A %
Ameriška Domov
r	m j m r=y. ^ ^„l ,j 11«ii 'i 11 tt
y0* ^/^/c^ICAM IN SPfRSf
°rjt. A;	***	OittS1 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
_ V. J']	Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
smimm mwspumi
>0032
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 18, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
V Singapurju Sovjeti nevede podprli Heatha
Konl'erenca britanske Skup-
Novi grobovi
Josephine Šuštar
V soboto je umrla v Hillerest bolnišnici 88 let stara Josephine, mati Franka, Josephine Lozar, nesti n a~r o d o v nadaljuje! 01ge Babic, pok. Augusta, Mil-posvetovanja v Singapur-1 dred Plavcan, Aloisa, Florence ju.
SINGAPUR. — Od preteklega četrtka zborujejo tu predstavniki 31 držav britanske Skupnosti narodov, nekdanjih dominionov in kolonij britanske krone. Te države so z vseh delov sveta, koder je bila kdaj britanska posest. Glayne so vendar poleg Velike Britanije Kanada, ■Avstralija, Nova Zelandija, In-^ija, Pakistan, Nigerija, Kenija in druge. Skupno obsegajo sko-raJ eno četrtino vse kopne površine zemlje in imajo približno en° četrtino vsega prebivalstva
sveta.
samo ti dve dejstvi pove-sta, kaj bi ta Skupnost lahko Pomenila v mednarodni politiki,' oo bi bila tesnejše povezana in i imela isti smoter. Dejansko so smotri zelo različni in se vča-' kpt na primer med Indijo in Pakistanom — naravnost križajo.
trenutno je kamen spotike in \a 0lk° spora britanska namera dobaviti Južni Afriki, ki je bila
Sku'i
Pred nekaj leti tudi članica
t ^nosti. moderno orožje. V ton0OnU trdij°> da ta potrebuje oko^e za varovanje plovbe v rta Dobre nade, države 1 Airike pa so prepričane, da ° užna Afrika to orožje pora-za vzdrževanje svoje rasni Politike doma. Zato ostro na-sprotujejo britanski nameri in Sr°2e, da bodo Skdpnost naro-dov zapustile, če bo Britanija Sv°jo namero izvedla.
■Ko so koncem preteklega ted-na ravno govorili o tem vpraša-niu in je britanski ministrski Prodsednik E. Heath razlagal no vam ost sovjetskega pomor-s ega prodiranja v Indijski oce-an’ Proti čemur je treba okrepi-1 vJužn° Afriko z modernim o-^ozjem, sta pripluli skozi Mala-a vrata mimo Singapurja dve pVietski vojni ladji na poti iz acifika v Indijski ocean, ki je doslej za britansko Skupnost rodov “domače morje”.
Orehek in Jamesa, vdova po 1. 1986 umrlem možu Aloisu, 23-krat stara mati in 15-krat prastara mati. Pokojna je bila rojena v St. Rupertu na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1907 in se v Clevelandu poročila. Dolga leta je živela v slovenski naselbini v okolici St. Clair Avenue. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Leonard S. Muszynski
V negovališču Malih sester ubogih je umrl 86 let stari Leonard S. Muszynski, preje s 3690 Fleet Avenue, vdovec po pok. Mary. roj. Burg, oče Helen Ma-stro, Leonarda, Edwarda, Richarda, Gilberta in pok. Walterja Massey, Sylvie Faux in Jean Simon, stari oče in prastari oče, brat Henryja. Pokojnik je bil rojen na Poljskem. Pogreb je iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes zjutraj ob 8.15, v cerkev sv. Kazimirja ob 9., nato na Hillerest pokopališče.
Victor Forestek
Na svojem domu na 345 E. 215 St. je umrl 79 let stari Vic .or Forestek zadet od srčne kapi, soprog Sophie, roj. Komant, oče Marily Berchek in Nancy Pas-sarelli, 7-krat stari oče, brat pok. Sama in pok. Alice. Pokojnik je bil rojen na Poljskem in je prišel v ZDA kot otrok. Pogreb je danes popoldne ob 1.30 Zeletovega pogrebnega zavo-ia na E. 152 St. na Whitehaven jokopališče.
-----o------
Dopisovanje z ujetniki v Vietnamu nekoliko zboljšano
WASHINGTON, D.C. — Glav-ii poštar Blount je na pobudo predsednika Nixona šel na pogajanja s komunisti v Pariz in tam
Rockefeller kandidat za
Predsednika ZDA leta 1972?
xon ASHlNGTON> D-C' — Ni'
hen in niegova okolica prav nič ^	ha zanikanja guv. N.
k^efellerja ° možnosti kake ^dature za predsednika dji v Preteklosti in ne bosta sti na n^e v bBžnji bodočno-
del ^Xonovi- okolici vedo, da ha jl^^ik^ske stranke Nixo-guv. ^ 111 bi raiše sprejel
2a boi-Vu ckefelleria’ ki vel-'a b0 )V J llberalnega politika. "Ta
hovaa ra2P°lag0, če bi se Nixo-cei0 slavba začela majati ali lrati’” trdijo opazovalci
v repu blikanski
rS®y>WAVE
Sen. M. Mansfield | predvideva umik v
ne preveč mesecih
Vodnik demokratske večine v Senatu sodi, da se bodo ZDA umaknile iz Vietnama, predno bo preteklo preveč mesecev”.
WILMINGTON, Del. — Pretekli petek je tu vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield iz Montane dejal, da vidi bližnji umik ameriških obo-"oženih sil iz Južnega Vietnama. Do njega bo prišlo v “ne preveč mesecih”. To bo utrdilo Nixono-vo stališče in bo ustvarilo položaj, v katerem bo Nixona pri volitvah novembra 1972 “zelo težko premagati”.
“Nixon je na pravi poti — ven. Jaz samo želim, da bi mogel storiti to čim preje,” je dejal Mansfield. Ta je znan že več let kot zagovornik umika iz Južnega Vietnama, pa tudi zmanjšanja ameriških vojaških sil povsod drugod v tujini, predvsem tudi' v Evropi.
Vietnamizacija napreduje po načrtu, trdijo v Beli hiši in v Pentagonu. Do letošnjega maja naj bi bile ameriške čete v Južnem Vietnamu z izjemo topništva in letalstva potegnjene iz vojskovanja. En del jih utegne ostati le še v nekaki strategič-ni rezervi. Postopno v prihodnjih mesecih bodo domače juž-novietnamske sile prevzele še preostale naloge. Očitno bo to trajalo nekaj dalj časa, kajti moderno letalstvo in uspešna raba topništva zahtevata sorazmerno precej znanja in vaje.
Kosygin in Muskie sta se doigo raigovarjaia
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek je sprejel predsednik vlade A. Kosygin ameriškega sen. E. Muskie-a, ki je na poti po svetu, da bi se podrobnejše seznanil z vprašanji mednarodne politike. Sen. Muskie-a je spremljal nekdanji poslanik ZDA pri ZSSR A. Harriman.
Razgovor naj bi se pletel o vseh vprašanjih, ki zadevajo ZDA in ZSSR, vendar o njegovi vsebini ni bila izdana nobena javna izjava. Iznenadila je dolžina .razgovora. Nekateri vidijo v njej znamenje sovjetske zaskrbljenosti nad sedanjim stanjem odnosov med obema glavnima silama sveta in nad njegovim bodočim razvojem.
Iz Sovjetske zveze, kjer se je razgovarjal tudi z zunanjim ministrom A. Gromikom, je sen. E. Muskie odpotoval v Zahodno Nemčijo na razgovor s kanclerjem W. Brandtom.
Pred svojim odhodom iz Moskve je sen. E. Muskie dejal časnikarjem, da upa na uspeh razgovora SALT, da pa je položaj aa Srednjem vzhodu, kot je videl iz razgovora s Kosyginom in Gromikom, zapleten in težaven.
V KAMBODŽI SE BOJ ZA CESTO ST. 4 NADALJUJE
Ko se ju/novietnamske in kambodžanske čete bor'e z rdečimi za prelaze v Slonovih gorah, posega v boj tudi ameriško letalstvo, ki hoče omehčati trdovraten rdeči odpor.
ftixon miri b&irjo na republikanskih vrhovih
WASHINGTON, D.C. — Do sedaj je bil načelnik glavnega odbora republikanske stranke kongresnik Morton. Ker je preobložen z delom v Kongresu, je odstopil, morda so mu pa tudi nekoliko "pomagali”, da se je za to odločil. Zelja mnogih vodilnih republikancev je namreč, da na to delovno mesto
spada ugleden in sposoben dosegel nekaj zboljšanja v dopi-1 strankar, ki naj bo zaposlen sa-
sovanju z ujetniki v Vietnamu. Severni Vietnam je pristal, da morejo naši ujetniki v njegovih rokah dobivati vsak mesec do-
mo z vodstvom stranke.
Predsednik Nixon je določil za načelnika stranke senatorja Dole-ja iz Kansas City. S tem pisnico od svojcev, vsak drugi1 nekaj vplivnih republikancev ni mesec pa poštni paket.	j zadovoljnih. Tudi Dole je nam-
Pogajanja so se vršila 20. de- reč zaposlen v senatu, povrhu je cembra. Iz uradnega obvestila pa sicer vnet in požrtvovalen
ni razvidno, kdaj bodo te olajšave stopile v veljavo.
član stranke, toda tudi precej svojeglaven in konservativen.
•SAIGON, J. Viet. — Ameriške vojne ladje z eno nosilko helikopterjev so zaplule v Siamski zaliv pred obalo Kambodže, da bi laFje podpirale z oskrbo, zvezami, pa tudi z neposrednim potegom helipoterskih enot v boj oreti rdečim, ki se še vedno upirajo v delu Slonovih gora vzdolž ceste št. 4, kakih 65 milj južno ad Phnom Penha. Nekatera poročila trdijo o povečanem nepo-'.rednem ameriškem posegu v Kambodžo, toda obrambno tajništvo izjavlja, da gre pri tem le za letalske nastope, ki naj ‘varujejo ameriške in zavezniške oborožene sile v Južnem Vietnamu, podpirajo nemoteno vietnamizacijo in umikanje a-meriških čet iz Južnega Vietna-na”
Južnovietnamski odred, ki prodira po cesti št. 4 iz Kom-pong Som proti glavnemu mestu, je zavzel Stung Chhay prelaz, ki bi ga naj bili branili 4 rdeči bataljoni, 3 severnoviet-namski in en “rdeči kmerski” kot se imenujejo pristaši princa Sihanuka v Kambodži. Na tem predelu trdi poročevalec AP Henry Heut, da je videl dva ameriška he-likopte* ja vrste Cobra, ki naj bi po izjavah nekaterih častnikov podpirala zavez-
Nixon je zvedel, da njegova izbira načelnika stranke ni rodila splošnega odobravanja, zato je načelniku hitro podal še sotrud-nika Ewansa iz Delaware in so-trudnico Anne Armstrong iz Texasa.
Glavni odbor je imel pretekli teden sejo, kjer je odobril v načelu Nixonove predloge. Ali je Nixonova poteza potolažila vse nezadovoljne republikance, je težko reči.
niške enote v boju z rdečimi že nekaj dni.
Enote ameriške Sedme flote so med tem priplule v Siamski zaliv v bližino kambodžanske obale. Med njimi je tudi ena nosilka helikopterjev. Ladje naj bi podpirale nastop zavezniških sil ob cesti št. 4 v pogledu vzdrževanja zvez z letali, pa naj bi pripeljale tudi vojne potrebščine v Kompong Som. Ameriško poveljstvo v Saigonu je izjavilo, da je raba letal za neposredno podporo dovoljena, kadar gre za varovanje življenj ameriškega in zavezniškega oso-oja v Južnem Vietnamu.
Kambodžanske enote in brigada južnovietnamskih mari-nov, ki prodirajo po cesti št. 4 proti jugu iz Phnom Penha, so tik pod prelazom Pich Nil, ki poleg prelaza Stung Chhay dalje proti jugu predstavlja ključni
položaj v nadziranju ceste skozi Slonove gore. Zavezniška od-1 Anna Kresevic, zastopnici
Ciper: miru še ni, še zmeraj nekaj Hi
Vremenski
prerok
pravi:
bja sn° 2 Verjetnostj° naletava-d° 2o Spa' Naj višja temperatura ’ °noči je bilo prvič letos
NLKOZLA, Ciper. — Kdor obišče Nikozio, glavno mesto Ciprske republike, dobi vtis, da živi otok sredi globokega miru. Nobena stvar ga ne o-pozarja, da pravega miru še ni. Zagledati se mora šele v “modre čelade” čet Združenih narodov, da ugotovi, da nekaj ni v redu. Na Cipru straži namreč demarkacijsko črto med Grki in Turki okoli 3,000 čet ZN, ki so jih tem posodile posamezne članice, največ Kanada, Avstrija in Finska. Njihov vrhovni poveljnik je postavljen od Varnostnega sveta ZN. Trenutrfo imajo malo dela, stražijo razmejitveno črto med obema narodnostima, ki pa za enkrat mirujeta med seboj, toda si nič ne zaupata. V tem ravno tiči nevarnost nove krize.
Turška manjšina, ki jo je komaj' 20% vsega prebivalstva in povrhu še ni strnjeno naseljena, se boji, da bi jo grška večina rada pritisnila ob steno in jo ponižala na vlogo malo pomembne manjšine, kakršnih je dosti po Evropi, med drugim tudi v Grčiji sami. Večina o tem noče slišati, ker se boji, da bi turški veto lahko postal političen dinamit za razpad federacije. Oba na-
roda pri tem vztrajata na nedeljivosti otoka.
Če vlada medsebojno nezaupanje, je ponehala medsebojna strpnost. Grki in Turki se zavedajo, da je to, kar imajo sedaj, še naboljši začasen kompromis, ki bi ga bilo dobro zacementirati tudi s politično pogodbo. Obe plati sta pristali na pogajanja v tem smislu. Pogajanja se vršijo v Londonu, se pa le počasi po- • mikajo naprej. Zanje so določena štiri obdobja. Prva tri bodo kmalu končana, kar je dobro. To ni odločilnega pomena, kajti glavna vprašanja padejo v četrto obdobje: odrejanje pristojnosti v skupni u-pravi. To obdobje se bo sedaj kmalu začelo, toda konca mu nihče ne vidi. Potek pogajanj ni namreč odvisen samo od ciprskih Grkov in Turkov, ampak tudi od Grčije in Turčije ter od odnosov med njima.
Ciprski Grki in grška diktatura se ne razumejo dobro, zato nadškof Makarij noče več verovati v zedinjenje z Grčijo. Mu pač diktatura ne diši; ako bi zavladal na Cipru, bi bilo njegove sedanje oblasti kmalu konec. Zato vlada med Nikozio in Atenami za kulisami bolj nezaupanje kot za-
upanje, bolj tekma kot boj za skupne narodne interese. Dokler bo v Atenah diktatura, na Cipru pa nadškof Makarij, do odkritosrčnega sodelovanja med njima ne bo prišlo. Koliko časa to stanje lahko traja, nihče ne ve, da ne bo večno, pa tudi drži.
Na turški strani je položaj drugačen. Ciprski Turki nimajo močne politične osebnosti, ki bi se postavila po robu vsakokratnemu režimu v Ankari. Poleg tega je turška ciprska skupina premajhna, da bi v Ankari kaj prida pomenila. Zato so postale politične razmere v Turčiji zelo zrahljane. Na krmilu je sicer stranka pravice (nekdanja demokratska stranka), ki pa izgublja ugled in veljavo. Spodriva jo opozicija republikanske stranke, obenem ji pa spodkopuje tla levičarska nestrpnost, ki dobiva vedno večji vpliv med dijaki in delavci, pa tudi med mlajšimi vojaškimi krogi. Zato utegnejo v Turčiji vsake nove volitve prinesti presenečenje ali razočaranje, kakor hočete. V turški politiki nekaj vre in Ankara ne more tako aktivno posegati v akcije glede Cipra. Je trenutno kar zadovoljna, da tam vlada mir.
Seveda je to stanje med turško ciprsko manjšino tudi začasnega značaja. Manjšina ne ve, kaj naj v slučaju resne krize na Cipru od Ankare pričakuje. Da bi se Atene in Ankara radi Cipra spopadle, s tem mednarodna politika ne računa. Obe sta članici NATO in NATO ter ZDA bodo že poskrbele, da med Atenami in Ankaro zaradi Cipra ne pride do prelivanja krvi.
Na miru na Cipru je namreč trenutno zainteresiran ves svet. Na Cipru se nahaja močna angleška vojaška postojanka, ki zelo pomirjevalno vpliva na Arabce, pa tudi na Moskvo, da ne omenjamo Izraela. Vsi, ki imajo posla z mirom v arabskem svetu, vedo, da Anglija in Amerika lahko v par urah postavita čete in orožje na katerokoli točko v arabskem svetu. Zato tudi sovjetske grožnje z rabo oboroženega pritiska nimajo prave vrednosti.
Ciper je torej v srečnem položaju. Kamorkoli se njegovo prebivalstvo ozre, od povsod prihajajo le znaki, da naj bo Ciper pri miru. Zato se nihče ne razburja, ako ne bo četrto obdobje pogajanj med Turki in Grki prehitro potekalo.
reda, ki sta sredi preteklega tedna začela pohod vsak od svoje strani, da cesto št. 4 očistita in odpreta prometu, sta rešila šele del naloge, očistiti morata še kakih 30 milj ceste v goratem predelu, kjer se rdeči drže že dva meseca. Gre baje za enote prve severnovietnam-ske divizije.
Ko se vrše v Kambodži boji vzdolž ceste št. 4, nadaljuje ameriško letalstvo z napadi na Hočiminhova pota skozi Laos. Cilj teh je onemogočiti ali pa vsaj močno zavreti oskrbo rdečih v Kambodži in v Južnem Vietnamu, o katerih sodijo, da se pripravljajo na večjo ofenzivo v naslednjih tednih. Ameriška borbena letala, ki spremljajo bombnike pri poletih nad Hočiminhova pota, so včeraj tretji dan zapored napadla protiletalske rakete v Severnem
Iz Clevelanda in okolice
-Sestanek—
St. Clair Business Ass’n ima jutri, v torek, ob 8. zvečer sejo v Hofbrau House. Na dnevnem redu je volitev odbora in odobritev pravil. Večerja za tiste, ki žele, bo ob 6.
Žalostna vest—
Mrs. Frances Phillips je dobila sporočilo, da ji je v Stark-ville, Colo., umrla sestra. Zapustila je moža in 4 otroke in druge sorodnike.
Zadušnica—
Jutri ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Jeroma sv. maša za pok. Josepha Cvelbarja ob 2. obletnici smrti.
Odbor za 1. 1971—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima za 1. 1971 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagaš. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.; Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Hts.:
za
Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost:	Josephine
Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
V bolnišnici—
Rojak John Tutin, 6001 Luther Avenue, dolgoletni naročnik Ameriške Domovine, je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 218. Na Svečnico, 2. februarja bo dopolnil 90 let, pa izgloda še trden, kot bi jih komaj dopolnil 70! Želimo mu, da bi se skoro zdrav vrnil na svoj dom!
Nov način oskrbe
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so si izmislili nov način transporta svoje oskrbe. Vojaške potrebšči-
Vietnamu, ko so dognala, daine Spravljajo v zaprte, sodom hočejo te napasti ameriške s]jčne okrogle zaboje, te pa spu-
bombnike.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Sen. E. Muskie se je včeraj razgovarjal s kanclerjem W. Brandtom v Bonnu, pa se nato zvečer vrnil v ZDA. Zelo naklonjeno se je izrazil o bonnski "vzhodni” politiki.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je danes razpravljala na izredni seji o položaju na Sev. Irskem, kjer je v zadnjih 6 dneh prišlo do ponovnih nemirov na raznih krajih. Trdijo, da je za temi nemiri in napadi Irska republikanska armada, podtalna irska organizacija, ki se bori za združitev Severne Irske z Irsko republiko.
WASHINGTON, D.C. — Adm. T. H. Moorer, načelnik skupnih glavnih stanov ameriških oboroženih sil, ki se je vrnil s poti po jugovzhodni Aziji, je včeraj dejal, da so južno-vietnamske oborožene sile “odrastle in pokazale v Kambodži, da so sposobne izdelati načrte in izvesti skupne vojaške nastope do popolnosti”.
Admiral sodi, da bodo tudi kambodžanske oborožene sile kos rdečim, ‘Te treba jim je dati čas”.
WASHINGTON, D.C. — Sen.
ščajo, da plovejo po rekah navzdol skozi Laos v Kambodžo.
Na stotine takih zabojev so videli na enem samem rdečem o-porišču v Laosu.
George S. McGovern, demokrat iz Južne Dakote, je v pismu kakim 3,000 listom po vsej deželi objavil danes, da se bo potegoval za demokratsko imenovanje za predsedniškega kandidata pri volitvah novembra 1972. To je prvi objavljeni kandidat, vendar je znano, da se bo za imenovanje potegoval tudi sen. E. Muskie iz države Maine, o katerem trdijo, da je trenutno daleč pred vsemi drugimi demokrati v pogledu podpore javnosti in stranke.
BEIRUT, Lib. — Vodnik Al Fatah Y. Arafat je včeraj zagrozil, da bo uporabil silo proti levičarski Ljudski fronti za osvoboditev Palestine, ki se javno zavzema za odstranitev kralja Huseina in njegove vlade v Jordaniji. Skupina gverilcev Ljudske fronte je pretekli petek napadla iz zasede armadno patruljo. Sploh trdi Al Faiah, da je za vse spopade med gverilci in jor-danijskimi oboroženimi silami odgovorna Ljudska fronta. Arafat jo hoče pokoriti, če ne pojde zlepa, pa zgrda.

fV»«	•!<> Ali
Cii? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO «*85^.. 83	No. 11 Monday, Jan.18, 1971
Mini-hladna vojna med Washingtonom in Moskvo
Prve njene znake smo opazili takrat, ko je nemški kancler. W. Brandt sklenif mir z Moskvo. V svetu svobodne demokracije velja tradicija, da vsak političen dogodek sproži odobravanje, pa tudi kritiko. Nam je naravnost dolgčas, ako zvemo samo za hvalo ali samo za kritiko. Kjer vlada diktatura, je stvar drugačna. Tam ima pravico do obstoja le hvala. Kdor se odloči za kritiko, velja pri diktatorjih za sovražnika, pa naj je bil drugače še tako simpatičen vladajočemu režimu. Velja tudi pravilo, da taki odnosi prevladujejo tem bolj, čim važnejši je političen dogodek.
Taka usoda je zadela tudi znani sporazum med zahod-nonemško vlado in Sovjetsko zvezo o odpovedi rabe sile v medsebojnih odnosih. V sporazumu so vključeni tudi razni drugi do takrat sporni predmeti med obema državama, posebno razmejitev med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Sporazum je bil dogodek, ki ga je odobraval ves svet, le redke so bile izjeme. Izjeme so bile le na strani svobodnega sveta, ne pa na strani diktatur. Tam je obveljalo odobravanje kot pravilo brez izjeme, v svobodnem svetu so se pa pojavile tudi kritike. Največ kritike je bilo v vrstah zahodnonem-ške parlamentarne opozicije, odnosno krščansko-demokrat-ske stranke.
Pojavila se je tudi v naši deželi in tu se začne vir sedanje mini-hladne vojne med Kremljem in Belo hišo, ki je niti predsednik Nixon ni tajil v razgovoru z zastopniki televizijskih mrež. Med kritike so se namreč pomešali tudi nekateri vidni in uglednejši bivši diplomatje z Achesonom in Ballom na čelu. Izrazili so zaskrbljenost, da je hitrica, ki jo je Brandt vpeljal pri pogajanjih s komunističnim svetom, nevarna stvar, ki daje komunistom priliko, da nastavljajo Brandtu pasti, da bi se v njih ujel in s tem škodoval ne samo Nemčiji, ampak vsemu svobodnemu svetu. Brandt se je proti tej kritiki začel takoj braniti. Obramba ni bila slaba. Branili so ga tudi zagovorniki njegove politike pri nas. Med našimi in nemškimi političnimi krogi se je vnela takoj debata ki še ni zaključena. Ni tudi spravila do sedaj na dan nobenega momenta, ki bi postavil Brandtovo politiko v novo luč.
Debata bi bila najbrže hitro zamrla kot nekaj navadnega, da se ni vanjo vmešal Kremelj na način, ki je za njegovo politično taktiko zmeraj značilen: ni se mnogo menil za ameriško kritiko, zato je pa začel z našo deželo znova prav malo hladno vojno. Vse, kar pride iz Amerike, kritizira, pri tem ni ravno zbirčen pri dokumentih, ki naj utemeljijo njegovo stališče. Njegova priljubljena metoda obstoja v tem, da mu pride prav vse, kar se dogaja v Ameriki, ako se le da porabiti za obrambo moskovskega stališča. Tipičen vzgled je sovjetska reakcija na ameriško sodbo o znanih sovjetskih procesih proti skupini, — udeleženci so bili v glavnem Judje —, ki je hotela ugrabiti letalo in zbežati iz Sovjetske zveze na tuje. Ameriška sodba se v bistvu ni razlikovala od podobnih, ki jih je naša javnost izražala glede ugrabitev, pobegov preko meje itd. Pa vendar je moskovska taktika porabila ta slučaj za pravo gonjo proti a-meriškemu stališču, pri čemur ji je prav prišla nestrpnost ameriških sijonistov. Tako je moskovska propaganda mislila, da je ubila dve muhi z enim udarcem: prikupila se je vsem nasprotnikom ugrabitev, obenem pa tudi vsem Arabcem, ki so v slučaju samem videli le “judovski zločin” in nič drugega.
Afera še ni politično končana. Pa nič ne de. Ko bo izkoriščena. bodo v Kremlju našli kaj drugega, da se znašajo nad nami Že sedaj namigujejo, da Ameriki ni treba nič verjeti, da je vse, kar pride od tam, dvolično, da Bela hiša trdi eno, za kulisami pa simpatizira z opozicijo, ki trdi ravno nasprotno itd. Taka namigovanja so seveda povezana tudi z grožnjami, da ni mogoče misliti na zboljšanje medsebojnih odnosov, dokler vladajo na ameriški strani take obsodbe vredne nakane. Vse torej cika na moskovsko željo po novem valu hladne vojne, ki naj spravlja v zadrego ameriško politiko, s tem pa ustvarja tudi nemir v mednarodni politiki.
Zakaj vse to? To je vprašanje, ki se ponuja samo po sebi. Poskusili bi najti vsaj delen odgovor na to vprašanje.
Znano je, da se v Kremlju zelo veselijo, da so dosegli pogodbo s kanclerjem Brandtom, da pozdravljajo tudi podobno pogodbo med Zahodno Nemčijo in Poljsko, da pa tudi pričakujejo podobne pogodbe med bonnsko vlado in drugimi moskovskimi sateliti. Zato so najbrže pripravljeni plačati za pogodbe politično ceno: več svobode za prebivalstvo v Zahodnem Berlinu v osebnem in blagovnem prometu med Zahodim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Pogajanja o tem predmetu so v teku. pa še ne zaključena.
Tu sc začne zaplet. Ameriška kritika bo najprvo močno podprla nasprotnike Brandtove politike v Zahodni Nemčiji. Nasprotniki so sila močni, saj jim v parlamentu
manjka le par glasov, da poderejo Brandtovo vlado. Ako jo poderejo, potem bo usoda obeh pogodb več kot negotova. Lahko se zgodi, da bi pri novih volitvah v Nemčiji zagovorniki pogodb ne dobili večine, vlado bi prevzeli nasprotniki in s tem bi bila Brandtova politika sporazuma med Bonnom in Moskvo za nekaj časa pokopana, čisto gotovo pa bi obveljala nova politika, ki jo zastopa krščanska demokracija. Padli bi v vodo tudi vsi upi na mednarodno pogodbo o varnosti v Evropi, ki so v Kremlju tudi zelo na njej zainteresirani. Pomaknjeni v daljno bodočnost bi bili tudi vsi upi na nove gospodarske stike med deželami na obeh straneh železne zavese. Skratka: podrli bi se vsi stebri Brandtove politike do dežel za železno zaveso, nastopila bi nevarnost prave hladne vojne na ne ravno kratko dobo.
Tragika je v tem, da diktatorji ne razumejo pravil v svobodni demokraciji. Zanje je nerazumljivo, kako more kdo izražati svoje — sicer dobro utemeljeno — mnenje o političnih korakih domače ali tuje vlade, ako ti koraki koristijo prizadetim državam. Kako morejo ameriški diplo-matije kritizirati Brandtovo politiko, ko jo vendar odobrava sedanji režim v Beli hiši in je celo kanclerja silil, naj hodi po začrtani poti. Kaj takega je nerazumljivo ne samo diktatorjem v Kremlju, ampak vsakemu diktatorju.
Kaj torej storiti? Mirovati, dokler se jeza v Kremlju sama po sebi ne poleže, in jprenašati vse udarce hladne vojne, dokler ne zadenejo naših narodnih interesov? Imeti moramo zmeraj pred očmi: vsak diktator je nevarna zverina. Kadar se zjezi, jo morajo skušati pomiriti z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Ko se pomiri, je treba začeti znova tam, kjer se je začela hladna vojna. To ni ravno prijetno diplomatsko mazilo, zato je pa praviloma precej učinkovito, kot uči skušnja.
.............
Pennsylv&nski prepihi
(Poroča Majk)
iiinii:nmn»(.i[:::::;Miiutii)iiiiii;miriintminiiiiiimnni[miiinimimmmimni
Pittsburgh, Pa. — “Kdor dolgo živi, marsikaj doživi,” pravi nek rek. Je res tako. Pred kratkim me je ustavil na Butler ce-r st hrvatski rojak Štefan Kvaša, s katerim sem pred dolgimi leti delal skupaj v J & L topilnici.
“Pa šta tebe nosi tod, brate Majk?” začujem vprašanje. Dvignem glavo, da bi bolj videi skozi moja očala, kdo to vprašuje. še malo bolj napnem pogled in spoznal sem Stefana Kvašo.
In ti Štefan — Bog te dal, kje se držiš in dihaš? vprašam nazaj.
“He, bogme, diham, veš Majk, vsak dan težje. Veš, broj danov, tednov, mesecev in let se mi je že nabralo in pod to težo vsak dan bolj počasi diham. Živim pa pri mojem sinu v McKeespor-tu,” mi je pojasnil. Nato mi je še pravil, zakaj se je pojavil na Butlerju tisti dan.
“Obiskat sem prišel s sinom moje sestre njeno hčer, ki biva tamle gori,” in pokazal je s palico tja nad Butler cesto.
Jaz sem mu povedal, da živim ie nekaj vrat stran od tam, kjer sva stala in če ima čas, naj stopi za par minut z menoj na moj dom.
Štefan je z veseljem sprejel moje povabilo. Omenil je, da sin njegove sestre je šel doli v mesto po nekih opravkih in da se ne bo vrnil tja do srede popoldneva. Ravno prav, sem dejal, se bova lahko kaj pogovorila. Povabil sem ga, da naj gre z menoj v trgovino, pred katero sva stala, da imam nekaj za kupiti, nato pa bova šla na moj dom. Šel je z menoj, nato sva šla na moj dom. Kati sem ga predstavil kot mojega starega znanca. Marsikaj smo povedali drug drugemu. Kata je servirala nama s par sendviči in kavo, kar jc vidno teknilo njemu in tudi meni.
Govorila sva nato nekaj časa o starih časih. In pri tem in ob tem je imel Štefan marsikaj povedati in pristaviti, kar in kakor je on čutil o vsem. Omenil je, da njega boli preveč od o-blasti v s i 1 j e v ana integracija. “Vse, kar je prav,” je dejal. In nato še pikro dostavil: “Veš, Majk, ponižnih in pohlevnih pisk in račk se ne da kar tako integrirati z lisjaki in dihurji.”
Štefanove izjave o sedanjih težkočah so se mi kar dopad-Ic. čudil sem se, da zna tako misliti in soditi o vsem. Ko mi je zatem pa še dalje govoril o tem, sem spoznal, zakaj tako meni in misli.
Omenjal je slučaj, kako so ne-kega lastnika v McKeesportu pred nedolgim, pred Božičem,
IHUillE
obsodili na 30 dni zapora, ker ni hotel popraviti hiše, ki jo je oddajal v najem. Obtoženec namreč ni hotel pristati na popravila, katera so zahtevali od njega. Najemniki se pa izseliti tudi niso hoteli. Zahteve proti lastniku so bile trde. Obtožen je bil, da streha njegove hiše ne drži, razpadajoče vstopnice, sobe brez gretja, neprezračljiva stranišča itd. Vsega tega je bil lastnik obtožen. Zakaj tako, kdo vse to povzroča, tega ni nihče vprašal.
Lastnik, ki je spoznal obnašanje najemnikov, je pa vse odlašal, češ, če niso zadovoljni, ven naj gredo, bom dobil boljše najemnike. Hiša baje v takem stanju, kakor je bila, ni bila vredna dosti nad 7,000 dolarjev. Če bi vse hotel izboljšati, bi ga stalo nad $10,000, če še ne več, po sedanjih inflacijskih cenah. Denarja za to ni imel, če bi si ga izposodil, bi ga stalo nekako med 10 in 12% obresti. Zdelo se mu je, da ni vse skupaj toliko vredno kakega vpoštevanja. Menil je, če oblastem ne ugaja, naj hišo podro, če ne, naj bo, kakor je.
Odvetniki urada, ki pazi na snago in zdravstvo so pa seveda vse tolmačili drugače po določilih in zakonih za take slučaje in pred sodiščem je bil lastnik tiste stavbe grešnik in zato obsojen na $100 globe. Ta jih pa ni hotel plačati, po njegovem: češ, zakaj ? Ker ni pristal na globo, ga je sodnik obsodil, da mora presedeti 30 dni v zaporu, da bo imel čas premišljevati, kaj so zakoni, kaj to in ono, da je za vse prav. Lastnik je sprejel obsodbo in šel delat pokoro 30 dni, kakor so mu to pokoro na 'sodišču naložili.
Štefan je menil, da se mu to ni dopadlo. Je bil lastnik mogoče v nečem in nekaterih zadevah nekaj kriv. Toda, če najemniki niso bili zadovoljni, bi si lahko poiskali druga stanovanja. Čemu nalašč nagajati in s takimi obtožbami prizadevati težko-če lastnikom? Stranke, ki najemajo stanovanja, morajo tudi nositi odgovornost. za snago in drugo. Vsakemu pripada delež odgovornosti pri tem. Tega kar pa tu omenjam, priseljenci raznih plemeni, ki prihajajo zlasti iz južnih krajev, ne poznajo. Najmanj poznajo snago, pazljivi tudi niso, da bi se ne delala škoda lastnikom hiš in domov. Z zanemarjanjem in zanikrnostjo marsikaj poškodujejo in uničijo. Potem pa obtožujejo lastnike, zakaj jim sproti vse ne popravijo. Kako točni so pa sami, tega pa ne poznajo in se za to sploh ne zanimajo.
“V takih časih vidiš, dragi Majk, smo!” je poudaril Štefan.
“Civilne pravice za nekatere, za bele, je manj kakor za druge,” je pikro pripomnil.
Govorila sva potem še o marsičem drugem. Med drugim sem ga vprašal, kako se kaj bratje Hrvatje še sukajo v in okrog našega Pittsburgha. Je še kaj tistega glasnega navdušenja kakor nekoč?
Štefan je odmajeval z glavo in pripomnil, da ne več toliko kakor nekoč. “Vse se je spremenilo in se spreminja naprej. Nekaj' starih je še po raznih krajih in kotih. Mladi pa so se mnogi razšli na vse strani za boljšim kruhom in drugem. Tistega navdušenja, v katerem smo se gibali in ropotali mi stari jarci, da je nas čul ves svet, ni več, dragi moj Majk,” je pripomnil.
Da, da, tudi med nami je tako, sem Štefanu odvrnil.
Tako, vidite, dragi čitatelji, se tu in tam srečamo stari znanci in obujamo spomine na stare čase in razne dogodke. Čas pa hiti naprej in nas s svojo hitrostjo opominja, da naj si povemo drug drugemu, kar si še imamo, predno bo čas poslal svoj bus, da bo nas odpeljal tja čez meje tega življenja.
Pozdravljeni vsi in še drugi kaj povejte iz svojih dni!
Stari Majk
/Z NAŠIH VRŠI
Hlinili
Willowick, O. — Cenjeno u-rednišvo! Prav lepa hvala za obvestilo, da nama bo potekla naročnina. Priloženo Vam pošiljam ček za celoletno naročnino.
Z Ameriško Domovino sva zelo zadovoljna in jo vedno težko pričakujeva. Želiva Vam srečno in uspešno novo leto 1971, posebno, da bi dobili veliko novih naročnikov.	i
Vas vse prav lepo pozdravljava!
John in Frances Mosnik
*
Richmond Heights, O. — Spoštovana uprava! Priložen je ček za naročnino Ameriške Domovine za leto 1971, ostalo pa je prispevek za njen tiskovni sklad.
Lepe pozdrave in Srečno novo leto želi
Viktor Kmetič in družina
Indianapolis, Ind. — Spoštovano uredništvo in uprava! Voščim Vam srečno in blagoslovljeno novo leto, povrhu pa veliko naročnikov.
Jaz sem z Ameriško Domovino zelo zadovoljna in jo vedno težko čakam, da jo mi pismonoša prinese.	<
Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto in dva dolarja v pomoč listu.
Z odličnim spoštovanjem!
Mary T. Gasnick
•
Waukegan, 111. — Cenjeno u-redništvo! Ker bo kritje moje naročnine za Ameriško Domovino prihodnji mesec poteklo, Vam priloženo pošiljam ček za nadalnje leto in prilagam 4 dolarje za tiskovni sklad, v pomoč in podporo listu.
Ameriška Domovina je obema zelo priljubljena, je najina naj-zvestejša prijateljica, katera naju obiskuje skozi vse leto in nama prinaša svetovne in domače slovenske novice. Vsa čast in pohvala zvestim dopisnikom, ki žrtvujejo čas za dopise in drže z njimi bralce pri dobri volji.
Žal je poštna dostava zelo neredna. Včasih dobimo kar po tri izvode hkrati, kar pa je krivda poštnih upravnikov, katerih dolžnost je skrbeti, da prihajajočo pošto, posebno časopise, ta-kajo dostavijo in jih ne drže v poslopjih na zalogi. Ce bi bili u-pravniki pošt voljeni in ne imenovani, bi pri poštah kmalu nastal red.
Ob koncu Vam pri uredništvu in upravi lista in vsem dopisnikom želiva oba z ženo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu in vse prisrčno pozdravljava!
Anton in Berta Smole
MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI
36. Rkzglašenje Gospodovo in jezuit Poderžaj (I.)
PRINCETON, N. J. — Sv. Trije kralji so praznik Luči. Prvi pogani, zvezdoslovci in znastveniki iz Vzhoda, so odkrili novo zvezdo in prišli v Betlehem, da se poklonijo Novorojenemu Detetu. S seboj so prinesli najboljše, kar so premogli: zlato, kadilo in miro. Kristus, Luč sveta, vstopi v zgodovino človeškega dogajanja, iz ljubezni do vseh ljudi. Ne samo za nekaj izbranih, ampak za vse. Cerkev, ki od prvih početkov oznanja Kristusa vsemu človeštvu, prinaša ob tem prazniku vsaki duši nekaj nove božične srčne topline. Veselo oznanilo, kar evangelij dejansko pomeni, ob tem prazniku dime sleherno dušo, ki resno išče sreče v osreče-vanju drugih. Saj vsak kristjan izraža svoj odnos do Boga v iskreni ljubezni do bližnjega, ki je v potrebi. Kot sv. Janez, e-vangelist ljubezni, pravi: “Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? In to zapoved imamo od njega, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata” (1 Jan 4, 20-, 21).
Ljubezen do Boga je možno pokazati samo v ljubezni do bližnjega. Roul Fellerau je v naših nemirnih časih izrazil isto misel na zelo kratek način: “Največja nesreča, ki more koga zadeti, je dejstvo, da ni za nikogar koristen in da njegovo življenje ničemur ne služi.” Škof Fulton Sheen misli, kot mnogi drugi, da gre vse človeštvo skozi globoko duhovno revolucijo. Vsi smo odgovorni za njen razvoj in posledice. Vse božje ljudstvo ima svoje misijonsko poslanstvo. Nemirno iskanje moderne mladine nas mora prepričati, da ne smemo zaskrbljeni vzdihovati in čakati, marveč zavihati rokave in z vedrim optimizmom ter globoko zavestjo odgovornosti vsak po svojih močeh pogumno graditi misijonsko Cerkev bodočnosti. Učlovečenje božje Besede mora biti razglašeno po nas vseh. Vatikanski koncil II. nam je dal mnogo novih smernic, pobud in idej. Potrebne pa so misijonske binkošti, da vsak od nas osebno doume, da se je Kristus učlovečil za vse ljudi. Potem bo vedno več in dovolj poklicev. Posamezniki bomo tekmovali misijonarjem pomagati in molitev za razglašen j e Gospodovo vsem narodom bo nenehna. Evharistične Ljubezni prežeti bomo z najbolj potrebnimi lomili kruh, kot ga misijonarji in misijonarke, kjerkoli jih Previdnost uporabi.
Indijo je Bog blagoslovil z
o.	Stankom Poderžajem S.J., ki o svojem misijonskem poklicu (6. nov. 1970) takole piše: “Brez
p.	Ramškove Marijine kongregacije pri Sv. Jožefu v Ljubljani ne bi bilo nič, kakor tudi ne brez vernosti staršev in molitve pokojne matere, ki je navzlic 6 otrokom, ki jim je sama vse delala (kuhala, prala, šivala itd.)., vseeno šla vsak dan k sv. maši. Pa tudi če ne bi spoznal Knobleharja in Baraga kot študent, tudi ne bi bilo nič!
ste napisali, da bi radi vedeli, bi moral napisati knjigo. Upam, da ste moje zadnje poročilo prejeli. Svoj čas jih je AD ponatisnila, dandanes pa hoče vsakdo originalen dopis, ki ga še nihče drug ni videl. Na žalost ne bi mogel misijonsko delovati, če bi skušal ustreči vsem, ki ne prosijo za take dopise. Pisanje nepoklicnemu piscu in pa takemu, ki nima dovolj prilike za mirno, tiho delo, kot tisti, ki so zaposleni po šolah (samo!), ne gre jpretno izpod rok. Glavni podatki so pa:
Stanko Poderžaj, rojen 24. maja 1904 v Ljubljani, krščen pri 3v. Petru, maturiral 1922, novi-hat 1922-24, tri leta filozofije v Nemčiji, dve leti poučevanja na gimnaziji v Travniku v Bqsni, 5 mesecev vojaščine v Ljubljani. ?otem Indija! Odšel sem v misijone novembra 1929 in takoj ;el v Kurseong, na pobočju Hi-nalaje, za štiri leta bogoslovja. Posvečen sem bil po tretjem le-u že 1932, nastopil prvo službe-io mesto kot kaplan v Bošonti-ju 1934, opravil 10 mesecev ter-njata v Rančiju v Biharu (prosinca), potem nadomestoval 3 nesece razne misijonarje po 'calkutskih farah. Od 15. dec. 1935 do 28. dec. 1935 sem bil žup-lik v Ragapurju, južno od Kalkute. Nato do decembra 1955 deset let župnik v Khari-ju, in nedtem tudi 14 let dekan 24 -Parganasa. Potem sedem let in pol mestni župnik v Čanderna-gorju, nato še leto in pol kaplan in ravnatelj osnovne in srednje iole, ki sem jo odprl takoj prvo 'eto, pa se je tako razširila, da aisem mogel več vsega sam delati. Imel sem jo na dveh krajih mesta, zgradil zanjo novo poslopje in še imel razrede tudi v starih.” (Bo še,)
•
O. Poderžaj je v decembrskih KIM na naslovni strani platnic Z Gradbeniki in delavci pri postavljenih temeljih nove šole. Novi letnik KATOLIŠKIH MISIJONOV je že na potu. Izšla je dvojna jan.-feb. številka na bogatih 64 straneh, z novim geslom na platnicah: SVET KRISTUSU — KRISTUSA SVETU. Lepo prosimo vse zveste naroč-like v ZD in Kanadi, da pri svojih poverjenikih poravnajo naročnino, ki je še vedno samo 3 dol. za navadno, 5 za zračno in 30 za dosmrtno naročnino. O-krog 60 naročnikov je v ZDA še z večjim ali manjšim zaostan-com in glavna uprava KM v Argentini prosi za poravnavo. Neplačujočim bodo KM sicer ustavljeni. Pravkar težko plačuj oči naročnik KM piše: “Jaz šantam bolj in bolj. Ni denarja, a KM ne bi rad opustil. Koliko ljudi je, ki so bogati, pa nimajo smisla za list, ki prinaša toliko duhovnih lepot.” (2. jan. 1971.)
Darovali so še za 1970: Učiteljica Angela Gospodarič, Pixley, Calif. $20 (za vse). Po $5: Neimenovana družina, Cleveland; Mrs. Ivana Okorn, Brooklyn, N.Y.; W.A.S., Ridgewood, N.Y.; Mrs, Katherine Spreitzer, Ely, t,	, ,	.	Minn.; Terezija M. Rovanšek,
Kar sem teh skoraj 41 let de-lToronto (kand. d.); Ignacij O-lal ali skusal narediti, sem op:-; berstal. Toronto (kanfed }. JMrs. soval najprej v KM v Bengal- Mary Poppish; Chi	Mrs.
sicem Mrnjonarju (priloga Glas- Terezija Cerar) Clevdand Ro_
RanD v /eTVegaTE ^ ^ger Sr., Cleveland; Celjani), v svojih poročilih, v AD, jcilia PiemC) Ngw york. Mn,
potem spet v argentinskih KM Paulina RusSj Joli m ’	^
•	1 I 1 Ul KI	"KVA 1	1 ZTl	/-»	.
in drugod. Absolutno- mi je nemogoče v teh razmerah, da se o vsem tem razpišem. O Ragapurju sem napisal vrsto člankov svojčas. Isto o Khariju. Za zadnje so mi KM obljubili in tudi dali tisoč dolarjev za novo cerkev v Khariju.
Podatke, ki bi jih radi imeli, sem poslal že ne vem kolikokrat na razne naslovnike: KM v Argentini vsaj dvakrat, v ZDA ne vem na kateri naslov na prošnjo pred par leti, v Ljubljano bogoslovcem, če se ne motim ... Ce bi hotel vse tisto obdelati, kar
Andrej Palčič, Timmins, Ont. (kan. d.); Lojze im Marija Zo-renč, Cleveland; Vincenc in Mal-ka Povirk, Euclid, O. (ob zlati poroki); N.N., Cleveland; Mrs. Ivanka Kovač, Gilbert, Minn, (v zahvalo ob dobro uspeli operaciji) ; Mrs. Frances Marolt, Oakland Park, Fla. Vsi za vse. Vsak za velikodušno Razglašenje Gospodovo lepo zahvaljen!
Rev. Charles A. Wolbang, C.M. St. Joseph‘s College P.O. Box 351 Princeton, N.J. 08540
FaAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Hudo brrezdno ali Gozdarjev rejenec
Pa U misliš’ Jurij?” Meni je vse jedno! Storite, , or hočete, saj sem vam že e > da se več ne pečam. Če e hočete ubogati, pustite vsi ta nevarni posel, pa se ite česa boljšega.”
se pa denar tako hitro asluži, kakor tukaj?”
si nisi nikoli življenja v
svesti.”
Kdor ne vaga, je brez blaga. 1 ahko zdaj govoriš, ko imaš Polnega mačka.”
Morebiti bi bilo bolje, da se nismo nikoli videli,” vzdihne gozdar, vstane in gre iz jame.
Miš ga, starega lisjaka, Kaho zdaj govori,” pravi Ocvi-r.e ’ ho je Jurij odšel. “Napo-S nas izdal.”
"Pega se nam ni bati,” zavrne §a Jarnač, “predobro ga poznam. Kar je po nesreči izgubil o^r, izpremenil se je ves, ni ga Vec spoznati.”
Naj bo, poskusil bom z Marinčkom, Pojdimo doli k njemu, ovirek, saj si ti tako žejen, to vem.”
‘Jn še kako!”
Vsi trije vstanejo in ge spla-Zl3o skozi luknjo.
Hvala Bogu, da so šli,” vz-1 ne Tonček. Ves čas je čepel na hameni v kotu, da ga je že vse bolelo in vender mu ni bilo ’ ds je prišel v ta brlog; mno-§o novega je zvedel in to kar zda6	mishl> 1° 3e vedel
je AZa S°lovo. Najbolje se mu
^Povedal0’ ^ jlm je K0fmUr
str •	P0P0lnoma. Z druge
u j01 1X111 J6 bilo pa spet žal, da
dn ^arlinčka dobili v svoje društvo. Ni mu bil0 toliko do
je ^a’ hakor za njegovo hčer nioo, ki je bda sramežljiva in e avna deklica Tonetove sta-^°sti. Ko bi si kdaj iskal žene daj bi prvo povprašal nje, če Sa hoče za moža.
Tone je toliko še počakal v da so tihotapci malo odšli, ^ Potem gre tudi on za njimi.
. rav dobro mu je delo, ko ga •N spet obsijalo svetlo solnce in spet prosto dihal v čistem
zraku
Preseški gozdar, ij,^ P6'- je preteklo nekoliko let. je1\e je ostal v gradu, večkrat pa °hajal h gozdarju, ki se je ko Vidn° staral. Ob nedeljah, tud''6	iz cerkve, ostajal je
govl rad P1-! Martinčku, da je kar P S hnčmarico in z Jerico, vi Jd Martinčku, kakor je bilo
Tli Vvil/-. _: i __
Neki
ni bilo nič prav godu.
K s , . 1 nedelje jutro ga pokliče g0 1 Sraščak in mu reče: “Dol-Ved 1 s^Uzia> in her sem bil seni'vi !. teboi zadovoljen, zato dalje skrbel zate. Veš, da Juri^tA ^ozdar na Preseki in dako* K‘očmm- v gozdu je tudi že km j slab> da bo treba zanj jodnU narnestnika. Izberi si sta ti dveb sinžeb, na izbero
tev°ne misii nekaj časa. Voli-Pfog.-10 blia težka. V gozdu je Vel svoja mlada leta, tudi
Mu
Min'*0 doMnost skrbeti za jet°, na siare dni in gozdarju sej t,0leboa obijnbil, da bo priseg a. njegovo mesto. Ali Pre-Mia prijaznejša, bliže bodej'-GoZdai' N’ho dolgo ne Mhk	in Mina se potem
Vse ° *:')reseii na Preseko. Ko pre ^emisii. reče gospodu: “Za
Volia. bi Prosil, če je Vaša Ja mi j0 dati.”
‘‘In'* S&m ^ rehel, da izberi!” da k- PnMna bi Vas tudi prosil, 1X11 dovolili ženiti se.” imeti1 S° Ze tah° ve> da moraš ga ^ §0sP°dinjo. Od denašnje-kada^0 S1 Pr°st sedanje službe: na A hočeš, lahko se preseliš
V^seko.”
•*. O Tl f i __ _
se presrčno zahvali do-
bremu gospodu in še tisti dan govori z gospodom župnikom ter jim pove da ima službo in da misli snubiti Martinčkovo Jerico, kar je bilo duhovnemu gospodu prav. Ta dan ni šel opo-ludne domov, ostal je pri Martinčku. Jerici je pa že pri cerkvi vse povedal in jej je tudi rekel, da je bo pri očetu prosil v zakon.
Po obedu pbkliče Tone Martinčka v drugo izbo in mu pove, kaj bi rad. Martinček ga je nejevoljno poslušal in zmajeval z glavo.
“Dragi moj, iz tega ne bo nič! Res je, da imaš zdaj neko službo, ali ta služba traje le tako dolgo, dokler je gospodova volja, taka velika gospoda pa vemo, da je muhasta. Danes ali jutri ti lahko reče: pojdi, odkoder si prišel, ne potrebujem te več. Kaj boš pa počel z ženo? Ti si mari misliš: ‘pojdem pa k Martinčku.’ Naravnost ti povem, da si to le iz glave izbij. Saj še komaj vem, kdo si in odkod si. Tvoj oče je od nekod prišel, pa je spet nekam šel; kam? to sam Bog ve.”
“Kar se tiče mojega očeta, prosim, da o njem spodobno govorite, bil je pošten človek.”
“No — no! Je že prav, mi pa tudi nismo za plotom rojeni, in kdor bo dobil mojo hčer, dobil bode tudi nekaj cvenka ž njo. Zato bodem pa tudi prej dobro pomislil, komu jo bom dal.”
“Jaz ne terjam ničesar od Vas. Le njo mi dajte in vem, da bo šla rada z menoj, moja služba je že taka, da bom ženico lahko pošteno redil.”
“Tudi berač pošteno živi in vender berači.”
“Tega meni in moji ženi ne ao treba, ako mi Bog da zdravje, Res nisem bogat, ali kar imam, to sem si zaslužil sam in pošteno!”
“Ali misliš, da jaz nisem, pošteno pridobil, kar imam? Kaj misliš, da sem kradel, kaj li?”
Tone migne z ramami.
“Kaj, ti boš z ramami zmigava!, če se o moji poštenosti govori, ti pritepenec!”
Zdaj so prišli neki ljudje v prvo izbo. Tone vzame klobuk, stopi h krčmarju in ga prime za ramo.
“Počasi, prijatelj, počasi! Ni-.car se ne jezite! Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jam-nici?”
Krčmar ostrmi in gleda mladega gozdarja, kakor bi ga hotel prebosti z očmi in mu pogledati v srce. Tone ga mirno gleda'. Martinček povesi oči.
“Z Bogom, oče, zdravi ostanite!” poslovi se Tone in gre skozi vrata.
Krčmar stopi za njim: “Prijatelj mladi, imejte pamet! Prosim Vas, molčite. Zaradi Vaše stvari bodeva že še govorila.”
Drugo nedeljo proti večeru je prišel spet Tone k Martinčku, ali njega ni bilo doma, bila je sama Jerica z materjo, on je šel nekam po opravku; kam? same nista vedeli. Bilo je že precej pozno, ko se je gozdar odpravil domov. Ker je bila lepa mesečina, šel je po krajšem poti čez gozd’ mimo krive tise. Ko pride vrhu klanca zasliši dalje v gozdu puške pokati. Gozdar obstane in posluša. Kaj to pomenja? Ponoči nihče ne gre nalov. Ka], ko bi bili tihotapci? Stopi malo hitreje in ravno ko pride do tise, zasliši po poti hitre moške korake. Umakne se v senco in gleda na pot. Zasopen priteče Martinček s culo na hrbtu m hiti dalje. Ko ga Tone spozna, stopi iz sence predenj m ga nagovori: “Oče Martinček, kam pa se Vam tako zelo mudi.
(Dalje prihodnjič)
JANUAR
nn t DTi 2
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JANUAR
23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
31. Materinski klub fare sv.
Vida priredi kartno zabavo v Avditoriju ob 3.30 pop.
FEBRUAR
6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar.
domu na St- Clair Ave.
7.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
U* — Katoliški vojni veterani
Post 1655 priredijo v dvorani pri Sv. Vidu Valentinov ples.
14-	— Klub slov. upokojencev v Euclidu slavi svojo 10-letnico z večerjo, družabno zabavo in plesom v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 3.30.
20.	— Lilija priredi “maškaradni
ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Van-drovci”.
2L — Fara Marije Vnebovzete
priredi Predpostni bazar v šolski dvorani.
21.	— Perry Home Owners Personality Banquet at SNH, St. Clair Avenue, at 4 p m.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v dobrobit vzdrževanja šole.
MAREC 6 — Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd.
7. — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
20.	— Slovenska Telovadna Zveza poda telovadno akademijo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
21.	—Društvo NajSV. Tmena pri Sv. Vidu nudi v avditoriju od
8.	dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami.
21. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju.
APRIL
4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
17. — Materinski klub fare sv.
Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester.
17. — DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue,
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9.	— Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15-	— Pevski zbor Korotan
praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30.— Na Slovenski pristavi bodo tekme v odbojki, ki se j in bodo udeležili SŠK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30. — Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
JUNIJ
5.	— Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Van-drovci.
19.20. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
AVGUST
1. — Federacija KSKJ društev
priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
14.	-15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O.
15. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADŽ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju.
SEPTEMBER
12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv? Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
VESTI

Italijani so bili zainteresirani?
“Klic Triglava”, slovenski mesečnik, ki izhaja v Vel. Britaniji, je prinesel v svoji decembrski številki lani tudi tole poročilo svojega dopisnika “iz italijanskega vira”:
“Se bolj kot sam Tito, da Nixon obišče Jugoslavijo, so bili zainteresirani nelevičarski krogi italijanske vlade, ki dobro vedo, da bo Rusija z Jugoslavijo okupirala tudi Italijo, kjer postajajo komunisti vedno močnejši. Tako je prišlo do ureditve skupnega jugoslovanskeo-itali-janskega odpora v primeru invazije. Seveda ima glavni dobiček od tega Tito, ker mu bo A-merika dala vso potrebno vojaško in ekonomsko pomoč. Spričo obstoječih političnih razmer v svetu mora zdaj Amerika za vsako ceno in politično ideologijo utrditi svoj blok odpora proti Rusiji.
•
“Ureditev skupnega jugoslo-vansko-italijanskega odpora” ne more biti kaj prida vredna, če pomislimo, da je Italija prav v času, ko bi bilo treba pokazati dobro sosedstvo, postavila znova v javnosti vprašanje meje z Jugoslavijo!
Tri stopnje stabilizacije
Predsednik zvezne vlade v Beogradu Mitja Ribičič je na seji treh zborov zvezne skupščine napovedal tri stopnje, ki naj privedejo do stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva.
V	prvi stopnji je treba sprejeti takojšnje ukrepe, ki bi u-mirili porabo v deželi na področju investicij, proračuna, skladov, denarne politike in o-sebnih dohodkov, kakor tudi prve ukreje, ki bodo razbremenili gospodarstvo. Pri tem morajo sodelovati tudi republike in občine in znižati svoje davke.
V	drugi stopnji bi pripravili sistematske ukrepe glede novih funkcij federacije, davčnega sistema, politike dohodka, deviznega in z u n a n jetrgovinskega režima, razvoja nezadostno razvitih območij, denarne politike in cen. To naj bi bilo opravljeno do konca februarja.
V	tretji stopnji bi sprejeli u-krepe razvojne gospodarske politike ter zasnovali srednjeročni plan, kar naj bi bilo gotovo do konca aprila.
Ribičič kot tudi sam Tito je odklonil znižanje vrednosti dinarja v sedanjem razdobju, češ
da ne bi bilo to uspešno zdravilo. Tito je povedal kar naravnost, da bodo to storili, pa nemara malo kasneje, kot “bodo za znižanje vrednosti dinarja” kot sredstva v boju za ustalitev dani potrebni pogoji. Med tem je prišlo do razpravljanja o tem, komu v Jugoslaviji bo znižanje vrednosti dinarja koristilo in komu škodovalo. Slovenskemu in hrvaškemu gospodarstvu kot skupnosti naj bi znižanje koristilo, ker bosta lažje izvažala izdelke svoje industrije, škodovalo pa bo gospodarstvom tistih republik in predelov Jugoslavije, ki več uvažajo, kot izvažajo.
Kdo najboljše zasluži
Na splošno trdijo, da v današnji Jugoslaviji najboljše zaslužijo samostojni obrtniki. To je do neke mere lepo pokazal slučaj šrajev iz Radomelj, katerih skupno imetje so ocenili na preko 200 milijonov starih dinarjev, četudi so prijavljali za davke skrajno majhne dohodke. Vsi so si zgradili in bogato uredili svoje domove, vsi se vozili v avtih tujega izdelka ... Čeprav so bili trije od njih v javnih zastopstvih in oče Janče znan podpornik “Narodne o s v o bodilne borbe” med revolucijo, je nekdo vendar pokazal na nje in prišlo je do preiskave in sodnijske razprave.
Večina Jugoslovanov živi od plač, če izvzamemo .obrtnike in kmete, katerih število pa stalno pada. Po uradnih podatkih je bil povprečni mesečni dohodek v gospodarskih panogah lani 1,128 dinarjev v primeri z 968 dinarjev v letu 1969. Povprečni zaslužki v negospodarskih dejavnostih so bili nekaj višji, znašali so 1,303 na zaposlenega.
Najmanj so zaslužili v tekstilni industriji, povprečno izpod 900 dinarjev na mesec. V gumarski industriji, kmetijstvu, ribištvu in nekovinski industriji so bili mesečni dohodki na o-sebo od 900 do 1000 dinarjev. Delavci v drugih industrijah so plačani po nekaj več kot 1000 dinarjev na mesec.
Najboljše so plačani povprečno zaposleni v projektantskih organizacijah. Tam so bili povprečni dohodki lani preko 2000 dinarjev na mesec. Dobpe plače so imeli tudi tisti v elektrogospodarstvu in seveda v javni upravi, republiški kot zvezni.
Za $1.00 je po uradnem tečaju 12.50 dinarjev.
Novo leto v objemu snega in mraza
Ko se je staro leto že poslavljalo, je vse območje Sredozemlja zajel val silnega mraza in snežnih zametov. Pri tem so bi' le prizadete zlasti severna Španija, Francija, severna Italija in vsa Jugoslavija.
V	Španiji so namerili v mestu Tarragoni, južno od Barcelone, kar 24 stopinj pod ničlo, kar je za tiste kraje nekaj nepojmljivega. Ker ljudje na tak mraz niso navajeni in stanovanja za to ne pripravljena, je mraz povzročil med prebivalstvom hude ne-prilike.
Francija je pokrita z debelo snežno odejo. Ker vlaki neredno vozijo, so šolske oblasti preložile začetek pouka, ki naj bi se pričel 4. januarja, za nekaj dni, da se vreme zboljša.
V	severni Italiji je bil mraz najbolj hud v Piemontu, kjer je bila najnižja temperatura 22°, v samem Turinu pa 16° pod ničlo. Veliko snega je zapadlo v Kanalski dolini, zlasti okrog 2ab-nic in Trbiža, kjer ga je nad en meter.
Tudi Trst je za Silvestrovo in na večer Novega leta doživel močno sneženje, ki ga je spremljala strupena burja. Zaradi tega so poledenele vse ceste, tako da je bil promet skoro onemogočen. Letališče Ronki je bilo zaradi sneženih padavin več dni zaprto.
V	Gorici je sneg začel padati
1. januarja popoldne. Hitro je pokril vse mesto in okolico z belim prtom. Ker je nato pritisnila še burja, je nato Gorica doživela večdnevno poledico, ki je zelo ovirala kretanje ljudi ter vozil.	z
V	Jugoslaviji je sneg padal kar tri dni brez pristanka. Zlasti v Bosni ga je zapadlo izredno veliko: kar do dveh metrov. Tam je v snegu obtičalo dvanajst potniških vlakov, mesta Sarajeva, Bihač, Knin in Banjaluka pa so ostala popolnoma odrezana od sveta.
V	Sloveniji sta bila zaradi snežnih zametov dvq dni zaprta cestna odseka Razdrto-Podnanos (smer Gorica) in Senožeče-Se-žana (smer Trst). 4. januarja je temperatura na letališču Brnik zdrknila na —22°. Na otoku Lošinju je prvič snežilo po osmih letih. Vsi hotelski gostje so zato imeli tisti dan vso postrežbo zastonj, kakor je to že v navadi, kadar na Lošinju sneži ali na Hvaru dežuje. Zdi se pa, da je najhuje že mimo, kajti v ponedeljek, 4. januarja, se je vsa Slovenija zopet kopala v soncu.
Banke spet znižale obrestno mero
NEW YORK, N.Y. — Pretekli petek je večina velikih bank objavila znižanje obrestne mere za svoje najboljše stranke od 6.5% na 6.25%. To je znamenje, da je na razpolago več denarja, kot pa ga trenutno trg potrebuje.
Od preteklega marca, ko je bila obrestna mera naj višja v več kot sto letih, je to njeno peto znižanje.
Moški dobijo deSo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
MALI OGLAS?
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A' •’i 68tb c' 361-4112

V Manili pričakujejo politične nemire
MANILA, Filip. — V Manili vlada sicer režim, ki ima mnogo diktatorskih navad, pa je še zmeraj boljši kot nič. Oblast ima predsednik Marcos, toda deliti jo mora z močnimi političnimi “skupinami pritiska”. Mednje spada tudi družina Lopez, ki je pravzaprav režim zase. Vodi ga podpredsednik Fernando Lopez. Sedaj sta Marcos in Lopez prišla navzkriž.
Lopez ni več minister za poljedelstvo in prirodne zaklade, ostalo mu je pa še podpredsedniško mesto. Lopezeva družina ja začela časopisni boj proti Markosu v svojem listu Manila’ Chronicle. Marcos se ne misli podati in vztraja na svojem stališču. Lopezeva struja mu dela sitnosti. Tako je imela svoje prste pri strajku šoferjev mestnega prevoznega podjetja.
Strajki so sprožili tudi nemire, ki jih je morala zadušiti armada. Pri tem so 4 študentje zgubili življenje.
Za predsednika Marcosa je nerodno, da je njegov režim povezan z razmetavanjem proračunskih sredstev in obremenjen z očitki korupcije na debelo. Politiki so zbegani, ne vedo, kako se bo položaj zasukal, razpolo-ženje v Manili in okolici jt zelo napeto.
V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ZLATE MAMICE IN STARE MAMICE
TEREZA (R0ZIE) TILLINSER
ki je zatisnila svoje mile oči dne 18. januarja 1959.
Že dvanajst leta Te hladna zemlja krije,
v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se nikdar ne prebudiš.
Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas, do zadnjega je dne.
Žalujoči ostali:
Tvoja hči ELČI FRANK KUHAR, zet FRANKIE, vnuk - ANNA, sestra
Cleveland, Ohio, 18. januarja 1971
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA IN NEPOZABNA MAMA.
Jennie Tomšič
Preminula je cine 17. januarja 1961.
Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O. 18. januarja 1971.
^	^	^ Lt '	•
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
*‘Za nekaj časa se je izvedelo, da je vstopil grof Morcerf—tako se je imenoval Fernand — službo Ali-paše kot instrukcij-ski general.
“Kakor veste, je bil Ali-paša ubit; toda predno je umrl, je poplačal Fernanda za njegove usluge s tem, da mu je zapustil precejšnjo svoto denarja, s katero se je vrnil ta na Francosko. In tu mu je ostalo dostojanstvo generala.”
“Tako da je danes? ...” vpraša abbe.
“Tako da je danes,” nadaljuje Caderousse, “bogataš, ki ima krasno palačo v Parisu, ulica Helder, štev. 27.”
Abbe odpre usta, hote nekaj reči, toda se premaga ter vpraša:
“In Mercedes? Reklo se mi je, da je izginila.”
“Izginila,” pravi Caderousse, “da, izginila je, toda kakor solnce, ki izgine, da se prikaže prihodnje jutro v tem svitlejši luči.” —
“Ali je tudi ta napravila svojo srečo?” vpraša abbe z ironiškim nasmehom.
“Mercedes je danes jedna najodličnejših dam v Parisu,” pra-
CHICAGO, ILL.
HAPPY NEW YEAR
CHATEAU ROYALE CORP. 5743 W. Chicago Ave.
AU 7-8081
FEMALE HELP
COOK—•
Exper. mature. Assist with household duties. Other help. Own room, bath and TV. $75.00 to $85.00 to right person. Refs required. Exec’s family. Glencoe. Call Mrs. Middle-brooks. 483-4100.	(11)
HOUSEKEEPER - Assist with Child care, mature. Exper. Live in. Own room, bath & TV. $75.00 to $85.00 wk. to right person. Ref’s req. Exec’s family, Glencoe. Call 483-4100. Mrs Middlebrooks.
(ID
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Capable middle aged woman to live in Dr’s north sub. home. Care of 3 children, 2 in. schl. Own rm., board, TV and good salary.
AL 6-2020
(11)
LOUSEKEEPER — Live in for Western sub. home. Own room, TV plus board and salary. Family of 2 adults & 2 schl. age children. 584-2690
_______________________(11)
GENERAL HOUSEKEEPER Live in good family, beaut, new home. Own room, bath & TV + $55 wk. Recent ref. required. Call 446-6474
MOBILE HOME
1965 PARK ESTATES—2 bedroom, utility room, fully carpeted. $4,500. Pvt. party 297-2949 aft. Fri. Call 858-0513 and 858-5318
(ID
BEAL ESTATE FOR SALE
ARKANSAS BY OWNER RETIRE, Fish or Hunt - Move in a clean water lake or trout stream, own a nearly new 3 Bdrm. Lake-view home in Woodland Hills, Hardy, Ark. Central heat, fireplace, insulated, 2 baths, ample closets, etc. Priced to sell by owner. Write Wallace Belshaw, Pecatonica, 111. 61063 or call 815-239-2275.
vi Caderousse.
“Nadaljujte!” pravi abbe. “Tako mi je, kakor da slišim pripovedovati sanje. Toda tudi sam sem doživel tako nenavadne stvari, da se temu, kar mi pripovedujete, ne čudim posebno.”
“Mercedes je bila vsled udarca, ki je zadel njenega Edmon-da, v pričetku vsa obupana. Povedal sem vam, kakor je šla h gospoda Villefortu in kako je skrbela za Dantesovega očeta. V njenem obupu jo je zadela še nova bolečina, namreč Fernan-dov odhod, o katerega zločinu ni imela niti slutnje in ki ga je ljubila kakor svojega brata.
“Fernand je odpotoval, Mercedes je ostala sama.
“Trije meseci so minuli v solzah. Nobeno poročilo ni došlo niti o Edmondu, niti o Fernandu. Pred seboj je imela samo bolečino umirajočega starca.
“Ko je sedela nekoč ves dan na ovinku pota, ki je vodil iz katalonske naselbine v Marseille, se je vrnila zvečer v svojo kočo žalostnejša kakor kdaj prej. Niti njen zaročenec niti njen prijatelj se ni vrnil po tem potu, in o nobenem izmed njih ni imela poročil.
“Naenkrat se ji zazdi, da sliši znane korake. S tesnim srcem se obme, vrata se odpro, in prikaže se Fernand v svoji podporočni-ški uniformi.
“Mercedes pograbi Fernan-dove roke z radostjo, katero je smatral ta za ljubezen, dasi je bilo samo veselje nad tem, da ni več sama na svetu in vidi po dolgih urah žalostne samote pred seboj končno zopet enkrat prijateljsko bitje. In poleg tega Fernanda ni nikdar sovražila, ampak ga samo ni ljubila; nekdo drugi je imel njeno srce, a ta je bil zdaj odsoten, je izginil, je bil morda mrtev. Pri poslednji misli je Mercedes zaihtela in bolestno vila svoje roke. Toda ta misel, ki bi jo bila jezno zavrnila, če bi jo bil izrekel kdo drugi, se ji je zdaj vračala pogosto. Tudi stari Dantes ji je ponavljal neprestano: ‘Edmond je mrtev, kajti če bi ne bil mrtev, bi se vrnil.
“Povedal sem vam že, da je starec umrl. Če bi bil on ostal pri življenju, bi Mercedes naj-brže nikdar ne bila postala žena kakega drugega, kajti starec bi ji bil to očital. Fernand je to tudi vedel. Ko je izvedel, da je starec umrl, se je vrnil, in sicer že kot poročnik. Pri svojem prvem obisku ni rekel Mercedi niti besedice o ljubezni, to pot jo je prosil roke.
“Mercedes je zahtevala šest mesecev odloka, da bi najprej še čakala in potem objokovala Edmonda.”
“To je v celem osemnajst mesecev,” pravi abbe z bridkim nasmehom. “Kaj more zahtevati končno najbolj oboževani zaljubljenec?”
Nato zamrmra besede angleškega pesnika:	“Fraility, thy
name is woman!”) (Slabost, tvoje ime je ženska.)
“Čez šest mesecev,” nadaljuje Caderousse, “se je vršila poroka v cerkvi des Accoules.”
“To je bila ista cerkev, v kateri se je imel poročiti ž njo Edmond,” zamramra duhovnik; “in razloček je bil samo ta, da je šla pred oltar z drugim ženinom.”
“Mercedes se je torej poročila,” nadaljuje Caderousse; “a dasi je bila videti čisto mirna, je vendar omedlela, ko je šla mimo krčme očeta Pamfila, kjer se je vršila njena zaroka z Ed-mondom, ki ga je ljubila tako dolgo in tako iskreno; in če bi
si bila upala pogledati v dno svojega srca, bi bila našla notri samo Edmondovo sliko. Fernand, ki je bil srečnejši, a ne mirnejši, — kajti videl sem ga oni čas in jasno spoznal, da se boji ■ neprenehoma Dantesovega povratka, — Fernand torej se je trudil, da bi spravil svojo ženo čim prej iz njenega rojstnega kraja, katerega se je ogibal tudi sam, kajti bal se je morebitnega Dantesovega povratka in vpliva spominov na Mercedo.
“Čez osem dnij sta odpotovala.”
“Ali ste videli Mercedo pozneje še kdaj?”
“Da, tekom španske vojne v Perpignanu, kjer jo je pustil
Fernand; tedaj je odgajala svojega sina.”
Abbe zatrepeta.
“Svojega sina?” vpraša.
“Da,” pravi Caderousse, “malega Alberta.”
“Toda ali je bila tako izobražena, da je lahko odgajala svojega sina? Če se ne motim, mi je rekel Edmond, da je bila lepa in dobra, toda priprosta in neizobražena hčerka ubogega ribiča.”
“O,” pravi Caderousse, “ali ni poznal svoje lastne neveste bolje? Če bi smele dičiti glave najlepših in najnadarjenejših žen kraljevske krone, bi bila Mercedes lahko postala kraljica.
(Dalje prmodnjic!
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ota 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes
DRUŠTVO SV. VIDA ST. 2.-, KSKJ Avenue.
Dunovni vodja Msgr. Louis B , Asesment se pobira pred sejo. od Baznik; predsednik Frank A. Tu-17 do 8 ure ter 25. v mesecu v Slov.
rek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-uki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega I članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi terel ! v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Linjiic in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. « SŽŽ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
var; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, Joseph Paik; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Joseph Lausin, zastopnik za Slov. nad. dom Frank Chesnik, poročevalci za Glas, v slovenščini Louis Erste, v angleščini Gertrude Menart; za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
in blagajničarka Mary Jeraj. 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni cdbor: Mary Otoničar, Emma Tofant ia Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. G3 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-1201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki; Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na JO. St.: J. V/. Kovach in Ralph Goleč; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršoi 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do
m booster club: Joseph W. Kovach m Ralph Godec. Zdravniki: dr. An- j $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške thony J. Perko, Dr. Wm. Jeric,; podpore. Najmodernejši certifikati T''1"”"1"	živi jenske zavarovalnine 20 let pla-
di. J. Folin in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let itarosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniško oodpore na teden, če je član bolar, jet dni ali več. Rojaki v Newbur •hu, pristopite v društvo sv. Lov •enca.
ORUšTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Hele«
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Fiances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters Ln mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federa nijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in Ir. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
»RUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ST. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Mar-■anca Kuhar, podpreds. Frances Ne-■nanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Roditeljica Jennie Eemc. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT, 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Re'’. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St,., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Anton Nemec Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr.
čljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jed noti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 381-7670.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-lesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Lillian Marinček; taj. in, blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Zastopnica za mladino Lillian M. Marinček. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzcl in Ivan Cendol. — Za pregied vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Champa in Fanny Modic, Za Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic,— Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica io zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Les, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja; Rev. J. Celesnik, predsednik: Anton Tekavec; pod predsednik: Frank Drobnič; rajni ea: Jennie Gustinčič, 18800 Abbv Ave., tel. KE. 1-8325; blagajnik: M&i.t Tekavec: znnisnikarica Ani, Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Trbha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako dingo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Jos. Falež, predsednik Ulrich Lube, podpreds Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podjiort Mary Zupančič: zapisnikarica Maty Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in. delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich. 15705 Holmes Ave., 681-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Sophie Magayna; nadzornici; Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ST. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice; Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jen-ip Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Ant btli j a Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave.,, Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, pod predsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd. So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277 blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Eme Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesec* ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
COLLINWOODSKE SLOVENKI ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničar ka Rose Mickovic 19612 Cheroke* Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, JacK Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo -sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Avi v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, poa predsednica Mary Filipovič, -tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zarmck. pod predsednica Anna Zalar, tajnic:
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BOKŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J-
Telban; podborštnar: Henry Gillesl bivši borštnar: Fred Sternisa; L nančni tajnik; Anthony J. UrbaSi 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1035 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Frank Kolenc, Albert Marolt' Albert R. Giambetro; sprevoditelja; Alois Erste, Anthony Babic; bolniški nadzornik; Alois Erste, 3813 Schiller Ave., Cleveland, 9, TelJ ON 1-3777; vratarja; Ray Persist James Hočevar! Govornik: John Persin; zdravniki Dr. Anthony Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone; 845-4440. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Aaesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spila1', Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spiiar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel,
2 year Trustee Mrs. Charles PluscO' sky, 3 year Trustee Robert Somrak-Past Chief Ranger John Petrie-Conductors:	Bastian Trampu5'
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthoiu R. Kushlan, Field Representative I Frank J. Prijatel, 261-5197. Meet' . ings held every third Wednesday 111 St. Mary’s Study Club Room. _
Li
\	/ 1 ■' v.: v .-i	'''	' I.

T
NAZNANILO IN ZAHVALA
MttUS'JTVO NAl-KKIINI SLUVEMn
ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin. John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slov-pnski. — Seje se vršijo vsak tretii petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponik-
1899
1979
žalostnega srca sporočamo, da nas je v starosti 71 let, po kratki bolezni za vedno zapustil, previden s svetimi zakramenti, naš dragi oče, mož, stari oče, gospod
Ivan Buh, st.
Pokojnik je bil doma iz Horjula. V Ameriko je prišel I. 1949 iz taborišča v Spittalu ob Dravi.
Pogreb je bil 2. januarja 1971 iz Žefranovega pogrebnega zavoda v slovensko cerkev Sv. Štefana v Chicagu, 111. Pokopan je bil na Ressurection pokopališču.
Ob tej prihki se iskreno zahvaljujemo preč. duhovščini, p. Tomažu za darovano sv. mašo in p. Alojziju za molitve ob grobu. Dalje prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit, darovali za sv. maše in vence, vsem, ki so se udeležili pogrebne maše ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo Žefranovemu pogrebnemu zavodu za skrbno vodstvo pogreba, vsem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi
Pokojnik je bil član društva Sv. Ane KSKJ in član Slovenskega Radijskega kluba. Tudi članom teh društev iskrena zahvala za sočutje in udeležbo pri pogrebu.
Spavaj mirno v tihem grobu,
Bog Ti večni pokoj daj, prosimo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj!
žalujoči:
IVAN, sin; ANTONIJA, žena;
JUSTINA, ANTONIJA, JULKA, vse hčere v Sloveniji, IVANKA, roj. STANOVNIK, snaha,
TONČEK, MARKO, JOHNY in PETER, vnuki ter še 5 vnukov in trije zetje v Sloveniji.
Chicago, 111., 18. januarja 1971.