Izhajajo l.in lô-TsacegaineBees. Cena jim je za celo Edor želi kako oznanilo v^Dolenjske NoTÎce* oa-leto 1 glđ., za pol leta 60 kr. — Naročnino in dopise tísaiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Kra]eC V Novem mestu, enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Precej se spominajte ob toči in drugih nimah nore postave o odpisavanji davka! Kolikokrat se zgodi, da dobimo novo postavo, o kateri pa po veŽ let ničesar ne zvedo občinski predstojniki, še manj pa posamezniki. Vsled tega trpi marsikeđo veliko škodo, bodisi da zarandi kak obrok, katerega veleva postava, ali pa pride v kazen, ne da bi vedel kako. Izmed takih postav, katere so kmetovalcem, če jih poznajo, d« veliko korist, nova je postava o odpisovanji davka ob vremenskih uiinah ali nezgodah. Ta postava je 6. jnlija dobila najviše potrjenje, bila je razglašena v uradnem dunajskem lifllu, torej je uže pravoveljavna. Postava, za katero gotovo pride tudi zvršilna naredba, je preobširna, da bi jo razglasili v našem listu. Omenjamo le, da veli te postave prvi paragraf, da se mora odpisati davek, kadar so toča, voda ali ogenj nniíili pridelke, in da se to zgodi ob gotovih razraerah na prošnjo do vis. c. kr. finančnega ministerstva tudi tedaj, ako je pridelek nniÊen vsled slane, suse, deževja, mrčesa, miŠi, strupene rose na vinski trti in vsled grozdne gnjilobe. Akf( se oziramo na to, da so poročila o škodi po toči zelo mnogobrojna, in da se vse take in enake škode utegnejo v prav kratkem Žasu zopet ponavljati, potem je kmetovalcu dolžnost, da se pouči o vsem, kar mu more koristiti ob taki nesreči. Po Škodi mora kmetovalec precej naznaniti svoje zahteve. Navadno je prizadetih več posestnikov, cele občine ali pokrajine, zato je dobro skupno in enotno postopanje. Ob vsaki škodi narćdi v osmih dneh, še Iholje pa je, če poprej, naznanilo o škodi do pristojnega okrajnega glavarstva ali lokalne davčne komisije. Ako pozneje naznaniš, zapade ti pravica do odškodovanja. Pri pismenih naznanilih ne štejejo prejemnega dneva. Ako je prizadetih Več posestnikov, potem morejo naznaniti škodo skupno po zastopniku, kateri pa mora imeti pooblastilo od vseh v ta namen. Tega pooblastila i^i kolekovati. Pa tudi občinski predstojnik lahko naredi naznanilo in sicer brez pooblastila, ker njega itako smatrajo za občinskega zastopnika. Toliko na znanje bralcem tega lista o tej novi postavi. Kadar je naznanilo uže odposlano, potem vrši nadaljnje obravnave dotična gosposka, kakor to postava veleva, Važno je, da naznanite vsako škodo ob pravem času in na prav način. Samo ob sebi se ume, da naj se razumni in pametni kmetovalci izkušajo postave okoristiti kolikor mogoče, ker postava je narejena na korist kmetovalcu, ne pa na korist davčnega urada, „Ber Praktisehe Landwirth". — „Kmet." Revščina, nedelavnost, uesložnost. Že večkrat smo v naíem listu govorili o revščini in drnzih raznih nadlogahki tarejo našo Dolenjsko. Vzroki uboštvu so znani našim čitateljem. Kako bi se pa dalo opomoči? Po letu naši ljudje že delajo in si slažijo kruh in obleko. Ali po zimi le malo ali nič ne delajo, in počivajo toliko mesecev, kolikor časa sneg leži — ker nimajo opravila. Nikamor takrat ne gre naŠ človek, nič ne zasluži, jé pa vendar le. Kmet in njegova družina b! morala tudi po zimi služiti ; nekateri sicer popravljajo gospodarsko orodje po zimi, a marsikateri ne stori tega ; če si ga kupiti ne more, pa svoje sosede nadleguje, da mu posodijo, kedar ga potrebuje. Vsakdo lahko vidi, kako potreba hi bilo, da bi se vpeljala v naše vasi kakošna domaČa obrtnija, b katero bi se ljudje po zimi pečali. — Koliko na priliko si zaslužijo naši Gorenjci okoli Mengeša, Kamnika itd. s pletenjem slamnikov. Pri nas tega nimamo! Večkrat si Ijndje tudi sami s tem škodo delajo, da se prepirajo in tožijo. Vseto je treba prenarediti, dru-gai^ ne bomo dobih boljših časov. Slabi časi so pa tudi drugod po Slovenskem. Tako n. pr. beremo v goriški „SoČi" o vzrokih siromaštva sledeče resnične besede : Dandanes ni več življenje tako priprosto in jednostavno, da bi katero ljudstvo izhajalo edino le s tem, kar samo prideluje ; skoro v vsaki gorski in ravninski vasi poznajo potrebe, ki bo hile nekdaj Oiziiane. K&r so nekdaj ženice le BkrirSi in pri zaprtih rratih pražile in tolkte, to zdaj o belem dneva smodijo in meljejo pred hilo, koder hodijo ljudje naprej in nazaj. Tuđi obleka ni več podobna nekdanji ; rajava volnena soknja, ki se je po-4edo?aIa od roda do roda; Široki klobok, ki je branil y obraz solncn in dežu; mrzlanaste hlače in krilo, ki so varovale mraza in vsake nezgode; platnene srajce, ki fîo trpele večno, so popolno izginile, ali pa se le malo kje nahajajo. Nastopilo Je blago iz tovarne, ki je lepše in cenejše od domaČega, zato pa tudi slabše; in domaČa obrtnija f nekaterih strokah je popolnoma nehala, v drugih pa hira. — Za novo hrano in novo obleko treba Je veliko denara. Tabak in žganje tudi zahtevata velik davek, morda še večji nego cesarska davkarija za državo in za mnogovrstne deželne, okrajne in občinske naklade. Vse to je treba plačevati v gotovini, a kje vzeti potrebni denar? Ali ga mar dobimo iz prodanih pridelkov? SupČija d& nam novce, vtegne kdo reči. ÂH kako gre z našo kupčijo? Tako, da Boga se smili. Če smo bili tako srečni, da smo dobili srednjo letino, ni ti mogoče spraviti v denar ni živine, ni vina, ni sadja, ni Žita, nobene stvarice skoro. Vse, kar d^, oddaš pol na zgubo, z iztrženim denarom moreš komaj stroške pokriti ; za davek, za obresti, za veak nenavadni dogodek v hiši moraš iti na posodo po denar ter obtežiti svoje posestvo, katero £e tako komaj diha pod težkimi bremeni, ki slonijo na njem. Sredni pridelki, a niti ti ne gredo po pošteni ceni ; nekaj obrtnih izdelkov, a niti tem ne dobiš odprte poti v inozemstvo in cene, ki bi te odškodovala za tvoj tmd. Kaj začeti, kaj početi, da se ne obnemore popolnoma? V prvi vrsti treba nam je naše potrebe skrčiti, kolikor se dá; v tem ozira je boljši nazaj kakor naprej. Potem moramo krščansko živeti, da ne bomo nevredni bo^ih darov, ki prihajajo iz zemlje in izpod neba. Dalje ei moramo um bistriti, da bomo znali kmetovati v raznih strokah tako, kakor zahteva današnja veda, fikušnja in napredek t kmetijstva. Male obrtnije, ki je kmeta pomoč in ve-dďo, ko na polji nima dela, ne smemo zanemarjati. Slednjič moramo pronti može, ki to amejo, naj odprejo med svet pot našim zemeljskim pridelkom in obrtnim izdelkom, da ne bomo siljeni prodajati vsega pod ceno. Nekoliko o naših rokodelcih. Dostikrat se sliši med nami da naš rokodelski stan propada in da je povsod dosti rokodelcev, bi so se svojega rokodelstva postavni čas učili, a ga le ne znajo dobro opravljati. Dandanes, ko se pri vsakem koščeku kruha nahaja že preveč ljudi, kateri bi ga radi zaslužili, zdi se nam posebno potrebno, da se svojega deta popolnoma naučimo, ue pa samo površno, ker sicer moramo za drugimi zaostajati. Rokodelec naj se pridno poprime svojega dela, ker le to ga more vzdrževati celo življenje. Gotova je resnica, da si dandanes rokodelec lahko mnogo prisluži, ker se ne dela vsaka stvar pri hiši kakor se je nekdaj. Tako nam dostikrat primanjkuje dobrih kovačev, mizarjev, tesarjev, sedlarjev itd. ; nahajajo se seveda sem ter tja, toda treba je dobro premisliti, se jim li sme zaupati kako težje delo ali ne? Âko je rokodelec na dobrem glasu, dobi tudi dosti dela, da se lahko preži ri, tudi če ima družino, ako pa ljudje nimajo zaupanja vanj, si je večinoma sam kriv svoje nesreče — ker ne zna delati. — Razločevati nam je pa med rokodelci na kmetih in rokodelci v mestih. Mej prvimi vidimo pri nas do sedaj skoro same mojstre, ki so se komaj izučili (največkrat pri svojih stariših), pa že začenjajo na svojo roko delati, ali pa so pri ravno tistem mojstru delali kot pomagači par let in postali so samostojni. V take delavce ne bodemo imeli preveč zaupanja, kajti msraikako delo se dobi kateremu niso kos, in delo je slabo dovršeno. Rokodelec, ki seje izučil na kmetih, moral bi poskusiti delati tudi po mestih in daljnih krajih, da bi se dobro priučil svojemu delu. Kdor ne pride čez prag domače vasi, ta tudi mnogo del opravljati ne more, ker ae jih ni učil. Drugače pa je z rokodelci po mestih. Ta-kaj nahajamo primeroma malo mojstrov a dosti pomagačev; tukaj je tudi dosti različnega dela, da se vsakdo lahko nauči opravljati tudi taka dela, katerih doma niti pozual ni. Po mestih je tor^ prava izobraževalna šola za rokodelce, katnor naj bi se vsak za dalje Časa podal, predno prične delati na svojo roko. Toda po mestih se ne izobražujejo rokodelci le v svojem vsakdanjem delu, ampak tudi daševno se zanje skrbi, bkoro vsako večjih, pa tudi manjših mest ima svojo hišo, kjer se ob prostem času zbirajo rokodelci, ter se mnogo za življenje koristnih rečij naučé, česar jim doma primanjkuje in zato radi, posebno ob nedeljah, zapravljajo težko prisluženi denar. Kolike vrednosti bo taka izobra-ŽBvaliŠČa, lahko vsak sam presodi. Ko so rokodelci začeli obiskovati te hile katoliške dražbe, prenehalo je ono pijančevanje in ponočevanje, katero je dostikrat imelo slabe nasledke za dušo in telo. Marsikdo, ki je poprej ves svoj težko zasluženi denar v nedeljo zapravil, sebe in svojo družino v nesrečo palmil, obiskuje sedaj z veseljem te prekoristne naprave, ter hvalo daje ooim, kateri so k tema pripomogli. Eao pa imamo Še posebno opomniti glede naših rokodelcev, in to je: drži se svojega roko-delstTft I Mnogo mladih ljudij nahaja se dandanes, katerim se i^ihoTO rokođelstfo nikakor ne Ijabi opravljati, č^, to je predolgočasno za me, rap bi bil vse dmgo, l^or to, itd. T&kib se dosti dobi posebno na kmetih. Zato pa hodijo po leti na polje delat, kosit, mlatit in druga taka dela opravljat. Pri tem pa zanemarjajo svoje rokodelstvo, katero edino jim more pomagati tndi na stare dni. Taki naj pomislijo, da Ijadje dninaija jemljejo le toliko časa t delo, dokler je more dobro opravljati, kadar pa je že prestar, ne zmeni Be nihče več zanj. Sedaj bi bilo rokodelstvo dobro ker bi se bolj zlahka kruh slnSil, toda kako zopet začeti, ker je vse pozabil ? ! Tudi jih je mnogo, kateri se na ta način po mestih zgnbe. Namesti da bi se držali svojega rokodelstva, gredo rajše k železnici, v tovarne in dmge take kraje v službo, kjer je res boljša plača. Tam se naTadijo boljše živeti in denarja jim za stare dni prav uiČ ne ostaja. Eo so jim pa oslabele moči, morajo sluiifao popustiti ter iti za drugim kruhom. Tudi tem bi rokodelstvo pomagalo; toda davno so ga že pozabili. Pri železnicah in tovarnah naj bodo drugi delavci, ki so od mladih nog vajeni težkim delom in tudi vedo denar prav obračati, rokodelec pa ostani pri svojem delu, katerega si se naučil, pridnim rokam nikoli kruha ne zmanjka. — Sedaj so postave seveda drugačne, ki v marsikaterem obziru čuvajo rokodelca, da se drži svojega posla ; ali vendar se tudi tacih dosti nahaja, ki se Je takrat ca postavo ozirajo, kadar jim preti s to ali ono kaznijo; v marsikaterih slučajih pa je tudi postava neizvedljiva. Aîro hočeš biti dober rokodelec, drži se svojega stanu nataiiko in vestno, pa ne bo nikoli po-tTfba trkala na tvoja vrata, in zadovoljen se oziral T starosti na dobro opravljene dolžnosti mladih let. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Volitve T deželni zbor kranjski bodo po leti enkrat. Vojaški nabor za to leto se bode vršil meseca maja, ker je potrjena nova vojaška postava. Dunajski državni zbor se je moraJ o njej še enkrat posvetovati, ker jo je bil ogrski ebor nekoliko predrugačil. Državni zbor je prenehal 12. aprila in se prične zopet 26. aprila; kaj počasi delnje, ker se veliko poslancev za besedo oglaša. Pri davkih 8e je bil zopet oglasil dolenjski poslanec g. Pfei-fer, ki je poudarjal t da je predrago opominje-^Qje zaostalih davkov, in priporočal, da bi se davki spomladanski čas ne pobirali, ker takrat ima kmet veliko stroškov z obdelovanjem gruntov. Čehi zopet podajajo spravljivo roke svojim nemškim rojakom, da bi ti zopet prišli t deželni zboT. Kaj Je novega po Širokem svetu? Nemci so imeli veliko nesrečo s svojimi vo}-nimi ladijami v daljnem moiji; vihar jim je štiri razbil, mnogo vrlih momaijev je pokopanih bila T hladnem moiji. Škoda je grozno velik«. Francozom je glasoviti general Bulanžó ošel v Belgijo, ker se je bil zbal, da ga bodo zAvoljo njegovega rogovilenja priprli in obsodili. Francozi bi radi zdaj mir imeli pred njim in njegovimi privrženci, ko bodo otvorili veliko razstavo; pa bode skoraj gotovo vse le malo pomagalo : tamo tli ■— in gotovo bodemo kmalo videli plamen. Srbi 50 za'^eli v vsem vei^o varčnost kazati, od kar nimajo na čelu več kralja Milana, ki je na svojem potovanji obiskal sultana v Carigradu. Rumuni iščejo zopet nove ministre. Kralj Janez v Abisinijl sredi vsbodne Afrike je umrl. Italijanom, katere je prav pisano gledal v Maeavi na meji njegovega kraljestva — je vsaj za nekaj časa nekoliko odleglo. Piše se nam: Iz Kràkega. — (Kmetijska podružnica,— Učiteljsko društvo.) 3. aprilazbo-rovala je naša kmetijska podružnica, a došlo je malo društvenikov, skoro edino le učitelji in duhovniki. Predsednik g. dr. Strbenec je poročal o doSlib dopisib glavnega odbora in nekaterih kupčijskih hiš. Glavni odbor kmetijske dražbe priporoča podružnici živahnejše delovanje in želi izvedeti, na kateri način, da bi drevesa iz društvene drevesnice udom pošiljala. Sklene se, da so naj vsi udje, kateri dobé 5 dreves o svojem času iz Ljubljane (ako plačajo 2 gld. na leto), oglasijo pri pcdmžničinemu predsedniku, ki jih bode skupno naročil. V ostalem pa naj ostane gledó vporabe dohodkov podružnice pri starem. S kupčijskimi hišami, ki ponujajo kmetijsko orodje, ne more se stopiti v zvezo. — Pri nadaljnem razgovoru je prišla na vrsto trtna aš in amerikanska trta. Izrekla se je želja, da bi se dobile že cepljene in zopet vkoreninjeue trte na prodaj v Kostanjevici. Take trte bi premožni vinogradniki radi kupovali, kajti cepiti jih ljudje ne znajo, nekateri pa Časa nimajo. — Kupčiji in kmetu je na škodo, da 60 zavoljo kužne bolexni vsi sejmi zaprti. Podružnica naj h) se potegnila za to, da se zopet odpró, — Kot zastopnik pri občnem zbom glavne družbe je bil izvoljen g. dr. Strbenec, za sln-čaja i^egove neudeležbe še g. vikar Knavs. 4. aprila je zborovalo v Krškem „pedago-giško druStvo", pri katerem je bilo Še dokaj ade- îeibe. Društveni predsednik g. GaberSek spominjal se je najprvo smrti cesarjeviča Rudolfa ia zakUcal trikratni „Živio' presviil^mu cegarjn in potem je razložil stanje dmštva, ki je še dokaj Bgodno, in povedal, da namerava društvo tudi 2a 1. 1889 izdati „pedagogiški letnik«, za katerega Je že dokaj primernih in zanimivih spisov nabranih. G. Eomih je govoril prav dobro o re-alijah v ljudski šoli, zlasti o fiziki ter priporočal abirke dobrih aparatov fizikalnih od profesorja dr. Hovdeka v Pragi, ki bode izdal cenik svojih izdelkov tndi v slovenskem jeziku. Nekaj aparatov je poslal na ogled tudi v razstavo „pedagogiskega druStva" T Krškem. Pogovarjali so se gg. učitelji že o druzih šolskih zadevah. Iz vseh pogovorov je bilo posneti, da so učitelji tega društva vneti za pravi blagor slovenskega šolstva in slovenskega naroda, kakor vsi slovenski uSitelji brez izjeme. Slovenekim učiteljem služi za vzor ranjki škof Slomšek; kakor je bil on za svetinje slovenskega naroda vnet, tako so tudi zavzeti za vse dobro pravi slovenski učitelji: oni čislajo — vero in slovenski jezik, hvalijo pa tudi vse oae naredbe v Šolskih postavah, po katerih moremo tudi Slovenci napredovati v omiki. — Šolski domoljub Gor j up je bil imenovan častnim udom, — Dm-átvo se je tudi pogovarjalo o izboljšanji gmotnega etanja učiteljev in o podpori, ki naj bi se naklonila društvu iz deželnega zbora, ter o tem, kako zagovarjati šolo in učiteljstvo. — Pri prvem in drugem zboru so se nekateri gospodje spomi-iijah naših deželnih in državnih poslancev s pohvalnimi besedami, zlasti gg. Šuklje-j» in Pfei-ferja; pri drugem (učiteljskem) zboru se je še poudarjalo, da bi učitelji na to delali, da se v dežehii zbor volijo le šoli prijaaoi domoljubi. Iz Sent-Jerneja. — Poštenje je najboljše premoženje, sem si mislil t pretečenih dnevih, ko BO se razne reS čule pri nas. Srečen je kraj, fara in dežela, kjer bivajo pošteni, pravični, boga-boječi ljudje itd. — Žalibog, da ni povsod vse tako, kakor se želi in bi imelo biti. Mnogokrati Be sliši T temu in drugem kraji, da so nepošte-noviči, tatovi odnesli in ukrali kakšno obleko, ali po vrteh in vinogradih sâdje, na polji pa poljske pridelke vsake vrste. Ouje se tudi, da katera skrbna gospodinja pogreša, kokoši, race, gosi, purane, da celo preMče in še suho meso in žpeh. — V noči od 5. na 6. aprila t. I. so tudi pri nas, prav v bližini iarne cerkve nekemu Človeku odnesU tatovi iz kuhinje vso slanino, ki se je še sušila, med tem časom, ko so vsi domači v hiši Bv. rožnivenec molili. — Drogo jutro se je takoj pri gosp. županu oglasilo dejanje a prošnjo, da ta naznani gg. žandarmom v Kostanjevici. Prišli BO še tisti popoldne sem, ter takoj začeli pri sumljivih ljudeh v bližnjih vaseh preiskovati in po- vpraševati po ukradenih rečeh. Vso čast in hvalo gg. orožnikom in spremstvu! Kmalu bo prišli na sled, in so še tisti večer tri osebe vklenili in od* peljali v zapor ; drugi dan pa Še tri sumljive, da se bodo «povedali svojega nečastnega dejanja. Premišljevali bodo lahko v zaporu čez velikonočne praztîike, kako se onim Ijudum godi, kateri na tako nečasten načm želé dobro živeti. Čuti ia podpirati je toraj treba predstojnike v tako težkem boju proti razširjajoči nepoštenosti, in breznrav-no3ti sedanjega Čaaa. Posebno Vi gospodarji in gospodinje, očetje in matere ste prošeni, pomagajte s svojimi ljubezni-poluimi nauki, prošnjami in solzami pri domačih ljudeh in ljubih otrocih, da bodo zvesti tn pošteni. Materi je izročeno najdražje, kar človek premore; omika, požlahtnjenje srca in poštenje. Tudi do drugih predstojnikov se je treba z resno prošnjo obrniti, na Vas počiva vse upanje. Mladine je prihodnost, mladina pa je v Vaših izobraževalnih rokah. Nebeški OČe je starišem, učiteljem in predstojnikom izročil in zaupal naj plemeni tej še vinske trte iz vinograda svojega. Oh bodite očetje mladine kot učitelji, pa tudi njene matere kot izgojiteJjice. In če tudi sejemo a anlzami, želi bomo radostni. Oni, ki mnoge k prapičnosti, poštenosti, nehlinjeni pobožnosti, snažnosti, redu, vljudnosti, pobožaostij pri-zanesljivosti, miroljubnosti, delavnosti itd. napeljujejo, svetili se bodo, kakor zvezde na večno. Če so pa stariši sami nepošteni, kakor je bilo pri teh videti, ki so jih vklenili in zapor odpeljali, za Boga milega, kako bodo svoje otročiče, ki jih imajo vsi v obilnem številu, lepe lastnosti in Čednosti vadili. Bog jih spreobrni v zaporu 1 J. S. Iz Št. Janža. — Pred kratkim zapustili so nas prečastiti gosp. kaplan Jakob Porenta, in se preselili na svojo novo faro Leskovec. Pač žaluje cela naša fara, ter ne more pozabiti tako blagega, ponižnega in ljubezni pohiega njihovega značaja. Kako vneti so bili za blagor svojih faranov, bodi si v cerkvi ali zunaj cerkve. V cerkvi navduševali so jih in napeljevali jako jako ginljivo k pobožnemu življenju. Zunaj cerkve pa nas Slovence tudi niso pOEabili. Veliko so darovaU v prid Slovencem, kot n. pr. za hiŠo rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem. S kratka mi Št. Janci pogrešali jih bomo mnogo let, ter jim iz dna srca zakličemo v slovo : „Bog jih ohrani Še veliko let!" Domače vesti. (Premembe pri Č. duhovščini.) Preč. g, Ig. Vrančič je dobil faro Kolovrat, preč. g. Šašelj faro v Adlešičah. (Imenovanje.) GoBp, Fran Seáek, c. kr. davkar v Krškem, imenovan je glavnim davčnim preglednikom v Novem Mestn. Omenjeni gospod je vrl uradnik in domoljub. (Zdravnikom) so po novi postavi odloieni sledeči kraji, in sicer na Dolenjskem: Kočevje, Kočevska Reka, Velike LaŠČe, Ribnica, Krško, Kostanjevica, Raka, Mokronog, Šmarje, Litija, ZatiČina, Novo Mesto, Žužemberk, Trebnje, Metlika in Černomelj. (Kmetijska podružnica) v Radečah je volila zopet predsednikom gosp. grajSčaka viteza Gutmannsthala. (Razpis podpore starim kranjskim če belarj em). Podpisani odbor ukrenil je v seji svoji dne 31. marca t. 1., z namenom, da vzbuja veselje do čebelarstva in da ob enem pospešuje to stroko kmetijstva, podpirati stare kranjske čebelarje, ki so prišli brez lastne krivde ob vse svoje čebele. Na podlagi tega ukrepa javlja podpisani odbor, da bode dal tistim kranjskim čebelarjem v prvi polovici meseca maja po 2 in 3 panjev čebel, ki v svoji prošnji na podpisani odbor dokažejo, 1. da čebelarijo neprestano uže najmanj 20 let, 2. da BO brez lastne krivde prišli ob vse svoje čebele in 3. da niso v stanu si iz svojega premoženja dragih čebel kupiti. Vsebina teh proSenj, katere ni kolekovati, mora biti potrjena od g, ŽDpnika prosilČeve f&re in od dotičnega Županstva. Ob veliki množici prosilcev si pridrži glavni odbor pravico izbrati najpotrebnejše. Prošnje je uložiti najkasneje do 27. aprila t. 1. pri podpisanem odboru v Ljubljani. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, • (Javna bolnišnica) za Dolenjsko. Županstvo v Novem Mestu je vložilo prošojo, da naj bi se napravila v Novem Mesta javna bolnišnica za Dolenjsko, katere potreba je uže zdavnaj dokazana, posebno pa zdaj, ko osepnice tako hudo razsajajo po dolenjskem. Mesto ima za nakup ali zgradbo potrebnega poslopja že glavnico v znesku 11.400 gld , katera je pripravljena v ta namen. Ker je prošnja popolnoma opravičena, in ker bi potem dežela prihranila stroške za Dolenjce, ki se zdaj hodijo zdravit v javne bolnice na Štajersko in Hrvatsko, upamo ; da se bode deželni odbor, oziroma bodoči deželni odbor oziral na to prošnjo ter jo ugodno rešil. („Dolenjski Sokol") bode obhajal s sodelovanjem „dolenjskega pevskega društva" dnč 9- in 10. junija t. 1. (binkoStno nedeljo in pone-deljeljek) blagoslovljenje društvene zastave. S to slovesnos^o sklenjeno bo tndi odkrilge ploče na domu F. Metelka, slovenskega velikega umnika, (na Vrhu blizu Škocijana), v spomin stoletnice Í^jegovega rojstva. — Obširneje poročamo ob svojem ^iasu. (Vodstvo fužine na Dvoru) nam sporoča, naj nikakor ne veijamemo, ako bi se od koderkoli sporočilo, da e« misli v tamošnji fužini delo ustaviti. Le v plavžu se nekaj časa ne bode več topila ruda; to pa zato, ker imajo neizrečeno veliko železnine (Roheisen) nakopičene. Vse drugo bode ostalo pri starem, in fabrika bode kakor doslej, da še bolje, lahko postregla vsacemu, ki bode pri njej kaj naročil. — Nekaj delavcev, ki so bili pri plavžu, bode pač odpošenih ; toda je uže preskrbljeno za nje, kajti po posredovanji visoke vlade smemo trdno pričakovati, da bodo dobiU delo pri bližnjih rudarskih tovarnah na Kratyskem, ako bodo le hoteli. (Cerkvena umetnost). G. Jarc trgovec iz Rudolfovega je izdelal za faro Št. Jaužko prelepo kaznio (masen plašč) in jo ima aa občno željo izpostavljeno do velike srede v svoji pro-dajalnici. Na to delo, ki je jako okusno, natanjčno in liturgičnim zahtevam primerno, opozorimo zlasti preč. duhovščino. (Število vojaških novincev) za leto 1889 je določeno na 60.389 móž za stoječo armado in mornarico, in 10.000 môï za deželno brambo, poleg tirolskih novincev za deželno hrambo in nadomestne rezerve. (Iz računa Vrhniške kmetske posojilnice) razvidimo, da jako dobro deluje. Prometa je imela v pretečenem letu 140.433 gl.; čistega dobikka 1722 gíd., 1276 gld. pa pripiše rezervnemu zakladu, ki sedaj znaša 9278 gld. (Za n. letno zasedanje porotnih razprav v Rudolfovem), ki se pričnd 29. aprila t. 1., izžrebani so nasledai gg. glavni porotniki: Govanec Kari, pos. iz Metlike; Poterbuješ Josip, p0s. iz Tihaboja; Murn Janez, pos. iz Gradaca; Stonič Matej, pos. iz Črnomlja ; Kastelic Anton, pos. iz Sada; Majzelj Ant. ml., pos. in krČmar iz St. Jerneja; Peršina Janez, pos. iz Toplic; Pnhek Janez, trgov, iz Črnomlja; Skočir Franc, pos. iz Krtine; Ivec Jakob, pos. iz Gor. Pake; Jutraš Friderik, pos. iz Gor. Ponikev; Plesec Martin, pos. iz Radovice; Smuk Janez, pos. iz Ribnika; MikliČ Ignacij, pos, iz Lukovka ; Zajec Josip, pos. iz Bistrice; Hauf Teodorij Anton, pos. Spodnje Drage; Geraldi Josip, pos. iz Krškega; Zalokar Mihael, pos. iz Zaboršta; Kravcar Anton, poH. ie Griča; Bajuk Josip, trgov, iz Črnomlja; Ma-riakič Anton, poa. iz Višnje gore; Košak Josip, pos. iz Kronovega; Zotler Josip, pos. iz Roj; Skubic Janez, krčmar iz Črnomlja ; Krašovee Mih., pos. iz Ceste; "Weis Leopold, pos. iz Metlike; Auman Viktor, trgov, iz Krškega; Verbič Franc, pos. iz Gabeija; Janež Alojzij, pos. iz Krškega; Koritnik Anton, pos. iz Leakovca ; Zupančič Jan. pos. iz Vel. Lipovca; Korošec Anton, poB. iz Goleka; Berdavs Janez, pos. iz Vidma; Banovec Josip, pOB iz Toševega Dola; Seidnicer Franc, trgoT. iz Podzemlja; Slapničar Anton, krčmar ia Višnje gore. — Nadoiçestni porotnih: Potočar Anton, poB. iz Dol. Kamene; Žagar Franc, poa. iz B^rtelevega ; Jerman Martin, pos. iz Slatneka ; Medred Anton, pos. iz RndolfoTťga ; Jare Anton, trgoT. iz Rndolfovega; Gregoriè Ivan, pos. iz Leánice ; Jelene Franc, poa. iz Beršlina ; Zupančič Alojzij, poa. iz Regerče vasi ; Lnser Gustav, pos. iz Badolfovega. (Muzikalno deklamatorična akademija) na korist dijaškemu podcmeniu driiStva, liateri program smo v zadnjem listu razglasili, Tršila se je 3. aprila t. 1. s prav dobrim vspehom. Vse točke kaj ®tnimivega programa vršile so se izTrritno. Godbo in petje je občinstvo a popolno zadoToljnoatjo in s ploakom vsprejelo. Sattnerjev moi3d zbor »za dom", in Eversov dvoapev eta se celo ponavljati morala. V serce je segal posebno mil in izvežban glas mladega pevca v „Ca-Tatina' \z opere „FreiscLûtz". Tudi samospev ^DoiBOvini", katerega je dokaj mladi dijak sam zložil in pel, je bil občcdovan. Velika zaslnga lepega večera je vodstvo in neumorni trud gosp. perovodje P. Hngolin Sattner-ja, kateremu smo prav hvaležni. — Nikakor ne smemo prezreti Teaeloigre „Zdravnik azistent", ki je provzročila obilo smeha. Igralci bili bo izključno samo dijaki , ki EO mnogo nadarjenosti in bistrega uma pokarali, — Dohodkov, ki so, kakor rečeno, revnim dijakom namenjeni, bilo je uad 150 gld. (Fasijonska predstava) je bila minolo nedeljo prav dobro obiskana, med obilo množico smo videli tndi meéčanstvo dobro zastopano. Igra vráila se je po vsem jako spretno, upamo, da t}ode tudi cvetno nedeljo tako. Želeti bi bilo, da bi se pasijonske predstave ndomaČUe tn io se pređ-Btvljale vmko leto o velikonočnem času. (Gode c.) Polfg itaicdce pmvljiee o Vrbakem jezera. Spisal Anton Fnntek. Tako je naslov ravno na svitlo danej krasni knjižici, ki je po znanji opiavi čisto podobna „Zlatorogu* istega pisatelja, in obsega 100 strani. Za lepo vsebino tiam je porok sloveče ime pisateljevo. Ce&a mebko vezani knjižici je 1 gl. 20 br.; lepo vezani pa 1 gl. 80 kr., po pošti 5 kr. več. Dobiva 80 pri založniku pl. Kleimnayer & Bamberg-u v Ljubljani in drugih bukvarcah. V Novem Mestn pri J. Krajcu. _ Razne vesti. * (Bolnišnica) uHBDiljenih bratov v Št. Vidu na Eoroékera je tekom leta 1888 v oskrbljevatiji imela 1016 oseb uajrazlicnejib Btaoov. Popolnoma ozdravelo jih }e 760, 110 pa le deloma, 32 je bilo neozdrav-Ijenih îzpaËiSeBO. Umrlo jih je 62, r bolaiinioi pa jih je cmtalo 52. Po narodnosti bilo je v bolnici 789 Korošcev, 66 Kranjcev, S9 Štajercev, 22 Slavoncev, 4 SakaoDci, 3 Bavarci, 2 SolnogradČaaa in en Oger, Poljak, Prus, Danec in Francoz. Katoličanov bila je 982, Luteranov 21 in 13 nezedinjonih Grkov. Ob koncu poročila, ii; katerega gmo povzeli te podatke, se vodstvo usmiljenih bratov vsim dobrotnikom toplo zahvaljnjc in tcdi y prihodnje za milodare priporo^, * (Nesreča na morji.) Nekoliko podatkov 0 ponesrečenih nemških ladijah: Korveta „Olga" ja bila naj večja; 69in dolga, 13m široka, aosila je 2169 tonad, njeni stroji bo imeli moči 7,a 2100 konjskih ail. Izdelana jo bila leta 18B0, oborožena z 8 topovi, 8 topiči in mitraljez am i. Vihar jo je vrgel na plitvo in 30 rešili vse pomorščake. Huje ee je godilo drugi ladiji „Adler". Val jo jo vrgfil na koralni rob, kjer je obtičala. Pri silno razbnrjenem vaiovjî je bila rešitev težavna in se je veliko pomorščakov ponesrečilo. Križarica „Adler« je merila na dolžino 64w, na širjavo 10 m, vsebine ja imela 884 tonad, stroji so daii moči z& 700 konj. Oborožena je bila z dvema težkima topovoma in dvema manjšima. Izdelana je bila leta 1883. ~ STajhuje pa «e je godilo topničarioi „Eber". Vihar jo je treščil ob pečine, kjer se je tolikanj poškodovala, da se je mahoma pogreznila — in n njo skoraj vsa posadka. „Eber" je bila izdelana še le leta 1887, dolga 49wi, široka Sm, visebine za 500 ton in moči za 650 konj. Oborožena je bila s 3 topovi. — Rešila se je velika angleška ladija „Calliope", ki je še začasno prišla iz nevarnih pečin na prosto morje. Nemci 8 svojo novo mornarico, katero so napravili s francoskimi denarji, nimajo ereče. mirni časi jim pogoltnejo več bojnih ladij, kakor drogim narodom vojne. Žitna cena v Novem Mestu 8. aprila 1889. Domiitïti pšenice mernik 2 gld. 5 kr., Debelače (iomze) 1 gld. 30 kr., Soršice 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 40 Joilmeua 1 gld. 40 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., Ovsa 80 kr., KTomi)iri» 90 kr Loterijsl{e srečl(e. Gradec 30 marca 61 41 60 6 26 Trat 6. 85 31 61 9 66 Za popravo hiâo kntol. družba rolcodel. pomočnikov v Rudolfavem so darovali: Gg : Pr, Pintar 1 gl., gospa Ssjo 1 gl., A. Dolinar 2 gl., KeimonoTan duhoTňn 6 gl, Jan. fikTarín 3 gl.. A. EttáUo 2 gl., Neiraenrjvan 10 gl.» Vptinnnovaii duhoven 2 gl., Neimonovan dnJiorcii iz Oofenjskega 5 gl, gnspa Pauaer Harija (i gl, T. KajdiŠ i>KOje. Smoïnl BSBtopiiIU ho títcjo In dobro plaCaJo. Gerber íía Dolini Težki vodi ob veliki cesti da se ko-vainîca z orodjem vred takoi v najem. — Več o tem pové Janez Kozogiav, Dol. Težka voda. [62—2J 70 centov dobrega sena | je naproda^j. Sje? S<1 izvé pri vredo. naňfga iiata. Dve od eesarekih žrebcev breji kobili (koBtanjeve barve), 5 in 6 let stari, ôez 16 peBti visoki, brez madeža 8ie na prodaj; dasti se pa tndi v zameno ia mlade konje v farovŽu v KrSkem. fiï-fi] MÊmêm na Drski iO. mliiut od Novega mesta, obstojeće iz hiie 8 tremi sobtmi, kuiiinjo, hlevom, podom, kozolcem, gojzdom ter njivami s tremi orali ro h prosta roke pod ugodnimi pogoji proda. Katant^neje Be izvé při iaxtnika gosp. Vek. Jlen'Čtl, meataemu tajnika v Kndolfovem. [71—t] (J. C. GERBER) v Ljubljani priporoča svojo bogato in razmvrgtTio zalogo slovenskih molitvenih knjig, po jako nizkih oeniib in radićno vezanih, n« prímér v papirju, v pol usnji potlačene, popolnoma v nsuji z zlato obrezo, v rajavsm nanji okovane, dalje ve«aue v slonovi koati, v ponarejenem krislaln, v žametn ia plisn, z )0ziaćemmi vogii in a podobo v sredi. Izdanje pa ]ib ttidi, kakorkoli zahtevajo Častiti naročniki. Kdor vzame večje število knjižic, dovolim ^ mn primemo znižanje cene (rabat). ^ Častite naiocnike prosim, da naj se kar naravnoist na mé obračajo. Oenilnib pošljem na zabtevanje brezplačno iu franko. Dalje opozarjam svoje p. n. naročnike in ^ kupovalce, da ae že nekoliko čRsa prodajajo J in širijo med ljudstvom ftioveoHki molitveniki, ki DÍHO na Krapjskom prišli na avitlo, katerib J ni Bpiual kaki gcapod duhovnik in ki tudi ni- ^ majo kntizoekofijskega potrjenja. Na teh knji- J gab se dalje nahajajo indi taki napisi, kakor jih imajo knjige., ki so v moji zalrigi in sc celo trije različni napisi, med tem ko je vstibina pri vseh knjigah enaka, [142-9) Dobivajo ee po vseli knjigarnah. IzTrstue štiri leta stare, davfea proste (na vedre ali ttidl litra.) (6e) Eje da «e dobi povè vredništvo «Dol. Novie". Grajsko predstojiUštvo nu Raki ima naprodaj [73] ]0 metr stotoy dobrega sena, r Dr. VALENTINA ZARNIKA ZBHAlKri i 1. SSveKctli; PRIPOVEDNI 8P181. Uradil Ivan Žctezfltkar. ÏMbina: ŽiTotopi« dr. Valentin» Zaïnika. — Ur« bij», ćloveltR pa nil — JrtaSĚevanjo UBodp. — Razni apisi: Iz drŽHTiipg» abûrit. — Pisma sloTOBHteega turista. Knjižica je jako elej^nntno, po najntiTájSem nsoroi in res brašno yezana, TTtinnonft je na aprođuji strnni podoba dr. Z arniková T zlatu inpiîdojau tuđi njej^ov lastnoruóoD podpiH. Cena knjiíici jo 1 glï., e poáto S tr. ve6. Dobiti = ,NAI10D1ÎI TISKABNI" v LjnbljanL i OdgoTOTDl Oiednik, isdajatelj m založnik i. Krajec. NoTomosto. — 5ati«nf J. Krajec.