Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. ia inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SEOVENEC
Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo itv, 7561. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79^
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 3991
Telefoni aredniitvai dnevna služba 205* — nočna SN, SM ta MM
lakaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po prasnlka
Slovenija je siromašna
Zadnjo nedeljo je bilo v Ljubljani glavno zborovanje delegatov Delavske zbornice. Okoli 60 delegatov je zborovalo, razen njih pa so se udeležili zborovanja le še zastopnik banske uprave, časnikarji in skupina petih, šestih delavcev. To pet ur trajajoče zborovanje pa bi zaslužilo mnogo večjo pozornost, zaslužilo bi, da bi tisoči in tisoči, predvsem pa vsi odločujoči činitelji, poslušali stvarna poročila in potek debate ter bi tako imeli vsaj približno sliko o strašnih gospodarskih razmerah, v katerih se Slovenija sedaj nahaja. Priobčili smo v nedeljo in v ponedeljek poročili o tem zborovanju. Moramo priznati, da so bila vsa izvajanja odbornikov in delegatov verodostojna, saj v Sloveniji ni človeka, ki ne bi iz lastnih izkušenj ali eelo na lastni koži občutil teh obupnih razmer. V neštetih člankih je naš list sam opisoval žalostne gospodarske razmere v Sloveniji. Zborovanje Delavske zbornice pa nas je ponovno potrdilo v prepričanju, da Slovenija še ni nastopila poti navzgor in da še dolgo ni kakšnega upanja na zboljšanje.
Ko je pred kakšnimi petnajstimi, šestnajstimi leti izšel prvi računski zaključek o državnem gospodarstvu, tedaj je izkazal aktivo za Slovenijo, in neki drugi, nam nasprotni list je tedaj z zadoščenjem ugotovil, da se je nehala bajka o »pasivnosti« Slovenije, ki da so jo umetno gojile bivše avstrijske finančne oblasti. Že tedaj, ko smo bili Slovenci na poti h konjunkturi (vsaj k navidezni), je naš list opozarjal na škodljivost takega poročanja. Od tedaj menda datira bajka o »bogati« Sloveniji. Moramo priznati, da imajo mnogi ljudje z juga, ki prihajajo na oddih ali po opravkih v Slovenijo, resnično tak vtis in da morda prav od tod izvira vsa gospodarska, finančna in socialna politika osrednjih oblasti, ki tako usodno teži Slovenijo in ki tako bremeni našega človeka. Srb ali Hrvat, ki pride v Slovenijo, vidi naše čedne tasi, lične hišice, osnažene ulice po mestu, vidi ljudi, ki sicer niso razkošno, pač pa dostojno oblečeni in obuti, tak seveda mora dobiti vtis o blagostanju Slovenije. Nihče od gostov z juga pa ne pomisli na visoko kulturno stanje Slovencev, ki zahteva vsaj nekoliko človeka vredno stanovanje in obleko. Naš človek je raje samo sok in nezabeljen krompir, samo da si kupi poceni, loda dostojno obleko. Zadnje čase pa se mora slovenski človek omejevati celo pri najnujnejši obleki in tako vidimo v mestu in na deželi vedno slabše oblečene ljudi. S številkami in s točnimi podatki je tudi dokazano dejstvo, da je prejšnja leta prav ves narodni prihranek šel izključno v stavbne namene: kar je slovenski človek prihranil, s tem si je zgradil hišico in napravil vrtiček. Slovenija ni nikdar in v dogledni dobi tudi ne bo proizvajala kapitalij, ker so stavbne potrebe še vedno prevelike. Da pa Slovenci sedaj ne moremo zbirali niti najbolj skromnih prihrankov, dokazuje sedanja kriza našega denarnega gospodarstva, na drugi strani pa skoraj popolno prenehanje stavbnega gibanja.
Ako kdo pri nas zbira kapital, je to tujec, toda na čigav račun? Na škodo našega kmeta in delavca, ki trpita pomanjkanje ne samo hrane, tekstilij in industrijskih izdelkov, temveč celo počitka. Kdor je bil kdaj v Kranju, je navsezgodaj mogel opaziti skupine trudnih mož, mater, fantov in deklet, ki so neprespani hiteli v tovarno, iz katere so se po deset, dvanajst in celo šestnajst-urnem delavniku pozno zvečer vračali na svoje oddaljene domove. Akordni sistem, s katerim tuji podjetniki tako spretno izigravajo vso socialno zakonodajo in socialno zaščito, omogoča, da ti reveži zaslužijo na dan kvečjemu kakšnih 20 Din, torej niti 2 Din na uro. Tujec, ki tako dela z našimi ljudmi, ta že more v siromašni Sloveniji zbirati kapitalije. Vemo za primer za nekega tujega podjetnika v drugem mestu Slovenije, ki je uvedel v svojem podjetju rabeljski način kaznovanja. Za vsako malenkostno napako pri izdelku odtrguje podjetje občutne kazni, tako da se pripeti, ko odrastel moški delavec ne prejme na štirinajst dni več kakor 90 Din. Ko pa je la podjetnik, ki je v zadnjih letih na ta način vzel delavstvu okoli pol milijona Din samo na kaznih, daroval v socialne namene majhen del te velike vsote, je bil slavljen kot dobrotnik naroda.
Slovenija mora uvažati velik del živil. Celo letos, ko je kolikor toliko ugodna letina, mora uvoziti samo pšenice 4500 vagonov. Po sedanji ceni velja vsak vagon pšenice 16.000 Din, torej mora Slovenija plačati samo za žito najmanj 72 milijonov dinarjev. Kadar pa je letina slaba in pšenica dražja, mora plačati za uvoženo pšenico 120 milijonov Din letno. Slovenija pa ima več okolišev, kjer so se ljudje do nedavnega preživljali s tem, kar so prejemali od svojih sorodnikov iz Amerike. Dolarji pa so prenehali in tako vidimo črno lakoto v Beli krajini, v Suhi krajini, na Notranjskem in drugod. Ali naj opisujemo bedo v viničarskili okrajih, recimo v Halozah, kjer matere ne morejo dati otrokom za zajtrk ne kruha ne mleka, kvečjemu kozarec mošta ali vina, tako da v šoli bolj spe kakor bde.
Gospodarska kriza je povzročila, da imamo sedaj v Sloveniji okoli 50.000 brezposelnih delavcev, to se pravi, da vsaj 200.000 ljudi nima redne hrane ne druge preskrbe. Po poročilih Delavske zbornice, ki smo jih v nedeljo slišali, so najbolj nazadovale rudarska, gozdna, kovinska in gradbena industrija, torej tiste industrije, ki so sorazmerno najbolj razvite v Sloveniji Industrije, ki so zrastle v južnih krajih na podoben način knkor cvetlice v cvetličnjaku, te izkazujejo eelo konjunkturo. Saj vidimo premog iz raznih rudnikov v Srbiji in Bosni konkurirati trboveljskemu celo v Ljubljani, kljub temu da mora napraviti tudi do 900 km dolgo pot. To je možno le na umeten, ne na zdrav, naraven način. Kaj naj rečemo, ako v šoli v Zagorju kurijo s premogom iz Bosne! Produkcija premoga v Sloveniji je padla od 1. 1929 za 50%, dasi hi morala radi krize pasti kvečjemu za 30%. Produkcija južnih rudnikov pu ni padla, temveč nasprotno,, nurnstlu. Število zaposlenih slovenskih rudarjev pa je padlo še bolj kot produkcija, najbolj pa je padla višina njihovih zaslužkov, Zalo ni čudno, dn doživljajo naši revirji temne čase, kjer prav tako gospodari lakota, rudarske socialne ustanove, kakor bratovske skladnice, pa so pred polomom.
S čim naj Slovenija nadomesti primanjkljaj pri uvozu hrana, ako ue z izvozom svojih indti-
Medlem ko vsa Evropa strmi v Afriko
Japonska si mirno osvaja Kitaj
Ogromna ozemlja prehajajo brez bojev v območje japonskega imperija
Japonski ultimat
Novi incidenti v Sangaju
U.S.S.R,
Tokio, 12. nov. b. V »Tokio Asahi Šimbun« piše visoka vojaška osebnost, da se je Anglija začela »vznemirljivo vmešavati v razpoloženje naroda v severnem Kitaju«. Japonska armada ne bo nikomur dovolila, »da bi se-vernokitajske pokrajine spravljal v nesrečo, japonska armada bo preprečila, da bi kdo sejal nemir in nezadovoljnost med severni Kitaj, ki meji na Mandžurijo«.
V Tokiu smatrajo ta članek za uradno izjavo japonske vojske, ki napoveduje skorajšnjo zasedbo štirih velikih severnokitajskih provinc Su-jana, šansija, Hopeja in Šantunga. ki bi povezane s pokrajino Čahar tvorile osnovo za novo veliko severnokitajsko državo, podobno Mandžuriji in pod nadzorstvom Japonske kakor Mandžurija.
Incident, ki je izbruhnil v Šangaju povodom umora nekega japonskega mornarja in ki je dal japonskim vojaškim oblastem povod, da so v ultimatu zahtevale zadoščenja, je prvi signal, da ima generalni štab trden namen, v najkrajšem času odtrgati severne pokrajine od kitajske vlade v Nan-kingu in ustanoviti novo neodvisno državo.
Zunanji minister Hirota je poslal japonskemu poslaniku Ariošiju in generalnemu konzulu v Šangaju zahteve, ki jih bosta stavila kitajski centralni vladi in krajevnim oblastem v Šangaju zaradi umora japonskega mornarja. Izvedelo se je, da bosta zastopnika japonske vlade zahtevala aretacijo in kaznovanje oseb, ki so sodelovale pri napadu, in povračilo škode, razen tega pa še posebne garancije za varnost Japoncev, ki se nahajajo v Šangaju. Istočasno je dobilo poveljstvo japonskega brodovja v kitajskih vodah ukaz, da izda vse odredbe za zaščito časti in varnosti Japoncev, ki živijo v Šangaju.
Kitajska javnost je silno vznemirjena zaradi poostritve diplomatskih odnošajev med Kitajsko in Japonsko, ki jo je izzval umor nekega japonskega mornarja. Včeraj se je nenadoma pripetil nov incident. Kitajski nacionalisti so opustošili trgovski lokal nekega Japonca v uekem tujem mestnem okraju. Ljudje so zaradi tega pričeli bežati v internacionalne koncesije, ker so mnenja, da bodo tam še naibolj varni pred morebitnimi nenadnimi japonskimi represalijami.
•
»Slovenec« je že večkrat poročal o sistematičnem prodiranju Japoncev prav v osrčje Kitaja, ki je na tem, da si ga med seboj porazdelijo Jaoon-ska, Anglija in Sovjetska Rusija. Dogodki zadnjih dni, o katerih govori tudi gornje brzojavno poročilo iz Tokija, pa zahtevajo podrobnejših pojasnil, ker vendar gre za ogromne svetove, veliko večje kot je Abesinija, ki so na tem, da brez prelivanja krvi menjajo gospodarje in ker gre za grozo vzbujajoče obiike japonskega imperijalizma, ki sega po vzhodni Aziji in ustvarja na Daljnem vzhodu velikansko cesarstvo, nič manjše kot je angleško na nasprotni strani zemeljske oble.
Generalni štab pritiska
Japonska je po ustanovitvi svobodne države Mandžukuo imela namen s kitajsko vlado v Nan-kingu vzpostaviti prijateljske odnošaje in na ta način spraviti kitajsko ozemlje neposredno pod svoje nadzorstvo. To se ji očividno ni posrečilo. Angleški odposlanec sir Frederic Leith Ross, ki se mudi v Nankingu, je to zbližanje preprečil in nan-kinško vlado pritegnil na Anglijo. Na drugi strani je Japonska prišla na sled tajnim sporazumom med nankinško vlado in sovjetsko Rusijo. Tretjič končno je Rusija Japonsko presenetila z ustanovitvijo samostojne republike »Turkestan«, ki pa je dejansko prešla popolnoma pod sovjetsko oblast in je tudi postala del zveze sovjetskih republik. Japonski generalni štab je uvidel, da ne sme več čakati. Proti navodilom japonske vlade so generali kvantunške japonske armade, ki stoji na kitajski celini, sklenili, da bodo takoj prešli k dejanjem. Pri tem je treba pripomniti, da ni res, če govorijo o »nesporazumih« med japonsko vlado in japonskimi generali. Glede ciljev so vsi enih misli. Samo glede načina se mnenja križajo. Politiki bi radi, da bi šlo počasi, pametno, brez zunanjepolitičnih trenj, vojaki pa hočejo delati po svoje in po potrebah generalnega štaba.
"V.
, O. MONGOLIA "TURKESTAN...
[ TIBET
\
-"v..,.,.-
J N DI A'
Calcutta^,^
Brez prelivanja krvi
Prvi odgovor japonskih generalov je bila proglasitev Notranje Mongolije (na zemljevidu desni kot Mongolije in južno, križasto označeno ozemlje) za neodvisno republiko. Drugi odgovor se sedaj pripravlja, ko hočejo Japonci Notranjo Mongolijo združiti s 4 severno od reke Hoanghoja ležečimi provincami in ustanoviti novo samostojno državo. Evropa je preveč zaposlena s svojimi notranjimi razprtijami in se je zarila sedaj še v vojno z Afriko. Japonska ima torej pred seboj takorekoč prazen svet, po katerem lahko prodira. Kakor dozdaj ni bilo prelivanja nobene krvi, ni bilo nobenih bitk, tako bo šlo tudi dalje. Japonski generalni štab dela z matematično natančnostjo po pripravljenem načrtu, pošilja note, jih podkrepljuje z ultimati, pritiska tu, pritiska tam, in kjerkoli čutijo le najmanjši odpor, že so tam in stvar uredijo tako, da je za nje dobra. Menda bomo težko našli primera tako sijajnega generalštabnega dela, kot ga je vršil japonski, ki je mimo svojih lastnih diplomatov, v brk vsemu svetu, brez streljanja in takorekoč brez strasti zavojeval kraj, ki je skoraj tako velik, kot je vsa Evropa. Le Rusija je videla nevarnost, jo skušala zaustavljati, toda sedaj je še
ona zapletena v Evropo in ima Japonska pred seboj prosto pot.
Pomen nove neodvisne države
Ustanovitev nove države v tevernem Kitaju, ki bo zajela vse ogromne pokrajine, ki so na zemljevidu križasto označene in ki se bo kot klin vsajala v Mongolijo ter Rusijo šc bolj odrivala od ti-homorske obali, je danes le še formalnega značaja, kajti dejansko vladajo v teh krajih že več kot pol leta japonski generali. Ž c več mesecev so japonski letalci pridno na delu in merijo nove zračne linije v Mandžukuo in na Japonsko in sodelovanje med kitajskimi domačimi oblastmi in japonsko vojsko, ki ima povsod svoje garnizije, je tako tesno, da ima Japonska že povsod dejansko pravico nad-oblasti.
Na prestol kitajskih cesarjev
Vedno bolj se oglašajo tudi vesti, da namerava Japonska svojega cesarja Pui-Puja, ki sedi na mandžurskem prestolu, po ustanovitvi nove se-vernokitajske države popeljati v Peking (ali Pej-ping) in ga tam posaditi na stari prestol kitajskih cesarjev. S tem bi bil ustvarjen velikanski blok, ki bi vezal ozemlja Japonska—Mandžurija—Severna Kitajska in ki bi predstavljal za japonski imperializem ne samo vir gospodarskega blagostanja, marveč tudi obširno plo&kev, s katere bi lahko prodiral naprej v osrčje Azije in končno dosegel to, kar si je stavil za cilj, da na vsej črti odreže sovjetsko Rusijo od ostankov Kitaja in da i z vzhodne Azije izžene vse evropske ambicije. Kajti velika gradbena dela, ki jih Japonci v tem novem ozemlju pripravljajo — med njimi so avtoceste in železnice najbolj značilne — so dokaz za to, da Japonska še ne mara zaustaviti svojega pohoda, ampak da bo iz Sujana silila naprej proti zapadu v Zunanjo Mongolijo (na zemljevidu: O. Mongolia).
Položaj na Daljnem vzhodu je danes toliko dozorel, da je ni več sile na svetu, ki bi mogla zaustaviti pohod, ki ga diktira hladna roka japonskega generalnega štaba. Armade nankinške vlode izpraznjujejo ozemlja tako velika kot dve, tri Jugoslavije, samo na migljaj generalštabnega častnika, ne da bi padel en sam strel iz puške. Sovjetska Rusija je polna skrbi drugod. Anglija bo ščitila svoje, a pohoda ne bo zaustavljala. Na Daljnem vzhodu vstaja nov imperij, med tem ko se Evropa rvija v svojih malenkostih, med tem ko se za razmeroma male kose puščavske zemlje preliva kri in zapravljajo milijarde premoženja.
99
Mir pred viharjem
(i Nemške poročilo
Uradno poročilo št 43
Rim, 12. nov. AA. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando objavlja tale 43. komunike:
General de Bono sporoča, da se organizacijska dela v pokrajini Makali intenzivno nadaljujejo. Italijanski oddelki so prodrli še dalje od Dogeja in Dandare. V mestu Makali so v trdnjavi Gebi našli neko abesinsko letalo, demontirano sicer, drugače pa popolnoma v redu in z dobrim motorjem.
V	ods?ku, ki ga zavzema drugi artnadni zbor, so naše čete zasedle Nevrit v pokrajini Adiabi. Štiri kolone domačinskih čet prodirajo v pokrajini Taki.
V	odseku Danakilu prodirajo naše čete proti Desi, Nekemu drugemu oddelku se je posrečilo priti do planote Azbie.
Na somalijskem bojišču prodirajo naše čete v pokrajini severno od Gorahaja. Letalci nadaljujejo svoje redne izvide.
Severna fronta
„Mir pred viharjem"
Asmara, 12. nov. TG. Dopisnik DNB poroča, da so italijanski vojaški krogi mnenja, da se lahko sedanji položaj na kratko označi z besedami: Mir pred viharjem. Italijanski generalni štab jc tudi mnenja, da se Abesinci umikajo zato, dn hi italijansko armado privabili globlje v notranjost gorate Abesinije. kjer imajo pripravljene io postojanke in kamor so spravljali tuili mtinicijo in provijant. Oslonjeni nn to oporišče hi potem izzvali odprto bitko. Vsled tega jo italijanski generalni štab odredil, da ne ho privolil v kakšno večjo bitko, dokler da niso vpostavljene rodne zveze med na novo zasedeno fronto in zaledjem v Eritreji, da bo reden dovoz živeža in municije osiguran.
strijskih in lesnih proizvodov, premoga in rudnin?! Toda povsod je Slovenija prizadeta: zadeli so jo pri državnih nabavah premoga, zadeli pri kontingentiranju izvoza lesa, pri kontingentlranju izvoza sadja in vina, že leta in leta pa se industrijski podjetnosti in ustanavljanju novih industrij v Sloveniji delajo ovire.
Na drugi strani pa je Slovenija prizadeta ludi z vedno višjimi davki. Lani je samo neposrednih davkov plačala Slovenija 276 milijonov Din ali 12.1%, torej je plačala v letu najhujše krize več davkov kakor lela 1931, ko je plačala 200 milijonov Din ali 10.2%. Te številke so našim čila-teljem znane in doslej se jih ni upal nihče de-mnntirati — ker so uradne.
Slovenija ima vedno manjše dohodke, moramo reči celo, (iu se zadolžuje. Naša zemlja in naše dobrine prehajajo v last tujcev, kar vidimo zlasli na naši severni meji, davčni vijak je vedno hujSi, pomoči pa ni od nikoder. Druge pokrajino v drža-
vi se dvigajo, kar posebno vidimo pri Dalmaciji in celo pri Črni gori, ki sta proglašeni za najbolj »pasivni« deželi v Jugoslaviji, »bogata« Slovenija pa propada ter se pogreza v čim dalje večjo rev-ščino. Hešitev za Slovenijo je možna samo v skrajnem naporu vseh dobrohotečih sil, tako slovenskih kakor tudi s strani države. Bajke o »bogati« Sloveniji mora bili konec in pred jugoslovansko javnostjo moraino glasno povedati, kakšni reveži smo Slovenci v resnici. Tuji kapital mora prenehati izkoriščati našo zemljo in naše ljudi, davčni vijak mora popustiti, favoriziranja industrij in rudnikov drugih pokrajin v državi mora biti konec, omogočiti se mora izvoz iz Slovenije v Inozemstvo. Za državo je Slovenija najbolj važna pokrajina, ker sega z njo v srednjo Evropo, ako pa bo Slovenija gospodarsko, slovenski narod pa socialno na tleh, bodo nastale za vso državo In zn vse njene pokrajine nepregledne in skrajno škodljive posledice.
Abesinci se zbirajo v Tigri
Italijanski listi poročajo, da se v južni Tigri polagoma koncentrira okrog 200.000 Abesincev, ki sebodo postavili v bran Italijanom, če bi hoteli še dalje prodirati proti jugu 180.000 abesinskih vojakov je utaborjenih vzdolž reke Takaze, okrog 40 pa med Desijem in jezerom Ašangijem. l'o abesinskih načrtih jo pričakovati prve spopade jtiino od Antala. Abesinci pa bodo napadli Italijane tudi r. desnega boka in skušali uničiti vse prometno zvezo z zaledjem. Italijani ko pn abesinskem mnenju ie precej daleč otl velikih skladišč živil in streliva. Italijansko vrhovno poveljstvo je točno poučeno o teh načrtih in zato ne dovoli, da hi posamezni oddelki hitreje prodirali v abesinsko ozemlje.
„Bitka" pri Makali
Posebni poročevalec agencije Iiavas poročal Kakor se je sedaj izvedelo, se je vršila glavna bitka za Makalo na gori Gundi, ki pripada gorovju Geralti. Tri,jo italijanski bataljoni in oddelek strojnic so sc borili proti 100 Ahesineem. Italijanski poročnik Lussardi jo bil ranjen, tudi zdravnika, ki mu je prihitel na poinoč, so zadelo abesinske krogle. Dva askarska podnfieirja in deset vojakov je bilo ubitih. Italijani so vjeli devet abesinskih vojakov in 61 kmečkih bojevnikov. Kmete so takoj izpustili, ker jo zanje jamčil njihov poglavar, ki so je Italijanom vdal. Poročnika Lussardlja so prenesli v lazaret, kjer pa je poškodbam podlegel. Poleg nekega jiodporočnlka, ki je padel v bojih okrog Adue, je to že drugi italijanski oficir, kt je padel v abesinski vojni.
Južna fronta:
Pri Hararju 200.000 Abesincev
Posebni poročevalec DNB je izvedel, da so Abesinci okrog llararja koncentrirali veliko vojsko, ki jo 1» italijanskih službenih podatkih cenjo na 200.000 ljudi. Vrhovni jioveljiiik ostane še nadalje ras Nasibu. V bližini Antala so Italijani dobili v svoje roke veliko abesinsko karavano.
Ras Nasibu ni umorjen
Iz llararja poročajo: Odločno se demantira vest, da bi bil ubit ras Nasibu. Včeraj popoldne je iz Dagabura prispel v Džidžigo. Pač pa se po trjujejo vesti, da italijanske čele v Ogadenu naglo napredujejo. Pred vsetn velja to za motorizirane oddelke pod poveljstvom polkovnika Malettija. Nje govt oddelki so pričeli napredovati takoj po padcu Gorahaja. Abesinci se pred njimi stalno umikajo. Vse kaže, da se bodo Italijanom postavili odločno v bran šele na črti 1 larar—Džidžiga. Italijani so zasedli Sesebatnc, kjer so se utrdili. Drugi oddelki italijanske vojske in veliko število delavcev pa sedaj gradijo ceste na zavzetem ozemlju, telefonske napeljave, utrdbe, taborišča, skladišča in druge potrebne naprave.
Se žc zbiraio
Pritisk prejšnjega režima je narod držal t i dveh taborih: Eden je bil zanj, za odlikovanja, za službe, za plačane usluge, za vse kar »nese«, drugi pa je — čeprav neprimerno večji kakor prvi — stal ob strani, klel, si grizel ustnice in stiskal pesti. Sedaj so vzeli tega, sedaj onega iz njegove srede in ga odpeljali v zapor, sedaj so prišli ru-bežniki, sedaj orožniki, da so narod krotili. Zato sta bila samo dva tabora, drugam nisi mogel: ali za ati pa proti. Ta pritisk pa je minil; in — ali ste videli, kaj se je zgodilo? Narod se je razpršil kakor otroci, ko stopijo iz šole na cesto. V dobi nasilja tako strnjen, se je hotel oddahniti. Kmalu pa se je začel zopet zbirati: brez oboroženih pri-ganjačev, brez groženj, po nekem čutu, prirojenem in skozi leta privzgojenem, po katerem hoče biti vedno organiziran, vedno skupaj. Velika večina se je zbrala v JRZ, nastalo pa je še polno strančic, majhnih, ki jih najnovejši »voditelji« zbirajo izven glavne skupine, vsi z domoljubno prošnjo na ustih, da je danes sloga narodu bolj potrebna kakor sploh kdaj prej. Pojavila se je tudi cela vrsta novih časopisov, majhnih in neznanih, ki se vsi, kakor pravijo, vzdržujejo »samo z naročnino«, pa niti inseratov nimajo. Vsi ti voditelji in časopisi pa tako podobno govore in pišejo, da je bilo na prvi pogled jasno, da nimajo drugega namena -— če ne celo naloge —, kakor da prikličejo vsak zase nekaj ljudi iz narodne skupnosti in jih nekje zunaj zopet združijo »za boj proti fašizmu (pa ne proti sovjetskemu!), v skupno fronto«, v skupno to in skupno ono, brez določene ameri, kar tako, da se le ta skupnost, ki je bila doslej, razbije.
Tako imamo danes celo zbirko »voditeljev« m njihovih časopisov: Slovenska zemlja, Ljudska pravica, Pohod, Bojevnik, Slovenija, Prelom, Delavska politika, Delavski obzornik, Akademski glaa, da revij Sodobnost in Književnost niti ne omenjamo. Vsa ta mešanica mora slovenski narod zadu-»iti, če bi bil Se tak orjaki Vsem pa se po slogu in besedah pozna, da so ptiči iz istega gnezda, ki so se samo zato razleteli na vse strani, da jih je manj videti, dokler je to potrebno.
Tednik, ki izhaja vsakih 14 dni, ki se j« pred kratkim iz Prekmurja preselil v Ljubljano, »Ljudska pravica«, je že začel zbirati svoje sorodstvo, »skupine okrog Slovenske zemlje, Slovenije, Bojevnika, odkritosrčne pripadnike svobode in demokracije v vrstah bivše SLS, socialne demokrate in delavsko levico, da se zedinimo v slovensko fronto ljudske svobode«. Čudno se nam zdi le to, kje smo ostali mi, ki smo se borili za demokracijo, ko izdajatelji »Ljudske pravice« še platna niso prodajali. Kako bo zedinila pripadnike bivše SLS in socialne demokrate, n. pr. v vprašanjih kulturnega boja, šole, civilnega zakona, komunizma in njegovih metod? Pa menda vendar »Ljudska pravica« ne zbira samo odpadnikov? Čudno je tudi to, da ne vabi krščansko-socijalnega delavstva, ampak le »delavsko levico«.
Tako »Ljudska pravica« iz želje po slogi kliče rz složnega naroda posamezne, po svojem okusu izbrane skupine, mesto, da bi se narodu pridružila. Tako vsi ti najnovejši »voditelji«, ki so zavohali ugoden čas, vpijejo po slogi, pa je največja nesloga že v tem, da vsi vpijejo. Zakaj pa »Ljudska pravica« tako obupno zbira gotove skupine? Ker je »s tako razkropljenimi močmi nemogoče premagati glavnega sovražnika, fašizem«. Fašizem
Italija-Albanija po^«
je huda reč, to je rca, Toda, ako vsi ti, ki jih »Ljudska pravica« hoče zbrati okrog sebe, trpe pod bičem fašizma, potem trpe tudi bralci in naročniki »Domoljuba«, »Slovenskega gospodarja«, »Kresa«, »Našega doma«, »Bogoljuba«, »Glasnika Srca Je- | zusovega«, zakaj tudi teh ne povabi, ki jih je stokrat več in ki niso razkropljeni, oziroma zakaj se njim ne pridruži, saj je vendar za slogo, za složno vojskovanje, torpj tudi za složno delitev plena po zmagi? In vendar, te množice k boju proti fašizmu niso povabljene, torej tudi pri delitvi plena ne bi imele nobene besedel Ako bo »Ljudska pravica«, tako izven širokih ljudskih , množic vodila borbo proti fašizmu in bi, recimo, zmagala, potem bi kar na lepem lahko zavladala nad vsem narodom, ki bi dobil samo novega gospodarja. Plen, dober plen, ki bi ga »Ljudska pravica« delila samo s tisto majhno skupino, ki jo je povabila k boju, t j.: vladala bi fašistično ali po italijanskem, ali po nemškem, ali po ruskem zgledu, je vseeno. Menda bi se tega kaj hitro naučila, saj že danes govori o »frontab« in vabi »skupine okrog Bojevnika«.
Gre še samo za to, zoper kateri fašizem sc je treba z zunaj združenega naroda združenimi močmi boriti. »Fašizem je smrtni sovražnik vsakega naroda, v Jugoslaviji obstoječi fašizem pa je še poseben sovražnik slovenskega naroda«. Kateri obstoječi fašizem bi to bil? Ljotičev, Menda je Ljotič res fašist, toda slovenskemu narodu vsekakor ni nevaren, vsaj toliko ne, da bi bilo potrebno proti njemu izdajati časopis, čeprav samo dvakrat na mesec, ali postavljati zoper njega celo »fronto«. Hodžera ima tudi nekaj fašističnega na sebi, celo uniformo, pa tudi ta ni slovenskemu narodu nevaren; saj je že šaril pri nas, če ni bil celo poslan, celo list je izdajal, »Edinost« (za edinosti), ki se je tudi vzdrževal »samo z naročnino«, kakor »Ljudska pravica«, čeprav ga ni nihče poznal, kakor »Ljudske pravice« ne, pa je list le izhajal. Pa je vse to prešlo, kakor jc prišlo. Drugih iv Jugoslaviji obstoječih fašizmov« pa ni, »Or-juna« jc že v zgodovini, »Pof« ie v razsulu. Pač pa trpi naše ljudstvo od kapitalizma, od strašnega iz-žemanja, od zapostavljanja Slovenije, toda »Ljudski pravici« za to ni, ona zbira le fronto zoper neki fašizem. Zoper kateri fašizem se boste torej tako sami zase borili?
Sicer pa ni treba bogve kaj ugibati, Njeni napadi na cerkev, na duhovščino, na zakramente, ki jih pod pretvezo, da se bori za zboljšanje gospodarskih razmer, kar mimogrede vtihotaplja v svoje predale, povedo dovolj, »Straža v viharju« t. II,, št, 3, pa piše, da »Ljudsko pravico« izdaja isti konzorcij kakor »Sodobnost« in »Akademski glas«. »Sodobnost« je marksistično glasilo za inteligenco, »Akademski glas« pa za akademike, potemtakem bi bila »Ljudska pravica« marksistično glasilo za »proletarce vseh dežela«. Zal nam ie le, da je v to družbo zašla tudi »Slovenija«, veseli nas pa, da se je to zgodilo prej, preden smo mi napovedali. Radovedni smo, kdaj bo v to »skupno fronto proti fašizmu« vkorakala še skupina okrog »Ljubljanskega zvona« in »Književnosti«, javno namreč. Ljudski pravici« pa bodi povedano le to, da naj naš narod s svojimi »demokratičnimi frontami« pusti kar lepo pri miru, ko je dovolj poučen, kašo idejni bratci in voditelji »Ljudske pravice« v Moskvi razumejo svobodo in — ljudske pravice.
Riin, VI. nov. SE. Med Italijo in Albanijo tečejo zelo važna gospodarska pogajanj«. Zdi se, da ima Italija namen na podlagi nove pogodbe, ki jo hoče doseči, pokupiti sploh vso poljedelsko proizvodnjo Albanije. Zanimive so nekatere podrobnosti o načinu, kako bi nova pogodba delovala. Italija namerava v ta namen ustanoviti posebno osrednjo centralo s sadežem v Tirani in s podružnico v Rimu. Naloga te centrale bi bila, da pokupljeno blago v Italiji razpeča ter da poljedelsko proizvodnjo v Albaniji ]>ospešuje z investicijami. Ime-
novana centrala bi se oslonila na zvezo bivših italijanskih bojevnikov, ki ie deluje v Albaniji in je dosegla dobre uspehe pri kolonizaciji zemlje, predvsem v koncesiji ŠIAK, ki se nahaja med Tirano in Dračeiu ter je danes brez dvoma najbolj napredno vebposestvo v Albaniji. Vzgojila je že veliko Število albanskih kmetskih fantov Italija pričakuje od nove pogodbe velikih koristi, toda tudi Albanija se nadeja, da bo poleg napredka svojega po je-delstva dobila tudi še drugih koristnih podpor od svoje zaveznice.
Sankcije in naši odnošaji z Italijo
Italijanski poslanik izjavlja
,Naš skupni interes je, da živimo kot dobri sosedje,
Senat je izvolil svoje odbore
Pohorci interpelirajo - Predsednik sprejel nujnost interpelacije
Belgrad, 12. nov. AA. Izredni poslanik in pooblaščeni minister kr. Italije na našem dvoru grof Ovklo di Campalto je sprejel jxjročevalca agencije Avale in mu dal lole izjavo o najnovejših mednarodnih dogodkih in o razmerju med kraljevino Jugoslavijo m kraljevino Italijo:
Prvi italijanski pohodi v Afriki v krajih, kjer sc razvijajo sedanji boji, segajo tja v sredo 19. stoletja. Kar se Abesinije tiče, smo s to državo že nekajkrat sklenili pogodbe političnega in gospodarskega značaja. Gled? Abesinije smo sklenili pogodbe tudi z Veliko Britanijo in Francijo. Toda vse te pogodbe so ostale mrtva črka na papirju. Ne Francija ne Velika Britanija nimata v Abesiniji interesov, ki bi bili življenjskega pomena za obe ' državi. Z Italijo ni tako. Mi imamo z Abesinijo več ko dva tisoč kilometrov skupne meje. Italijan sko Somalijo, ki tvori samo ozek pas ozemlja ob morju, je izredno lahko napasti iz Abesinije. Leta in lela smo imeli obem?jne spore in prestali več roparskih pohodov, ki so jih vršila nekatera ple- j mena na abesinskih tleh v italijanskih kolonijah. Protestirali smo v Addis Abebi. toda abesinska vlada se je pri teh spopadih zmerom izgovarjala s trditvijo, da si nc more priboriti spoštovanja pri plemenih, ki žive v obmejnih krajih ob italijanskih kolonijah, spričo velike oddaljenosti teh krajev od prestolnice.
Tako smo doživeli tudi spopad pri Ualualu, ki ga je mednarodni tisk že obširno orisal. Pristali smo, da pride ta spopad v razpravo pred mednarodni arbitražni odbor. In kaj sme dobili? Odbor je izglasoval resolucijo, po kateri je italijanska vlada v pravici, ne da bi bila pri tem Abesinija v krivici. Ta odbor sc ni odkrito izrekel in ni označil napadalca. Zaradi tega incidenta so na obeh straneh izvršeni nekateri ukrepi vojaškega značaja. Medtem je posredovala tudi Zveza na rodov. Angleži so postavili nekatere predloge, toda za Italijo so bili nesprejemljivi. Ti predlogi so imeli dve slabi strani: niso dali poroštva za bodočnost in so bili v nasprotju z dogovori, ki smo jih že prej podpisali s Francijo in Vel. Brita-j nijo glede Abesinije. Italija je zahtevala od ZN, da Abesinije ne prizna več za članico te medriar. ustanove. To zahtevo smo opravičili in podprli s 1 spomenico, ki obsega popolno dokumentacijo, ki na neovrgljiv način dokazuje, da Abesinija ni iz-| polnila obveznosti, ki jih je bila prevzela od ZN, | med drugim tudi glede suženjstva. Tudi smo pred-
ložili predlog, da pride Abesinija pod mandat, ki bi ga ZN poverila Italiji. A tudi tedaj nismo dobili zadoščenja.
Naši interesi v Abesiniji so d v o j -n i. Naše kolonije so neprestano izpostavljene nevarnostnim napadom iz Abesinije, po drugi strani pa ima Italija pravico in potrebo |»o razširitvi. To je dejstvo, ki so ga v ostalem priznali Italiji vsi.
Kar se pa zdaj tiče sankcij, v mislih imam gospodarske sankcije proti Italiji, mislim, da bodo izgubile vsaj 50 odstotkov svojega uspeha, če jih ne bodo izvajale le dve ali tri države. Res jc, da vsako izvajanje sankcij povzroča posledice, toda mi imamo tndi še druge vire za nabavo: Nemčijo. Argentino, Madjarsko, Avstrijo in Brazilijo in tc države nam bodo nadomestile tisto, česar ne bomo več mogli kupovati v državah, ki so bile do tega trenutka naše najvažnejše oskrbovalke. Meso, grad: herii materijal in premog bomo zmerom lahko našli in po moji sodbi razpoagamo še z zadostnimi količinami sirovin in živeža, da bi z uspehom I a li k o kljubovali sankcijam morda leto dni, morda pa tudi še dalje. Sicer je pa italijanski narod v tem pogledu trdno odloč?n prenesti tudi najhujše žrtve.
Glede našega političnega razmerja govorim tu v Belgradu prav tako. kakor sem že govoril pri svojem prihodu, da sc ne postavlja vprašanje sankcij in današnicga spora. Nc gre vse te stvari mešati v razvoj našega medscbojnegga razmerja. Zelo dobro vemo, da se Jugoslavija v Ženevi ne bo mogla odreči obveznostim, ki jih je prevzela do ZN. V teh naših domnevah resno vpoštevamo to dejstvo. Ne želimo zmanjšati vrednosti dosedanjih že doseženih uspehov. Sicer se pa naši odnošaji od dne do dne popravljajo. Vsak dan tako rekoč po administrativnih poteh urejamo z vašo vlado celo vrsto vprašanj, in sicer vprašanja, ki so v preteklosti ovirala naše odnošaje. Imamo določen program sodelovanja in treba je, da se odrečemo ostankom preteklosti, šli bomo polasroma, zato pa varno, ker ne želimo ničesar prenagliti. Med seboj se v gospodarskem pogledu izpopolnjujemo. Naš skupni interes je, da živimo kot dobri sosedje. Delati moramo za odstranitev vsakega nezaupanja. Vse kar bomo storili, mora v celoti* odobriti javnost naših dve hdržav.
Belgrad. 12. nov. m. Na današnjem drugem sestanku senala je bilo izvoljenih 5 stalnih odborov senata. Po izvršenih formalnostih je bilo pre-čitano poročilo o sankcijoniranju nekaterih zakonov. Sprejeto je bilo poročilo administrativnega odbora o pregledu računov za prvo in drugo tro-mesečje 1. 1935-36, nakar je bilo prečitanih nekaj interpelacij,	ft
raznimi prošnjami so bile nato prečitune tudi vloge združenja davčnih eksekutorjev, zvaničnikov, učiteljev, zemljiškoknjižnih uradnikov iz Ljubljane in društva »Vzajemnost«. Nato se je prešlo na dnevni red, na volitve stalnih odborov senata in sicer verifikacijskega, administrativnega, imunitetnega odbora ter odbora za prošnje in pritožbe. Predložena je bila samo ena lista, ki jo bila sprejeta z glasovi navzočih senatorjev. Od slovenskih senatorjev so bili med drugim izvoljeni za člane v verifikacijski odbor Ivan Pucelj, za namestnika dr. Marušič; v imunitetni odbor dr. Marušič, za namestnike dr. Kramer, Gregorin in Pucelj; za finančni oilbor dr. Kramer. V finančnem odboru sta med drugim izvoljena tudi dr. Hrasnica in dr. Švrljuga. Z izvolitvijo teh odborov je bil dnevni red današnje seje senata izčrpan, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja lio sklicana pismeno.
Po seji senata so se sestali člani izvoljenih senatnih odborov ter so se konstituirali tako-le: za predsednika verifikacijskega odbora je bil izvoljen Dimitrije Ilidžanovič, za podpredsednika Lazar Anič, za tajnika Gjuro Vukotič; za predsednika administrativnega odbora Krsta ltadovanovič, za podpredsednika dr. Momčilo Ivkovič, za tajnika Milan Popovič; za predsednika imunitetnega odbora dr. Silovič, za podpredsednika dr. Jože Desnica, za tajnika dr. Marušič; za predsednika odbora za prošnje in pritožbe Atanasije Šola, za podpredsednika Pavle Vujič, za tajnika dr. Josip Nemec; za predsednika finančnega odbora Daka Popovič, za podpredsednika Ivan Majstorovič, za tajnika Svetozar Tomič.
Narodna skupščina živahna
Čeprav za danes formalno niso bili sklicani na sejo skupščinski klubi, je bila vendarle narodna skupščina živahnejša kakor malokdaj prej. Skoro vsi poslanci so se že zbrali, ker se pripravljajo za jutrišnje glasovanje v skupščini, za katero vlada veliko zanimanje. Vsi klubi so ie točno pre-motrili vrste svojih poslancev ter so tekom današnjega dne brzojavno jiozvnti v Belgrad vso one jioslance, ki doslej še niso prispeli v Belgra.l. V teku vsega dne je vladala v skupščini velika napetost. Konferiralo in razpravljalo se je na vse strani ter agitiralo za eno od obeh list, ki bosta vloženi za volitve v stalne skupščinske odbore. Ker hočeta obe strani izkoristiti vse možnosti, bo udeležba pri teh volitvah zopet rekordna, ker bo vsak poslanec vsled okolnostl prisiljen, da se bo moral Izjaviti bodisi za listo JRZ bodisi ra listo skupnih opozicijskih klubov.
Razdor med srbsko opozicijo
Belgrad. 12. nov. m. Razdor v srbijanskem delu ojx>zicije postaja vse očitnejši ter iz dneva v dan vse globlji. O sjx>ru, ki je nastal med bivšo demokratsko stranko in skupino zemljoradnikov, ki jo vodi Dragoljub Jovanovič, je »Slovenec« že iv »drobno poročal. Sedaj je pa izbruhnil spor tudi i ned demokratsko stranko in SDK koalicijo, ki bo
razmerje med opozicijskimi strankami šc bolj' zrahljal. Da so nastopili med bivšo demokratsko in bivšo zemljoradniško stranko napeti odnošaji, najbolj dokazuje komunike, ki ga je dala dnevnemu časopisju pisarna šefa bivše demokratske stranke Davidoviča. Ta komunike se glasi: »Za nedeljo, 17, t. tn. je najavljen v Leskovcu shod združene ojiozicije. Poudarjeno je bilo, da bo prišel na la shod ludi Ljuba Davidovič. Ta pa ne bo sodeloval na tem shodu, tudi ne njegovi prijatelji iz leskov-škega in vranjskega okraja. Oni nimajo ničesar proti izločitvi skupine dr. Dragoljitba Jovanoviča, smatrajoč, da je potrebno, da se iz krogov združene opozicijc odslranijo vsi dvo'ičniki in da dokler se ti odnosi ne urede- kot celota z enotno disciplino, ne morejo sodelovati na teh shodih.
Krajevni odbori JRZ
Krajevna organizacija JRZ za občino Tepanjes
Predsednik Pavlič Ivan, trg. poslovodja, Prihova; podpredsednik Napotnik Matija, pos., Tepanjski vrh; tajnik Skrbinšek Franjo, pos., Sevec; blagajnik Pučnik Albin, pos., Dobrava, in še 8 odbornikov, V krajevno skupino je bilo do sedaj sprejetih 352 članov.
Letalo za 25.000 Din
Novi Sad, 12. nov. m. Tukajšnji aeroklub dobi
v kratkem več letal posebnega tipa, ki jih je po zholjšanem francoskem modelu konstruiral inženjer Ramkovič. Prednost novega tipa je predvsem v ceni, ki dosega le 25.000 Din in je zelo stabilen in dopušča brez posledic celo razne napake, ki jih naredi med vožnjo pilot. Je to dvokrilnik, ki ima krilo eno za drugim ter prednje krilo vrši vlogo komande za višino. Na 100 kiti porabi letalo samo 7 litrov bencina. Motor je z zrakom hlajen in opremljen z motorjem 17 KS. Na uro doseže 100 km hitrosti. Celotna težimi letala s pilotom vred znaša okoli 200 kg. Mcrodajni krogi so ukrenili vse potrebno, da se omogoči v delavnici prvegi: letalskega jiolka še nadaljna gradnja takih letal
Italiia v borbi proti sankcijam
Rim, 12. novembra. AA. DNB je zvedel, da je italijanska nota, ki je bila včeraj izročena državam, ki bodo izvajale sankcije proti Italiji, sestavljena zelo ostro. Uvodoma ponavlja svečani protest proti gosjxxlarskiin sankcijam. Italija bo sprejela resne ukrefie gospodarske in finančne prirode, ker ne želi, da bi se iz sedanjega jxiložaja razvile nove nevarnosti. Nota navaja, da se Italija doslej ni hotela ločiti od Zveze narodov, čeprav je morala nastopiti proti postopku Zveze narodov. Nota opozarja, da pomeni oviranje vsega italijanskega izvoza mnogo hujšo reč, kakor pa navaden gospodarski ukrep. Tako ravnanje je odkrita sovražnost, na katero je treba odgovoriti s primernimi protiukrepi.
Kar se tiče sankcij, pa je stališče Italije tako: Italija je sama prva pričela izvajati sankcije. škodo od njih pa bodo trpeli oni, ki so mislili, da bodo prisilili Italijo h kapitulaciji. Ono, kar se sedaj izvaja v Italiji zuradi sankcij, pomeni, zahvaljujoč se Mussolinijevi daleko-vidnosti, gospodarsko osamosvojitev Italije od inozemstva. Italija se hoče tudi gospodarsko postaviti na lastne noge. In oni, ki mislijo, da liodo Italiji povzročili smrtni udarec, bodo doživeli veliko iznenmlenje, če ne takoj, pn v doglednem času. Od držav pn, ki bodo sankcije praktično izvajale, ne bo Italija nikdar ničesar več kupovala.
Represalije
Riin, 12. novembra b »Gazzetta Ufficiale« objavlja v svoji današnji številki nov zakon o prekinitvi trgovinskih pogodb z vsemi državami,
ki so za iz.vedbo sankcijske politike proti Italiji. V zakonu je dolg seznam blaga, ki se ne sme uvažati.
Baron Aloisi ni bil v Nemčiji?
Berlin, 12. novembra. AA. Italijansko poslaništvo uradno demantira vest, da bi se bil baron Aloisi zadnje dni mudil v Monakovem.
Predsednik vlade sprejel
italijanskega poslanika
Belgrad, 12. nov. m. Predsednik kraljevsko vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v kabinetu zunanjega ministra izrednega poslanika in opolnomočenega ministru grofa Violo di Campalto.
Sredozemski pakt —
Angleži ga še nočejo
London, 12 nov. b. O vprašanju sredozemskega Locarna objavlja »Timesc zanimivo poročilo: Vsi znaki kažejo, do je načrt za sklenitev sredozemskega pakta predložil sain predsednik italijanske vlade Mussolini ob priliki svojega razgovora z angleškim poslanikom sirom Ericom Drumondora. Njegov predlog pa šc ni izdelan do vseh podrobnosti. Pn tej priliki je Drnmond zastopal stališče angleške vlade, da zaenkrat še ni prišel čas zn sklenitev tako dnlekosežnega pakta, temveč je predvsem potrebno, da se razčisti sedanji položaj.
Osebne vesli
Belgrad, 12. no", in. S kraljevini ukazom je postavljen pri ravnateljstvu dr. železnic v Ljubljani v 5. pol. skup. za inšpektorja na postaji Maribor glavni kolodvor Seničar Franc, do sedaj pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici.
Belgrad, 12. nov. lJjx>kojen je Dragotin Rauh, višji veterinarski svetnik obmejne veterinarske po staje v Koloribi v IV. skup. I stoj j. - Za ravna telja kmetijske vzorne in kontrolne posta,e v Ljubljani v IV. skup. 11. slop. je postavljen g Bogdan P o h a r.
Belgrad. 12. nov. m. Premeščena stu učitelja Anton It ajde iz Ljubljane v Maribor,, kjer je dodeljen nn delo k tamkajšnji Glasbeni Matici, in Rozln-Toinše iz Domanšencev v Zdole. Iz državne službe sta odpuščena zaradi odslužitve kaderskega roka Drago Korošec iz Leskovca in Alojzij Subert iz C-erkelj.
Belgrad, 12. nov. AA Naši izvozniki grozdja se obveščajo, da je Nemčija dovolila naknadni uvozni kontingent 40 vagonov svežega grozdja iz naše države.
Motorni vagoni za Belgrad
Belgrail, 12. nov. m. Semkaj je prišlo 8 motornih vagonov, ki jih je naša država naročila na Danskem. Na progi Belgrad-Runia se je danes izvršila poskusna vožnja, ki je odlično uspela. Novi vagoni imajo 75 udobnih sedežev in dosežejo brez prikolice brzino 90 km na uro. Cena enega vagona znaša 1.000.000 Din. Po iiačrlu, ki ga je ministrstvo za železnico že izdelalo, bodo stavljeni vlaki z motornim pogonom v promet nn progah Belgrad Kraljevo in Belgrad—Novi Sad z zvezami na Požarevnc, Pnnčevo in Petrovgrad.
Avstrija brez uspeha iz Londona
Dunaj. 12. novembra. AA. Že nekaj časa se je v Londonu mudila avstrijska delegacija, ki je i imela doseči sjiorazum o avstrijskih finančnih ob-j veznostih v inozemstvu, katerih jamstvo je pre-i vzela država. Pogajanja so se sedaj zaključila [ brez vsakega uspeha.
Nemški hliring
Belgrad. 12. nov. A A. Po poročilu Nar. banke / dne 12. nov. t. 1. je izplačana po nemškem kliringu (»slednja aviza št. S503 z dne 20 maja t. I., po italijanskem pa št. 75.4539 z dne 2. avg. t. 1.
Dunajska vremenska napoved Milejše, deževje mogoče, ob vznožju vzhodnih Alp od časa do časa jasno.
Belgrajske vesti
Belgrad, 12. novembra, m. Prihodnjo nedeljo priredi dramatični odsek tukajšnjega Prosvetnega društva, prvič ob 4 uri, drugič pa ob 8 uri, znano Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«, in sicer v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici Na to prireditev opozarjamo vse belgrajske Slovence.
Belgrad, 12. nov. m. Pravosodni minister dr. Miškulin je pozval v Belgrad predsednika ljubljanskega apelacijskega sodišča dr. Vladiinirja Golja, da mu poroča o poslovnih zadevah ljubljanskega apelacijskega sodišča.
Drobne vesti
Berlin, 12. novembra. AA. DNB poroča iz Bukarešte: Veliko senzacijo je napravila vest aretacije vpokojonega generaia Radulesca, znanega kirurga profesorja Gerope in znanega odvetnika Vasilja Kluza. Vsi trije so člani stranke generala Averesca.
Wasliingtun, 12. novembra. AA. Ko je stratosferski balon kapetana Stivisn dosegel višino 22.57" m, je sporočil radijskim potom, da se bo začel spuščati.
Casablanca, 12. novembra. AA. Letnika Ana Batten je davi ob 5.35 nadaljevala svoj polet proti Vitli Ciznerosu. Kakor je znano, hoče lotalka postaviti svetovni rekord za polet iz Velike Britanije v Južno Amerika