta prizor se jej izvrstno posrečil. Ponosen sem, da j sem s svojimi četveronogimi u-j | metniki omogočil tako sijajno ki- j 4 j nematografično vprizarjanje 'Quo I • j.vadisa?', da gledalci pozabijo, daj I sede v kinematografu in se jim : zdi, da se nahajajo v cirkusu Mak- j ► simus v starem Rimu. si mmii mm iKEBAj 00PLUJEJQ 12 NEW Y6RKA °i—■—----— - ....... 11 PAJUUK ODPLOja T 1 j ^ Paui.......I juliju -Jb Soutnaniptoa r. i Fnnr Ig Tret - Fiume. n Kpnnz Wilh... •-»♦Bremen i. Kyndam..............,, 2t« Kotterdaro. : kais. Fr. Jos. I. ,, 29 Trst-Fiomc i- PennsylTania . [ „ :jl Hamburg e i t Ji Fro vence... i ,, :n Havre p Čedne........; „ 31 i^iverpool ; Chicago........laug. i Havm ; Olympic (novi) „ ti Southampton 1 i V»lerlanil.....i ,, 2 Antwerpen ■ KajB. Aug. Viotj „ -JlHamburg " Kronpr. Cecilia ,, Bremen j ,Balti«-..........; ,, 7 Liverpool La Lorraine.. .. „ 7 Havre j Fhihilanthampton | George Waah. „ i | Breme« ' -layentar........1 „ " »iamburg >. I K. Wilh. d. Gr. 12 Bremen j Rotterdam----1 12iRotterdam e Qlede eeme za paro bro da e lutk« a J i» v»a drug« pojaaaila obraita m I ut ; ntAHK sum o i ** t »t.. N#w York CH^. a r-—--— * * i j- n : Težko je prikrivati samemu se-- j bi srečne ali nesrečne dogodke iz življenja. Skrivnostno zastruplje-nje. Lea Fatur. V elegantno opremljeni sobi tržaške via (Jerolamo je odlagala dolga, rmnopolta in suha gospa Federweisaova klobuk in rokovi-eeT si popravljala pred zrcalom lase in stokala napram mladi šivilji. ki je spenjala pri stroju ob oknu delce male obleke: "Pomisli, Cornelia inia! Že smo celo leto v Trstu, mi rodbina Z\vi-derwuz, Hochstein in še drugi Xemci, a še ne znajo branjevke nemško. Si. pa i! Come? <^uan-toZakaj nismo ostali ostali na Dunaju! Kuharica se ne nauči, jaz se ne naučim, mož se ne nauči — vsi imamo sitnosti — vsi moramo plačevati dražje kakor domačini. Draginja, draginja. Blaženi Dunaj! Vse najdeš, vse dobiš. ves je solidno, vse govori nemško. Tukaj pa je tak Babilon, da se Bogu usmili! Perica govori svoj jezik, mlekarica svojega, p<*-kariea svojega. Predno kupim kaj, se zmučim in razburim; ali je to za moje živce? O moja glava! Turde. daj mi vode in prašek!" ... Sesedla se je v fotel in si sti-ttkala z rokami sence. — '"Bo že boljši", je tolažila ndada šivilja. *'gosj»ii m- nauči s časom razmer in jezika." "Naučim se nasmeji ner- vozno F«>der\veis.sova, po\žije prašek in izpiie kupico vode. "Lahko vam tukaj; ko se narodite, znate že tri jezike. A nam Du-najčanom. nam Nemcem — kaj je nam tega treba?" In tolažila je naprej o neugodnostih tržaškega življenja, hvalila je dunajske šivilje in krojače, čevljarje in gospodarje, hišnika in natakarje, zabave in šole. Kornelija pa je merila širino in dolžino obleke, pogledala na ulico in zajiela: Che nuova, che nuova, ehe nuova sir paron." Kaj bi poslušala vedno tisto larnentacijo. < '« mu pa silijo Nemci tako v Trst. ee jim je tako neprijetno tam? Tržačani že obstanejo tudi brez Kornelija je mlado vzneseno dekle. Na nji vse kipi zdravja, prtcakovanja. Po materi, slovenski okoličanki, je j>odedovala ži-vordeča lica in ustne, obilne ko-stanjeve lase, njej ni treba rdeči-hi ne riževe moke. In ko gre v elegantni gladki obleki, zibalje se v polnih bokih, po trgu. kličejo kočijaži, se ustavljajo mladi ka-valirji: U bella sartorella! Sartorella! Poetična, mnogo o-pevana osebica. Marsikatera s«-vo/i /daj v lepi lastili kočiji, ki je hodila prej po dninah v hiš*'. Sre-ča h ml j po korzu in po pristanih ... . a je naglih kril sreča, doli it e jo samo ume mlade noge — zato ni kam čakati, treba jo je iskati, hoditi za njo — sicer postane hitro mlada prikupljiva sar-lorella sitna sartora. Jja bella sar-tortlla Povsod jo čakajo, zju-tra», ju zvečer. Nujajo ji spremstvo. vstopnice v gledališča, toa-l> t e stanovanje, brezposelno življenje. (hm odbija smehljaje ta-Ke ponudbec. Kada posluša poklo-ne, se igra s pahljačo, zakriva smeli. Kada naredi v družbi prijatelji«' izlet v Poreč, v Pulj, v Milje. Kada posluša milozvočne o-pernc napeve. rada čita povesti. A svojega poštenja ne da v zabavo. Njena lepota je njena dota. njena lepota ji more preskrbeti brezskrbno starost. *4Mantenu-ta noče biti. Dobra poštena partija. to je njen cilj. Zato se ozira Kornelija vprašaje v vse tiste vsiljive moške prikazni, išče o-braza. ki bi razodeval odkrito ljubezen, pošten namen. A težko je dobiti takega poštenjaka v velikem obmorskem mestu, kjer teži v*e po uživanju. Res, je spoznala Kornelija marsikoga, ki bi jo odvede! i-iiji danes ko jutri za vedno \ svoj dom — a kaj, ko jc tak dom pod streho ali pod zem-zemljo,.. Za take može p&#o dobra Starejša, nelepa dekleta. Kornelija mora imeti spodoben okvir svoj* lepote. Tako stanovanje kot ga iina gospa Federweissova, tako hi že bilo — in še zraven tak Jjubeznjiv in lep mož. Ne vol j na, ker sartorella ne o-važuje njenih tožba o Trstu, odide gospa h kuharici, da ž njo zabavlja 6ez tržaške branjevke. Kornelija pusti delo, se ozira po sobi. Tu je vse kakor si želi ona... A kaj. ko je gospodinja tega razkošja le še bolj rumena v okvirju &elf nik plišastih zagrinjal, kaj ko odbiva zrkalo njeno nelepo koščeno postavo, čmerikavo lice, kaj ko se odbija od štukature stropa njen neprijeten, vedno razdražen glas. O gospod Federweiss! Gb-žalovanja si vreden .. . Lepe postave in obličja je, ljubeznjivega obnašanja. Uljuden je pr-.-tl vsakemu. Mnogo trpi vsled ženine sitnosti. Od koder pride, ga čakajo tožbe. Otroci, posli, glava in — Trst! Zakaj da jo je spravil z lepega Dunaja v nečedni Trst ? In ko gre Federweiss z rodbino na zabavo, mu jo krati žena. Ona ve, da je njen mož lep, zato je ljubosumna .pazi na vsako njegovo besedo. Otroci — Dina in Fina in Nandl — so nagajivi, neubogljivi. On jih oče vzgojiti strogo, ona jih razvaja. Ce jih pokara oče, ugovarja mati. Gospod Federweiss ni srečen. On dela sicer lepe dobičke s kupčijo — ali žena! Takemu možu bi bilo treba, da ga sprejme, ko pride domov, lepa žena v dolgi svileni halji, ki bi kar šumela okrog nje. A ta Dunaj-čanka, kako se oblači doma in vrti po kuhinji! Sama pripravlja jedi, katere njen mož rad je. Mar bi ga sprejela v lepi toaleti na pragu budoarja, ga skrbno vpraševala, kako gre kupčija, ee je imel sitnosti ta dan, mar bi mu pogladila lase, ga vedla v obei-nico ,klicala otroke... Pa kaj bo ta nerodna Nemka ! Saj se ne zna prikupiti. — Ta žena kot je Kornelija, taka bi se podala Feder-weis.su. .. O sartorella! Tako je prihajalo, počasi, neopaženo ... In na krat j ji je postalo vroče, kadar jc pri-j hajal Federweiss, in iiakrat jc i bledela, kadar je poljuboval že-j 110 v pozdrav in slovo. O sartorella ! Čuvaj se! Praktična Duuaj-čanka ki premeri in porabi vsa-ko krpico, ljubosumna, ostrogle-ga. ugane tvoje misli in želje — skrij svoj trepet, svojo rdečico, sartorella. Šiviljo jemlje na dom j umna gospodinja. Vse se porabi, i vse se predela doma, pravi. Cene ' šivilj so nesramno pretirane. Oe so tudi dnine precej visoke, če je treba tudi paziti in'mazati razva-; jeno sartorello, vendar se izhaja bolje tako. Zato jemlje gospa Fe-derweissova šiviljo na dom, ne pa. da se zagleda v njenega moža. In sartorella je pela, rezala in šila, se podila z otroci, poslušala : tožbe gospe, ji pravila svoje. Kajti razdražena in ne voljna je postajala sicer tako lahkožive lepotica. Čemu ji je lepota, ko ni moža v visokem cilindru, v 1110-1 derni kočiji? Nesramnezi samo tiščijo vedno za njo — pošetnja-| ka, ki bi odel sartorello v svilo, jo odičil z dragulji, ni in ga ni. — Začudena je poslušala gospa Federweissova take izbruhe, dokazovala je deklici, da ne obstoji sreča v svili in nakitu, pač pa v j vza i emu ost i src. Srečna postane Kornelija lahko ob strani solidnega moža, če tudi ni bogatin. I Federweiss ima prav marljivega knjigovodjo, tega ji priporoči in (pri komand i ra gospa. — Raztre-i seno in užaljeno se je zahvalila , Kornelija. Bilo je v jesni. Pošli sta ja Di-no. Fino. Nandlna in gospo, se ! zmenila, da pride sartorella zopet 111a pomlad. Poslovila se je in od-; šla v druge hiše. Federweissova jo jc povabila, da pride o praz-j nikih k nji. Smililo se ji jc zapuš-j če no dekle, ki je bilo že več let j brez matere in ki ni poznalo liik-t dar očeta, ki je bilo še dobro, po-{šteno. toda koliko časa ' — Ob I novem letu je čestitala Kornelija i Federweissovim. Našla je tam moža ozkih ram, plešaste glave, a poštenega obraza, odkritega pogleda. Vse na njem je bilo suhoparno, dolgočasno, vse je kazalo, da je prebil mnogo hudega. In tisto hudo. skrbi življenja, so mu vtisnile tak pečat, da je bil mlad j na letih, star po duhu. Federweis. ■ sova je nalivala čaj, seznanjala lepo sartorell o z lesenim knjigovo-I d jo. Oživel mu je obraz. To mla-do, sveže dekle bi mu lahko olepšalo t ruda polno, osamelo življenje. In govoril je. da se hoče ženiti da ne zahteva ničesar od ženske, razen lepote in prijaznosti. Kornelija je gledala Federweissa. Moj Bog! Kako bi se podal lepi Dunajčan nji, in nerodni knigo-vodja gospe ... Res da je gospa vkljub svojim sitnostim blaga duša, vendar bi se morala vezati lepota z lepoto. Hladno se je poslovila od knjigovodje in ni se o-glasila ves pustni čas pri gospe. A vsak večer je srečavala Federweissa. On se ji je nasmihal, ji klical že od daleč svoj pozdrav, jo nagovarjal. Dan za dnem. In jel jo je voditi v slaščičarno, kjer ji je dvoril in nagajal s knjigovodjo, ji prinašal njegove pozdrave. Nič hudega ni mislil lahkoživi Dunajčan. Delo mu je dobro, 5 : da žari Kornelija od veselja v njegovi družbi, delo mu je dobro, gledati lepo cvetočo sartorello. Polagoma pa je začel primerjati svojo nervozno sitno ženo z zdravim mladim bitjem — in postajal je siten doma, niso mu u-gajali domači — žena ne otroci. Opuščal je večerjo, pohajal po zabavah. Žena ga je sprejemala z o-čitki in sumnjičenji, ki so mu jemala vsako dobro voljo; bil je na potu. da se izneveri svoji ženi. Nič ni bilo prejšnje sloge pri Federweissovih, ko je prišla pomlad in ž n jo Kornelija. Gospa jo je sprejela z zaupnimi tožbami: "Trst! Saj sem vedela. Te blede strastne Italijanke, ki mi kar z očmi požirajo moža! Ni jim sveta nobena postava, tem vlačugam. Naj bo oženjen, zaročen ali prosi samo da jim kupuje cunje in prstane, da krade svoji robiui. Nt sramnice!" Nemirno je obračala Kornelija belo blago, namenjeno deklicama, njeni prsti so trepetali. Kako je slaba gospa ... Ali je ona, Kornelija, kriva tega? Pa še zaupa ji. toži. Sram in žalost sta prevzeli sartorello — zraven pa se je budil up: Tako slaba je gospa — ne more več dolgo živeti. In tedaj Kornelija... "Kornelija!" je za vpila gospa in prodirno pogledala sartorel-zastrigla bi bila skoraj blago. Ko je pa videla, da Kornelaja trepe-če in zdi, je rekla blago: "Vi imate nekaj na srfcu. Kornelija. Zakaj mi ne zaupate?Ljubezenska afera! Ej, dete neumno, milijonarja ne bo, lepi mladiči si preganjajo samo dolgčas ob sartorell i, primite se poštenega fanta, knjigovodjo." Na jok je šlo deklici. Vendar je tresla nejevoljno rami: "Ko je tako grd. Tekega dobim še ob zadnji uri." — "Tako!" se ujezi gospa in rumena lica ji potemne. "Dekle, dandanes je težka za moža. Grd je knjigovodja, pa je soliden. Brez skrbi bi mu izročila lastno hčer in samo ker vam želim dobro, vam prigovarjam. Sicer pa — 011 lahko priženi nekaj tisočakov — moja skrb bo to. Vi cenite, kakor vidim, svojo lepoto kar preveč — ne pomislite, da je tako blago zelo minljivo. Mala bolezen, ne sreča — pa je po lepoti — in če ne drugo jo vzame čas. Dobrota srca pa ostane. Tudi jaz nisem taka kakor danes. Vendar b bila težko dobila moža, da nisem imela dote. Ej, dekle, pri možitvi je treba šteti — svetujem vam, da vzamete norca, ki hoče samo vašo lepoto." — Užaljena je molčala Kornelija in delala vse narobe. Razjokala se je, ko je odšla gospa v kuhinjo. Denar, denar.. . Oglasila se je zloba: Ti z denarjem, jaz z lepoto ... Ob kosilu je pozdravil Federweiss sartorello, kakor da se nista videla od novega leta. Vpraševal je, če je predpustom dosti plesala. se dobro zabavala. Nekako nerad je poljubil ženo in otroke. Kornelijo jc postalo sram. Dovtip je to, tako smešen v komediji, tako žalosten v resnici, če se pogledujeta mož in tuje dekle vpričo zakonske žene. In ni več vzdignila oči od krožnika. Federweiss jo je nagovarjal, dražil. "Pusti jo", se je osokolila žena. "Meniš, da se ljubi vsakemu kakor tebi! Naša Kornelija ima svoje grenke skrbi. Pa to mine, Kornelija, bodite pametni, uvažujte..." Vstala je in pogladila ljubeznjivo sar-torelline lase. Federweiss je obstal. zardel, čudno mu je igralo po licu: Nelepa njegova žena, če stoji ob lepi sartorelli, res. A kako lepo jo naredi usmiljenje, ki se razliva z bolnega obraza na lepo grešnico pred njo — Kornelija pa postaja odurna, ko se borita v nji vidno sram in strast. Kako rumena je ženina polt zraven Kor-nelijine. Je-li res tako bolna? Taka ni bila na Dunaju. Tržaški zrak jo mori — in če ne ukrene kaj drugega, jo umori. Da bi jo poslal na Dunaj? Prigovarjal ji je že a ona sama ne gre od njega. Ne v toplice, ne na zabavo, ona je žena, ki ne more dihati brez njega. On pa ... Poljubil je ženino roko, ji svetoval, da se vleže, in odšel v kavarno. Za mesec dni je bilo šivanja. Kornelija je hitela zdaj z mrzlično vnemo, zdaj je metala ob tla, ogledovala sobe, pohištvo, premišljevala : Federweiss nima več besede zanjo, molče pokosi, povečer-ja, odide. Le včasih jo pogieda, premeri. Dobro se potajuje pred ženo. Kako naj se vse to končal Z ločitvijo moža od žen«, ali z uničenjem Kornelijine karijerel Ne, vdati se ne sme svoji strasti, dolgo tako ne more živeti, a ča- kanja je dolgo par let, ker lepota hitro mine. Tiste dni je razburila javnost t Ilofrichterjeva afera. Članek za I člankom je pojasnjeval: Skriv- j nostno zastrupljenjc, skrivnostna! pošiljate v itd. Ostrmeli so oni, ki so nosili skrite strasti v srcu. Hofrieliterjev umor je rodiL druge umore. Ta in oni je dobil zavitek, ta in oni se je umaknil skritemu sovražniku ... Ogorčena je sledila gospa Federweissova tistim poročilom, plašno radovedna je čitala Kornelija. Zelo duli ji je šepetal: Tako si pomagajo pogumni. pomagaj si, Kornelija! Ona. ki ji je na potu. uživa pogo-: stoma antipirin. Prašek je podoben prašku. Da dobiš strup v takem zavitku ... Da ti ga, zavije ti ga mlad lekarnar — če mu rečeš, da je za šalo, da daš prašek mački, ki ti uhaja skozi okno v sobo, ti dela škodo. — Le slabo s je borila Kornelija z grešuo mislijo, poslušala jo je, se ji privajala, se je oklenila, lil če bi bila . hotela odlašati, jo je opomnil neki dogodek, da naj hiti. Bilo je zadnje dni. delo je šlo li kraju, gospa Federweissova je . postala bolj vesela, bolj zdrava. Neko jutro objame, vsa žareča prihajajočo Kornelijo in vzklika: "Pomislite! Moj Federweiss! Da naredi zaradi mene to, tega nisem ( pričakovala: Mi se vrnemo na Dunaj, Kornelija! Knjigovodja L prevzame trgovino tu, mi bodemo imeli zopet svojo 11a Dunaju. Kar pozdravila sem se. O, ni se še izpridil moj mož! Zdaj pa, Kornelija, pamet ... Poročimo Vas, predno odidemo, la bella sartorella postane una signora brava c onesta, kaj, Kornelija .'" Sartorella je ostrmela. Tako tc-, daj ! Da reši ženino zdravje, odi-( de iz Trsta, a ona je menila, da I čaka težko, da se reši te žene. Kaj mu je več za grdo ženo, kakor za lepo dekle? Korneliji se je zdelo, da je treščila z glavo ob L steno — in trda je ta stena — L skrivnost zakonske vezi. Feder-i weissu ni za sartorello! On odhaja iz Trsta, jo zapušča, če ji je tudi mnogo obetala beseda in po ' gled. Pa ne, 011 je ne sme pustiti t — ko pojde, pojde ž njo! Zdaj ni izhoda — ona ali jaz ... Mnogo j.j obletela tisti dopoldan Federweissova, povedala je Zwinderwin--zom, Hoehsteinom in drugim Nemcem veselo novico, da gre iz tržaškega Babilona, ravno ko v ■ .le naučila par laških besed. Popol-( dan je ležala na divanu, se držala > za glavo in sledila Kornelijinim t gibčnim prstom, ki so izgubljali vsak čas šivanko. "Vi ste razbur t jeni", je opomnila, "seveda, ni lahko odločiti se na tak korak, toda v vašem slučaju bi jaz ne po-mišijala." Mislila je na knjigovodjo, Kornelija na prašek, na ključ do njene sreče. "Saj se res ne smem obotavljati", je izpregovorila ' trudno in pogleda srpo. "Vendar enkrat!" se je nasmehnila ner- * vozno gospa. "Ne bo vam žal, * ne", je šepetala bledih usten sartorella. "o prvi priliki..." — "Vem, da vam je hudo, ker ni lep, 5 da. draga moja. lep mož! Marsikatera mi zavida zanj, samo sit-3 nosti in sl^-bi ima žena radi mo-| že ve lepote. Povem vam, raje bi videla, da je podoben knjigovo- I d ji." A tako! Knjigovodja je tako grd. da ga rabi za priliko. I11 nji ga sili, ki je tako željna lepote, ona pa si je kupila za denar krasnega moža ... kar vrelo je v Kor-' neliji, tisti hip je čutila besno sovraštvo do žene obožavanega. " Moj mož! Kmalu ga bo imenovala 1 druga tako ... "O moja glava! Truda, Trud! Nič ne sliši", zastoče gospa. Kornelija skoči. "Ah, vi, Kornelija J Da, prosim vas, praški so v omarici, voda v kuhinji. Prašek stre-. site v vodo, imam zdaj druge, močnejše..." — "Zdaj ali im dar!" je šepetalo sartoreli. Vze-? la je prašek iz omarice in vzela je 1 prašek iz žepa. Mirnega obraza je vzela kupico vode v kuhinji, mir-e nega koraka se je bližala divanu. Kakor da dela to drugi, ne ona 3 . .. Zdaj, zdaj izpije Federweisova zdaj zdaj boš gospodarica tu, Kornelija. Samo še korak___Kar sto pi med Kornelijo in divan nek;i senca, udari po kupici — strupe-^ na voda se izlije po preprogi, ku ■ pica se razleti... Kornelija stoj " odprtih ust, podoba groze. "Kornelija!" vikne gospa. 4Za ' radi kupice ste se tako prestra ? šili! Vzemite drugo, Truda pobri še tla, dajte mi drug prašek.' z "Ne, ne! Jaz ne!" vpije sarto * rella in se vrže na kolena, ihti i, strastno, pravi, pove vse___"Po- . šljite po policaja, gospa, tu je mo- ja glava, vzemite jo, o, da imam še prašek, jaz sama ga izpijem. t jaz sama. jaz nesrečnica ..." Okamenela posluša Federvveis-I sova. Njeno oko se ne umakne od ! lepega, zdaj tako spačenega lica dekleta. Kako si ruje lase in vije roke. "Policija — kaj mi liasne. ubogi otrok, če te zapro! Slabo je in bo, dokler nas bo čuvala policija izbruhov strasti. Vera, čistost. ljubezen do bližnjega, naj bodo naša policija. Lep mož, ki govori iz same t'a vade — neizkušeno dekle, ki mu verjame vse, skrivnostna pošiljatev in drugo... Vse sadovi našega časa. Uboga Kornelija... Ne sodim te, dekle, otro.k si današnjih razmer. Skrivnostna roka čuva nad teboj in menoj, morda duh tvoje matere. . . Dolgo je premišljevala Federweissova, dolgo je klečala in ilite-la sartorella. Stresla se je ko se je dotaknila vroča roka njenega čela, ko je dejal mehak glas: j "Kesa ji je izpere greli. Vstani, Kornelija! Naj ne izve ne tvoj ne moj mož — naj ostane med nama in Bogom!" Bolniške blagajne v letu 1910. v Avstriji. i Notranji minister je te dni i predložil avstrijski državni zbor-j niči poročilo o delovanju avstrijskih bolniških blaganj. Poročilo je zelo zanimivo, ker nudi natančno sliko ni pregled o najpodrob-nejšem delovanju bolniških bla-I gajen v Avstriji. V letu 1!)10 jc bilo v Avstriji oM.")0 bolniških blaga jen, in sicer je bilo okrajnih 576. obratnih 1211, stavbnih 47, zadružnih 1285 in 2ol društvenih bolniških Ma-I gajen, ki so imele skupno 3.467.-1329 članov. Gotovo je. da je bilo tudi mnogo bolezni pj i tolikem številu članov. Bilo je 1,777.516 obolenj (med temi 56.198 porodov;, za katere so člani bolehali ;'0.5f)7.-7HS dni. Umrlo je 27.7')1 čianov. V letih od 1889 do 1910 je bilo 27 milijonov 018.076 obolenj, za katere so člani bolehali 476.187,-665 dni. Umrlo jc v 20 letih 482.-782 članov. Od vseh bolniških zavarovancev je bilo 77% moških, ženskih j Pa 23%. Na 100 članov je obolelo 40.:J moških in 34 ženskih članov. Moški člani so bolehali povprečno 16.3 dni. ženski člani pa 19.2 dni. Povprečno dnevno število bolnih članov vseli bolniških blagajen je bilo v levu 1910 83.829 ali 2.42 odstotkov vseh članov; od teh je bilo 61.577 moških in 22.251 ženskih članov. Umrljivost je bila v letu 1910 0.80 odstotkov ali za 0.03 napram leta 1909 in za 0.06 odstotkov napram leta 1908 manjša. Na eno bolniško blagajno ji* pripadlo povprečno 1033 članov. Samo tri bolniške blagajni' so v Avstriji; ki so imele nad 50.000 članov, in sieer so imeli obratna bolniška blagajna osobja e. kr. avstrijskih državnih železnic 191-535 članov, dunajska okrajna bolniška blagajna 173.86] članov in splošna štajerska delavska bolniška in podporna blagajna v Gradcu 52.172 članov. Dohodkov so imele avstrijske bolniške blagajne v letu 1!H0 86,-172.533 kron, stroškov 80,094.075 K, torej prebitka 6,447.215 K. Koncem 1. 1910 so znašali rezervni fondi vseh bolniških blagajen v Avstriji 69,660.771 K. Od leta 1889. do leta 1910 so imele skupnih dohodkov 1.050.588.000 K. stroškov 986,938.000 K. Stroški se v letu 1!>10 la/.dele sledeče: bolnišeina 38,698.053, zdravniki 13,753.515 K. zdravila 8,758.S92 K. oskrb.n stroški v bolnišnicah 5.622.222 K. upravni stre"ki so 7.516.024 K, rtizni stroški 3,746.177 kron. Na Kranjskem je bilo leta l!ll<) 40 bolniških blagajen, in sicer: okrajnih 16, obratnih 17. zadružne 3 in društvene 4. Kranjske bolniške blagajne so imele 30 -tO:' člane. Dohodkov je bilo 670.10' K. stroškov 596.578 K, prebitku torej 73.591 K. Rezervni zak'adj so znašali 668.876 K. Dve bo/niškt blagajni pa sta na Kranjskem v stalem deficitu in tudi nimata ni-j kakega rezervnega zaklada. Obolelo jc na Kranjskem leta 1910. 8673 moških in 2378 ženskih j članov. Bolezni so trajale skupno j 248.802 dneva. Porodov je bilo 541, umrlo je pa 204 moških in j 42 ženskih članov. Povprečno je bilo na Kranjskem izmed 4000 članov 760 možkih in 240 ženskih članov. Povprečno je bilo na Kranj-I skem na dan 486 moških in 236 jženskih bolnikov. Na vsakega člana je prišlo na Kranjskem leta ! 1910. s.71 dni bolniške oskrbe. Vsak član je \ plačal v 1. 1910 1 IV] rečno 13.02 K, delodajalec pa za vsakega člana povprečno 6.28 K. Ze iz tega je razvidno, da je po-! ročilo. ki j:a je notranji minister i predložil zbornici, zelo zanimivo, j Zanimivo je tudi dejstvo, da je I bilo leto 1910 eno najbolj usrod-1 nili za bolniške blagajne, tako j giede Obolenj, kakor tudi glede j umrljivosti. Kranjska je bila v tein oziru na zelo dobrem, iz česar je tudi lahko umljivo, da so kranjske bolniške blagajne izka-! zale primeroma zelo velik prebi- ■, tek. -i Zanimivo je tudi. da je število > ženskih obolenj v primeri z 1110-. j škimi višje in sicer za 0.47%, med' - tem. ko je umrljivost pri ženskih i: članih za 0.13'i manjša kot moti škili. Števila porodov je bilo za - 28.467 višje oil slučajev smrti. j Strašno maščevanje. V nekem kraju poltavske gu- I bernije je graščak najel 8U e*-lavk. Kmečki fantje so se razje- ' žili, da jim delajo ženske konku-"' renco in so sklenili maščevanje. Ponoči so zabarikadirali vse iz-' hode šupe, v kateri so dekleta : spala in so jo zažgali. Vseh 80 de-~ i klet je poginilo v plamenih. Sto- - i rilce tega grozodejstva so zaprli. M ' Marsikdo se ponaša s svojimi ! čednostmi, ker se boji greha samo II iz strahu. PET TOČK. VSE TO ' vzrok, Zdrava, čista studeoena voda. venski farmarski naselbin' v •'!) Zdravo podnebje, upodna klima in prijazen kraj. WAL7SAUKEE. WISC. 4) Dober trp doma in dobre železnične/.veze h velikimi indu- l*lva dni pred zavzetjem Prile-pa je mal oddelek četrtega konjeniškega polka poskušal nasilno rekognosciranje. Arnavtski pro-atovoljei so ga sprejeli s silnim ognjem in ga odbili. Za tem vo-j jt-ut ho prispeli čftniki Vukovega i oddelka, kateri so se prebili skozi ] aritavuke vrste m prodirali na-P^J- Sovražna vojska na Prisatu jv jela popuščati in se umikati proti Markovemu mestu ( v Prilepu je imel svoj dvorec Kraljevič Mar- | kol. Ud tod s*.- je razširil strah tu- ' di na Pletvar — nastala je splošna panika. Arnavti. ki so se bili s Srbi. ni- j' so vzdrževali nobene zveze s tur- j ško armado. Borili so se ločeno in na svoj • ' račun. Kolikor s«- je dalo presoditi, v j: treiiotku niso niti vedeli, da j t.1 bila turška vojska pobita in da se J 1 umiče proti Bakaniem Umnim. ^ V tem času so četniki vdrli v mesto in takoj zasedli vladno po-11 alopje in vojašnico. Ogromno poslopje je bila p raz- j no. Kar je bilo vojakov v njem, so , 1 se razkropili in so pustili v vojaš-! Biči mnogo plena in tudi nekaj j ' orožja. j ' Voditelj oddelka, ki je zasedel vojašnico, je takoj postavil stra- i * že. Kdo ve, kaj se še lahko zgodi j 1 in kako dolgo š»- bo trajalo, da { prispe glavna srbska vojska, ki N se na vrhovih še bori z umikajočim se sovražnikom. Arnavti, nahajajoči se v škrip- j CU, so se skušali rešiti z begoiu. . Vojašnica se jim je zdela naj- J boljše zavetišče, računajoč na to, j da bodo tamkaj dobili pomoč za ' odpor. Kakih dvajset Arnavtov je hi- j telo navzdol naravnost proti ka- c sarni. I Ker so bežali z raznih strani, i niso bili skupaj, marveč so bili od- J daljeni drug od drugega kakih ' petdeset do sto korakov. Četni ki v vojašnici so že pri-1 pravijali kosilo. Ljudje so bili že j 1 lačni. j * Neki domačin iz Prilepa je iz ' daljave zagledal Arnavte, da so h se napotili proti vojašnici. Ni ve- j 1 del, kaj je, ali preplašil se je ter! 1 hitel v vojašnico kličoč: "Bežite, i Arnavti giedo! j ' Poveljnik je skočil k oknu: za-j '[ rei, Arnavti hite naravnost proti' kasarni! Stvar mu je bila takoj jasna:,' begunci pač mislijo, da je v ka-1 . sami še turška vojska. "To je imenitno!" je vzkliknil, j Skočil je na dvorišče, zbral svojo ' četico in jo pripravil za napad, t ■ Pri vhodu je postavil straže. Čim * se Arnavti približajo, naj jih čet-j niki sprejmejo na nož. Trenotki so bili dolgi, kakor j1 ure. Vhod v kasarno je bil ozek. Treba je bilo prehoditi dolg, mračen ! hodnik, predno se je prispelo na 5 dvorišče. A na koncu hodnika ob j ' straneh so bili četniki s puškami i v pripravljenosti... i Prvi Arnavt je kakor brez du- s še skočil v hodnik. A ob izhodu iz 5 hodnika je obstal kakor okaine-nel, ves prestrašen pred nepoj- 1 mljivim dogodkom. s Začutil je ostrino bajoneta na svojih prsih. 1 Presenečen in preplašen je stal kakor kip in ni mogel priti do r zavesti. Srepo in divje je zrl pred 1 »e, videč proti sebi namerjene cevi brzostrelnih pušk. < Samo ena se naj izproži. pa bo- 1 do počile vse. V tem trenotku se je zaslišal 1 laočan glas vojaka: "Vdaj se, ali I bo po tebi!" ^TBT j Arnavtu je zdrsnila roka niz-f dol, puška mu je padla na tla. 1 Uvide! je, da je izgubljen. "Tealim!" (Vdajam se!) se za- * klical in sklenil roke... 1 In tako so po vrsti drugega za drugim v četrt ali pol ure polo- s vili vse Arnavte .. ' # . • i Dva črn ogorki. 1 Na Vasiljevcu se je že dva dni 1 n«*t»re«tsno bil boj med srbskimi č«tuiki in Arnavti. Najhujši dan < je bil 16. oktober. i Četniki so bili na vasiljevskem hribu. Dobro so se ukopali. ostali pa so so se nastanili v stražnici, od koder so streljali. Streljiva so imeli dosti, hrane pa čisto nič. Arnavti so jih obkolili. Nečejo naskočiti četnikov, takisto pa tu-j . di ne dovole. da bi se le-ti prebili. Že dva dni niso ničesar jedli.i i niti so poskusili skorjice kruha, i niti so s požirkom vode omočili j grlo. Se pred začetkom boja so ■ poslali četuika. da jim preskrbi hrane. Toda mož se je ni vrnil. Od čete stotnika Tankosiča se je oddvojilo okrog štirideset čet- j nikov in so dvakrat poskusili da i se približajo vasiljevskim junakom, da jim pomagajo in da jih : ovobode. Arnavti so jih odbili. j teta v stražnici je gladovala. j Toda žeja jih je bol j mučila ka-; j kor glad. A vse so junaško pretr-j peli. Nikjer ni bilo izhoda in rešit ve. Arnavti so obkolili vrh in straž- [ nico kakor da bi jih obdali z verigo. Težko bi se mogel živ človek priplaziti skozi njihove vrste in se približati stražnici. Četniki so končno že popolnoma obupali. Po- ; svetovali so se kako bi se prebili. Toda dogodil se je pravi čudež. ! Sami četniki so bili presenečeni: v prvem mraku so zagledali dve 1 ženski postavi nižje stražnice v neki globeli. Bili ste dve Črnogor-1 ki. S težkim trudom ste se vzpe- j ujali po strmini, po nepristopni ! steni za stražnico, kamor bi se je-! dva koza mogla vzpeti. Xa hrbtu je vsaka nosila veliko torbo. Dospeli ste pred stražnico. Čr-1 uogorki sta postavili na tla velik i vrč vode in dve vreči s koruzo . . . Med Četniki je vladala velika radost. *" Vedeli sva. da nimate kruha, pa sva se odločili, da vam do-j nese va to koruzo in vode." Vojvoda se ni mogel načuditi smelosti teh dveh žena, katerih moža sta bila obmejna stražnika. | "Ali ni bilo nevarno", ju je : vprašal. "Nevarifo že. a vendar sve pri-i šli.'' ! "Ali se niste bali?" "Kaj hi se bali, ako vi tu mr- 1 i jete od gladu ?" Vojvoda še vedno ni mogel | pojmiti. j "Pa mi smo skušali prebiti, pa i ni šlo. Čudim se. kako sta se vi-dve ueopaženo mogle priplaziti j semkaj . . ."' "Plazili sva se po globeli ii: ' jarku. Silno težko je bilo. Utru-! sva se, toda kaj to! Čudno je | samo, da naju niso opazili." Četniki so izpraznili vreči in si razdelili koruzni kruh. .Razdelili j so si tudi vodo. Crnogorki sta ostali s četniki v stražnici do noči. Nato sta vzeli prazni vreči in vrč in se napotili : nazaj. Poslovivši se od četnikov in že-. leč jim mnogo uspeha, sta se iz-j gubi Ji v noči. Izginili sta v jarku, j ki vodi k potoku ... Ob zori 17. oktobra se je nadaljeval boj z Arnavti. Zahvaljujoč se požrtvovalnosti in junaški smrti Akse Kosovea, i ki je štiri bombe vrgel med Arnavt,- in s tem napravil prosto pot , j svojim tovarišem, so se četniki re-j šili. Da-Ji sta se vrli Črnogorci vr-| nil i na svoj dom, ali sta morda | ponesrečili v jarku — sam Bog ve' Nov naraščaj. Vsi ga spominjamo, vsi s spoštovanjem izgovarjamo njegovo j ime. Najvdanejši svojemu poslu, -najnavdušenejši v štabu dunav-ske divizije je bil mladi stotnik Zd ravkovič. adjutant. Glasno je izražal željo: da bi mi bilo dano, udeležiti se borbe in sodelovati pri velikih dogodkih. "Želim borbo, želim zmago, želim smrt!" Prvi dan bitke na Kumanovu je nosil raporte, da se mu je penil konj. Opazoval je strahovito borbo in obžaloval, da mu ni dano se je u-deleže vat i. Padel je poveljnik polka, padel poveljnik bataljona, padli so poveljniki čet in vodniki Treba je bilowamestnikov. Zdravkovič se je sam javil in prosil za komando. Tistega dne zvečer mu je divi-sijski poveljnik poveril komando prvega bataljona. Zdravkovič je bil presrečen, da se bo mogel aktivno udeležiti vojne. Se tiste noči je zapustil štab in prevzel komando. Bitka ni pre- i nehala. Drugega dne se je nadaljevala s še večjim ogorčenjem. Poveljnik je hitel od ene čete do druge, bodril svoje ljudi in jih navduševal z ognjevitimi in rodo- ! ... 1 ljubnimi besedami Vojaki so prodirali proti sovražniku pevaijoč. Sovražnikova krogla ga je hitro našla in ga zadela v spodnji del telesa. Rana je bila težka, nevarna, o-peraeija riskantna, zdravnik v j skrbeh. Mladi ranjenec je ležal na po-! stelji, zrl vnezmirjenega zdravili- j i ka in bolničarje, opazil njihove I trudne in zaskrbljene obraze in J vprašal s slabim glasom: j "Kaj pa je?" Zdravnik se je prisiljeno na- j j smehnil, kakor da bi bil breskr-1 i ben in ravnodušen ter poskusil I j potolažiti ranjenca. Nič ni — ni tako nevarno, ne j bojte se, gospod stotnik." Blag usmev se je razlil preko smrtno bledega lica plemuitega junaka. Oči so se mu ovlažile. "Lj, doktor, zakaj me tolažite, kaj me hrabrite? Čemu to? Ne vprašujem jaz zase ... Vi mislite da je mene strah pred smrtjo. Ne bojim se smrti iu nisem se je nikdar bal ..." "A pravim vam, da ni nevar- illO." "Ne vprašujem zase. Ni to glavno."* ilA kaj je glavno?" "Glavno je to, da-li smo zmagali?" Zdravnik je zadivljen ostrmel. Ni mogel razumeti tolike ljubezni do domovine: ranjenec, nad katerim že lebdi smrt, prezira življenje in ima eno edino željo, da sliši o zmagi srbske vojske. Zdravnik jasno vxli skorajšnji konec, tragedijo tega junaka: senca smrti plava okrog postelje in polagano gasi plamen življenja, ki drhti kakor krilo ranjenega goloba v globini svetlih in pametnih oči, na Čelu se pojavljajo i/, znojuie drobne kapljice ledenega potu kot predznaki skorajšnje siniti. Toda očaruje ga to prezirali je smrti. To je nov naraščaj, ki razumeva svojo preprosto in vzvišeno nalogo, vse dati za srečo svojega naroda, za slavo domovine . .. Zdravnik je zamahnil z roko in oklenil glavo na stran, da bi smr- ' ti posvečen junak ne opazil nje- : govih solznih oči. "Sovražnik beži v paničnem strahu, naši ga preganjajo!..." Ilanjenečevo lice je oblila rdečica, oči so se mu zaiskrile v čudnem sijaju. | Sedaj mi je lahko ..." To so bile poslednje njegove , besede. I'mrl je z usmevom na ustnicah. Bivši turški sultan Abdul Hamid je imel v svojem živalskem vrtu 8 levov, G tigrov. 4 hijene, 40 opic, S pižmarjev, 2 oraug-utauga (opici), GOS jelenov, GO-s vernih jelenov, 3GO bivolov, 40 volkov. 4 kozoroge, 2 žirafi, S vider, 200 kač in 400 drugih divjih živali. Poleg tega je imel še cele čete domačih živali, kakor 400 krav, 40 bikov najboljših piemen, 40 vo- ! lov, 3o00 konjev, d8 zeber, 200 ' egiptovskih mul in 80 kamel. Posebno pa je ljubil mačke.-katerih J je imel v svojem vrtu okoli 1500. 1 med temi 212 dragocene pasme, katere je poznal vse po imenu. Ker pa so se mačke in domači zajci hitro pomnoževali. je moral j sultan večje število svojih ljub- j ljencev podariti. Takega darila < ni smel nihče odvrniti. Tudi ni smel nihče, ki je prejel kako ži- : val od sultana, isto umoriti, ker je i sultan včasi ukazal prinesti ka-ga mladiča, da se je prepričal, če dotični, katerega je obdaril, v resnici izpolnjuje njegovo zapoved. Najrajše pa je imel pse in ; ptice. Od teh ni daroval nobenega .Imel je 200 plemenjakov (rde- : čili gosi), 50 gosi, 50 labodov. 30 ' pelikanov in 600 kokoši najrazličnejših pasem. Poleg teh je imel tudi 100 fazanov, 10 pavov, 60 golobov-pismonošev, 200 papagajev in 150 kanačkov. Papagaji so bili vsi izvežbani in so znali peti in žvižgati. Baje so znali peti najlepše komade iz oper (gledaliških predstav). Te podatke je podal bivši sultanov živinozdravnik dr. Sehiifer, katere je priobčil neki amerikanski časopis. Vnukinjo živo pokopala je v Windisch Kitzu pri Berolinu 60-ktna Richteer. Pokopala je štiriletno hčerko svojega sina ob robu nekega gozda. Ko so strašen čin babiee čez eno uro zasledili, je bila dekliea že mrtva. Babica, ki se ji je moralo zmešati je rekla, da hoče se ostala dva < otroka svojega sina umoriti ! *"" ' T" . ■ ' ' ' ' Za smeh in kratek čas. NEŠKODLJIVO. — "Pa se nič ne bojite, da bi otroku škodoval slanik, katerega ravno obira?" — "O prav nič. — Saj sem mu kupil slanik, mlečne vrste. " Na cesti. J V, ' Postarana dama: "V tem času. ko bi se bila ti lahko poročila, j s -in postala jaz že dvakrat vdo- j va." > I Po veselici. A: "Ali te je tvoia boljša polovica danes zjutraj kaj oštela, ker si se vrnil tako pozno domov? B: "Spala je kot kamen. Samo sosedova papiga me je kregala celo uro." ♦ Kratek proces. Gost: "Danes sem dobil pa le I eno poreijo telečje pečenke. Ka-1 ko to!" Natakar: "Oprostite, ker jej naš novi kuhar pozabil razrezati j poreijo v dva kosa." Pcnioč v zadregi. . Pismonoša. vstopivši v stanovanje dijaka Veseliča z denarnim pismom v roki: "Stanuje li tukaj j osmošoleo N. N. V — "Ne. — Jaz grem z Vami. Najti ga morava na vsak način I morda v nasprotni hiši?" i Boljše. — Kako gre pa kaj g. nadgo-j zdarju. Jeli že kaj boljši? Kuharica: — "Danes mu je g.' zdravnik že zopet pridušavanje j dovolil. SLAB ZAGOVOR. Modema mesnica. Kuharica: "V tem kosu mesa tiči gotovo tudi velika kost." Mojster učencu: "Popelji Fran-celj popelji, gospodično kuharico v Roentgenovo kamrico, ter ji dokazi z električnimi žarki, da je ta kes mesa brez vsake kosti." Ta bo*pravi! Zenitovanski kandidat: "Lju-: bil Vas bom zlata moja golobica ; tja do smrti! — Moj posel je si-' cer skromen ; po poklicu sem ku-J : ar; a vseeno mi ne odklonite radi tega. Vaše roke!" — "Dobro, dobro! boste pa kuhali namesto mene, ker jaz ne znam." Potrdilo. V gostilni pri "Črnem volu" je sedelo več gostov; pogovarjali so se o občinskem- tajniku ki je do-; spel ravno pred nekaj dnevi iz ! norišnice. Občinski tajnik N. je dobro slišal zabavljiee svojih gostov, ter j se konečno za rež i s kota nad nji-mi: "Molčite, molčite! Vi vsi ste ! bedaki, ker nimate zdravniškega spričevala pri sebi o normalnem ; stanju možganov, kakor — — j jaz."' Vrednost pozdrava. I u- ; — "Koga pa zopet -pozdravljali" — "Premožnega bankirja N., mojega bodočega tasta "in spe?" Šef svojemu izvoljencu.: "Takih zagovorov sem že navajen. Če me smatrate res tako neumnim, potem ste pač na pravega naleteli." i - .v... • ^ Tajnost. A: "Vaša zaroka z bogato ban-kirjevo hčerko je torej še popol- ; noma skrivna ali intimna?" B: "Da. — O nji vedo le moji j najbolji intimni upniki." i Odkrito povedano. Zdravnik premoženemu trgov-1 cu: "Tako obsežna trgovina Vam J povzročuje mnogo skrbi." Trgovec: "Rad bi ne tičal v ko-j ži mojih upnikov.*' Pomota. Gostilničarka gorske restavra eije svojemu možu: "Miha, po- ■ glej. poglej našo rujavo kokljo. Že 3 dni sedi na krogi j i sredi bi-Ijardne mize. To moramo takoj zaklat i. ker se ji je zmešalo." Vzdihi. Že postarana deeviea: "Zares; krasen je to roman. Škoda da ni-j sem tudi jaz tako nesrečno poročena!" Iščem svojega brata VINKO I STA VANJA. Čul sem. da se nahaja nekje v Greenland, < Mich. Poročati mu imam važne j stvari, zato prosim cenjene ro- j jake, če kedo ve, kje se nalia- j ja, da mi javi njegov naslov, ali naj se sam oglasi. — Louis I Stavanja, 1390 East 41st St.. j Cleveland, Ohio. (17—7 3x v 2 d) Sar* Trgov«« ■ zlatztiao VI M. POGORELO 29 B. Madisoa St. — Room 1111. Chicago, El Opomba: Pazite na »s'.kc ▼ »o šotnih, številkah- V ZALOGI imamo import iram1 slovenske gral'ofonske plošče in vseh vrst grafofone, istotako tudi ure, verižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte cenik! A. J. Terbovcc & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo. (12-18—7) POZOR ŠUMSKI DELAVCI! Delo dobi GO mož. Plačam poleti in pozimi od $1.75 do $2 na dan. hrana in stanovanje prosto. Tukaj se režejo sami kreli iz smrekovega drevja (Spruce Logs . Tukaj je dobra voda in dober zrak. Hubert Mihic, Black Mountain. N. C. KIJ GOS P OD AA, edini »lo venski ms gaziš v Ameriki. Izhaja na 32 itraneh mk meaee in velja za vae leto tamo 11.00. Prinaša podučue članke ta goipodarstvo, go«podinj»tvo, lepe poTeiti, razprave o naših gibanjih in zanimivciti is «eleg* •veta. Pošlji denar i«: NaŠ Gosnodar. t§16 S. La^adals Avesa«, (10-8 y 2 d) Chicago. Tli 4Qji-~---C-ifc>-w:-es__j Krasen gramofon. Zastonj na poiskušojo za SO dni. - GRAND COLUMBIA je daleko najboljši instru-^ ment. Regularna cena $75.— I Naša posebna cena Ie $38.— 8 in 12 plošč s pesmimi zastonj. Ij $40.—gramofon za $22.50 s t prostimi darili. Prodajamo po % $2.00 mesečno. Transatlantic Co. 74 Cortlandt St., New York. fz\ tDlNA SLOVENSKA TVRDKA« ZA5TAVE, REGALLiE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE H^l ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.' PiSai Oe!o prve vrat«, CJ^vno nl^lce. T J F. KERŽE £y 3616 8. I.A VV.NDALE AVB., CHIOAUU U.I. raOTKNSFF CENIKE PfSILJAMO ZASTONJ. MS f^lB _ Naravna ohijsfea vina, najboljše kakovosti, Dela- C ware, Catawba in Concord, prodaja £ Josip Svete, 1780-82 E. 28th St., Lorain, O s Delaware po 90c. galona. Catavba po 70e. galona, _ Concord po 50c. £»alona. _ ^ Vino razpošiljam od 25 galonov naprej. 6 Za vino jamčim, da je popolnoma naravno. £ Pri večjih naročilih znaten popust. £ jyo C^Cj Cjj^D C^O cg^o Velika zaloga vina in žganja. IVIarlja Orlll ^^^^I^BEb^^. Prodaja bele tJa« po.........70c. galloa Črno vino po.............SOc. Drolalk 4 paionc ta....................$11.dt * Brinjovac 12 steklenic xa...............(12.0« SSBBBf igal. (sodček) u .... .............«K>.M Z* °blino naročbo pe prlporofia MARIJA QRILL,, SdOS St. Clolr Av«., N. Cioveiand, O Phon« 346. | ® FRANK PETKOVSEK, Javni nofar - Nutery Public, 71S-72^Market St., WAUKE0AN, ILL. PRODAJA fin^ Tina, najbolje fgaaje te-tXTrstne smatke — paleatoyaca idra PRODAJA volne llstae vsek prikoapr POŠILJA denar ▼ star fcrai ihcefljlvs UPRAVLJA vse v aotarsfcl potal spada« _joga dela. __ Zastopnik "GLAS NARODA", 83 Cortlandt St..Ne*York. __________ ■ Jngislcvinska KM Jadntta Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. VfUDNlRn : i Vr« fi rodpr*6a*4nt*: IVAN PRIMOŽIČ. Ev* leth. Minn. Boa Ml. UUvnl tajnik: ODO. L. BROZICH. HIy. MIud . Bob 414 Potno*nI L»Jclk: MIHAEL. MRAVI.VBt '„ OnxutL*, H«*., ItH M. Iltt 11 IUa«aJnlk: i VAN OoUZK, Ely. Minn. Uo* 11*. AJLOI0 VJUNT, Lonln, Ol.lo, 170« m. Utt M. * I VRHOVNI ZDRAVNIKI ur. maktim < irac. Jon««, m., »m no cut 110 nagrado - U H» K za dalj-i leposloven spis poljubiw vsebine. I Vložiti ga j«- treba do 1. maja J. i 1!»H pod posebnim geslom; pisateljevo inir bodi v kuverti, ki j«-zaznamovana /- dotičniin geslom, j Razume m\ da prejme avtor za lUi^rajcni spis poleg naftrade tudi običajni honorar. Glavna posojilnica. Po sedanjem stanju ti lavne posojilnice je popolnoma izključeno, da bi via-. I ji dobili od delničarjev uiti 50 odstotkov svojih hranilnih j \ l«»jf Likvidacijski odbor je Tel dni poslal vsem vlagateljem j vprašanj«, koliko bi od svojih' vlog popustili, in istotakc vsem j delničarjem, koliko bi bili v sta- j nu prostovoljno prispevati, tla sel na ta način doseže brez dragih potratnih tožb mirna poravnava, j Likvidacijski odbor računa, da j bodo mogli delničarji v najbolj-; •>ein slučaju zložiti •><) odstotkov , hranilnih vlog. 14) do 1*2 odstot- ' kov bi pa prišlo na konkurzno maso. Vseh izplačljivih hranilnih vlog je okroglo :J,000.000 K. t V m' že kapital ne more izplačati, je potem popolnoma odveč pripi- j savati še obresti. Polom Glavne! posojilnice je hud udarec za čla- j ne in upnike, ker bo skoraj dva . milijona kron narodnega premoženja izgubljenega. Bistvo asana-' cije zamore le v tem slučaju obstati. da s«' omogoči članom vplačevanje njih prostovoljnega voj žep. Na enak način je naj ..upnikovo ime opeharil tudi Frana Deklevo za 2«H) K in (J buteljk .»vina. Opeharil je dalje Jos. Cer-j , kveuika za 50 K, a tu le s tem ' ia>;ločkom. da je pisal pismo v J I imenu svojega očeta, v katerem •ra prosi, na.j župniku Skerjancn posodi 4«» do 50 K. Poskusil je svojo srečo tudi pri župniku Antonu Štcmbergerju v Skoejanu s j pismom na ime župnika Skerjan-i ca. v katerem ga prosi 200 K posojila. A župnik v Skoejanu je bil toliko previden, da ni dal de-, 1 j m | . i ( narja Alei gonu v roke, marveč { , j** poslal Skcrjaneu po svoji i služkinji. Seveda ga je ta začu- I«leno gledal, ker on posojila ni potreboval in sploh dotičnega pi- .sina ni jiisal. Konečuo se je Mer- i gol*u še enkrat posrečilo opeha- ; riti na sličen način Frana Deklc- .' vo za 200 K. a v tem slučaju se | ni več upal pisma sam oddati. marveč je poslal k Deklevi svoje- ( j ga prijatelja Leona Vičelija. Ob- 1 dolžence je imel namen z opehar- iji-nim denarjem odpotovati v A-j met i ko. a se je konečno zbal. d;: i -1 t Iga ne «loli it i roka pravice. Za to I lahkoinišljeno dejanje je bil se-i daj obsojen na 7 mesecev ječe. ( Pretep zaradi nemškega napisa. ; Na plesni veselici v Plibahovi go-, stilni na Vrhniki se je nahajal tudi delavec Luka Dolenc. Na glavi je imel papirnato čepico z nemškim napisom, katero mu je Žagar Janez Nagode v šali raztrgal. Dolenc je nadomestil raztrgano . čepico z drugo, enako prvi. Tudi to mu je Nagode potlačil, kar ga je tako raztogolilo, da je zahteval v kuhinji kuhinjski nož, katerega pa ni dobil, nato pa je naskočil s svojim žepnim nožem v goviilni Nagodeta in ga sunil v levo stran trebuha, da je izstopil del pečnice. Obdolženec, ki prizna. da je imel namen iz mašče- • valnosti Nagodeta poškodovati. k je bil sedaj obsojen na 6 mesecev • težke ječe. Frochaska na Bledu. Bivši av- j slrijski konzul v Prizrenu, slav-noznani Prochaska, je pač še či-' tat«1 jem našega lista v "najboljšem' spominu. O n»iem so razširjali dunajski oficijozi najgoro-stasnejši novice, ki so se vse iz-' kazale kot neresnične. Končno so oficijozi vedeli celo pripovedovati. da so Srbi na Prochaski izvr-■ šili — operacijo, ki je potrebna ; samo pri evnuhih in pevcih sik-1 stinske kapele. Manjkalo je le malo, da zaradi Prochaske ni pri- - šlo do vojne. Vlada je sicer Pro- - chasko premestila daleč, nekam v ' Brazilijo, toda njegovo ime osta- - ne ohranjeno v zgodovini in ka- • dar se bodo imenovala najboljša j - imena, bo vseka ko imenovano tu-' - di ime Prochaska. Ta svetla hi- - storiena osebnost se mudi sedaj - na Bledu in se zdravi v Riklrje- - vem zavodu. Prochaska sicer skr- - bi, da ostane njegova navzočnost kolikor mogoče tajna, vendar so - ni dala popolnoma prikriti. Umrla je dne 2. julija v Ko- - košnja 1 i gospa Katarina Kokalj, n rojena Cerar, stara 62 let. &TAJEBSK0. I Avtomobilska zveza Celje— - Ljubljana. Naša lepa Savinjska i dolina, ki smo jo mogli dozdaj t, samo v njenem začetku v okolici . Celja do Št. Petra obiskovati, seJ GLAS VARODA. 22. JULIJA, 1 913. nam je zdaj z novo avtomobilsko zvezo Celje—Ljubljana popolnoma odprla. V dobri uri nam je mogoče priti preko lepih krajev iz Savinjske doline skozi trg Vransko do kranjske meje v Črni Graben. Ljudje se avtomobila pridno poslužujejo, kar je dokaz, kako zelo potreben je bil. Savinjska dolina ima jako lepe kraje in iz posameznih avtomobilskih postajališč so izhodi za daljše in krajše izlete, kakor tudi prilike j z- hribolazee, ki hočejo v roman-j tic no Logarjevo dolino, na Kam-: niške in Savinjske planine itd. | Oni, ki morajo po opravkih v te j kraje se itak radi poslužujejo j avtomobilske zveze. Prehod čez ! štajersko-kranjsko mejo preko preko Trojan je vele romantičen. Avtomobil odhaja iz Celja izpred ' Belega volka" ob pol 7. zjutraj in ob pol 2. uri popoldne. Nadalnje sanacije spodnješta-jerskih posojilnic. Kakor bo že naši javnosti znano, je prišla pred več leti klerikalna posojil-| niča v Laškem trgu v težkoče j vsled izgub pri nekem ponesreče-' nem konsumu. Te težkoče so tra-j jale več časa. dokler ni prevzela posojil ničnega primanjkljaja v plačilo klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani. Tej bo pa dala vlada v ta namen specijelno sub-| vene i jo v znesku 100.000 K, plačljivo v lOletnih obrokih. Na enak j način se trudi doseči tudi sanaci-I ja klerikalne posojilnice v Marn-j berku, samo da se tam pritegujejo k plačilu primanjkljaja, ki ,;e j veliko večji kot v Laškem trgu i in znaša bojda do četrt milijona kron. tudi zadružniki. T'pati je, tla se bodo sedaj zacelile vse te tri boleče rane na slovenskem spodnješta jerskem zadružništvu: Šoštanj. Laški trg in Marnberk. PRIMORSKO. Umrl je na Angleškem — kot smo že na kratko poročali — nekdanji sot rudnik tržaške "Edinosti" in urednik celjske ''Domovine" g. Ljudevit Furlani. Po- ' kojnik je bil rodom z Goriškega. Služboval ;> naprej pri finančni upravi, zlasti dolgo na Dunaju, potem pa šel kot e. kr. računski rev i dent v pokoj in se posvetil političnemu pisateljevanju. Bilje vsestransko izobražen mož in jako vesten in spreten časnikar. Še lani je izdal zanimivo knjigo politične vsebine. Zadnje čase je živel na Angleškem, njegova vdo-t va je Angležinja; a bolehal je že i dolgo in zdaj ga je dohitela smrt. i Vsi, ki so ga poznali, mu ohrani-Ijo prijazen spomin. Smrt radi udarca s kopitom. Kobila je udarila s kopitom po glavi 21 let starega Evgcna Šaj-na v Pulju s tako silo. da je umrl v bolnišnici za zakrvavljenjem možgan. Znorela ljubosumna služkinja. V Trstu je vrgla v Veliki kanal služkinja Neža Kavčeva petletnega sina Danila svojega gospodarja, strojnika pri Lloydu, Ivana Kreigherja. Navzoči so otroka rešili in prijeli morilko, pri kateri i so našli precejšno steklenico phe-nilove kisline. Kavčeva na stražnici ni ničesar izpovedala, češ, d.i ne mara govoriti o svojih razmerah in da se je hotela tudi sama usmrtiti. Radi ljubosumnosti morilec. Sodna zdravniška komisija, ki se je bila odpravila v Osek, da do-žene vzrok in okoliščine smrti 30. junija umorjenega Jožefa Rijav-ca (o slučaju smo že poročali), je konstatirala. da je pokojniku šla kroglja nad desnim očesom v glavo in se zarila v spodnji del o-zadja črepinje. Razsledovanje j;j , tudi dokazalo, da je morilec 23 let stari Anton Remec, ki služi sicer pri vojakih v Kanalu, ki pa je bil na dopustu. N;ega so že zaprli. Pokojni Rijavec in Remec sta bila 29, junija skupaj in prvi je drugemu povedal, da se oženi 5. julija. Ta se je nato obregnil, češ, kaj to njega briga; brigalo in peklo ga je pa tako. da je prijatelja radi ljubosumnosti umo-j ril. . i Električna železnica v Gradežu. Železniško ministrstvo je dovolilo grofu Aleksandru Econornu za dobo enega leta tehniške predpriprave za gradnjo male električne železnice iz Gradeža do ustja ta-. kozvanega Primero-kanala. Tatvina v mornariškem arae-nalu v Pulju. Pred okrožnim so-( d iščem v Rovinju se je vršila ob-; ravnava proti 221etnemu mehaniku Josipu Ambrožu in 211etneinu Henriku Jaksetu zaradi številnih . tatvin, ki sta jih izvršila v mor-11 nariškem arsenalu v Pnlju, kjer i sta bila uslužbena. Obtoženca sta i I tatvino do zadnjega odločno za-Jnikala. Vendar pa tajenje ni nič _ - ... .. 0 pomagalo, posebno še. ker so na-i- šli povodom hišne preiskave pri e Ambrožu veliko število v arsena-v In ukradenih predmetov, kakor: » razne električne aparate, baker. ,i cink in druge stvari. Kljub do-a slednemu zanikanju krivde sta bila oba obtoženca obsojena, in - sicer vsak na 4 mesece težke ječe. 1 KOROŠKO. i V Borovljah so se dne 24. juni-p ja vršile občinske volitve. Nemci - so napeli vse sile, kar so jih mo- - gli zbobnati skupafj in to zato. da i . bi jih Slovenci morda ne presene- » tili. Toda Slovenci se volitve niso > udeležili in so pustili, da so si iz-r. volili Neinei sami svoje zastopni-» ke "strammdeutsche". kojih ger-. mansko pleme sega gotovo daleč1 l in kojih častna imena slovejo: R. j Hoinig, Fr. Hossl. Fr. Kusternig, dr. Jos Maurer, A. Reinhardt, N. . Rubner, dr. Fr. Vetter, Tg. Deg-. hotVer. V IL razredu: Al. Auto-l nitseh, J oh. Hafner, Fr. Just. Ch. . Hey. Avg. Kastner. JV. Sodia. M. ' Tsehinkowitz, Ig. Tschebaus. Pa-!] vel Doujak. Mih. Wernig. Jakobi Koschat in Anton Sagoschen. V { lil. razredu: Fr. Buxhaumer. 31. ' Gratze, Jos. Hambrueli, J. Ogris, 1 R. Perkounig, Jos, Rebernig, Jos. Schaunig. Schacherl-Gutschar. J. 5 Antonitsch. Karl Bauer. Mih. O- 1 bon ni g in Josip Just. Ubegla vojaška kuharja. V no-či od 22. na 23. junija sta pobeg- j nila kuharja Pitschko in Weber pri 2. bataljonu 7. polka v Celo v- 1 cu. Dne 24. junija sta pisala stot- ' niku pismo, v katerem mu naznanjata. da sta v Švici in da sta vo- ' jaško obleko in orožje pustila pri- ' bližno 300 korakov od Vrbe v oh- 1 cestnem jarku. Zakaj sta Pitsch- 1 lco in Weber ušla, v pismu ne na- ' vajata. Na v pismu označenem { mestu so res našli obleko in orož- j ' je beguncev. j 1 Umrl je v Borovljah tovarnar | J za puške Aleksander Antonitsch.;' star 25 let. Smrt je povzročila pljučnica. Koledar za kt* 1914 se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. r Obsezal bode razne zanimive i r kratke povesti, oUUo slik in dru- j v gih zanimivosti. Cena mu bode j „ kakor dosedaj 30 centov s pošto: vred. Tpravništvo Glas Naroda. - - —--- h Rad bi izvedel za svojega brata € JANEZA PRIMOŽIČ. Doma j je iz Podslivnice pri Cirknici. . Pred 4. meseci je bil v Fenriek. AV. Va., in od takrat nisem več ^ slišal o njem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov c sedanji naslov, da ga mi javi. * za kar bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph c Primožič, P. O. Box 566, Blaek j Mountain. X. C. (22-25—7) ! DOKAZANA RESNICA. sj < e ste že gledali za svet vse- fl povsod, zakaj bi ne prišli pogle- I dat t je. kjer je danes že veliko > slovenskih farmerjev ? Tam vidi- 2 te na svoje oči, kako lepa polja 3 so. Tam govorite s svojim roja- 3 kom t'armerjem, pa ga vprašate j o vsem. Tam se lahko na svoje j oči prepričate, kako lepa polja so 3 si napravili farmer ji v teku eno- 3 ga ali dveh let. Tudi tisti, ki so ' se naselili letos gori, imajo že pol- ! no obdelanega in vse raste, da ne 1 dobite zlepa takega polja, pa gre- ^ ste lahko kamor hočete. Pridite \ zdaj pogledat, pa se bodete ču- i dili. kakšna polja so napravili s naši pridni tarmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli s ' tako majhnim denarjem, da bi \ ne shajali nikjer kot shajajo tam, \ kjer v resnici raste vse, da clove- j ka veseli, kamor pogleda. Tam se j boste lahko prepričali, da je pol- \ no studencev, zdrav, gorak kraj. i ki nikdar ne trpi od suše. Pridite j in prepričajte se sami! Mi ne po- j šiljamo velikih hval v javnost, J ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi < naši farmer ji zadovoljni in to je ■ g'avno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete , do nas, pa gremo skupno pogle- , dat. Tam lahko pogledate in po- | izveste vse od svojih rojakov far- \ mer je v, pa se bodete kmalu pre- | pričali, da se ne hvalimo sami, i nego da nas hvali zemlja, kraj in \ naši farmerji. ( Pridite, dokler je prilika, do- j kler morete še kaj kupiti! Ne od- j lašajte na jesen in pomlad, am- j pak pridite zdajt da ne pregleda- j te samo zemlje, ampak tudi, da i vse izvrstno raste in vse bogato i obrodi. Krže Mladic Land Co., j 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, j 111. Pišite in pridite vselej na ta | naslov in nikamor drtfgam ne. 1 LISTNICA UREDNIŠTVA. Fran Zupančič, Globe, Ariz. — Vaš dopis, ki ima obliko nekake pritožbe, smo sprejeli in se deloma strinjamo z njim. O balkanski vojni poročamo popolnoma objektivno. še nikdar pa niste citati, da bi hvalili vojno, ki je iz-bruhnila med prejšnjimi zavezniki. Jugoslovanski narodi so s tem napravili korak, čegar posledice že sedaj čutijo. Verujte pa nam in prepričani bodite, da so sedanjo balkansko vojno započeli pohlepni nemški prinei — sedaj vladarji nekaterih balkanskih držav. Različnim Ferdinandom, Ka-rolom in Konštantinoin je ljudstvo. katerega vladajo, presneto ' malo mar, ampak gledajo v prvi vrsti le za svojo koirist. Upamo, da je blizo čas. ko bodo sprevideli balkanski narodi, da imajo volkove za pastirje. J. C., Monongahela City, .Pa, Osebnih napadov ne priobčamo pod nobenim pogojem. | IZKAZ DAROV IN ZAHVALA. i Tem potom se na j srčne j še za-h valju jem vsem onim, ki so kaj darovali mojemu bratu Jožefu Andolškti. ko mu je zgorelo na Bregu pri Ribnici posestvo. Da- j rovali so: j lz South Chieage, Ill.: Po $1:. Ivan Andolšek. Ivan Kljun. Al. Prijatelj. Edvard Arko. Rudi O-breza. Fran Ožbald. Josip Zad-nik. Val eni Colarič in Ivan Lesar. Iz Pullman, III.: Po $1: Štefan Govže. Alojzij Škrbec in Fran Levstik: po 50 centov: Josip Fritz in Ivan Arko; po 25 centov: Anton Okorn, Jakob Pue, Ivan Tome. Anton Tome, Anton Gorenčič. Jurij Die, Anton Ule, Fran Pretnar in Josip Oražem: po 10 centov: Ivan Fritz, Vinko Drešar. Ivan Kopač. Andrej Killer in Fran Brolih. Najlepša hvala! Ivan Andolšek. Nabiralec Ivan Arko., SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA odrejena za slovenski narod po -iragih slovnicah. S sodelovanjem vač strokovnjakov, je izšla te dni; založila Slovenic Publ. Co. Cena v, platnu vezani $1. Ta slovnica je skrbno delo ter se delalo na nji precej časa. Nje obseg je: Glasovanje. Oblikoslovje. Vaje. Pogovori iz vsakdanjega življenja. Besede, ki se največ rabijo v navadnem govoru. Pri tej slovnici nismo štedili denarja niti časa in to samo zato. da naš narod vendar enkrat dobi dobro poučno knjigo v tej deželi nrepotrebnecra jezika. Poror prijatelj! lepega Oliva! n ti Pri Slovenic Pablishing Co., 82 i Cortlandt St., New York, N. Y., je dobiti sledeče zanimive knjige . po znižanih cenah: "Rodbina Polaneških." Ro man iz življenja, spisal slavno . znani poljski pisatelj H. Sienkie wicz. Knjiga obsega 1065 atrani in ima več lepih slik. Cena • poštnino vred $2.20. "Mati." Socijalen roman, spi sal Maksim Gorkij. Ta Času pri i meren roman je vzet iz delavske j ga življenja. Velja a poštnim« vred 80c. "Trije rodovi." Dogodki i> nekdanjih dni. Zelo zanimiva po • vest; spisal Engelbert Gangl. Ve j lja s poštnino vred 30c. Dalje je dobiti tudi po znižani j ceni pero, napoljeno a črnilom j (Fountain Pen). Velja samo 25o a poštnino vred. Kje je moj brat MARTIN Fl - j RER ? Doma je iz Šentjernej-! ske fare na Dolenjskem. Preti; I 14. dnevi je prišel v Ameriko- in ne vem, kje se je naselil. ( Prosim cenjene rojake, če ke- ; do ve za njegov naslov, da ga \1 mi naznani, ali naj se pa sami« javi, za kar mu bom zelo hva-ležen. — Frank Furer, Box 21J Courtney, Pa. (10-23--7; 1 'jjj.1.' -i—... ---— * Kje je MARTIN ZORC. po domače Birtov iz Brezja. Pet njegovih bratov bi radi izvedli za njegov naslov, posebno pa še njegov oče v. stari domovini, da se dogovore radi dote. Če kedo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli javiti, ali naj se pa sam oglasi. — John Zore, Box 432, North Chicago, HI (19-25—7) O0LAA. ~ j Cenjenim rojakom priporočam j svoj/i NARAVNA VINA la najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 35^ [gal.; Riesling 40* gal. Vino od le-j ta 1011. Zinfandel 40č gal.; belo j vino Riesling 45c gal.; staro belo ; vino od leta 1910. 50* gal. 100 proof močan tropinovec gal. . $12, 10 gal. $25. Vino pošiljata po 28 in 50 gal. ;Vinarna iu distillerija blizo po-;htaja. Pošljite vsa pisma na: S. Jakše Vinery, Box 161. Santa Helena. Cal. ■ ~ "" — "i "fi " ffi aft i^ mt, rtft Pozor slovenski farmerji! Viled občne zahteve, »mo tutfi letos naroftiti Število pravih domačih K RAN,) SK!h KO S. V 2*iotM jih irtiacro riol^e po 65, 70 in 75 cm. Kou »o LdUcUzjc it urjUJiifja-tkia v 7!>am loTarti ca Štajerskem. Iste ic priti uno u^ košnje t rini. cam i. *-11 Cena 1 kose je 91.IO. -——» fcedor naroči 0 ko«, jih dobi f?o $1.00. V zalogi imamo tu«li Llepalco ontije iz finega j«kia ; cena garnituri je $1.00. =====1 Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naroČitri nam jc naznaniti poleg poštne postaje tudi bliiuo fciezniŠko. Naročilu |ir!ložiti jel denar ali Pesial Mone> Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MESTNI HRANILNICI UUBUANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nad .... 66O milijonov kron. Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 42 milyonov krovi. 1,300.000 kron. Sprejema vloge viak dan in jih obrestuje po brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižit e uru-gih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker te po pravilih te hranilnice, potrjenih po e. kr. deželni vladi izključena vsaka Špe» kuiacija Z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, in občine ohriilfj denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. NaŠ dopisnik v Zjed. državah je že več let PRAN K SAKSER, 82 Cortlandt St, 6104 St Clalr AveM N. E, NEW YORK. CLEVELAND, 0. ' ■ 1 it i Kapitan Satan i i ......-...... i Doživljaji Cirana de Bergerac. J o -----J St»aat Uui« CUlUt. -Za "Gtss Narood. to ne gre takrt hitro; p redno je kupčija gotova, traj.: ?ui uiiinj t«-. gospod čarovnik naredite liiko. < t: t I »odo et-kini y.r vaaj toliko ča«ša eekini. dokler ne ho kupčija si-h-njciia. ko jih jima . nktal d<*h« li Mati a v rokah, naj se Kpr»-infu*% v kar s*- hočejo. Saviniim j«* komaj zadrževal sm. li. vendar j«- kolikor mogoče rt-nno odgovoril: — Naj ho, obljubim ti! Tisočkrat hvala, irospod čarovnik. V.a dohrt pol ure s.- prikazal v daljavi zvonik notredamske cerkva. |N>!sp»;ila sla korak«- in kmalo dospela na svoj eftj. I * i i m a.m j<- liilo I«- malo ljudi .ki s. ni^i dosti zmenili zn nova dva vernika. IMemič in 1'igoš sla pokleknila v zadn'o vrsto. j*niu(H'iuk j*' kai- čudil. < arovnik jt' in tako pobožno moli. M ,ginV pa ni čarovnik? Ne, in*. saj r«s nt« more biti. Ko j«- prisil čas darovanja v> navzoči vstali in šli posamič k oltarju, kj«r so pokleknili, poljubili svetinjo in vrgli na krožnik vsak svoj dar. t irano je stisnil 1'igošu v roko srebrnjak rekoč: — Idi in daruj v mojem imenu. Vi sle pa r»s dober kristjan. I'ri-ja je vrsta uan . Cirano je šel možko za njim. I'* i i.harju padla ua kol« na : najprej Pigos. korak za njim Cirano. Pomočnik je nekoliko pomolil in vrgel srebrnjak na krož-| jiik. — Sedaj pa V» je zasepetal in se obrnil. 0 groza! Čarovnika ni bilo nikjer. T. krat ko je t>il 1'igoš poklekni! in sklonil glavo, je že izginil < ir»no \ livh dolgih korakih skozi stranska vrata. l*r» ilno ji- l*igo^ f>of»olnoma zavedel, je imel vas že daleč •/.U se hoj. Pomočnik ji planil na cesto in s«- obupan bil s pestmi po glavi. L' t« I je ^ko/i polje, skozi gozd, toda nikjer nobenega sledu. 1 o vtriiriH ni iskanju se je vrnil domov in premišje\al na kak na- . in - kakimi besedami bi razložil gospodarju svojo nesrečo. 28. i L « usaiiii «io TouIoum' sta dolu i dve uri. 1'goden slučaj je potu. «'/;•! t iranu, da je Ae v krajšem času dospel. •Na ti vinku je zagledal čedo konj, ki so se pasli brez vsakega i nadzorstva. ; Skočil je na prvega in zdirjal naglo kot veter v daljavo. Ma- ; lo » ' <1 mestnimi vrati je popmil konja nazaj in začel polagoma kota kali | ni ulici. Edina njegova zelja je bila: dobiti pošto, ki vozi v Saint Sernin, 1'i«mi' je bil zelo revno oblečen. Mesto nedeljske obleke mu : j* b;| d il PigoŠ kup eap, ki so kar v kosih visele od njega. K' no ga ljudje sumljivo opazovali, se je naslonil ob cerkveni zid in jel prositi miloščine. < >k< 'i "^la j.- prišel nek človek in se skoraj zadel v plemiča, cirart■> bi najrajše na jrlas zaklel, toda k sreči se je še pravočasno ju« aa^ai .n mu jiomohl roko rekoč; — 1 smilite se. gospod, ubogi ga vijaka, ki je dober kristjan. Možak je grozno zatulil. j • )•• vi jar t abriol, jetniški paznik, ki je prišel v mesto. ] da ptaznuje zaroko sv«»je hčere. ] N» j-.aj časa >ia molče opazovala drug drugega, potem je pa. j eevljar /nova /avpil : t) nesrečnež, kako pridete sem? .Jaz sem 1 izgubljen! J V. t.ulovdnežev je obstalo. Cirano je pomislil: — On. ali < nato pa zakričal: — Pomagajte mi, ljudje božji, primite ( .iiry.ite tatu Ta človek je vkradel grofu Colignaeu diamante. < že tri dni tra iščem! < Komaj j.- spregovoril le besede, je že množica, ki se je bila < i, e.Item skupila, planila na ubogega Cahriola. J K s. • 1 rii k u s tat«.m! — so kričali in ga bili po glavi. P bo- J tri čevljar je krivil, mahal okoli sebe in tulil kot živina. !o je bil ugoden trenutek za Cirana. J Ne izpustiti ga, jaz grem po stražo! — je za vpil in stekel 1 v ozko nli.-o. misleč da s«- bo lahko kje preoblekel in nemoteno i nadaljeval pot proti Saint Serninu. * Silen hrup na cerkvenskem trgu je privabil biriče cerkvene- i n :„':( sodišča. IV.-nli so s«" skozi gručo in ker jih ni bilo meti njimi i nek; j. ki -o poznali čevljarju Cahriola osebno, se je kmalo raz- G jasni'., eela situacija. £ Ko se je malo odsopel. je v pietrganih stavkih povedal kaj se £ mu .»«• prigodi!«!. r Kot blisk j<- raznesla po mestecu novica, da je pobegnil iz f cnlitHtaških zaporov, čarovnik. Antikrist, veri in državi skrajno £ nevaren človek. Vsi prebivalci s«> bili na nogah, vse j«' b-talo prestrašeno in j. razburjeno semtertja. i< Ciljno ni vedel kaj bi začel. Na koncu male ulice je opazil ii Rtražnike, katere ie vodil san Cabriol. Bliskovito se je obrnil, pre- \] letel dvoje, troje ulic in slednjič obstal utrujen in upehan na ne- Ij kom križišču. • j S« da j s»- pravi ujiti ali podleči. J To.i, ?.»■i- .inost; duha še ni izgubil. J. S cestnim blat« m si je namazal lase in obraz, slekel srajco, j vrgel klobuk skozi okno v neko klet in se vlegel na tla. tako kot ! so delali v onem času gobavci. . k Komaj v«- j.- t«. zgodilo. se j. že pri valila mimo njega ljudska * množica. b Toda k » so zagledali dobri Toulonsianci na tleh Icžeže dolgo ** telo navideznega gobavca, zaslišali njegovo stokanje, so mu vr- k gli nekaj drobiža in zleteli, držeč se za nosove, naprej. f Cirano se ie globoko oddahnil. K L vsial je in stopil v bližnjo vežo, kjer se je zopet napravil. L Ko - j čutil popolnoma varnega, jo šel na prosto, m — o j« groza — zagledal pred seboj oddelek vojakov. * f Klici veselja so mu zadoncli na uho. M )d vseh Strani so planili nanj ljudje, vojaki, ga zgrabili in 2 ga vlekli proti zaporu. * a| Pa tudi v t«>m težkem trenutku ga ni zapustil zdrav humor. J] N opr. Sta no je šepetal: — Kakor kaže, ne bom tako hitro prišel w v Saint-Sernin. — Gospoda — je rekel naposled in se obrnil k vojakom — N' jaz se postavim pod Vaše varstvo. Glejte, da se mi ne bo ničesar N pripetilo, ker boste Vi odgovorni. — Naprej — je odvrnil vojak — peljemo Vas v mesto. N Sprevod je dospel na Kapiteljski trg. Nenadoma jim je pritekel nasproti nek inožki, ki je že oddali upil: — Držite jetnika, cerkveni biriei pravijo, da pripada t njim. Roko na jetnika! C _ GLAS NARODA. 22. irofjA, 1 913._ ' — Dobro — je pomislil Cirano — sedaj se bodo še prepirali 1 znme. | — On je naš — mu :ie odgovoril vojak — le glejte, da ne i■ padete njim v pesti. S cerkvenim sodiščem se ni za šaliti. V teku ► štiriindvajsetih ur Vam niti papež, niti kralj ne more več poma- * gati. ( | — Mi gn ne damo! — so vzkliknili vojaki. r Z nasprotne strani jo prikorakal močan oddelek biričev. ■ — Napri j — je zaklica! poveljnik — «lajte nam našega jetni-; kaj. Tukaj smo cerkveni! — Tukaj mestni! se je glasil odgovor, in kmalo nato so si skočili v lase; nastal je strašen šum in ropot. Taki spopadi niso bili v onem času nič redkega; mestno so-, d išče je nasprotovalo k>r je moglo cerkvenemu. Mesta so bila . tako ponosna na vse kar ie bilo njihovega, da bi se še kralju vstavila .če bi kaj drugega zapovedal. i • Iftij* orlhnjfljl«. V = Cenik knjig, = katera ac dob« r zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. muiarvKwiKi • DtJSNA PASA, vezana i. t. zlato obrezo i._' Marija varhinja v usnje v^Ziino .—.so ' K. \ J SKI (1 La SOV I —.40 j £ 1 tajski Cir.si.vj v ns-rijr' v»Jta.Eio —.S«l' i Sv. lili A, e)r-ga ntuo veza.no 1.20 j ^ SKUUI ZA DUŠO, el«-eantno vezano 1.2 1 s za po n o 1.30 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.4 POUČNE KNJIGE: At>ecet!nik slovenski —.26 Abei-ednlk nemški _.25 Al:nov nemško angleški tolmaC —.50 ^ I>nnači zdravnik, vezan _.75 Domači živlnozd ravnik _.BO KemSčina brez uč-itelja _.60 -I Grundriss der slovenlscben Sprache vezano j._ Ang-leSOina brez učitelja _,4tr Mala pesmarica _.s«; Angl. slov. In slov. angl. slovar —.40' - Katekizem veliki _.30 j Prva rafuniea _.go! Slovar slov. nemSkl fJaneitft - Bar- ♦ tel) nova izdaja 2.60! Slovar r.emfiko alovenskl (Janež!5- Bartel) nova izdaja 2.60! _ Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po —.50 . Dobra Kuharica 2.60! _ Hitri računar _.40 j v Nauk o pčelarstvu 1-—! Novi domovinski zakon _.30 Odvetniška tarifa __40 I1 Poljedelstvo _.50 Pesmarica, nagrobnte« 1.—! Katekizem mali _.16 1 Pouk zaročencem _.70 Ročni slovensko-nemSkl slovar _.40 Schlmpffov nemSko-slovenski slovar 1.20 Rchimpffov slovensko-nemskl slovar 1.20 Slovensko-angleSku slovnica $1.00 j l Spisovnik ljubavnih pisem —.40, Spretna kuharica $1.25 ' Tuna uš in trtoreja _.40 _ ZLirka domaiili zdravil _.50i Popolni nauk o čebelarstvu 1.—I • Slovenska pesmarica, I. in 11. sve- zek. vsuki po —.«0 tTmna živinoreja _.60 Umni kmetovalec —.60 ( Zgodbe sv. pi=ma —.50 j ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer. _.20 Avstrijska ekspediclja —.20 Avstrijski Junaki," bro*. —.70 » vezano —.90 Baron i-atjrfon _. 30 Baron Trenk —.20 i Bele noči.... —.20 Belg^rajski bi^er —.16) BenaSka vedeževatka _.20 i Beračeve skrivnosti sto zvezkov 6.— Beračita _.20 Bitka pri Visu —^30 Bojtek _.10 • Božični darovi _.16 Burska vojska _.26 Car in tesar __30 Cerkvica na skali _.16 Cesar Kran Josip _.20 Ciganka _.20 Cig-anova osveta _.20 Ciganska sirota. 93 zvezkov 6.— Cvetin«. borograjsk« —.40 Cvetko _.20 Cas Je zlato —.25 Človek in pol —.go Crnl bratje _.20' , Dama s kamelja ml 1.—j Darinka mala Cm«>goi ka —.201 , Deteljica žvljenje treh kranj bratov —.20 ! Deset let v peklu _.30! Devica Orleanska _.30! Don Kliot _.20- Doma in na tujem —.20j Dobrota ln hvaležnost _,60| , Dve povesti __.20. i Eno leto med Trdljanrt —.20 ! Erazem Predjamskl —.20 * Evstahija, dobra h« —.20 Fabiola __J6 \ Fra Diavolo _.26 George Stephenson, oče železnic —.25 . Grof Radecki _.20 ' Grofica berači ca. sto rveskov 4.— | Gozdovnik, 2 zvezka _80 * Grl zel da — 10 ] Hedvlga, bandltova nevesta —.20, ] Hildegarda —.20 ] Hlapec Jernej _,«o: ^ Hirlanda —.20 Hubad, pripovedke. I. In n. zvezek 1 Po —.20, J Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —20 J Izdajavec _Si1 Islandski ribič 1."_1 Izlet v Carigrad _.M 1 Izdajalca domovina _.20* Ivan Resnicoljub _.20^ Izanami. mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet _.20 I Jama nad Dobrufio _.20 I Jaromll _.20 I Jetnikov! otroci —.60 J Jurčevlčevi zbrani sp!sl l 5. xv. V vojni krajini fl.00 1 6. zv. Moč in pravica $1.00 ^ 8. zv. Bela ruta bel denar $1.00 J 9. zv. Med dvema stoloma tl.00 ^ II. zv. Veronika Deseni&ka $1.00 Kaj se Je Marku sanjalo —.20 1 Kraljevič in berač, —.15, " vezano __,26| ^ Kako postanemo stari _.So ^ Kraljica Draga —.2C KrUtof Kolumbo _.20 Križem sveta —.36 Krvna osveta —.16 Knes črni Jurij —.M Krvava noč v Ljubljani —.40 Lažljivl Kljukec —.20 Le ban. sto beril —.20 f Ljubezen ln maščevanje, 102 zve«. 6.—■ Mak si mil Jan _.»> 2 Kali vseznatec _.20 F Marjetica —.50 Marija hči polk ova —20 • Materina žrtev —.6« Mati, sodjalen roman L— Mir božji —.7« Mirt" °ofttenJakovl£ —.9« MV samotar —.16 / Močni baron Ravbsr —.20 A Mrtvi gostač —.z« S Mu soli no —.30 Z Na različnih potih —.20 Na valovih Južnega morja —.16 E Narodne pripovesti, 1., II., III. in 4 G zvezek, vsak! po —.9* Na diviem sapadu —.C« C Na boiiiču ...IS £ Na Indijskih otokih —.30 Z NajdsnSek —.2» C Na Jutrovem —.36 t i is a preriji _20 j Nuseljenlcl _"o0 Naselnikova hči _ • Navihan ei ^ /Navodilo za spisovanje raznih pl- j sem _-5 1 Nedolžnost preganjana in poveličana —.20 j Nezgoda na Paiavanu _20 1 Nikolaj Zrinski _ Oč« naS _"35 Odkritje Amerike _40 O jetiki Jg Pariški zlatar _.20 Pasjeglavcl {_ Pavliha _"20 1'etrosini, znani N. Y. detektiv _^25 Pod turškim jarmom _20 Pot spokornlka _.40 Potop .2 ! Potovanje v Lillput . —.20 Poslednji Mohikanec _20 Požigalee _20 Pred nevihto _20 Prihajač _"80 1 Pregovori, prilike, reki —.25 ■ Pri Vrbčevem Grogl _20 [ Princ Evgen Savojskl _20 ' Prst božji _»O , Punčika _'20 j Repofitev _"2o ; Revolucija na Portugalskem _.25 . Ribičev sin _jg' j Rinaldo Rinaldini —!so! I Robinzon _40' Rodbina PolaneSkih, resnična j I _ Povest $1.00 ' , Roparsko življenje _.26' Rusko-japonska vojska C zvea _.76; Sita. mala Hindostanka _20 , Skozi širno IrnUjo _.26 SUivenski šaljivec _.30] S prestola na morišče _20 Stanley v Afriki _!.20| Stezosledec Sveta Notburga _i jo' i Sveta Genovefa _.20' 1 Srečolovec _' 1 Sanjska knjiga vellks —301 , Šaljivi Jaka _.20l j Stoletna prati ka _.go i Strah na Sokolskem gradu, 100 zv. 5__1 '. Šopek lepih pravljic —20i Strelec • _.20 Strahovalci dveh kron _.goi Tegethof _"20: Turki pred Dunajem —30 Tiun Ling _.go 1 Timotej ln Fllemon . _'20 | Tri povesti grofa Tolstoja _.40 TrebuSnlk na stov. Jugu _36 Trije rodovi _r3 Uporniki _ Vohun _go Vojna leta 2000 _'20 | Vojska na TunSkem _ V snegu sama _.40 V delu reftltev _.'20 V gorskem zakotju _.29* Vrtomirov prstan _.20 \'oSčilni listi _'2<> Veliki trgovec _.35 1 Vojna na Balkanu 1?, zvezkov $1 S."i 1 V srca g!obtni _.30 " Žalost ln veselje _45 E Zadni grof celjski _ 30 r Za kruhom 1 _£0 , d Za tuje grehe — 60 Zlate jagode _.30 i * Življenja tmjeva pot _.351 1 Življenjepis Simona Gi-egortlC* __60 Z ognjem in mečem j_ I Zmaj iz Bosne _.50 . Zenlnova skrivnost _20 Krasni roman "Prokleta": 1. zv. Prokleta. 2. zv. Volčji ubjaleo 3. zv. Na pokopališču v Fremlcourtu 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 5. in 6. zv. Ugrabljeni groflč t 7. In 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh S zvezkov i.go f SPILMANOVE POVESTI: I- *v. Ljubite svoje sovražnika _.2» zv. ilaron krščanski deček _26 " zv- Marijina otroka _ »n 4. zv. Praški judek _26! 5. zv. Ujetnik morskega roparja _.36 6- zv. Arumugan sin indijanskega kneza _26 7. zv. Sultanovi sužnji _'go S. tv. Tri indijanske povesti _Se 9- zv. Kraljičin nečak _"»o 10. zv. ZveaU sin __'<>5 II- z v. Rdeča in bela vrtnica —30 12. zv. Korejska brata _ 30 13. zv. Boj in zmaga. _io 14. zv. Prisega huronskega glavarja —30 15. zv. Angelj sužnjev —26 16. zv. Zlatokopl 17. zv. Prvič med Indijanci — »o 18- zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev _M 1». zv. Mlada mornarja _.30 TALUA. Brat sokol Dve tašči ii Idealna tašča _ |o Ne kliči vraga _"jn Nemški ne znaj« _.20 Pot do srca _20 Prvi ples "9n Putifarka —20 Raztresenca _'*q Revček Andrejček _ Rokovnjači, narodna Igra _40 Btarinarica _' 20 Trije tički _ «„ V medenih dneh — RAZGLEDNICE: Newyorike. s cvetlicami, humoristlč-ne, božične, novoletne ln velikonočne po komad —.01 ducat po _*|0 Narodna noSnja ln mesta LJubljane, ducat po _.16 Z slikami mestu New Torka po _06 Razne svete podobe po _06 ducat _gf Mbum mesta New York ' krasnimi slikami mesta _.m ZEMLJEVIDI: v A.vstro - Ogrske, mali _.16 Avstro-Orgske. vessn —.60 Kranjske dežele, mali —.1® Združenih držav, mali —.10 veliki _.26 Ehrrope. vezan —.60 Gorenjske z novo bohinjsko ln trtl- fiko železnico _.26 Celega sveta —.26 Balkanskih držav —.16 Zemljevidi: New York, Colorado, rmnoia, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania ln (Vest Virginia vsak 28 o komad. * a ilAVlhMtA ■ ■ M T 1 11 4 l« J9 • t^m --- Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t go-ovini, poštni nakaznici, ali postnih niamkah. PoŽtnina je pri Fseb anali f» Tninaiai jMMSBBSZ^—umm . "i HARMONIKE bod!f=i kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po Kajnižjih cenah, a delo trpežno in zanes'jivo. V popravo zane. »Ijivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 1« let tukaj v tem poblu in sedaj v svojem lastnem d-•mu. V popravfk vzamem kranjek,* k-kur v^e 'iru^re harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nnia jnili vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland O. Hamburg-American Line. Edina direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena e parni Iti na dva vijaka: Esiaeria Aagsste Victoria, Amerika, Presides* Great, Pre*i4est Lincoln, Clevelasd, Crarissati, Prstoris, Patricia, Pcascjlvasis, Graf V aiders««, Prisz Oskar is Prisx Adalbert, katerim sledi v kratkem nov paraik na etiri vij«ke in turbiuo IMPH.RATOR 919 čevljev dotp, 5 ^fun se ml je ^^■fll^^Lp^ posrečilo iz najti prsvo _ Alpentinkta- /JmHH^^B^^ ro in Pomsdo proof lsnads-. nju ln ss nat la>. m, — svatu ai bilo, od kmte- rs aaaUdn In leaaSim soatl (n dol« i IsUsiesnU-no nnimlnn— fsrsa taio in ne bode nt IspadsH. ter ne salveli. Usvno take v«, tsdnlb kreanl brki poaolpams mate jo. K smsttatem » rJksh nassta ta krttl^ih v 8 dneb pjootnoias cm. ■niTtia.ksnBo6eaa brsdsviee. potoe aoireCin ob«-»hm as pooo>neBis odstranilo. Da i« to raanles 1aifHn a «800, PUtts po eanlk kata «aa aoiUasa JAKOB VAHClC P. O. Bex 69 TliTihiil O. Zemljevid balkanskih dr2av je dobiti po 15c. komad. Slovenic Publishing Company. 82 Cortlandt Street, New York RED STAR LINE. Plovitba med;New Yorkom Hi Antwerpo rr>. Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov z brzopamiki na dva vijaka« ______ ♦ ^ .T« ■ - -. A.- M ^fn^ tOONLANB 11,904 ton v • 12,760 ton • f t 2. * -i _ r -^l^^Jg t , FINLAND ^^^^^^^^^^^ ' ADRRLAND c LAPLAND 18,69-1 ton. Kratka in udobna pot t.h potnik« v Avatrijo, na Ograko Blo-v^ntko, Brvatako, m Galicijo, kajti med Antwerpom ia imeao-vaniiru deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno te še skrbi za udobnost potnikov medkrovja Trotj! razred obhto.ii od mahii kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za tadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti ae j« aai RED STAR UIINB "kS I Bvn'2l" V. w. cor. Wuh'inttoa A La S.H.: 333 M«i. Stw«t nt* york. chicago. ILL. w1n1treg *ajf ' M Sut. Street, 1304 "F" Sl.rrt. N. W. n.r«":.'' wash1nct0wn. d. c. 5 jv^j^calt M^lis^, ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'' NAJ ?EČ.TJ IN NA.K^ENEJtsI DKTgVNfK. C0MPAGNIE GENERALE TRANSATL ANTIQUE. (FrancoMka parobrodria družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. Poitr»> Ekapraa parnlkl «o«I LA PROVENCE" iSAVOIE" "LA LORRAt^E"* "FRANCE'' - —— — - —r - Po^tn! parnlkl aot "CHICAGO" ' LA 10URAS?:" ''K.0CHAMBEAU'* "H1ACAXA" QlivMmiKili: 19 STATE STRfcET, NEW YORK. rorner Pearl St., Chcsebroafb HtUrilaf, Peraiki olploieio od uaprej ob četrtkih it pnstaaSŽa ite«. 57 Ncrtk Rivtr in nb gobotih ps it 84 North N. T. *LA SAVO IE 24. julija 191^. SLA SAVOIE 13. aug. 1913. "\jA PROVENCE 31. julija 1913. t FRANCE dne 20. augusta 1913. *LA LORRAINE 7. augusta 1913. °LA TOl'RAINE 27. aug. 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 2. augusta 1913. ob 3 /Topol. tROCHAMBEAC odpl. s pome. št. 57. dne lt>. aug. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol. . vrstaj t nciuv it/.*«ro9vsi! lma|o p»j4re tl|ika. P ara Ud a križem imajo p« »tiri vijaka 4Tstro>Amerikan$ka črta (preje bratje Cosulich) Hajpripravnejša in najcenejša parobrodna čita za Slovence jn Hrvate. * —— // ^ // ff, - j\ r ; ^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington"/ Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko. Cena voznih listke? iz Torta za lil. razred cojdo: Vai spodaj aavedeni mori par* tr